Izhaja v Trstu T*ato soboto opolome. Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. DniiiištYO ii npravništvo ul> del Lavatoio it. I, I. I TELEFON 18-67. Posamezne štev te prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v fiiro-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K '4’—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije44 v Trstu. :a Tovariši! Rojanska okrajna skupina N. D. O. sklicuje javen shod 2i* jutri, nedeljo, 7. novembra 1909 °P 9'30 uri dopoludne v dvorani »Konsurn. društva4, v "Rojanu. Dnevni ,,Delavsko in kinečao vprašanje11. *°variši! Delavci in kmetovalci! Tutri na shod! Trst, dne 4. novembra 1909. Rojanska okrajna skupina N. D. O. Pelavska stanovanja, Vprašanje delavskih stanovanj je pač Poleg socijalnega zavarovanja Jeno najvažnejših socijalnih vprašanj. Posebno pa se k«že v Trstu vedno večja potreba po pravih delavskih stanovanjih. A ravno tu )e to vprašanje :ako težko rešiti. Delavci So prisiljeni stanovati v podstrešjih, ali pa v velikih najemnih kasarnah. Preskrbeti delavcem zdrava, cenena stanovania, to je naloga, za katero bi imela skrbeti pred Vsem občina, vprašanje za katero se pa r&vno tržaška občina dosedaj ni brigala. Po drug h državah, n. pr. na Angležem in v Nemčiji so spoznali to potrebo v prvi polovici minulega stoletja. V herolinu se je n. pr. osnovala že leta prva stavbeua družba, ki si jo za-Utla nalogo, zidati zdrava in cena delavska Snovanja. V Frankobrodu na Meni se je 'Snovala slična družba, ki je zgradila od eta 1860—1882 55 delavskih hiš. Svetovno-e^na tvrdka Krupp v Essenu je zgradila 1891 stanoianja za 3700 delavskih 'kužin. Najemščina je znašala 60—200 ^ark na leto. Pozneje jo stavila omenjena Vfdka opetovano na razpolago večje svote * namenom, da se da od istih proti 3°/0 ^restovanju posojila onim delavcem, ki zaposloni pri tvrdki in si žele zgraditi kstne hiše. Ideal je gotovo ta, da bi se pripomoglo vsaki delavski rodbini do lastne hi-^Oe. A tu je jako zanimivo, da je socijalna ^efflokracija proti taki rešitvi vprašanja klavskih stanovanj. Socijalna demokracija j6 namreč mnenja, da jbi se delavci po-?etn ne čutili več kot proletarci, ampak a°t posestnika, da bi se torej izneverili ^Ooijalno-demokratičnemu program. Tako bo tudi jasno, zakaj tržaška socijalno-'Puiobratična stranka, ki se sicer obnaša, *akor da bi leta vzela zakup zastopstvo Savskih interesov, o tem vpraša: ju niti 116 črhne. Nsjsijajneje je to vprašanje rešila psjč 'Poina Ronke na Goriškem. Ta občina je tla.)ela posojilo v znesku 90.000 K, ter kadila z istimi 40 delavskih hiš v treh faličnih velikostih. Te hiše stanejo z stav-jščem vred od 1800—2600 K poprečno hJO K in se oddajaio delavskim družina * °d sledečimi pogoji : 1. Delavec mora plačati pri prevzetju hiše 6 2/4/°0 skupnsga troška, kakor prvi °Wok. . 2. Od zneska, ki ostaja po odbitku j® avote, mora plačevati delavec 6*/4%> o sicer 4'/i kakor obresti in 21/« (araor-Mo) skozi 24 zaporednih let. Po 24 -k postane hiša last dotičnega delavca, ak0 pa delover poprej umrje, mu se po- ne znesek, ki ga je že plačal na račun, -g. Pri nas v Trstu ni misliti, da bi ma-j,jj rat storil kaj podobnega, kakor je sto-v,a občina Ronke. Morala bi torej vsekako v v roke zadevo družba, ki naj bi se t *ja namen osnovala. Vendar bi v Trstu v slučaju, da bi vzel celo zadevo v reVe magistrat, ne bilo mogoče zadevo m 'h na tako priprost način kakor se je 2godilo v Ronkah. in' i2a 1800 K v Trstu ne bi se moglo ^j^diti nobeno hišo. To pa enostavno 0 ne, ker so tu stavbišča tako draga, da bi stalo v neposredni bližini Trsta samo stavbišče za eno hišo več ko 1800 K, a v bolj oddaljeni okolici bi take delavske hiše zopet ne imele pravega smisla. Vendar pa bi stavil pisec našim mc-rodajnim krogom v razmišljanje vprašanje : ali bi ne kazala poskusiti z gradnjo delavskih hiš ob žaveljskem zalivu ? To je sicer res oddaljeno od centruma mesta približno uro hoda. A čim bo dogradjen tramvaj do Sv. Ane, bo do žaveljskega zaliva se dobrih 20 minut. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da Trst raste in se razvija a to največ ravno v smeri proti Zavijam. V par letih bo vozil gotovo tramvaj do Domiju. Za vsak slučaj bi se delavci, ki bi btano-vali tam. lahko posluževali tudi istrske že-ležnice. Sploh pa že danes dela po tržaških tovarnah veliko delavcev, ki imajo do svojega stanovanja po uro in pol, do dve uri hoda. Daljava bi torej po mnenju pisca ne delala nikake težave. Predlog pisca bi torej bil: Srenji Ricmanje in Dolina pose-dujeti ob žaveljskem zaliva skupno okoli 12().000 m3 zemljišč. In sicer sren|a Ricmanje travnike v žaveljski dolini in srenja Dolina takozvano dolinsko „Brdo“. Prvo-imenovana zemljišča so ravno sedaj na prodaji in pr.dejo bržkone v ptuje roke. A ravno tam bi bil najlepši prostor za osnutje delavske kolonije, Po piscevem računu bi stala delavska hišica za eno družino z 200 m- stavbišča okoli 3000 K. Pri tem bi imela vsaka hišica tudi mali vrtič za zelenjavo. Za delavsko stanovanje, dve sobi in kuhinjo znaša v Trstu najem* ščine poprečno 25 K mesečno, torej na leto 300 K. Sedaj pa računajmo! Vzemimo da bi trebalo < brestovati v hiše investiran kapital po 4 in pol a 2 in pol bi se plačevalo na račun amortizacije. To bi znašalo 7 u/0 ali pri hiši. ki je stala 3000 K, letno 210 K. Delavec, ki bi plačeval letno 210 K, bi postal po 24 letih lastnik hiše. Moglo pa bi se spraviti v zvf-zo s plačevanjem obresti in amortizacijo tudi premija za življenjsko zavarovanje, tako da bi v slučaju smrti ostala dedičem hiša. Gre preko namenov tega članka, da bi razpravljali za danes podrobno o načrtu, kako bi se dalo izvesti to zavarovanje; om njamo naj samo, da bi bila premija vsekako mnogo manjša, kakor pri drugih zavarovanjih. Ker so take hiše proste 24 let državnega davka in deželnih doklad, tako, da bi trebalo plačevati le malenkostne občinske doklade, ki bi znašale komaj par kron na leto, bi torej delavcu ne bilo treba z zavarovanjem vred plačevati gotovo nič več, kakor plačuje sedaj najemščine od stanovanja, a bi postal po 24 letih lastnik hiše, a v slučaju smrti bi prešla hiša brez druzega v last dedičev. Glavna stvar je seveda financiranje. Ako se zdi predlog vreden diskuzije, pridem na dan z daljnimi predlogi; vsekako je pisec uverjen, da bi šla rodoljubna občina Dolina v tem oziru zelo na roko ako bi se sprejelo piscev predlog. Za sedaj bi predlagali, da se osnuje poleg drugih odsekov v N. D. O. še odsek, ki naj bi pretresal vprašanje delavskih stanovanj. Na delo torej ! Niko. Tovariši! Delavci iz proste luke (c. kr. javnih skladišč) vabljeni ste na veliki shod ki se bo vršil jutri dne 7. novembra 1909 ob 10. uri dopoludne v dvorani ,,Narodne delavske organiza-cije“ (ulica Lavatoio 1.) Dnevni red: Prečitanje spomenice, ki naj se predloži upravi c. kr. javnih skladišč. Radi izredne važnosti, pričakovati je obile udeležbe. Za odbor: Fr. Kr a n j c. ” ZVEZA " JUGOSLOV. ŽELEZNIČARJEV. Zahteva povišanja stanarine za T st. Za dne 18. okt. t. 1. sta bili sklicali »Društvo jugoslovansk-h železniških uradnikov" in „Zveza jugoslovanskih železničarjev" skupen shod. katerega dnevni red je bil sledeči: 1. Nameravana omejitev prostih voženj : 2. povišanje stanarine za Trst. To je bil prvi javni shod, ki sta ga sklicala „D. j. ž. u. in Z. J. Ž in je imel tudi popo n vspeh. Do približno 300 slovenskih železničarjev se je udeležilo tega shoda, kar priča o simpatijah ki jih vži-vati te dve novoustanovljeni narodni organizaciji slovenskih železničarjev. Predsednikom shoda je bil izvoljen adjunkt Škof, podpredsednikom otfcijant tov. Hochmuller, zapisnikarjem žel. mojster tov. Škerjanc. Gospod Škof je poročal o nameravani omejitvi prostih voznih listkov, preklicani po c. kr. železniškem ministerstvu dne 16. okt., kar se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. O drugi točki: „zahteva povišanja stanarine za Trst", je poročal tov. Hoch-miiller sledeče : Prodno preidem k stvari sami, dovolite mi, da izrazim svojo radost nad dejstvom, da smo zbrani danes prvikrat, železniški uradniki in uslužbenci na shodu, katerega sta sklicala D. j. ž. u. in Z. J. Ž. Veseli me tudi, da je bilo predsedništvo mirno in brez oporekanja izvoljeno, kar priča, da nam ne gre za to, kdo bo'predsednik shoda, ampak za stvar, ki jo zasledujemo. Tri leta je že preteklo, odkar se je otvorila nova proga državne železnice C e -lovec-Jesenico-Trst, in od tistega časa se slišijo vedno pritožbe o drag h in neprimernih stanovanjih, tarnanje po zb lj-šanju stanovanjskih razmer in s temi okol-nostimi zrezano zahtevo po zvišanju stanarine železničarjem v Trstu. Ali smo opravičeni zahtevati povišanje stanarine za Trst? Da! Poglejmo si stvar malo bolj natanko. Ako ustanovi privatno podjetje kako veliko tovarno, bode predvsem pretresovalo v prvi vrsti krajevne razmere, kako bo spravilo pod streho svoje uradnike m delavce. Pri c. kr. državnih upravah pa je to drugače. Tu se umeje vse tako, kakor da pride vse samo od sebe-Sevtda, ali kako in kdaj, in kdo pri tem trpi, za to se uprava seveda ne briga. In tako se je začelo z največjo nervoznostjo zidati od državnega zbora v najhujši naglici odobreno progo alpskih železnic Celovec-Trst. Z ogromno prekoračeni svoto se je srečno dozidalo to progo, in treba je bilo za obrat in oskrbovanje te proge uradnikov, in po duradnikov drugih uslnžb. m delavcev. In zdaj pridemo do boleče točke. C. kr. ravnateljstvo drž. žel. je pomnožilo svoje osobje za dobre dve tretjine, naraslo je nad 400 oseb, nastal je velik nov kolodvor s kurilnico in delavnico, stlačilo se je v Trst, kar je umevno, ste in ste več uradnikov, poduradnikov in drugih uslužbencev, ne da bi se c. kr. železniško mi-nisterstvo brigalo za to, ali dobimo mi železničarji potrebnih, in kar je najbolj važno, primernih stanovanj. Ne rečem, da bi se dragih stanovanj ne dobilo, ampak mi vemo vsi, da je nam detinitivno nastavljenem odmerjena gotova stanarina in to seveda zopet za različne službene stopnje uradnikov, poduradnikov in drugih uslužbencev posebej, vsem uslužbencem z dnevno plačo in delavcem pa nič. To bi b lo vse lepo in prav, ker načelo je, uradnik, uslužbenec in delavec morata imeti svojemu stanu primerno stanovanje. Zdaj pa Vas vprašam, ali je slavno c. kr. železniško ministerstvo tudi vprašalo, ali so za-dobiti v Trstu naši stanarini primerna stanovanja, ali dobi posamezni že- lezničar tudi res za stanarino, katero sprejme sebi primerno stanovanje ? Na to moramo odgovoriti z odloč im : Ne! Dozdaj smo le prepričani, da je moral še vsak, od najnižjega definitivno nastavljenega uslužbenca in najmanj do re-videnta za svoje stanovanje na določeno mu stanarino doplačati. In tako tudi v šji uradnik, ako ima večjo družino, in hoče imeti sebi primerno stanovanje. Zdaj pa poglejmo, kje in kakšna so ta stanovanja. V skrbi za svoje družine življenske potrebe je primoran nižji uradnik, posebno pa še poduradnik in nižji u-luž-benec, iskati si stanovanje v oddaljenih krajib, samo da dobi vsaj za primerno ceno kuhinjo in eno do tri sobice, da ni primorana kuhati, bivati in spati cela družina v enem prostoru. Posebno pa to čutijo nižji uslužbenci, ki imajo večjo družino in ki so primo-ani iskati stanovanja v starih luknjah ali v podstrehi v mestu, ker jim službene razmere ne pripuščajo, da bi bodil po pol ure v in bolj daleč v službo. Tam v starih luknjah in podstrešju jih dobite sdačeue v v zadulilih ali poleti vsled vročine neznosnih stanovanjih. Tudi uradnik je v mestu primoran iskati si stanovanje v starih, smrdljivih hišah, ako hoče izhajati s stanarino. In kaj še le revež, pomožni uslužbenec in delavec; ki sploh nimata sta narine? Ali seje potem čuditi, da najdete ravno pri železničarjih močno umrljivost, ? Železničar, bod si uradnik ali nižji uslužbenec, ali pa sluga, ki sedi ves dan v uradu, ki požira tam od različnih bak-cilov napolnjeni prah aktnih fascikelnov, železničar, ki požira od smradljivega dim* in z ogljeno kislino napolnjeni zrak na kolodvorih, zaprašeni zrak v magazinih in delavci na progi pri vednem kopanju zemlje, je primoran potem bivati z družino še v slabih, zaduhlib, nezdravih stanovanjih. Te okolnosti pospešujejo vmrljivost železničarjev v Trstu, kakor nikjer drugje, ker je Trst sam na sebi zaprašeno, smrdljivo in nezdravo mesto, in je umljivo, da umrje največ železničarjev na jetiki, lahko rečemo 80 °/0. Torej mi železničarji smo bili potisnjeni v Trst, iskali bmo včasih po več dni primernega stanovauja, ali ker naša stana rina za primerna stanovanja ni zadostovala, smo pograbili, kar je bilo slabega in ce-nega na razpolago. Ko so hišni gospodarji videli, da je vprašanje po njih slabih stanovanjih rastlo, se niso obstavljali niti trenutek in so povišali cene svojim prej praznim stanovanjem. In tukaj se opaža neko sistematično ravnanje. Ko si srečno prebil eno leto v za primerno ceno pridobljenem stanovanju, na katero si vezan s celoletno pogodbo, ti pride hišni gospodar s povišanjem stanarine. Prisiljen si zdaj vgrizniti v kislo jabolko, ali odpovedati stanovanje. Ker se pa marsikdo boji selitve in žnjo zvezanih velikih stroškov, ostane raje v podraženem stanovanju, ker ve, ako si najame drugo, se mu dogodi po' enem letu ravno isti manever in zraven je imel še stroške. Da pa hišni gospodarji lahko izvršujejo tako ravnanje, so med seboj zvezam, oni imajo med seboj takoimenovani trust ali zvezo, vsled katere dobi hišni gospodar gotovo odškodnino, ako ima kako stanovanje čez 3 mesece prazno. (Konec sledi.) Gorica. Ustanovni shod podružnice „Zveze jugoslovanskih železničarjev" za Gorico se vrši Jutri, v nedeljo 7 novembra točno ob 1. uri opoldan v Gorici. Ni treba nam še poseboj povdarjati potrebo, da se je ustanovila „Žveza jugoslovanskih železničarjev", ki stoji na narodni podlagi, ampak upamo, da uvidijo te potrebo železničarji- sami, in je pričakovati, da postane podružnica v Gori c i kmalu po številu svojih članov za vzgled vsem drugim podružnicam, ki se imajo še ustanoviti. Slovenski želez-, nič a rji iz Gorice, vsi na shod in vpišimo se v Zvezo". Kanal. Ustanovni shod podružnice „Zveze jugoslovanski železničarjev za Kanal in bližnje postaje se vrši jutri, nedeljo dne 7, novembra, točno ob s/4 na 4. uro popoldne v Kanalu. Slovenski železničarji! Zavedaj ce se, da ste slovenske matere sinovi in da spadate le v narodno organizacijo, kakor je to „Zveza jugpslovanskib železničarjev". Torej vsi na ustanovni shod in pristopite k „Žvezi“. Ob enem se bo tudi razmotrivalo, ali bi kazalo ustanoviti v Kanalu še podružnico .Narodne Delavske Organizacije". Naj se udeležijo tega shoda torej tudi slovenski delavci. Članom. — Tisti že plačujoči člani, ki so upisani pri centrali in niso sprejeli „Narodni Delavec", naj naznanijo takoj svoj natančni naslov ! Za delavce pri južni železnici. — Upravni svet južne železnice je sklenil v svoji seji dnč 21. oktobra t. 1.. da ustanovi za delavce južne železnico „Provizijski inštitut". Vsa dosedanja določila in vse norme, ki so bile v veljavi dozdaj, niso odslej več veljavne/ razun tistih določil iz leta 1907. (1. januar), ki se tičejo: 1. onih delavcev, ki bi uživali z 31. decembrom t. 1. provizijsko pokojnino ; 2. tistih delavcev, ki bi bili 1. januarja 1910. v službi te železnice, a bi bile v smislu § 2., odst. 4. omenjega inštituta iz tega izključeni, ali pa bi ne hoteli pristopiti k temu inštitutu in 3. slednuč onih delavcev, ki so s 1. januvarijfm 1910. uslužbeni pri železnici, a po predpis h še ne morejo zahtevati kaki ga užitka iz provizijskega inštituta. Tudi za udove in sirote, ki bi imele z 31. decembrom t. 1 kako milostno pokojnino, veljajo določila z dne 1. januvarija 1907. Velika misel. Anketa, bklicana po predsedstvu N. D. O., ki se je vršila dne 1. novembra t. 1. v Divači, se bo morda štela med dogodke zgodovinskega pomena. Tekom sedem urne živahne razprave je anketa razmotrivala narodno politični položaj v deželah, kjer prebivajo Jugoslovani, kritičnim očesom je pretresovala položaj naših strokovnih organizacij, njih postanek, razvoj ter resno in stvarno analizirala dosedanje delovanje N. D. O. na stanovskem polju. Anketa je enodušno prišla do sledečega sklepa : Strokovne organizacije N. I). O. v njihovi sedanji obliki je treba smatrati le kot začetek močne zveze jugoslovanskih strokovnih organizacij: ker je pa za vspešni razvoj vsakega na tako široko podlago po stavljenega organizma neobhodno potrebna stroga centralizacija celote ob največji decentralizaciji poedinih delov, naglasa anketa, kot predpogoj nadaljnega razvoja ustanovitev centrale vseh deželnih strokov nih organizacij. Anketa izraža željo, da bi se posrečilo doseči čimprej združitev vseh že obstoječih in bodočih jugoslovansih strokovnih organizacij s češko-poljskimi organizacijami v krepko zvezo slovanskih strokovnih organizacij v Avstriji s sedežem, ki naj bi se določil. PODLISTEK. Skobcev Matevž. Vsa fara ga je poznala in ga je zasmehovala tega nerodneža. Star je bil že nekaj čez štirideset let, a pamet ga še ni bila srečala menda. Pri vsaki neumnosti in nerodnosti je moral biti Skobčev Matevž. Mešal se je najrajše med pretepače in ponočnjaške rogovileže. Bil je strašen človek. Velik in močan dedec in neroden ko klada ni imel sramu. Napil se je žganja in se je sporekel s fantalini, ki so ga redno nabili kakor več zajcev uje celo psa. In pretepenega so ga pustili v jarku in so se mu smejali. Brezbožnež ni bil nikomur podoben, ko je dobil svojo potrebno merico žganja. Razsajal in divjal je, da se mu je pošten človek izognil, če je le mogel. A zmirom to skoro ni bilo mogoče. Zakaj silil je v človeka, dokler ni kaj izkupil. Pa ni bil neumen Skobčev Matevž. Kadar ga ni ravno prijela kaka huda muha, je bil prav poraben človek. Znal je prav čedno izdelovati razno gospodarsko orodje V očigled te velike misli, je menda. vsak komentar nepotrebni. To bi bil prvi trajni vzgled .slovanske vzajemnosti dejanj nasproti slovenski vzajemnosti besedičenja in sanjarcnja. S tem bi se moč slovanskega proletarijata razširila in ojačila, slovenske organizacije bi predstavljale takšno dejansko in moralno silo, da bi z vso pravico in z gotovim vspehom smeli poseči vmes ne le v boju med kapitalom in delom, ne le pripomoči slovanski dlaui do zaželje nega blagostanja, ampak odbijati od delavstva razne atentate na njegov zaslužek, na njegovo skromno gospodarstvo, ki jih ne-kažujeno izvršujejo dan za dnevom razni baroni in kapitalisti pod vrhovnim pokroviteljstvom avstrijske vlade. Glas naših tovarišev bi v tem slučaju od glasu vpijočega v puščavi, postal naenkrat glas čini-telja, ki se zaveda svoje moči in ki prosi, kvečjemu enkrat. Odzvonilo bi kar naenkrat raznim parasitom, ki slavijo svoje orgje izkoriščevanja in izmozgavanja revnih slojev, na čelu jim razni vitezi Blumenthali; stopili bi prvikrat v zgodovini mezdnih bojev v Avstriji železni bataljoni slovanskih delavcev. S tem bi bil kmalu dosežen ideal strokovne organizacije. Pravljica o edino osrečajoči internacijonali bi v tem slučaju odigrala svojo ulogo. To je bil eden, najpomemnejSi, sklepov, ki jili je storila anketa minulega pon-deljka. A ista anketa je obenem izrekla željo, naj se čim prej prične s pripravljalnimi koraki. Odboru tržaško N. D. O. je bila. podeljena častna naloga storiti prvi korak. S tem velik m vprašanjem se bodo morali kmalu baviti vsi zaupniki centrale in vseh podružnic. Poklicani činitelji stopijo gotovo v najkrajšem času v dotiko. A med tem časom posvetimo vsi svoje misli temu na Črtu, ki, ako se posreči, vstvari, državo v državi slovanskega delavstva nasproti internacionalni državi vseh zakletih, od davna že znanih izkoriščevalcev in zatiralcev slovanskega ljudstva v Avstriji. il 1=&CS* Pričenši z „ Narodni Dela ..Zveze jugosh 30. uk vec“ o ovali, j tobrom t. 1. je h enem glasilo eelezničarje v. —-J 1 DOMAČE VESTI. Anketa. Na vabilo tov. dr. Josipa Mandiča se je pretečeni pondeljek, ob 10. uri predpoldne vršila v Divači na Krasu anketa zastopnikov tržaško N. D. O., vseh deželnih podružnic, tržaških okrajnih organizacij, ljubljanske N. D. O., „Zveze jugo-slovanskih železničarjev", tiskovnega odseka N. D. O., konsumne zadruge N. D. O. itd. Anketa se je bavila z vprašanji, ki so na ravnost življenskega pomena za nadaljni razvoj N. D. O. V debati, ki je trajala ‘od 10. predp. do 1 */* pop- in od 21/* pop. do 7 Vs zvečer so se storili razni sklepi. Isti veljajo narodnopolitičnim in strokovnostanov-skim zadevam kakor tudi razširjanju in povečanju društvenega glasila. Vsi ti sklepi se bodo tekom prihodnjega tedna predložili vsem zaupnikom N. D. O. na kar se bode prešlo takoj k njih zvrševaoju. Tržaška internacijonala na delu. Veste, kiko izvajajo naši tržaški sodrugi svoj program, ki uči, da je vsako, pa še tako krivo, prepričanje sveto, in da treba z vsemi močmi delati na to, da se spoštuje osebna svoboda ? Pred nekaj meseci j« in plesti kaj lične košaric’. Lepo gaje bilo opazovati p i njegovem delu, kar videlo se je, koliko ljubezni in pozornosti mu je posvečal. Ko pa je spravil blago v denar, je bil z njim križ. Vse je nesel v zganjamo in ni bil trezen cel božji teden. Pozno ponoči jo je mahal proti domu, vriskal je in ie bil dobre volje. Pa samo, če je bila noč jasna, in je mesec svetil. Zakaj silno ga je bilo strah, kadar je preveč pil. Za vsakim ovinkom je postal in je premislil : „Prepeta reč! Zakaj bi šel naprej, ko pa vem, da me čaka za grmom Obški Janez. S kolom me bo, ko pa sem mu tako imenitno zvodil Grmovo Micko... Zakaj bi me ne čakal Janez, ki je fant za to — hudika, lepo sem mu jo speljal. Kar mokro me ie pogledala pa ni bila več Janezova... ha lia-ha, Matevž, fant, si, da malo takih juhuhu !“ Negotovih korakov in sam s seboj govoreč je strahoma ineuprezno stopil naprej in se je ustrašil najmanjšega diha prijetne pretno sapice. Neko noč je Matvž posebno živahne volje kolovratil proti domu. Ko pride do trate, postoji in ga je groza, strašno eden dosedanjih voditeljev socijalne demokracije neki Sestan, izstopil iz soc. dem. stranke in (kar gotovo ni lepo), prestopil Pa gninijevi stranki. Za ta greli, so ga > soc. demokratje kaznovali s tem, da so ga odstavili od dosedanjega mesta oddelnega predstojnika pri okrajni bolniški blagajni. Ali je to socialistično ? Ne! Socijalni demokratje imajo gotovo pravico odstavljati po volji iz služeb v stranki nikakor pa iz onih izven stranke. Tako dolgo, dokler ostane okrajna bolniška blagajna institucija delavstva iu ne socijaino demokratični stranke,, moramo seči, da je vsako tako po£e(je : ne- : socijaino ! Okrajna skupina v Rojanu. Tovariši iz rdjanslcega okraja! Sporazumno z odborom rojanske okrajne organizacije se je krajevni delokrog Vaše okrajne organizacije (siojail) določil tako le: Rojanska okrajna organizacija sega od ulice Miramar št. 5. do železniškega mosta čez miramarsko cesto na eni strani; v.-u Greta do Pogorelčeve hiše na drugi strani; Trstenik do Piščancev na tretji strani; stara openjska cesta do gostilne ,,Pano-rama“ na četrti strani; trg Belvedere ulica Belvedere, ulica \Boccaccio in ves Rojan na peti strani. Vsi tovariši, ki stanujejo v tem okrožju, so naprošeni, naj se obračajo s plačili, nasveti, pravovarstvo itd. na urad rojanske okrajne organizacije, ki se nahaja za sedaj v posebni sobi ,,Konsumnega društva11 v Rojanu, pri cerkvi. Uradne ure so sledeče: vsaka sobota od 6.—9. zvečer, vsaka nedelja od 9. —12. opoldne, vsak ponedeljek od 6.—9. zvečer; Pravovarstveni urad in vsak torek od 7.—8. uri zvečer. Odborove seje se vršijo vsak torek ob 8. uri zvečer. Okrajna skupina v Skednju. Danes, ob 8. uri zvečer bo v društvenih prostorih skupna seja odbora okrajne skupine. Tovariši! Danes je otvoritev III. Vašega konsumnega skladišča v Skednju. Oitat.plji! Da ugodi vsestranskim željam je podpisani že ukrenil potrebno, da bo ,,Narodni delavec11 s prihodnjo številjko izšel točno ob 6. uri zjutraj in ne kakor dosedaj ob 11. uri.. S tem bo vstreženo ne samo našim tovarišem iz Trsta, ampak v prvi vrsti naročnikom iz dežele, bodo na ta način imeli list v rokah že v nedeljo zjutraj. Upravni oddelek časnikarskega odseka N. I). O. Okrajna skupina NT D. O. pri Sv. Jakobu priredi v soboto dne 13. t. m. svoj občni zbor v društvenih prostorih. Tovariši so že danes vabljeni, .da se ga mnogoštevilno udeleže. strašno groza. Mesečina je bila posrebrila trato, prečista in svečana in mirna svetloba je bila razlita po prirodi. Nizke in košate vrbe so mejile okroglim in gostim sencam, ki so bile videti oddaleč ko kupi strahov. V gozdu se je vzdramil veter, da so zašepetala drevesa in se je nalahko zganilo v vrbah. Črni strahovi bo pristopili, kakor da bi hoteli oditi v svoje temno in skrivnostno kraljestvo. Matevž se je hudo prestrašil in je vtihnil. Kar zona ga ja obšla. Žeje mislil zbežati nazaj, pa se je domislil, da se za božjo voljo ne sme vrniti in bežati pred strahovi. Matevž, kaj bo ? Joj ! Kriknil bi bil rad, duhove bi bilo treba zarotiti, a ni spravil glasu iz sebe. Hitro se je prekrižal in se je opogumil. „Vsak božji duh Boga časti in moli... ali.., ali ga ti tudi...11 Ves tresoč se je čakal odgovora in je skesano molil vse molitvice, kolikor jih je znal. Nobenega odgovora. V gozdo je ječalo in šumelo, po nebu se je nalahko pripeljal oblak. Samo roba I luninega se je dotaknil, da je pojemala Hinavščina in zlobnost sodruga Pereza' „30" in sic^r k večem „30“ delavcev ' j prosto luke, ima tedaj, po izreku nega sodruga Pereza N D. O. čez v delavcev (iz proste luke) pa socijaino-® mokratična stranka, če je t°mu res ta* c potem vprašamo sodruga Pereza : Kako j da je na veliki shod v „Delavskem Do>nU ' na katerem se je imela spre eti spotu Mi namenjena upravi c. kr. javnih skl8®°j| da je tedaj na ta velepomembni shod pris le 120 sodrugov ? Kako to, da je variš in zaupnik N. J). O. ki se je ntiD tapil v Delavski dom naštel le 120 si>dr®j gov? In kako pa, da je na istem sk°® sklicanem po N. I). O. ob isti nri v R j9"’ prišlo brez posebne agitacije do 100 tov rišev iz proste luke? Kdo laže? HinaV* in zlobni sodrug Perez „Sl0venec“ ne more pa no more Pr do miru Tržiška baraka mu tiči d >'• noč v želodcu. Še ni N. D. O. se izj8V°}’ priobčeno v zadnji številki postavila na J8* nji gove trditve glede pretveznega spora u>6® nami in političnim društvom „EdinO’t • ži je kunštni „Slovmec našel nov neo'' gljiv dokaz ,.pokanja" „t-žaške barake'- M D. O. je sklicala shod delavčev iz pro>Wi luke ravno na isto uro, kakor politi6"J društvo ..Edinost" svoj protestni shod Pr° germanizaciji železnic! Tuje nekaj s?01 nega, kaj ne ? Stvar je pa ta. Ker 8" s; cijalni demokratje sklicali „vse“ delavce proste luke na shod, na katerem se j® imela pokazati velikanska moč sodre?0 v prosti luki, je N. D. O. na izrecno %-v. delavcev iz proste luke sklicala shod e isti uri, da s tem dokaže sodrugom, ® njihova moč v prosti luki ni ra no velikanska. In to se je tudi posrečilo, k N" poudarjamo na drug m mestu. Obžaluje11’0 „Slovenca“ da prevrača zaporedoma kod1) ki ne dokazujejo niti iz daleka da „po!a. ,,tržaška baraka" pač pa, da poka v gospode okoli „Slovenca“, v zalag itell'11 svinjske br'šure ..Ženinom in nevestam-N Narodna čitalnica v Rojana vli„ na občni zbor, ki se bo vršil dna' 11 novembra ob 3. uri v prostorih ,,Konsutu' društva11 v Rojanu. , Nova domača trgovina. — Gosp0® K. Cervenkel je začel na Corsu 32. 8 zr govino klobukov in dežnikov. Pošteno domačo tvrdko, ki dovoljuje članom N. O. popust, se priporoča tovarišim ,! vsem Slovanom v 'Prstu in iz okoiice. ij Slovensko gledališče. — Po lepili vspehih v našim gledališču bomo deli jutri, v nedeljo, prelepo dramo leotto11, slovečega španskega dramatika J,,s Echegaray, ki je tudi spisal divno dra«1® v Nižavi, katero smo občudovali na naš1 odru lansko leto. .j Ime pisatelja zadostuje, njegovo P1’1, jetno znanstvo nam jamči, da bomo vica s to dramo nov lep vspeli v slavonske® gledališču. Jutri vsi v gledališče. Člani N. D. imajo izdatne olajšave, ki jim omogoča,1” tem češče poseč-nje gledališča. . Slovensko gledališče. V nedeljo smo videli na našem od1® reprizo prekrasne klasične burke ,,Nioba“ Morda ni tako vspela kot prvikrat ( Tu® obisk je bil nekaj bolj pičel, vendar P® lahko trdimo, da je ta mična anglešk® burka splošno zelo ugala. Na višini primjere sta ohranili svo.1 igranje gospa Danilova in gospod Lesič> prečista svetloba, čez polovico prijazno?® ščipa je potegnil s svojim krilom — sk<’rl) bi ugasnila srebrna luna. Ali samo po«>ie jo je in je počasi odhitel, da je hud0 mušno pomež kala prestrašenemu Mate‘(u’ Glej, kako se podijo strahovi, lovij1' in strašni izginjajo in se prikazujejo. Matevž... ! Za mejo je začelo lomiti in pokat'-Zdaj pa je pozabil Matevž na V5’.' Klobuk je stisnil pod pazduhu in je stek0' V šumi je zarezgetalo, in konjska glava je pokazela iz vaj. Grmova Luča je prh0'' na trato ravno v hipu, ko je pritekel tja Matevž. Samega strahu bi se bil sko*0 -- ~ - - - Iti zgrudil. S čudnim glasom je zarjul in T pvačnil. Luca pa se mu je približala, sPPj nala ga je menda tudi oblak je odk'1 mesec, da se je Matevž pomiril. j Zaklel je prav robato in je pogr®*^ kobilo za uzdo in jo je odgnal v Griu°j hlev. Hlapec je že smrčal in se ni c ®j zlepa vzdramiti. Toda Matevž je m0’‘J dobiti človeka, ki bi z njim govoril- Str*' mu je tičal se zmirom v kosteh. i lBapec se je okrenil in je zasp91-Matevž je pa odšel okrog ogla. (Pride še.) j ® svojo živahno igro oživljal celo igro. udi ostali igralci so zadostili svoji nalogi. Veselo razpoloženje občinstva je pokljala godba salonskega orkestra Fonda. V ponedeljek, na praznik vseli svet likov, popoldne smo imeli ob znižanih Cenah ljudsko predstavo >»IVtlinar in njegova hči“ ,J .1® nad vse pričakovanje dobro uspela. Uc*i obisk je bil zelo dober : vse nabito P°mo, kljub temu da so to igro na isti vf® ob isti uri igrali pri Sv. Ivanu in v Bojanu. Izmed igralcev so se posebno odliko- • ao : gdč. Mekindova, ki je igrala mlinar ^ev° Marico nad vse lepo in dovršeno ; & Bratina, ki je igral starega mlinarja na rav0o in nam je izvrstno predočil trdovratna in brezsrčnega skopuha; gospod °trato je pogodil svojega Konrada da ga ePke ni mogel. . Gdč. Pucelieva je bila prav dobra ‘uPanja, njena igra naravna in prijetna. ,. Kaj čeden grobar je bil g. Vavpotič, 1 sploh kaže mnogo talenta. Gospa Danilova in gospod Boleslavski bila tipična gostilničarja, posebno gospa at>ilova, ki je znala tako lepo pogoditi govorno in radovedno in vsem praznim Veram udano preprosto ženo. . A gospod Lesič? Njega ne umremo '0v°lj pohvaliti. Igral je kar dve ulogi : Ze,1ina in župnika. Kot ženin je bil narav-P°st klasičen. Kako dobro je karakttriziral ^drego zavrnjenega ženina, ni mogoče po-P'Sati. Ravno tako njegov župnik, ki ga je l->ral čisto na nov način ; sama čista 'do-r°ta iskrenega starčka. Na sv. Justu dan smo se presrčno ‘StQejali noviteti „Dva srečna dneva" Elegantne in zelo lepe nove dekoracije bile nimbus, kije objemal to prekrasno U8Pelo predstavo. , Igrali so kar najlepše dovršeno, da bi boljke, ne bi bili mogli. G.a Danilova je napravila iz tete Kristi-be prototip resolutne in bahaške tete, ki ho-6 vse ustrahovati, imeti povsod svoj nos in okritizirati. Pravi umetnik res napravi flajneznatnejše ulogice prijetno in lepo s||ko. ■ G. Grgiča Lesič nam je določno do-azal, da tiči v njem bbgat talent. LAos j ie nastopil skoro v vseh igrah in povsod je žel 1 aaJlepše vspelie. Njegova prostna igra, nje-I 8°^ simpatični nastop očara občinstvo, ki ®a vselej viharno pozdravlja. Mladega gizdalina je izvrstno pogodil. jah>pil ge je bil v svojo slogo popolnoma, ba je res majstorsko kreiral simpatični 2|)ačaj veselega Ljubljančana. Gdč Mekindova je najboljša igralska Jofi med mlajšimi našimi igralci. Talenti-je, pridna in iz svoje uloge napravi perom kaj prav posebno prikupnega in ^ega. Mlado Zoro je igrala mično in na-avno; kar veselje jo je bilo gledati. Na ! jjru koncem tretjega dejanja ji je bil polnjen lep šopek. , Gospod Rajner je dal strica Feliksa, a smo bili kar navdušeni. To je uloga, f)s8na na njegovo kožo, kakor še pravi. Vse muhe in šegavosti pa sitnosti dobrega ■ tr>ca občutljivega in ponosnega moža nam g- Rajner tako dobro predočil, da moj«mo 0 ’gro videti še enkrat, Ta stric, ne sme * odra. , Gospod Vavpotič ni bil slab. Na nekakih mestih naravnost pra* dober. Mlad in "opatičan igrah c, ki mnogo obeta, j, Gdč Pucsljeva nam j s zelo ugajala, '^'ošno govorijo, a na odru opazimo to a,oi, da je gospodična od lanskega leta j a°go napredovala. Ulogo je znala dobro ,ie napravila iz nje vse, kar je bilo ^°§oče napraviti. (\ Sufierka bi ne smela zapustiti igralcev. vut>li smo semtertja, da je spravila koga neko zadrego. Seveda ne moremo izreči slabe sodbe t °stalem osobju. Vsi so prav dobro igrali, >Po je bil žjvahan, ker je pri takib igrali pvHa stvar. Živahno igranje gospe Grme-b°'6 in namenjena kreacija v ulogi gospoda x,klavskega je dalo takoj spočetka igri '^otovilo, da bo uspela in da se bomo J1|fctno zabaval. Prav ugajala nam je za- dte ^ bilo nekaj res lepega. Odseki N. D. O. Agitaci ski odsek, prihodnji teden iz-j.^00 v p o n d el j e k, sicer navadno vsa-0 8oboto, ob 8. uri zvečer. gospe Dvorjanove (Grmekove). To Tiskovni odsek: Vsako sredo, ob 7. uri zvečer. Veselični ods.ek: vsako sredo ob 8. uri zvečer. Knjižnični in čitalnični: vsak četrtek < b 8. uri zvečer. Zadružni o d s e k : ^ vsak petek ob 8. uri zvečer. Naše zadruge. Z n »j v ec im zadoščenjem beležimo, da je napredek II. skladišča v ulici Miramar od dneva do dne večji. V zadnjih dneh se je promet potrojil. Vsak slovenski delavec naj stori svojo dolžnost, in zadružna ideja bo častno zmagala! Tovariši iz Skednji! Danes je otvoritev III. skladišča v Skednju. Sledite tudi Vi lepim vzgledom tovarišev iz Sv. Jakob skega in rojanskega okra b. Prireditve N. D. O. Jutri v nedeljo vsi v R o jan,; na shod v Konsumnem društvu pri c-rkvi. Začetek ob 9 in pol uri predpoludne. Jutri v nedeljo, delavci iz proste luke na shod v prostore N. D. O. Prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. priredi N. D. O. javen shod na Koutovelju. Kraj in uro se določi. Naši shodi. Shod delavcev* e. kr. javnih skladišč, ki se je vršil minulo nedeljo v Rojanu, je vkljub slabemo vremenu vspel častno. Govorili so tov. Kranjc, dr. Brnčid, Godnik in razni delavci iz proste luke. dopisI Divača. Odkar se je vršila pri nas vrlo vspela enketa narodne delavske organizacije, in odkar so železničarji doznali, da se je ustanovilo v Trstu posebno strokovno društvo za ugoslovank-) železničarje, je opaziti po celem kolodvoru in na progi veliko zanimanje za „Zvezo jugoslovanskih železničarjev." — Splošna želja je, da bi se v kratkim vršil shod vsili pošteno mislečih slovenskih tovaršev, ki bi razpravljali o veliki važnosti društva Z. j. ž za slovenske železničarje in bi se dog »vori.li o ustanovitvi skrajno potrebne podružnice v Divači. — Vsim tistim pa, kateri iz strankarske zlobnosti ali narodne mlačnosti noče j > ali ne morejo umeti velikega zgodovinskega pomena „Zveze jugoslovanskih železničarjev” kličemo: čas je velik in pomemben pazite, da Vas ne dobi majhnih in nepripravljenih. Iz Pule. Velika javna skupština ..Narodne Radničke Organizacije. — (K o n a c). Za tim spominje nazadak sOci|alnih demokrata. Konstatira izstup Pagnini-ja. Mi nasuprot napredujemo. Postavili smo se na vlastite noge, a sada stoji do rad-ničtva. da budemo mogli još dalje razviti našu djelatnost u korist potlačenih. Velik pljesak je popratio svršeiak. govora, koji je trajao jedsn sat i bio pozorno slušan i pljeskom prekidan. Radnici su gutali svaku rieč. koja je iz srca dolazila i u srca ih dirala. Kad se sleglo oduševljenje. predsjed-nik, drug Križ, pita, hoče li tko govoriti o predmetu. Buduč se nitko ne javlja, isti spominje smrt Francisca Ferrera, koji jo poginuo kao žrtva črne reakcije, boreči se se za slobodu misli. Protiv toga je ustao čitav civilizsvani sviet, ustaše i naši soci-jalisti. Nu protiv drugog škandala koji se je žalibože dogodio u Hrvatskoj, proti ..veleizdainiokom procesu11 nijesu socijalisti ni pisnulh Spominje nedužno osudjene na 184 godine tamnice, te im sa skupštine šalje pozdrav i simpatije i predlaže, da se dr.' Medakoviču u Zagreb pošalje ovaj brzojav : Dr. Medakovič. predsjednik srbske radikalne stranke. Narodno radničtvo sakupljeno na da-našnioj javnoj skupštini šalje pozdrav i simpatije nevino osudjenoj brači, žrtvam vlastodržaca, željom da uzstrajete u obrani prava naše zajedničke domovine — Hrvatske ! Križ, predsjednik. (Dalje na 4. strani). JKSlIŠlIgfefc: KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes! 1 1' 4^2 v Ugodno kupovanje /o metrov daljših docela porabnih ostan kov, platno za pernice, zefir, oksiord barvane blago. ilanGa, pla no za srajce, vse samo za 18 K proti povzetju. V vsaki po šiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blagu, če ne ugaja, vrnem denar. A. Pmkava tkalnica v DOLNI RADECHOVI pwH ------Nifhode £eŠK0. - - - KnJlžeonOovdsži GREGOR /ič: Poezije, zv. IV. . . . K vezano „ GOVEKAR: »Dobra gospodinja11/ gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano...„ »Štiri ruske slikepovesti .... „ BENEŠ: „Bro dsikovskl odvetnik11 . „ Kip Gregordlča........ „ 2-20 3.20 280 —•60 1-50 4-- Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah NOVOST! ’ NOVOST HnRitl zn dvorane in vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-radečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knlKarnl in papirnici Josip Gorenjec TllST. - Ulic* Valdirivo 40. Gostilna društva Jadran ul. Industria (za cerkvijo sv. Jakob) toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila s<> vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. Postrežb* točna. Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „Jadran“ Vinko Kante. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in slndščičorno Čampo Bolvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Pekarna in slaščičarna Benedikt Subap TRST, - ulica delHstria št. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. zjBST Postrežba na dom "• —— Pekarna I sladščičarna — Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno muko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom Telefon št. 1190. Tovariši N. D. O. Ueliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovlc itd. je odpri naš rojak ° K. CVVENKEL ° TRST, CORSO ŠT. 32 Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam 'v obisk. — Svoji k svojim! Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N..D. 0 “ svojo Pekarno, sladšCiCarno in tov. biškotov v Ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torto, potice, pince itd. Udani LOVRENC REBULA. Na novo urejena : Pekarno Karol Trošt: TRST, - Čampo S. Giacomo št, 20. - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via deli® Acque — TRST Ycliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Gene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molili a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Člani „N. D. 0.“ ! Pozor ! V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, v nlica BE1TEDERE Št. 3. in v Fdijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. VINKO SKERK PEKARNA in - TRST, ul. Acquedotto 15, SLADČ1ČARNA podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. Komna zadruga II. D 0. Prodajalne: ulica Bosco 17. II. ul. Miramare :: Telefon: štev. 23-21. :: m. v Škednju. Člatl dob iček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja Je namenjen le Vam in Vaši sveti stvari ! : I Skupština jednoglasno prihvača predlog velikim oduševljenjem. Drug Vran-kovic spominje današnja konstituirajuču skupštinu „Zveze jugoslov. željezničara" u Trstu, pa predlaže da ju se brzojavno pozravi. Primljeno jednoglasno. Poslije toga, buduč se nitko nije pri-javio za rieč predsjednik zahvaljuje dr. Mandiču za trud, prepofuča radnicima, da u nedjelju dodju na predavanje i da se prijave u analfabetski kurs te zaključi tu lijepo uspjelu skupštinu. Nečovječno postupanje kod gradnja mornarice sa bosanskim i dalmatinskim radnicima. Kod „Bau“ zaposleno je preko 1000 bosanskih i dalmatinskih radnika. Ti ljudi osim što su pla-čeni, da se slabije ne može, podvrženi su sa strane svojih predpostavljenih majstora i nadglednika ne kao ljudi, več kao živo-tinje. Kunu im majku, oca i sve što je čovjeku najsvetije, tuku ih, izrugavaju im se, u obče ti su jadni ljudi prave žr tve i mučenici. Nu nije dosta to, več im i od one kukavne plače kad dodje subota uzkračuju po nekoliko desetica, dapače i kruna. Ako se pak potuže, tad ih kažnja-vaju i odbijaju osminke, da jadni ljudi ne znadu kako si pomoči. U Valdefigo ima jedan nadglednik, koji tjera ljude u očaj, s kojim čemo se u budučem broju potanje pozabaviti. Danas hočemo, da se osvrnemo na dogodjaj, koji se je dogodio u četvrtak 21. ov. mj. na školju „Masliniku“. Tamo je bilo zaposleno kojih 120 radnika, Bo-sanaca, pod nadzorom majstora Vuka Zuppana. Ti su jadni ljudi uz samu plaču od K T70 morali da rade čitav dan. — Nego još da su dobijali svoj krvavo zasluženi novac, več im je taj mojster pod raznim titulaciami odkidao od te mizerne nadnice i globijo ih, da ljudi nijesu zaslu-živali niti za prehraniti se, a poznato je, kako su isti čedni u svojim zahtjevima (malo česna i panjoke) to im je dnevna hrana. ' Ljudi nijesu mogli više podnašati. U četvrtak pak majstor ih stade psovati i kleti im sve što se zamisliti dade i tjerati jih, da brže rade. Ljudima uzavrelo, pak odgovarjali, da ih se psuje. Radi toga on dade iztjerati jednog, koji je ustao u svoju i svojih drugova obranu. Na to svili 120 radnika zapustilo posao, te ih one večeri odputovalo kuči parobrodom 72. Izpripo-viedasmo vjerno dogodjaj. da pokažemo, kako se s našim ljudima postupa. Najprvo ih se oštečuje na sve moguče načine i odkida im od krvavo zaslužene plače, vredja ih se i kune im se sve što im je sveto, a na koncu, ako ustanu u obrann svojih interesa i svoje osobe, tad ih se tjera iz posla. Koje čudo onda, ako rad-nik izgubi uztrpljenje i počini koje zlo-djelo, kad vidi da za njega nema pravde, što zasluže, bili su izrabljeni do kraja, te su bili prisiljeni, da ostave posao i da se zaduže da mogu kuči odputovati. Dajemo ,ovaj dogodjaj na znanje javnosti i tražimo od c. i kr. zapoviedniha arsenala, da izpita stvar i kasni krivca, Nek se počim-lju čistiti augijasove štale, jer su prepune. Izvještaj obrtnog nadzornika za Istru. Primismo izvještaj obrtnog nadzornika u Puli za god. 1908. Ostavljajuči da se drugi put osvrnemo na občeniti pregled, danas čemo se pozabaviti samo sa djelovanjem nadzorničtva u Puli. Djelokrug istoga je god. 1908 bio ciela Dalmacija i Istra osim Koparskog poglavarstva. Ove godine je osnovano posebno nadzorničtvo za Dalmaciju, a ono u Puli ukinulo se je i dodielilo nadzorničtvu u Trstu. U Puli je ostala izpostava. Moramo pak na ovom mjestu odlučno proti toga ustati, što činovnik, koji obavlja preglede, a kojemu ie djelokrug Istra, koja je večinom hrvatska, dotično slovenska, nežna ni rieči hrvatski dotično slovenski. Upozorujemo na tu okolnost naše zastup-nike, neka se torne doskoči. God. 1908. spadalo je u djelokrug obrtnog nadzornika 1.550 poduzeča, od to^a 89 tvornica. Prema lanjskoj godini narasla su poduzeča za 95, a tvornice za 11. Od poduzeča bilo ih je u Istri 770 a u Dalmaciji 780 Spominjemo da erarska poduzeča ne podpadaju pod djelokrug obrtnog nadzornika. j1 U napomenutoj godini pregledano je 463 poduzeča, od toga: 42 više nego jedan put; 27 u noči, a 19 u nedjeljima. U tim poduzečima bilo je zaposleno 8.863 radnika i to : 6.505 mužkih, a 2.358 ženskih. Od toga je bilo 843 radnika i rad-nica izpod 10 godina. Pntiv poduzetnika bilo je 35 prijava u 53 slučaja, te su isti bili kažnjeni sa 220 K globe ! God. 1908 bilo je prijavljen 341 slučaj nezgode i to od 309 mužkih radnika, 7 ženskih i 27 mladeži. Od nezgoda bilo ih je 140 (41°/o) težkih, od tih 53 su imale za posljedicu djelomičnu nesposobnost, a 4 posvemašnju nesposobnost pri-vrede. Bilo je 10 slučajeva smrti. U spomenutoj godini bilo je upotre-bljeno 106 radnika protuzakonito od toga 24 ženskih koje nesu navršle 12 godina a 48 ženskih izpod 14 godina sa preko osam satnim dnevnim radom. Sastanak na Kastanjeru. Dne 28. prošlog mjeseca obdržavao se je sastanak na Kastanjeru. U gostioni Popovič otvorio je sastanak drug Vrankovič. Predočio je je prisutnim radnicima svrhu sastanka t. j, namjeru N. R. O. da pobudi kod radničtva interes za svoje potrebe i da ih potakne na udruženje borbe za postignuče svojih prava i obranu svojih interesa. Razložio je rad N. R. O. Iztaknuo je razliku izmedju nas i so-cijalista i razlog zašto mi ne možemo biti intcrnacijonalisti. Dok socijalisti varaju rad-ničtvo budučim rajem na zemlji, kad po-biedi njihova ideja o socijalističkoj državi, dotle se mi brinemo, kako bi sadašnje žalostne prilike radničtva u granicam mo-gučnosti poboljšali, računajuči sa prilikam kakve jesu, a ne kakve bi istom želili, da budu. Internacijonalisti ne možemo biti, dok vidimo sve, da se prvo brinu za sebe pak za druge. Mi ramo stati na stanovištu da u prvom redu ima pravo na rad domače radničtvo, a istom tada tudje. Narodnjaci moramo biti i radi toga, buduč naš kapi-talizam — tudji tišti ne samo kao radnike, nego još više kao Hrvate i Slovence jer postavlja nama zahtjeve, koji nam otego-čuju zaradu : Buduč je bilo prisutno mnogo radnika iz Dalmacije osvrnuo se je na žalostne tučnjave izmedju dalmatinkih i bosanskih radnika i osudio iste. Pozvao ih, da se bratski pare, mjesto da se tuku i tim sramote svoje ime pred tudjincem, koji im se izrugava. Drug Stahan je govorio o težačkom pitanju u Dalmaciji i o uspjesima njihove borbe u Spljetu radi sloge i organizacije. Predočio im je položaj radnika, koji jedino složan može da odoli svim tegobam i izra-bljivanju kojima je podložan. Preporučio im je neka se za svaku nepravdu obrate na N. R. O,, koja je tu, da obrani njihova prava, Govorio je o novim porezima, koje če opet morati da na koncu plačaj u rad-nici. Na koncu je preporučio svima, da pristupe u organizaciju, jer jedino organi-j zirani mogu da si pomognu. Prikračenje plače dalmatinskim radnicim kod „Bau“ u Val de Figo Kod gradjevnog ureda mornarice dogadjaju se čudne stvari. Na drugom mjestu iznosimo postupak sa bosanskim radnicim. Ne samo da se sa radničtvom postupa kao životinjama, več mu se na svaki način nastoji da prikrati i onu mahi zaslužbu, koju isti dobiva. Neki nadglednici (znamo im imena, nu zašučujemo ih za ovaj put) oduzimlju radnicima pri izplačivanju ne samo na desetke novčiča, več i na krune. Izrabljuju neukost i plahost biedne raje, da joj ove krvave za-službe otmu i ono malo, što im se isplačuje. Zaludu pritužbe. Ako radnik ima srčanosti, pa protestira svoju plaču, isti se izvinju, da i je bila kisa, da nijesu radili i koješta. Traži i li pako radnik, da ga se predvede starješini, ! to ga nadglednik naprosto otjera, a starje-‘ šini sam ne s in i j e pod pretnjom lcazne ; dakle stanje, koje dolikuje u kakvoj koloniji robova, no koje je žalostno i sramotno u poduzeču države, koja hoče da se broji medju „ kul turni m. “ Da pokažemo, kako ti naglednici misle, spominjemo da na tužbu jednog radnika, da mu je izplačeno par seksera manje, isti ga je odpravio ; „Pak što se tužiš za par banovica ?“ Dakle ti naglednici smatraju, da imaju pravo, da radnicim oduzimlja i više nego „par banovica?" Jedino kad je taj radnik uporno zahtjevao svoju zaradu, sad mu je istom bila izplačena. Neukost i naznanje siromašnih tu izrabljuju i ti ne dobivaju svoju zaradu, več bivaju otjerani. Izniesmo samo nešto da upozorimo dotičnu gospodu nadglednike, da se dalje čuvaju, jer i njihov postupak ima neke granice i jer čemo nači načina, da to za-priečimo, ako dalje budu* mestavili takovu rabotu. Hrvatsko kazalište. Zauzimanjem „Prvog Istrskog Sokola" zavelo se od lanjske godine stalno hrvatsko kazalište, koje p'riredjuje svake sedmice predstave u dvorani „Narodnog doma“. Marni diletanti uz glumce, gdju Pru-kovečku i g. Veselinovič, prikazali su nam kroz prošlu godinu 29 predstava. Koju odgojnu zadaču ima kazalište, o tom ne treba trošiti riječi. IJ nas pako koji moramo dnevno voditi boj za narodni obstanak, gdje nam protivnici niti svojih škola ne davaju, vriedi to osobito. Kazalište ima osim odgojne i veliku narodnu zadaču, koju treba da x svjestno izpunjava, ako se hoče da od istoga hude onih koristi, koje morajo da donesu žrtve ulo-žene za uzdržavanje istoga. Ovogodišnja je sezona početa sa lie-pim izgledima, buduč su se redovi dileta-nata izpunili sa vještim silam11, koje eu več na pozornicama djelovale. Nego uz liepe izginile *hlo je j šikanacija. Oblasti su se napokon sjetile, da dvorana nije kolaudirana, te su izaslale komisija za ko-laudaciju. Inžinir posla a iz Trsta sa strane namjestničtva, pra«io je silnih neprilika i opazaka pri s akom koraku, tako, da su se i sami pred Ravnici občine (taljanske) čudili i da je njegovo ponašanje izazivalo začudjenje. zašto se baš tako postupa prama „Narodnom domu". Zahtjevi, koje je inžinir jiostavljao, njesu ni u kazalištu provedeni. Pri ponovnoj kolaudaciji nije htio opeta ju podpisat jer da nije sve u redu, več je iznio novih zahtjeva, o kojih u prvoj odluci nema ni spomena. Ovo htjedosmo mimogred spomenuti, da se vidi kako se postupa s nama. Što se pak tiče ovogodišnje sezone, ista je P® čela sa „Zlatarovim Zlatom". Očm se je dava o „Niz bisera" i „CharIyeT® tetka". Glumilo se je izvrstno. Sani®. preporučili, da se ima malo više obzir pri izboru komada i sastavu repertoir8; Neka se pazi na odgojnu, rodoljubne narodnu stranu više, nego do sad«. Ne znamo kojeg je smisla imalo ea. „CkarIyevu tetka". Zar se nije mogle & šta boljega izabrati ? U nedjelju se je d9'85 „Posljedni Zrinski", Publika polazi ove godine više kaz* liste, što ipak nije dovoljno za uzdržavanj troškova, koji su veliki. Radi toga - . po našem mienju morao „Dramatski sjek" odieliti od Sokola, te pretvoriti11 samostalno društvo sa svojorn upravo1!11 koja bi se morala pobrinuti za osignran^ kazališta, jer ovako ni ie moguče