>»ìl, )lll OD LETA 1886 SE TERITORIJ RAZVIJA Z NAMI novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 ■ Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Ita lv št. 36 (1270) Čedad, Četrtek, 29. septembra 2005 www.civibank.it ^ SčPlN, 2AKI NA GFt MO UÓN ZA VIČZRIJO (ČAKI DRAGA, > SADA <" VRIDC \ VABILO / NA 57 Ah l KOSILO ©/W5KT 50 LET KULTURNEGA DRUŠTVA iVAN TRINKO” Ivan Trinko, mezzo secolo dì dialogo La recente collaborazione °on gli organizzatori del festival letterario Vilenica, grazie alla quale è stata proposta ad un Pubblico internazionale la produzione più recente di prosa e Poesia della Benecia, è forse l'indicatore più esatto per defluire gli obiettivi attuali e futuri del circolo di cultura sloveno “Ivan Trinko’’. Con lo stesso spirito - percorrendo strade già segnate in passato da chi ha Presieduto il circolo, in particolare dal professor Marino Ver-tovec - sono stati pensati i momenti che compongono i festeggiamenti per i 50 anni dalla costituzione della prima associamone culturale slovena nella nostra provincia. La serie di iniziative prenderà il via venerdì 30 settembre c°n l'inaugurazione della mostra fotografica "Tin Piernu -Luca Laureati: Dialog" che avverrà alle 19 nella chiesa di S. Maria dei Battuti a Cividale, e Proseguirà fino al termine dell'unno. Domenica 2 ottobre alle 16 nella sede del circolo, in via Ut agosto a Cividale, si terrà l assemblea celebrativa e l'in-c°ntro con i soci fondatori. Sarà l occasione per dare il giusto tributo ai tanti che, nel corso di mezzo secolo, si sono battuti, Prendendo come esempio l'insegnamento di mons. Trinko, con l'obiettivo primario di elevare il livello culturale della gente delle Valli del Natisone, di custodire e SQlvaguardare i valori degli slogai che vivono nella provincia Udine, senza dimenticare la **cessità di dialogo e conoscen-Zq reciproca tra i popoli e le Prospettive di apertura verso l'e-steuropeo. Michele Obit segue a pagina 3 “Ali je tele Rommlova pot?” je v nediejo prašu an domaci jagar na stazi, ki teCe gor na Skrila an jo je sigurno prehodu stuo an stuo krat pod soncam an v dažu. Z iniciativo Poti miru po Rommlovih štopienjah, ki jo je pripravila an jo ponuja pro loco Nediške doline je pru tuole paršlo na dan. De smo parvi mi, ki premalo poznamo naš sviet, njega zgodovino an njega bogastvo. Živimo v lie-pem an zdravem ambientu, i-mamo bogato an posebno izročilo, ki živi v pravcah, pie-smi an molitvi, v navadah an jeziku. An imamo posebno z-godovino. Vse tuole je uriedno poznat. Za nas same, pa tudi za ga pokazat tistim, ki pridejo v naše doline spoštljivo an z od-partim sarcem. Bluo je zaries lepuo v nediejo na Matajurju gledat naše te mlade, ki so vozil “turiste” gor po briegu an jim pravli, kaj se je gajalo med parvo svetovno ujsko, kje so bili italijanski sudatje, kod je hodu Rommel, pa tudi, kere drevi rastejo, kuo se kličejo k-raji. Vic ko stuo, brez štiet o- Na pobudo prò loco Nediške doline dosti ljudi po Rommla Liep dan na Matajurju Spet je parSla skupina Sentinelle del Lagazuoi, parvič je paršla skupina iz Bovca truok, jih je placalo za tolo lekcijo na odpartem. Se vic je bluo tistih, ki so š- li naravnost gor nad koCo, kjer prve svetovne vojne, je bila evokacija dogodkov iz beri na strani 7 Skupina harmonikarjev špetrske Glasbene matice je tekmovala na tretjem mednarodnem harmonikarskem tekmovanju "Fisa...armonie v Trstu" BERI NA STRANI 3 Più lìngue uguale più Europa Si stima che le lingue parlate in Europa siano 225, senza considerare quelle parlate dalle persone provenienti da altri continenti, mentre le lingue ufficiali dell'Unione europea sono 20, tra queste anche lo sloveno. Ma al di là dello status di cui godono, tutte queste lingue sono importanti. Siamo in presenza di una ricchezza e di una risorsa culturale notevole che va tutelata e promossa secondo il Consiglio d'Europa che ha proclamato il 26 settembre Giornata europea delle lingue. Da cinque anni in questo giorno l'Europa - sono 36 i paesi che nel 2005 hanno a-derito all'iniziativa - celebra la diversità linguistica ed il plurilinguismo. Allo stesso tempo sensibilizza l'opinione pubblica sull'importanza dell'apprendimento delle lingue come arricchimento personale e strumento per favorire la comprensione reciproca e superare le distanze culturali, incoraggia l'apprendimento lungo tutto l'arco della vita ed inoltre si adopera per incrementare la consapevolezza e la considerazione di tutte le lingue parlate, comprese naturalmente quelle delle minoranze. D'altra parte nella cornice europea tutte le lingue sono in condizione di minoranza. Anche l'Università di Udine ha deciso di celebrare la giornata europea delle lingue con l'intento di "promuovere, informare, presentare progetti, esperienze e servizi al cittadino riguardo le lingue minoritarie". segue a pagina 4 PETEK 30.09.2005 Čedad, cerkev S. Maria dei Battuti ob 19.00 otvoritev razstave TIN PIERNU - LUCA LAUREATI: DIALOG v sodelovanju s študijskim centrom “Nediža” NEDELJA 02.10.2005 Čedad, dvorana “Ivan Trinko”, ulica IX agosto 8 ob 16.00 slavnostni občni zbor in srečanje z ustanovnimi dara gledališče Ristori ob 18.00 koncert KOCANI ORKESTAR vstop prost TOREK 04.10.2005 Sovodnje, občinska dvorana ob 20.00 predstavitev knjige Gianni Tomasetig, ‘Tra vecchi e nuovi confini” SOBOTA 08.10.2005 Lese (Grmek), telovadnica ob 20.00 “Ljudstvo moje drago, tebi sem živel” slovenska pesem in glasba Ivanu Trinku v spomin sodelujejo: pevski zbor Rečan, ansambel Skedinj četrtek, 29. septembra 2005 2 Ritorna l’Invito a pranzo nelle Valli del Natisone Itinerari del gusto nella Slavia Aktualno E’ una tradizione ormai consolidata. In autunno, quando il raccolto della terra è particolarmente ricco e l’ambiente indossa il suo abito più bello, con i boschi dorati e rossastri, le valli del Natisone invitano a gustare i piatti appetitosi, genuini ed originali della cucina locale. Sono sapori antichi, di un gusto unico che la tradizione rurale di un tempo ha gelosamente conservato sino ai giorni nostri, tipici della cucina povera contadina che le nonne hanno ideato con amore combinando tra loro i frutti che la terra e l’al- levamento sapevano offrire. Nei mesi di ottobre e novembre sui tavoli di 10 ristoranti torna l’Invito a pranzo nelle Valli del Natisone. Aderiscono all’iniziativa: in comune di Grimacco “Alla Cascata” e “Alla Posta” di Clo-dig; in comune di Pulfero cesti Volče-So Na pobudo občin Dreka in Tolmin in v prvi vrsti krajevne skupnosti Volče so pred leti z evropskimi sredstvi odprli pot, ki povezuje dreski komun in z njim vse NediSke doline s soSko dolino mimo mejnega prehoda Solarij. Cesta, 9 kilometrov dolga, je bila speljana delno na novo skozi gozd in bi morala biti končana že leta 1998. Sedaj bi občinski upravi radi videli, da bi se tisto delo končalo, da bi se ljudje in torej življenje ponovno pretakali med sosednjimi kraji. V ta namen je bilo v soboto 24. septembra na Solarjih srečanje, ki so se ga udeležili dreski podžupan Mario Zufferli, grmiski, podutanski in sovodensjki župan Paolo Canalaz, Giuseppe Sibau in Lorenzo Cernoia, župan iz Tolmina Ernest Kemperle in podpredsednik slovenskega parlamenta poslanec Vasja Klavora. Le- ta je prisotne seznanil, da je vložil v državni zbor poslansko vprašanje v zvezi s cesto Volče - Solrje in dal tudi pobudo, naj v državnem proračunu zagotovijo tudi potreben denar. Vsi na Solarjeh so bili mnenja, da je projekt dober in da bi asfaltirana cesta veliko prispevala k ekonomski rasti in še posebej razvoju turizma v obmejnih krajih. “Alla Trota” di Specognis, “All’Antica” di Cras; “Ai Buoni Amici” di Tarcetta; in comune di S. Pietro al Natisone “Le Querce” e “Al Giardino” nel capoluogo, “La Cascina” di Sorzento, la “Taverna Fiorita” di Vemasso; in comune di Premariacco “La Tana del Formichiere” di Spessa. “Invito a pranzo nelle Valli del Natisone” propone anche quest’anno speciali menù degustazione che offrono il meglio della gastronomia valli-giana. Sono a disposizione o-gni weekend di ottobre e novembre (venerdì, sabato e domenica) ad un prezzo variabile, a seconda del locale, tra i 15 e i 22 euro, con una media di 20 euro. Per maggiori informazioni sui ristoranti a-derenti, i menù e i prezzi si può consultare in internet l’indirizzo www.invitoapranzo.it o telefonare al 338/1260311 (attivo ogni giorno anche i festivi). Pisr 0,0 I iz Rima ' 5L: Stojan Spetič ^jj Ko se ladja potaplja, misi prve bežijo. Čeprav Prodi zelo previdno ponavlja, da je zmaga negotova do zadnjega dne, je v zraku čutiti Berlusconijev poraz. O njem pričajo prav njegovi pristaši, ki ga zapuščajo in trkajo na vrata levega centra. Pravijo, da je v zadnjih mesecih preskočilo plot vsaj 50 poslancev, senatorjev in deželnih svetovalcev, predvsem z juga Italije. V glavnem prehajajo v Mastellovo stranko, ki je - recimo tako - na skrajnem centru sedanje opozicije. So pa tudi znana imena, ki vzbujajo nemalo dvomov o iskrenosti spreobrnitve. Kot zgled naj velja Vittorio Sgarbi, ki je iz Berlusconijevih televizij grmel in psoval vse nasprotnike na levi, sedaj pa se ponuja v zameno za poslanski stolček. Zanj so v Prodijevi zvezi določili pravilo, po katerem mora prebežnik z onega brega javno povedati, zakaj se je premislil, poleg tega pa naj bi ne bil neposredno vpleten v dejavnost desnosedin-ske koalicije. Sgarbi je bil do nedavnega podtajnik v Berlusconijevi vladi. Potem pa so se socialisti vseh barv začeli združevati z radikalci pod mavričnim ščitom Prodijeve zveze. Njihovo prebrazbo je blagoslovil sam Piero Fassino, ki ne skriva velikega zanimanja levih demokratov za zadnje ostanke Craxijeve vodilne skupine, kot so Bobo Craxi, Gianni De Michelis in Chiara Moroni, kakor tudi za zgodovinsko skupino radikalcev, se pravi Marca Pannello, Eramo Bonino in Danieleja Cappezzoneja. Skupaj z Bosellijem in Intinijem snujejo novo socialistično-radikalno stranko, ki bo nastopala s starim evropskim simbolom rdeče vrtnice v pesti in upa, da ji bo uspelo preseči volilni prag 4%, ki omejuje vstop v proporčno četrtino zbornice. Ostanki Craxijeve skupine in Pannel-lovi radikalci vzbujajo v levi sredini nemalo pomislekov, predvsem na levici in med pristaši bivšega sodnika operacije čistih rok Antonia Di Pietra, saj so še do včeraj cveteli v Berlusconijevem rastli- njaku. Vendar ni dvoma, da bodo prišli, saj njihov prihod blagoslavljajo Levi demokrati, katoličani v Marjetici pa obujajo biblijsko zgodbo o izgubljenem sinu, za katerega je oče zaklal najlepšega vola in priredil veliko gostijo. Pragmatiki v opoziciji trdijo, da vsi ti ljudje nosijo glasove in torej zagotavljajo Prodijevo zmago. Navsezadnje tudi Berlusconi išče zaveznike med pristaši Alessandre Mussolini in sicilskimi avtonomisti. Cinik pa dodaja, da bo Prodi sedaj križan med Bertinottijem in Pannello, ne ostaja mu drugega, kot da počaka, kdo ga bo prvi izdal. Nihče se ne sprašuje, ali bo prisotnost katere izmed najbolj spornih osebnosti, De Michelisa naprimer, bolj občutljivim volilcem preprečila, da bi podprl levosredinsko koalicijo in raje ostal doma. V rimskih palačah računajo in štejejo, štejejo in računajo... Kdove, morda pa bi bilo koristno, če bi kesanje spreobrnjencev preverili tako, da bi jim ne ponujali poslanskih ali ministrskih foteljev. Naj počakajo en krog, ali se zadovoljijo s čim manjšim, a le, če bodo zares prispevali k Prodijevi zmagi. Oh, sveta naivnost! Koliko novih škofij bo v Sloveniji? V Slovenski škofovski konferenci, beremo v komentarju mariborskega Večera, so tik pred tem, da v Vatikan pošljejo dokončni predlog razširitve slovenske cerkvene pokrajine na nove škofije. Po letih premislekov, glasov za in proti je dozorel čas za teritorialno preureditev dveh od treh škofij: ljubljanske nadškofije in mariborske škofije. Ce bo ostalo pri napovedanem, bodo škofje pošto za papeža Benedikta XVI. in rimske kongregacije zaključevali v teh dneh, ko se prvič po poletju dobijo na redni seji. Nekaj let je že star načrt, ki predvideva po tri škofije na območju Maribora in Ljubljane. Zdaj je videti, da bo Celje v prihodnosti zanesljivo dobilo škofijo. Murska Sobota pa morda najprej vikariat, da razmere za sedež škofije do konca dozorijo, in nato samostojno škofijo. Prav tako Kranj na območju ljubljanske nadškofije. V Novem mestu pa naj bi bili pogoji za škofijo prav toliko zreli kot v Celju. Ali bodo na seznamu škofov na koncu vsa štiri mesta, bo kmalu znano. Zadnje mesece je bolj ali manj vse kazalo v to smer. Delitev, ki bo dokončna šele, ko jo bo potrdil cerkveni Rim, ne pomeni ločitve, zdajšnjih škofijskih meja nove škofije ne bodo spreminjale. To bo reorganizacija zaradi pastoralnih potreb (manjše škofije lažje pridejo do ljudi), bo pa seveda vplivala na versko in tudi finančno življenje starih in novih škofij. V prihodnosti bi mariborska škofija najbrž zrasla v nadškofijo. Nove škofije, če se bodo v Vatikanu strinjali z njimi, bodo pomenile tudi nove škofe. Na območju zdajšnje mariborske škofije živi okrog 850 tisoč ljudi. Skof Anton Martin Slomšek je sredi 19. stoletja sedež lavantinske škofije, ustanovljene 1228., iz avstrijske Koroške preselil v Maribor. Zadnjo večjo spremembo je škofija doživela leta 1923, ko je lavan- Papež Benedikt XVI f ? Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran tinski škof postal apostolski administrator delov sombo-telske (dekaniji Lendava in Murska Sobota), graške (župnija Apače, del Cmureka, Sv. Duh na Ostrem vrhu in Kapla) in celovške škofije (dekaniji Dravograd in Mežiška dolina). Na ozemlju ljubljanske nadškofije je nad 877 tisoč ljudi, okrog 720 tisoč je katoličanov. Leta 1461 je Ljubljana dobila škofijo. Sedež nadškofije in metropolije je bila pt' vič med letoma 1788 in 1807. V nadškofijo je bila spet dvignjena leta 196L pod papežem Janezom XXIII., metropolija je od leta 1968, ko je bil papež Pa' vel VI. (r.p.) Referendum sulla Tv, vince il “sì” Referendum, ha vinto il governo Lo scarto è stato di appena un punto percentuale. A favore della legge di riforma della TV pubblica in Slovenia, fortemente voluta dal governo di centro - destra ed altrettanto decisamente osteggiata dall’opposizione, ha votato il 50,2% dei votanti, contrari il 49.01%. Al referendum, proposto da LDS e SD (liberal democratici e socialdemocratici), ha partecipato il 30,65 % degli aventi diritto. 1 dati ufficiali, conteggiati anche i voti via posta e dall’estero e superato il periodo in cui sono ammessi i ricorsi, verranno resi noti a metà ottobre. Se l’esito del referendum verrà confermato, la legge entrerà in vigore 15 giorni dopo la pubblicazione sulla Gazzetta ufficiale. Il gioco dell’alternanza Il direttore generale dell’azienda Elektro Slovenia Vekoslav Korošec è stato e-sonerato dal suo incarico ed al suo posto il governo di Janša ha nominato Vitoslav Turk. Esattamente la stessa cosa era accaduta con il precedente governo di centro-destra, presieduto da Andrej Bajuk che aveva nominato lo stesso Turk alla carica di direttore generale della Elektro al posto di Korošec e dove era rimasto dal settembre del 2000 a gennaio 2001, per essere poi sfiduciato nuovamente da Drnovšek. La Slovenia divisa, ma come? La commissione Affari costituzionali del parlamento sloveno ha istituito una commissione tecnica che dovrà studiare le modifiche costituzionali necessarie per realizzare la regionalizzazione della Slovenia. 11 nodo ancora da sciogliere è però politico e riguarda la procedura per la co- stituzione delle province. L’opposizione (SD e LDS) propone che sia il parlamento con il voto dei due terzi dei presenti ad istituirle, il gruppo parlamentare dei democratici di Janša (SDS) caldeggia invece l’istituzione delle pro-vincie dopo un parere obbligatorio delle amministrazioni comunali interessate. Quadri dall’lstria Il governo sloveno ha deciso di chiedere alla Repubblica italiana di restituire tutte le o-pere d’arte portate via dall’lstria slovena, vale a dire da Capodistria, Isola e Pirano. “Alla richiesta abbiamo allegato anche un elenco delle o-pere”, ha dichiarato il ministro degli esteri Dimitrij Rupel. Si tratta di 21 opere d’arte esposte dal mese di giugno al museo Revoltella di Trieste di autori come Veneziano, Tiepolo, Carpaccio che erano state restaurate con fondi del Ministero della cultura italiana. “Queste opere sono di proprietà italiana”, aveva dichiarato invece all’inaugurazione il critico e deputato Vittorio Sgarbi, mentre Renzo Codarin, presidente di una delle associazioni degli esuli istriani aveva affermato che la Slovenia non aveva mai a-vanzato ufficialmente la richiesta della restituzione. Adesso è stata dunque formalizzata. Cardiologi in convegno Si è svolto a Portorose -per la prima volta in Sloveni* -il 17. incontro dei cardiolog1 e cardiochirurghi del Medi-terraneo. Vi hanno partecipato 500 medici provenienti d* 24 paesi. Il convegno è stato l’occasione per verificare e confrontare le novità in Que sta materia e soprattutto pef discutere della necessaria u nificazione degli standard, un terreno sul quale c’è ancor* molto da fare. Preko 100 mladih harmonikarjev iz petih evropskih držav je prejšnji konec tedna preizkusilo svoje sposobnosti solistično, v komornih in orkestrskih zasedbah na tretjem mednarodnem harmonikarskem tekmovanju "Fisa...armonie v Trstu". Štiridnevni program natečaja, ki ga prirejata društvo Alta-marea in Glasbena matica ob sodelovanju društev Cluster in Musica Libera, je letos obsegal avdicije sedmih tekmovalnih kategorij, a tudi predavanje o razvoju harmonike in njene literature, predstavitev strokovne publikacije in koncert. Solo Glasbene matice je v tekmovalnem delu zastopala skupina glasbenikov iz Spetra, ki delujejo pod mentorstvom Aleksandra Ipavca. Prav vsi so se izkazali, saj Je ob koncu vsak odnesel v svoji kategoriji vsaj eno od najvišjih nagrad. Dvojica zelo mladih špetrskih harmonikarjev, ki imata za seboj že nekaj tekmovalnih uspehov, je tudi tokrat dosegla prav zadovoljive rezultate: Leonardo Snidaro je osvojil drugo nagrado v kategoriji A, ki je namenjena naj- Skupina špetrskih harmonikarjev in na desni Giovanni Banelli Harmonikarji iz Spetra na tekmovanju Fisa^armonie mlajšim udeležencem tekmovanja, Giovanni Banelli pa je poleg drugega mesta v B kategoriji prejel tudi posebno nagrado kot najboljši tekmovalec dežele FJK in je zato lahko nastopil v nedeljo na sklepnem koncertu nagrajencev v Prosvetnem domu na Opčinah. Na poseben način so se potrudili tudi člani harmonikarskega orkestra špetrske Glasbene matice, ki so kljub maloštevilni zasedbi (v primerjavi z ostalimi kandidati) zelo pogumno nastopili in kazali odločno kvalitetno rast. Prepričljivo izvajanje je komisija ovrednotila z drugo nagrado (prvo mesto je osvojil velik orkester glasbene šole iz Nove Gorice), ki je dopolnila popolni uspeh pozitivne izkušnje beneške glasbene "delegacije". Zasluzena priznanja bodo gotovo spodbudno motivirala glasbenike zelo pestrega in dejavnega harmonikarskega oddelka za še bolj prizadevno delovanje v novi sezoni, ki že obeta zelo zanimive projekte, s katerimi se bodo mladi špetr-ski glasbeniki lahko še velikokrat postavili v ospredje. Rossana Paliaga D cìrcolo Ivan Trinko compie cinquantanni dalla prima pagina Sempre domenica 2, alle 18, 11 circolo proporrà al pubblico amante della buona musica un concerto gratuito del gruppo Macedone "Kocani orkester" Presso il teatro Ristori. Martedì 4 ottobre alle 20 nella sala conciare di Savogna verrà prestato l'ultimo libro, dal titolo Tra vecchi e nuovi confini", di Uno dei fondatori del circolo, Gianni Tomasetig. Nel corso della serata verrà proposto il cartone animato “Antadà... gor na Matajure” realizzato dagli Cunni delle scuole dell’infanzia e primaria di Savogna. Sabato 8 ottobre alle 20 la Palestra di Liessa (Grimacco) °sPiterà un omaggio in musica e Poesia a Ivan Trinko con la Partecipazione del coro Rečan e del gruppo musicale Skedinj. he iniziative proseguiranno nei prossimi mesi con una sera-’a speciale della rassegna TilmVideoMonitor, con la pie-datazione di libri (sono in preparazione sia una pubblicazio-ne su Ivan Trinko poeta, sia gli atti del convegno tenuto lo dorso anno a S. Pietro al Nati- La sede del circolo e, sotto, la copertina dell’ultimo libro di Gianni Tomasetig Gianni TOMASETIG Tra vecchi e nuovi confini sone sulla figura e l’opera de! padre della Slavia friulana) e del progetto "Strategie del ricordo", con una mostra di pubblicazioni ed una sui 50 anni di attività del circolo. Saranno altre occasioni importanti per riflettere su quanto fino ad ora è stato fatto per valorizzare una lingua e una cultura che per troppo tempo sono state considerate, dalla maggioranza, inferiori, e solo negli ultimi anni hanno avuto il giusto riconoscimento, non solo legislativo, la conferma cioè di quanto già i fondatori del circolo avevano capito: la conoscenza di una £ lingua diversa, di usi e tradizioni diverse, sono e devono essere considerate un valore aggiunto. Non è un caso se oggi il circolo si propone, ma viene anche spesso contattato da altri enti o persone, come luogo privilegiato di incontro tra popoli diversi, ad esempio italiano o friulano da una parte e sloveno dall'altra. Michele Obit Associazione artisti della Benecia Društvo beneških umetnikov SAN PIETRO AL NATISONE ŠPETER Beneška Galerija CLAUDIO COMUGNARO sabato / sobota 01.10.2005 ore / ob 18.30 orario/umik: 16.00_18.00 info: 0432 727332 e-mail: beneskagalerija@hotmail.it chiuso la domenica / razen ob nedeljah 'X četrtek, 29. septembra 2005 A Gorizia il cinema in lingua originale Cambia volto GoriziaCine-ma, il tradizionale appuntamento del giovedì sera proposto dal Kinoatelje al cinema Vittoria (Palazzo del Cinema, piazza Vittoria 41, Gorizia). L’associazione fondata da Darko Bratina continuerà, a partire dal 20 ottobre, ad offrire al proprio pubblico pellicole di recente uscita ed in prima visione sugli schermi cittadini; ma, fedele alla sua vocazione al dialogo interculturale (ed in questo caso soprattutto interlinguistico) le proporrà, ed è questa la novità, in lingua originale con sottotitoli in italiano. L’iniziativa, che contribuisce ad ampliare la sempre più variegata proposta cinematografica locale, fornirà quindi agli spettatori la possibilità di confrontarsi con l’opera d’autore nella sua veste originaria, permettendo loro di apprezzarne fino in fondo le interpretazioni attoriali che la tradizione italiana del doppiaggio, anche nei casi più felici, tradisce fisiologicamente. È soprattutto il caso di pellicole in cui si incrociano più lingue, come La sposa siriana (ben cinque gli idiomi parlati: arabo, inglese, ebraico, russo, francese) e Triple agent (francese, tedesco, greco, russo), per citare due dei titoli previsti della tranche autunnale di GoriziaCinema. Ulteriori informazioni sulla programmazione saranno rese note a mezzo stampa e pubblicate sul sito del Kinoatelje (www.kinoatelje.it). Štipendije sklada »D. SARDOČ« spravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij : • pet štipendij v znesku petsto euro, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; * šest štipendij v znesku tisoč tristo euro za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; % štipendijo v znesku tri tisoč euro, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. ^ Prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. clena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2005. Za vse potrebne 'formacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545), Zdravko Custrin '0481387310) in Karlo Čemic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do *• oktobra 2005 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. ^ARDoČ C/O Studio Legale - Odvetniška pisarna SANZIN, ulica Diaz št. 11,34170 Gorica. 833 NS jim-feb 195* BENEŠKIH zrr — slovenju /J.s---------^-- j. i_ l i; ' » » • n '! ' 17 tT| tAil v /7 ’' tel rSÉkj J ir-A 11* PERIODIKI! imie- : ! Bditeur. L‘.\j>£rii Abbi* X. Ro v u ti ruc Ch. J)vip r'l.l 7 CHARLJBivU.l. Biu je zaries zgodovinski dan tistega 20. avgusta, kar so se naši ljudje, Se posebno tisti, ki so bli buj stisnjeni blizu meje, lahko od-sapnil. Odparli so lepo špranjo v tist zid, neviden a zelo visok an močan, ki je biu med I-talijo an Slovenijo. Dal so nam prepustnice an nas pustil k sosiedom an žlahti. Obedan ni takrat Se sanju ne, de bomo an dan kupe v e-vropski hisi an se lahko fraj gibal iz adne daržave v dugo. Na 20. avgusta sta Italija in Jugoslavija podpisale dogovor o prometu (trafiku) ob mej od Tarviža čez Benečijo, Gorico dol do Tar-sta. Od sadà naprej smejo prebivauci obmejnega pasu hoditi čez mejo na drugo stran: naši tja, oni sam. Pod obmejni pas spada cela Slovenjščina an še nomalo Furlanije. Za iti čez je trieba i-miet “prepustnico”, ki jo na prošnjo izdajo o-blasti brez takse. Navadna prepustnica valja za 4 miesce an z njo smeš iti čez mejo 4 krat na miesac. Na dmgi strani si lahko vsakokrat do drugega dne zvečer do 24 ur. Enoletno propustnico dobe zdrauniki, šoferji, dieluci, ki hodijo dielat čez mejo. Tak č-lovek hodi čez mejo tarkaj ki če. Posebno propustnico pa ušafa tisti, ki mo- ra čez zavojo kajšnega posebnega opravila (na primer če gre na pogreb kajšnega od žlah-te). S to karto ostane na drugi strani 10 dni. Za hoditi čez so sprehodi, bloki. V Beneški Sloveniji so prehodi: Štupca/Robič (stalni, 1. kategorija); Učeja, Most na Nadiži, Livek, Podklanec na Idriji, Mišček (stalni, 2. kategorije); Sturmi, Robedišče, Jevšček, Solarji, Kolovrat (sezonski prehodi 2. kategorije). Voziti bojo začele koriere: Čedad - Stupica, Kobarid - Tolmin; Čedad - Mišček - Golo brdo - Kambreško. Vsak sme nesti čez mejo 12.000 lir ali 6.000 dinarjev. Za druge reči brez dogane nesti je treba pogledat, katere an koliko se smejo nesti. Tisti, ki imajo svet na drugi strani imajo še druge olajšave. Za zdravila, živi-no-zdravnike, zdravnike veljajo posebna pravila. Ta dogovor je puno razveselu ljudi ob meji. Ceglih se bo še nimar poznalo, da je meja an se ne bo moglo hoditi po mili volji brez propustnic čez mejo, je ta dogovor par-nesu našim ljudem an te drugim na oni strani olajšanje. - sept.! nov. 1955 - četrtek, 29. septembra 2005 4 La maggioranza boccia il documento proposto da Bordon Militari della Rsi, S. Pietro non si oppone Aktualno La maggioranza del consiglio comunale di S. Pietro al Natisone non si oppone al riconoscimento della qualifica di militari belligeranti ai combattenti della Repubblica di Salò. E’ il risultato del voto (6 contrari, 5 favorevoli, l’assessore Zufferli era assente dall’aula) ad un ordine del giorno proposto all’assemblea martedì 27 settembre da Simone Bordon, consigliere della Lista civica. Il documento faceva riferimento ad un disegno di legge presentato al Senato, primo firmatario il friulano Giovanni Collino, che al primo articolo recita: “I soldati, i sottufficiali e gli ufficiali che prestarono servizio nella Repubblica sociale italiana sono considerati a tutti gli effetti militari belligeranti, e- L’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone mette in cassa 250 mila euro, ottenuti dalla Regione, per la riqualificazione dell’area adiacente alla chiesa di Azzida. Come verrà attuato il progetto, però, è tutto da vedere. La maggioranza intende creare dei parcheggi con un’operazione che quiparati a quanti prestarono servizio nei diversi eserciti dei Paesi tra loro in conflitto durante la seconda guerra mondiale”. Bordon, presentando l’ordine del giorno che chiedeva di bloccare l’iter della legge, ha ricordato il contributo pagato dall’Italia al regime fascista, gli Azzida, contributo per i parcheggi comporterebbe anche l’abbattimento di due edifici. L’assessore Mariano Zufferli ha però avvertito: “L’in- La minoranza consiliare di S. Pietro eccidi ed i luoghi di terrore durante l’ultima guerra, la falsa o-pera di pacificazione nazionale compiuta dall’attuale maggioranza parlamentare. A esprimere contrarietà al documento, da parte della lista “Nuova S. Pietro”, è stato Nicola Sturam, secondo il quale “come è stato superato il tabù delle foibe, così per la Rsi va fatto con il dialogo ed il confronto”. A nulla sono valse la lezione di storia di Giuseppe Marinig e le parole di Fabrizio Dorbolò e Bruna Dorbolò: “Pietà per tutte le vittime, ma dobbiamo riconoscenza a chi per 60 anni ci ha dato democrazia e libertà”, (m.o.) tervento prevede anche altre opere che riguarderanno i marciapiedi e la raccolta delle acque”. Proposte alternative sono arrivate dalle due liste di opposizione. Per Fabrizio Dorbolò “Azzida ha bisogno di parcheggi ma un intervento del genere è uno spreco di denaro pubblico”. zjezim, trepetam, postanem depresiven, jem piškote, ne bom šel kmalu v penzijo, skratka, posledice mojega bivanja so zapisane na tehtnici in v krvnih izvidih. Pesniški verzi in pisanje so zavajanje samega sebe. Pozabil sem zapisati, da sem imel visok krvni pritisk, ki je izginil, ko mi je nek specialist zabrusil, da to ni nič. Vrsta zdravnikov pa mi je zaradi pritiska napovedovala najhujše tako, da sem bil teden dni pred pregledi tako teroriziran, da so mi bati tolkli v glavi. Nek drug specialist mi je dejal, da sem končno v “formi". Nisem pa mu povedal, da sem takrat (pred mnogimi leti) pred pregledom zavil v gostilno in prišel na pregled pritiska v vinjenem stanju. Z zapisanim nočem trditi, da sem proti prevenciji in zdravemu življenju. Sem pa tudi proti preventivnemu terorju. Ker sem malce hipohonder, mi je na primer mučno, ko skoraj vsak “sproščen” pogovor v družbi nujno zapade k medicini, k boleznim in izvidom. Sediš za mizo, pa ti povedo, da je ta znanec umrl za rakom, drugi za kapjo, sledijo poročila o pregledih, o zdravljenjih itd. Ti imaš polna usta in hrana ti nevarno zavija v sapnik. Končni udarec je, ko po požrti pečenki z mlinci razgovor zavije k dijetarn-Desert so naslovi alternativnih zdravnikov, ker navadni “itak ne veljajo nič”. Poraja se mi misel, da bi se naredil norega in prosil za invalidnino... ZELENI LISTI Ace Mermolja Zdravje in preventivni teror O preventivni medicini sem že pisal. Obče znano je, da najobičajnejše smrtne bolezni, kot so srčna in možganska kap, razne vrste rakov in podobne, lahko ozdravimo, ali se jim povsem izognemo z zdravim življenjem in preventivno kontrolo. Ker človek ne more presedeti življenja v ambulantah za analizo, kar je nevarno tudi za zadravje, naj bi imel vsaj zdravo življenje. Razni alarmi v medijih, ki jih sprožajo reportaže, časopisi in zelo uspešne poljudnoznanstvene revije, so največkrat banalni. Predstavljajo nam običajne situacije, ki pa jih veliko težje odpravimo. Medicina ugotavlja, da je preobilna telesna teža nevarna za srce in kapi. Nevaren je tudi holesterol, ki je pogosto-ma vezan na telesno težo. V družbi, kjer je telo v odlični formi za družbeni uspeh enakovredno kot umske sposobnosti, izobrazba in podobne reči, povzroča debelost neza-dovoljstx’o, stres in depresije, kar so dodatne nevarnosti za srce. Tu bi že moral biti mrtev. Sam sem namreč v svojem življenju opravil številne in moreče diete z zaključkom, da je moja teža še vedno previsoka: nihal sem kot na gugalnici, enkrat gor in enkrat dol. Pri tem početju sem opazil začaran krog, ki je psihološki in družbeni. Narava me ni nagradila s hitrim metabolizmom, kot ga imajo nekateri, ki lahko več jedo, ne da bi se zredili. V času lakote bi nastradali oni, ne pa jaz, ker pa so stvari danes obratne, so tudi učinki obratni. Skratka, ko sem str e siran, utrujen ali depresiven, moje roke same plavajo v hladilnik in v ža-keljčke piškotov. Naj dodam, da ko nisem več zaužil kapljice alkohola, sem se zredil za sedem kil, nekaj več sem jih dobil, ko sem v imenu zdravja prenehal kaditi. Živalsko sem se boril za zdravje in, kot berem, padel v drugo “ponev” bolezni in tveganja. Ko grem k zdravniku in mi našteje te rizike, ga danes prosim, naj mi zapiše na recept mirno in brezskrbno življenje, redno in zdravo prehrano, vsakodnevno gibanje, skratka, situacijo, ki bi me obvarovala pred tveganji. S temi priporočili bi jaz šel k delodajalcu, do žene in sina, do sej in odbornikov, kajti v tem življenju se razburim, ra- Quando è stata costruita è stata classificata con la sigla “SS. 54” e rispondeva adeguatamente al “traffico” che in quei tempi lontani vedeva transitare carri, carrozze, motociclette, biciclette, mezzi di trasporto e commerciali. Da quei tempi, pratica-mente, a parte qualche intervento necessario di routine, non è stata potenziata secondo le nuove esigenze, diventando un’arteria pericolosa ed impraticabile, con strozzature ad imbuto e tartassata da numerosi e gravi incidenti. L’ultimo della serie si è registrato domenica 18 settembre a Ponte San Quirino. Nella serata di venerdì 16 settembre nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone, promossa dall’amministra-zione comunale e dall’A-NAS di Trieste, è stato illustrato il progetto della variante riguardante Ponte San Quirino. Non essendo un’assiduo frequentatore delle sale comunali, ho notato con stupore l’assenza tra il pubblico di alcuni dei diretti interessati a futuri espropri. Dopo il saluto del sindaco e della resposabile dell’A-NAS, ha preso la parola il progettista che ha illustrato il nuovo tragitto che, partendo nei pressi della ditta Beppo Automobili, proseguirebbe all’esterno dell’abitato di Ponte S. Quirino. Quindi all’altezza delle prime abitazioni di S. Pietro (casa Dorgnach ed ex segheria Corredig) sarà costruito un nuovo ponte sul Natisone, dopo un sottopasso ed una La proposta dell’ANAS discussa venerdì 16 in sala consiliare Ponte S. Quirino, un nuovo progetto per la statale 54 sopraelevata che si ricongiungerebbe al percorso attuale. Sono seguite da parte dei presenti alcune osservazioni ed alcune proposte di modifica. Non è stato certo costruttivo l’intervento di quel signore che ha detto che da cinquantadue anni a S. Pietro non si è fatto nulla, se fosse stato così l’abitazione in cui risiede non sarebbe esistita! Naturalmente questo è per il momento solamente un progetto, al quale mancano ancora alcune delle cose più importanti, ad iniziare dall’approvazione delle competenti autorità ed i finanziamenti, condizioni essenziali per passare alla fase attiva. Sono ormai alcuni decenni che si discute e si parla di questa opera, che se sarà e-seguita come è stata presentata, oltre a non risolvere le gravi problematiche del traffico, sarà un ulteriore pericolo per gli utenti ed avrà un impatto ambientale mostruoso. Sarebbe più sensato e più facile ampliare la sede stradale attuale (viste le premesse più volte ripetute della responsabile dell’ANAS). E’ più facile operare su quello che già esiste che su nuove varianti e su nuovi faraonici progetti, (c.p.) Viabilità a Stregua, in La giunta regionale, su proposta dell'assessore alla mobilità Lodovico Sonego, nella riunione del 23 settembre ha approvato il finanziamento (Obiettivo 2 - Azione 1.1.2) a due interventi per il miglioramento delle infrastrutture stradali a supporto delle attività produttive e turistiche, nei comuni di Barcis e Stregna. In particolare al Comune di Stregna sono stati assegnati 316.000 euro per la messa in sicurezza e miglioramento della viabilità della strada panoramica Castelmonte-Tribil Superiore-Drenchia, dal confine del Comune di S. Leonardo al confine con il Comune di Grimacco. Al Comune di S. Leonardo è stata invece concessa una proroga fino al 6 ottobre per la presentazione della domanda di contributo. Nella stessa seduta della giunta regionale guidata da Riccardo Illy è stata decisa la diminuzione dello sconto sulla benzina regio- nale, mentre aumenta quello sul gasolio per autotrazione. Su proposta dell’assessore alle risorse economiche e finanziarie Michela Del Piero, l’esecutivo ha rideterminato lo sconto praticato sui carburanti, che entrerà in vigore a partire da sabato prossimo primo ottobre. In virtù della variazione della differenze di prezzo in Italia e Slovenia, lo sconto al litro sulla benzina diminuirà (e quindi il prezzo aumenterà in modo corrispondente), a seconda delle fasce in cui è suddiviso il territorio regionale, tra 0,038 e 0,023 euro; quello sul gasolio aumenterà invece fra 0,027 e 0,014 euro, con una analoga diminuzione del prezzo per gli automobilisti. La decisione è stata presa in base alle segnalazioni pervenute dall'Ambasciata italiana a Lubiana sui prezzi dei carburanti m Slovenia, ponendoli a confronto con quelli minimi praticati nel Friuli Venezia Giulia. Aktualno novi mat a j utr četrtek, 29. septembra 2005 5 V soboto 8. oktobra v Prosnidu mu posvetijo ploščo V Tipani spomin na Černetiča In una cornice di poesia, musica e danza Calla in poesia invitata a Ronchi ha voluto promuovere e far conoscere ufficialmente anche nel suo comune l’iniziativa di “Calla in poesia”, le cui finalità e caratteristiche sono state descritte dall’assessore alla cultura di Pulfe-ro Mario Domeniš. La manifestazione aveva riscosso fin dalla prima edizione un certo interesse nella zona del goriziano e del monfalconese, con la presenza al concorso di una quarantina di partecipanti. L’intenzione, con questo invito particolare agli organizzatori, era anche quella di sollecitare gli insegnanti, invitati dall’associazione e presenti tra il pubblico, a promuovere nelle scuole, tra i giovani, la poesia come mezzo idoneo per esprimere in forma lirica, attraverso l’uso appropriato della parola, sentimenti, emozioni, intuizioni. Alla fine della serata molti degli intervenuti hanno espresso vivo apprezzamento al gruppo degli organizzatori della manifestazione di Calla, guidato dal consigliere comunale Giorgio Guion, sia per l’iniziativa culturale avviata con felice intuizione e portata avanti con tanto entusiasmo, sia per l’idea originale di predisporre un sentiero della poesia alLaria aperta che, iniziato lo scorso anno con l’esposizione delle prime poesie nelle vie del borgo di Calla, si andrà arricchendo di anno in anno con l’aggiunta delle nuove composizioni poetiche segnalate. Alla manifestazione era presente anche Anita Pilli-nini, da cui era partita la proposta del progetto di Calla e che si stava apprestando a partire per Annecy in Francia a ritirare un premio di poesia, (l.c.d.) Cmetje dovemjo I Center za svetovalno službo, ki deluje v okviru Deželne konfederacije kmetov Italije (CIA) organizira, v sodelovanju s Kmečko zvezo iz Čedada, dne 6. oktobra 2005 strokovni obisk v Slovenijo. Program predvideva ogled Zadružne mlekarne v Kobaridu, sadovnjakov, ki so na Tolminskem in na koncu Zadružne kleti Dobrovo. Kosilo bo na turistični kmetiji. Prevoz je brezplačen, v breme udeležencev je samo kosilo. I Za informacije lah-I ko zainteresirani kliče-I jo na omenjen center I (0432/520562). Občina Tipana prireja s pokrajinsko sekcijo VZPI-ANPI v soboto, 8.oktobra ob 10.30 slovesnost v spomin na uglednega občana Agostina Černetiča (1918-1990). Bil je duhovnik, antifašist, partizan 'n univerzitetni profesor. Agostino Cemetig je med drugo svetovno vojno opravil izbire, ki niso bile lahke, toliko manj v Benečiji. Bilje nenavadna osebnost v izjemni zgodovinski zgodbi, nad katero je dolga leta padla senca niolka. V času evropske integracije, ko ni več železnih zaves in ko je govor o spravi, je občinska uprava sklenila, da se spomni svojega občana in seznani z njegovo zgodbo tudi mlade, ki verjetno o tistih dogodkih vedo malo ali nič. Starejšim so seveda ostali v tihem spominu, saj stvari niso mogle biti neopazne. Agostino Cernetig se je rodil v Prosnidu leta 1918. Po materini smrti so ga poslali v semenišče, kjer naj bi se izučil za opravljanje duhovniškega poklica. Prejel je mašniško posvečenje in 1. oktobra 1942 prevzel službo v Kravarju. Kmalu je prišel v spor s cerkvenimi hierarhijami. Odkrito se je opredeljeni proti fašizmu. Skof Nogara ga je poklical na zagovor, ga opomnil in končno poslal v neko furlansko župnijo. Bilo je to avgusta leta 1943. Don Cernetig pa je zaprosil za odmor in se vrnil v domač Prosnid. Tu je prišel v stik s partizani iz bližnjega Breginja. Pridružil se je osvobodilni borbi in postal partizan. V prvih dneh oktobra 1943 je vstopil v Beneški bataljon, kjer je bil tudi namestnik komandirja. Nato se je pridružil IX. Korpusu. Sredi vojne vihre je ohranil svojo vero in bil verski referent. Uradna cerkev ga je izobčila “a divinis”. Po vojni je Cernetig ostal v Sloveniji. Diplomiral je na W saboto 24 dni tu-w carkvé lip končerto Muzika za pomagat ta-na Ravanci W saboto 24 dni setemba-rJa tu -w carvkè ta-na Ravan-Cl ta rozajanska Pro Loco tekop ziz pjeve to ta-na Ramatici anu ziz Comunità ^ontano na jè organizala ^an lipi končerto. So zwuniìi anu peli: Mat-te° Rotta z Njive, Sara Clemente, Anna Maria Santa-j^ssa anu Stefano Paletti z Javance. Isi končerto an jè bil jterèd pa za pomagat judin, a majo trebe. Za isi končer-0 so se spravili beče za na-|edit dan peč wode tu-w Bo-'V|jk Iso zajtò ka dvi mladi ‘ski hčare, Anna Micelli anu Lorena Bortolotti, tu-w vilažej to bilu šlo nutar w Bolivijo za pamagat ten judin. Tu-w pučnet jè romunila president od Pro Loco, Carmela Barile, ka na sludala anu zahwalila wse jiidi. Po njèj jè romunila Anica, ka na rakla, da kaku to jè bilu tu-w Boliviji anu, da kaku jè trèbè naredit isò dèlti za det wòdo judin. Tu-w carkvè jè bilu karjè judi anu pa Si'ndik, Sergio Barbarino, ka an jè rèkal pa un kej, ko ni so rivali pèt anu zwunet. LN Ljubljanski univerzi. Po diplomi je poučeval zgodovino in zemljepis na gimnaziji v Ravnah pri Mariboru. Tu se je poročil in si ustvaril družino. Leta 1962 je postal profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V slovenski prestolnici je umrl leta 1990. Sedaj se bodo Agostina Černetiča končno uradno spomnili v domači vasi Prosnidu. Na slovesnosti bodo spregovorili župan Tipane Elio Berrà, predsednik VZPI-AN-PI, predsednik Zveze borcev NOB Slovenije Janez Stanovnik in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani Maks Tajnikar. Pel bo moški zbor Go-lobar iz Bovca, (ma) Posvet Univerze v Vidmu 15. oktobra v Gorenjem Tarbilju Okusi in znanje o prehrani na večjezičnem območju Na pobudo videmske univerze, v prvi vrsti Mednarodnega centra za večjezičnost in s sodelovanjem Občine Srednje in prò loco Nediške doline bo v polovici oktobra v Gorenjem Tarbilju pomemben posvet. Na njem bodo z različnih zornih kotov osvetlili zanimivo in večplastno problematiko prehrane, njenih sestavin in okusov, priprav in konzervaci-je, obrednih jedi... in vse to na večjezičnem območju. Seveda bo tudi priložnost za predstavitev doslej opravljenih raziskav na to temo. V središču pozornosti bo seveda stanje v Nediških dolinah. Znanstveni posvet strokovno koordinirajo profesorji na videmski univerzi Gianpaolo Gri, Roberto Dapit in Alessandro Sensidori. Potekal bo v soboto 15. oktobra popoldne v prostorih Okna na slovanski svet in se lepo vključuje v čas in prostor, kar je tudi zelja pri- V petek predstavijo Galebov šolski dnevnik Srečanje v Graphartu V petek 30. septembra ob 10. uri bo predstavitev Galebovega šolskega dnevnika 2005 - 2006. Publikacijo, ki jo izdaja naša zadruga Novi Matajur, bodo predstavili v prostorih tiskarne Graphart v obrtni coni Dolina, kjer je bila natisnjena. Prisotna bosta urednika Galeba Igor Ga- brovec in Majda Železnik ter oblikovalci letošnjega dnevnika Kajetan Kravos, Magda Tavčar in Vera Poljšak. Prisotni bodo razredi didaktičenga ravnateljstva iz Nabrežine, ki bodo ob tej priložnosti lahko spoznali tudi tehnologije in postopke tiskanja knjig in revij. Roberto Dapit rediteljev začenši z Univerzo, ki Zeli delovati in pozitivno vplivati na dinamike teritorija ter prispevati k njegovi kulturni in socio-ekonomski rasti. Posvet bo neke vrste uvoda v Bumjak, ki bo imeu svoj višek v nedeljo 16. oktobra z bogatim programom. Navezuje pa se tudi na turi-stično-kulinarično pobudo, ki se vsako jesen že več kot deset let odvija v naših dolinah, to je Vabilo na kosilo, na katerem ponujajo v degustacijo specialitete iz našega prostora in se bo letos nadaljavalo do konca novembra. In ni brez pomena, da bodo na posvetu prisotne tudi dobrote naše kuhinje z vsem znanjem in ljubezinijo, ki so bili potrebni, da se je ustvarila, je prešla iz rod v rod in je danes posodobljena še bolj okusna, zdrava in vabljiva. Giovedì 8 settembre si è svolta a Ronchi dei Legionari (GO) una serata di poesia, musica e danza, organizzata allo scopo di far conoscere, grazie alla presentazione della presidente Corinna Michelin, l’associazione di promozione sociale ZYME, volta alla crescita personale, familiare e comunitaria che opera prevalentemente nell’ambito scolastico. La serata, allietata dalla chitarra classica di Mauro Bregant e dalla performance danzante di Alice Mancini, con le coreografie di Moni- ca Antino, ha proposto come momento centrale la lettura, da parte degli attori Piera Ardessi e Paolo Fagiolo, di alcune liriche tratte da “Il sole e la luna”, una raccolta di poesie di Majda Teliini e Piergiorgio Castel-lan, due autori che, partecipando al Concorso internazionale “Calla in Poesia -Arte senza confini” si sono distinti nella prima edizione con due segnalazioni e nella seconda edizione con un secondo premio. In apertura di serata l’assessore alle politiche sociali di Ronchi Franco Miniussi L'assessore Mario Domeniš intervenuto alla manifestazione četrtek, 29. septembra 2005 6 “Origini”, un master per corregionali all’estero Aktualno Provengono dall’Australia e dal Canada, dall’Argentina e dal Brasile per studiare al Mib di Trieste in un master unico in Europa nel suo genere. In comune hanno l’ascendenza: sono figli o nipoti di corregionali all’estero. Il master si chiama “Origini” ed è riservato ai discendenti dei friulani, giuliani, fiumani e dalmati all’estero è sostenuto finanziariamente proprio dalla Banca di Cividale, da due anni socia del Mib. Accompagnati dal prof. Stefano Pilotto, responsabile del corso, i 16 giovani del corso di studi economici avanzati sono stati ricevuti nella sede centrale dell’istituto cividalese dal presidente Lorenzo Pelizzo e dal direttore generale Luciano Di Bernardo. Dopo aver presentato loro le caratteristiche della banca, i giovani si sono presentati sottolineando la propria provenienza e l’origine locale dei loro nonni o genitori emigrati in terre lontane. Una visita tutt’ altro che formale resa ancora più cordiale dal fatto che il dott. Pelizzo riveste pure la carica di presidente della Società Filologica Friulana che con i corregionali nel mondo intrattiene intense relazioni umane e culturali. [naca ni |veuKA JAHAj B1AIIM KOORAM Pop KAHJA Č 6 domenica 9 ottobre 2005 Savogna Tercimonte Masseris Percorsi) turistico adatto a tutti. Durante la camminata le guide forniranno spiegazioni, rievocheranno leggende. .. E’ prevista la visita a un tipico kozolec. Durata prevista fino a Masseris circa 3 ore. Al ritrovo verranno raccolte le prenotazioni, previo versamento di un contributo, per la pastasciutta finale a Masseris. Ore 8.30 - ritrovo a Savogna presso il Bar da Crisnaro Lingue minoritarie, appuntamento a Udme C.A.I. Sottosezione Val Natisone • Pro Loco Nediske Doline Planinska Družina Benečije invitano tutti i soci a ritrovare, le tracce delle Krivapete Martina Trusgnach med nagrajenimi natečaja Pastirčka “Naslovna stran” Dvojezična Suola je sodelovala kupe z osnovnimi suolami s Tržaške, Goriške an Slovenije Martina Trusgnach, ki obiskuje 4. razred špietarske dvojezične Suole, je sodelovala na natečaju otroške revije Pastirček “Naslovna stran 2005/2006" an paršla med prvimi nagrajenimi otroci. Uredništvo Pastirčka je “občudovalo" 512 risbic, ki so jih pošjal učenci osnovne Suole s Tržaške, Goriške, Benečije an Slovenije. Žirija se je odločila, da bojo naslovnico revije lietos krasile štier parvonagrajene risbice, med telimi tudi tista od Martine Trusgnach. Tle vidmo fotografije nagrajevanja na špietarski Suoli ob prisotnosti ravnate Ujce an učitelja verouka Francesca avvocato, traguardo raggiunto Grande gioia in Scrutto di San Leonardo, finalmente un nuovo giovane avvocato: la dottoressa Francesca Predan appena 28enne, dopo essersi brillantemente laureata presso l’Università di Trieste (110 e lode) in Giurisprudenza e a-ver effettuato la pratica professionale presso gli studi dell’avvocato Orazio Esposito in Udine e Cividale, ha superato a fine agosto presso la Corte d’Appello di Trieste l’impegnativo e selettivo esame di Stato per l’abilitazione alla professione di avvocato. Vive congratulazioni a lei, ai genitori Aldo e Teresa e al fratello Andrea, laureando in Economia presso l’Università Bocconi di Milano, per il traguardo raggiunto e tanto desiderato da Francesca che sin da piccola ripeteva “io da grande voglio fare l’avvocato!”. Ora Francesca, sempre molto attiva, è già al lavoro nelle aule dei tribunali con la toga occupandosi di questioni di diritto civile e di diritto penale, materia da lei amata già dai tempi dell’università. Ancora auguri vivissimi! dalla prima pagina La manifestazione, organizzata dal Centro interdipartimentale di ricerca sulla cultura e la lingua del Friuli in collaborazione con il Servizio identità linguistiche della Regione Friuli Venezia Giulia e di altre realtà ed associazioni culturali, dal titolo "L'Europa delle lingue, le lingue dell'Europa - La Europe des lenghis, lis lenghis dal Friul" si è aperta lunedì 26 settembre con un convegno a Palazzo Florio che doveva offrire un quadro delle politiche regionali e locali in materia di lingue minoritarie, come hanno scritto gli organizzatori. Per amor di cronaca va detto che invece tutta l'attenzione si è concentrata sulla realtà del friulano, ignorando smaccatamente sloveni e tedeschi. Alla faccia del plurilinguismo e dell’approccio europeo. Ci ha pensato l'assessore regionale Roberto Antonaz ad allargare l'orizzonte su tutta la realtà regionale, ma anche sull'importanza delle lingue e delle culture per un'Europa che non sia solo dei mercati e delle banche. In particolare ha sottolineato poi il ruolo delle lingue minori "per confrontarci con le altre culture, europee ed extraeuropee, che irrompono sul nostro territorio". Antonaz ha poi rivendicato le i-niziative realizzate dalla Regione che "ha aumentato i fondi per le identità linguistiche". Ha parlato dell’Agenzia regionale per la lingua friulana, che però "dovrebbe osare di più" e delle altre iniziative realizzate nonostante la riduzione di risorse da parte del governo. "Lo Stato in maniera del tutto immotivata, dal momento che in Friuli Venezia Giulia risiedono il 40 per cento di tutte le minoranze finanziabili dalla 482, ha dimezzato le risorse. Il ministro La Loggia è stato più volte sollecitato ma finora constatiamo che gli impegni promessi non si sono ancora tradotti in fatti" ha detto l'assessore. Antonaz ha poi denunciato anche il blocco della legge di tutela degli sloveni da parte del Governo e ricordato che la Regione ha a-perto un canale di spesa che prima non esisteva. Ha annunciato poi una legge regionale riguardante la comunità slovena ed una per i friulani. Il convegno è stato introdotto dal prorettore dell’ateneo friulano, Maria Amalia D'A-ronco, dal direttore del Cirf, Cesare Scalon, da quello del Consorzio universitario, Giovanni Frau, dall'assessore provinciale, Claudio Bardini, da quello comunale, Lorenzo Croattini. E' proseguito poi con gli interventi tra gli altri del direttore del Servizio identità linguistiche Marco Stolfo. del responsabile dell'Ufficio lingua friulana e altre i-dentità storiche della provincia di Udine William Cisilino, di Silvana Schiavi Fachin, docente di Didattica delle lingue moderne e Carla Marcato, direttore del Centro intemazionale sul plurilinguismo. La giornata europea dell® lingue avrà un altro momento significativo, questa volta nel salotto della città di Udine. Sabato la ottobre, dalle ore 10.30 fino a pomeriggio inoltrato in piazza Libertà ci sara una serie di eventi dedicati alle lingue minoritarie: animazione, musica, multimedialità e cultura in lingua minoritaria-Si apre con la sezione Le lingue sullo schermo, ma anche qui non possiamo non evidenziare il black-out sugli sloveni, presenti in qualche modo con il cortometraggio di Matteo Oleotto (Prešli bodo tudi to noč). Presso gli stand sa( ranno disponibili materiah informativi e pubblicazion1 realizzati in friulano, sloveno e tedesco. Da segnalare alle O' re 12 il concerto di Bande garbe, dalle ore 13 alle 15-3 proiezioni di cortometraggi video, alle 16 concerto dei Dlh Posse. L'assessore Antonaz . A\ . . - - — Turizem in kultura — ---------------------------------- Pro loco Nediške doline organizala “spomin” na 1. svetovno uojsko četrtek, 29. septembra 2005 Liep an poseban dan v nediejo na Matajurju s prve strani Liep an sončen dan je v nediejo 25. septembra po-magu an vabu ljudi na od-parto, v brieg. An po sta-zah, ki od različnih kraju pejejo do varha Matajurja, je bluo povsierode videt pu-no ljudi. Kajšan bi biu par-šu usedno. Poznamo mata-jursko muoč, ki zna parte-gnit v vseh lietnih cajtih mlade an stare an na žalost mi niemamo malo al pa nič od tega. Puno ljudi pa je paršlo na povabilo prò loco Nediške doline, ki je napravla telkrat na Matajurju tisto ri-evokacjon od parve svetovne uojske, ki je bila maja na Kolovratu. Med njimi je biu vič ku kajSan, ki ima rad uniforme, puše an pištole, vsi so bili radoviedni an tiel viedet, kod je tekla Rommlova staža, kaj se je gajalo v parvi svetovni uoj-ski na našem koščiču zemlje an v Kobaridu, ki je Poznan po cielem svietu zaradi preboja an poloma (disfatta) italijanskega ežerčita oktobra 1917. Takuo, ki smo jal, Abramo, Chiara, Renzo, Stefania an drugi so vozil ljudi Po Rommlovi stazi. Nieso imiel pru lahkega dieia. Na Kolovratu, kjer so trincee an je tudi puno za videt, saj guorijo sami kamani an kar je ostalo od cajtu 90 liet nazaj. Na Matajurju so se lahko pomagal z besiedo, s topografsko karto an kadar se je razjasnilo so lahko tudi Pokazal, kje so od Kolovrata do Krna in Matajurja tekli boji. Puno ljudi je šlo naravnost gor. Ustavli so se nad kočo, na tisti polici, kjer za tisto krono bielih kamanu je bila zgodovinska rievoka-cjon. Bluo je zelo zanimi-vo, poučno an pru nič militaristično, glih narobe. Parvi so se predstavili ‘sudatje” iz Lagazuoi, ki so bli obliečen vsak v drugo divizo an so v detajlih predstavili uniformo, orožje, niaskere pruoti plinu, gasu, ^i je biu velika novuost Parve svetovne uojske. Pomislimo, de samuo an mie-sac potle, ki je začela uoj-ska, 20. junija 1915 so dal Precej ljudi se je vpisalo an plačalo za iti s prostovoljnimi vodiči od prò loco Nediške doline po štopienjah Rommla po Matajurju. Vodeni obiski po Matajurju an na Mijo bodo še vso jesen. Potriebno pa se je vpisat: 338 1260311. Za druge iniciative prò loco pogledita na internet www. nediskedoline. it italijanskim sudadam ma-škere pruoti gasu. Skoda, de te parve nieso ble te prave, nieso ustavle vsakega plina an so zatuo ušafuval sudate v trinčejah na stoje an martve. Potlè so jim dal buojš maškere, ki so lepuo služile namienu an sudatje so jo muorli nimar imiet ta par sebe. Tudi elmet italijanski nie biu te narbuojši, biu pa je liep, saj gaje diženju stilist. Niemci so tuole dielo naročil zdravniku, ki je lepuo viedu, kje je glava buj ranljiva an še današnji dan imajo sudatje, naši an drugi, tajšan elmet. Poslušal smo tudi posamezne epizode iz vojske, ki so se gajal blizu nas an so imiel za protagoniste, sudate posebnega oddelka Arditi. Specialno skupino so ustanovil šele lieta 1917, kar so videl, kuo so organi-zani Niemci. Bluo je zaries zanimivo, čeglih ne takuo dinamično ko na Kolovratu, kjer se je puno an gajalo. 2e parve dni po začetku 1. svetovne uojske so dal vojakom maškere pruoti zastrupljivim plinarn, gasam Na Matajurju je bila v nediejo tudi skupina Trinajst- trinajst iz Bovca, v kateri so ljubitelji zgodovine, možje, ki zbierajo uniforme an vse kar je povezano s prvo svetovno vojno. V tardnjavi Kluže pa imajo njih zgodovinske ponovitve. Predstavljajo se v uniformah iz vseh držav, ki so bile vključene v avstro-ogr-sko, pruzapru iz vseh držav, okder so bili doma sudatje, ki so se bojevali v soški dolini. Ponudili so nam gledališko predstavo, v več jezikih, ki je bila smiešna an nas je spominjala na znamenitega sudata Svejka iz romana češkega pisatelja Haška, ki se je z ironijo an burlesko norca dielu iz ‘ogarskih vojakov an je svetovno znan kot anti-junak (antieroe). Na koncu njih predstave so vse vabili v tardnjavo Kluže, vsem so ponudili tudi čaj v gavetah originalnih iz prve uojske. Njih predstavo so “sudatje” iz Bovca ponovil tudi popudan. Predsednik prò loco Antonio de Toni je biu zvečer zadovoljen an veseu, saj smo v nediejo naredil še adno lepo štupienjo napri za turistično promočjo Na-diških dolin an njih posebnosti. Skupina “Sentinelle del Lagazuoi”... ... an skupina “Trinajst - trinajst" iz Bovca v vojaških uniformah Pa tudi organizacijski motor an skupina mladih, ki sprejema turiste an jim od-perja oči na naš sviet, čeglih imajo “rodaggio” že za sabo, so se še buj lepuo ujel med sabo an utardil v njih diele. Dielo gre napri. An vodeni obiski bojo še napri v jesen, za tiste, ki jih zanima. Program je tisti že utečen an predvideva obisk Kolovrata an njega zgodovinsko pot, ki teče na obeh straneh meje, tisti, ki jim je buj par sarcu lepota narave se pa lahko odločijo za ogled naravnega ambienta an posebnosti Mije z vasico Predrobac. Sevieda se je trieba priet vpisat an za tuole muorta poklicat mobilni tel. 338 1260311, vam kajšan odgu-ori nimar, vsak dan v tie-dnu. 16. oktobra pa bo tudi prò loco, kupe z drugimi beneškimi organizacijami, sodelavala na glavnem prazniku kostanja v Benečiji, ki je ku ankrat Burnjak v Gorenjem Tarbilju. Se pred njim, v saboto 15. oktobra popudan bo le v Gorenjem Tarbilju posvet, ki ga organizira videmska Univerza s svojim Centrom za večjezičnost in bo imeu za temo znanje an sauorji domače beneške kuhinje. Na njem se kiek navademo, bomo mogli pa tudi pokušat kaj-šno beneško dobruoto. Ries te pravi moment za to pravo iniciativo. Četrtek, 29. septembra 2005 i « S'1'1 » Provincia di Udine Videmska pokrajina uim www.provincia.udine.it Oglasi se Za dodatne informacije: 0432 279978 Videmska pokrajina spodbuja rabo manjšinskih jezikov v javni upravi s pomočjo slovarja upravnega besedišča LE.AM in s specialističnimi slovarji o novih tehnologijah, gradbeništvu, prometu, gospodarstvu, tako da se jezik uporablja tudi na novih področjih. Videmska pokrajina je pripravila reklamne spote in radijske oddaje za promocijo manjšinskih jezikov, zato da bi informacijo čim bolj približala državljanom. Tudi v Italiji se spodbuja raba manjšinskih jezikov. Na primer Turinska pokrajina je v sodelovanju z lokalnimi Gorskimi skupnostmi pripravila slovnice za različne tamkajšnje okcitanske pogovorne jezike. Videmska pokrajina omogoča slovensko besedo. Z zakonom 482/99 priznava slovenščini jezikovno dostojanstvo in daje priložnost vsakomur, da jo uporablja v vseh okoliščinah, kot je predvideno po evropskih določilih za zaščito lokalnih jezikovnih skupnosti. četrtek, 29. septembra 2005 Campioni sui pattini, sabato uno spettacolo Ha proprio ragione quel papà che ha detto: "Mio figlio lavora più di me!". Quanti nostri bambini, dopo la scuola, sono impegnti con il calcio, con il basket, piscina, danza, ginnastista artistica, judo, karate, musica, teatro.... Tutte queste attività sono molto importanti per la loro formazione, stiamo attenti però a non esagerare! I bambini devono essere anche bambini e poter avere il tempo di giocare, di divertirsi ed anche di... annoiarsi. E dopo aver detto queste cose sapute e risapute che tutti condividiamo, passiamo a parlare di alcune nostre bimbe e ragazze che si cimentano con il pattinaggio artistico. Dopo un anno di fatiche c'è stata la soddi- sfazione di esibirsi davanti ad un pubblico numeroso nel saggio finale che quest'anno si è tenuto venerdì 24 e sabato 25 giugno presso lo stadio comunale di Cividale. "Nel mondo di Koba", questo il titolo della rappresentazione, ha visto le nostre pattinatri-ci esibirsi in gruppo, in coppia e con degli assolo che hanno strappato numerosi applausi. Ora lo spettacolo preparato per il saggio verrà riproposto sabato 1 ottobre alle ore 21 presso il nuovo Palazzetto dello sport a Cividale (presso le piscine). Nella foto alcuni bravi "pattinatori" pronti per offrirci uno spettacolo davvero bello. Fra di loro anche alcune bimbe delle Valli. Lieta 1917, v cajtu te parve svetovne vojske, gor par Vodopivce je bila vojaška fu-rerija. Sudat furier je biu Francesco Guarnone, klaša 1897, ki je zapoznu mladega Lucjana Chiabai an njega sestro Cristino. Furier Francesco se j' za-ljubu tu tisto lepo čečo Cristino, jo je oženu an jo peju na njega duom v Montico Losa-na (Pavia). Umiela sta dva sinuova: Lino, ki nas je na žalost zapu-tu lansko lieto, an Egidio, ki sta hodila pogostu obiskat žlahto an parjatelje v naše doline. Egidio, ku njega tata, se j’ zaljubu tu adno beneško čečo, tu mlado an lepo meštro Nilo Canalaz z Lies, an na 25.08.55 sta se oženila. Pasalo je petdeset liet an na 25.08.05 sta paršla nazaj na Liesa za zlato mašo, kjer se j' bluo zbralo puno žlahte an parjatelju za praznuvat njih veselih petdeset liet življenja kupe. Po maš senjam je šu napri pa v znanim ristorantu v Ce-dade, kjer so se vič krat uzdi-gnili kozarci za ponovit novi-Cam puno zdravja an sreče za prihodne lieta. Tudi ist želim vse dobre tisti liepi, biondasti čičici, ki Sele jo videm na nje zeleni bi-Ciklet, kadar srna hodila kupe v sriednje Suole v Spietar. Egidio an Nila praznovala petdeset liet njih poroke Zgodilo se je na 25. vošta lietos parno na Lìesah potlè v Čedade Lettera al giornale Strada per Castelmonte, va trovata una soluzione Beneške križanke Horizontal Vodoravno 1 - Oginj v Sloveniji za noč Sv. Ivana. 4 - Nona an majhna goba purčinka. 8 - Adan znan je biu Menelik 9 - Junac, ki... skače na krave! 10 - Tale na kratkim. 12 - Je biu odgovorni urednik Novega Matajurja, ime. 14 - Se jo nuca za pisat an za igrat. 16 - Cupat koščic pomaranče al karamele. 17 - Rieka med Remežagom an Vidmom. 18 - Parjatelji za Lahe. 20 - Takuo se more ree “konac”... po latinsko. 21 - Majhna maglica na koži. 22 - Tist dan je napisan ardečo na koledarje. 24 - Kristus Nazarenski. 25 - Kolo po italijansko an na kratkim. 27 - Smo jo bral po hišah parvi dan lieta. 28 - Se nardi, kar sonce gre za brieg. 30 - Diženjana... v Sloveniji. 31 - Baterije, lampadine. 32 - Pomoč... beneška v Subitu. 33 - Voditelj zbora “Matajur”, ime. 34 - Leč. 36 - Kadar na kratkim. 37 - Pu... tata. 38 - Te narbuj znani beneški duhovnik. Vertikal Navpično 1 - Tista Guidacova je pred vašim nuosam! 2 - Pametan. 3 - Gre italijanski kraj, kar abdika. 4 - Gostilna, kavama. 5 - Anna Karenina (zač.). 6 - Daržava, kjer je Ciampi predsednik. 7 - Dogana. 9 - So podobni... CCT. 11 - Gorak sendvič s sieram an peršutam. 13 - Deset... v Laškem. 14 - More bit arabiko... al s cikorjo. 15 - Ter, Nediža, Idrija. 19 - Poviedano. 22 - Zensko ime, meštra Katinčna na Liesah. 23 - Vratar Milana. 25 - Glavno miesto Massachusettsa. 26 - Prosit Marijo an Boga... 27 - Skrevjan tondin, za spuščat dol po nit. 28 - Ljubeznjiv... par koncu. 29 - Miesto, kjer ima suoj sedež Novi Matajur. 30 - Zažgan od sonca an daža. 31 - Hotel, kjer je casinò v Novi Gorici. 32 - Pazi... brez začetka. 33 - Se nardi, kar vstane sonce. 35 - Na zadnji... moment. 36 - Kaj, kuore. Spettabile direzione “Novi Matajur”, sono fra Oreste Franzoni del Santuario di Castelmonte. Ho letto con molta attenzione l’articolo apparso sul Vostro giornale in data 15 settembre 05 a firma di Severino Po-drecca. Prendendo spunto da que-st’ultima vorrei fare alcune considerazioni. E’ vero, e si vede, che la strada alternativa alla provinciale che conduce da San Leonardo a Castelmonte è ridotta assai male, e non si capisce come mai alcuni anni fa si sia provveduto ad asfaltare solo alcuni tratti. Nel prossimo mese di ottobre ci sarà la corsa in salita Cividale-Castelmonte e i pellegrini che vorranno salire al Santuario dovranno farlo proprio per questa strada, potrebbe essere un’ottima occasione per mostrar loro la bellezza di queste valli, ma temo che vedranno solo buche e vegetazione incolta che restringe la carreggiata. Vorrei fare un appunto anche alle autorità militari, per la presenza di quei fortini che nel tratto dal Trivio verso Castelmonte rappresentano una “strozzatura” al passaggio di pullman. Per concludere vorrei fare una proposta, un incontro con i sindaci di San Leonardo, di Prepotto e di Stregna, estendere l’invito alla Provincia e perché no alla Regione, per cercare tutti assieme una soluzione a questo problema. Ringrazio per lo spazio concessomi e saluto cordialmente. Pace e bene a tutti. Fra Oreste Franzetti Nel 1917, durante la prima guerra mondiale, a Dolina, Vodopivec, c'era la fureria militare. Il furiere era il giovane soldato Francesco Guamone, classe 1897. Questi aveva conosciuto il padrone di casa Luciano Chiabai e sua sorella Cristina. Il furiere Francesco si era innamorato della bella Cristina, si sono sposati e andati a vivere a Mornico Losana (Pavia). Hanno a-vuto due figli: Lino, che ci ha tristemente lasciati l'anno scorso, ed Egidio, che venivano spesso a trovare i parenti ed amici nelle noste valli. Egidio, come suo padre, si era innamorato di una ragazza benečana, la bella giovane maestra Nila Canalaz di Liessa ed il 25.08.1955 si sono sposati. Sono passati 50 anni, ed il 25.08.05 sono tornati nella chiesa di Liessa, per le nozze d'oro, dove si sono riuniti parenti e amici per festeggiare il loro mezzo secolo di vita insieme. Dopo la santa messa, la fe- sta è proseguita in un noto ristorante di Cividale, dove più volte si sono alzati i calici per rinnovare agli sposi salute e fortuna per gli anni a venire. Anch'io auguro tanta felicità a quella bella fanciulla bionda che ancora vedo sulla sua bicicletta verde, quando andavamo insieme alle scuole medie a San Pietro. Guidac Risultati 1. Categoria Valnatisone - Cividalese 5-1 3. Categoria Audace - Aiello 0-2 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Gemonese 3. Categoria Strassoldo - Audace JUNIORES Chiavris - Gaglianese Allievi Valnatisone - Pasian di Prato / A Giovanissimi Moimacco - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Azzurra Pulcini Audace - Fulgor Classifiche 1. Categoria Valnatisone, Gemonese, Lumignacco, Tar-centina 6; Ancona 4; Venzone, Bujese, Comunale Faedis, Lavarian Mortean 3; Tagliamento, Riviera, Chiavris, Flumignano, Bearzi 1; Ca-stionese, Cividalese 0. 3. Categoria Aiello, Azzurra Gorizia, Cussignacco, Moimacco, Paviese, Pro Fiumicello, Serenissima 3; Audace, Sanrocchese, Donatello, Cormons, S. Gottardo, Strassoldo, Villanova 0. Nel secondo impegno di campionato la squadra di Billia infligge una bella lezione alla Cividalese La Valnatisone delle cinque vite Un primo tempo privo di grandi emozioni fino ad un minuto dal termine quando Suber sblocca il risultato Per i sanpietrini a segno anche Giuliano, Miano, Gazzino e Crast - Domenica match interno con la Gemonese VALNATISONE 5 CIVIDALESE 1 Valnatisone: Carnielletto, Pozzetto, Giuliano, Quercioli, Gallas, Petrussi (31’ Chia-bai), Dindo, Crast (42’ st. Vidic), Suber, Gazzino, Cencig (8’ st. Miano). A disposizione Filaoro, Clavora, Rossi, Iure-tig- Cividalese: Tuzzi, Batti-stig, Meroi, Bardus, Del Gallo, Rucchin, Giancotti (l’st. Zufferli), Podrecca, Borgobello (1’ st. Causerò), Del Pin, Debegnach (32’ De Vit). A disposizione Della Savia, Gorenszach, Petrella, Maran. Arbitro: Lepre di Cervi-gnano. S. Pietro al Natisone, 24 settembre - Un pomeriggio e-stivo, il campo comunale tirato a nuovo e una discreta presenza di pubblico hanno fatto da contorno al derby di andata di Prima categoria tra la formazione locale e la Cividalese. La gara è iniziata in sordina con le due squadre attente a non scoprirsi. A soffrire di questa situazione le pochissime conclusioni a rete da ambo le parti nel corso della prima frazione di gioco. Al 10’ la Valnatisone andava vicina alla segnatura con Cencig che sul traversone di Dindo, di testa, mandava il pallone a sfiorare la traversa. Al 21’ una conclusione di Crast era deviata in angolo da un difensore avversario. Una punizione di Debegnach al 30’ impegnava Carnielletto. Al 33’ Giuliano calciava alto un tiro piazzato. Al 44’ passavano in vantaggio i ragazzi del presidente Daniele Specogna. Giuliano calciava una punizione mandando il pallone a centrare il palo interno, sulla sfera respinta dal montante si gettava Suber che prima centrava la traversa e successivamente riusciva a dare il colpo di grazia depositando in rete. Dopo il riposo la Valnatisone rientrava sul terreno di gioco più determinata e decisa. Al 5’ Suber impegnava Tuzzi che volava per deviare in angolo. Al 6’ Causerò, entrato in campo all’inizio della seconda frazione di gioco, lanciato a rete si vedeva togliere il pallone dai piedi dalla tempestiva uscita di Carnielletto. Al 9’ Tuzzi bloccava una conclusione al volo di Dindo. Al 12’ Giuliano con un indovinato tiro dalla distanza portava a due le reti dei padroni di casa guidati da Marco Billia. Al 14’, mentre i locali protestavano per un presunto calcio di rigore non concesso, i ducali s’involavano in rapida azione di rimessa facendo centro con Del Gallo. Al 33’ Miano, dopo avere saltato un paio di avversari, faceva partire un “missile” che s’insaccava nell’incrocio della porta cividalese. Al 33’ Rucchin impegnava su punizione Carnielletto. Al 39’ Suber, lanciato in a-rea, veniva steso da Bardus. Il successivo calcio di punizione veniva concretizzato in re- Per l’Audace dei giovani un esordio senza fortuna 1 AUDACE - AIELLO 0-2 Audace S. Leonardo: Balus, Massimiliano Chiuch (8’ st. Colapietro), Bini, Andrea Strazzolini (14’ st. Coppet-ti), Michele Predan, Olivo, Fabio Stu-lin (8’ st. Gabriele Sibau), Braidotti (23’ st. Marco Faidutti), Marco Domeniš, Michele Bergnach, Marcuzzi (Francesco lussa). A disposizione Campanella. Merso di Sopra, 25 settembre - A parte il risultato finale sfavorevole alla squadra del presidente Francesco Tornada, la nuova giovane Audace non ha sfigurato ospitando i bianconeri di Aiello. In un primo tempo che ha visto un leggero predominio dell’Aiello, l’Audace al 28’ ha avuto a disposizione con Stulin un’invitante palla gol che A«D A Michele Predan l’atleta non è riuscito a deviare a rete da pochi passi. Purtoppo nel giro di due minuti dall’inizio della seconda frazione di gioco, un black-out dei ragazzi allenati da Toni Podrecca ha permesso ai “navigati” avversari di portare a casa l’intera posta in palio. Va comunque evidenziato che lo sbandamento dei locali era stato provocato dalla mancata concessione all’Audace di un sacrosanto calcio di rigore per atterramento di Marco Domeniš. L’inesperienza è stata fatale ai validi ragazzi valligiani che in altre due occasioni hanno invocato inutilmente la massima punizione per altrettante scorrettezze non punite con la massima punizione dal direttore di gara. Nel finale caotico della gara da registrare una espulsione per parte. Messa da parte questa delusione, l’Audace si prepara alla prossima trasferta a Strassoldo dove cercherà il pronto riscatto, (p.c.) Andrea Quercioli, difensore della Valnatisone te da Gazzino. A chiudere i conti al 42’ era Crast che conquistava un pallone ribattuto dagli ospiti mandandolo ad insaccarsi in diagonale. Dopo due gare vincenti, domenica prossima, 2 ottobre, la Valnatisone ospiterà la Gemonese, società che ha costruito la squadra per il salto di categoria. Per la squadra valligiana sarà un test importante contro una delle squadre favorite alla vittoria finale. Paolo Caffi Iniziano gli Juniores della Gaglianese, squadra composta anche da ragazzi della Valnatisone Tutti pronti ai nastri di partenza dei rispettivi campionato giovanili. Finalmente, dopo settimane d’allenamento, tra le giornate di sabato 1 e domenica 2 ottobre inizia il cammino stagionale. Sabato ad Udine sul campo di Chiavris alle 14.45 gli Juniores della Gaglianese i-nizieranno la stagione ospiti della formazione locale. La formazione è composta dai ragazzi di Gagliano e quelli della Valnatisone. Le gare saranno disputate alle 16 sul campo sportivo di Cividale. A proseguire le danze saranno alle 15 i Pulcini dell’Audace che, guidati da Antonio Primosig, ospiteranno sul campo di Merso di Sopra gli udinesi della Fulgor. Da questa stagione la FIGC ha deciso di non pubblicare i risultati degli incontri ottenuti dalle squadre. Valnatisone ospiteranno l’Azzurra di Premariacco. La squadra guidata dal ri-confermato mister Gianni Drecogna si è rinnovata nell’organico ed è alla ricerca di equilibrio tecnico-tattico, anche in considerazione dei diversi ragazzini saliti dalla categoria inferiore che devono ancora ambientarsi alle dimensioni maggiori del campo di gioco. Gli Allievi della Valnatisone domenica alle 10.30 ospiteranno la formazione di Pasian di Prato. Per i ragazzi allenati da Gianfranco Armellini si tratta di un importante test di verifica delle loro potenzialità. Alla stessa ora, ma in trasferta a Moimacco, ci sarà il battesimo dei Giovanissimi della Valnatisone, impegnati con una delle squadre pretendenti alla vittoria finale. Tra sabato e domenica partono anche i campionati delle giovanili La rosa completa della formazione dei Giovanissimi della Valnatisone Mezz’ora più tardi, al poli-sportivo comunale “Angelo Specogna” di S. Pietro al Na-tiosone, gli Esordienti della SPOROČILO NAROČNIKOM AGLI ABBONATI Vse nase naročnike, fa' niso poravnali naročnine za leto 2005 obveščamo, da jih bomo v kratkem izbrisali iz seznama naročnikov. A chi non avesse ancora rinnovato l'abbonamento per l’anno 2005 ricordiamo che verrà in breve sospeso l’invio del giornale. Bruna Specogna iz Bizonte je na 27. vošta dopunla 80 liet ieška an kožiška fara sta zlol povezane med sabo, pru takuo sta zlo aktivne. Vierni-ki se na srečavajo samuo za maše, pač pa organizavjo take prireditve, kjer se lahko srečajo med sabo vasnjani an parjatelji za preživiet kupe kako uro v liepi an parjatelj-ski atmosferi. Fotografije, ki nam jih je posodu Giacomo Canalaz z Lies, nam povedo, kaj se je zgodilo tel zadnji miesac. V nediejo 28. vošta so se s koriero pejal na ruomanje na svete Višarje. Kupe so pokosil an potlè, kar je vsak za sabo parnesu dobrega so lepuo arzpartil med vsiem. Za de bojo še buj veseli je Roberto zagodu na ramoni-ko. Za se na varnit hitro da-mu, so se ustavli tudi v Bor-danu, v vasi, ki je posvečena metuljem (il paese delle farfalle). Varnil so se pruot vičer pru veseli telega liepega dneva. 'No nediejo potlè je biu senjam svetega Sinžiliha v Kosci. Po maši, par kateri se je zbralo vse puno ljudi, so se zbral vsi ta za cierkvijo an pokosil vsi kupe. Je biu pru an liep senjam! Potlè je bla pa Bandimica na Liesah. Tudi tle se je zbralo puno ljudi an je biu pru an pose-ban senjam. Takuo, ki je že navada, so se zbrali v palestri, kjer skupina že "kolaudana" je po-skarbiela za napravt za jest an za pit vsiem tistim, ki so napunli do zadnjega prestora velik prestor. Na fotografiji videmo skupino otruok, ki je trosila rože na precesiji, ki iz cier-kve je šla okuole an okuole vasi. Tudi tuole pomaga, de naše navade ostanejo žive. Petar je šu h miedihu. - Gospuod dohtor, mi se gajajo čudne reči! - Povejte mi, ka’ se vam posebno gaja. - Kadar ljubim mi pride al velik mraz al pa zlo gorkuo! - Za glih reč, je zaries nomalo čudno - je po-tardiu miedih - pa povi-ejte mi, al ljubite pogo-stu? - Oh ne, samo dvakrat na lieto: ankrat po-zime, ankrat poliete! Giordan je kupu an nov motorin an za ga “zmočit” je šu v diskoteko dol v Mojmag. Ku je stopu na vrata je za-gledu, de vse te mlade čiče so plesale, samuo adna je sediela sama tu piču. Giordan se j’ par-bližu anjopoprašu: - Zaki na plešeš? - Zatuo, ki na znam plesat. - Alora srna na dva. Tudi ist na znam plesat! Pa če je takuo, ki borna tle dielala? Bo buojš, de grema se ljubit! - Ne morem - je odguorila čiča - zatuo, ki imam muoj čiklo. - Oh, če je za tiste, nie obednega problema. Ti puojdeš napri s tojim Ciklom, pa ist zad za tabo z mojim motorinam! *** Tuole se je zgodilo, kadar vsaka družina je imiela marskajšnega strica an je bila mizerja za kupit kose an osle. Otrok, ki je trosu travo zad za sanosiekam je začeu uekat: - Tata, tata, stric Ton-ca je padu dol pod kras! - Bieš hitro gledat, če se je ubila osla! - Tata, ki pride reč po francuosko besieda “po-ur quoi”? -Zaki! - Oh takuo, za viedet! - Drieve vsi tam pred televižjona! -Zaki? - Zatuo, ki tam zad se na vide nič! *** - Mama, mama... v Suoli mi vsi oponašajo de imam debelo glavo! - Ne, ne, nie ries muoj dragi otrok. Nu bieš du kliet po nih deset ki-lu kompierja! - An kam jih ložem, mama? - Tu tuoj klabuk! - Ka je jau Garibaldi potlè, ki je udobiu uij-sko dol v Siciliji? - Grazie “Mille”! - Kje pride priet ne-dieja, ku sabota? - Gor na slovarje! An liep nasmieh, ki nam povie vse. Bruna Specogna, Velina za vse tiste, ki jo poznajo, je pru vesela, za kar je učakala. Lepo družino blizu sebè, ki jo ima rada an ki ji store čut, de nie ankul sama, an če za resnico ona živi sama par Bi-zontih, v Ruoncu, odkar je oženila Dora Domeniš an je paršla v telo vas za neviesto. Velina se je rodila v Do-mejžah, le v Ruoncu, v Spehuo-njovi družini na 27. vošta lieta 1925. Lietos je dopunla 80 liet! Liep senjam so ji napravli za telo parložnost hči Alida an sin Piergiorgio, zet Remo an nevie-sta Chiara, na-vuodi Liana an Mirko an še sestra Pasqualina, ki živi v Prema-rjage. Pa v družini so še drugi, ki jo imajo radi, so navuod Ilvo, brat Romano, ki živi Živahno življenje v Kozci an na Liesah Možki zbor “Matajur” •z Klenja je spet začeu vaje, prove. Vam je všeč piet? Pridita, bota •epuo sparjeti. Čakajo vas tu četartak °b 20.30 v Spietre, v prestorih Glasbene Suole. Info: Giordano 338 8767356 Veseu rojstni dan, draga mama an nona! v Kanadi an sestra Dora, ki je pa tam v Genovi, an še drugi. Velina se pru dobro darži, an vsi nje te dragi, posebno nardila, kuo jih je lepuo vera- brega v nje življenju. nje otroc z njih družinam jo sla an kuo šele lepuo skarbi Vse dobre ji želmo tudi zahvalejo za vse, kar je za nje za nje. An ji željo še puno do- mi. 12 novi matajur TZ 7 — ............... ..... Kronaka četrtek, 29. septembra 2005 SVETA MASA PO SLOVENSKO v saboto 1. otuberja ob 19. uri par Devici Mariji na Krasu mašavu bo mons. Marino Qualizza Planinska družina Benecie Tečaj plavanja in prosto plavanje Corso di nuoto e nuoto libero od 8. oktobra do 10. decembra vsako soboto v bazenu v Cedade od 19. do 20. ure Inf o in vpisovanje do petka / Inf o e iscrizioni entro venerdì 30.09.2005 Flavia 04321727631 - Daniela 0432/714303 - 04321731190 ’Na zvezdica v Lombaju Kuo se zna lepuo parstavjat pred fotografsko makino tela čičica! An reč, de ima samuo tri lieta! Tisti, ki jo poznajo nam pravejo, de zna puno drugih reči, de zvestuo posluša tiste, ki ji pravejo kiek an de na pozabe nič. Lietos se navade še vič reči, zak je začela hodit v ažilo. Pravejo nam tudi, de v nje vasi odkar je paršla ona je buj živuo an lepuo. Tela čičica je Giulia Predan, hči od Michele Partenove iz Lombaja an od Iva Starnadicja iz Oblice. Na 21.vošta je dopunla tri lieta. Živi v Lombaju an nona Maria Partenova je pru vesela tegà, takuo jo more videt vsaki dan. Giulia pa hode tudi v Oblico, kjer jo čaka nona Romilda, v Gorenjo Mierso, kjer so tetà Patrizia an stric Stefano an še mala kužina Serena an še na Brieg, kjer so pa stric Massimo, tetà Dolores an mala kužina Kimberly. Draga čičica, de bi bluo toje življenje nimar lepuo, ku sedà, an bodi le napri pravo veseje za vse tiste, ki te poznajo an imajo radi Dva purtona za noviče Paršli so iz Nemčije, 2vi-cere an Slovenije, an še daj taz Messica za se veselit z mladim parom, ki na 10. se-temberja seje oženu. Novič je Andreas Speco-gna, noviča je pa Stefania Coren. On je živeu v Ažli, ona v Mojmage, seda bojo stal v Remanzage, njih komi-ne so pa tle v Nediških dolinah. Tata od noviča je Mario Blažu iz Matajura, mama je pa Tončka an je iz Slovenije; tata od noviče je Silvano iz Ruonca an ga puno judi pozna, zak zna gost pru lepuo na ramoniko, mama je pa Giovanna iz Jeline. Je bla liepa poroka, kjer nie manjkalo pru nič. Bla sta dva purtona, adan v Ažli, drugi v Mojmage. Par maš je pieu zbor Matajur, an še ga- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori. 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti) : 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPl SP VENDO macchina fotografica Olympus Camedia C . 8080 Wide Zoom come nuova. Tel. 338/1180849 AFFITTASI anche per brevi periodi casa arredata, zona San Pietro al Natisone. Telefonare al numero 0432/722225 VENDO appartamento trica-mere, biservizi a San Pietro al Natisone. Per informazioni: 329 4694602 Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK OD OKTOBRA DO JUNIJA 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.36*, 6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*,12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17.00,18.00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13. 00‘, 13.20*,13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*,15.26, 16.40, 1 7.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40** * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Čedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad... .703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES-INAC .730153 ENEL 187-845097 ACI Čedad .731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola.. .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 28. FEBRUARJA DO 5. MARCA Čedad (Fomasaro) tei 731264 OD 27. FEBRUARJA DO 4. MARCA Mojmag tei 722381 Ukve tel. 860395 spuod nunac, ki jih je ženu, Veselica je bla na Preho-don Luciano Slobbe, je biu du, an gor so jo vsi zvestuo ganjen kar je ču piet takuo le- plesal, saj so jo pru lepuo go- puo po sloviensko. dii, ku nimar, "Skedinjan". Kam po bencino / Distributori di turno NEDEJA 29. FEBRUARJA KJenje/Clenia Api Čedad / Cividale (strada per Marnano) il lopnit. ■ BBbMwmIb Kar so bli trudni plesat, so jo pa piel takuo, de je bluo sku-oze celo vičer veselo. An de bi bluo veselo tudi življenje mladih noviču jim vsi iz sar-ca želijo. Se na stvar! Mario, seda ki je ratu tast, na vide ure ratat tudi... nono! ir | I I ! SINCE 1944 Cividale / Čedad - Tarvisio / Trbiž ma solo fino al 30 settembre 2005 MODA e CONVENIENZA con PREZZI STREPITOSI su tutti, ma proprio tutti gli articoli AUTUNNO-INVERNO e PRIMAVERA-ESTATE samo do 30. septembra 2005 MODA in UGODNOSTI, PRESENETLJIVE CENE na vseh, prav vseh artiklih za JESEN-ZIMO in POMLAD-POLETJE