GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA   LJUDSTVA LITIJA
Leto I.
Litija, december 1973
Štev. 3
OB PRAZNIKU OBČINE
Občani naše občine bomo letos že 18-tič praznovali. Prvič smo praznovali leta 1955, ko se je sedem krajevnih ljudskih odborov združilo v sedanjo občinsko skupnost. Letos bomo praznovali še posebno ponosno, saj smo v letošnjem letu dosegli velike gospodarske in družbenopolitične uspehe. V vsestranskih pripravah na nov delegatski skupščinski sistem, ob razpravah o novi ustavi SFRJ in SRS ter občinskem statutu, smo si že ustvarili podobo novega skupščinskega sistema, kjer bodo prišle še bolj do izraza interesi delavskega razreda. Pismo predsednika Tita in IB je močno spodbudilo akcijo Zveze komunistov in mobiliziralo naše delovne ljudi na vseh področjih. Okrepila se je povezava med Zvezo komunistov in delavskim razredom, v vseh plasteh se je krepila odgovornost za nadaljnji razvoj naše revolucije. Pismo je postalo temelj za enotnost vseh družbenopolitičnih organizacij v občini in skupščini in odprlo široko fronto boja za nadaljnjo krepitev razredne vsebine samoupravljanja. Ustavne spremembe realiziramo tako v delovnih organizacijah kot tudi po interesih naših delovnih ljudi. Med prvimi smo ustanovili Temeljno telesno kulturno skupnost, pripravljeno je vse za ustanovitev Samoupravne stanovanjske skupnosti, delati je pričel iniciativni odbor za temeljno zemljiško skupnost. V razpravi je statut občine, socialistična zveza in sindikat pa že izbirata možne kandidate za delegate nove občinske skupščine.
Vsa ta naša družbenopolitična prizadevanja pa se odražajo ob velikih uspehih naših delovnih ljudi v gospodarskih in negospodarskih delovnih organizacijah. Izredno dobro gospodarjenje v lanskem letu in zelo ugodni gospodarski rezultati v devetih mesecih letošnjega leta dajejo še večji elan našim proizvajalcem, nam pa vlivajo zaupanje v ustvarjalno sposobnost naših ljudi. Podatki gospodarjenja za devet mesecev kažejo precejšnje pozitivno odstopanje od rezultatov ostalih občin v Sloveniji, kljub temu da se izključno naslanjamo na lastne sile. Celotno gospodarstvo v občini je ustvarilo v devetih mesecih letošnjega leta za 24 % več družbenega proizvoda, pri tem so porabljena sredstva porasla za 19 %, kar kaže na boljšo ekonomsko sposobnost, dohodka je bilo ustvarjenega 29,8 % več kot lani, amortizacija je porasla za 35 %, ostanka dohodka pa je kar za 55 % več kot v devetih mesecih lanskega leta. Osebnim dohodkom so delovni kolektivi namenili 22,7 % več kot lani. Ti poslovni rezultati omogočajo našim delovnim ljudem, da namenjajo ostanek dohodka za boljše delovne pogoje, modernizacijo proizvodnje, za jačanje ekonomske moči občine in za družbeni standard, in ne nazadnje za reševanje in financiranje naših skupnih družbenih potreb v občini.
Naši delovni ljudje so ponosni, ker vidijo veliko investicijsko dejavnost v občini. Skoraj ni delovne organizacije, ki stagnira. Delovni zagon pa je zajel tudi naše kmečke proizvajalce, ki ob tesnem sodelovanju s kmetijskima zadrugama preusmerjajo svoje kmetije v tržne in nabavljajo mehanizacijo.
Ob letošnjem prazniku bodo delavci Predilnice Litija odprli nove moderne delovne prostore z najsodobnejšo tehnologijo. Delavke Pletilje se bodo preselile v nove proizvodne prostore z najmodernejšimi pletilnimi stroji, v Stanovanjsko komunalnem podjetju bodo slovesno izročili namenu sodobne prostore za
servisno dejavnost in kovinsko proizvodnjo, Kmetijska zadruga Litija slavi 25-letnico obstoja in bodo ob tej priliki tudi odprli nov sodoben objekt za vzrejo perutnine.
V gradnji pa so še naslednji objekti: GIP Beton iz Zagorja gradi veliko moderno industrijsko halo v Zagorici za Lesno industrijo Litija, za svojo proizvodnjo gradi betonarno v Hotiču, za kolektiv restavracije Pošta Litija gradi gostinski objekt z avtomatskim kegljiščem, v Kresnicah most, ki ga financira Industrija apna Kresnice, Krajevna skupnost in občina, samoupravna stanovanjska skupnost je investitor gradnje stotih stanovanj na Rozmanovem trgu. Majhen kolektiv Mizarstva v Gabrovki dograjuje nove sodobne proizvodne prostore v Gabrovki, delavci Presada Gabrovka modernizirajo svojo proizvodnjo. Poleg gospodarskih objektov pa se gradijo objekti za rekreacijo naših delovnih ljudi. Letos je bilo zgrajeno novo košarkarsko igrišče s sanitarijami in klubskimi prostori, gradi se Ribiški dom z društvenimi prostori in balinišči. V Smartnem pa se strelci pripravljajo na gradnjo strelskega doma in igrišča za rokomet. GIP Beton pripravlja načrte za adaptacijo stare šole v Smartnem za sodobno pekarno, ki bo predvidoma odprta v maju 1974, SGP Grosuplje pa bo usposobilo prav tako do meseca maja trgovsko hišo, ki sta jo kupili trgovski podjetji Centromerkur iz Ljubljane in Dolenjka iz Novega mesta.
Na področju izgradnje in obnove šolskih poslopij so bili tudi doseženi precejšnji uspehi. V tem letu smo odprli novo šolov Konjšici, obnovili šole v Javorju in Mamolju, obnavljajo pa šoli v Polšniku in Hotiču. Vse pa je že pripravljeno za gradnjo nove šole v Štangarskih Poljanah, pripravljena pa je tudi že vsa dokumentacija za gradnjo šole v Litiji. Za to investicijo je tudi Že zagotovljenih del sredstev.
Tudi občani v krajevnih skupnostih so dosegli velike uspehe. Tako so občani Gabrovke s sredstvi občanov, občine in kmetijske zadruge asfaltirali 2 km ceste skozi Moravče in Gabrovko, prav tako je krajevna skupnost Sava pričela z modernizacijo cest iz sredstev samoprispevka občanov, krajevna skupnost Vintarjevec in Kostrcvnica pripravljata dokumentacijo in akcijo za uvedbo samoprispevka za modernizacijo cest. KS Vintarjevec je elektrificirala vasi Leskovica in Vrata. Krajevna skupnost Jablanica gradi novo električno omrežje s transformatorjem, občani krajevne skupnosti Vače se pa pripravljajo na uvedbo samoprispevka za modernizacijo električnega omrežja v vaseh KS Vače.
Največja pridobitev ob letošnjem prazniku pa je novi most v Litiji z nadvozom. Otvoritev teh dveh objektov bo 22. decembra. S tema dvema objektoma bo odpadla še ena ovira k hitrejšemu razvoju občine.
Za vse naštete objekte, ki bodo ob prazniku odprti ali pa se še gradijo, je bilo zagotovljenih skoraj 10 milijard S din.
Doseženi rezultati in naloge, ki si jih zastavljamo v prihodnje, so resnično plod prizadevanj vseh delovnih ljudi v naši občini, nenehne krepitve samoupravljanja in odločanja delovnih jludi, kakor tudi tesnega sodelovanja vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine.
Vsem našim občanom želimo v naslednjem letu še več delovnih zmag in jim čestitamo k prazniku občine!
SKUPŠČINA OBČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
VSEM OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU V LETU 1974 PA JIM ŽELIJO VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA
ZADOVOLJSTVA
Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole
Na področju krajevne skupnost} Gabrovka Dole uspešno deluje temkajšnja kmetijska zadruga. Dejavnost te zadruge je zajemala na začetku tudi razne obrtne dejavnosti (mizarsko, čevljarsko, mesarijo in trgovino), sedaj pa sta v njenem sestavu le še mesarija In trgovina. Glavno dejavnost, ki prina-ša tudi največ dohodka, pa predstavlja obrat Presada — predelava in pasteriziranje sadnih sokov. Veliko pozornosti posvečajo kooperaciji s kmeti, ki je za normalno poslovanje zadruge in predvsem še Presada nujno potrebno.
SKROMNI ZAČETKI
V lotih 1955/56 je potekala v Sloveniji akcija za razvoj sadjarstva. Kmetijska zadruga Gabrovka je takrat svetovala kmetom v svojem okoli-šu, naj zasade čimveč sadja in jagodičevja, predstavnik zadružne zveze pa je zadrugi predlagal, naj kot uslužnost-no dejavnost pričnejo s predelavo grozdja in jabolk v sokove. Ogledali so si in se kasneje tudi zgledovali po nekem avstrijskem ■kmetijskem obratu. Z delom so pričeli (najprej 'kot usluga, nato tudi za prodajo) v neki pralnici, kupilj so Baumanov zvon za pasteriziranje, stiskali so v skladišču, v baraki poleg pa destilirali in pakirali. Pri tem delu so zaposlovali tri ljudi ki še prodajalko na ljubiljansk tržnici. Sokove so ponujali tudi gostilnam in trgovinam, vendar takrat ljudje sokov še niso bili vajen; in prodaja je slabo cvetela.
Ob koncu leta 1956 so že kupili prve tri stroje, talko da so pasterizirali v ploščatem pasterizatorju, kupili so stiskalnico in filtre za čiščenje. Steklenice so pomivali še ročno. Pri pripravljanju sokov je leta 1960 delalo že 30 ljudi. Občasno so pripravili še vagon posušenih jabolk za izvoz. Ponovna akcija za sadjarstvo je bila vzpodbudna za ta okoliš, saj so ikmetje in zadruga v letu 1960 zasadili dodatne plantaže jabolk in ribeza.
PRESAD — INDUSTRIJA V MALEM
Sedaj zaposluje Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole 154 delavcev, od tega jih dela v Presadu sto. Ta obrat daje 70 % celotnega dohodka zadruge. V okviru zadruge je zasajeno sedaj 5 hektarov jagodičevja, pridelajo pa tudi okrog 1500 ton jabolk latno, od tega boljše prodajo, slabše kvalitete pa predelajo v sokove. Lastni nasadi pa ne pokrivajo proizvodnih potreb Presada, zato kupujejo letno še preko 500 ton jagodičevja (ribez, borovnice, jagode), 200 ton češenj in še drugo sadje od kooperantov in bližnjih sosednjih zadrug. Predvsem želijo pospešiševati sodelovanje s kooperatnti, pomagajo jim pri nakupu strojev, njihovi strokovnjaki pa jim svetujejo, za katero vrsto kmetijske dejavnosti naj se odločijo. Zelo donosno je gojenje ribeza in jagod, nekateri pa se odločajo za sodobno živinorejo. Podnebje na tem področju je za gojenje sadja in jagodičevja zelo primerno.
Presad pridela letno 3,5 do 4 milijone litrov sokov in žganih pijač. Od tega je 15 % žganih pijač, 85 °/o pa sirupov in sokov. Proizvodnja v precejšnji meri zavisi od sadnih lotin, ki pa zadnja leta niso bile najboljše. Zato pa je bilo letošnje leto izredno ugodno, tako da so odkupili velike količine jabolk, jagodičevja in tudi hibridnega grozdja. Hibridno grozdje, 'katerega vina so škodljiva, je zaradi prijetne arome za sokove zelo primerno. Sadje v jeseni stisnejo in skladiščijo kot polproizvod, nato pa ga v proizvodnji uporabljajo vse leto. Za skladiščenje uporabljajo le 25 litrske balone, postavljeni drug poleg drugega bi tvorili vrsto od Gabrovke do Ljubljane, zato bodo naslednje investicije namenje nabavi velikih cistern.
S svojimi izdelki zalagajo v glavnem slovensko tržišče in istrsko kvamersko obalo. Zato imajo tudi lastni skladišči v Mariboru in Puli, kamor dovažajo pijače s 5-ton-skimi ikamioni, tam pa jih s kombiji razvažajo končnim naročnikom. Izbira in ponudba sokov je danes na tržišču velika, v promet gredo le res kvalitetni sokovi. Presad s prodajo nima težav, njihovi kupci so stalne stranke in dobri plačniki.
Do konca letošnjega leta računajo na 4 milijarde s din prometa, vendar bo zaradi dražjih stroškov proizvodnje ostanek dohodka nižji od lanskega, (kajti cen svojim izdelkom ne smejo povečati. Poprečni osebni dohodki v Kmetijski zadrugi so 176.000 s. din, najnižji 110.000, najvišji pa 360.000 s. din.
Dejavnost Kmetijske zadruge zahteva kar precejšnje število strokovnih moči. Imajo 3 inženirje, agronoma in 4 ljence, so doslej reševali sku-tohnike. Stanovanjska vprašanja, predvsem za prise-paj s šolo, kjer je običajno zaposlen zakonski tovariš, v programu imajo gradnjo šest stanovanjske hiše.
PRIHODNOST V POSPEŠENI KOOPERACIJI
Kmetijska zadruga Gabrovka Dole bo imela v bodoče dve temeljni organizaciji združenega dela: prva bodo kooperanti, druga pa direktni proizvajalci zadruge. Pri upravljanju bo kooperante predstavljal svet zadružnikov, proizvajalce pa delavski svet, njuni skupni predstavniki pa bodo tvorili centralni zadružni svet.
Zadruga želi prepričati kmetijske proizvajalce na svojem področju, da bi pove-čevali nasade predvsem jagodičevja, ker je od tega mogoče dobro živeti. Predvsem, ker je jagodičevje možno gojiti na sorazmerno majhnih površinah. Nadalje bodo pospeševali gojenje živinoreje, za kar so tudi uvozili nekaj plemenske govedi. Bližina tovarne za predelavo krompirja v Mirni je zelo spodbudna za gojenje krompirja na tem območju. Povsod pa žole vzpostaviti tesno sodelovanje s kmeti in jim tudi pomagati tako s stro-
Gabrovko obdajajo vinorodne in sadjarske površine
kovnimi nasveti kot materialno. Presad ima v načrtu nakup cistern za sokove in pol-proizvode in še večje polnilnice — razvoj tega obrata se bo prilagajal potrebam trga.
Lahko rečemo, da ima Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole veliko zaslug za to, da kmetijstvo v odročnem po-
dročju litijske občine ubira sodobna pota. Mogoče bodo ljudje počasi! prišli do spoznanja, da je mogoče na svoji zemlji in svežem zraku zaslužiti prav tako debel kos kruha kakor pri industrijskem delu, kamor so odhajali mladi ljudje s teh krajev.
A. K.
Šola v Štangarskih Poljanah
V prihodnjem šolskem letu se bodo verjetno tudi učenci šolskega okoliša Štanga preselili v nove šolske prostore. Upravni odbor sklada za izgradnjo in obnovo šolskih poslopij je namreč na svoji zadnji seji odločil, da se v najkrajšem možnem času prične z gradnjo dvorazredne osnovne šole za nižjo stopnjo v Štangarskih Poljanah.
Pri uvedbi samoprispevka je bila občanom tega področja obljubljena nova šolska zgradba. Kje naj stoji šola, je bil do letošnje spomladi sporni kamen občanov levega in desnega brega potoka Reka. Ta gordijski vozel je rešila šele občinska (Skupšči-
na, ki je na podlagi izdelane analize odločila, da je gradnja osnovne šole upravičena v Štangarskih Poljanah, saj leži lokacija v sredini šolskega okoliša, pot otrok do šole se enakomerno porazdeli med vse učence in kar je najvažnejše, tudi v perspokti.
Občanom in organizacijam, ki so nam posredovali prispevke ln niso objavljeni sporočamo, da jih nismo objavil] zaradi pomanjkanja prostora. Objavljeni bodo v naslednji številki »Glasila občanov«.
Uredniški odbor
: :
i
KZ Gabrovka - Dole
PRESAD
GABROVKA
Vsem delovnim ljudem občine Litija čestitamo za občinski praznik in jim želimo mnogo delovnih uspehov!
Priporočamo se s svojimi naravnimi sadnimi sokovi: ananas, borovnica, ribez, jagoda, jabolčni in drugimi našimi izdelki.
Delavci kolektiva KZ
:
vi število otrok v šolskem okolišu zagotavlja racionalno izkoriščenost šolskega prosto, ra.
Z ozirom na to, da bodo načrti in ostala pripravljalna dela končana do sredine decembra, bo mogoče pričeti z gradnjo ali vsaj s pripravljalnimi deli v letošnjem letu ali v zgodnji spomladi prihodnje leto. Poudariti pa je potrebno, da bo izvajalec del močno odvisen od vremenskih razmer, ki bodo vladale v letošnji zimi. V nobenem primeru pa se rok dograditve ne bi simol bistveno podaljšati.
V novi šolski zgradbi bosta dve učinlnici za približno 50 učencev v oni izmeni, kabinet, pisarna za učitelja, sanitarije in ostali spremni prostori. Sol a bo ogrevana s centralno kurjavo z možnostjo ogrevanja na trda in tekoča goriva. V šoli bo tudi stanovanje za učitelja, srodstva za stanovanjski del zgradbe pa mora zagotoviti matična šola do pričetka gradnje.
Pri gradnji je nujno poudariti še nekaj. To je pripravljenost občanov tega področja za zmanjšanje stroškov sklada, ki je investitor objekta. Od trenutka, ko so bili občani seznanjeni, da gradnja šole ni več problem, so ustanovili poseben gradbeni odbor pri krajevni organizaciji SDL štangarske Poljane, ki ima nalogo, da zbira prispeva v obliki lesa, ki bo potreben za ostrešje, verjetno pa bodo občani pomagali pri gradnji tudi s prostovoljnim delom pri izkopih ,in ostalih fazah dela.
Praksa, ki se nadaljuje že iz Primskovcga, Konšice in drugod, se nadaljuje tudi na tem področju. Upravni odbor ceni takšna prizadevanja, jim daje vso podporo, saj takšni prispevki omogočajo cenejšo gradnjo. Takšna finančna razbremenitev sklada omogoča tekoče reševanje investicij v ostalih šolskih zgradbah.
L. K.
Iz Skupščine občine Litija
Kolikšna je škoda po neurju
V dneh 24. in 25. septembra letos so bili izredno hudi nalivi in neurje, ki je prizadelo delovne organizacije v Smart-ncin, predvsem pa vse ceste na območju občine. Posebna komisija, ki je na terenu ugotavljala škodo, je ugotovila, da je samo na cestah, ki jih vzdržuje SKP Litija za več kot 96.000— din škode, ki se nanaša na odplavijeni gramoz za posipanje cest ter na odstranjevanje plazov, ki jiih je na posamezne dele cest nanesla hudourniška voda. Komisija škode, ki so jo odpravili] delavci, ki so v -rednem delovnem razmerju ter ekipe civilne zaščite, nj zajela, ocenila pa je ta dela na približno vrednost 62.500.— din. Prav tak0 komisija ni ocenjevala škode, ki je nastala po delovnih organizacijah ter na cestah, ki jih vzdržujejo krajevne skupnosti.
Skupščina občine Litija je na prodilog sveta za družbeni plan in finance na zadnji seji obeh zborov namenila iz obveznega rezervnega sklada 96.000.—' dinarjev za odpravo škode na cestah, ki jih upravlja Stanovanjsko komunalno podjetje Libija.
Nove cene oskrbnega dne v Domu počitka Tišje
Na predzadnji seji je občinska skupščina potrdilih nove cene za oskrbni dan v domu, in sicer po naslednjih kategorijah: za I. kategorijo 42,70 dinarjev, za II. kategorijo 48,00 din, za III. kategorijo 51,00 din ter za nepokretne oskrbovance 60,00 din dnevno. Nove cene je bilo nujno odobriti, ker bi v nasprotnem primeru dom ne mogel ekonomično poslovati.
Na zadnji seji pa je občinska skupščina obravnavala stanje in program razvoja Doma počitka Tišje ter pon> čilo sprejela s priporočilom, da naj upravni organ občinske skupščine, pristojen za gradbene zadeve, čimprej izda lokacijsko dovoljenje za dozidavo doma. Dom počitka Tišje ima kapaciteto 110 postelj, vendar prostorski normativi v domu ne ustrezajo republiškim predpisom, ki bodo veljali od leta 1975 dalje. Cc dom do leta 1975 ne bo zgradili dodatnih prostorov za cca 60 postelj, njegovo poslovanje ne bo ekonomično, ker bi v tem primeru ostalo lahko v sedanjih prostorih le 40 oskrbovancev. Opustitev domskega varstva v občini bi bila družbenopolitično nesprejemljiva ter bi pomenila nazadovanje v skrbi za ostarele občane, ki si želijo stare dni preživeti v domu. Zato bo treba zagotoviti zbiranje sredstev iz 4 %-nega stanovanjskega prispevka od pokojnin v občini iz srodstev 4 %-noga stanovanjskega prispevka od pokojnin upokojencev ljubljanskih občin, v kolikor bo dosežen sporazum z društvom upokojencev me-
sta Ljubljane ter iz lastnih sredstev doma.
Varstvo okolja v občini
Občinska skupščina je na zadnji seji obravnavala poročilo o higienskem stanju v v občinj in program varstva okolja. O tem programu so prod tem razpravljali vsi sveti občinske skupščine, ki so dali svojo pripombe in predloge za dopolnitev.
Obč. skupščina je predloženi program potrdila s tem, da se imenuje posebna komisija, ki bo izdelala podrobnejši program varstva okoli ja, v katerem bo določila naloge delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim, mladinskim in športnim organizacijam RK, šolam in šolski mladini ter zdravstveni službi v občini. Z odloki občičnske skupščine pa je treba čimprej določiti predele in območja, v katerih bodo zaščiteni gozdovi in zelene površine.
Kaj bo s staro šolo v šmartnem?
Skupščina občine je na zadnji seji odpravila slklep o namembnosti stare šole v Smartnem, ki ga je sprejela v letu 1971 ter to zgradbo prenesla v upravljanje pekarni Center Ljubljana.
Najprej je bila ta zgradba namenjena za ureditev posebne osnovne šole Z internatom za učence iz oddalljenilh krajev, vonadr pa je posebna republiška komisija po ogledu Ugotovila, da zgradba za ta namen ni primerna, ker je ob prometni cesti ter bi bilo potrebnih preveč sredstev za investicijo v staro zgradbo, ki še vedno ne bi bila funkcionalno urejena za namene posebne osnovne šole.
Zato so upravni organi in občinska skupščina iskalli še druge možnosti za usposobitev te zgradbe. Tako jc bil dosežen sporazum s predstavniki pekarne Center Ljubljana, ki bo zgradbo usposobila za pekarno in prodajalno kruha in peciva. Predvidena investicijska vsota je za adaptacijo prostorov 1,000.000.—, din za opremo pa dodatr>;h 500.000.— din, dela pa morajo biti končana do konca prihodnjega leta.
S tem bo stara šola usposobljena za koristen namen, litijsko področje pa bo dobilo sodobno pekarno, ki bo lahko zadovoljila potrebe občanov po vseh vrstah kruha in peciva.
Statut občine v javni razpravi
Skupščina občine je na zadnji seji dala v javno razpravo osnutek statuta občine. Javna razprava bo do 15. januarja 1974, organizirala pa jo bo občinska konferenca SZDL na terenu ter občinčski sindikalni svet v delovnih organizacijah, ob podpori političnega aktiva občine in odbornikov občinske skupščine.
Odborniki so v razpravi poudarili i, da jc treba ponovno evidentirati delegate za občin-
ski zbor in občinski svet skupščine občine.
Realizacija proračuna občine ni dosežena
Oba zbora občinske skupščine sta poslušala poročilo
sveta za družbeni plan in finance o realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov v desetih mesecih iletošnjega leta. Ugotovila sta, da je ta še vedno pod planom za več kot 9% ailii za 980.000,— din,
kar je zelo zaskrbljujoče, ker ne bo mogoče financirati vseh potreb, kot predvideva proračun občine.
Priporočila sta odgovornim delavcem v upravi občinske-skupščine, da naj pospešeno izvedejo izterjavo zapadlih davčnih obveznosti, da se primanjkljaj v proračunu zmanjša.
R. U.
Most čez Savo v Kresnicah
Gradnja mostu v Kresnicah se je bila že večkrat začela in priprave so dostikrat stekle in zamrle. Pred leti je bil zgrajen viseči most za pešce, a ker ni bil dokončan, ga je voda vzela še isto leto.
Letošnja akcija je bila izredno obsežna in težka. Rešiti je bilo treba najprej celo vrsto lokacijskih, tehničnih in finačnih problemov. Sedaj, ko je most v gradnji, smo .lahko isrečnii, da je akcija uspela. Uspela pa je zaradi tesnega sodelovanja med nosilcem investicije Industrijo apna Kresnice in Krajevno skupnostjo Kresnice. Tako Industrija apna Kresnice kot Krajevna skupnost Kresnice pa sta se v svoji akciij naslo-ni'li na moralno in finančno podporo tako Skupščine občine Litija kot Republiške skupnosti za ceste Slovenije ter drugih sofinanecir jev.
Zlasti je treba poudariti aktivno vlogo Krajevne skupnosti Kresnice in njenih predstavnikov. Nešteto Pot,j je bilo, ki jih je opravila KS, zato da smo dobili najprej lokacijsko odločbo, nato pa še gradbeno dovoljenje, hkrati pa tudi zagotovili potrebna finačna sredstva po predračunu. Pr,i razreševanju zelo zapletenih lokacijskih problemov jc tvorno sodelovala urbanistična služba pri Stanovanjsko kom. podjetju Litija, te ta je tudi pripravila lokacijsko tehnični elaborat. Lokacija mostu je izbrana tako, da bodo stroški za most dn priključke čim nižji. To je razumljivo, saj so bila na razpolago relativno izredno skromna sredstva, vsa sredstva pa so morala biti vnaprej zagotovljena, kajt; zakon o tem je izredno strog. Hkrati je lokacija izbrana tuđi tako, da ne moti nadalj-nega razvoja Indusrije apna Kresnice.
Tudi tehnična izvedba mostu se je morala strogo podrediti razpoložljivim sredstvom. Zato je most enosmeren. Prvotnj načrt je predvideval, da bodo podpore lesene. Piršlo pa je do zelo važne spremembe, namreč namesto lesenih so zgrajene betonske podpore. Ta irzedno pomembna sprememba je rezultat zelo uspcšnncga in posrečenega sodelovanja med izvajalcem del GIP »Beton« Zagorje ob Savi ter soizvajal-cem Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Za skoraj enako
ceno smo dobili namesto provizornih lesenih podpor stalne betonske podpore, ob tem je ZRMK razvili pravzaprav novo tehnologijo. Strokovnjaki ZRMK in GIP »Beton« so predvideli tudi, da se lahko na sedanjih podporah in sedanji železni konstrukciji gradi dvosmerni betonski most sedaj ali kasneje. Ker bi taka izvedba zahtevala dodatnih ]000.000,00 din, smo morali prepustiti morebitno popolno betonsko izvedbo kasnejšemu času.
Zavedamo se, da smo morali celo vrsto dobrih idej za izboljšanje zavrniti, kar je vsaka ideja zahtevala tudi dodatna sredstva. Graditelji pa bodo potrebovali dodatna sredstva za najnujnejše dopolnitve zlasti za ureditev križišča (priključka) na asfaltirano cesto Šentjakob — Litija na levem bregu Savo.
Priključek na levem bregu je tehnično zahteven, to pa že pomeni da je drag, kajti med hribom in reko je ozek prostor.
Nosilnost mostu bo manjša kot bo nosilnost novega mostu v Litiji. Računana pa je tako, da ustreza posebnemu pravilniku, ki pri izračunu upošteva 2 avtomobila po 13 ton in gnečo ljudi na mostu.
Glavna dela v vodi so bila hitro opravljena, tako GIP »Beton« zlasti pa ZRMK Ljubljana sta se zelo potrudila. Sedaj tečejo obsežna dela. Istočasno opravljajo iz-
vajalci naslednja dela: Mo-stovna iz Ljubljane pripravlja horizontalno železno konstrukcijo, IAK gradi nasip in podporo na desnem bregu. GIP »Beton« in GG Ljubljana pa gradita nasip in podporo na levem bregu.
Rok za izgradnjo mostu je 30. 4. 1974. Planiramo in pričakujemo pa, da bo most za pešce odprt že konec decembra 1973. V celotj bo most lahko v pogodbenem roku odprt, če bomo zbrali manjkajoča sredstva ali našli investitorja za križišče na levem bregu Save. Tokrat tudi me moremo ničesar povedati k predlogu, naj bo avtobusna postaja ob mostu. Vsekakor si take rešitve močno želimo. Pisanje zaključujem s pregledom vrednosti investicije.
Predračunska vrednost za most je 3.050.000,00 din
V tej vsoti je za izgradnjo priključkov namenjeno 350.000,00 din.
Industrija apna Kresnice je /iz svojega poslovnega sklada izločila dodatno še 10 % polog v višinj 305.000,00 din.
Predračunska vrednost ne obsega stroškov za načrte, zemljišča, preglede, nekatere priprave in podobno, kar ne sodi direktno v gradnjo. Tokrat toliko, v eni izmed prihodnjih številk bomo verjetno poročali o investitorjih in o vseh stroških v zvezi z izgradnjo.
Kramžar inž. Ivan
Prebivalci dveh bregov Save z zanimanjem spremljajo gradnjo mostu v Kresnicah. Most pa ne bo pridobitev samo za občane, ampak Ima tudi velik gospodarski pomen. Foto: Zofka
Samoupravljanje na področju stanovanjskega gospodarstva
Čeprav smo doslej že dostikrat brali ali poslušali, kaj nam prinaša nova ustavna ureditev, se vedno ponovno vračamo na osnovno izhodišče, da je temelj socialističnih samoupravnih odnosov nov družbeno ekonomski položaj delovnega človeka, da odloča o vseh zadevah in uživa uspehe svojega dela ter pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka v občini.
Na teh temeljnih izhodiščih sloni tudi samoupravljanje na področju stanovanjskega gospodarstva.
V 23. ustavnem dopolnilu je zapisano:
Delovni lujdje v zdruežnem delu In občani v krajevni skupnosti in občini samostojno rešujejo svoje stanovaj-ske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti In soli-narnosti zagotavljajo in združujejo sredstva ter urejajo medsebojna razmerja pravice in obveznosti.
Na teh osnovah pripravljamo v naši občini ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, v kateri bodo delovni ljudje in občani po svojih delegacijah in delegatih odločali o politiki stanovanjskega gospodarstva in o graditvi stanovanj. Sami bodo odločali o vsem tem, ne pa v njihovem imenu drugi, tako imenovani predstavniki.
Kako smo si v naši občini zastavil; te naloge?
V skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti so se najprej delavci samoupravno dogovorili, da bodo za bodo. čo stanovanjsko graditev izločali najmanj 6 % od bruto osebnega dohodka, kar pomeni letno 13.000.000 din. V občini je bil že sprejet sred. njeročni program stanovanjske graditve za čas od leta 1972 do leta 1976. S tem načrtom je predvideno, da se bo vsako leto povečevala gradnja stanovanj. Predvideva se, da bo v petih letih od 1972 do 1976 zgrajenih skupno 140 družbenih stanovanj in 130 individualnih hiš. Že januar, ja 1973 je skupščina občine ustanovila INICIATIVNI OD. BOR, ki ima nalogo opraviti vse priprave za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti. Na tem področju pa se prepletajo številni interesi, tako tistih, ki združujejo srodstva za stanovanjsko graditev, kakor tistih, ki pričakujejo oz. potrebujejo stanovanja. Vzporedno pa teče akcija, ki naj pospeši gradnjo stanovanj za socialno slabša situirane delavske družine ter za mlade delavce in njihove družine.
Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti je ob izdatni pomoči občinskih družbenopolitičnih organizacij že pripravil predloge, kako naj se organizira in deluje bodoča SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST v naši občini.
Pripravil je predlog temeljnega akta — SAMOUPRAVNI SPORAZUM, ki bo podlaga
za ustanovitev te Skupnosti. Po tem sporazumu ODLOČIJO delavci sami združeni v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah o USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI. S tem sporazumom je tudi določeno, da sestavljajo organe te skupnosti delegati in delegacije vseh zainteresiranih. Dalje je določeno, da je najvišji organ skupnosti skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti, ki bo imela 36 delegatov oziroma delegatskih mest.
Omenili smo že, da se rav. no v tej skupnosti propleta-jo številni interesi delovnih ljudi in občanov, zato je v sporazumu predvideno, naj bi delovali pri skupščini te skupnosti tudi štirje zbori, in sicer:
1. Zbor delegatov za upravljanje s stanovanjskim skladom oz. stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Ta zbor naj bi imel 17 delegatskih mest.
2. Zbor delegatov za gospodarjenje In upravljanje s sredstvi, ki se zbirajo v posebni solidarnostni sklad. Ta
zbor bo predvsem skrbel za družbeno pomoč v stanovaj. skem gopodarsstvupomoč socialno šibkejšim družinam s subvencioniranjem stanarin, za gradnjo .namenskih najemnih stanovanj v družbeni lastnini. Ta zbor bi imel 17 delegatskih mest iz delovnih in drugih organizacij.
3. Zbor vlagateljev, ki ga
sestavlja 17 delegatov delovnih organizacij, ki združujejo svoja sredstva v poseben sklad. Sredstva tega sklada upravljajo delegati tega zbora, namenjena pa so za kreditiranje in nakup stanovanj in zemljišč za organizirano in usmerjeno stanovanjsko gra. ditev.
4. Zbor delegatov, ki upravljajo s sredstvi za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč.
V tem zboru je 15 delegatskih mest, ki jih bodo zasedali delegati delovnih in drugih organizacij, krajevnih skupnosti in graditelji individualnih hiš.
Skupščno samounravne stanovanjske   skupnosti pa
bo sestavljalo po 6 delegatov iz vsakega od navedenih zborov in delegati družbeno političnih organizacij, društva upokojencev, delavcev v zasebni obrti, pričakovalci stanovanj in delovnih organizacij, ki gradijo stanovanja. Skupščina, kot najvišji organ te skupnosti koordinira delo zborov in sprojema temeljne odločitve zlasti pa s tem, ko sprejema programe
razvoja stanovanjskega .gospodarstva in graditve stanovanj, določa temeljne smernice za delovanje zborov. Eden izmed osnovnih ciljev pa je gotovo zagotoviti hitrejšo stanovanjsko graditev, zlasti stanovanj za delavce in v določenem roku sploh odpraviti primanjkljaj stanovanj v občini.
Vsekakor pa je treba tudi pojasniti, s kakšnimi viri in sredstvi smo razpolagali doslej in s kakšnimi v novem sistemu.
Doslej so v delovnih organizacijah izločali za stanovanjsko graditev 4% od bruto osebnih dohodkov, kar je znašalo letno v poprečju 8,666.000 din.
Po novem sistemu pa delovne organizacije izločajo od 1. 1. 1973 dalje 6% od bruto osebnih dohodkov, kar znese letno 13,000.000 din. Po sporazumu, ki je bil v občini sprejet, pa se ta sredstva delijo tako, da od tega izdvajajo delovne organizacije v posoben solidarnostni sklad 30 % ali 3,500.000 din letno, s katerimi upravlja zbor delegatov tega sklada, 30 % ali 1,500.000 din letno združujejo delovne organizacije v banki, s katerimi upravlja zbor delogatov-vlagatcliev teh sredstev, 50 % ali 6,500.000 din letno pa ostaja delovnim organizacijam, s katerimi delavci samostojno razpolagajo svojih delegatih v samoupravnih organih.
Ce k temu prištejemo še sredstva, s katerimi razpola-la zbor delegatov za urejanje in oddajanje stavbnih zazidalnih površin — ietno_ povprečno 3,000.000 in sredstva iz najemnin — letno 1,100.000 dinarjev za vzdrževanje stanovanjskih hiš, s katerimi upravlja zbor stanovaniskepa sklada, lahko ugotovimo, da se bo zbralo v vse te namene več ikot 50,000.000 din za realizacijo plana v letih od 1972—1976. Ta sredstva pa se v določenem obsegu še povečujejo z vlogami varčevalcev, ki štedijo in vlagajo sredstva za gradnjo in nakup stanovanj.
Iz tako opredeljene vloge in nalog ter materialnih virov za uresničevanje politike bodoče stanovanjske graditve je kaj lahko sklepati, kako pomembno področje dejavno, sti prevzemajo delovni ljudje jn rvS^^ni, ki rešujejo na dclc-datskih osnovah svoje inte-Iwj. <j samoupravni stanovanjski skupnosti. Naš skupni interes je, da bomo vsak po svoje prispevali in s tem zagotovili, da bodo do 31 12. lotos opravljene vse naloge, da bo do toga časa ustanovljena ter pričela delovati samoupravna stanovanjska skupnost v vsemi svojimi funkcijami.
S. P.
Most v je zgrajen
Ob poplavi je stari most škripal.
. novi pa je preizkušnjo dobro prestal
Zaključna dela na mostu
Asfalt je položen.
Foto: Zofka
SO Se izkazali       Mladinski seminar
Za prebivalce Kostanjevice v Krajevni Skupnosti Dole pri Litiji je biil 20. oktober praznik. Mladinke in mladinci litijske občine so tega dne tu izvedli delovno akcijo, s katero so domačinom krepko
prostovoljnim delom, so namreč zasuli plazovi, neurja pa so jo močno poškodovala.
Miladina je v tem dnevu premaknila gotovo 200 m' zemlje. Odstranila plazove, uredila jarke in odtočne kanale. Pri
Mladina se je zavzeto lotila dela. Foto: Zofka
tem SO pomagali tudi domači možje, ki niso hotel j zaostajati za mladimi.
Delo je bilo opravljeno, občutek opravljenega plemenitega dejanja prisoten. Mladi so še obdariLj tamkajšnje domačine s skromnimi darili in že se je billo potrebno posloviti. Pa ni bilo tako enostavno z darili. Domačini, srečni zaradi same akcije, mladine potem pa še obdarjeni z darili, se kar niso mogli nehati zahvaljevati za vse. Takoj pripravljeni pogrniti mizo in postreči z moštom in kruhom, ter talko vrniti dobro voljo in pripravljenost mladini, ki je sedaj opravila veliko delo tu, jutri pa še kje drugje.
Tak je bil tudi dogovor mladih. Spomladi se bomo spet zbrali. Tam, kjer bomo najbolj potrebni.
T. B.
V začetku novembra je predsedstvo Občinske konferenco ZMS Litija organiziralo seminar za člane Občinske konference ZMS, vodstva aktivov ZMS, mlade komuniste in pa za 'štipendiste pri Skupščini občine Litija.
Seminarja so se najbolj številno udeležili štipendisti in pa mladi komunisti. Izredno slaba Pa je bila udoležba vodstev aktivov ZMS, ikar kaže na neodgovoren odnos aktivov do Občinske konference.
Seminar je poteka] od 8. ure zjutraj pa do 2. ure popoldne. Najprej je o religiji predaval sekretar komiteja Občinske konference ZKS Litija tov. Ivan Godec. V uvodu je udeležencem pojasnili razliko med vero, cerkvijo in klerikalizmom. Z nekaterimi konkretnimi primeri je pokazal tudi položaj v naši občini.
Tov. Ovscnk Vinko, strokovni sodelavec Delavske univerze Kranj, je udeležencem govoril o Slovencih na
pripomogli pri reševanju njihovih problemov.
Preden sem se pripeljal do Kostanjevice, sem vsaj trikrat pomislil, da sem se izgubil. Pa ne samo zaradi 45 km oddaljenosti od Litije. Predvsem zaradi osamljenosti, ki se človeka loteva, ko se premetava Po teh osami jenih poteh. Gozd, planjava, njiva, osamljena hiša, vse to se na poti ponavlja kot na filmskem platnu. Brž spet pomislim, da sem že zunaj občinskih meja, ko zazija vame napis »Ljubljanska banka«, pripet na kozolec. Kaj nelki tu Ljubljanska banka reklamira, pomislim, saj ti ljudje tu vendar pri najboljši volji ne morejo varčevati. Smo namreč v na jnerazvitejšem predelu naše občine, kjer so hiše še večinoma pokrite s slamo, kjer pot še vedno predstavlja ko lovoz. V predelu, kjer se ljudje še ne razburjajo zaradi pokvarjenega televizorja, pral nega stroja, hladilnika, eletk tričnega štecli'nlka itd., ikjei si, ne belijo glave z razmišljanjem O lepem dopustu, sobotnem Skoku v Trst in drugih »naših« problemih. Razlog je preprost. Vse tO v te kraje še ni prodrlo. Po oni strani jim kar zavidam, po drugi pa me tišči občutek krivde. Da, krivde. Saj smo vendar vsi občani, ljudje. Pa takšne razlike. In začuda so ti ljudje s tem, kar imajo, in s tem, kar si postopoma ustvarjajo, kar zadovoljni.
Ljubi j an sik a banka je po-maeala mladini iz vse občine izvesti delovno akcijo, zato so tudi razpeli njeno transparente na najuglednejša mosta v vasi. 51 parov mladih rak se je zbralo zjutraj v Kostanjevici. Rok, bolj vajenih držati svinčnik kot lopato in kramp. Pa so vztrajale te pridne mlade rake. Skoraj ves dan, da jo bil plan dosežen. 7km ceste od Ježevca do Kostanjcvi-vice, ki so jo prebivalci zgradili s sredstvi KS Dole in s
Ob 20-letnici slovenskega krvodajalstva
Letos praznujemo 20-letnico brezplačnega krvodajalstva na Slovenskem. Leto 1953 je mejnik v krvodajalstvu, saj smo tedaj od plačanega krvodajalstva prešli na brezplačno in anonimno krvodajalstvo. Ta prehod ni bil lahak in marsikdo se je takrat spraševal, ali se bodo količine zmanjševale ali povečevale.
Na pobudo Zavoda za transfuzijo krvi so se meseca januarja 1953 za organiizi ranjo brezplačne krvodajalske akcije med prvimi kolektivni ponudili Medicinska fakulteta, kolektivi zdravstvenih zavodov v Ljubljani, kolektivi zagorskih rudarjev iri za njimi rudarji iz Trbovelj.
Takrat je tudi Rdeči Križ Slovenije začel akcijo za zbiranje krvodajalcev in tako je ena izmed najbolj humanih akcij stekla in uspela. Še več, akcija je presegla vsa pričakovanja, saj je od leta 1945, ko so dali v Sloveniji prvo transfuzijo krvi, pa do leta 1952 bilo 11.694 registriranih krvodajalcev; že leta 1953, v prvem lotu brezplačnega krvodajalstva, pa je bilo 20.210 darovalcev krvi in zbranih 4.684 litrov krvi. Število krvodajalcev je iz leta v leto skokovito naraščalo in lani se jo prijavilo za odvzem krvi že 84.875 darovalcev krvi, zbranih pa je bilo nad 28.000 litrov konzervirane krvi. To je sociološki pojav, ki bi ga bilo vredno proučiti. Prouče, vanje tega pojava pa nam bi pokazalo prave vzroke in vse dejavnike, ki so vplivali na takšne rezultate.
Ko smo v organizaciji Rdečega križa brez znanstvenih analiz poskušali ugotoviti vzroke takšnih uspehov, smo prišli do naslednjih ugotovitev:
— Ko se je organizacija Rdečega križa lotila akcijo zbiranja darovalcev krvi, je pravilno ocenila človekoljubnost in solidarnost prebivalcev Slovenije. To solidarnost so pokazali pni neštetih akcijah Rdečega križa in talko tu-
di v akciji za zbiranje darovalcev krvi. Prebivalci Slovenijo pa nrso pokazali svoje solidarnosti samo v rodnih krvodajalskih akcijah, ampak tudi ob drugih izrednih prilikah, kot je bil potres v Skopju leta 1963, ko je Zavod za transfuzijo krvi komaj zmogel organizirati odvzem krvi vsem, ki so jo takrat ponudili.
— Osnovna načela, brez-plačnost in anonimnost, ki jih je organizacija Rdečega križa v Sloveniji izvajala že od vsega začetka so bili najbolj ustrezen animator ljudi za darovanje krvi. Prav tako uspešna pa je bila dolgoročna orientacija Rdečega križa Slovenije, in sicer v tem, da naj bi sleherni zdrav in sposoben občan postal krvodajalec. Temu cilju pa se postopoma tudi približujemo, saj imamo po podatkih v Sloveniji vsako leto približno 30 % novih krvodajalcev, ki so dali kri prvič, v evidenci pa imamo tudi že nad 400.000 registriranih krvodajalcev.
To je zelo kratek prikaz uspehov, ki smo jih dosegli mi hkrati skromen poskus analize vzrokov, ki so nam do njih pripomogli. Pri tem pa je treba poudariti, da ne gre vodno vse tako preprosto, da se marsikje šc vodno pojavljajo težave in problemi, ki povzročajo različne odklone od novih programov, za katere se dogovorimo.
Ob vseh teh težavah pa je razveseljivo dejstvo, da zad-
nja leta Rdeči križ Slovenijo pri organiziranju krvodajalskih akcij ni več osamljen in da krvodajalstvo na Slovenskem dejansko postaja široka družbena skrb. Prav tako lahko trdimo, da je krvodajalstvo na Slovenskem odsev humanizma in zavesti človeško solidarnosti ter zavest naših samoupravljavccv. 20-letnico krvodajalstva pa bomo prav gotovo najbolje proslavili, čc bomo še naprej neutrudno delovali pri aktiviranju novih darovalcev krvi po dosedanjih načelih in se tako še bolj približali cilju, ki smo ga sprejeli pred dvajsetimi leti, ko smo se zavezali, da bomo med darovalec krvj vključili slehernega zdravega in sposobnega občana.
Menim, da tudi za krvodajalstvo na Slovenskem volja osnovno načelo samoupravne družbe, da bo storil vsak zase in bomo vsi skupaj storili vse, da zagotovimo zadostne količino konzervirane krvi in krvne plazme za ohranitev življenj in zdravja ljudi ter zadostne rezerve za primer naravnih in drugih nesreč.
K. Lcmut
Koroškem. Govoril je o zgodovinskih dejstvih in njihovih posledicah ter pojasnil položaj in dogajanja na Koroškem. Orisail je tudi perspektivo avstrijskih Slovencev in še posebej poudaril, kako pomembna jo podpora, k.j jo dobivajo iz domovine.
Udeleženci so postavljali obema predavateljema številna vprašanja, kar nedvomno priča o zainteresiranosti mladih za aktualna družbena dogajanja, izrazili so vso podporo prizadevanjem za reševanje teh problemov. Ob koncu je bij Sklenjen dogovor, da bo Občinska konferenca ZMS Litija organizirala ekskurzijo na Koroško.
Tretji dol seminarja pa je bil posvečen novi organiziranosti ZMS in pa programu dela Občinske konference ZMS Litija. O tem je govoril predsednik Občinske konference ZMS Litija tov. Slavko Urbič.
Podal je predlog načel nove organiziranosti ZMS in obrazložil program dola Občinske konference ZMS Litija. Hkrati je orisal glavne probleme in pomanjkljivosti dejavnosti mladinske organizacije v naši občini. Poudaril je, da je najprej potrebno zagotoviti pogoje za delovanje tako Občinske konference kot tudi aktivov ZMS, (kajti šale potem bomo lahko uspešni pri razvijanju aktivnosti.
V razpravi so udeleženci podprli prizadevanja predsedstva OK ZMS. Se posebej so razpravljali o problematiki dela mladine v Litiji in možnosti ureditve mladinskega kluba, saj je prav v Litiji veliko število mladih 'ljudi, ki nimajo svojega prostora, čeprav je le-ta pravzaprav pogoj za obstoj mladinskega aktiva v Litiji. Na koncu pa smo spregovorili še o družbenem udejstvovanju štipendistov.
V prihodnje moramo dati izobraževanju večji poudarek. Pogosteje bomo morali organizirati seminarje, v večji meri pa tudi predavanja po aktivih. Pogosto se pokaže, da je prav neznanje ena glavnih ovir za uspešno delovanje mladih. Morah bomo zagotoviti sredstva za izobraževalno dejavnost v večji meri kot v preteklosti. Tesneje pa bomo morali tudj sodelovati z Delavsko univerzo.
V.R.
Industrija apna KRESNICE
poziva vse graditelje stanovanjskih hiš, da si oskrbi jo kosovno apno ali hidrirano apno v zimskem času, to je decembra, januarja in februarja.
Le tako si bodo zanesljivo zagotovili potreben material.
QI
Razvoj Delavske univerze Litija
Za razvoj vzgojno-lzobraževalne dejavnosti na področjih družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja je bila dne 15. februarja 1960 ustanovljena delavska univerza, z namenom, da si občani pridobe potrebna znanja, ki so potrebna pri raznih oblikah njihovega neposrednega delovanja. To svojo dejavnost je delavska univerza Izvajala od ustanovitve do razširitve delovnega področja, to je do 31. decembra 1966. leta.
Najpomembnejši podatki in rezultati delovanja delavske univerze v tem prvem obdobju šestih let so bili:
— na področju družbenega izobraževanja je politične šole obiskovalo 73 slušateljev, šolo za člane samoupravnih organov 325 slušateljev; izobraževalne oblike za vodstvene tkadre pa skupaj 40 slušateljev;
— na področju strokovnega izobraževanja je bila: enoletna administrativna šola, ki jo je obiskovalo 42 slušateljev; poklicna krznarsko-usnjarska šola za vajence v tovarni usnja Šmartno; tehniška strojna srednja šola in strokovni tečaji;
— na področju splošnega izobraževanja je delovala osnovna šola, jezikovni tečaji, predavanja civilne zaščite in drugo.
Od 1. januarja 1967 dalje so se temeljna delovna področja razširila še na opravljanje glasbenega pouka, predvajanje filmov, in to v kinu Litija in Šmartno, ter knjižničarsko dejavnost. Taka dejavnost je registrirana pri okrožnem gospodarskem sodišču. Poslovanje delavske univerze je navzven enotno, zaradi raznolikosti del pa je znotraj razdeljeno na enote po posameznih področjih, in to:
— enota za izobraževalno dejavnost,
— poklicna šola za krzneno in usnjeno konfekoijo,
— enota za glasbeno izobraževanje,
— enota za knjižničarsko dejavnost,
— enota za kinematografske storitve.
Enote nimajo položaja pravne osebe. V medsebojnih poslovnih in obračunskih odnosih znotraj zavoda imajo enote enak položaj.
Potrebe so narekovale, da se je dejavnost po tem začetnem, krajšem razdobju zelo razširila. Vzroki za to so tudi v tem, da so v občini še do danes le osnovne šole, najbližje poklicne ali srednje šole pa so v Ljubljani ali Trbovljah. Prav zaradi tega je izobraževanje pri delavski univerzi velikega pomena, predvsem za tiste, ki nimajo možnosti rednega izobraževanja zunaj stalnega bivališča.
Od 1967. leta do danes se je izobraževalna dejavnost zelo razširila, tako da so:
— oddelki rednih šol v: osnovni šoli, poklicni šoferski, poklicni elektro, kovinarski, krznarski, kmetijski, administrativni, ekonomski, tehniški, strojni, delovodski, šoli za globinskega vrtalca, šoli za prometne tehnike in pedagoški akademiji; letno po 190—250 slušateljev.
V teh oddelkih slušatelji vsake šole poslušajo predavanja letno skupaj 300—700 ur;
izpite opravljajo po vsakem končanem predmetu; zaključne izpite pa po vseh opravljenih izpitih.
— oddelk; strokovnega izobraževanja: tečaji težke gradbene mehanizacije, minerski tečaji, tečaji za gostilničarje, za gradbene delavec, civilne zaščite, varstva pri delu, za kurjače, skladiščnike, vratar-je-čuvaje za potrebe delovnih organizacij tako v občinj kakor tudi izven nje.
— oddelki družbenega izobraževanja: politične šole, seminarji za člane samoupravnih organov, za člane ZK, prosvetne delavce, predavanja različnih tem in razni drugi tečaji in seminarji.
Stanje se je na področju družbenega izobraževanja zadnje čase nekoliko izboljšalo, vendar za to vrsto izobraževanja še vedno ni dovolj finančnih sredstev.
Ustanovitveni akt je bil prilagojen zahtevam zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, kj sc poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem. Dne 15. novembra 1972 je bila delavska univerza verificirana in vpisana v evidenco izobraževalnih organizacij pri Republiškem sekretariatu za prosveto.
Temeljni nosilec upravljanja delavske univerze je delovna Skupnost sestavljena iz članov kolektiva in zunanjih sodelavcev.
Se število zaposlenih: do leta 1967 je bil v rednem delovnem razmerju samo eden, honorarnih sodelavcev pa okrog 30. Od 1967. leta dalje pa je v rednem delovnem razmerju najprej 7, sedaj 10 delavcev; v pogodbenem pa od 40 do 90 sodelavcev, največ teh so predavatelji različnih oblik izobraževalne dejavnosti.
Izobraževalna dejavnost prejema plačilo za svoje storitve od gospodarskih in drugih organizacij, slušateljev; druge enote pa se financirajo iz sredstev Temeljne izobraževalne skupnosti, Kulturne skupnosti, vstopnin od kina in šolnin na podlagi programov dejavnost; in možnosti.
Gibanje celotnega dohodka po posameznih letih narašča glede na stalno rast dejavnosti. Tako je imela delavska univerza v prvih sedmih letih od 20.000.— d0 120.000.— din celotnega dohodka, dalje pa v letu 1967 308.000.—, 1968 385.000.—, 1969 551.000.— din, v letu 1970 603.000.— din v letu 1971 776.000.— din in v iletu 1972 1,065.000.— din. V procentu izraženo je v letu 1972 glede na leto 1967 celotni dohodek porastel za 345 %.
Kljub tako širokim potrebam in željam po izobraževanju vseh vrst, pripravljenosti
in prizadevanju delavcev in sodelavcev delavske univerze pa so največji problem delovni prostori. Zgradba, kjer so bili prostori za pisarne in knjižnico, je zaradi gradnje nadvoza podrta, kakor tudi strelski dom, kjer sa bili dve učilnici. Sedaj ima delavska
Glasbena šola Litija je bila ustanovljena 1954. leta na pobudo delovnih ljudi, takratne prodilniške godbe na pihala ter mladine. Vključila se je kot sestavni del v kul-tumo-prosvetno prizadevanje in oblikovanje socialističnega človeka. Vsako leto je številčno naraščala, se organizacijsko in vsebinsko utrjevala in pokazala svojo življenjsko moč z delom in z jasnimi nastopi svojih učencev. Pred osmimi leti pa se je priključila k Delavski univerzi in se je preimenovala v Glasbeni center pri Delavski univerzi Litija.
Center deluje z naslednjimi oddelki: oddelek za klavir, pihala, trobila, ljudska glasbila (harmonika), nauk o glasbi in novo ustanovljeni baletni oddelek. V tem šolskem letu ne deluje oddelek za godala, ker se učenci niso prijavili. Zanimanje za ta predmet na žalost upada. Instrumentalno pedagoško delo poteka individualno, le pouk nauka o glasbi je v skupinski učni obliki. Vsi učenci opravljajo ob koncu šolskega leta izpite prod izpitno komisijo.
Center za glasbeno in baletno izobraževanje Litija ima naslednje cilje dn naloge: usposablja učence, da si pridobe glasbeno izobrazbo do stopnje dobrih amaterjev, ki so po končani šoli sposobni sodelovati v raznih orkestrih, skupinah, ansamblih in pevskih zborih. Tako sodelujejo nekateri bivši učenci glasbene šole pri vseh glasbenih skupinah, ki delujejo v občini Litija. Tudi v obeh pevskih zborih »Lipa« in »Zvon« so včlanjeni nekdanji učenci glasbene šole
Največ učencev glasbenega centra je vključenih v sindikalno godbo Litija, saj v njej sodelujejo skoraz vsi pihalci
univerza prostore v privatni zgradbi, kjer so pisarne in učilnice, občasno pa za predavanja najema prostore tudi drugje. Nujno potrebna bo rešitev delovnih prostorov za nemoten razvoj tovrstne dejavnosti.
M. M.
in trobilci. Sindikalna godba ne bi mogla delovati, če v njej ne bi bili vključeni učenci glasbenega centra.
Izrodno glasbono nadarjeni učenci si pridobe potrebno znanje, s katerim lahko nadaljujejo glasbeni študij na srodinji glasbeni šoli v Ljubljani. Tako sta v letošnjem šolskem letu vpisana dva naša učenca na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani (teoretski in klavirski oddelek).
Glasbeni center prireja javne in interne produkcije, na katerih sodelujejo skoraj vsi učenci. Redno sodelujejo tu-
Po II. svet. vojni je v Litiji začela delovati knjižnica DPD »Svoboda«. V njej so delali ljudje, ki so se s tem delom ukvarjali amatersko in za svoje delo največkrat tudi niso bilj nagrajeni drugače kot s pohvalo ali grajo. Knjižnica ni imela sredstev ne za nakup knjig .ne za ostale izdatke. Tako je knjižničarstvo le životarilo v litijski občini. Veliko knjig je bilo tudi v tovarnah in prosvetnih ustanovah. Vse te knjige pa so ob prenehanju delovanja prosvetnih društev obležale kot mrtev trud, veliko pa se jih je tud; porazgubilo.
Leta 1967 je postala knjižnica enota Delavske univerze Litija. Preimenovala se je v Matično knjižnico Litija. Poleg rednega knjižničarskega dela za Litijo in bližnjo okolico je torej dobila še dodatne naloge: skrbeti za organiziranje in pospeševanje knjižničarstva v občini, napraviti knjige enako dostopne vsem občanom. To delo se ni začelo takoj, ker se je ustavilo spet pri finančnih sredstvih in kadrih. De-
di na prireditvah, ki jih organizira osnovna šola Dušan Kvedor-Tomaž. Zaradi širšega udejstvovanja v glasbeni dejavnosti smo v tesnem stiku z ljubljansko glasbono šolo Vič-Rudnilk. Na medsebojnih prireditvah učonoi primerjajo in ovrednotijo napredovanje na določenih instrumentih. V lanskem letu sta dva učenca naše šole prvič sodelovala na republiškem tekmovanju mladih glasbenikov v Ljubljani in prejela pohvali. Redno nastopamo na radiu v oddaji iz glasbenih šol. Sodelovali pa smo tudi na Veselem toboganu in v zadnji TV oddaji »Pisani svet«, kjer je nastopilo več harmonikarjev in harmo. nikarSki orkester.
Glasbeni center ima slabe delovne pogoje, saj je zelo utesnjen, deluje v prostorih osnovne šole v Litiji, skupaj s Posebno osnovno šolo in s sindikalno godbo. Z izgradnjo nove šole v Litiji pa bo tudi Glasbeni center pridobil več prostora v sedanji osnovni šoli in s tem dejavnost še bolj razširil.
J. D.
narja je bilo komaj za plačilo delavca s polovičnim delovnim časom, za materialne izdatke, novih knjig ni bilo mogoče kupiti veliko. Knjižnica je poslovala 3 krat te-donsko po 4 ure. Izposoja je le počasi rasla, tudi število bralcev se ni bistveno večalo, kar pa je razumljivo, saj ni bilo knjig, k; bi pritegnile več bralcev. V 1. 1971, ko je bila ustanovljena Kulturna skupnost, ki sedaj financira knjižnico, se je stanje nekoliko zboljšalo; zaposlil se je lahko še en delavec, tako sta v knjižnici zaposlena dva delavca: eden še naprej s polo-viičnim delovnim časom, drugi s polnim delovnim časom. Z iletošnjim letom pa" sta oba delavca zaposlena s polnim delovnim časom.
V Octu 1971 je knjižnica začela opravljati tudi naloge matične knjižnice, širiti je začela svojo mrežo — v Smantnom .je za otočinski praznik odprli podružnično knjižnico, ki je imala v začetku 1000 knjig, danes jih ima pa že blizu 2000. V 1. 1972 je matična knjižnica pomagala uroditi šolsko knjižnico v OS Litija. Letošnje leto pa bo odprta druga podružnica in to v Gabrovki, ki bo imela v začetku 800 knjig.
.Poleg tega, da matična knjižnica širi svojo mrežo, želi pridobiti tudi čimveč novih bralcev. nZano je, da sedaj knjižnico največ in najraje obiskujejo šolarji in upokojenci, manj ali skoraj nič pa ni delavcev, uslužbencev in kmetov. Za pridobitev novih bralcev je knjižnica opravila že več nalog: izdaja sezname novih knjig, ki jih kupi, obvešča bralce s plakatiranjem in obvestili v kinu, učenci osnovne šole prihajajo na strokovni ogled knjižnice, sedaj pa se bodo
(Nadalj. na 7. strani)
Slušatelji elektro šole pri praktičnem pouku
Center za glasbeno in baletno izobraževanje Litija
Matična knjižnica Litija
Ustanovljena je bila telesnokulturna skupnost v naši občini
Pred dobrim mesecem smo na področju telesne kulture v naši občini krepko zakoračili naprej pri nadaljnjem razvoju telesne kulture. Ustanovljena je bila Temeljna telesnokulturna skupnost — kot 11. v SRS — ki bo odnose v telesni kulturi urejala na bolj samoupraven način, kar nam bo vsem skupaj prineslo nadaljnji napredek na tem pomembnem področju družbenega življenja.
Na ustanovni skupščini so se zbrali delegati delovnih organizacij, Ikra j ovnih skup: nosti iin tolosnovzgojnih organizacij ter predstavniki občinskih družbenopoli t ičnih organizacij ter skupščine občine Litija. Skupščini je prisostvovalo tudi (veliko prijateljev in telesnovzgojnih delavcev, tako da je nova dvorana Restavracije Litija komaj sprejela vse dologato in goste. Po poročilu iniciativnega odbora za ustanovitev tclc&nakulturne skupnosti v občini Litija, se je razvila živahna razprava, predvsem s področja bodočega financiranja telesne kulture v naši občini. Nov sistem financiranja uvaja prispevek od bruto osebnega dohodka vseh zaposlenih. O stopnjah prispevka bi bilo Še preuranjeno govoriti, saj Temeljna telesnokulturna skupnost še nima izdelanega programa svoje dejavnosti za leto 1974. Financiranje pa je odvisno prav od programa, ker bomo v bodoče financirali samo programe in njihovo izvajanje. Gotovo pa jo, da bo v naši občini potrebno uvesti dokaj visoko stopnjo prispevka od osebnega dohodka, saj bi z zbranimi srodstvi pokrivali tudi po-
trebo investicij v telesni kulturi.
Ugotovitev da se v naši občini s telesno kulturo ukvarja še vedno vse premalo občanov, nam narekuje, da na področju množičnosti pod-vzamemo ukrepe, ki bodo takšno istanje popravili. Predvsem je čutiti premajhno delovanje na področju rekreacije in delovanja šolskih športnih društev. Povsod se srečamo s pretežno istimi vzroki za premajhno množičnost. To pa so: pomanjkanje športnih objektov, pomanjkanje organ izacjjskih in stro. kovnih delavcev in še vodno nezadovoljiv odnos občanov do tako pomembnega družbenega področja, kot je telesna vzgoja.
Ustanovna skupščina je izvolila 12-članski izvršni odbor
(predsednik Tine Brilej, podpredsednik Albin Josenšek in sekretarka Ana Mohar) in sprejela nekaj sklopov in stališč za delo Tomcljne telesno-kulturnc Skupnosti. Med najpomembnejšimi Sklepi sta vsekakor izdelava programa dola za leto 1974 in pristop k samoupravnemu sporazumu o financiranju telesne kulture v maši občini. Zavedati pa sc moramo, da se z ustanovitvijo Temeljne tolesnoku 1 turne skupnosti problemi ne bodo reševali kar sami od sebe. Morda bo teh problemov celo še več kot doslej, ker bo tudi dejavnost širša. Jasno pa je le to, da bo potrebno v bodoče še bolj zavzeto pristopiti k reševanju vprašanj v telesni kulturi. Pa ne samo telosnovzgojni delavci, strokovnjaki in tekmovalci. Tudi vsa množica samoupravljal-cev — delavcev in delavk, ki bodo v bodoče tudi financirali program telesne kulture. In zato naj o politiki v telesni kulturi tudi odločajo.
T. B.
Končno poročilo o zbiranju sredstev za Kumrovec
Večmesečno delo komisije za zbiranje sredstev za Kumrovec in velika pripravljenost delovnih ljudi naše občine, da sodelujejo, je dalo naslednje rezultate:
1. Po republiškem razdelilniku naj bi občina Litija prispevala v ta sklad 105.000.— din. V celotni akciji smo uspeli zbrati 97.300.— din, kar predstavlja lep rezultat v primerjavi z drugimi občinami. V tej vsoti so upoštevani prispevki -delovnih ljudi (pri. spevtki od osebnih dohodkov in prispevki delovnih organizacij), prispevki posameznih organizacij ZB, prispevki članov ZVRS in prispevki nekaterih posameznikov.
2. Na zadnji seji, dne 5. 11. 1973, je komisija ugotovila, da na račun, ki je bil odprt pri Občinskem odboru ZZB NOV Litija, ni prejela nobenega prispevka od delavcev v naslednjih delovnih organi-
Galerija Bogenšperk — nova razstava
Zadnje dni oktobra je bila v Galeriji Bogenšperk odprta razstava slik. Tokrat so organizatorji pripravili zanimiv izbor del stalne zbirke slikarske kolonije Zagorje-Izlake.
Na otvoritveni svečanosti so pripravili literarni večer
člani mladinske skupine Konglomerat iz Litije.
Razstavlja 23 slikarjev različnih smeri, različnih krajev in dežel. Zbrani so tu realisti, konstruiktivisti, kubisti, popartiisti in ekspresionisti — to so slikarji, ki vsako poletje — že deset let upodabljajo
Razvoj Delavske univerze Litija
(Nadalj. s 6. strani)
začele še ure pravljic za učence 1 razredov. Pri pridobivanju bralcev pa je v letošnjem letu največ pripomogla ukini-članarine. Vsak bralec je moral za vsako knjigo, ki si jo jc izposodil, plačati izposoj-nino, ki je znašala 3 % cene knjige. Ker so danes knjige že zelo drage, je bila izposoj-nina zelo visoka, izposoja pa manjša. Zato je bila uvedena Članarina. Vsak bralec, ki si sedaj želi izposoditi knjigo.
Se nekaj statističnih podatkov: Matična knjižnica Litija
plača le vpisnino (2 din) in članarino (10 din za učence do 16 lota in 15 din za ostale bralce.) Potem si lahko izposoja knjige celo leto, ne da bi za to kaj plačal. Izposojc-valni rOk je 14 dni za leposlovno in 30 dni za poljudnoznanstveno literaturo. Kdor knjig ne vrne pravočasno, mora plačati zamudnino, ki se zaračunava za vsak teden po 3 % cene knjige.
In načrti za naprej: kot že veste, bo konec letošnjega le-
ta odprta podružnica v Ga-brovki. Začele se bodo tudi ure pravljic. V naslednjem letu bo treba pripraviti izpo-sojcvaliišče za potujočo knjižnico za tiste kraje, ki so težko dostopni ali pa od Litije precej oddaljeni, pa tam ni toliko prebivalcev, da hi bilo izposojevališčc stalno (Dole, Polšnik, Sava, Vače, Kresnice, Jevnica, Kostrevnica). Te kraje bo v naslednjih lotih začela postopoma obiskovati potujoča knjižnica.
loto
štev. vpisanih knjig
štev. nakupa
štev. izposojenih knjig
štev. vseh obiskovalcev (enkratni ob.)
1969 4.939
1970 5.140
1971 6.033
1972 7.185 do 31. 10. 73 7.785
Podružnica Šmartno
391 201 893
547 + 305 dar 334 + 266 dar
2.397 4.177 6.919 11.152 15.677
1.220 2.101
2.965 (390) 5.094 (502) 5.648 (510)
Zasavje v vsej svoji raznovrstnosti, od značilne pokrajine do preprostega kmečkega dekleta in črnega rudarja.
Mod razstavljalci tokrat najdemo vrsto zanimivih in priznanih imen. Tako razstavljajo Milan Butina, Ko-stja Gatnik, Metka Krašcvec, Miha Maleš, France Peršin, Smiljan Rozman in Marjan Tršar iz Ljubljane. Potem pa šc Mario Braidotti in Germa-■no Castellani iz Vidma (Italija), Jože Cesar iz Trsta, Slavka Cufar iz Logatca, Leopold Hočevar iz Trbovelj, Kamilo Legat iz Tržiča, Ma-delaine Lamcr iz Rima, Franc Novine iz Škofje Loke, Tatjana Pajevič iz Beograda, Jože Tisnikar iz Slovenj Gradca, Jan Vdllekens iz Belgije in Nada Zužič iz Pančeva ter Franci Kopitar in Tone Le-skošak iz Zagorja ob Savi.
Posebej je treba povedati, da sta med razstavljalci tudi dva slikarja iz naše občine. To sta Polde Mihelič iz Litije in Jože Meglic iz Smartna.
Zanimivo razstavo vam lahko samo priporočam, obenem pa ne smem pozabiti povedati, da ta razstava zaključuje uspešno prvo leto kulturnega delovanja Galerije Bogenšperk, ki na zname-nitnem gradu J. V. Valvazorja privlači mnoge ljubitelje likovne umetnostii in turiste.
Miloš Djukič
zaoijah: Splošna mizarska delavnica Gabrovka (edina delovna organizacija s sedežem v občini), Industrija usnja Vrhnika — obrat Šmartno, Cestno podjetje Ljubljana — obrat Litija, Tobak Ljubljana — posl. Litija, Državna založba Slovenije — Litija, Petrol — črpalka Litija, Peko — prodajalna Litija, Prodajalna krzna v Litiji, Volan Ljubljana — prodajalna Litija, Emona Ljubljana — prodajalna Litija, Pekarna Center — obrat Litija, Elektro Ljubljana, PTT, SAP Ljubljana, Skupnost zdravstvenih zaiv. Ljubljana, KZ Metlika — točilnica Litija.
Ob tem želimo pripomniti, da so delavci nekaterih naštetih delovnih organizacij prispevali od svojih osebnih dohodkov pri sedežih delovne organizacije v tistih občinah, kjer so sedeži podjetij. Točnih podatkov o tem nimamo.
3. Komisija jc prav tako ugotovila, da poročila o zbranih sredstvih po občinah, ki jih objavlja ustrezen republiški organ, niso točna, ker zanemarjajo prispevke delavcev, ki prispevajo izven sistema zbiranja v občini, npr.:
— 1.800 vozačev — delavcev, ki žive v Občini Litija in se vozijo na delo {pretežno v Ljubljano) je v svojih delovnih organizacijah prispevalo precejšnjo vsoto, kj ni razvidna v omenjenem poročilu
— več kot 500 delavcev IUV — obrat Šmartno je udeleženih v prispevku 50.000 din, ki ga je IUV nakazala na republiški račun in je prikazanih v republiškem poročilu kot prispevek občine Vrhnika
— takih primerov je še več
4. Komisija meni, da zbranih 93.000 din, ki so že poslana na zbirni račun, povečanih za omenjena dodatno zbrana sredstva, pomeni dovolj velik prispevek delovnih ljudi občine Litija v ta namen. Zato komisija akcijo o tem zaključuje.
5. Komisija se zahvaljuje občanom, delovnim ljudem, članom ZB, članom ZVRS, mlladini, pionirjem in posameznikom za njihove prispevke, ki bodo pripomogli k iz-grodnji doma v Kumrovcu in tudi k hitrejšemu napredku Kozjanskega.
I. G.
1972 1973
1.183 1.655 1.655
359
347 + 125 dar
1.300 3.412
620 (108) 812 (80)
Če želite brati in nimate doma knjig, sc oglasite pri nas, radi vam jih bomo izposodili. Matična knjižnica v Litiji, Valvazorjov trg 11, je
odprta vsak dan, in sicer: v ponedeljek, srodo iin petek od 13. do 17. ure, v torek in četrtek pa od 8. do 12. ure. Podružnica v Smartnem (v
osnovni šoli) pa je odprta vsak torek od 14,30 do 17,30 in vsak petek od 8,30 do 12,30.
J. K.
Morda želite podpreti prizadevanja pri obnovi gradu Bogenšperk? Objavljamo naslov odbora in številko žiro računa:
ODBOR ZA OBNOVO GRADU BOGENŠPERK
Številka žiro računa: 50150-652-29301
Posebna osnovna šola Litija
Tokrat vam predstavljamo posebno osnovno šolo Litija, ki jo vodi tovarišica Regina Kralj, začetnica posebnega šolstva v naši občini.
V šolskem letu 1964/65 sta prj osnovni šoli Litija nastala dva oddelka posebne osnovne šole. V prvem oddelku so bili otroci 1. in 2. razreda, v drugem oddelku pa otroci 3. in 4. razreda. Takrat je biiio vseh otrok 15, v obeh oddelkih pa je poučevala Regina Kralj. Kasneje se ji je pridružila še učiteljica Nevenka Cvetežar. V šolskem lotu 1969/70 je posebna šola postala že samostojna ustanova s štirimi oddelki (od 1. do 6. razreda) in štirimi učiteljicami. Iz leta v leto je naraščalo število učencev in tudi število učiteljic. V šolskem letu 1972/73 je šola imela devet oddelkov z vsemi osmimi razredi in že oddelek v Gabrov-ki. Tako je lan; delalo na šoli 10 učiteljic, učencev pa je bilo 78. Učni uspeh jc bil 97,44 odst., saj so izdelali vsi učenci razen dveh. Odličnih je bilo 21, prav dobrih 32, dobrih 20 in z zadostnim uspehom so izdelali trije učenci. Šolsko obveznost je v lanskem letu končalo 12 učencev, od teh jih je 10 šolo zapustilo, dva pa jo še obiskujeta, ker bi rada dovršila vseh osem razredov. S pomočjo šole in zavoda za zaposlovanje so se vsi učenci, ki so šolo zapustili, uspešno zaposlili razen enega, ki tega ni hotel. Tako so učenci, ki so lani zaključili šolanje, zaposleni v Predilnici Litija, v Tovarni usnja Vrhnika-obrat Šmartno, v Ljubljani, dve učenki pa obiskujeta poklicno krznarsko šolo v Smartnem.
V letošnjem šolskem letu obiskuje posebno osnovno šolo 77 učencev, ki so porazdeljeni na 10 oddelkov (9 oddelkov na matični šoli in eden v Gabrovki), skupaj z ravnateljico jn logopedinjo dela v šoli 13 učiteljic. Skoraj polovico učencev se vozi iz raznih krajev v občini. Tako prihajajo v šolo z avtobusom ali vlakom učenci iz Jev-nice, Kresnic, Save, Rcnk, Bogonšperka, Kostrevnicc, Smartna, Zavrstnika, Hotiča in Vač. Za vse učence-vozače so letos organiziral; tudi po-
sebno varstvo, tako da otroci počakajo v šoli do odhoda vlaka ali avtobusa.
Kot nam kažejo gornji podatki, se dobro razvija ta ustanova, ki pomaga otruKom z nekoliko manjšimi sposobnostmi, da na lažji način osvojijo dol znanja in se kasneje uspešno vključijo na različnih primernih delovnih mestih. Z rastjo in razvojem šole se je spreminjal tudi pogled na to šolo in učence. V začetku so bile še težave s starši, saj nekateri niso hoteli ali pa niso mogli razumeti, da bo tak način šolanja koristen za njihovega otroka. Danes je vsem jasno, da jo posebna osnovna šola obvezna osnovna šola, ki je namenjena otrokom z nekoliko manjšimi sposobnostmi. Ti otroci, ki bi v osnovni šoli končali morda le štiri ali pet razredov, v tej specialni šolj dosegajo lepe uspehe pri učenju in delti.
In če so nekoč taki učenci bili vedno med zadnjimi v razredu, so tu v tej šoli lahko med boljšimi, za svoje delo in učenje pa dobivajo priznanja in pohvale, ki bi jih v osnovni šoli ne bi bili nikoli deležni. Tako so postali bolj sproščeni, bolj samozavestni, kajti zanje nekdo posebej skrbi in sc z njimi ukvarja v manjših skupinah (v razredu je od 6 do 12 otrok).
Kljub prostorski stiski, o kateri bomo še govorili, pa so v POS razvMi vrsto dejavnosti, ki po pouku pomagajo potešiti otrokova zanimanja in hotenja. Vsa dejavnost sc odvija v okviru pionirske in mladinske organizacije, vsi so tudi član; podmladka RK, imajo pa dopisni krožek, kuo-žak za ročna dela, likovni krožek, dramski krožek, športni in lutkovni krožek. Imajo tudi svojo knjižnico in letos bodo prvič tekmovali tudj za bralno značko.
Za otroke je organizrana šolska malica, ki jo tisti iz socialno šibkih družin dobivajo brezplačno. Za otroke iz oddaljenih krajev pa je v šoli tudi brezplačno kosilo.
Zadnji dve leti so kot edini v občini organizirali tudi šolo v naravi. Po teden dni so se otroci (mnogi prvič!) učili,
Lesna industrija Litija
izdeluje
PLEXIGLAS exstr. plošče v različnih barvah in ornamentih ter svetlobna telesa za investicijsko in široko potrošnjo, plemenite furnirje, žagan les iglavcev in listavcev, decimiran les, stavbno pohištvo po načrtih priznanih projektantov, ploskovno masivno pohištvo — regali ter oblikovane izdelke iz plexiglasa Naša kvaliteta — vaše zadovoljstvo. Vsem poslovnim prijateljem, kolektivom in občanom čestitamo za občinski praznik občine Litija in hkrati želimo srečno in zadovoljno NOVO LETO 1974.
kopali in igrali ob morju (Ankaran, Crikvenica), vendar pa zaradi pomanjkanja denarja letos taka šola v naravi ni v načrtu. Pa je škoda, saj je prav tak način pouka velikega vzgojnega in zdravstvenega pomena. Vsekakor bi morala biti družbena pomoč za to obliko šolanja kar nujna, prav za te otroke.
Kot smo že omenili, je največji problem za posebno osnovno šolo — prostor. Gostujejo v osnovni šoli in tako utesnujejo osnovno in glasbeno šolo. Seveda jim skuša osnovna šola pomagati pri čim bolj normalni organizaciji pouka. Letos imajo več učilnic in pauk v dveh izmenah (lani so nekateri razredi imeli samo popoldne). Z izgradnjo nove osnovne šole v Litiji hi pridobili za posebne šolo dovolj prostora, saj bj poleg pouka lahko imeli tudi internat za oddaljene učenec, ki se danes vozijo, ali pa za tiste, ki so že kategorizirani in zaradi oddaljenosti
Pri pouku v posebni osnovni šoli Litija. Foto: Zofka
ne morejo obiskovati pouka v posebni šoli. Letos je taki h otrok v občini 31.
Ob koncu moramo predstaviti vse tiste delavce, ki delajo in skrbijo z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo za otroke posebne osnovne šole. Prvi razred poučuje Majda Končar, drugi razred Marinka Pogačar, tretji razred Mojca Lcbinger in četrti razred Nevenka Cvetežar. Razredni-
čarke v višjih razredih pa so Miluša Erčulj (5. a), Emilija Drnovšek (5. b), Tanja Wa-bra (5. c), Berta Juvan (6. razred), Zlata Agrež. (7. in 8. razred), Joža Amon, k; poučuje telesno vzgojo in glasbeni pouk. V oddelku v Gabrovki pa poučuje 3. in 4. razred Marija Mihclič. Logopodinja jc Irena Ivanušič, ravnateljica pa Regina Kralj.
M. D.
Šola za starše
V želji, da bi pomagali staršem pri vzgoji otrok, sta občinska zveza prijateljev mla-
-JUn E?JSABI3(J up Bfpji auip verza Litija pripravili vrsto predavanj pod skupnim na-
Zakaj tako?
VANDALIZEM ALI OTROŠKA RAZPOSAJENOST
Sredi trate pred osnovno šolo v Litiji stoji spomenik slovenskemu pisatelju FRANU LEVSTIKU. Mimoidoči so lahko v začetku novembra zapazili, da je nekdo z belo kredo kipu narisal brke in brado. Ce gre v tem primeru za vandallzem, ga obsojam, če pa gre za otroško razposajenost, bo treba učencem še enkrat povedati, česa ne smejo delati.     I. B.
Foto: Zofka
slovom šola za starše. Prvo predavanje smo izbrali sami, obenem pa se obrnili do staršev z željo, da povedo, katera predavanja bi v prihodnje radi poslušali.
Vprašalnike smo razdelili med vse učence osnovne šole v Litiji (792 učencev). Odgovorilo je 426 staršev, le redki so pustili vprašalnike prazne. Starši so tako izbrali po številu glasov naslednje teme:
1. Kako pomagamo otroku pri učenju (228 staršev)
2. Starši in otroci med seboj (202)
3. Vzgoja samostojnosti in čuta odgovornosti (182)
4. Kam po osnovni šoli (169)
5. Vpliv knijge, TV in filma na otrokov razvoj (164)
6. Zakaj zahajajo mladi na kriva pota (161)
7. Vzgoja v puberteti (133)
8. Živčen otrok (129)
9. Priučitov in priprava na spolno zrelost (128)
10. Puberteta in njene značilnosti — Zdrava prehrana (po 121 glasov)
Seveda so starši izbirali tudi druge temo (vseh je bilo 28) in nekatere celo predlagali, vendar bomo skušali pripraviti predavanja, za katera je bilo največ zanimanja.
Za predavanje jc določen vedno prvi torek v mescu. Vsa predavanja so v osnovni šol; Dušan Kvedcr-Tomaž ob 18. uri. Do sedaj je prihajalo na predavanje po 30 staršev. Želeli bi, da bi jih prišlo več, saj je vprašalnik pokazal, da je zanimanje za tako obliko izobraževanja percej veliko.
Občinska zveza prijateljev mladino Litija in Delavska univerza Litija si bosta prizadevali, da bi podobna predavanja pripravila tudi v kakem drugem krniu občine.
Miloš Djuklč
^Odmevi...
S tretjo številko »Glasila občanov«, uvajamo novo rubriko »Odmevi«. Po izidu 2. številke smo prejeli tri pisma bralcev. Eno objavljamo v skrajšani obliki z odgovorom, drugo pa objavljamo v celoti. Tretje pismo ne objavljamo, ker je bilo anonimno.
Predstavljamo vam:
Trgovski podjetji »Centromerkur« in »Dolenjka«
Spoštovani!
Vsakokrat, ko dobim v roke Glasilo občanov, se razveselim. Iz časopisa zvem, kaj vse se dogaja v naši občini.
V zadnji številki piše o novostih v posameznih krajevnih skupnostih, še posebej pa o samem mestu Litija. Tu vodovod, tam cesta, še drugje elektrika in celo kopalni bazen.
To je vse lepo in prav. Sramota pa je, da na Bregu še sedaj ni vodovoda. Ne bi bilo čudno, če bi bila vas Breg kje daleč v hribih na nedostopnem področju, v resnici pa leii blizu Litije ob Zasavski cesti, torej na prometni točki na ravnem terenu v dolini. Poteg tega imajo vse bliinje vasi le vodovodno omreije.
Zadnje čase je zraslo tudi nekaj novih hiš, kar še bolj pogojuje potrebo po vodi. Še posebno je hudo zaradi suše — predlani in letos sploh. Vsa vas vozi oziroma nosi vodo od kjerkoli, tudi iz umazanega potoka od daleč ali iz umazane Save, polne nesnage in umazanije.
Marsikdo si je nabavil pralni stroj, naredil kopalnico. Pa kaj mu to pomaga, če ni vode.
Kot omenjate v časniku, bodo tudi najbolj zakotne krajevne skupnosti dobile vodo, ceste, asfalt, predvsem pa denar za vse to. Vprašujem se, zakaj pa Breg ne? Ali bomo res najbolj zaostala vas v litijski občini in to v bliiini mesta?
Moti me tale primerjava: V Zagorici bodo zgraditi kn"a. lišče, čisto blizu vasi, nam pa ne privoščite najosnovnejše stvari kot je voda. Torej v bazenu se bodo nekateri kopali in zabavali mi na še vode za kuho in pranje ne bomo imeli.
Na koncu pa še tole: na sestankih je bilo sklenjeno vse za zgraditev vodovoda. Sporočeno pa nam je da bi moral vsak občan sam plačali da je to sploh nemogoče.
čemu pa bi morali prav na Bregu plačati vse, drugič po hribih pa dobijo denar od občine.
P. S.: Prosim za odgovor v vašem časniku!
M. Lambergar Breg
ODGOVOR:
Vodovod in druge komunalne naprave gradijo občn-ni z lastnimi sredstvi in ob pomoči Krajevnih skupnosti. Običajno izvolijo gradbeni odbor, ki pripravi načrte in zbira sredstva.
Kra'evne skupnosti z vsakoletnim načrtom vlaga;o zahtevke za finančna sredstva na občino. Po odloku se glede na to financirajo po.
trobc Krajevnih skupnosti tako, da se dol sredstev nameni za rodno dejavnost, drugi dol pa kot soudeležba pri rednih delih. Kot izredno delo v neki Krajevni skupnosti se smatra tudi gradnja vodovoda. Udeležba pri sofinanciranju je odvisna od vseh zahtevkov, ki jih predložijo Krajevni skupnosti n od določenih sredstev, ki jih vsako leto Skupščina občine nameni v proračunu za dejavnost Krajevnih skupnosti.
V primeru gradnje vodovoda na Bregu jc znano, da že deluje gradbeni odbor, ki bo ilahko piscu dal konkretni odgovor o namoravani gradnji oz. o dosedanjem delu.
Za gradnjo vseh komunalnih naprav v mostu Litija in Šmartno pa vsi prebivalci plačujejo že od leta 1965 dalje samoprispevek kot — prispevek od mestnega zemljišča — kj so uporablja le na tistem območju, kjor se plačuje. Ker pa za vasi Brcg-Tc-netiše ta prispevek ni uveden, bodo morali zainteresirani prebivalci sami zbrati sredstva za gradnjo vodovoda.
Glede gradnje bazena v Zagorici jc začeta akcija v okviru Lesne industrije Litija. Za sedaj še ni znano, kdaj in točno kje naj bi gradili bazen. V kolikor bodo gradili bazen, v nobenem primeru ne bo zavrlo gradnje vodovoda za vasi Breg-Tenetišc, ker bo. do sredstva zbirali ločeno za vsak objekt posebej.
Odgovor pripravil: V. Ccrar, načelnik za gospodarstvo pri SO
POJASNILO LEKARNE LITIJA
V zadnji številki Glasila občanov je bilo objavljeno poročilo o višini poprečnih dohodkov v občini. V zvezi s tem bi radi dali naslednje pojasnilo:
Lekarna Litija posluje od leta 1968 kot delovna enota po integraciji z lekarnama v Kamniku in v Domžalah. Vse tri delovno enote imamo skupen statut in vse druge samoupravne akte. V letošnjem letu bomo v lekarni Litija realizirali za približno 350 milijonov starih dinarjev prometa, kar je za približno 14 °d več kot v lanskem letu. Sicer pa je promet v naši lekarni vsako leto naraščal, in to: v letu 197071 za 28.6 % v letu 197172 za 12,3 % v letu 1972 73 za 10,8% (v 9 mesecih t. I.)
Poprečni mesečni promet na enega strokovnega delavca znaša v letošnjem letu 73.155.00 din, kar je znatno nad republiškim poprečjem in tudi največji glede na drugi dve delovni enoti. Ob po-
datku, ki je bil objavljen v zadnji številki Glasila občanov, da je najvišji poprečni osebni dohodek delavcev v Litiji — v lekarni Litija, pa bi želela navesti nekaj pojasnil.
1. Struktura kadrov v naši lekarni:
2 dipl. farmacevta 2 farm. tehnika (trenutno 1) 1 administr. moč (računovodja)
1 snažilka
2. delovni čas v lekarni Lekarna je odprta vsak dan od 7 do 19 ure ter ob nedeljah in državnih praznikih od 8—11 ure
3. dežurna služba: lekarna . opravlja dežurno službo v n očnom času ter ob nedeljah in državnih prazni-, kih. Prav to pa je tudi glavni vzrok, da imamo večkrat težave s strokovnim kadrom.
4. letni in bolniški dopusti: le te moramo reševati z lastnim kadrom, brez kakršnihkoli nadomestil od drugod.
Ce upoštevamo vse navedene okolnosti, potem ni čudno, da so prav v lekarni Litija najvišji poprečni osebni dohodki v občini. Našo delovno nalogo, da oskrbujemo prebivalce z zdravili in sanitetnim materialom ob vsakem času lin nepretrgoma, smo in bomo tudi v prihodnje dosledno opravljali, čeprav jc, to dostikrat zelo težavno, ravno zaradi pomanjkanja strokovnega kadra.
In na kraju še skromna želja lekarniških delavcev: naj bi imeli Litijani doma vodno vsaj nekaj najosnovnejših zdravil, kot so tablete proti vročini, bolečinam in obvczil-ni material ter naj bi Ie*teh ne iskali v času dežurne službe, saj bi nam tako prihranili marsikatero urico spanja. Marinculovič Anica — upravnik
Obstoječe stanje trgovske mreže in pomanjkljiva preskrba prebivalstva je narekovala občini, da podpre zamisel o Izgradnji večje trgovske hiše v Litiji, ki bi zagotovila promet z manjkajočimi industrijskimi izdelki, povečala in Izboljšala izbiro ln kvaliteto preskrbe prebivalstva s potrebnim trgovskim blagom ter omogočila občanom, da ne bi bilo treba kupovati potrebnega blaga v večjih trgovskih centrih. Vse to bi tu<M pozldvno vplivalo na večji dotok sredstev prometnega davka v proračun občine.
UspeJo nam je, da smo s pomočjo Ljubljanske banke zainteresirali za nakup trgovske hiše v Litiji dve zelo ugledni trgovski podjetji: Centromerkur iz Ljubljane in Dolenjko iz Novega mesta. Nova trgovina v Litiji bo predvidoma odprta v mesecu maju 1974. V pritličju bo samopostrežna trgovina s celotnim asortimanom prehrambenega blaga ter klasičnim načinom strežbe s svežim mesom, mesnim.; izdelki ter delikatesnim blagom. V zgornji etaži na terasi pa bo gostinska dejavnost. Za ta program se je odločilo Trgovsko podjetje Dolenjka iz Novega mesta, ki vam ga predstavljamo:
Trgovsko podjetje Dolenjka je podjetje na debelo in drobno s sedežem v Novem mestu. V svojem sestavu ima 73 prodajaln in oddelek za gro-sistično dejavnost. Prodajalne
ima locirane na področju treh občin, in to v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem. Podjetje zaposluje 300 delavcev, ki ustvarijo letno 22 milijard S din prometa. Menimo, da bodo naše potrošnike lahko zadovoljili z res zelo široko izbiro tako v prehrambenem kot gostinskem smislu.
Za dopolnitev asortimana, predvsem tekstila, gospodinjskih aparatov, predmetov kovinske galanterije, športnih artiklov, kozmetike in ostalega trgovskega blaga Pa bo v nadstropju poskrbelo Trgovsko podjetje Centromerkur iz Ljubljane. Podjetje je la-nes vključeno v moderno sodobno trgovino v vseh osnov nih aktivnostih — maloprodaji, grosiranju in zunanji trgovini. Zaposlenih ima 450 delavcev, ki ustvarijo preko 40 millijard S din realizacije. Sodelujejo s preko 800 podjetji širom Jugoslavije. To podjetje obstaja že 20 let in se je zelo hitro razvijalo. Leta 1952 je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje Merkur z 284 milijoni S din prometa, ki se je kasneje združilo z Galanterijo in je postalo grosist. Maihen kolektiv z velikimi načrti je leta 1960 sprejel sklep o organizaciji lastne maloprodajne mreže in izgradnji lastnih prostorov. 2e dve leti kasneje so te sklepe realizirali in od takrat sc ie pričala strma pot razvoja. Iz distribuoijsko-grosističneaa podjetja je nastala nova organizacija, ki je poleg grosi-stične delavnosti razvila lastno maloprodajno mrržo in se intenzivno pričela udejstvova-tj na področju zunanje trgovine. Danes je to podjetje generalni zastopnik na jugoslovanskem tržišču za marsikatero svetovno znano tvrd ko. Le kdo ne pozna imenitnih kozmetičnih hiš kot so: 4711. Marga Greitner, Chanel in Dior, kdo ne pozna ene najkvalitetnejših igrač za otroke, sistema Lego kock? Pa morda svetovno znanih švicarskih ur Helvetia in Favre Leuba? Jasno je torej, od kod sloves temu podjetju, da ima v svo-j'h trgovinah izbor najboljših artiklov tako domačih kot tujih proizvajalcev. Centromerkur je danes poiem dobre trgovine. Svoio ve'eb'a-rovnico ima v Ljubljani pri Tromostovju, snec:alizirano I"Mvllli za BKlMrc firit na Tavčarievi 6, drogerijo in salon za lasulje Union, specializirano trgovino za darila na Mestnem trgu 8 v Ljubijani, svoic trgovine pa ima še v fttofii Loki Ccliu. Novi Gorici, Trbovljah, Reki in v Beogradu.
Odpiranje nove blagovnice v Litiji s sodelovanjem obeh podjetij, ki obe poslujeta z odl;čnim odnosom do kuncev, bo nedvomno pripeljalo do Še tesnejših stikov obeh podjetij z našimi občani in jim omogočilo širok izbor kvalitetnega trgovskega blaga.
S. V.
iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
1 Kolektiva podjetja
»Centromerkur« | (      in »Dolenjke« |
e čestitata občanom Litije k občinskemu prazni- e I ku in jim želita obilo uspehov in sodelovanja = I v letu 1974. I
iniiiiiimiuiiiiiiniiiiiininiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiNiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiin
Litijanom, ki obiskujejo Ljubljano, gotovo ni nepoznana matična Veleblagovnica Centromerkur.
Razvoj kmetijstva na področju KZ Litija
Po podatkih iz leta 1971 ustvarja celotno kmetijstvo na področju naše občine kar 26 % narodnega dohodka, medtem ko je republiško poprečje narodnega dohodka iz kmetijstva za isto obdobje komaj 6,9%.
Zasebna kmetijska proizvodnja ima v posesti 93 % vseh obdelovalnih zemljišč, družbena kmetijska proizvodnja pa 7 %. Glavne značilnosti zasebene proizvodnje so: velika razdrobljenost, od skupno 1700 kmetij je kar 1190 kmetij, ki imajo od 0,5 — 5 ha obdelovalnih zemljišč ih le 510 kmetij z nad 5 ha; v pretežni večini so kmetije hribovite, število kmečkega prebivalstva nezadržema pada, na kmetijah ostajajo v glavnem ostareli ljudje aH pa ženske, ker so se gospodarji zaposlili. Naravni pogoji so najprimernejši za živinorejo in proizvodnjo jagodičevja, vendar pa niti živinoreja, ki je dejansko glavna panoga proizvodnje, ne daje velikih tržnih viškov in se goji ekstenzivno. Poprečna mlečnost na kravo ne presega 1800 1, poprečni dnevni prirast govedi v pitanju pa nc presega 0,50 kg.
— z realizacijo pridelovanja preko združevanja sredstev in dela kmetov V raznih oblikah ikodperacije z zadrugo
— s preusmerjanjem kmetij v tržno proizvodnjo.
Da bi ugotovili zanimanje kmetov za preusmerjanje in modernizacijo, smo pozimi 1970 anketirali kmetije. Na podlagi ankete je tudi izdelan program razvoja. V anketi so bili postavljeni nekateri enotni kriteriji: da kmetija ni manjša kot 5 ha, da se je pripravljena modernizirati, da je pri starejših gospodarjih zagotovljen naslednik in da obstoja določena materialna podlaga za modernizacijo. Od 204 anketiranih kmetij se jih je izreklo za modernizacijo 181. Anketa pa je pokazala izredno slabo opremljenost kmetij s stroji, zelo dotrajana in premajhna gospodarska poslopja — hllevj >n zelo nizko tržnost proizvodnje.
Ugotovljeno je bilo tudi, da je zadruga, ki mora bit; na svojem področju nosilec programa razvoja kmetijstva, za to nalogo le slabo opremljena: pomanjkanje primernega strokovnega kadra za izdelavo  preusmeritvenih progra-
Na sliki je hlev enega naših kmetov, ki je tipičen za naše kmetije. Star je približno 140 let. Kmet sicer v nJem trenutno še redi 20 glav govedi, seveda pa dela v zelo težkih delovnih pogojih. Foto: Zofka
Ko govorimo o razvoju kmetijstva pri nas, ne moremo mimo srednjeročnega programa razvoja kmetijstva za obdobje 1971—1975. Program je izdelan na osnovi agrarno politične koncepcije, ki so jo v ietih 1968/70 zasnovale slovenske družbeno politične organizacije in skupnosti, sti. Program izhaja iz na-šihših specifičnih razmer in možnosti. Ena najvažnejših nalog pa je prizadevanje, da se izboljša gospodarski položaj kmetij in razvije v večji meri tržna proizvodnja in poveča celotna kmetijska proizvodnja.
V praksi poskušamo to nalogo uresničevati na več načinov:
— z intenzifinacijo primarnih zmogljivosti na kmetijah (gnojila, semena, zaščitna sredstva, izboljševanje pridelovalnih postopkov, izboljševanje osnovne krme, uvajanje manjših strojev, ki olajšujejo delo ipd.)
mov za kmetije in za spremljanje realizacije teh programov; pomanjkanje potrebnih obratnih sredstev za širok razmah kooperacije; šibka hranilno-kreditna služba za uspešno kreditiranje investicij na kmetijah.
V okviru možnosti smo se vseeno lotil; realizacije programa. Cc zasledujemo proces splošne modernizacije in registriramo nekatere osnovne pojave, ugotavljamo v primerjavi 1. 1971 glede na 1. 1972 naslednje:
1. poraba umetnih gnojil se je povečala za 12 %,
2. organiziran odkup mleka se je povečal za 80 %,
3. proizvodnja koruze na hektar v poskusni proizvodnji se je povečala za 35 %,
4. na usmerjenih kmetijah se travnati svet veliko intenzivneje izkorišča. Te kmetije uporabljajo velike količine gnojil, uvajajo tudi siliranje napol suhe trave. Zarad; naglega naraščanja mehanizaci-
je košnja potoka hitreje, seno je zato boljše kakovosti. Vendar pa velik del travnatega sveta ostaja še zmeraj zanemarjen. Deagrarizacija najprej prizadene travniške površino, zato v celoti najbrž ne moremo govoriti o znatnem povečanju pridelkov sena.
5. kmetje povečujejo stalež goveje živine, predvsem pitancev.
Na gornje rezultate so imeli brez dvoma vpliv tudi: sporazum o oblikovanju cen mesa in mleka; strokovna predavanja in ekskurzije v okviru koperacijskih pogodb z zadrugo.
Kako poteka usmerjanje kmetij na območju zadruge: Število kmetij, za katere je b; izdelan preusmeritveni program
Gradnja sodobnega hleva pri kmetu, ki je lastnik starega hleva na 1. sliki. Hlev bo pravo nasprotje dosedanjega hleva. Foto: Zofka
1971 29
1972 34
1973 69
Programi so večinoma izdelani za živinorejsko proizvodnjo in sicer kombiniramo tržno proizvodnjo mesa in mleka.
Udeležba hranilno preditne službe pri zadrug; pri investicijskih vlaganjih v zasebne kmetije (tabela):
Namen kreditiranja
1971
Zneski v N/din 1972
1973
Kredit za nabavo mehanizacije Kredit za novogradnje ali adaptaoije gospodarskih poslopij Kredit za nakup zemljišč Kredit za nakup osnovne črede Kredit za nasade jagodičevja
506.080.—
224.600.— 5.000.— 12.000.—
337.200,—
1251.480.—
57.600.— 6.800.—
1011.600,
1852.821, 80.000, 168.000,
S kupaj po letih
747.680,
1653.080,
3112.321.—
Ce k odobrenim kreditom prištejemo še 50—60 % »lastne udeležbe, kj jo mora prispevati kmet sam, ugotovimo, da bo investirano v modernizacijo kmetij v obdobju 71/73 na področju zadruge okoli 11 milijonov 26.000.— din. S tem
pa še niso evidentirana vsa sredstva, saj se nekateri kmetje opremljajo tudi z lastnimi sredstvi. Vse kaže, da bo kreditiranje v prihodnost; še naraščalo, v letu 1975. pa že pričakujemo tudi mednarodne kredite.
Stanje mehanizacije na kmetijah
	kom	1970	1971	1972	1973
— traktorji	kom	34	48	64	96
— motorne kosilnice	kom	446	516	537	549
— pobiralnc prikolice	kom	—	5	9	20
— silokombajni	kom	—	—	—	2
— silokombajni za žito	kom	—	—	2	2
— molzni stroji	kom	—	—	2	5
— pehala za gnoj	kom	—	—	—	1
— cisterne za gnojevko	kom	—	1	2	4
Kmetje še vedno kupujejo traktorje, povečujejo pa sc tudi priključki za spravilo krme. Pri nakupu bi kmetje rad; upoštevali predlagani izbor strojev za Slovenijo, ven-
dar pa jih pomanjkanje teh strojev sili v nabavo najraz-ličncjišh tipov in znamk strojev, kar sc kasneje maščuje v pomanjkanju rezrvnih dolov in servisnih služb.
Obnova in urejanje gospodarskih poslopij
1971
1972
1973
Število novih hlevov v gradnji
od tega do 10 stojišč
10 do 20 stojišč
nad 20 stojišč
Število adaptiranih hlevov
do 10 stojišč
10 do 20 stojišč
nad 20 stojišč
Število zgrajenih silosov
10
Za adaptacije in gradnje gospodarskih poslopij je precej zanimanja, vendar so novogradnje tako drage, da ijh kmetija ki dob; 5 S milijonov kredita, le težko zmore. Tako kmetije, ki so dobile kredit že 1971 leta, še nimajo dogra-
jenih hlevov. Nastajajo tudi težave, ker ni manjših podjetij ali zasebnih zidarjev, ki bi bili specializirani za gradnjo silosov in hlevov. Druga težava pa je bila že kar akutno pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem cementa.
Tudi s postavitvijo sodobnega hleva ostaja še cela vrsta nerešenih vprašanj, kot so: nabava plemenske živine, ureditev posestne strukturo (agromelioracije, komasacija, arondacija), nabava strojnih linij za pridelovanje in spravilo krme (strojne skupnosti), ureditev pogodbenih odnosov z organizacijami, ki predelujejo in prodajajo kmetijske pridelke.
To so sicer problemi (kmetij, ki jih že preusmerjajo. Ne moremo pa mimo dejstva, da gre proces preusmerjanja in adekvatno povečanje kmetijske proizvodnje na področju naše zadruge prepočasi.
Z uresničevanjem programa razvoja kmetijstva se odpirajo vedno nove naloge pred zadrugo in širšo družbeno skupnostjo:
— iskati nove dodatne vire sredstev pod sprejemljivimi pogoj; za modernizacijo kmetij
—■ kmetije, k; so brez naslednikov, vključevati preko zcmljiščškc skupnosti in zadruge v organizirano proizvodnjo,
— strokovno, kar je mogoče hitro usposobiti najširši krog kmetov, kar bo omogočilo pravilno in racionalno uporabo tehničnih in bioloških novosti.
Tudi lastna kmetijska proizvodnja, ki obsega danes 220 glav plemenskih krav in telic, 30.000 kom. kokoš; nosnic, 37 ha plantanžcga nasada jablan in 300 ha kmetijskih zemljišč, sc dobro vključuje in dopolnjuje s pospeševanjem zasebne kmetijske proizvod-(Nadalj. na 11. strani)
Krajevna skupnost Dole pri Litiji
Pevski zbori nadaljujejo tradicijo
Dve značilnosti ima Krajevna skupnost Dole. V naši občin,; je največja, obenem pa tudi najnerazvitejša. Da to dvoje na papirju gre skupaj, pri praktičnem delu pa težje, nam je zatrjeval predsednik Krajevne Skupnosti Dole Mirko Vrtačnik. Simpatičen 56-letnilk z obvezno cigaro v ustih jih kaže manj, kot pa jih ima. Ni to napisano zaradi že skoraj obveznega »zniževanja« starosti znancev in prijateljev, ampak zato, kor človek resnično dobi tak vtis. Najbrž zaradi njegovih oči, kj tako živo švigajo sem ter tja in ne izpuste prav nobene stvari, ki bi ilahko bila kakorkoli koristna. Ne zanj, za krajevno skupnost, ki jo vodi že vrsto let, in kaže, da jo bo še ndkaj časa, saj mu ljudje to funkcijo zaupajo in je tudi sicer cenjen človek v teh krajih.
Res jc, da je to področje nerazvito, res pa je tudi, da si ljudje v teh krajih na vse kriplje prizadevajo otresti se te nerazvitosti in to potrpežljivo ter z veliko voljo. Zato bodo tudi uspeli. Probleme rešujejo v glavnem s svojimi rokami in denarjem, s sredstvi krajevne skupnosti, pa tudi pomoč mladine, ki je pred kratkim izvedla v teh krajih obsežno delovno akcijo, jim jc bila dobrodošla.
Največji kraj v krajevni skupnosti so Dole. Tu jc tudi sedež krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij, ter razmeroma velikega števila društev. Na območju krajevne skupnosti pa jc raztreseno še 23 vasic, za katere večina »meščanov« še sli-šalfa nj in zato tudi nima prave predstave o trdem življenju svojih soobčanov. Je pa ndkaj v teh ljudeh, na kar mi tu v dolini pozabljamo oziroma smo žc čisto pozabili. Potrpežljivost. In pa zadovoljni so ti ljudje s tem, kar imajo in zadovoljni s tem, da vsako leto ndkaj novega pridobijo. Ko človek opazuje te ljudi, ki s krampom in lopato urejajo vodovode in ceste za skupne potrebe, sc mu nehote vsiljuje misel na našo mestno krajevno skupnost. Kje so časi, ko smo s krampom in lopato
urejali In gradili nam vsem skupne in potrebne komunalne in druge objekte? V mestu imamo danes pravzaprav vse. Asfalt, vodovod, kanalizacijo, elektriko, trgovino, zdravstveni dom, javne prevoze, kulturno in športno življenje .... Kaj pa tu, v teh vaseh okrog Kostanjevice? To razliko pa občutijo tudi ti ljudje (m| v mestu je ne) in te razlike se morajo izravnavati. Z večjim vlaganjem sredstev v nerazvita področja in z načrtnim odpravljanjem teh razlik.
V letošnjem letu ima Krajevna Skupnost Dole dobra dva stara milijona rednih sredstev in pa pet starih milijonov po programu za urejanje v<xlovodov. Krajevna skupnost ima v programu izgradnjo naslednjih vodovodov: 1. Suhadolc — Salcc — Slavna; 2. Radgonca — Dobo-vica — Zagozd — Zavrh; 3. Prelcsje; 4. Dobjc — Velika goba; 6. Mala goba — Pre-ženjske njive. Vrednost celotne investicije je Okrog 20 starih milijonov dinarjev. Da bodo lahko zadane naloge opravili, bodo prcbivaloj prispevali po 300 tisoč starih dinarjev na hišo. Seveda pa ima krajevna skupnost v programu tudi druga dela, predvsem    urejanje krajevnih
Mirko Vrtačnik, predsednik Krajevne skupnost] Dole
Foto: Zofka
potj in urejanje splošnih komunalnih zadev.
Ljudje si veliko obetajo od nove ustave, vsaj kar zadeva financiranje krajevnih skupnosti. Pričakujejo pomoč delovnih organizacij v občini, pa tudi s formiranjem solidarnostnega Sklada za pomoč nerazvitim KS bi veliko pridobili. Ne samo KS Dole, tudi druga nerazvita področja v občini, kj še bodejo v oči.
T. B.
Med mnoge kulturne dejavnosti, ki jih je bilo v preteklosti mnogo več, kot jih je danes, sodijo prav gotovo pevski zbori. Danes vam bom predstavil tri najštevilnejše, vsi pa se ponašajo z dolgoletno tradicijo.
Moški pevski zbor Lipa iz Litije je pričel delovat; leta 1885. Takratni ustanovitelji so se dobro zavedali, da je lepa slovenska zborovska pesem krepko orožje proti ponemče-vanju. Zbor se je vztrajno upiral neštetim težavam, ki so večkrat ogrožale njegov obstoj. V nekaj stavkih se ne da prikazati dolge zgodovine, vendar ob tem ne morem mimo nekaterih imen. Med zborovodji naj omenim skladatelja Petra Jereba, ikri je vodil Lipo vrsto let. Pevcj so se mu ob njegovih življenjskih jubilejih — 60, 70, in 80-letni-ci — kj so bil; tudi jubileji zbora, oddolžili s pravimi revijami pevskih zborov, na katerih je nastopilo po več sto pevcev.
Obe vojni sta Lipo močno prizadeli, saj je za nekaj časa utihnila, a ko jc nevarnost minila, se je iz navdušenih grl spet oglasila pesem. Po NOB se je izmenjalo več zborovodij, najdlje pa sta sodelovala Jože Cajhen in Marjan Kolšck. Lani je zbor zašel v hudo krizo, in kazalo je že, da se bo razšol. Toda odbor, ki ga jc že več kot deset let vod; prizadcvn; Anton Krafo-gel, se je trudil, da bi do tega ne prišlo. Danes je Lipa na »zelen; veji*. Ima novega, mladega in sposobnega dirigenta — Mitjo Gobca, pod čigar vodstvom je že izvedla več uspešnih nastopov. Šteje 26 pevcev, ki radi obiskujejo vaje, sodeluje na vseh večjih občinskih proslavah, nastopa na zasavskih pevskih revijah in na SentviSkcm kulturnem tednu ter razvija prijateljske stike s sosednimi zbori, posebno z zagorskim Loškim glasom.
V sosednem Smartnu sega pevska tradicija že v sredino prejšnjega stoletja, saj so leta 1853 imali že kvartet, po letu 1870 pa oktet. S petjem v zboru so začeli pet let pozneje kot v Litiji. Ustanovitelj Zvona, kakor se zbor že vseskozi imenuje, je bil takratni nadučitelj Ivan Bartl. Podobno kot Lipo je tudi Zvonašc vodilo več pevovodij, najdlje Pa so bili Mirko Premclč, Maks Kovačič in France Gruden. Do leta 1955 je nastopal kot moški, ženski in mešani ?bor ter se vsako leto predstavil s samostojnim celovečernim koncertom. To leto pa je nastaCo zatišje, ki te trajalo vse do leta 1966, ko je na pobudo pevcev in krajevne organizacije SZDL ponovno zažival.
Zdaj ga žc šesto leto vodi predmetni učitelj glasbe Janko Slimšek, vendar nastopa le kot moški pevski zbor. Go-
ji predvsem slovensko narodno in umetno pesem, redno pa prepeva 30 do 35 pevcev. le vseskozi je član zasavske pevske skupnosti in Šentviškega kulturnega tedna, rad zapoje v odročnejših krajih občine, kot so Kostrevnica, Stanga in Primskovo ter prireja izmenjalne koncerte z zasavskimi zbori. V zadnjem letu je pridobil veliko mladih pevcev, predvsem iz bližnje okolice, kmalu pa sc bo začel pripravljati na petinosemde-setletni jubilej, ki ga bo slavil spomladi leta 1975.
Tretji kraj, kjer ljudje radi prepevajo, je Jevnica. Zborovsko delo je tesno povezano z učiteljem Mihom Vahnom, ki je tu služboval nad 25 let. Kot sam velikokrat pravi, je potreba rodila leta 1946 ženski zbor, ki je nastopal na krajevnih prireditvah, pel pa je tudi v radiu. Pot let pozneje so žene želele, da bi jih ob njihovem prazniku — 8. marcu — počastili možje; želja se jim je izpolnila, kar je pomenila začetek moškega zbora. Pozneje so se predstavil; samostojno al; kot mešani zbor. Ni bilo odkritja spominske plošče v bližini, ni bilo pevskega festivala v zgornjem Zasavju, da ne bi prepevali tudi Jev-ničani.
Največje slavje je imel zbor lani, ko je dobilo bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke 24 pevcev in pevk. Od odlikovancev jih poje še 16, skupno število pa je 28; 15 moških in 13 žensk od 15. do 70. lota starosti. Goji predvsem partizansko in narodno pesem ter vsako leto obišče spominske plošče in obeležja v okolici, zapoje ter obdaruje preživele borce ali aktiviste.
Čeprav zborovodja Miha Vahen ne živj več v Jevnici, še vedno vneto vodi vse tri zbore. Prav letos je mešani zbor prvič nastopil na IV. kulturnem tednu v Šentvidu pri Stični, decembra pa se bo predstavili v Litiji, in sicer kar dvakrat: kot novj član zasavske pevske skupnosti na letošnji reviji, ki bo 8. decembra, sodeloval pa bo tudi na osredni j slovesnosti ob občinskem prazniku. B. T.
Razvoj kmetijstva...
(Nadalj. z 10. strani)
nje. V tem vključevanju je zajeta delna reprodukcija plemenskih živali, nabava telet za pitanje, kooperacija v travniški in pol jedeljski proizvodnji in skupno izkoriščanje težje kmetijske mehanizacije, oziroma linije kmetijskih strojev. S tem vključevanjem pa še daleč niso izčrpane vse možnosti na tej relaciji.
KZ Litija
PREDILNICA LITIJA v Litiji
proizvaja kvalitetno bombažno, sintetično in stanično prejo.
Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo občanom in jim želimo veliko delovnih uspehov.
Zavarovalnica SAVA-P. E.Ljubljana
čestita
vsem občanom občine Litija k njihovemu prazniku in jim želi uspešno novo leto 1974 ter se jim priporoča s svojimi storitvami.
Samoprispevek v Gabrovki
Septembra je bil v Gabrovki Izglasovan samoprispevek za komunalno urejanje krajevne skupnosti. 85 % občanov se Je odločilo za uvedbo samoprispevka, ki bo trajal 5 let. Cesto skozi Gabrovko in Moravče so že asfaltirali. Foto: Zofka
HE
Mercator
mercator veletrgovina import-export ljubljana
0 trgovina na veliko in malo 0 uvoz in izvoz 0 zastopanje tujih firm 0 gostinska dejavnost 0 proizvodnja mesnih izdelkov 0 predelava živil in storitev strojnega embali-ranja
0 pražarna in mlevnica kave
0 hladilnica s hladilniškimi storitvami
0 engineering za trgovinske, gostinske, poslov-
objekte in opremo, leasing OB PRAZNIKU OBČINE LITIJA ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, POSLOVNIM PRIJATELJEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM — OBENEM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE
Kolektiv veletrgovine Mercator
Morda še niste vedeli ...
— da izhaja Jože Štdk-Korotan, borec NOV in pisec knjige Jeklena pest, z Brega pri Litiji;
— da je bil doma 'iz Dragovškega blizu Stan-ge Erazem Gorše, ustanovitelj slovenskega izseljenskega muzeja v Clevelandu, prevajalec in publicist;
— da se je rodili v Gabrovki narodni heroj Jože Borštnar;
— da sta po rodu iz Hotiča Ludvik ter Ivan Bajde, operna pevca in izumitelja instrumenta, ki lahko posnema citre alli harfo;
— da so se v Litiji rodile ali delovale naslednje pomembne osebnosti:
— filmski delavec Metod Badjura, ki je posnel prvi slovenski film Triglavske strmine,
— slovenski jezikoslovec in prevajalec France Bezlaj,
— jadralni letalec Milan Borišek,
— kipar Stane Kolenc, ki je izdelal Levstikov spomenik,
— narodni heroj in pisec partizanskih spominov Franc Poglajen-Kranjc,
— gledališki igralec in znan slovenski lutkar Nace Simončič,
— Luka Svetec, pripovednik, politik in publicist,
— akademska slikarka Mira Pregljeva,
— Skladatelj in dolgoletni zborovodja Lipe Peter Jereb,
— publicist Jože Zupančič;
— da so v kroniki Smartna zapisani naslednji zaslužni možje:
— Jurij Adlešič, učitelj, ustanovitelj gasilskega društva,
— Ivan Bartl, skladatelj in pevovodja,
— Slavko Grum, pripovednik in dramatik, avtor drame Dogodek v mestu Gogi,
— Maks Kovačič, skladatelj in pevovodja Zvona,
— Franc Stare, raziskovalec in arheolog ter strokovni pisatelj;
— da sta se na Vačah rodila:
— zborovski skladatelj Anton Lajovic in
— reformator slovenskega knjižnega jezika ter poznejši tržaški škof Matevž Ravnikar.
Podatke zbral Boris Žužek
[
:
• : : •
: :
KOLEKTIV INDUSTRIJE USNJA
VRHNIKA — OBRAT ŠMARTNO
čestita vsem občanom za praznik občine Litija
in priporoča svoje izdelke iz usnja in krzna.
Obiščite naše trgovine in se prepričajte v našo
kvaliteto!
TEKSTIL
Trgovsko proizvodno podjetje TOZD PLETILJA LITIJA
čestita vsem občanom ob občinskem prazniku
OBČANI!
SODELUJTE S PRISPEVKI V GLASILU
OBČANOV POSAMEZNE ČLANKE POŠILJAJTE NA NASLOV UREDNIŠKEGA ODBORA
	POROČILO	
	o dohodkih in izdatkih 1. in 2. številke	
	GLASILA OBČANOV	
Dohodki:		
1.	Dotaoija SO Litija	30.000,00 din
	Skupaj	30.000,00 din
Izdatki:		
1.	številka Glasila občanov	
	1. Avtorski honorarji netto	2.358,90 din
	2. Prispevki od avtorskih honorarjev	276,70 dim
	3. Nadure za pisanje naslovov in odprema 506,85 din	
	4. Prispevki od nadur	273,80 din
	5. Gorenjski tisk — tiskanje	8.428,00 din
	6. PTT — dostava	929,20 din
	7. Kilometrina in dnevnice	387,80 din
	8. Lepilo za naslove	66,75 din
	Skupaj:	13.228,00 din
2.	številka Glasila občanov	
	1. Avtorski honorarji neto	2.702,25 din
	2. Prispevki od avtorskih honorarjev	316,95 din
	3. Nadure za odpremo — netto	241,50 din
	4. Prispevki od nadur	132,05 din
	5. Gorenjski tisk — tiskanje	12.642,00 din
	6. PTT — dostava	937,20 din
	7. Kilometrina in dnevnice	484,00 din
	Skupaj:	17.455,95 din
	Skupaj izdatki za 1. in 2. številko	30.683,95 din
Presežek izdatkov je bil krit iz sredstev OK SZDL Litija.		
	Glavni urednik	
ZAKAJ IME VSI
Poudariti je potrebno, da je velika večina delovnih organizacij spoznala, da mora vsaka družba skrbeti za izobrazbo ljudi in da ima pravilan odnos do izobraževanja velik vpliv na hitrejši družbeni in ekonomski napredek. OZD s svojo kadrovsko poli-1 itiko usmerja delavce k pridobivanju izobrazbe. Odigo-vonni ljudje v OZD tudi menijo, da je urejen sistem osnovnega šolstva pogoj za širjenje in pridobivanje splošne izobrazbe zaposlenih delavcev.
Delovne organizacije, ki nimajo   podpisanih pogodb za  združevanje   sredstev v sklad za šolstvo:
1. »TEKSTIL« Ljubljana — za Pletiljo Litija
2. Cestno podjetje Ljubljana
3. Tobak Ljubljana
4. Državna založba Slovenije
5. Peko Tržič
6. Emona Ljubljana
7. Eloktro Ljubljana Okolica
8. Podjetje za PTT promet Ljubljana
9. Prometno podjetje »SAP« Ljubljana
10. Združnco založniško transportno podjetje Ljubljana
Člani, ki vodijo sklad, upravičeno pričakujejo vsestransko pomoč delavcev, ki so zaposleni v teh delovnih organizacijah. Sklad je izčrpal vse možnosti, s katerimi je lahko vplival na vodstva del. organizacij in v tem trenutku lahko samo delavci s svojim vplivom dosežejo, da tudi njihova delovna organizacija pomaga reševati pereče probleme osnovnega šolstva v naši občini. Zahteve, s katerimi se ti borijo za lepšo bo-dočnast svojih otrok, ki bodo obiskovali urejene šole, so nedvomno upravičene. Prispevek teh in drugih delovnih organizacij bo uporabljen le v korist naše mlade generacije.
Lojze KOTAR
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj in izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija.
Ureja uredniški odbor: Tine Brilcj (glavni in odgovorni urednik), Ivan Godec, Ivan Boh, Anton Go-renc, Miloš Djukič, Slavko Urbič, Andrej Kralj in Lojze Kotar. Lektor: Mija Bernik. Tisk in klišeji: CP »Gorenjski tisk« Kranj. Naslov in uredništvo: Litija Trg na Stavbah 1 p. p. 6.
Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.