koristi delev-,||u4«iv». D«Uv-opraviitnl do prjduclrajo. paper I« devoted interest« of the rking clese. Work-are entitled to ell tet they produce. "«ond-ölM« matt«r, Dm. fl, 1W7, »t lb* peat Offlo« •t Chicago III, uud«i ifaw act of Concret* of Marofa Srd. IN7V. Office: 2146 Blue Island Are, "Delavci vseh dežela, združite se' » PAZITE! na številko vokftepe|u-ki ee nehe|e poleg vašega naslove, prilepite« nega «podal ali ne ovitku. Ako (229) te Številke . . tedni vem e prihodnjo številko našega liete poteče naročnina. Prosimo, ponovite |o tako|. Stev. (No.) 228. Bajoneti mesto zvišanja plač. Chicago. IU., 23. |anunr|n (Jan.) 1912. Leto (Vol.) VIL ■š*wrvl|l'v- MassachiM-tts pretf J4' /•»^'sukain t ukolu 90.000 tkalcev in tkalk, ker bo ¿hn delodajalci znižali že itak borno plačo. Zakonodaja nase države je sprejela zakon, ki določuje 54 tir delavnega časa na teden Lg ženske in otroke. Da ta zakon ni po volji oderuškim kapitalist» satnoobsebi razume, zate-(i so sklenili, da se maščuje se mogoče načine, je zakon stopil v veljavo so iki predilnic znižali plačo am in otrokom, katerih je j več, za nekako 20'i ; moškim delavcem so pa skrajšali delavni <"as o*d 10 na 8 u,r seveda so tudi plače primerno znižali. S temi krivičnimi določbami so nameravali že itak nezadovoljne-delavce spraviti iz ravnotežja ter tako pokazati delaveim samim in vladi, da je novi zakon krivičen in da ga je zato treba preklicati. Pr\a njih nakana se jim je torej posrečila, a druga se jim ne bo, ker tega ne želi nobeden, kdor ima količkaj srca: samo kapitalisti ne Spoznajo nobene meje v izkerisce-vanju delavcev. L Jasno je. da delavci ne morejo biti zadovoljni z znižanjem, kajti vsako odtrganje plač pomeni zanje povečanje trpljenja in bede; zato so se novim odredbam uprli / vso silo. Najprvo so skušali z mirnim potom kapitaliste privesti do tega. da bi ostale za ženske in otroke stare plpče. za moške delavce pa zahtevajo zvišanje plač sorazmerno z delavnton - časom. Fabrikantje so te zahteve z vso njim lastno brezobzirnostjo odklonili. Delavcem ni torej j>rc-ostajalo dhizega kot štrajk. I>a pokaže tukajšnji demokratični* župan Scanlon «vojo brezmejno udanost kapitalistom, je dal takoj poklicati na pomoč policiji več regimentov državne milice, ki brezobzirno napada stavkajoče delavce z nasajenimi bajoneti. Njena barbarska brutalnost niti ženskam in otrokom ne prizanaša. Do danes je bilo bolj ali manj nevarno nabodenih več sto oseb. Velika težkoča štrajka je v tem. ker so tukajšnji tkalci zelo slabo organizirani in zato nimajo pravega skupnega nastopa. In kakor voditelji štrajka trdijo, je med stavkajočimi več najetih izivačev, ki delajo nered in skušajo zapeljati besno delavstvo preko postavnih mej ter tako dati kapitalistom v roke ostro orožje proti delavcem. Tudi guverner Foss je samo ponižen sluga lastnikov tukajšnjih predilnic. Brez vsakega premisleka in obotavljanja je poslal toliko vojaštva ,da sedaj lastniki lahko postavijo kordon okoln svojih tovaren in importirajo stavkoka » brez vsakih zaprek, kar bo oviralo zmago in zavleklo porav. navo. I>a so lastniki tako neomejeni "bosi", je vzrok visoka tarifa, ki «shranjuje konkurenco izvename-riškega blaga z ameriškim. Visoka tarifa ima torej zelo slabe posledice za delavce, a kapitalistom je žnjo dana popolna oblast, da tlačijo in zasužnjujejo delavce in « odirajo cel amerikanski narod i visokimi cenami svojih izdel-mr. Ta štrajk bo zaslepljenemu in nezavednemu delavstvu odprl oči zbndil iz spanja nezavednosti, čutijo bič, ki ga demokratka. stranka vihti in neusmiljeno •iriha po njih, in spoznavajo, da * ta bič dali sami v roko svojim tiranom Mi smo nverjeni, da bodo ti delavci pri prihodnjih Silvah oddali svoje glasove za fcREZPRIMERNO IZKORIÔÔE VANJE. New York. — Sicer se človeku zdi, da ho Združene države vzele patent na izkoriščevanje delavcev. a kljub temu se tu pa tam razkrivajo razmere, kateri,»« menda celo Rusija ni kos. Pred državnim komisarjem Wi-llianisoin je izpovedala perica .Matilda Winn sledeče o škandaloznih razmerah v Newyorikih laun-„drah": Te nenasitne pijavke so mi umorile moje dete, zato sem zatttrsjkala. Mogoče bodo tudi mene, kar je prav lahko mogoče, ker sem skoro brez centa. Od česa naj živim! Toda dokler bom imela kaj moči, bom storila vse, da se štrajkarjein ugodi in da pomagam drugim materam rešiti njih deteta. Moj mož je zgubil delo, zatp sem bila prisiljena iti jaz delat v pralnico, da se vsaj fTomanjkanja ubranimo.^foja mati je pazila na dete po dnevu in zvečer sem pazila sama. V ponedeljek sem delala od polil ne do dveh v torek zjutrdj, torej 14 ur. Nato seVv odhitela domov, a v sled velike trudnosti nisem mogla spali. & isti dan sej» morala iti zopet delat in sicer že ob pol osmih zjutraj ter delati do srede zjutraj do polu dveh» torej 18 ur. Ob polu osmih je bilo treba zopet začeti ter delati do polnoči. Tako je šlo dan za dnem. Zdravnik mi je prepovedal nadaljevati to- prenajKjrno delo, a jaz njegovega nasveta nisem mogla vpoštevati. ker sem bila edin član d nižine, ki je mogel zaslužiti kak cent. Posle0 __gorelo tudi precej tovaren, bo ve- Mraz izprazni premogovna j liko ljudi brez dela, knr bo sploS-aiadišč« in napolni ječe. | h*do povečalo. Indianapolis, Intl. IG. jan. — Letna konvencija združenih rudniških delavcev v Ameriki (United Mine Workers of America) se je tu danes pričela. Število zborujoč ih delegatov sega u* 1300, ki zastopajo nad 314.000 rudniških delavcev. Predsednik organizacije J. P. White je v svojem poročilu dejal med drugimi: "Sicer stojim na stališču, tla se stori vse potrebno in mogoče za poravnavo delavskih sporov z kapitalisti, a za nobeno ceno ne smemo dati iz rok orožja Štrajka, s katerim smo si do sedaj priboriti že marsikatero zmago". Nato se je bavil s krivičnim fnastopanjem' raznih državnih oblastij napram štrajku-jočim rudarjem v dotičnih drža-vab Kot k o n č n o posledic -ft je izvajal nujno potrebo, da se unij-ski delavci Judi politično organi-žira jo in ne ^jno gospodarsko. Ako si hoče delavce izboljšati svoj položaj. mora osvojiti vladajočo silo, katero mora potem tako uravnati, da bo ta vladajoča sila njemu v korist, ne pa v škodo. kakor se to dosedaj dogaja. Z izjavo po potrebi politične organizacije je predsednik White zavrgel staro načelo, ki trdi. da unija nima nič opraviti s politiko. ter h tem zadal smrtni vdar reakcionarnemu duhu, ki je vladal po vseh ameriških unijah, v katerih je zadnje čase zavela popolnoma nova era. Lahko se trdii. da je s to olwodbo starega režima v naših unijah strt ves pit a listov poti kupljenih voditel-upljiv nekaterih starih in od ka" jev .katerim so bile unije samo predmet podlega koristolovstva. PredsediHkovo poročilo dalje naznanja, da -poteče letošnje leto več pogodeb med rudarji in njih delodajalci. Tu zavzema stališče, da vodstvo organizacije ne bo prepustilo, da bi se kje dovolila nova slabša pogodba, obratno se hoče zvišati plača za 5C pri vsaki toni. Rudarji v Ilinoisu zahtevajo celo 10 c pri toni. in nekateri delegate iz Pennsylvanie 15c. O tem «e bo še vse ukrepalo. John P. White sicer ni član soc. stranke, a sirapatizira ž njo. Poročilo predsednika organizacije Frank J. Haves-a, ki je član socialistične stranke ..je izvalo pri navzočih delegatih buren aplavz. Njegov govor je bil od začetka do konca socialističen, v katerem je člane unije poživljal, da naj ne "skebajo'' na volišču, ako so v resnici pravi delavci, češ, da ima stavkokazenje na volišču še sla-bejše posledice kot stavkykazenje v rudnikih ali tovarnah. Ako «e mesdni delavci organizirajo samo na gospodarskejn polju, kakor je bilo do sedaj, na političnem polju pa ne. to pomeni, da delavci na eni strani podirajo to, kar so na drugi gradili. Nato je z ostrini sarkazmom ožigosal vlade nekaterih držav, zlasti Pennsvlvifnije, ker so te vedno pripravljene pobijati, obsojati in zapirati štrajkujoče delavstvo ter tako pokazati javno svoje kapitalistično lice. Bavil se je dalje s splošnim delavskim položajem Združen P: držav, Kanade in Nekside, kamor prodira rudarska organizacija vsporedno z ameriškim in angleškim kapitalom. — Ob koncu svojega govora, je se enkrat pozval delavrtvo v politične organizacije, v katerih eksisti- ra prava rešitev zatiranih delav-... , v skih mas. 1 Indianapolis. 17. jan. — Najvažnejša točka današnjega zboro- \ an ja je 1'ii.t i (solucija, ki jo je stavil Filip Burgh iz Manifold, Pa., poživljajoč vlado, da prevzame v svojo varstvo vso industrijo. Resolucija je bila sprejeta z navdušenjem z tričejrtinsko večino glatf£v. (Točka socialistične platforme). • , Zastopnika zapadne rudarske federacije: Kdwin Young ,Montana. in John A. McKinnon, Bri-tiška Kolumbija, s^h se izrazila v svojih govorih za, spojitev obeh organizacij v najmočnejšo samostojno rudarsko organizacijo na svetu,Članstvo te organizacije bi štelo nad jk>1 milijona rudarjev. Splošno glasovanje za spojitev se baje že vrši v Zapadni rudarski organizaciji. Delegatje so načrt za to spojitev pozdravili z navdušenjem. Na dnevni red je prišel tudi štrajk izdelovalcev gumbov v Muscafine. Iowa. Obljubila se j.m je pomoč. Indianapolis, Intl., '— 18. jan. Kar ni nihče pričakoval, to se je zgodilo. lTnij*ka podružnica štev. 1771. v Reil Lodge. MonJ., je via-žila resolucijo, ki zahteva, da konvencija pripozmi 'soeialdemo-kratieno stranko kot politični izraz delavstva. Ta predlog sicer še ni bil sprejet, ker je slo dane« vloženih nad 200 resolucij. Iii čakajo rešitve. Navdušenje, s katerim je konvencija sprejela omenjeno resolucijo, jamči, da bo ista» Uidi sprejeta, ker se sodi. da je met delegati nad socialistov. Spre jet je te resolucije bo zgodovinskega »omenil za to ogromno organizacijo in bo imelo poleg drugi h dobrih posledic tudi to. da bodo slične resolucije sprejele tudi tiru ge delavske organizacije. Pravila organizacije sicer govore, tla je organizacija nestranska. a dejstvo je, tla se ta navtralni značaj organizacije prav nič ne krši, ako sc d-a socialistični stranki kredit za njen pravi tl»elavski značaj. Resolucija ne zahteva, tla bi moral biti vsak član organizacije socialist. temveč pusti vsakemu svobodno pot in voljo. Splošno se opaža duh napredka in zavednosti med delegati in o socializmu se razpravlja -povsod. Tu vidimo sivolase in upognjene starčke, ki stojijo v prvih vrstah delavskih bojev že več desetletij in ki so se tolikokrat bojevali za to ali ono politično stranko, a danes, ki stojijo že z eno nogo v grobu, spoznavajo svojo fiapačrio pot in se odvračajo oopolnoma zdrav na duhu in telesu, dober mizar in mašinist. Ob treh popoldne! Moji .otroci morajo živeti! — Suženj. Nekdo je ponudil <4ni-kel" zanj. Poroča se, da je konkurenca med belimi sužnji tako velika, tki ostanejo stotine neprodane. Živela ameriška prospe-riteta! DELNIČARJI JUOOSL. DEL. TISK. DRUŽBE POZOR! Zadnji pondeljek večer v Januarju 1912 ob 8. uri se vrši redni letni občni zbor delničarjev Ju-gosi. del. tisk družbe, v dvorani F. Soukupa. vogal 26th Str, in Avers ave. Dnevni red seje se naznani po-zneje. Prosi se vse vnanje delničarje, da pošljejo na svoje zastopnike tozadevna pooblastila. Dnevni red je sledeči: 1. KonStatiranje glasov in po-pooblastil, 2. Citanje zapisnikov, 3. Poročilo upravitelja,. • 4. Poročilo nadzornikov, V Por. ured. odbora in urednika, r\ Predlogi v korist družbe, 7. Volitev direktorija. Kventuelnosti. Nt Pred ožjimi volitvami v Nemčiji. ' Berlin, 20. jan. — ^e nekaj dni na» loči «hI zadnje in odločilne bitke in konec In» dolgega boja, i je divjal zatlnje mesece po vsej eručiji z brCzpritnerno ostrostjo v zgodovini volilnih bojev Našit že nad vse pričakovanje sijajna zmaga se bo spo|K)luila do odlične višine. Niti najbolj optimistični socialisti niso mogli pričakovati tako dobrih vspehov, kakor jih jes izvojevaJa soeinIderuokracija pred zadnji petek. ti7 socialističnih diw žavnozborskih f>o*lanctJv izvoliti pri prvih volitvah in pri toliki opoziciji, to pomeni ono ogromno politično silo soeialdemokraci-je v Nemčiji, katero tvori danes zavedno in izobraženo nemško delavstvo. ki je z vso odločnostjo pokazalo, tla se zpveda svojega bednega položaja, iz katerega hoče rešitve v najkrajšem času ter s tem obsoja do skrajnosti kapitalistični sistem, ki ga tlači k tlom z vso silo s cesarjem Viljemont na čelu. Ižid zadnjih volitev je pokazal, tla nemški vladni krogi 11P Poznajo svojih ljudi in da je socializem napredoval v' veliki meri celo v onih katoliških okrajih, za katere se je mislilo, da socialistične ideje sploh nimajo dostopa, Dr. Karol Liebknecht, sin znanega soustanovitelja nemškega socializma in eden najboljših socialističnih propagatorjev in pisateljev Viljem Liebkneehta, je sedaj v ožpi volit vi v eesir Vilje-movem okraju in bo skoro gotovo tudi omagal. Ako socialisti zmagajo tudi v tem okraju, bo Berlin " imel vse poslance v državnom zboru rdeče. Poleg tega okraja so dalje social-listični kandidat je v ožjih volitvah še v 106 drugih volilnih okrajih. In splošno xse sodi, da bodo zmagali v 30—40 okrajih, kar bo število že izvoljenih 67 poslancev povišalo nad 100. Konservativci in klerikalci so pripravljeni zdruziti se z vsako stranko, pa naj bo taka ali taka. samo, da bi porazili socialiste. Na drugi strani pa so se liberalci in radikalci odločili pomagati onim frtrankam, ki so v ožjih volitvah z klerikalci in konservativci ter tako kolikor mogoče streti upi ji v "črnuharjev". Kjer so torej socialisti v ožjih volitvah z klerikalci ali konservativci, jim bodo radikalci in liberalci pomagali do zmage. Kakor se poroač, se Viljem zelo pritožuje nad sijajno zmago socialistov, nam pa ravno to dela največje veselje, ker verno, da je vsa njegova moč danes nič in je samo odvisna <>d volje njegovega naroda. |Vlada svoj fiasko tudi pj*ipo-zna. Vse vladno Časopisje je polno pozivov na "dobro" nemško ljudstvo, češ, ako volilci ne volijo proti socialistom, je sedanja vlada dana na milost in nemilost socializma. Da pa ljudi primerno naščuvajo, trobijo v svet, tla so Francozi in Angleži za socialisti, ki hočejo uničiti nemško odvisnost. , Vlada se bojuje z vso silo, da svoj poraz nekoliko omili pri ožjih volitvah, ki se vrše 24. t. m.; a nemški proletariat je gluh za vse vladne obljube in grožne, za vsa verska nebesa in pekel ter bo prihodnjo sredo oddal svoj glas za socialiste. Bergerjev predlog za žensko vo-volilno pravico. Washington. D. C. — 16. jan. Viktor L. Berger, socialistični tongresman iz WTi*eonsina, je vložil v zvezinem kongresu predlog za žensko volilno pravico, j Berger je danes naznanil, da bq v par mesecih prišel v kongresu na dan z vsestransko peticijo v prilog ameriških snfragetek. Podpise za to peticijo sedaj nabira socialdemokratična stranka v Ameriki. r K o 1. K T A U K ( t »saur--~ i*" T'*' FROLETAREC UST ZA INTESEtK DELAVSKEGA LJUDSTVA. .¿MAJA VSAKI TOREK. Laateik i® iadajatelj. „ufoslotaaska delatftka tiskov«a dru/ba v Chiuifo. III. Sarocalna: Za Air.«rico $1 SO g* calo Uto. 75c aa «ol lata. Za Evropo 12 sa calo Uto. $1 aa pol Uta. •m*a*% po 4*«ooor* Pri »promnmbi biraMSa ~»oUg movvgo *a»*a*iti tudi S.TAHI mostov. PROLETARIAN Owned aad publiabad Evuv Tuesday by Sooth Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, ¡.liaoU. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. ffitak Mllptc, 1'rooteoot; Fr*nk Podboj, Secretary; Frank Janeilč, Traaaurar t.mcairriON hates: United Stat«» and Canada. i SO a year, 7Sc lor ball year. Foreign countne« $1 a year, $1 lor bali year. «•vaamiNO RATES on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETJREC" »14i) Blue Island ave. Chicago, 111. SOCIALIZEM IN NAŠA NARODNOST.. V Ameriki piaati o narodnosti Slovencev je sicer nepotrebno, ker naša nova domovina pozna samo en narod; vse druge narodnosti so aamo časovnega pomena in bodo prejalislej izginili v obsežnem angleškem amerikanizmu. Sicer to še ni zadostni vzrok, ki bi odvra-čeval vsako potrebo po razmotri-vanju narodnostnega vprašanja; glavni vzrok, da narodnost ne sili v ospredje, je narodnostna ivohja-da Zdr. držav. Da pa tupatara potreba vseeno nanese pisati o narodnosti, tiči vzrok v tem, ker je med» nami precej rojakov, katerim je narodnostni boj prišel v meso in kri še v stari domovini in se te narodnostne bolezni nikakor ne aiorejo iznebiti, temveč jo ob vsaki priliki tisi jo v ospredje popolnoma po nepotrebnem; to pa zate, ker so o narodnosti napačno poučeni. Zaraditega mislijo, da je nemogoče, da bi bil človek socialist in narodnjak obenem. Dobijo se pa tudi rojaki, ki so sicer socialisti in zato zaničujejo svojo narodnost. svojo domovino in vse kar je žnjo v zvezi. I prvi i drugi so na napačnem potu. Namen naslednjih vrst je. pokazati, da je oni Slovence najboljši narodnjak, ki misli in dela socialistično in da je ravno v soeialzmu rešitev slov. naroda mogoča. Drugim pa bodi povedano, da nasa domovina ni prav nič kriva naše revščine in našega romanja po svetu; naša domovina je pri tem popolnoma nedolžna; vzirok našega bednega položaja je sistem, ki vlada našo domovino, sistem krivične samovoljne sile. torej moramo sovražiti «istem ne pa našo domovino. Saj vendar vemo, da je naša domovina lepa in bogata. zakaj jo potem zaničevati. Dalje bodi pri|>omueno, da ako pišemo o narodnostnem boju, mislimo o istem v stari domovini in ga tudi rešujemo za tamkajšne razmere, ker v Zdr. državah sploh ne poznamo narodnostnega boja, torej ga tudi reševati ni potreba. • • Da hoče biti socializem internacionalen in da hoče kot tak pridobiti vse narode na zemlji zase, še ni rečeno, da je s tem inter-nacionalizmom odstranjeno vsako nadaljno narodnostno vprašanje. Nikakor ne! Ravno obratno; pred no pripoznamo sploh kako mednarodnost, moramo za narodnostno vprašanje posameznih narodov najti primemo rešitev, ki bo v prvi vrsti pravična, datlje ki bo odgovarjala zahtevam in časovnim razmeram in slednjič, ki bo zadovoljevala naš narodni čut ter kot taka spravila vae narode v harmonično celoto človeške družbe. Šele tedaj, ko smo narodnostni problem rešili tako daleč, potem je govor o mednarodnosti mogoč. Kajti mi vemo, da se danes hoče močnejši narod okoristiti na škodo slabejšega in da zsto divjajo obupni narodnostni boji zlasti tam, kjer je več narodnosti pod eno vlado, pori eno politično avtonomijo. Najjasnejše ogledalo narodnostnih bojev je ravno naša ljnba mačeha Avstrija, kjer je narodnost začetek in konec vsega političnega gibanja. Samoobsebi je umevno, da tndi Slovenci nismo izuzeti. Kaj Se; pri nas Slo- vencih pomeni narodnost tisto os, okolu katere «e vrti danes nekako ves slovenski narod. In kdor se noče voliti po tem "ringeUpi-lu" slovenske narodnosti, je izda-jiea naroda, katerega je treba javno kamenjati kot očitnega grešnika. Človek bi nazadnje res verjel, da je ta narodnostni boj nekaj opravičenega, veličastnega, ■avetega, tla je nekaka edina zveličavna j>ot za naš narod. Toda ako preštudiramo te narodnostne boje, s|>oznamo, da so narodnostni boji nekaka rak—rana, ki tira narode v pogubo mesto v rešitev in da zlasti manjši, gospodarsko alabi in v kulturi zaostali narodi nazadujejo na vsej črti, tlasi ravno "se ti narodi bojujejo najsrditejše za svoj narodni obstanek. In statistike dokazujejo, da sedanji narodnostni boji ne bodo nikdar rešili narodnega vprašanja marveč. da so ravno ti narodnostni boji največje kulturno zlo. od katerega imajo narodi ogromno škodo. Vzemimo sami sebe za vzgled! Od kar se zavedamo, da živimo kot narodna celota, neprestano rešujemo svoj narod, a narodu se kljub temu godi vsak dan slabe-je. dasi se narodu obljubuje vedno in vedno pri vsakih volitvah, tla bo ta in ta stranka narod rešila, a- narod strada in propada, pa naj zmaga kterakoli stranki». Ta trditev je istinita. dokazana in nespodbitna. Najboljši dokaz 'za to trditev smo ravno mi ameriški Slovenci. Ako bi bili naši narodnostni boji res tisti blagoslov, tista čudovta rešitev za nas, kakor se splošno trdi, ne bi bilo treba iskati kruha v tujini, saj vendar vemo7 75a~Je-Favno našarotbm gruda polna naravnih krasot in bogastev in bi lahko svoje sinove dostojno prcživila in tako pridržala doma. I/. tc.ga je razvidno, tla narodnost sama in strasni boji zanjo nam delavcem in revnejšim slojem sploh, ali, da rabim skupen izraz, proletariatu prav čisto nič ne koristijo, pač pa brezmejno škodijo. Ako bi se n. pr. ves tisti čas, vse tiste debate, vse tiste gmotne in moralne žrtve, ki se danes porabijo za propagando narodnosti. porabile raje za druge kulturno - socialne zahteve narodov, potem bi danes ne vladale tako škandalozne delavske razmere in razmere sploh kakor v resnici vladajo. Reševanje narodnosti na način, ki ga rabijo dane.s razne narodne stranke, je torej boj za oslovo senco, je boj. ki ne bode nikoli dobojevan in to zato, ker vsaka zmaga pomeni še Iju-tejši boj. v katerem se hoče premagana stran osvetiti za poraz. Tako danes rešujejo narodnost in narod vladajoče na roti no - politične stranke. Kakor po vsem programu, tako se socialdemokra-tična stranka razločuje od drugih strank tudi po reševanju narodnosti. Na shodu avstrijskih socialistov v Brnu 1. 1*99, se je sprejel narodnostni program, ki proglaša enakopravnost narodov, ki se izjavlja proti vsakemu privilegiju tega ali onega naroda ki zahteva varstvo manjšim narodom z državnim zakonom, ki se upira nemškemu državnemu jeziku, ki pri-pozna popolno pravico naroda do narodne eksistence in narodnega razvoja z vsemi posledicami, in ki končno izjavlja, da socializem mora in hoče za temi stvarmi stremeti vedno, dosledno in za vsako ceno. Bistvo socialistične stranke je, tla ravna pravično v vsakem oziru, zato tudi v nacionalnem. Ako socialisti proglašajo ena-kopravnoat vseh narodov, potem je jasno, da je tudi naš slovenski narod enakopraven t. j. da ima enake pravice kakor drugi narodi. S tem, da se socialisti izjavljajo proti privilegijem . (prednostim) kakega naroda, ho pokazali, da obaojajo krivično postopanje Nemcev, katere je in jih Se pro-težira avatrijska vlada zato, ker je aaina nemška. In dasi govorijo avstrijski temeljni zakoni o enakopravnosti vseh avstrijskih narodov, jf avstrijska vlada delila pravice različnim svojim narodom z različno mero. Dalje ta točka obaoja vsak narod, ki ae hoče na škodo avojega slabejšega soseda okoristiti. Ker smo bili ravno mi Slovenci predmet najkri-vičnejiiega izkoriščevanja. mora vsakdo apoznati, da pomeni ta stavek za naa novo življenje. Res- nici na ljubo moramo pripoznati. da sploh ves program govori v naš prilog in nam jamči to, za kar se borimo že toliko let brezuspešno. Dslje moramo priznati, da je poleg vlade nemški kapital oni tlačitelj slovenskega naroda, zoper katerega je naš boj nevspe-šen. Dokler je kruh slovenskih delavcev odvisen od nemškega ali kakega drugega tujega kapitala, toliko časa je potujčevanje našega naroda neizogibno, kajti lačen želodec ne pozna narodnosti, lačen želodec pozna le kruh, vse drugo pride šele pozneje. Iz tega torej sledi, tla je treba v prvi vrsti narodu kruha preskrbeti. Tega pa, kakor preteklost kaže, sedaj vlatlajoče stranke ne morejo -storiti, ker' njih program ne bazira na čutu pravičnosti in enakosti ,pač pa. kakor v zadnji številki omenjeno, na osebnem dobičku in na krivičnih pretnisah. Zato se ni čuditi, ako se vspehi teh političnih narodnih strank reducirajo na ničlo, tla je pozitivnost njih vspehov v popolni negaciji. Edina pot iz tega obupnega položaja je zboljšanje gospodarskih razmer skozinskoz. ker mi vemo, tla ves naš narod obstoja iz samih projetarcev in da je število naših neproletareev tako neznatno, tla sploh v pošte v ne pritfce. In ako mi rešujemo jirole-tariat, rešujemo slovenski nart>d tudi, s propadom proletafiata, pa pade tudi slovenski narod. Kdor torej hoče slovenskemu narodu dobro, kdor ljubi v resnici svoj rod, se mora Iniriti za socializem ! in pomagati, tla se njegovi nauki i čim prej uresničijo. lioj za socializem je boj za ob- | slaaek slovenskega naroda __I PRED DVAJSETIMI LETI IN DANES. Dne 25. in 215. decembra 1891 so se sešli v iiradeu, Sudmon-stadt. št. 1., na konferenco rudarjev zaupniki iz Trbovelj, Hrastnika. Koflaeha. Voitsberga, \Vic-sa in*iz Zagorja, tla so se posvetovali o rudarskem gibanju. V letu 1S91. se je pričelo pr\o gibanje med rudarji na Spod. Štajerskem in v Zagorju. V Ktiflachu, Voits-bergu in \Vie»u (Zeleni travnik) so si ustanovili za organizacijo strokovno organizacijo. V Trbovljah, Hrastniku in JJagorju pa izobraževalna društva. Podjetniki so se začeli bojevati proti orirani-zacijain takoj na celi črti. Odpuščali so delavske zaupnike iz službe pri vseh navedenih rudnikih. Sodrugi v koflaškem revirju so bili zaradii tega na boljšem, ker so |K) večini dobivali odpuščeni zaupniki delo pri rudniku gospe Zangove, ki jo je proglasila takrat rudniška gospoda za mater štrajkov (Strcikmntter). V Hrastniku in Trbovljah, kjer je takrat paševal ravnatelj Ter-pot it z in ravnal z rudarji kakor s sužnji, jih odpuščal od dela in preganjal prav po ruskem sistemu, je bilo že zaraditega za rudarje neugodno, ker je Terpotitz pod jarmil tudi vse posestnike; v nobeni gostilni ni bilo mogoče dobiti prostora za zborovanje, vse je bilo pod diktatorstvom ravnatelja Terpotitza. Zaradi tega se je na konferenci i razpravljalo o tem, kako preprečiti nadaljno preganjanje rudarjev in odpuščanje od dela. Po dvadnevnem zborovanju se je sklenilo predlagati rudniškim jvodjetnikom naslednjo zahtevo. ki se je nanjo zahteval odgovor do 31. decembra 1*91: 1. Vsem zaupnikom in drugim delavcem, ki se jim je odpovedalo stanovanje in delo, naj se odpoved takoj prekliče. 2. Kdor pripada organizaciji, se ne sme zaraditega preganjati ali odpustiti od dela. 3. Pogojno delo mora biti tako urejeno, tla bo zaslužil vsak kopač najmanj gld. 1.50, vozač gld. 1.20; izpod te minimalne plače ne sme imeti noben rudar avojega dnevnega zaslužka. To malenkostno zahtevo so vsi podjetniki odklonili in so obkladali obenem delavce še s psovkami, samo pri rudniku gospe Zan-gove v Voitsbergu ae je delavcem ugodilo. Nato je izbruhnila dne 2. in 3. januarja 1892 stavka v Trbovljah, Zagorju in v navedenih krajih: v Koflachu, Voitshergu in v Wiesu. V Ljubnem in Fohns-dorfu ni bilo stavke, ker so delavce prestrašile poprejšnje stavke, ki ao bile leta 1889 in 1890., zaradi prevelikih žrtev. Tz teh dveh krajev je bilo poprejšnji dve leti več nego 200 rudarjev za več let izgnanih po odgouskem vozu z družinami vred. Stavkujoče je po kratkem boju v VoiUbergu, Koflachu po 7 dneh, v Trbovljah in Zagorju po 22 dneh premagal rudniški teorizem. Celo trboveljsko, hrastniško in zagorsko dolino je zasedla vojaščina. Nad 200 orožnikov in 2 bat.iljona pešcev se je nahajalo v teh revirjih. Častniki in rudniški uradniki so takrat sklepali o terorizmu, uklepa-li kako ugonobiti sestradane rudarje. V rudniški restavraciji v Zagorju se nahaja še tlianea slika, ko ao se dali slikati častniki in rudniški uradniki, tako da si lahko še danes ogleda rntlar takratne zatiralce rudarjev. Shodov takrat ni bilo mogoče nikakih prirejati. Prepovedan je bil tudi najmanjši sestanek. Politične oblasti so bile takrat v pravem, pomenu besede služkinje rudniških ma-gnatov; storilo se je namreč vse, kar so zahtevali rudniški podjetniki. Podjetniki so ravnali neovirano po svoje kakor se jim je poljubilo. Službenega reda pri nekaterih rudnikih sploh niso imeli, kjer pa so ga imeli, se pa niso ozirali nanj. Rutinske oblasti so takrat trdile, da je v smislu §201 splošnega rudarskega zakoua sklepati o predlaganju kakšnih zahtev ali stavk sploh prepovedano. V tem zmislu so prepovedali tudi razni okrajni glavarji. Wagner v Celju, Oril v Litiji naznanjene shode. Torej propadli so takrat rudarji s svojimi zahtevami. Ali premagani niso bili, ker je pozneje premagala organizacija ves podjetniški terorizem. Diktat rav-natelja Terpotitza je prišel ob veljavo, rudarji, Id so se popreje skrivoma zbirali v hribih; hodili po gozdih in stranskih potih fttv posvetovanja, se danes posvetujejo o stanovskh in drugih stvareh v svojih lastnih domih in lokalih. Nihče jih ne more več tako preganjati kakor preti dvajsetimi leti. Ce In mlajši sodirugi v sedanjem svol>odnem času imeli tudi tisto ljubezen do svoje lastne organizacije in bi bili le polovico tega kakor takratni sodrugi požrtoval-ni zanjo, bi tudi gospodarsko veliko več dosegli nego dosezamo. Kakor je bilo mogoče zgoraj omenjani naravnost nezaslišani te rorizem rudniškega kapitala premagati. tako bi bilo mogoče tudi z dobro in disciplinarno strokovno organizacijo izsiliti boljše plače od podjetnikov, in na pridobiti fudi druga socialna izboljšanja. Te vrstice naj služijo tudi vsem tistim v spomin, ki tavajo in lazijo danes nekateri z !i)>eralno. nekateri pa z klerikalno .stranko, čeravno jih v najtežjih in najres-nejših časih niso poznale in tudi ne ganile prsta za nje, nasprotno je takrat ta gospoda obkladala delavce z očitkom, tla so anarhisti. SOCIALISTIČNI PREGLED, Napredovanja socializma v N. Dakoti. Velva. N. D. — V naši okolici je socializem predmet, okolu katerega se suče vse naše govorjenje, od kar so se ustanovili razni "trgovskiV klubi, ki imajo namen pobijati socializem in njegove propagatorje. Skoro na vseh predavanjih, ki jih prireja socialistični predavateljski licej. se pojavljajo govorniki proti socializmu, ki pobijajo socializem s stališča. čil, da je socializem neameriški in protiverski, dasi nima socializem z vero kot tako in ameri-kanizmom kot takim nič opraviti. Vsak socialistični predavatelj to izborno dokaže in protiaociali-stični zgagarji jo morajo prav po-tuhneno odkuriti. Splošno znano dejstvo je, da ti protisocialisti naredijo največ Reklame za socializem, ki se v naši državi širi z neverjetno hitrostjo. Kakor se sodi, ho socialistična stranka v našem okraju pokazala sijajen napredek pri prihodnjih volitvah v jeseni. Socialisti sami upajo, tla bodo izvolili še nekaj novih poslancev v državno zakonodajo. Sedaj imajo socialisti še le enega "eaemblyman-a in sicer v 19 distriktu: Bolj optimistični sodrugi upajo celo na enega ali več kongresmanov. Kljub vsemu nasprotovanju od strani kapitalistov in duhovščine zadobiv^io socialistični nauVi v North Dakoti vedno širžo podlago. Ljudstvo se zanima za vas so* cialistična vprašanja kot ptadedi-ca tega je vsako predavanje izborno obiskano. Strankino članstvo se neprestano množi. Danes imamo v N. Dakoti nad 1300 pristojbine plaču-jočih sodrugov. L. 1910, je bilo v naši državi oddanih 5,114 socialističnih glasov. Ako vpoštevamo veliko nezadovoljstvo vsega prebivalstva a sedanjo vlado in ako vpoštevamo splošno zanimanje za socializem, potem lahko pričakujemo pri prihodnjih volitvah najlepših vspehov Nekateri dobro poučeni faktorji trdijo, tla bo pri jesenskih volitvah oddanih okrog 25.000 socialističnih glasov v tej državi. Nova socialistična stranka v Kanadi, Kakor že poročano, so se zbrali zastopniki socialistične stranke in socialistične federacije z namenom določiti pogoje, pod katerimi bi se mogli združiti obe stranki. Pogajanja so vspela in sedaj pripravljajo zastopniki provizorična pravila nove straake z imenom: Socialdemokralična »stranka v Kanadi. Do sedaj obstoječi stranki sta bili ustanovljeni nekako preti dobrimi dvemi leti in šteje-ti danes nad 3000 pristojbine pla-čujočih članov. Iz tega se sodi, da bo nova stranka v najkrajšem času zavzela zelo obširno polje med kanadskimi delavci. Splošno se trdi, da bo socializem poplavil vso Kanado v najkrajši bodočnosti. ker je delavstvo zelo nezadovoljno s sedanjo vlado. Johnstown, Pa. — Sodrug Pr. Podjioj nam piše: - Sodrug urednik! — Odkar se je tukajšnji angleški socialistični klub reorganiziral, to je bflo meseca maja/ preteklega leia, se je začel socializem hitro širiti po tej okolici. Socialistični govorniki in agitatorji prihajajo bolj pogosto-ma kot kdaj poprej : posebno zadh nje tetine smo jih imeli več. Enkrat je celo slov. izobr. pev. tir. Bled'.' iz Franklina prišlo na shot! in zapelo »»esem Marscjezo, za kar se je aodr. govornik prav laskavo zahvalil društvu. Osmega t. ni. je bil tuka.j organizator .soe. stranke v Pennsvlvaniji. Govoril je dobro in živo. Kar se tiče navodil za lokalne organizacije, nam bo gotovo dosti koristilo, ako se poprimemo istega, kar je on priporočal. ' Dne 11. t. m. je bila debata o socializmu v "Cambria Theater". Negativo je zastopal bivši državni poslanec J. Adam Bede iz Min-nesote; afirmativo pa sotlr. William Parker iz Dubois. Pa. Bede je začel prvi. Rabil je lepo doneče fraze, ko je govoril in opisavaj kaj vse je naredila republikanska stranka za ljudstvo, kako velik korak se je storil za civilizacijo pod njenim režimom in kaj vse skuša še storiti predsednik Taft za nsše ljudstvo. Sploh govoril je tako. kot da bi bili poslušali sami milionarji in ne ubogi delavci. Naravno, poslušalci so se mu samo smejali. Ko je nastopil sotlr. Parker, so ga poslušalci burno pozdravili. V govoru je opisal človečanstvo od pamtiveka pa do današnjega dne. V kratkem opisal je življenje človeka več tisoč let nazaj, kako se je položaj istega spreminjal otl Časa do časa, do današnjega dne, ko so ljudje, delavci. postali moderni sužnji in kakšno življenje imajo kot taki. Govoril je tako ognjevito, tako prepričevalno, da so ga poslušalci v govoru mnogokrat ustavili z vsestranskim aplavzom. Zakaj tudi ne? Saj je govoril kar je res, kar nas boli, kar mi mislimo sami. Predolgo bi bilo. da bi vse opisal, kar se je govorilo o socializmu in sedenjih razmerah; kajti debata je trajala ti ve uri.' t Opomniti moram le. da je sodr. Parkers pravi eksjionent zavednega delavstva, .ravno tako tudi ekskongresnian Bede eksponent kapitalistične družbe. Tukajšnje kapitalistično časopisje je prineslo le malo notico o celej diebati. Vseeno je pripozualo, da ni bil Bede niti otl daleč kos našemu so-tlrugu, ako ravno je Bede poznan kot izvrsten govornik med kapitalisti, No, kapitalisti že vedo zakaj. Vsi. govorniki «o obljubili, da se v bližni prihodnosti povr nejo v naše mesto, kar tudi odkritosrčno želimo' Obžalujem le. da nisem videl nobenega Slovenca na shodu, ko je govoril organizator socialistične stranke in ne. ko *c je vršila debata o socializmu Ne vem, kaj je v/rok temu? \y * i« o Vb« ve- vednoat gotovo ne, ker vsem sporočilo. Da bi fo deli, kaj je socializem in aoeialj. stična organizacija, o t»«!n ti misliti ne smemo, ('asa je tudi do volj. Ako se ne motim, je mal0 preveč zanikernosti in, glavna stvar, dobre volje manjka; posebno tistim, ki ae ponašajo, da so toliko in tolik , let sctrialianH kaj so že vse storili za socializem. Obžalovati j«* le. da je dosti listov, ki se nikoli v dejanju pokažejo, da ao v resnici to. je mnenje jti, predavanje bo o rndarski zvezi. Prvo predavanje se vrši na 21. t. m. ob dva pop. Vstopnina znaša 10 e; kupi se pa tudi lahko tiket za $1.00, M je veljaven za vsa predavanja t sezoni in povrhu se dobi socialističnih knjig v vrednosti enejia tolarja, ali pa slov. socialističi) tednik 44Proletarcc" za 8 meae cev. Kdor želi nadaljnih informacij naj se obrne na F. Godim, 909 W. Pearl Str. Ob tej priliki tudi vabim \M tu živeče čitatelje na veselico dr. Studenček, št. 105 S. N. P. J. » dvorani N. Bordaš-a. f>25 W. \V shington St. v soboto 27. jan. ol osmih zvečer. PKObKTAKBC ila iz naselbin. wn, Pa. — CVnj ur«.i — Par mesecev je. odkar tukaj reorganizirali soe. in k»kor sedaj napredek ka se za nekaj članov pomnoži mesec. Prvič, ko smo se lili, nas je bilo petnajst ; se ] pa nas j« bljizo trid»-et in u da bo šlo tudi t m ko naprej, morem sicer reči. da smo vsi ni socialisti, da .se vsi zave-[ kaj je socializem in razreile fooj, toda sČasom bomo tudi to. nam je le agitirati, podu-tti in se organizirati, pa po fcfremo to, kar zahteva naš de-livski razred: zavedni in ponosni flgjB človeške družbe. Da pa to dosežemo, se moramo v prvi vr-b^ti izobraževati, citati podučljive knjige ter časopise in kadar je priložnost, moramo iti na delavske politične in gospodarske shod*» in tam pazno poslušati govornike in potem njih govore med .sotrpini fUBiotrivati; le na ta način dose-ieao. kar si želimo, oziroma, kar je rilj socializma. Torej rojaki delavci.'vsi v politično organizaejo. v socialistično stranko! «Zadnje čase, zadnjh par mesecev, so mislili nekateri rojaki postaviti našo naselbino na bolj kul-tirmo stališče. Kakor pa razmere sedaj kažejo, bo ostalo tako, kakor je bilo. Stvar je sledeča: Eden rojakov je sprožil misel, da bi si Slovenci iz Johnatowna in okolice preskrbeli svoje lastno svobodomiselno pokopališče, na katerem naj bi bil prostor za vsakega Slovenca. Izvolili so se za to potrebni odbori in pobiral se je denar. Nabralo se je kmalu čez sto tiolarjev v ta namen. Ko se je pa potem vršila za to merodajna | seja, se je sklenilo, prvič, da se pkiipi Tiri o potrebni prostor in da I se ga polovico blagoslovi, polo vico pa ne; ta neblagoslovljena naj bi bila za svobodomisleee. To je bilo pa vse kaj druzega, kar ji predsednik na seji pričakoval. Za-¿el je tarnati in apelirati, da ni smo prav naredili, da smo vsi katoličani; zakaj bi vsi skupno ne bili. vsi eden, kot bratje. Ko so nekateri videli, kaj on misli in kaj je pričakoval, so se odstranili in zapustili dvorano z opazko, da ni so bile limaniee dovolj namazane in nastavljene, ila bi se svobodo misleci lovili nanjo. Ko je pred sednik videl, da so se nekateri nasprotniki njegovih idej odstranili. je poklical sejo k redu iii i razložil s katoliško hinavsčino, da ako hočemo pokopališče imeti, mora isto biti blagoslovljeno. Na to se je predlog, da se d« polovi-| eo pokopališča blagosloviti, polovico pa ne. snedel in sprejel drugi. da se da celo blagosloviti. Ali komedija predsednika ni bila se tukaj končana. Predno se je vršila potem druga mesečna seja, je javno razglasil, da naj priitejo k prihodnji seji vsi, katerim je napredek tukajsne naselbine v resnici pri srcu, ker ista bo jako pomembna. Prišel je namreč do zaključka, da je pokopališče brez lastne cerkve breZ pomena; torej je treba prej cerkev postaviti in potem šele pokopališče. Ali, o smola, on ni vedel, da se je zadnjih pet let z vršil a tukaj med nami velika sprememba, da imamo sedaj vse drugo nazrranje o katoliški cerkvi in njenih organih. To je šele zvedel na seji, ko so mu rojaki povedali, da za cerkev ni prostora med Slovenci v John-stqwnu, da je z mislijo, katero je v javnosti izrazil, le izdal svoje in svojih par somišljenikov namene in da zaradi istega sedaj še pokopališča ne bo. ker ne bo hotel noben kaj dati, ker se ne ve, zakaj se bo denar porabil. , Tako se je blaga misel o veliki in ponosni slovenski naselbini v Johnstownu zgubila v prazen nič, kar ¿e popolnoma pravilno. Pa pa ljudem malo olajšam skrbi, kje bodo njih mrtva trupla ležala, rečem to: "Kar vas j«», ki ste tako dobri katoličani kakor se kažete, prmtopite k eni ali drugi katoliški cerkvi, ista vas bo z odprtimi rokami objela, vas poročila, otroke krstila in po katoliškem obredu tudi pokopala. Vsi tisti p«, ki nočejo v cerkev hoditi, ki sovražijo cerkev in njene duhovnike, Vi lahkp izvolijo, da se njjh mrtva trupla civilno pokoplje na mestnem pokopališču in to za par deaetakov ceneje kot na katoli-, foem. Prihodnjič kaj drugega. Za osvobojenje revnega ljudstva! Frank Podboj. Waukegan, 111. — Cenjeni so- nam roko in stopite v naš sociali-drug urednik! — Kakor kaže u- stični klub, da »kupno nabruaimo deležba pri aejah našega soe. klu- j nase meče izobrazbe in zavednosti, s katerim bomo zmagali našega sovralnika na (tan volitev. — Vsi Slovenci v socialistični klub! — J, Petrovčič, tajnik soe. kluba ¿t. 45. ' New Duluth, Minn. — Cenjeni urednik! — ('as je potekel in zopet je potreba ponoviti naročnino na "Proletarea", katero vain pošiljam. Ob enem pa pol dolarja v podporo listu, ker vaš list je edini v resnici delavski list, kar jih imamo Slovenci v Ameriki. To pripoznava vsak zaveden slovenski delavec. Tu pri nas je malo delavcev, ki bi se zavedali svojega položaja. Kdor izmed njih pa je zaveden, mora molčati, sicer ga imajo za največjega hudodelca, za katerim s prstom kažejo. Zato se ni prav nič čuditi, da v Minnesoti tako grdo ravnajo z rudarji; no, sicer pa še dosti dobro, ako se pomisli, da ti beli sužnji nimajo nobene organizacije, nobene unije. Dosti je rojakov, ki sploh ne vedo, kaj je unija, in tudi nočejo nič vedeti. O socializmu je pa naravnost "greh" govoriti, ljudje kar bežijo, ako hoče kdo razpravljati o njem. Pri takih ljudeh je sploh vsaka tozadevna agitacija brezuspešna. Take ljudi preobračati je ravno toliko kot iz kamna kruh delati. (Take ljudi samo lakota in bič izpametujeta, da začno misliti. Op. ured.) Zadosti o tem za enkrat ! Poročati hočem š«' nekoliko o naši novi naselbini^-— Nevv Duluth. kjer gradi ba, at. 45, se tukajsni sodnici vča sih vse premalo zanimajo za ta velevažen klub. S svojo brezbrižnostjo pokažejo sodrugi, da ne znajo ceniti dovolj svojih lastnih interesov, obratno pa pokažejo z zanimanjem za socializem in za aoc. klub člani - - sodnici, da razumejo in uvide vajo svoj bedni položaj in da so se naveličali hlapce vat i z pasjo ponižnostjo ter da protestirajo proti sistemu, ki jih neusmiljeno izkorišča dannadan. Kako naj budimo k zavednosti druge še nezavedne rojake, ako sami nismo dovolj zavedni, da bi izpolnjevali dolžnosti, ki vežejo danes vsakega zaVedncga in naprednega delavca napram njegovim nezavednim sotrpinom. Da je Človek samo z besedo socialist, to ne zadostuje, in lahko se tudi trdi, da delavec, ki svojega socializma dejanjko ne pokaže, sploh ni socialist, ali pa slab in taki na-polsocialisti socializmu navadno več škodujejo kot pa koristijo. Nekateri sodrugi mislijo, da so storili vso dolžnost, ako so plačali mesečne pristojbine. Taki sodrugi so jed na k i revežu, ki ve za bogat zaklad, a ker je zaklad pre-težak zanj, raje od lakote umrje, kot bi pa povedal o tem zakladu svojim sorevežem. ki bi skupno izkopali zaklad in ga uživali. Kaj nam pomaga, ako mi vemo, da se nam gode nečuvene krivice, ako pa nismo zadosti močni, da bi se uprli provzročiteljem teh krivic in si razmere tako uravnali, da bi bilo za nas prav. Ako hočemo, da se bo naš položaj zboljšal v našo korist, tedaj moramo gledati, da pridobimo tudi svoje tovariše za naše ideje in da bomo šli skupno v boj za svoje pravice. Kapitalistični izkoriščevalci dobro vidijo našo lastno brezbrižnost, zato pa tudi z nanii tako postopajo, ker vedo, tla mi vse tiho Lit potrpežljivo prenesemo, kakor nema živina, ki si ne more pomagati. So-drug ne bo noben j>omagal, ako nega položaja in zavedajmo se dolžnosti, ki jih nam nalaga naša vest in naša pamet. Imejmo vedno pred očmi zavest, da nam drugi ne bo noben pomagal, ako si sami ne bomo! Ravno letos imamo lepo priliko, da pokažemo svojo razredno zavednost, da pokažemo pri prihodnjih volitvah svojo voljo glede bodočnosti in svoje nezadovoljstvo glede preteklosti. Pred seboj imamo velike volilne boje, kojih izid bo življen-skega pomena za vse delavstvo; zato je pa naša dolžnost, da se čim najbolje pripravimo za ta boj ter da na volilni dan pokažemo našim pijavkam, da hočemo tudi mi živeti in sicer tako, kakor se spodobi za ljudi, ne pa za pse. Tega pa ne«prosimo kakor prosi berač miloščine, marveč zahtevamo in sicer z vso odločnostjo, ker je to, kar zahtevamo, naša last po vseh božjih in človeških pravicah. Da pa teh pravic danes nimamo, ampak se moramo šele bojevati zanje, tiči vzrok v nesložnosti in ne-organizaciji . zatiranih delavcev, ki pustijo, da kapitalistični sistem tepta po njih z vso brezobzirnostjo. V organizaciji in složnem nastopu je rešitev mogoča; ako bodo ostali delavci še vnaprej neorganizirani in nezavedni, potem je vsako pričakovanje zboljšanja brezvspešno. kajti delavstvo je popolnoma samo krivo vseh svojih nadlog, katerih baš ni malo: Nestalnost dela, brezposelnost, dolg delavni čas. slaba plača, draga živila, itd. itd. Vse te nadloge bi se v kratkem odpravile, ako bi delavstvo skupno nastopilo pri volitvah ter izvolilo take kandi date, ki hočejo delavstvu res kaj pomagati. Rojaki delavci! Ali hočete še vnaprej voljno, prenašati jarem sužnosti in izkoriščevanja od strani vaših delodajalcev, ki vas poznajo samo tedaj, kadar se gre za njih lastni žep, sicer se ne bri-l gajo za vas, četudi umirate gla du in mraza na cesti. Na vas sa m i h je ležeče, ako hočete še ris prej živeti v takih neznosnih razmerah, ako hočete biti še vnaprej odvisni na milost in^ nemilost va ših delodajalcev! fas je. da se končajo brezmejne krivice, ki se vam gode. Pridružite se v vrste .zavednega delavstva, v vrsto so-cialdemokratične armade, ki se množi z neverjetno hitrostjo. Pri-j družite se tej armadi, podajte le take kompozicije velikega pomena ra razvoj socialističnih idej, (Op. uredništva.) Razno. Minnesota Steel í'o. velikanski^ jeklarne. Tu je sedaj uposlenih knkib 800 delavcev, na spomlad se ho pa to število znatno pomnožilo. Za sedaj ne svetujem rojakom sem hoditi za delornTlcer se (TeTo zeTo težko dobi zaradi Ti ude zime. *Kakor hitro pa se «ielavske razmere zboljšajo. bom poročal. Slovencev tu še ni veliko: tri družine in kakih petnajst samcev. Vsi živimo v lepi slogi med seboj. V kratkem nameravamo ustanoviti svoje podporno društvo ter g« priklopiti S. N. P. .T, — Celo svojo trgovino' že imamo. Rojak Frank Zajec ima grocerijo in mesnico. Ako hoče kdo izmed čitatel-jev kupiti zemljišče v naši naselbini, naj se obrne na omenjenega rojaka Frank Zajca. S socialističnim pozdravom na vse čitatelje Proletaria — A nt. ttrunovič. Johnstown, Pa — Cenjeni sodrugi! — Kadar dobim besedila vseh v predzadnji številki Prole-tarca. označenih pesmi, kot n. pr. " Rdeči l*rapor"„ tedaj Vain do-pošljem v slovenskem narodnem duhu vse navedene pesmi uglasbene. koje delo si vzamem sam, torej lastne manuskripte prepustim svojemu narodu — proletar-cu! Dotlej krepki: "Eden za vse — vsi za enega!" Ostajam Vaš Stanislav Volarič. učitelj glasbe in komponist. Želimo, da ostanete mož beseda in greste takoj na delo, ker bi bi- Milijonska poročna darila. Waahington, 20. jan. — Sicer ainerikaimki milionarji akoro ne poznajo mej glede na dragocenost po ročnih daril, imaauo pa slučaj, ki prekaša vse dosedunje rekorde v vrednosti poročnih daril. Mrs. Oliver Cromwell se ima poročiti z bogatim bankirjem. Njena palača vsebuje dan«*a poročnih daril v vrednosti šest milijonov dolarjev, Ljubeznivi ženin je naklonil svoji bodoči boljši polo vili malenkostno svoto štiri milijone dolarjev. Za dva milijona je samih dijamaiitov in pa drugega jedfliakega luksusa. Ženin Stotcs-bnrv je bogat bankir v Filadelfi-ji in je eden najbogatejših milijonarjev v Zdr. državah, kjer oočakajte tirani! Delavci bodo krepko odgovorili na prvi volilni dan. ' Listnica uredništva. • S. Volarič. — Johnstown, Pa. — Besedila socialističnih pesmi, ki jih sedaj priobčujemo imajo ze svoje melodije, kakor "poročano v predzadnji številki. Sicer jih lahko nanovo komponirate. Ako pa imate resno voljo zavzeti se za stvar, Vam lahko preskrbimo besedila še nekomponi ranili pesmi, kar nam blagovolite sporočiti! Zlita vi! Kapital malokdaj kaj riskira riskirajo vedno le delavci. * • • • Dober socialist se bo pridntžil stranki ter tako pomagal nositi te/.ko brfm»* sodrugov v »organizaciji, brez katere ni stranke in zmage. o • Poroča se. da v Londonu umira 500.000 I j ud i j od lakote, okoli» 200.000 jih spi po kanalih in klopeh. ker nimajo doma. Lepa slika za kapitalistično kulturo in njen — pogin. • • Duhovnik C. M Bewer je ob-dolžen, da je spustil v zrak več poslopij v Fort Rilev. Kansas, z dinamitom. Toda do danes še ni noben kapitalističen list pisal, da so zaradi tega vsi duhovniki anarhisti. "Prijateljem" se pač sme nialo prizanesti. kaj ne!? Stran Ka ZA SYGAN, PA Tukajšnji soe. klub št. 13. J. S. Z. v Ameriki, priredi dne 27. t. m. zvečer, veliko predpustno veselico. Svirala bode izvrstna godba " Bridgeville Orchester". Čisti dobiček veselice je namenjen v |H)kritje literaturnih stroškov (časopisje, knjige in brošure), ki znašajo približno $45.00. Ker je torej čisti dobiček namenjen v prosvetne namene pričakujemo, da se iste udeleže ysi naši sodrugi, somišljeniki, znanci in prja-telji. ____ __^njfff ■■ — VFIaUV/ »V. naročilne liste. Nove formule bo prirejene z duplikati, tako da o-stane ena kopija v počasti kluba. Formule viebujejo na drugi strani vsa navodila o njih rabi, kakor tudi kratek opravilnik o notranjem dalu kluba. Dalje izida poleg tromesečnega pregleda o stanju krajevnih klu-bov, letno poročilo o delu Jugosl. socialistične Zveze. Tajništvo J. 8. Z. DVOMESEČNI RAČUN JUGO-SLOV. SOCIALIST. ZVEZE, OD 1. NOVEMBRA DO 31. . DECEMBRA 1911. DOHODKI. November. • J^reno« od oktobra klanske knjižnice . . . Prispevki skupni stranki PrispeVki Zvezi in narod. osred. odborom ....... Kristanov fond ........ . Znaki in pečati ......... Obratnimi fond ......... Tiskovine .............. $58.04 1.68 47.35 •18.85 69.20 11.25 38.51 .75 $275.63 December. ( lanske knjižice ........$ 3.20 Prispevki skupni stranki 56.20 Prispevki Zvezi in narod. osred. odborom ....... 59.10 ..... 80.15 ..... 54.61 ..... 5.00 ..... 5.35 .....42 Vrnjeno posojilo Kristanov fond . Znaki in pečati . Volilne kampanje Razno .......... $264.03 Skupaj dohodkov $539.66 ZA CLEVELAND, 0. Slov. soe. klub je sklenil na svoji zadnji seji. da bo obdržaval poleg rednih mesečnih sej še posebne sestanke za mesece: jan, februar. marec in april. Ti sestanki se vršijo vsako nedeljo popoldne ob 2. uri v klubovih prostorih. Na dnevnem redu bodo debate in diskuzije o raznih delavskih političnih in ekonomskih vprašanjih. Vsi člani se poživljajo, da se teh sestankov redno udeležuje-" jo. — M. Petrovčič, tajnik. ZA KENOSHO, WIS. Seja jugoslov. soc. kluba se vrši v nedeljo. 28. jan. ob dveh |>o-poludne. Na seji bodo predloženi računi iii delovanje organizacije za lansko leto. Vabijo se vsi člani! Fr. Žerovec, tajnik. TAJNIKOM KRAJEVNIH KLUBOV JUGOSL. SOCIALISTIČNE ZVEZE- NAZNANJE. V kratkem se odpošlje na vse klube nove, popolnjene formule za mesečna poročila, kakor tudi IZDATKI November. Strani za čl. marke ..... Obrambni fond ......... Uradne potrebščine ..... Poštnina, kare in telefon . Rent za november ...... Posojilo zadružni tiskarni •i *_ X $<>0.00 45.00 15,43— . 5.00 5.00 1.69 $132.02 December. Stranki za čl. marke .... Agitacija in potni tfroški Poštnina, kare in telefon Fradne potrebščine ..... Posojilo zadružni tiskarni Stanarina za december .. Stranki za čl. knjižice .. . Stranki za znake........ Za volilno kampanjo v Los Angele« ............. Tiskovine .............. Narodnim osrednjim po 3 cente, november in december. Slovenskemu ...........#34.86 Hrvatskemu ............ 28.08 Srbskemu .............. 7.02 $50.00 33.35 7.05 6.70 8.00 5.00 3.20 5.40 . . 5.35 1.40 odborom $195.41 Skupaj izdatkov $327.43 V blag. dne 31. dec. 1911. $212.23 Frank Petrič, tajnik Za nadzorni odbor: Josip Veljacic, s. r. Alex Vladiv. s. r. Celoletni račun Jugoslovanske Socialistične Zveze od 1. fanuarja 1910 do 31. decembra 1911. ■ DOHODKI Januar . . Februar Marc . . April . . . Maj . .. Junij . . Julij . . . August . Septçmber Oktober . November |>cren*ber Skupno "<».74 7.98 3.68 3.22 ir. s .78 2.64 3.26 2.22 4.6(1 1.65 3.20 a = m R Y H il !» Ii 44.58 2O5- 57.95 50.30 41.65 46.50 48.10 51.90 49.15 55.20 62.05 47.35 56.20 "590770" ~45M 56.36 59.81 49.80 50.85 48.10 51.90 47.50 55.12 58.55 48.85 59.10 "630!97 't Ç C e N 1 * « l B IS § 1 N * 1 • i h E i i I j* 1 ' m i 2 Volilne kampanje Literatura Obrambni Ion d « \ n ■ v £ > 0 C S at Skupno .... .... 3.25 .... .... .... . «. . .... • * • • 4.30 8667 .... .... 5.50 .25 .... .... .... .... • • • • .84 128.88 .... 4.25 5.75 .25 53.05 7.47 .48 .... 19.89 .87 205.80 .... 5.58 4.30 .... .... .... 1.12 .... 1.74 107.41 .... 6.85 2.50 .... 8.50 .... .... .... • • • • .90 109.18 .... 1.50 .... .... .... .52 .... • • • • 107.50 5.40 4.65 5.15 >M. .... .... .48 .... • • • • 1.40 123.52 10.9« 5 10 .45 .... .... .... .... » • • • • .06 116.48 35.M0 .25 1.05 .... .... .... .... 6.25 .... .16 156.21 53.31 3.40 .80 .... .... .... . • *\> 27.60 210.31 69.20 11.25 .75 .... .. .. .... .... 38.51 217.59 54.61 5.00 .... ---- 5.35 .... 80.15 .42 264.03 229.44 47.83 29.50 .50 61.55 12.82 2.60 72.63 100.04 10.69 $1,813.58 IZDATKI 1 h "S M M e I: .S 2 o fi 2 2 a 1. .S II 1! I V s ñ ti Vi Marod, osred. od h« ram Januar . , Fc«bfnar . Marc . . April . . Maj . . . Junij . . Julij . . AuftMt . . September Oktober . November December Skupno ____ .... .... ... v .... • .... 3.22 12.32 .... .... .06 15.60 50.00 3.20 rt . • 41.50 .25 .... . .. • ,.... .... .... 5.85 3.55 .... .... .10 • • • • 104.45 70.00 3.20 5.40 24.30 • .25 60.77 1.56 .... ... » 3.85 8.95 .... .... .96 • • « 4 179.18 50.00 1.60 1.40 .60 .... .... •... .... .... .... 4.75 4 95 13.15 5.00 .05 86.83 31.61 3.18 153.12 50.00 4.00 .90 .... .... .... .... .... 30.00 3.10 • •,. .... 5.00 .... • • • • 93.00 50.00 • • • • 2.00 .60 .... .... .... 35.00 .... «... 4.20 .... .... 10.00 .... • • • • 101.80 .-»O.Oit 1.60 .... .... .... .... 1 1.00 .... .... «... 3.10 .... .... 5.00 .... 41.95 .16.4 1 6.77 145.83 30.00 1.60 5.40 .67 .... .... .... 7.40 t,,, 3.00 5.75 21.30 .... .... 3.00 78.12 50.00 6.00 » • .... .... .... 11.00 10.00 5.00 5.50 50.60 17.26 5.00 .15 f 1 160.51 60.00 2.40 4.00 22.37 • • . ..... •... * .... 17.00 1.00 5.80 2.55 48.75 5.00 1.00 42.74 41.25 8.45 262.31 60.00 ♦ • •. • .... .... .... »5.00 .... 4.88 j 11.00 1 6.14 5.00 .... 132.02 50.00 3.20 5.40 1.40 .... 5.35 ... i 33.35 .... .... 7.05 f 6.70 f 8 .00 5.00 .... 34.86 28.08 7.02 195.41 570.00 15.80 33.60 9l34 .50 66.12 VM sé.W 7*2.00 39.00 57.05 121.92 ¡93.30 45.00 6.32 156.38^ 137.35 25.42 $1.621.35 Dohodkov ...............................$1,833.58 Izdatkov ................................. 1,621.35 V blagajni dne 31. dec. 1911......................................f 212.23 Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac. Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBE RŽ AN, I3ox 72, Mineral, Kans. i'odpreds. : FRANK AUOUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan«. Tajnik: JOIttT ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, £an*. 4 Blagajnik : FRANK STARČIČ, 1 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar : LOUIS BREZNI K AR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: , PONORAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kjins. FRANK PRELOGAR, Box 420, W. Mineral, Kan«. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR:-.JOSIP S VATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) V — Prijeli me bodo in zopet izpustili. Jaz bom pa zopet nadaljeval s svojim delom. — Kmetje vas bodo zvezali, in vrgli vas bodo v ječo. — Dobro, nekaj časa bom v jc či, pa me bodo izpustili, jaz bom zopet nadaljeval. Kmetje me bo (io zvezali enkrat, drugič, potem bodo razumeli, da me ne smejo i vezat i in poslušali bpdo. Rekel jim bom : Ne zahtevam, da bi mi verjeli ;hocem, da me poslušate. In če bodo poslusali, mi bodo tudi verjeli. Mati in Ribin sta govorila počasi, kot bi vagtrla vsako besedo, pred no jo izrečeta. V tem delu občutim radost, — je dejal Ribin! — Živel sem dolgo tukaj, in nabral sem nekaj gradiva. Da, jaz tudi nekaj razumem. Zdaj čutim, kot bi |H)kopal dete. — Pogubili se bodete .Mhalj Ivanu'! — je rekla mati in počasi majala z glavo. Njegove črne, globoke oči so jo gledale vprašajoče. Njegovo krepko telo se je sklonilo naprej, z rokami se je vprl ob stol, njegov zagorel obraz se je pa dozdeval bled v črnem okvirju brade. Ali ste slišali, kaj je Krist rekel o semenu? Ti ne smeš umreti, ampak oživi zopet v novem klasu. Jaz sploh ne mislim na smrt. Previden sem. Moja pot je bolj ravna kot drugrh. Vi ne morete hoditi še nadalje po tej poti. Žalosten sem. pa nevem zakaj? — Premaknil je stol in počasi vstal. — Pojdem v gostilno in bom malo časa z ljudmi. Malorus ne bo^ri-sel. Ali je pričel že delati t — Da ! — Mati se je nasmehnila. — Komaj so iz ječe, pa že hitijo na delo. — Tako je prav ! Povejte mu o meni. Odšla sta počasi v kuhinjo in ne da bi gledala d»rug družeča, sta izmenjavala svoje opazke. 9 — Recite mu — je obljubila. — Srečno! — Srečno! Kedaj nehate delati? — Sem že nehal. — Kedaj odidete? — Jutri, rano zjutraj. Srečno 1 Pripomnil se je ter težko in neokretno stopil v vežo. Mati je nekaj trenutkov postala pri durih in poslušala težke, odhajajoče korake. Potem se je tiho okrenila, $la v izbo in odffmi vsi zaveso je gledala skozi okno. Za steklom se je nepremično razprostirala črna tema, kakor da bi s svojim zijajo-čim, brezdajnim žrelom prežala na plen. — Po noči živim ! — si je mislila, — samo po noči! . . . Žal ji je bilo za ernobradoga, zastavnega mužika — širok je bil, krepak — in vendar je bil brez vmoči, kakor vsi ti ljudje . . . Kmalu se je vrnil Andrej, živahen in vesel. Ko mu je povedala o Ribinu, je vzkliknil : — Ali pojde? Kftr gre naj po vaseh oznanjat resnico, dramit ljudstvo . . . Pri nas mu je bilo težko. V glavi so se mu rojile po sebne misli — za naše je bila gla va pretesna . . . — O gospodi je govoril . . . kaj je pa na tem! — je previdno pripomnila mati. — ^\li nas ne varajo? — Ali vam je gospoda kaj mar? — je smeje vzkliknil Malorus, HI), mamica, djenarT^V bi ga le kaj imel! , . . NTa tuj račun živimo . . . Nikolaj Ivanovič dobiva petinsedemdeset rubljev na mesec — daje nam jih petdeset. In tudi drugi tako. Celo lačni študentje pošiljajo, kar so po kopejkah nabrali . . . Gospoda je zelo raz lična. Eni — nas varajo, drugi stoje ob strani, a najboljši gredo z nami do konca . . . Z rokami je plosknil io glasno TIHCtatjeVHlT — Do našega velikega praznika je še daleč, a pfvega maja bomo obhajali manjši praznik . . . To bo veselje! Njegove besede in njegova ži vahnost so pregnale nemir, ki ga ji je bil zasejal Ribin. Malorus se je sprehajal po izbi, in otiraje si z eno roko glavo, z drugo p« prsi, je zrl na tla in govoril: — Glejte, časih oživi v srcu ču-duo čuvstvo! Človeku se zdi. ka morkoli pride, da so vsi ljudje tovariši, da v vsefcugori en ogenj, da so vsi veseli, dobri pošteni . . . Brez besedi razumejo d»rug drugega . . . Nihče ne žali človeka, nihče ne čuti t«1 potrebe. Vsi žive v zboru, a vsako srce poje svojo neseni . . . Vse pesmi hite kot potoki in se zlivajo v eno reko, in reka teče mogočno in svobodno v morje novega, jasnega življenja .. . . Če pomisliš, da se vse to vre sniči! Zgoditi se mora tako, če le hočemo . . . Tedaj umira začud no sr^e od veselja in. človek bi najraje plakal . . . tako krasno je! . . . Mati je nepremično sedela in se trudila, da ga ne zmoti v njego vem govoru. Vselej je poslušala z večjo pozornostjo kot druge, pre prostejše je govoril nego drugi in njegove besedic so silnejšc segle v srce. Tudi Pavel je zrl v daljavo — kako je drugače mogoče, če greš to pot? Ampak on je gledal v daljavo sam in nikoli ni govoril o tem, kaj tidi. Andrej, tako se ji je zdelo, pa je bival zmerom s svo jim srcem v dalji, vedno je iz njegovih besedi zvenela pesem o bo dočem, vsečloveškem prazniku na zemlji. Ta pesem je razodevala materi smisel dela in življenja Pavlovega in vseh njegovih tova rišev. — In če se predramiš, — je go-toril Andrej, zmajal z glavo, in roke so se mu povesile ob telesu, —in se ozreš okoli sebe . . . je ve hladno in blatno! Oni so utrujeni in ozlobljeni, človeško življenje je izžeto, obglodano . . . Ustavil se je pred njo in z glo boko žalostjo v očeh je tiho in o tožno nadaljeval: — Bridko je to . . . ampak člo- JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA SOtm SLAVIC COOPERATIVE PR1NTERY INC< »KPoRATED Delnice se prodajajo po $10.00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Pristopajte k temu zadružnemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavske prosvete. Vsa pisma je nasloviti na FRANK PETRICA, 1830 Se. Centre Ave., CHICAGO. ||X. veku ni verjeti, bati ae ga je tre |>a in — sovražiti! Življenje cepi in razdvaja človeka. Človek hoče ljubiti, pa ni mogoče. Kako naj odpuščam človeku, ki kakor div ja zver preži name, ki mi ne pri znava žive duše in ki me siije v človeško obličje? Ne smem mu odpuščati — [ie zaradi sebe, satu za svojo osebo prenašam žalitve, ampak pomagati ne smem zatiralcu, da se na moje^i hrbtu nauči tepatvi svojega bljižnika. Zdaj je v njegovih očeh zažarel hladen ogenj; vzravnal je glavo in trdo nadaljeval: Nič škodljivega ne mein od puščati, četudi meni ne škoduje. Jaz — nisem sam na zemlji! Da hcs se pustim žaliti in, ne smejem žalitvi, ki me je zadela ... a ju tri 4>ojde žali le e, ki je nad mano poskusil svojo silo, in sname drugemu kožo . . . Ljudi mora človek različno motriti, svoje srce mora strogo držati iu ločiti ljudi: ita je — naš, ta je — tuj . . . Pravično je — a ni tolažljivo! Mati se je domislila častnika iz Kašenke. Vzdihuila je in dejala: — In so vsi ljudje iz enega testa! .. . V tem je gorje! — je vzkliknil Andrej. — Gledati je treba z različnimi očmi . . . dve,srci bijeta človeku v prsih — eno ljubi vse od kraja, a drugo veleva stoj, ne gre! To trga človeka na dvoje . , ? Da, da! — je dejala mati. V njenem spominu se je pojavila mrka in težka podoba moža, ka kor velika skala, z mahom poraš cena. Predstavila si je Andreja kot Natašinega moža in Pavla, poročenega s Sašenko . . . A odkod? — .je vprašal Andrej ves v ognju. — Tako očitno je, da je že smešno. Od^od priha-ja vse to, ker ljudje ne stoje v eni vrsti. Torej uredimo vse v eno VTSto! Razdelimo enakomerno vse, kar je ustvaril razum in kar so izdelale roke! Ne držimo drug drugega v sužnosti strahu in zavisti, v jetništvu, lakomnosti in gluposti! . . . Podobno sta odslej pogosto govorila. \ndreja so spet sprejeli v to varno; dajal je materi ves svoj zaslužek in ona je sprejemala ta denar prav tako mirno, kakor ga je jemala iz Pavlovih rčk. ('asih je vprašal Andrej mater s smejočimi očmi: Ali ne bova čitala, mamica. Mati je šaljivo, ampak vztrajno odklanjala ta predlog; motil jo je njegov nasmeh in nekoliko užaljena je dejala : Da bi se smejal, kaj T A zmerom pogostejše ga je mati izpraševala. kaj pomeni ta ali ona neznana črka. Vstran je gledala in njen glas je zvenel ravno dušno. A Andrej je uganil, da se skrivaj sama uči, spoznal je njen sram in ji ni več predlagal, pilacatka pivo. Prodaja vin» na »alone in na .iroteat Ant Schnabl, cor. Trumbull ire. in 26. Str., Chicago. Ill Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolem in ranocelnik. * Izdravniika preiskava brezi,lai^—w., ¿«ti je le zdravila, 1924 Blue 1 Ave., Chicago, üreduje od 1 do 8 no- POl.; od 7 ,1o 9 zvečer. Izven Chica» živeči bolniki naj piáejo slovenslTo TAJNE moške bolezni zguba i>a*o a. o« le/m v ledicah m j tri h zdravim hitro za stafno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zaatrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho. Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi ' ~ DR.ZINS, 183 med Randolph in Clark Odprto: 8 «JutraJ do 8 «vočor. Ob n«d«ljah od 8 ajutr. do4^ip. ZastruplJ en Je in vseh drugih kožnih bolezni, kakor pritfe,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po-dju in druge organske! bolezni zdravim za stal- no. i Preiskovanje brezplačno) (Nasveti sastonj.) N. Clark Str. Chicago! POZOR! SLOVENCI! POZOR! S A L O O N s modernim keglji&en 8ve*e pivo v sodčkih ia butaljkafe ia drug* raznovrstne pijač« ter umjsk» •»odke. Potniki dob« fedao čiič* za nizko etmo Postrežba točna ln taborna. Vsem Slovencem ia drugim dlovi «e toplo priporoAa MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centra Ave. Chica|* Valentin Potisek . gostilničar aaaaaaaaaaaaat >aaa»i Zmanjšuj stroške, množi prihranek ni bogatstvo ti je zagotovljeno. It puliti tvoj diair i brezdelju Itmuc gi zaposlit*, di um bi prinašal 3% obresti Za začetek zadostuje samo SI.00 INDUSTRIAL SAVINGS BANK USTANOVLJENA 1H» 2007 Blue Island Ave.» Chlcago, IU. Aktiva znašnjo nad polmilijona dolarjev. Odprto v soboto zvečer od 6-8ure 1237-lst St., La Salle. Ill Toéi m, goatilnJ podrejeno pájaés priporoča rojakom sa obéfea It doesrít pay to neöiect your Health ififctta «ur če pridete domov bolni, fre imate glavobol, bolečirie v prsih, grlu in potem obohte za nekaj tednov T Dr. Richterjev i PAIN-EXPELLER znano staro domare zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. M. A. Weisskopf, M, D. Isknien idrmvnik. üreduje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Aihland Are. ¡ Teh Canal 476 Chicago, Dl LOUIS RABSEL ifloderno urejen salun n 460 6RANJ) m., KENOSHA, VIS Telefon 1199. S F AD. RICHTER ö CO.. 21$ Pearl St.. New York, N.Y. Dr RirhtarjaT« Oonffo Pilula «lajftajo. all 1 Naše življenje. Življenje brez spremembe ne bi bilo vredno živeti. Nihče ne bi bil zadovoljen, ?e bi bil vedno srečen in *ve*el. Včasih je r»ekoliko ža losti in bolesti tudi dobro. To nas uči, da se moramo pripraviti na slabo razpoloženje in da vemo, kako »e ga znebimo. Če se «a počutite» dobro, ali rte imate slabo prebavo, morate vedeti, de je Tri- nerjevo ameriško grenko vino do-bro zdravilo. Ono ozdravi prebav-ljalne organe in jih objednem poživi ter jim daje moč. Narejeno je iz močnih in zdravilnih rož ter iz naravnega vina, kar dela kri čiirto, bogato in zdravo. To zdravilo hrani vsak telesa, kar povzročil je dobro ravije, če uživate Trinerjevo ameriško grenko vino. Rabite je, kad*r koli se po čutite slab, nervozen, če gubite apetit. imate krče ,itd. Po lekarnah. .Tos. Triner. 1333—39 South Ashland ave., Chieago. Tli. ZA CLEVELAND IN OKOLICO je zastopnik Proletarca A. Oradi-sher, 1158 E. 61. Str. Pooblaičen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti tploh vse posle tičoče se Proletarca. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. 1 Najpriprarnejla in najeeuejia paro-brodna «rta ta Slovence in Hrrato. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brai poitni in novi parobrodi na dva vijaka: Cesar Franc Joief I. »dpluje prvi« \z New Yorka 30. aprila 1912. Martha Washington, Laura. . Alice, Argentina in Oceania l'arniki odplnjejo iz New Yorka ob sredih ob l popoldan in i* Trsta ob soboti h ob 2 popoldan proti New Yorku. — Vsi parniki imajo brezžični brrojav, električno rasavetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Morns riji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije obrnite se ns naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO 68iTI Agt'i, 2 Washington St., Ni« Tort. i'Zaetopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chicago, m.