______mm
I"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR WI AND TO THE REPUBLIC FOR |WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-IVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
AVNOST
WBBBBHSKBBSBKBBBBBBBB
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
g THE ONLY SLOVENIAN DAILY y BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO |j HJTHE BEST MEDIUM TO REACH 180,000(1 D SLOVENIANS IN U .S.. CANADA F
AND SOUTH AMERICA.
VOLUME VI. — LETO VI.
CLEVELAND, O, PONDELJEK (MONDAY) MARCH 19, 1923.
ST. (NO.) 66.
le Copy 3c.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, ai the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c.
EBERT POŽIVLJA K ODPORNOSTI.
PREDSEDNIK ENTUZUASTICNO POZDRAVLJEN, KO SE JE POJAVIL NA ULICAH MESTA BLIZU OKUPIRANEGA OZEMLJA. — NOVE VESTI O POGAJANJIH V ZRAKU.
Hamm, Nemčija, 18. marca. — Predsednik Ebert je "aines prišel toliko 'blizu do od Francozev okupiranega o~ ?eiplja kot je smatral varno, ko je prišel v to mesto, kjer te imel več konferenc z delavskimi voditelji, industrijalci 111 Uradniki vseh vrst. Vise konference so se vršile v znanju največjega navdušenja. Ebert je nato nocoj zopet °dpotcval nazaj v Berlin.
, Ko se predsednik Ebert pojavil na ulicah Hamma, te bil vsepovsod hrupno pozdravljan od velikanskih mno-Jc rudarjev in jeklarskih delavcev, ki so prišli za to pri-
Novoporočenca v samomorilskem paktu.
TRUPLO MOŽA LEŽI V MRTVAŠNICI, MEDTEM KO ŽENA V BOLNIŠNICI MOLI DA BI UMRLA.
liko
iz vseh delov okupirasnega ozemlja ter prisegali, da
Vztrajali do konca. Predsednik Ebert je delavcem na drugi strani pedal Za8,o'tovilo, da bo vlada stala pri njih v vseh ozirih, po-ebno še, kar se tiče hrane in profitarstva.
Poleg Eberta so imeli govore tudi dr. Braun, delavci1 minister, dr. Becker, gospodarski minister in pa pra-ministra Severing in Siering, ki sta tudi spremljala terta na njegovem obisku pred Ruhrolm. . Predisednik Ebert je v svojih govorih povdarjal, da ^^jSko-francoska okupacija ni dosegla še ničesar in da se izjalovili še vsi "sovražnikovi" poskusi. Vendar pa ^aŽinik ne kaže še nikake pripravljenosti, da pristane a pravično poravnavo, je nadaljeval Ebert, akoravno je ^lcija nanjo vecKno pripravljena. Ako bi Nemčija za se®n° izgubila ruhrski premog, bi njeno mesto kot resna
e^0vna trgovska sila bilo definitivno končano. : ''Ta vednost nam daje voljno in moč, da vztrajamo," .ti&jal Ebert. ''Mi smo brez obrambe; posluževati se h?rem° pasivne rezistence. Nemčija pričakuje, da ^ možje iz Ruhra stali ravno tako hrabro, trdno, mirili trezno kot so dosedai. Potem je uspeh zagotovljen."
J ^»don
'on, 18. marca. — Neka ki jo je prejel "Daily Pariza, javlja, da se bo-N» ^oluradna pogajanja med (jr> Cll° ter Francijo Belgijo naj-jj^ Počela še ta teden. Ta brzo-f Rravi tudi,, da Francija in v. želita, da se pogajanj ^di Anglija.
ie Km '	marca- — Danes
^' Pfi tukajšnem kolodvoru j\t )0n ndci francoski vojak. ^	so bili že trije Nemci,
tL osumljeni. Ndki četrti Ne-<if4t'j . aterega se je dkušalo are-lfl je hotel pobegniti, je bil 40 obstteljen.
^Wnco»kih vojakov ubitih? to^j • 17 -marca. — Kot se {j ^ a> ie bilo v železniški nesre-j6 j)j]clolin« Ruhr ubitih 40 fran-0 večje število poškodova
"4.
v«
— Tako velika je nastala kompeticija med avtomobilsko in trgovsko gradbeno industrijo pri ddbavi rezanega stekla, da, verujejo nekateri, da bbdo avtomobilske družbe oviratne pri iz-delavanju avtomobilov. Tovarnarji dobijo sicer dovolj jekla, toda viri drugega materijala kot stekla, delajo Skrbi izdelovalcem. Ravno to pcjasnuje, zakaj sta kupila Ford in Durant steklarne v zapadni Pdnnsyl-vaniji in zalkaj delajo že tudi druge velike avtomobilske tvrdke pogajanja, da 'kupijo svoje lastne steklar-Coj,.."* *ccJe Število poškodova- The Edward Ford Pla-* vojakov. Poleg tega pa te Glas Co. blizu Toledo je
Za unionizem.
DELODAJALEC, KI UPOSLJU-JE UNIJSKE DELAVCE ZE 23 LET, ZAGOVARJA UNIO-NIZEM.
Ji
* »e formalno obrnila na
*
Ameriko.
Kot ^gton, 17. marca. ~ j. Je danes izvedelo iz za-ti0 ™ virov, je Nemčija urad-v<% redIo*«Ia Zedinjenim drža-'T ®	'Okupacije.
*iti0>. ° nemško poslaništvo je »Po l^dlažilo ameriški vladi Stfc be>"lindke vlade, v ka-^ označuje v splošnem, Mj^	je Nemčija pripra-
H^i ■ U'* ^a se napravi konec f^ 1 ^upaciji.
v,eera tega je, pokaza-^ Žel"	poravnave in
^ Amer'ka »n Angli-^ °Pili v vlogi posredovalk.
nemiri v Ruhru.
' ^' marca- — Zivežni Nh«. V	so navzeli resne
• 80
^ vje- V Rehschiedu je pri-^otj , do demonstracij žensk M^ ^Kinji, v katerih je mo->i|0 belita policija nastopiti s J® demonrtratinje raz-1<! "d policijsko postajo se °	množica 20,000
N ^^tevajoča, da se spusti S Jj0|8°. aretirani. Nato je i* ^ ,ci»» So enkrat pozvana, ^ je uf® demonstrante. Pri S.	Več oseb poŠkodova-
editoa izdeloValnica rezane ga stekla v Ohio in je največja v celih Združenih državah. Velikanske 'zahteve po tem steklu, ki se rabi za šipe pri avtomobilih in pri vseh trgovskih poslopjih, so poistavile steklarsko industrijo na jako ugodno stališče. Vsled pomajnjkanja se dvigajo tudi cene z velikansko naglico.
— Ker je bila doma oka-rana, ko je, prišla v soboto kaSno od nekega plesa, je zavžila včeraj na E. 152 St neka deklica strup. Doma je iz Akrona tier je prišla včeraj s svojim prijateljem semka'j na obisk. Kmalu potem, ko je dospela sem, pa je kupilo dekle strupa in ga izpila kar na cesti. Odpeljana je »bila v Glennville bolnišnico, kjer se ji stanje o-brača boljše. Pravi, da so rekli stariši, da bo otnečasti-lo njeno vedenje celo druži-, no.	;, i i
_ —..... —,
Kot se por&ča,' sta v5 Frtfenfer-stein trčila dva vlalka, 'pri čemur je bilo ubitih 'več francoskih * vojakov 'in nemfldh 'delftvco^.'
Akron, O., 17. rmrca —*V neki tukajšni bolniš. leži 19-Iet. Mrs. Beulah Chamberalin ter meli, da bi umrla ter tako izpolnila samomorilski pakt, ki sta ga sklenila orna; in njen mož. Mrs. Chamberlain ima v kratkem postati mati.
Medtem pa leži v mrtvašnici nekega pogrebnika truplo njenega moža. J. Bruce Chamber!=:ina.
Njegovi sorodniki dosedaj še niso dali vedeti, kaj naj se napravi z njegovim truplom.
Chamberlain in njegova lepa mladiai žena, ki sta se poročila pred nekaj meseci, sta včeraj sklenila skupaj končati svoja življenja.. Oba sta hkratu zavžila strup, nato pa sta se vlegla na posteljo, tesno objela in čakala, da pride smrt.
Ko je Mrs. Etta Phares, pri kateri sta bila na stanovanju, prišla di&mov, je našla Chamber-laina mrtvega, n!jegovo ženo pa nezavestno.
Iz ljubavnih pisem, katere je našla policija, in katera sta si mliada zakonca pisarila še takrat ko je ona pohajala v Warren, Pa., v višjo šolo, on pa je delal doma ter hranil denar, da bi se micigla poročiti, je razvidno, d«, sta že v prvih, dneh svoje ljubezni imela načrt, da nekaj časa po poroki skupaj izvršita samomor.
"Najbolje bo, da umrjeva, ko se bova nahajala na zenitu najine ljubezni," je pisal on v nekem pismu, naslovljenem nanjo.
Mladi par je pobegnil z doma in se poročil 20. septembra preteklega leta. Mati dekleta je spočetka nasprotovala, teda pozneje je hčeri beg z doma oprostila.
Mlada dvojica je prišla, v Akron v oktobru preteklega leta ter se nastanila pri družbi; Phares. Chamberlain je- dobil delo v neki tukajšni tovarni za avtomobilske obroče.
Pred zavžitjem strupa sta napisala oba kratlcj pismi On je svo je naslovil na svojo sestro, ona pa na svojo mater.
"Nikar se razburjiaj, • drajga sestra' je pisal Chamberlain. "Mi dva sva napravila ta načrt že pred meseci — še v dneh, pred-no sva se poročila. Midva umrje-va srečna."
Mrs. Chamberlain je v svojem pismu na mater prosila odpuščata j®.-(Zdravniki bolnišnice pravi jo, da je še vedno upanje, da io-stane pri življenju, ona pa upa, da bo umrla.
----g--——
— Nesreča. Sedemnajst^ letni Louis Gcodhard iz 10501 Parkview Av2. je bil včeraj povožen v smrt, ko je hotel skočiti na tovorni vlak in mu je spodletelo. Padel •je pod; kolesa ter bil ubit na mestu, Nezgoda se ^e pripetila ob železniškem križišču na Buckey Rd.
—Pogreba um? lega predsednika od Cleveland Trust Co., Frederick .H. Goffa, se je vdeležilo»zelo veliko število o^eb. Med njimi je bilo mnogo sivolasih in upognjenih mož, prijateljev pokojnega. Pogrebni. _oforedd so, se vršili v prvi unitairianski. cerkvi na k Euclid Aye, in E.; 8&nd St. ter so bili brez vsaki); ppsebmh ceremqnjj.'.
Sinoči je govoril pred cleve-landskim forumom v Engineers dvorani Edwin J. Selck, asistent William Actonav predsednika Acton Fisher Tobacco Co. iz Louisville, Ky. On- je dejal, da njegova družba uposluje izključno unijske delavce! že 23 let ter je priporočal, da temu zigledu sledijo ameriški delodajalci v splošnem. Glavne njegove izjave
so bile:	. i T
. . ti . 1
Ameriški delodajalci bi morali prenehati s poskusi, da zatro unije, ter se pogajati delavci potom njih organizacij, mesto s posamezniki. Rezultat bi bil, da bi bili delavci bolj zadovoljni, kvaliteta dela bi se izboljšala, in povečala bi se tudi produkcija.
"Pojdite kamorkoli hočete,'' je dejal Helck, "toda. našli ne boste bolj srečne skupine delavcev, kot je naših 500 mož. Plačujemo jim več kot ravno zadosti za živi j e-S plačo so lahko privoščijo tudi nekaj malih luksurijoznosti, in poleg tega pa; s0 zmožni še nekaj prihraniti za stare leta in i-zobrazbo svojih otrok. Delovne razmere so dobre. In kadar je delo končano, se delavci lahko podajo v godbene sobe in pa v knjižnice, katere smo ustanovili zanje. Njih živlejnja so zavarovana pri zanesljivih družbah, ne da bi bilo njim za za^rovalnino kaj treba plačati."
Glavni vzrok številnih sporov med delavci in delodajalci, je pohlepnost,, je dejal Helck, ter priporočal sprejem principov, ki jih je podal pred kratkim Samuel Gompers, .predsednik Ameriške detevske federacije, v pismu na Newton D. Bakerja, predsednika elevelandske trgovske zbor-nice, ki si v Clevelandu prizadeva uničiti delavske unije.
Policaji stražijo St. Patrik parado.
TE VARNOSTNE KORAKE SE JE PODVZELO, DA SE PREPREČI SPOPAD MED SOMIŠLJENIKI IRSKE VLADE IN PA PRIPADNIKI UPORNIKOV.
Molderski štrajk.
STAVKA PRI SUPERIOR FOUNDRY JE NAPERJENA PROTI NIZKIM PLAČAM IN POSKUSU, DA SE S,TRE U-NIJO.
Na stavko so lodšli molderji a-li livarji in coremakerji pri Superior Foundry. Stavko se je o-dredilo, ker se ni hotelo ugoditi zahtevi delavcev za povišanje plače. Družba je najprej nabila naznanila, da je pristopih, k "American Plan" organizaciji, katere namen je streti vse unije, in da ne bo imela odslej naprej nikakega opravka več z unijo, potem Pa je znižala plače delavcev ter povišala delovne ure.
V tej tovarni so se plače v nekaterih] slučajih znižale za celih 50 procentov.
N'smen mo^derske unije v Clevelandu 'je, doseči za svoje člane molderje, koremakerje in navadne delavce v topilnicah, plače, ki bi omogočale njim in njih družinam dostojno življenje. Plače, ki jih sedaj molderji dobivajo po elevelandskih topilnicah, tega ne dovoljujejo in bi se morale zvišati vsaj za toliko kot zahtevajo delavci. Ako bodo delavci vztrajali, bodo to brezdvomifo tudi dosegli.
Priznan f akt je, da je med delavci v topilnicah največ tuje-zemcev, in tudi jako veliko Slo-vepcev. Delodajalci ee h oče j a s tem oči vidno okoristiti ter ustvariti nekako tekmo med tuje-
New York, 17. marca. — Danes na praznik Sv. Patrika, irskega narodnega praznika se je kot običajno, vršila po Fifth A-venue irska parada, katere pa se ni vdeležilo V€Č kot 8,000 oseb. Parado je stražilo 3200 new-yorskih policajev, da se prepreči možen spopad med pristaši sedanje irske vladi in pripadniki de Valere, ki vodi boj za neodvi-snc irsko republiko.
s
Toda prišlo ni do ničesar. Policija je odredila, da se smejo parade vdeležiti le pripadniki irske vlade, ne pa republikanci. E-dini incident, ki pa je bil jako pohleven, je bil, ko se je prerinila skozi policijske vrste neka stara ženska ter je zaupila nad pohodniki: ''O, vi umazani rav-barji!" Njene besede pa so izzvale med navzočimi le smeh. Poihodu se je poskusilo pridružiti tudi več republikancev z napisi, v katerih se je napadalo irsko vlado, toda policija jih je zavrnila.
Večji del pohodnikov je obstojal iz dijakov katoliških šol, nekaj bivših ameriških vojakov irske narodnosti in pa nekaj irskih veteranov iz špansko-a »neriš-ke vojne. Pohod je gledal z odra, ki je bil postavljen na vogalu 64 St. governer Smith, medtem ko župana Hylana ni bilo. Parado je s stopnic sV. Patrika katedrale
gledal tudi badškof Haynes.
. - ■• 1 : * « . # < ' • .
Clevelandski Irci s.o tudi v soboto slovesno praznovali St. Patrick's Day. Pred člani Kolumbovih vitezev je govoril clevelandski katoliški škof Schrembs, pred Good Fellowship klubom pa sodnik Sullivan, ki' je dejal: "Bog je dal Ircem nekaj slabosti, in nekdo drugi pa grehe, toda ravno tako kot mati navadno naj bolj porednega otroka najbolj ljubi, tako ljubi tudi ves svet Irce." V Flynnovi dvorani na Superior ave. in E. 55 St. pa so imeli zborovanje republikanski Irci, na katerem je govoril Martin Lavin, poveljnik irske republikanske armade, ki je prišel v Ameriko, da okreva od ran, ki jih je dobil v bojih z irskimi državnirnj četami.
ZLO SE ŠIRI.
RAZPEČEVALSKE DRUŽBE, KI ŽANJEJO VELIKANSKE PROFITE SO TAKO ŠTEVILNE, DA JIH NI VEC MOGOČE KONTROLIRATI.
7 Narkotično! zlo postaja po ameriških mestih eimdalje večji problem. Posebno, odkar je uveljavljena prohibici-ja, se zdi, kot da se številne osebe zatekajo k narkotičnim sredstvom, oipiju, morfinu in kokainu za uteho in umorje-nje razburjenih živcev. Neki clevelandski časnikarski poročevalec piše, da v Clevelandu danes vsi uradni organi, katerim je znan obseg, v katerem je razširjeno narkotično zlo, prizinavajo, da mu z metodami, kakršne se sedaj uporablja, ni mogoče priti do živega.
Dokler se razne omamljive snovi izdelujejo po drugih deželah, tdliko časa se bodo zmirom inašli ljudje, ki so pripravljeni podvreči se riziku, ki je zvezan s tihotapstvom preko meje in s prodajanjem, kajti profiti v tem so naravnost ogromni.
In dokler se omamljive snovi, ali kot jim pravijo Amerikanci, ProMbicijski pOgOll. "dope," dajo dobiti so
nešteti
tisoči, ki so postali žrtve njih vii-vanja, pripravljeni storiti) vsak zločin, samo da dobijo (denar, s katerim jim je mogoče zadostiti svojemu divjemu poželjenju.
Vsi merodajni faktorji priznavajo, da je narkotičnemu zlu mogoče napraviti konec le na en način, to je da se mu napravi konec pri kor'enikii z drugimi besedami, da se potom mednarodnih sporazumov spravi produkcijo, izdelavo in prodajo opija in drugih snovi pod kontrolo.
Toda za nekaj časa na dosego tega ie ni misliti. Kaj naj se torej napravi začasno, da se omeji naglo rastoče zlo po velikih
SEDEM ARETIRANIH V POGONU NA RESTAVRANT NA PROSPECT AVE.
Clevelandska policija pravi, da hoče napraviti konec vsenočne-mu popivanju in nemoralnostim, ki se vršijo v raznih lokalih v down-tewn okrožju Clevelanda. Včeraj zgodaj zjutraj je policija vdrla v neki tak notoričen lokal, ki je poznan pod imenom "Rendezvous Club" in ki se nahaja na 719 Prospect Ave. Aretirala je sedem možkih, ki so vsi obtoženi kršenja prohibicije. ter zaplenila osem steklic opojne pija-
mestih kot je Cleveland, se vpra-
zemskiml delavci in turojenimi Amerikanci. To stališče je skrajno neameriško kot je neameriško početje vse gospode, kj se zbira ickrog "American Plan" organizacij. To početje je dalevce pognalo v stavko. International Molders Union nudi stavkarjem finančn0 podporo, medtem ko smejo lod vseh ostalih delavcev pričakovati največjo moralno podporo, kajti njih boj je boj vsega delavstva.
Železna in jeklarska industrija sta največja temljna industrija Amerike. Narava je dala ka. pitalu na milijone vrednosti v železu in jeklu, in delavci, ki so uposljenui v jeklarnialh in topilnicah, kjer so ne&reče tako pogoste in kjer so izigu.be življenja ali udov dnevno dogajajo, so gotovo upravičen} do temu primenlg
plače. ■ M . '	\
' -JJ—mLQ.U. I.'
— Svoj zdravniški urad
je odprl v šofootb Wro<prak* tik Dr. Jok. M. Jwrriek rta 1499 E. 56. St,' fr"'
šujejo oblasti. Ali je kako sredstvo, ki bo saj začasno nudilo nekoliko pomoči.
Detektivi in zvezni agenti narkotičnega oddelka izvršujejo dan na dan aretacije "dope" pedlar-jev> toda priznava se, da se zlo s tem kvečjim nekoliko na površini popraska, ne pride pa se mu do korenike. Rezultat aretacij je le ta, da "dope" razpeče-valci nastopajo bolj oprezno in da se cene omamljivim snovem vižajo.
Priznano je, da je v Clevelan
Ta pogon je bi! izvršen kot posledica šesterih tajnih obtoižb, ki jih je objavila velika zvezna por0 ta preteklo soboto kot rezultat dokazov, ki so jih zbrali zvezni prohibicijski agenti v pogonu na Entertainers Club, 1232 Prospect Ave., izvršenem na Zahvla-ni praznik. Rendezvous Club je zaprl vrata takoj po izvršitvi pogona. Pobralo se je takoj vse stole in niize ter se jih odpeljalo v neko dobr0 znano kavarno na zapadni strani mesta. Rendezvous Club se je ustanovil šele
du na tisoče oseb, ki morajo re- |pred kratkim, potem ko je se-dno dobiti doze narkotičnih ano- dnija odredila, da morajo vrata vi ali pa trpeti peklenske muke. | Entertainment Club za dobo e-Zanje se ne zmeni nihče. Polici-'nega leta. ostati zaprta. Policija a jim dovoljuje, da se gibajo j pravi, da sO člani Rendezvous svobodno, da ogrožajo svojo o- |Cluba bili povečinoma tudi člani koHco in da ustvarjajo tržišče za i Entertainment Cluba.
pohlepne "dope" pedlerje.
Medtem ko se ljudi, ki morda lastujejo par kapljic opojne pijače> preganja, vlači po sodni-jah, obsoja na visoke denarne globe in pošilja v zapore, pa se ničesar ne ukrene, da bi se napravilo konec uživanju omamlji-vih snovi, katerega posledice so tisočkrat bolj smrtonosne kot pa še tako nezimerno vživanje alkohola. Človek postane lahko tako velik pijanec, da ga zadene "delirium tremens," toda vedno ga je še mogoče ozdraviti in vf-niti človeški družbi kot koristnega državljana. Na drugi strani pa je ozdravitev oseb, ki postanejo žrtve narkotičnih snoVij, akoro nemogoča. Vsej Ameriki je še v živem spominu smrt zna-n-ga filmskega igralcai Wallac-; Reida, ki je v najlepših moških le*ih ■umrl, ko se je poskusil postaviti po robu uživanju omami j ivih snovij, kateremu se je privadil pred par- leti. Opij, mor-fin in kokain vsebujejo namreč toliko strupa, da uničijo se takega korenjaka.
Clevelandski mestni sodnik Samuefl H. Silbert, ki proučuje uživanje narkotičnih snovi že dvanajst let, pravi( da; , so mu Enahi )e žtirje slučaji, izjned 2000, v katerih se je doseglo popolno ordravitev. Sodnik'Silbert pripo-
Pogon je bil vprizorjen v nedeljo zgodaj zjutraj, potem ko je policija dve uri opazovala prihajanje članov in gostov. Policija je v prostorih kluba našla 45 moških in 30 žensk.
Policija je v soboto in nedeljo zjutraj izvršila 174 aretacij, od katerih jih pade na kršenje prohibicije 49.
-o--
— Naznanja se Vsem o-nim, kateri so darovali za Louis Stepiča da se je la"h-ko podal v stari kraj k svoji materi, da je prišel domov. Videl je mater, toda bil je že toliko oslabel, da ni mogel več ^dvoriti. Srečala sta ee z belo ženb,r katera ga je poklicala, in on se je klibii odzval. Dva dni je bil doma, dva dni pa v bolnišnici. ^Naj mu bo lahka domača gruda, katero je tako želel še enkrat videti pred svojo smrt-
JiL_J___
roča kot prvi korak v boju proti temu izlu veliko podučno kampanjo. On- je prepričan, da kadar se bo ljudstvo zavedlo in spoznalo, kako strašne so posle« dice uživanja omamljiviH sno-« vi, ne bo. p*eje mirovalo, da »e trgovanje in razpečavainje istih popolnoma xatre.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
■ ..'»-M« Ji J ■ - ' ..II
MARCH 19th, 1923.

ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
3 mo. $2.00.
I rited States ......................I year S4.50, 6 mo. 2.75. 3 mo. S2.00
Europe and Canada ..................... 1	» "«» w-1
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.	SINGLE COPY 3c.
razvoj' konsumnih zadrug; nezaposlenost potaenja za zadruge izgubo odjemalcev ali prodajanje na up. Mnogo zadrug daje blago na 'kredit, ali ako se to pretira, postane lahko pogufbonosno; radi tega vzroka je mnogo zadrug propadlo.
Gori omenjana brošura vsebuje studijo o 2000 raz-subscription rates:	nili zadrugah, t. j. 80% vseh konsumnih zadrug v Zdru-
h. Carrier ......................................i year $5.50 6. mo. $3.00. 3 mo. S2.oo ^enih državah se opaža, da velika mesta zaostaiejo v raz-
Ciiveland. Collinwood, Newbureh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. s3.o0 .	,.v x '	J J
—	voju zadruznistva. Velikih zadrug, kakršnje najdemo v
drugih deželah, je malo v Združenih državah. Izmed 966 zadrug le 9 jih je imelo čez 200 zadružnikov. Da je zadružništvo še mlado v tej deželi dokazuje dejstvo, da 70 odsto o dvseh obstoječih konsumnih zadrug in dobra polovica vseh poljedelskih zadrug posluje še le pet let ali manj.
Med posebnimi najnovejšimi vrstami zadkug brošura navaja zadružne "boarding-hcuse" revstaracije in stanovanjske zadrugi.	F. L. I. S.
Diktatura nacionalne fraze.
Lastnic in izdaja ca Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6413 ST. CLAIR AVENUE
Za vsebino oirlasov ni odgovorno ne uredništvo, ne UDravništvo.
CLEVELAND, O, PONDELJEK (MONDAY) MARCH 19, 1923.
Princeton 551
Randolph 581
''Naprej" piše:
žgan zastonj vprašuje, čemu bi
Današnja deba se pied vsemi I se moralo udejstvovati z orgija-
jamo v neki neprestani volilni ] ta0sti, kakšna more biti ta
znorelosti, kakor da bi človeštvo v resnici ne imelo drugega
ne-
varnost? Samo dvojna: ali mu nekdo — ki nosi v 20. stoletju še
namena, nego da se opijani s par	prijazno ime "tujec" — dela si-
blestečimi izreki — pet za en	]0 materialno ali pa moralno. Za sold — in da se pritegneljo čim širši sloji njegovega plemena k
temu, da pomagajo ljudem z najbolj krepkim grlom do politične moči, korit in mandatov.
Konsumne zadruge v Združenih državah.
Brošura, ki jo je ravnokar izdal Bureau of Labor Statistics (U. S. Department of Labor)' vsebuje jako zanimive informacije O razvoju konsumnih zadrug (con- j drugimi odlikuje najbolj po tem, j mi. kakor ga dejansko udejstvu-sumers cooperative societies) v Združenih državah. Iz- še m nobena rodila toliko po- j jejo vsak da«, dajanje take brošure je tem bolj umestno, v kolikor se je litičnih gesel. Zdi se, da se naha- j Ce je narod v resnični nevar-zadružno gibanje začelo živahno razvijati tudi v Združenih državah, zlasti med priseljenci, 'ki prihajajo iz dežel, kjer je zadrugarstvo na jako višji stopinji.
Splošno se danes priznava, da je moderno zadrugarstvo začelo 1. 1844 na Angleškem, in sicer v mestu Rochdale, kjer so pod vplivom znainega socijalnega reformatorja Robert Owen tamošnji tkalci organizirali društvo v odpomoč proti revščini, nezaposlenosti, slabi hrani in pretiranim cenam. Zadružniško gibanje je od tedaj o-
stalo značilno delavsko gibanje in se je kot tako razširilo j Do te sodbe moraš priti v«j te-
daj. ce vicus da ni današnji dobi
po vsem svetu.	. . nič več sveto in dovolj nedota-
Isjjega leta se je po tem angleškem vzorcu orgamizi- k,..vo da b_ se pred njim ^
rala zadruga v Bostonu, iz katere je pozneje nastala ne-, vila in ga ne pomazala z bjatom 'kdaj mogočna New Englad Protective Union in po raz- j svoje sebičnosti. Vera nacija, pustu iste American Protective Union s 700 podružnica- j ljudska beda, znanost in umet-mi. Mnogo drugih poskusov je bilo napravljenih; 1. 1879 je nost, morala in napredek poleg radi slabe uprave propadla zadružna zveza "Sovereigns c? Industry," ki je imela prodajalnice ob vsej severno-vzhodm atlantski obali." Od tedaj do konca prejšnjega stoletja je zadružništvo životarilo, in le malo zadružnih štaeuri je preživelo. V zadnjih letih pa, zlasti pa po vojni, se je zopet oživilo zanimanje za vse vrste zadružništva.
Z izbruhom vojne so cene začele rasti. Plače so se tudi povišale ,ali ne v istem razmerju in ne za vse delavce. Pod pritiskom draginje so ljudje iskali odpomoči, in zadružništvo se jim zdelo najbolj obetojače sredstvo. Uspehi zadružništva na Angleškem in po vsej Evropi so vplivali povzbujevalno. Tako je nastalo živahno gibanje ta ustanovljen je kclnsumnih zadrug, ki so bile organizirane vsepovsod.
Mnogo izmed teh novih organizacij je sicer propadlo. Nekatere so bile ustanovljene, kjer ni bilo deteti prebivalstva, da bi jih podpiralo. Druge so postale žrtve raznih £■ indlerjev, ki so izrabljali obče zanimanje za zadružništvo in prodajali delnice za podjetja, ki so bila le navidezno zadruge .Mnogokrat je manjkalo zelo potrebne izkušnje iin trgovskega znanja. Zlasti pa je bilo
1920., ko so Cene Začele pasti ,jako USOdnO leto Za mnogo plemena. Narod je v nevarnosti zadrug, ki so imele zalogo, nakupi jeno po višjih cenah.: ohranimo narod — to je geslo Naslednje velika nezaposlenost je tudi slabo vplivala na ki se ob njem vsak razsoden mo-
nevere .lažnjivega narodnjaštva nevednosti in puhlega lartizma, nemorale in nazadnjaštva — n;č ne stoji dovolj visoko, da bi ga vsake vrste banavzarstvo ne potegnilo »lofcoko med svoje odpadke. in tam kje? ni dovolj razlogov v glavi, tam se iztresajo iz pesti. Doba, ki ji je po njeni duhovni in gmotni brezsmernosti na čelo zapisan "mene, tekel, fares" skorajšnega krvavega maščevanja in pogina Narava pomeni red, večno pot po strugah nespremenljivih zakonov in tam kjer se ta red kršij kjer ga hočejo z nasiljem napeljati v nemogoče struge, tam udari narava s smrtonosno pestjo.
Najnovejši šlager sb si politični lopovi otročji bedaki in ne-zrelci, še vseh idealov polni mladiči prikrojili na temelju nacionalne diferenciacije človeškega
duša Pribičevič> Iki je doslej imel za delavstvo samo knuto in vislice, ki mu je kot njegov prosvetni minister pokopal možnost do svobodnega pouka v moderni šoli, a njegovi priganjači slovenski mla-doliberalni doktorji-ministri so odpravili osemurni delavnik, pokopali so mu demokratično zaščito pred podjetniško požreš-nostjo prepoved, katerou svobodno organiziranje in predali njegove krvavo prislužene in pri' hranjene denarce z bolniškimi blagajnami vred rokam njegovih stiskačev. Kaj nam je treba na široko govoriti o vseh zločinih, ki jih je mladoliberalna klika, mati vseh "Orjun" ki nacionalnih šlagc.rjev v zvezi z vadi k:i'i;o zagreš la nad de.lavtfvom? Dejstva ostanejo in proletariat jih ne pozabi. Ce pa zanje ne vedo še šoloobvezni mladiči, ki ne morejo na drugačen način zapravljati žive energije svojega mla-deniškega zanosa, ne da bi ga po-vabljali v .blato najreakcionar-nejših in najnacionalnejših klik, jim ni zamere.
Ampak narod trpi pod tujčevo peto zunaj države 1 To je resnica, ki ji ni ugovora. Razsoden človek pa se samo to vpraša, zakaj se potem vsa tista naciohal na obramba ne koncentrira zunaj države tam, kjer naše narodno trpljenje cvete. Junaki, ki so zadnjič v Celju streljali na neo-borožene, mirne državljane in delali silo kavarniškim šipam, ti junaki bi šli mari v zasedeno Pri--nordko ali na Koroško, da tam dokumentirajo svojo voljo: Nič več trpeti! Streljati tam, kjer se čutiš varnega, je lahek posel, fi-gamoški pa tudi od sile. Streljati na ljudi, ki niso odgovorni za dejanja svojih sonarodnjakov drugod ki kažejo resne voljo biti tukaj tkzv. dobri državljani, pa je nemoralno kakor le kaj. In še o-meniti nam ni treba, da je vsako gorjačarsko nasilje, pa naj si bo versko socialno ali nacionalno, ravnotako človeško kakor pavia-nova zadnja plat. Tako nasilje rodi samo protinasilje -t- imeli smo primer v svetovni vojni, ki se je začela tudi na račun nacionalnih diferenciacij — a kdo trpi radi takšnega nasiia? Ravnoisti
• . .-	, , . , , narod ki ga naj "nacionalna o-
tovo nima interesa, da bi dala	•• j v. \ ., »
v, , , ,	bramba odreši zla. Zneses
našo državo ne velja ne eno ne drugo, vsaj kar se tiče tega, da bi mu silo delal tujec. Ce narod, ali po naše ljudstvo, faktično v tem dvojnem ozira trpi, trpi le po roki onim, ki igovorijo njegov jezik, ker tisti malenkostni odstotek "tujca," kakor živi v naši državi, ne pride 'piti v poštev, da bi mogel izvrševati kakšno nasilnost. A če trpi narod po pripadnikih svojega jezika, je čisto jasno, da ne moremo iskati vzroka trpinčenju v nacionalnem momentu, temveč čisto drugje, in ker bi moralo (biti dandanes še vsakemu tepcu znano, da se pravi moment ne omejuje na štiri članke ene same države, temveč da posega preko njih po vsem vetu, je tudUčisto umljivo da se ne moreš proti njemu boriti omejen na štiri pl^inke. Boj obeh razredov za kruh in dušo je internacionalen in se mora zato tudi internacionalno voditi. Kjer vidimo da se vodi z geslom nacionalnosti, lahko tudi povsod dokaže-mo, da ga vodi buržoazija, ki go-
delavnemu človeku kruha in duše in ki njegov razredni boj samo zato cepi po sistemu štirih plank, da ga odreže od bojnih kadrov delavnega človeka v "tujini" in ga s tem lahkovbolj nemoteno pobija. Mi vidimo, da nosi pri nas zvonec "obrambe naroda, ki je v nevarnosti" tipičen buržuj, nasilnik in ppllcajska
se danes nad kakšnim Italijančkom ali Nemcem tukaj, jutri bodo v zasedenem Primorju ali na Koroškem gorele strehe nad glavami nedolžnih naših ljudi in njihova kri se bo pretakala. Točili pa jo bodo prav takšni junaki na temelju prav takšnih šlagerjev kakor pri nas. In ne eden, ampak desetti-
soč»i bodo predani novemu trpljenju.
Kdo dvomi, da temu ni tako? in kdo dvomi, da v teh razmerah "Orjune", streli in fraze iniso nikakršen izhod? Treba je drugačnih akcij, če hočemo, da bo ljudstvo res obran j eno vseh krivic in žalosti, ki mu sedijo kakor mora spečemu človeku na trebuhu. Pomagajte ljudstvu v domovini, da se preneha nad njim socialni teror gospodujoče kaste, razbijte diktatura nacionalne fraze, ki ga tlači v bedo in duševno pomanjkanje, izobrazujte ga duševno in mu dajte orožje možgan, organizirajte ga, da se samo reši, ne da bi bilo navezano samo na pomoč mokrih mladičev, ki ne vidijo življenja dva centimetra pred svojim nosom — potem ste storili največ, kar je zanj storiti mogoče. Težjo delo je ohraniti svoj narod s tem, da ga napraviš kulturnega, a nihče se ne sme izgovarjati, da se ga ne moreš oprijeti zato, ker je težje. Narod bo živel le v svojih kulturnih vrednotah, ne s tem, da napraviš iz nje ga tolpo kričačev In vojas&o organiziranih ter uniformiranih razbojnikov. S tem, da ste ljubi "Orjunci," po fašistih kopirali u-niformo in militaristično-impe-rialistično organizacijo, hočete nezavedno napraviti iz našeg? naroda nekaj, kar ne bo imele nič samosvojega in še manj člo veškega. Hujskate na vojno — pojdite sami bojevat se. Bojeval se boste ne proti tistim, ki naš živelj tlačijo, ker ostanejo ti ljudje ob vsaki vojni v zaledju pr polnih mizah in vlačugah, ampak bojevali se boste proti revežem, ki jim domača buržoazija ravnotako pije (kri, kakor našim revežem pod njeno pestjo in kakor naša buržoazija naše reveže v domovini. Narodnega trpljenja potem še ne bo konec. Ljudje šf ne bodo postali ljudje, kar je vendar namen našega življenja in lekcija, ki jo dobite od nasprotnika, po orožju močnejšega, tudi vam ne bo pomagala. Le eden ali dragi bo morda spoznal, da ni nobena zasluga biti Slovenec, Jugoslovan Nemec ali Lah ali Hotentot, da je pa velika zaslu ga postati iz Slovanca, Jugoslovana, Nemca, Laha ali Hotento-ta i zlastne moči — človek. Jr človek postane človek duševno ob ljudeh, ne z revolverjem in palico proti njim."
-----O---
Iz stare domovine
Ljuba načelnost.
V Beogradu mešetarijo nas radikalci Hribar, dr. Sajovic,
minister Zupanic in dr. Lenard za mandate in glasov ,ki naj bi pridobili radikalcem v Sloveniji kafk mandat. Dr. Sajovic ima Kočevarje zaseboj. Zupanič štajerske Nemce. Hribar ljubljansko narodno napredno stranko, dr. Lenard nikogar. Kako naj tedaj postanejo sfložni? Dr. Sa* jovic se bo baje pridružil Pr°" tiču. — Demokrati se hočejo v Srbiji ponekod združiti s Pas1' čem proti Protiou, dr. Korošec pa je vnet za Protiča in hoče p"' dobiti zanj vojvodinske bunjev-ce.	... ;
-O--
UTRINKI.
Kdor hoče uplivati na svojo ■rlobo, ta se ne sme čuditi njene' mu odpora, kakor ni k temu u-pravičen oni, ki dvigne breme m „e čudi, da je težko. Naj bo čas ;e tako prosvitljen genij se bo /endar dvignil nad njega, kakor '.rakoplov v ozračje.
Schoppenhauer. f
Prava ljubezen je sočutje in iubezen, ki ni sočutje, je sam0' ijubje.
Schoppenhauer.
Obstoja zelo preprost in vse "plošen greh, greh duševne le obe, ki nas dovaja k temu, ;mo z malim zadovoljni, s" la duševnem polju zadovolji
no le s tem, kar že poznamo >n car je že tu. To pa seveda m ako notranje delo in nikak evni napor.
Vladimir Solovjev-
Občinstvo ne misli samo. ka ;or si tudi samo ne šiva čevljeV' n ne peče kruha. V duševnem 'n imotnem smislu živi le od tega' 'car se mu nudi že narejenega in samo dovršene misli poveča)® ljega zadovoljstvo, ker ga na nreč ne vznemirja dvoje nePr". etnih vprašanj: 'Ali je v r«sn'C tako?" In pa "Kaj potem?
Vladimir Solovjev.
--O--
Mu ne ugaja. '
Tone: "Kam pa tako hltr°'a Janez: "Po zdravnika!^ 'M°J •ena mi nič kaj ne ugaja. ^
uga'
Tone: "Grem s teboj, noja ena mi že dolgo ne ja.
-O--
Nedolžen je.
Tat svojemu 'Zelo sem vam pod doktor, da ste me tak°
zagovor" hvaležen,
s0'
se'
d o-daj
sem nedol*'
>ro zagovarjali. Ali sem Popolnoma prost ?*'
Odvetnik: "Seveda! Saj -endar dokazal vašo nost!"
Tat: "Sedaj, gospod ik, pa mi še povejte ali sm nositi ukradeno suknjo?
> MC3unii:ii:iiKiHiiiiiiiiiioiHsiiiHiiKii»Hii»ii!EaHimiit[!ttaiuiiiMii:tEa:ittHiiiiiii2iHHiiiiiiicaiiiiiHuin^
g I
r:
■
...................................................................................................... g
M J3
1 KARL MAY:	| |
i i
0
1
SuMuuirai
RDEČI GENTLEMAN
uaiiuiuimiuiiainuiuiiuauiiiiiiiiiiaiiiuiinuiciiinuiuiuolii
"Da; jaz--imam celo — — več želja.''
Kako sem bil vesel, ko sem zopet zaslišal svej £las; seveda se mi je zdel tuj; besede so bile trde in nerazločne; govor mi je provzročal bolečine v grlu; toda vendar sem rad govoril po treh tednih silne bolezni,
''Govori poliii-goma ali pa samo z- znamenji,'' mi pravi. "N&o-či sliši, da težko'govoriš."
''Nšo-či ti je ime?'' j0 vprašam.
"Da."
"Zahvali tistega, kteri ti iga je dal. Ne megla bi dobiti primernejšega imena, ker si res kot prvi pomladanski dan. v kterem začno cvesti same dišeče cvetke.''
Nšo-či se pravi namreč 'krasen dan'._Ona lahno zsrdi in me spomni:
"Ti si mi hotel povedati svoje želje."
"Povej mi prej, ali radi mene tukia'j ?"
"Da, kajti meni je zapovedano,tebi streči"
"Od koga?"
"Od Winnetouva, mojega brata."
"Saj 'Sem s j mislil, ker si temu mlademu, krepkemu vojniku zelo podobna."
"Ti si ga hotel usmrtiti!" .
To je donelo kot trditev in vprašanje. Ona; me pogleda pri tem tako vprasajoče y oči, kot bi bete 1 a i*vedeti vbo mojo notranjost.	; . . ,!.';'
"Ne,'' odvrnem jaz.
"On ti ne vrjame in te smati'a za sovražnika. Nje-
ga>, kterega nj še nikdo premagal, si ti dvakrat pobil na tla!"
"Prvič, ker sem ga hotel rešiti, drugič, ker me je hetel ubiti. Jtaiz sem ga rad imel takoj, ko sem ga videl."
Zopet je počivalo nje temno oko delj časa na mojem obrazu; potem pa pravi :
"0n ti ne vrjame, jaz sem pa njegova sestra. Ali čutiš bolečine v ustih ?"
"Zdaj ne."
"Ali bodeš mogel požirati?"
"Hočem poskusiti. Ali'mi smeš dati piti vode?" x "Da, tudi za umitje; takoj ti jo prinesem"
Odide s starko. Kaj je bilo to? Kako naj si tolmačim? Winnetou nas smatra za sovražnike, ne vrjame naših nasprotnih prepričevanj, a me kljub temu izroči svoji lastni esstri v oskrbo. Vzrok si mogoče raz-tolmačim pozneje. —
Za nekaj časa se vi-neti squaw. Mlajša drži v rokah posodo iz rjave gline, kakoršne izdelujeio Pueb-lo-Indijanci. Bila je napolnjena omrzlo vedo. Smatrala me je za preslabega, da bi mogel sam piti in mi zato nastavi vrč na usta. Požirauije »ni je bilo težavo, zelo težavno in mi je provzročsilo velike bo:ečine; a šlo je vendar, ker je mcral0 iti; pil sem v malih požirkih z velikimi presledki toliko časa, da je bila posod* ;prazna.
Kako me^e'to pdkropčalo! Nšo-či je morala 'to videti, kajti rekla mi je: "To tj je dobro storilo. Pozneje ti hočem š.e nekaj družeča prinesti. Moraš čutiti veliko žejo in lakoto. Ali se hočeš umitiT'
"Če bi se mogel!"
"Poskušaj 1"	1 ■ • ■ <
Stw prinese v izdolbeni buči vode. Nšo-čj jo .postavi poleg mene in mi da bris^ilki podobno, f;no tkanino. Poskušam — a ni šlo; bil sem a§ preslaboten. (K^k »pjojno^. oiuj .'tk|ip^iK» v v^o in začne čistiti roke In "obraz meni, dozdevnemu smrtnemu sovražniku njenega! brat .K o je bila gotova«, vpraša mo zluhniin, a
'sočutnim smehljajem:
"Ali si bil vedno tako suh ?"
"Suh? Na to še nisem mislil! Tri tedne v mrzlici in krčih _ vedno med smrtjo in življenjem! Ves ta čas ničesar jedel niti pil! To ni moglo ostati seveda brez posledic. Poti pijem se in odvrnem;
"Jaz nisem bil nikdar suh."
"Poglej vendar svoje obličje v vodi!"
Nagnem se nad bučo in se preplašen odmaknem, kajti mesto obraza sem zagledal — živo mrtvaško glavo.
i
"Kakšen čudež, da sploh še živim," zavpijem.
"Da, Winnetou je tudi rekel t3'ko. Ti si prestal še celo dolgo ježo. Veliki duh ti je dal izredno močno telo, ker bi drugače ne bil prestal petdnevne ježe."
''Petdnevne ježe? Kje pa ismo?"
"V naši puebli (s kamenjem zidana zgradba) na Rio Pecos."
"Ali so se vrnili tudi vaši vojniki, kateri so nas vjeli. semkaj?"
"Da, vsi. Oni stanujejo v bližini pueble.'
"Ali so Vjeti Kiowi tudi tukaj ?"
''Tudi. Pravzaprav bi morali biti umorjeni. Vsako drugo pleme bi jih mučili do smrti; a bil je dobri Klekih-petra, naš učitelj in iws-je podučil o dobroti velikega duha. Kc 'plačajo Kiowi kazen za greh, se bodo smeli vrniti."	N
"In moji trije tovariši? Ve« li, kje so?"
"V enakem prostoru, tkot ti. le da je teman!"
"Kako se jim godi?"
"Ni jim sile; kdor mora namreč umreti na muče-niškem kolu, mora biti krepak, da veliko vzdrži; dru-igače ni kazen zadostna."
"Torej bodo umrli., res umrli?"
"Da."
"Tudi jaz?"
'"Tudi ti."
'"Način, kako je govorila, pac^ni taal sočutja.
Ali je bilo to krasno dekle v resnici tako trdo, ni ganila nasilna smrt Človeška'"
"D •	'	' " ]0
iovej mi, ali zamorem, govoriti ž nji®1'
prosim.
"To je prepovedano."
"Alj jih smem videti vsaj z daleč?" "Tudi ne."	. -
"Potem jim smem vsaj kaj sporočiti?" "Tudi to je prepovedano.' "Samic reči jim, kako se počutim'J" Ona malo pomisli, potem pa odvrne:	fjtn
"Hočem prositi mojega brata Winnetouva, ^ smeš sporočiti, kako ti je."
"Ali hoče Winnetou kaj priti Ik meni?'' "Ne."
'Toda j.£z moram z njim govoriti!" "On ne s teboj!"
"Kar mu imam povedati, je zelo važno.'" "Zanj ?"
"Z?ime in moje tovariše!"	v > nic-
"On ne pride. Ali naj mu jaz pevem, Če »i zaupati ?"	. ti
Ne; hvala ti! Lahko bi ti povedal; lahko ^ ^ upal vse, prav vse; toda če je on prepenosen. varil z menoj, sem tudi jiaz tako ponosen, da lie govoriti ž njim s pomočjo tretje osebe." . gifl1''
"»Potem ga ne vidiš prej, kakor na d^n ti. Me dve greve sedaj. Ce kaj želiš, pa daj 211 Mj slišimo,potem pa takoj kdo k tebi pride." ^ -0 d>;
Izvleče iz žepa malo, lončeno piščalko, i" 111 nato odide.	^
ge111 •
Ali ni bil nad vse čuden ta položaj? ^ smrt bolan, a streže se mi. da postanem in močan, zato, da prenesem hujše muke! ^ P Ta, ki zahteva mojo smrt, me ni prepustil v ki stari, igrdi ženski, ampak svoji sestri.
(Dalje prihodnjič.)
MARCE 19lh, 1923.
"ENAKOPRAVNOST"

STRAN 3.
rrrssx
'•-fflff!
t. Ž! OREL:
i t f i .1
11
PASTI IN ZANKE. ,,
. f j j
Kriminalni roman ifa polpretekle dobe.
i I
"In zdaj, ko najdemo tega elo-veka! naposled mrtvega m le pai korakov dalje eno- ftašihi članic doeim (že toliko časa zaman 'čakamo, kdaj se agl&sr izvršiiec — 11 aJ se moj sum'rte obrne tako; Proti ti članici, 'hočeš 1" ' > ' t "Ne rečem, da Videz' he •govo ri Proti meni; toda,'ti;s2m 'veš brat, da videz često vara. Ali i mas kake — resnične dokaze a jih nimisiš, vprašam. Zakaj, č< Ji'i imaš, im-aš t ud j vsaj pravi
če ne dolžnosti, da takoj izvir, . 'ši§ _____>•
"Ne govorj neumnosti!'' jo jr neznanec ostro prekinil. "To sa ^a veš, da do tujih hišah ne borr moril!''
v. 'Toda gotovo je, da me zato Zls- In ker so, rialzjnere take, cr VseJ Se mesec dni ne bom mog k' priti in se osebno braniti, m< dotlej žg lahko zadene obsodba Zato te vnovič pazi vam, da po Ves> kaj imaš stvarnega prot meni!"
''Dobro! Imeti bi moral sice ; Pomisleke, ker ti morda izroeir ^Jvažnejše orožje proti tebi; to ^ vsaj jaz hcčem točno izvršit Svoje dolžnosti, če jih že ti mr re'biti -ne! Pokaži mi svoje vlas nice!"
"Moje vlasnice? Evo ti jih!" sPet daljši molk. "Hm," je povzel naposled nez Ranec. "Čudno... res..."
O? Kaj .so se pri ali poler umorjena;! našle kake vlasnice?' Se je zdaj Štela glasno zasmeja a. "Morda celo vlasnice posebnf Vl'ste? Toda, ljuba duša _ p. takih "indicijah" brskajo kveč ^mu držisvni kriminalisti ali kaki brihtni detektivi!"
"Sestra! opozarjam te, da jf tv°j glas zelo porogljiv!" 'Ali morda ne ime biti? Po
sebnc, če je na mestu____"
že. r,rav! Izvoli mi pokazp.t' 8v®je čevlje!"
_ "'Oha! Odtiski! Prosim, pro Ocozarjam te pa. cfe se n:
D
' lobrotnika, bi izginila brez'sledu!"
"Tako ,sva za danes opravi-k? ;.
"Rekla bi da. Dovoli; brat/da be spremim nazaj' do Vrat — in potem na svidenje v kratkem!"
"Pod kakim imenom -si vpisana pri nas?"
'Tod pravim. Štela. In ti, če smem vprašati ?"
"Tega ti za zdiaj še ni treba vedeti!"
Apelius je slišal še jod obeh itrani po. en nerazumljiv vzklik, Ji je g omenjal' niajjbrže poseben )oslovilni pozdrav in potem br-o odhajajoče korake,
Zapustil je naglo svoje skri-ališče, ga zaprl ter počasi seel za svojo mizo, trdn^ pričakujoč, da; se Stelia; kmalu zglasi
Res nj preteklo pet minut, ko je spet rahlo potrkala na vrata.
"Stopiva v tvojo sobo!" je re-;el Apelius, ko je odprl, "Bolj u-abn.c je tam."
J r	: ,
"Sedi sem!" ga je ta Rovfe-Ha Sj,ela niai divian zravenn se e. "In zda^j poslušaj da ti vse jovem."
"Ni treba!" je resno odmaja: ipelius. "Cul sefn sleherno be-edo in samo zadnjih dveh ni-em razumel."
"Ti si poslušal?" je vzklikni-a Štela nekoliko osupla.
"Kakor je bila moja pravice n — doižnost. Zakaj, če bi bik treba, bi te bi branil in rešil."
"Hvala ti!... No ... in kaj si nislil zdaj o meni? . . ."
"Kar sem ti rekel že zadnjič; la so to nespametne in tudi po nepotrebnem nevarne otročarije! .. . Kake ljudi spravljate na svoje liste?"
"Same trote! Premožne ljudi.: .'d niso res za nobeno korist na svetu. To namreč morajo tako-zviami., "censorji" brezsumno u-gotoviti. V glavnem torej mladi zapravljivci, ki trosijo denar samo za zabavo in nikdar ničesar iobrega ne store, — zakaj eno
otri vdala, niti če bi se vse zla fafo! To bi bil potem goli slu-i samo dobro dejanje jih lahko re-'	3i. Potem oderuhi in drugi para-
caj
Celo Apeliusu je srce burne j o ll0> ko je čakal, kak bo uspeh.
'Zopet nič!" je vzkliknil neznanec. "Tvoja noga je vendar k o. za dicforo polovico te!" 'To je najbrže sicer samo pre-u'an poklon!" se je zasmejala «tela. ''Toda veseli me vendar.
Cr- •	•
so moje majhne nožice poho-tvoje velike dvome." A kako si je potem raziaga-} vse to!" je vzkliknil neznanec Ze očito nervozen. "Kdo ga. je
Potem "
"Kaj ste že vse vprašali? Saj je baje okrog tristo..." 'DoSiej se ni še -nikoli dogo-da bi se toliko časiai nihč e jraivil! Ali veš, da sem dobi' naj se sam peljem v Sv Jakob. odkoder je človek doma
siti. . ."/
"Že razumem, že razumem! . •
In kam |gre_plen?"
"Manjši del je za nas člane, drugo plai za razne ljudomile namene: za vdove, sirote, slepce in druge pohabljence — sploh za ij-udi, ki niti slutijo ne, kateri svetnik jim je pomagal."
Štela je govorila čim bolj vzhičeno, in oči so ji žarele navdušenja. Tu se je Apelius naenkrat iz vseiga srctai zasmejal: (Dalje.)
--O-
UTRINKI.
poskusim kaj poizvedeti,
<la
da sem potem pod pretvezi, d: niu hcčem pomagati pri iskanju ®Pfemil Moranovega brata Ps ^ celo do- tu sem? Mislil sen' ^eved'a', da bo moja naloga, ka-?r naviaidno, samo ta, da bi spra ^ oblasti na krivo pot — zda . manjka, da jini bohi mora Se Pomagati!"
j. Ce bi smek1 iz hiše, tudi j a' !Po svojih močeh rada ped PuJla.Takopa..." 1(1
Jn zakaj ne smeš?" u t Ker me lovi policija, češ, d Politično nevarna.'Bila sen e blizu švicarske meje,, toda \ a"tijem hipu so me -spoznali -ir Se!}i komaj še ušla."
zdaj si' .ped zaščito 'dc<k Apeiiuaa?" i v Recimo! .In, glede na'to, da 0111 najpozneje v mesecu dni že

ftied Vb,"
vami, pričakujem, da nihče ^ Poskusi prestopiti teg;: ,pra
,^aj pa, če nam ubežiš?" . jjjJ.^8 h9mJ.N0, žive bi p}e v, ti 1 »e dobili v-r,okeJ ,Rujši ne 0 ,Ji kompromitirala svojega
"Kam sedaj?" ' : . i"Pomu!"i . . ;
"Vraga, - ti imaš; doraa lepo, mir." • : ; j _ : . \ - - t; |
"Lepo?! bratec, ko bi ti ve-del! Gospodar je nad rrienoj, kakor vrag nad grešno dušo. Rad bi me izrinil iz stanovanja. Diši mu verižnikov inserat: "Ponudba: 20,000 K onemu, ki mi preskrbi v mestu stanovanje 3 sob." Seveda priti je morala zamera, vrag vedi, kaj mi je bilo, da sem premalo ponižno milostivo hišno gospo pozdravil."
"E kaj to, to je nič, jaz imam doma pekel. Gospodar, hm, eden tistih> ki so čez noč obogateli — verižnik tam preko — gospodinja, neotesan hlod. Ksantipa. To se kreše — stranke smo ožarjene noč in dan od svetlobe teh isker.
Ti pozdravljaš milostivo v obraz, a pri nas poje druga, hrbet mi-lostive moraš pozdravljati, drugače si izgubljen. Vrag se ti je "vode rabimo, da si dovolj čevljev ne obrišemo, da stopnice preveč danes zjutraj nad menoj zadri:
"Jaz sem "gausfrava," mene se mora spred in zad pozdravljati." — Gausger se jezi, da preveč rabimo, da okna preveč odpiramo, —--da, da, da je sploh
prestopek in pregreha proti hišnemu redu, da živimo........ Dal
bo vse na "rihto," da se sodrga z hiše vrže. Neprestano igrmi, čs zaone treskati, pa Bog z nami Hodimo tiho, kakor ob postelj umirajočih, na glas smo se odvadili govorici, otroci se boje jo k a, ker bi ž njim poklicali hudiča. Prijatelj, to je disciplina' — Bog nam bodi milostljiv! i— Gospod usmili se nas!"
v- <s 9
"Kaj boš kupila?"
"Ne vem kaj bis dvajsetega je
—	denar je pošel, krompirja bi rada, pa je tako drag. Zabele nimamo — obleke ni —- otroci vsi v šoli — čevljev nimajo, perilo je strgano. Starejši je prišel iz šole ter pravil, :da je g. učitelj pregledoval, če so vsi umiti in v snažnem perilu. Moj ni imel Srajce. Vprašal je, (kaj so starši. Povedal je, da je oče uradnik. Učitelj — blag mož, se je obmil v stran in fant je opazil, da se mu je stemnilo okq> in se zarosilo. Ej? on razume, kako se kruh je. Težko je! — Ko bi prišla hipno smrt na vse! — Cemu te muke?
—	grob je boljši!" — — Mimo pridirja eleganten avto — poskoči v blato in v duši ponižani sta dobili blaten tuš. — V avtu dve ženski v dragoceni kožuho-vini: ' Sodrga, še s poti ne gre, da bi človek kmalu sitnosti imel!"
9 * *
Božič. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! — Mir — da mir! — Sveti večer. — Temna soba, na postelji bolnik. Vzdihi.
—	Zunaj tuli mrzla burja, dež spira okna. "Mama, božičnega Irevesca ni, ali je Jezušček iia las pozabil? Saj sem bila prid-la! Vsako leto smo ga imeli."
"Tiho bodi Vitka-! veš, atek
"Tiho, tiho Vitka, Jezušček ti] bo 'dnjgp leto prinesel, pa koliko! K meni se stisni, poredala ti bom j §jj povest."	j fjg
''Tudi lansko leto si tako re- j g kla, ko smo imeli le malo dre- , Hi vesce brez darov. Vsako leto je 'H
slabše."----V kotu je sedel Hi
oče, podpiral trudno glavo, solze so mu polzele po razoranem licu v sivo brado in posebno za-dovoljnost je čutil, da ni bilo lu-ci*
sp 9 v Silvestrovo. V dvorani šum,
.J. SACHS, zobozdravnik ■
10539 ST. CLAIR AVENUE SKUPNO Z DR. GARBERJEM.
V URADU: Princeton 1688-M. Eddy 1833. NA DOMU: Princeton 2984 W. Eddy 8385 W. URADNE U«E: OD 9. DO 12 DOP. OD 2 DO 7 ZVEČER.
:!|l|||!i]||]U!illlllill!>llli!lllillllllil!lllli:iUlf
petje, godba — ples — nebeški j sijaj, vino, šampanjec, cvetje, j svila, rajanje, objemi, orgije — j Zapravljeni milijoni, vsi krvavi 1 žuljev, orošeni s solzami pošte- j njh dobrih — izmozganih in za-j postavijanih. —
O mati domovina, zakrij si oči , in razjokaj se! Tvoji sinovi so tej nekoč prodali v sužnjost, potisni- j li ti trnjevo krono na glavo, se- > daj te mislijo pribiti na križ. Gospod, usmili se nas!	Griski. (Konec.)
SE!
Slovenskim ženam in možem, kateri bodo kupovali za Velikonočne praznike
ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE
m aru go mesemno,
naj se obrnejo na našo mesnico, kjer boste kupili pravo domače izdelano blago. Vse je prav tako, kot v starem kraju. Vse naše blago je tudi jamčeno.
Se vam zahvaljujem za vašo naklonjenost že naprej.
SQUARE MARKET
1391 E. 55. St. voga

lima denarja.
"Atek, čemu atek?! Jezušček! On lahko prinese."
"Da on 'lahko, ali vidiš, grdo /reme je."
"Ali za sosedove ni pregrdo? Toj, kakšno drevesce imajo, prav !o stropa, pa darila — darila! /idela sem vse. Tinica me je >djala v sobo. — Pa naš atek je iradnik, atek -sosedove Tince
C'JiiiiiiiiniiaiiuHiinramiiiwiuiiiiwniiinuiiiiniHiniiHimiiiitJ ^iiuiiiniiiiiiiiHiiEiinHiiiiiiinMiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiizjiiri1
j Frank J. Lansche ^ovknski odvetnik j
f ft	ttraduje po dnevi v sv<jjl odvetniški pisarni
I 103© GUARDIAN BLDG,
Zvečor od 6:30 do uro pa ria domu. S Cent. 710.	6121 ST. CL UR AYE.	Main 2327 I
t'iiiiniiroiiiiiiiHiiiimiiiiit]niiwiiiHaniniii(iHHnmii[ininiiiiRitiii ;5iiiii!H«i!tji!iii!iiiiii£jiiiHiiii!iiciiiiiiniiiininmHiiiic3iiiiiiiim[r5
Bolni moški ie ženske pridite
x k meni.
Brezplačna preiskava in dober nasvet Brezplačna posvetovanja cel mesec.
S
Al
JOHN L MIHFLICH, odvetnik
902 Engineers BuildinL. Cleveland, Ohio. Podružnica: 6127 St. Clair Ave.
Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob : i-edah. Stanovanje: 1200 ADDISO?! RD. Tel. Princeton 1938-R
da bo vaša OBLEKA čista za Veliko Noč, pošljite jo k MIKE KOSSU
Saj poznate moje dobro delo! Se vam priporočam
MIKE KOSS
1192 Norwood Road	Cleveland. O.
Zdravnik Kcnealy nudi to dobrcsčno ponudbo vsem bolnim moškim in ženskam. Ima dvajset let skušenj v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Ne glede kaj vam je, idite k njemu. Uspehi štejejo! Dobite pravega zdravnika ob početku — Ne bodite bolni On špecijalizira na zdravljenju novih in zastarelih bolezni. Iščite pomoči, kjer jo je najti. Če vam on ne more pomagati, vam bo tako povedni. Kar je storil za druge, stori lahko tudi za vas. Če so bili drugi zdravniki neuspešni, ne zgubite upanja.
On računa vedno zelo zmerno. Ne trpite.	Ne odlašajte.	Oglasite ss danes.
OB NEDELJAH
URADNE URE:
Ob 9. dep. do 8. zvečer
Nasproti Taylor Arcade
647 EUCLID AVE.
DRUGO NADSTROPJE REPUBLIC BUILDING
od 10. dop. do 1. pop.
Vzhodno oil Guardian Banke
CLEVELAND, 0.
V mali meščanski gbstilni šele pri mizah delavci vseh katego-ij. Pečenke na krožnikih, na mizi litri vina, oblastno govorjenje, iale,t norčevanj«.; — /Pri drugi •nizi nekaj takozvanih boljših slojev — nemi — brez življenja.
"Četrt onega po 28 in nekaj ;a prigrizek!"
"Telečja pečenlka, gos, zajec
v omaki, jetrca,......."
"O, ne, ne tako kaj rr.alega za prigrizek, košček kruha — -norebiti pol hrenovke — večer-ial bom doma." — Okrog ust natakarice značilen ufraev. —
"Se en Štefan! Zakaj pa ne, zaslužil Sem danes 1500 K lahko ga. Skriei so bedaki!" "Plačal bi." ''Prosim!"
"Četrt vina, pol hrenovke, kruh — 26 kron.--Gospodična, kAj fa sedaj? denarnico sem pozabil doma. '
"Boste pa idrugič plačali gospod Trpin, saj vas poznamd — bxM skrbi l' —
"Še en ijtefan za tiste škrice, pa zapojte tisto: "Kak luštno je pa SMe|t" -p potem pa še en Štefan, pa še, ;g;rcnio."--
V PONOS VSAKI GOSPODINJI JE BREZ DVOMA LEPA KUHINJSKA IN JEDILNA POSODA
V moji prenovljeni trgovini dobite vedno veliko izbiro alumi» nium in porcelanaste posode, ravno take kot jo vj potrebujete.
Dalje imam v zalogi veliko izbiro velikonočnih daril: baskets, rabbits, chickens, itd. Sploh vse kar potrebujete za praznike. Pridite in oglejte si mojo ra?ložbo predno kupite drugje.
Anton Dolgan
Wood 507-M	15617 Waterloo Rd.
i
Naznanilo in priporočilo.
Vsemu cenjenemu občinstvu v Clevelandu in po dru-	|pji
guli zunanjih naselbinah sirom Amerike naznanjam, da vam	jjp pošijem kakoršnokoli suho me3enino želite, domače staro-
kranjsko pripravljene šunke, plečeta, želodce, suhe prate,	ip
suho slanino in klobase.	ip
Pošilja se po naročilu na clom. Vsi rojaki, ki želijo biti	ij|
|ji dobro postreženi^ naj pridejo osebno ali pošljejo naročilo	|p
|j| pismeno, da boste imeli res dobro auho mesenino za Veliko	|j|
H Noč.	li
Primerne cene in dobra postrežba. Se Vam priporočam
f Anton Bsušca |
1016 E. 61. Street -r-:--Cleveland, O.
NAJFINEJŠE OBLEKE dobite sedaj pri nas za Velikonoč, in to še ni vse: te obleke so tudi po tako znižanih cenah, kljub temu, da je blago prve vrste, da se izplača vsakemu možu in fantu, da pride v našo trgovino.
SAMO $25.00 vas stane sedaj najboljša obleka v naši trgovini, jako trpežno delana, in s katero se lahko postavite kot fant od fare. Ker sem dobil jako veliko zalogo novih oblek, mi je mogoče slednje prodajati po teh znižanih cenah.
OBLEKE PO $15.00, $18.00, $21.00 in $25.00 z dvojnimi hlačami $27.50, $30:000 in $35.00.
NE HODITE V MESTO za vašo obleko za Velikonoč, ker pri meni dobite isto veliko zalogo in izbero po ceni po kateri ne morete dobiti drugje. Kupite od domačina, na katerega poštenost se lahko vedno zanesete. Pri nas vam uredimo obleko, da vam pristoja.
VSE. POTREBNO za velikonočne praznike, kar je za fante in može ter dečke, bodisi klobuke, kape, srajce, spodnje perilo, krasne kravate, robce, pase, ovratnike, nogavice. Vse sveže blago, čisto, trpežno in po jako zmernih cenah.
Se priporočam vsem rojakom za obilen poset.
Or. L. E. Siegelsteim
naznanja, da je preselil svoje ura4e v sobe 415-117 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVE.
nasproti Statler Hotela URADN1S URE; od 10 dop. do 4 pop. vsak dan razun nedelj.
Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 7. do 8. Tel. Main 1306
Slovenska trgovina vseh moških potrebščin. Slovenski krojač.
6217 ST. CLAIR AVENIJE

1 1
1 i
i
n
9
1 9 S
fl
1 1
020002000000000202010002020001320001020102000001000101
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
Clevelandske novice.
-tv.

MARCH 19th, 1923.
— Prohibistični agent je
bo zaplenili v sobota zvečer dva tovorna avtomobila naložena s pravim pivom, ki sta bila na potu iz Young-Btowna proti Clevelanciu Pivc je bilo od Smith Products Co. ter ga je bilo 59 sodčkov. Aretiranih je bilo sedem uradnikov m delavcev omenjene pivovarne. Zvezni agentje so pričeli z akcijo potem, ko je bila zz ■ plen jena enaka ko?.ičirta pi-v« od Okrajnih oblasti v pe-
tek zvečer Večina pravega ob izlivu Chagrin reke, ka« šlo na policijsko postajo žejzrešen ne smeš biti! V«e moraš piva, kar ga dobiva Cleve- ko miljo zapadlno od Wil- poročilo o uboju.	I* svojim bratcem.deliti po bra-
i ™uio « v.nnm+mv_ loiughfevj; truplb Mrs. Rose — Kot posledica včerajš-
C. H alter, 3905 Poe Ave. — njega lepega vremena, ki je Njen mož, ki je spoznal u- j privabilo na cesto na tisoče topljenko 7.a svojo ženo, je ljudi so bili Ubiti v promet-izjavil, da jo je gnala v smrt nih nezodah 4 moški in neki živčna bolezen. Veruje se; j deček. Dva smrtna slučaja
land, prihaja iz Youngstov-na.
—	Danes zvečer se vrši seja Waterloo kluba ob 7.30 v Kunčičevi dvorani. Pozi-vljejo se vsi člani in zastopniki društev, da se vdeleže seje, ker so na dnevnem re-clu važne stvari. Obenem se poživlja vse tiste, kateri delujejo v kampanji Slov. Del. Doma, da se gotovo vdeleže zborovanja, ki se vrši isto-tako nocoj v istih prostorih.
—	Kasno v soboto je bilo najdemo na Obrežju jezera
A. F. SVETEK Co.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOI) V COLLIWOODU.
Se priporočam cenjenemu občinstvu v slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker bom gledal, da bom vsakomur dobro postregel.
Ambulanca in avtomobili za vse slučaje.
Podpirajte domače podjetje.
15220-26 Saranac Road.
O. S. Wood 44	Eddy 4031
ZA OČARLJIVE OCl
Se navadite rabiti dnevno MURINE. To osvežujoča zimivalna voda napravi oči, čiste, bliščece in krasne! £„joyaf,lc
\ H armlets
--	_ , . Sold by all
poR youR t YE S druu's"
Marine co., 9 But Ohio 6«., Chicago
Write for Free Book:
"Htrw to &1ake the £ytt Beautiful"
ill OR. L. A. STARCE
Edini Slov. Opthalmologist -- ŠPECIJALIST ZA OCl
s«
31
da je skočila v jezero v Cle-: sta se primerila v mestu, velandu in da jo je odnesla;tako da znaša sedaj število voda v Willoughby.
ITS
6127 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
Ure: 10—12; 2—4; 7—8.	Ob sredah: 10—12.
m zm ® km h-h m im h^i ® &

\
Za Veliko noč -
smo si nabavili raznega trpežnega blaga na jarde> spomla-|1 dansko spodnje perilo za žettSlke, moške in otroke. Tudi ^ navadne moške srajce. Pri nas dobite vse potrebščine, ka-
Ji
\
\ a
i
tere se rabijo pri oblekah.
V naši trgovini dobite Butterick vzorce, po; katerih lahko doma urežete obleke po najnovejši modi kar vas pride stati zelo malo.
ftfj* Kupujte vaše potrebščine v naši trgovini. Se priporočam za obisk
Blaž Godec
15802 Waterloo Road
TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM.
s i a s s i o
9 S 9
SI
DR.SMEDLEY, špecijalist
JAZ IMAM 40 LET SKU5ENJ V MEDEC1NI.
Ne obupajte torej, pojdite k prave-mu špecijalistu in »e h kakemu ne;z-vežbanemu. Resničen špecijalist in profesor vas nc bo vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vnm bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti .preiskavi. Prihranili si boste čaa in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso mogli pomagati. ker niso imeli dovolj skušenj in ne morejo zapopasti vašega b'u-čaja, ki.kor bi ga morali.
Moj ."parat X-žarkov in moje bak-teriolog čne preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas vz-.mem jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zdravje in živahno: t in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom j isno, jeli vaša bolezen ozdr.v vljiva ali ne. — Ne tratite 'asa in di larja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako *,)rir sete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali žen*! e.
DR. SMEDLEY, špecijalist
URAPNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop Co J. pop. SOBA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. P'. 105 St. 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO.
—Predsednik mestne zbornice, .Clayton1 C. Townes, je obtožil v soboto Standard Oil interese, da nameravajo izvleči na račun ljudskih žepov v bodočih petih letih najmanj $8,500,000 nad al j -nega profita s svojim 50-centnim plinom. To Obtožbo je izrekel pred mestnim klubom, kjer je imel v soboto obširen govor. P|0 dvorani so bili raztreseni med številno mnolžico injegovi somišljeniki, kalkar tudi uradniki East Ohio Gas Co. Posebenga razvoja v plinov-nem sporu ni opaziti. Do-čim je ženski mestni klub naznanil, da bo obdržaval posebno javno zborovanje o plinovnem vprašajnju, pa se za enkrat se ne bo pridružil ostalim cMcnim organizacijam, ki bodo izvolile poseben odbor, ki naj prične razni odrivanja s plinovno družbo. Tudi trgovska zbornica ne bo poslala svojih zastopnikov na zborovanje, ki se ima vršiti danes v Winton hotelu. Ako treba, pravi, da bo že sama podvzela neodvisno aikcijo.
— Sinoči se je odigrala v
stanovanju Mrs. Mary Pri-ver na 3392 W. 44. St. malo pred polnočjo' družinska tragedija, v kateri je inašel smrt 231etni sin iz roke svojega lastnega očeta. Vsled vednih družinskih prepirov sta se oče in mati 7. marca lečila, nakair je živel otn pri oženjenemu sinu na 8116 W. 54. St. Mati in sinovi, živeči z njo, so mislili, da je odšel oče v Michigan, sinoči pa se je popolnoma (nepričakovano pojavil v hiši. Starejši sin William, star 23 let, je bil v zgornji sobi, mati se je že podala k počitku, mlajši sin Martin, star 21 let, pa je bil ob očetovem pojavu ravno v kuhinji. William je še čul, kako je vprašal Martin očeta, kako se ima in da sta spregovorila medseboj 'par besed. Potem je prišel tudi sam v pritličje. Videl je .kako je potegnil oče revolver. Ko sta se Martin in oče spoprijela in ju je William hotel spraviti narazen, je počil strel in zadenel Wil-liama ravno v piisa. Smrtno ranjen se je zgrudil po tleh, oče pa je spravil revolver v žep in pobegnil. Policija ga je prijela na sinovem domu kmalu po umoru. John, pri katerem je oče . živel, pravi, da se je vedno bal, da bo o-če, kaj napravil in da ko mu je povedal včeraj zvečer, da gre na materino stanovanje, ga je hotel najprvo pregovoriti, naj nikar ine ho di, ko pa je videl, da je vse zaman in je oče odšel, se je napotil na policijsko, pofsta-jo, kjer je povedal, da se boji, da bo oče doma kaj hudega napravil. Obljubilo se mu je, da bo poslan tja prvi policaj, ki bo na razpolago, toda ni bilo še par minut po sinovem odhodu, ko je pri-
. oseb ubitih letos v nezgodah 22. — John Murphy, 46, iz 1842 E. 65 St. je zadolbil prebito lobanjo, ko ga je zadel na Euclid in E. 14. St. neki avtomobil. Izdihnil je kmalu nato v Lakeside bolnišnici. Par ur po tej nezgodi pa je 'bil povožen istotako v smrt, Henry Klabunde, 34, iz 5910 Pilsen Ave| Klabunde, ki je oče dveh nedoraslih otrok, je 'stopal preko W. 29 St. za dvema moškima. Ko 'je voznik avtomobila zatrobil sta odskočila moška pred njim naprej on pa nazaj in je prišel ravno pred avtomobil. — Tretja žrtev je bil devetletni Ralph Loyer. Povožen je 'bil, ko je stopil izza neke rudeče kare ravno pred avtomobil.
o--
tovsko. Ce ti dam pomarančo, jo moraš razpoloviti ' tako, jda dobi bratec večji kos." *
Pepček: "Mama, potem 'naj lajši deli on po bratovsko."
-O--
Na upanje.
"Tone! Tvoji čevlji pa strahovito škrpljejo. Gotovo jih še nisi plačal!"
' Neumnost! Potem bi morale škripati tudi njoje hlače!"
MRVA N APR ODEJ. — Ton in pol dobre mrve se proda poceni. Vprašajte na 19704 Shawnee Ave., Nottingham.
Stanovska zavest.
Postopač: "Nikar se ne držite tako ponosno, gospod orožnik, in nič preveč si ne domišljuj-te; saj mora biti vendar vsakogar sram, če ga vidijo ljudje v vaši družbi."
-O-
Nezaslišano.
ACETYLENE WELDERJI
MALI OGLASI


IŠČEM DEKLE, — ki zna nekoliko anigleško, da bi pomagala v gostilni z mehkimi pijačami. Plača po dogovoru. Vprašajte na 5204 St. Clair Ave.
za Steel Barrel delo; dobra plača in stalno delo.
Republic Steel and Package Co. 7930 Jones Road Cleveland, ,Ohio.
V NAJEM SE ODDA — stanovanje, 4 sobe in trgovski prostor pripraven za vsako trg«v ' vino. Da se tudi lease ker namerava oditi lastnik vi ime-. sta ali pa se proda po nizki ceni. Vprašajte na 14503 Saranac Rd.	(71)
LEPA PRILIKA — za žensko^ katera želi delati nekaj dni v tednu ali celi teden v tovarni. Lahko delo. Ohi0 Mop Co., na 1630 Collamer Ave. (68)
GLEJTE! | Ceno hiši na 763-65 vogal School Ave. sem znižal na $8,-950; nahaja se en blok od ,St. Mary's cerkve in šole, vsako stanovanje 5 sob; ves trd les, for-" nez i. t. d. Takoj se vfclača $2,-500. Zgjasite se pri R. E, Ward 712 E. 152 St. v Cleveland Trust Hank Bldg. ali pokličite po telefonu, Eddy 3309 ali Wood 79.
V soboto bom v mojem uradu od 6. do 8. ure zvečer.
'Pomisli, prijatelj Jaka: Včeraj mi je dejal Klobasič kar na javni cesti> da sem star osel."
"Nezaslfiiano! Saj sivtendar v najboljših letih."
--O-
Zarekel
se je.
"Prosim, posodite mi stotak!"
Kako naj vam ga posodim, če vas pa ne poznam."
"Saj to je ravno! Ce bi me poznali, bi mi ga itak ne posodili."
-
Izpred sodišča.
Sodnik: "Ali ste bili že kdaj pred kaznovani ?"
Potepuh: "Ne, gospod sodnik! Kaznovan sem bil leij šele potem."
--O--
Dober bratec.
vse-
Mati Pepčku: "Pepček,
po-
Resničen Ameriški Načrt
Molderjj in kormakerji v Cle-velandu so na stavki za 20% zvišanje plač, tako, da bi znašal njih najmanjši dneven zaslužek $7.20 na 8 ur.
Delavci od kosa pa da bi imeli lestvico, tako urejeno, da bi služili najmanj eno tretino več kot je dnevna plača, ali $9.60 za 8-urno delo.
Čas in pol za vse delo preko 8 ur za one, ki delajo cd dneva in od kosa.
Za težake se zahteva 60c na uro.
Stavkujočj dobivajo podporo od International Molder's Union in so upravičeni do moralne in finančne podpore vseh moldar-jev in kormakerjfev. FRED L. BAUMGARTNER, tajnik
Labor Temple, 2536 Euclid Ave. Tel.: Prospect 4945 Cleveland, O.
Naznanja se rojakom, da odprl svoj zdravniški urad
je
Dr. Jos. M. JEVNICK, D. C.
CHIROPRACTOR,
in sicer na
1499 E. 55th ST., VOGAL 55. CESTE IN SUPERIOR AVE. to je v proistorih Slovehcem do-t»ro poznanega zobozdravnika Dr. A. C. Lichta.
Dr. J03 M. Jervnick D. C. jt> po narodu Slovenec ter je gra-duiral v najboljši šoli tega znanstva; ima dobro prakso ter bo vedno z vesel jeni storil svoje najboljše, pomagati trpeče mu občinstvu do z o petnega zdravja. Rojaki, vsi, katerim bolezen greni življenje, naj se obrnejo do tega zdravnika, kajti ustreženi Tjoste v Vašo zado-voljnost in korist.-
Urndne ure: 10—12 dop; 2— 8 zvečer.
NAPRODAJ HIŠA ZA DVE DRUŽINI; 11 sob in garaž v ozadju. Vprašajte na 6728 Edna Ave.	(65)
PRODAJALNA IN POPRAVL-JALNICA ČEVLJEV se proda poceni, ker gre lastnik v C-ali-•f orni jo. Meseč. najemnina samo $30. 6735 St C'.air Ave., Cleveland, Ohio	(77)
Don't Fuss With Mustard Plasters
Musterole, made of pure oil of mustard and other helpful ingredients, will do all the work of the old-fashioned
mustard plaster —without the blister.
Musterole usually gives prompt relief from bronchitis, sore throat, coughs, colds, croup, neuralgia, headache, congestion, rheumatism, sprains, 9ore muscles, bruises, and all aches and pains. It may prevent pneumonia. All druggists— 35c and 65c jars and tubes-hospital size $3.
Betcer than a mtutard plaster
HIŠA s 6 sobami na tlakovani ce sti, plin, elektrika, kopališče-velika klet in podstreha sc prodia prav poceni. Kupi se od lastnika in se je aglasiti na 2232 W. 105 St.	(66)
KUPUJEM IN PRODAJAM
vsakovrstne trgovine, gostilne, sladščioarne, hiše, lote in vse kar spada pod to stroko. Predno kupite hišo ali lot, oglasite se pr| meni aH pa če bi radi prodali nu pišite in pridem sam do vas. Kamorkoli je, vas popeljem, da se sami prepričate. Se priporoča«1.
ROJAKI POZOR
na
NAJVEČJO iN ZADNJO RAZPRODAJO
čevljev robarjev in modnega blaga
za moške, ženske in otroke po tovarniški ceni.
Ruber huts in galoše za moške in otroke za vsako ceno, kolikor kdo da. Velika Noč se bliža, kunite sedaj in si prihranite denar. t
RAZPRODAJA SE DO 31. MARCA
, pri
JOS. KOS
15307 Waterloo Rd.,
Collinwood, Ohio
Trgovina odprta od 8. zju-. traj do 8. zvečer, v soboto do 11. zvečer.
ANDREW SAMICH Real Estate 1123 Norwood Rd., v ozadju-
Dobra kupčija!
Dober lot, kanal, . voda, plin;
40x110 $850.00. Business lot na Waterloo Road, $1800.00. Prijazen lot za stanovanjsko hišo 50x120, $1,400.00. Hiša, 10 sob m< 2 družine, $7850. Hiša za. eno družino $5,500; vzame se lot in gotovine za $2,-000.00.
Moses Realty Co.
15505 Waterloo Rd.
EDDY 7841	WOOD 370-R
00 YOU KNOW WHY - - - The Cost Of Living Has Gone llo?
"7~
Dawu'Wli P«!«' 8| FISflM
BN CO'M HENRi£TTt> ITS S. MINVTES
pfnst	ftt<o
l we ain t to be if ^»T
IN THE FlQW
useo TO ^ ( ool »ari. OIVN AfywiNc Iwtowational Cartoon Co., K. y.
2?
'MČT6A0 CP * WlfiH
^Ett ON
TNCN II',EO rneiR.
a s tumm'v aft* \ oh r.-\£ pomth •»£ 't.er «vco THKr e»jT NftuJ - uj£c», toon.
f «4«M th* -
HfcfM THE O to t«\n yooe. * cun mso shot* ,„ttW. ---
MM lAt^l WE	COtNC
to SIT. VP mcHr.ftfte we
DEBELI PRAŠIČI naravnost iz kmetov.
Vseh velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta, pri peljani kamorkoli. Nirke cene. Pridite ob pondeljkih ali četrtkih in si izberite vaše prašiče.
H. F. HEINZ, Stop 150 Shore Line.
Willoughby kara.
Telefon Wickliffe 106-L
------j.1:

CK% 6'Utft V<6P-C rdi.** weNt iNto tvvc. ' , i H<V« ous* .	Ajjr
MODERNE HIŠE
Zidana hiaa za 6 druž., 30 «ob rent $200.00, cena $18,500. Hiša za 6 druž. 30 sob, rent $200.00. cena $17,000. Hiša za 5 druž., rent $175.00, cena $15,-000.
. HiAa za 2 druž., 10 sob na 185 St. $2,000, takoj, cona $8,600. Hiša 14 sob moderna, ivnt $95.00, $2,400 takpj, cena $8,600. Hi&i 6 »ob, kopališče, gara-preko Superior Ave., $2,000.00 takoj, cona $5,000. Dve hiše, vsaka lot zase $2,500 takoj, cena $6,500. Hiša 5 sob, kopališče, cena $3,200. Hiša 11 Bob, kopalii5e. velfk lot, $2,500 takoj, cona $6,200. Lot na St. Clair Ave in store, samo $5,000.
Poleg teh imamo mnogo drugih hiš na razpolago. Ako ste kupec za po-»Wtvo pridite takoj k
GORDON PARK RBALTY CO.
7123 ST. CLAIR AVE. Joe Lušin	i > Ed. Kallsh
Rojaki trgujte z nami in ei boste prihranili denar. Poštonofrt je naše Koalo, i j i i 1 M » « ti I j : ' ' * » » t i j Mi Vam tudi preskrbimo denar ■ywnt-.-gi.. ii.',i i	mrmxm
Vlahov
ŽELODČNA
GRENCICA
Je narejena in zflP®*
catena v ZARA (Dalmacij*' izza leta 18®1 od
ROMANO VLAHOVA
Naprodaj po VJW lekarnah, sladšči««1' nah in groccrijab-
Edini zasWpnil^T Združenih držav«®-
V. LANGMANN, Inf.
97-99 Sixth Ave., New York, N-J'
JAVNE RAZPUODAJE-
Kupili smo 122,000 paroV ^ merišikih armadnih čevljev M"®* son jzdelka, mer od o^ do 12» * so bili zadnji preostanek eneSP izmed največjih vladnih kontrfl torjev za čevlje.	. ' nfl
Ta čevelj je jamoen, da je iz odstotnega uanja, temno rttj» barve s prišitim jettikom. d« £ more vanje blato ne vpda-tualna vrednost tega čevlja )e $6.00. Toda ker smo jih toliko skupaj, jih nudimo javn<>' sti lajiko po $2.95.
Pošljite pravilno mero. Pla^" te poštarju, ko vam jih odda « pa pošljite denarno nakSaznico-ko čevlji niso taki, kot vam borno radevolje vrnili ^ nar nemudoma na zahtevo. ^ NATIONAL BAY STATE SH^ COMPANY	v
296 Broadway, New York,
ALI ŽE IMATE NAJNO^§g GRAMOFONSKE PLOSčBT
Navedek
nekatere: r^g se<mstar !• let — Sveti v«^
_ Katrlnkft
_ Oj ta — in mrnxro gih DOVW'
Jako
ne grafonol *»
3T. CLAIR WELRY &
SIC CO. 6404 St. Clair A *
Velika
tnine,	t.
in najfinejSih^.
Popravljan* jTp.
rokrajske m ^ rfkanaJce xtr* VZ kovrstno
kot tu<fl vye
jp-aanotfone- .
Vso delo gararalrano TELEFON: , Bel] Rand. 710-W. PrWc-
U.1..K.
• n la| nrl Im •t* prs*
v*« ,r«il*rn