thfAct"«^ the Po8tUOf°fi^fby ^Pollster Gcncril. °r " °f thC rCSldent' A' Burlcion ir^ni AMERIŠKAWDOMOVINA nintmniiiiinmMtmnmiitmimff HHHH MMWtWm lil C^T^ v WA-D - fli^F ^■^P^^Ww'^Mr' ■ ■■ m nrmi.........h........ V ^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AttttfttfHttf IlOHl*" NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI , Ife _*_,_ifH_J iS! LEVELAND OHIO QN*JY J^NE --LETO XXH VO ] Slov. Rar. Zveza povsod znana. Zadnji petek je sprejela Slov. Nar. Zveza pismo od če Skrega prostovoljca Ivana Skultetyja, , ki služi v 5. $e-ho-slovaškem Masarikovem polku v Harbinu v Mandžuriji s prošnjo, da bi oddala drugo pismo Slovaški ligi v ( Ameriki. Na Zvezo se je obr-' nilo več naših rojakov iz ra-^ znih delov sveta s prošnjo, za razna pojasnila ali za kako »podporo. Iz tega pisma pa je razvidno, da je poznana tudi med Čeho-Slovaki v daljni Aziji. Za naje "republikance" pa ne vedo nikjer tako da morajo celo kongresni ki prositi naše uredništvo, da jim dostavi pisma. S. N. Z. dela tiho, todavstrajno ter jo povsod dobro poznajo po njenih delih, zlasti v domovini, medtem ko ima S. R. Z. samo par kričačev, da toliko lažje izkoriščujejo naš narod. Tudi javna knjižnica v Cle velandu se je zadnje dni obrnila na Slov. Nar. Zvezo s •prošnjo, da ji pošlje nek knjig o jugoslovanskem vpra šanju, kakor je to že parkrat prej storila. Seveda se je S. N. Z. požurila, da je ugodila tej prošnji z namenom, da se Amerikanci čim bolj seznanijo z našimi težnjami in s kulturo našega naroda. In to so knjige, katere niso napisa-.H naši "republikanci" temveč oni, katere so ti kričači vedno napadali in jim odrekali vsako delovanje. Pri tem naj povdarjamo še to, da je javna knjižnica v imeniku knjig, katere "posebno priporoča za čitanje, na prvem mestu omenila dr. Vošnjakovo knjigo: A bullwark against Germany in jo najtopleje priporočila posebno Ameri-kancem. SRZ. ni dosedaj izdalo še nobene knjige slično tej, izvzemši par brošuric, ka terih pa ne sprejemajo v javne knjižnice, ker je v njih samo zabavljanje, resnega, aktualnega pa nič. Tudi to je'ponoven dokaz, kako dela SNZ. in kako SRZ. o-- ■ Vojna je veljala | 186 bilijonov. Washington, 28. junija. Potem ko bo svet dostojno ^praznoval sklenitev miru, se ?bo njih veselje spremenilo v ^ velike skrbi, ko bodo videli i predložene račune z velikan-' skimi svotami — koliko je stala vojna. Posamezne države so imele naslednje stroške tekom zadnje vojne: Nemčija $39.000.000.000; , Anglija $38.000.000.000; Franci ja$26.000.000.000; Amerika $22.000.000.000; Avstro-Ogrska $21.000.000.000; Rusija $18.000.000.00a; Italija $13.000.000.000; Belgija, Ru-munija, Portugalska in Jugoslavija $5.000.000.000; Tur 'čija in Bolgarija skupaj $3.000.000.000; Japonska in Grška $1.000.000.000. Skupno je stala vojna vse države $186.000.000.000, kakor je preračunal P. Ayers statistik ameriškega generalnega štaba. Ameriko je stala vojna več kot $1.000.000 vsako uro skozi več kot dve leti. • o- — Ii — Tir za »poulično železni-i co na E. 30. cesti se vspešno i nadaljuje in bo gotov do t. V septembra tj. in odprt pro-f metu iljoie vojakov I ubitih v vojni. V tej zadnji strašni vojni je bilo ubitih več ljudi kot v vseh vojskah, ki so se vršile zadnjih sto let. Vseh skupaj je bilo ubitih v tg vojni 7,450.000 vojakov. Izgube se rAdele na 'posamezne države sledeče: Rusija 1700.000, Nemčija 1,600.000, Francija 1,385. 000, Anglija 900.000, Avstrija 800.000, Italija 330.000, Turčija 250.000, Srbija in Črnagora 125.000, Belgija 102.000, Rumunija 100.000, Bolgarija 100.000, Amerika 48.000 Grška 7.000 in Portugalska 2.000. Te Številke pomenijo samo padle v bojih. Je pa še miljo-ne ljudi, ki so umrli na posledicah vojne, ki bi sicer še danes živeli, ko bi ne /bilo te strašne vojne. Kakšno kazen pač zaslužijo povzročitelji strašnega klanja, ki bo ostal za vedno kot krvav madež na platnicah zgodovine? -o- — Nova postava glede davka dedščin, ki je bila potrjena od governerja začetkom meseca junija, bo donesla Cuyahoga county letno do en miljon dolarjev. Odslej bodo morale biti vse zapuščine potem ko lastnik umrje, precenjene, da se tako dobi go- , tova vsota za ta novi davek. — Na potu iz Erie; P*, v Cleveland se je nahajal velik tovorni avtomobil, na katerem se je nahajalo 21 sodov žganja, katerega so hoteli vtihotapiti v Cleveland. Pri Conneaut, na meji Ohio je avtomobil obtičal v blatu, in voznika sta zvalila sode na tla, ter jih potem valila do kraja, kjer je bila boljša cesta. Ko sta jih hotela zopet naložiti na avtomobil, je nemila nesreča ^prinesla zraven nos policije iz Conne-auta, ki so konfiscirali vse, voznika, avtojnobil in —seveda je samo obsebi umevno, da niso pustili žganja svoji usodi, da vzame pod milim nebom vsega hudega konec. Voznika bosta prepeljana v Cleveland k sodbi, kaj pa bodo naredili z visko — se pa ne ve. — Policijski sodnik Russik ' preiskuje zanimiv slučaj. Neki deček je namreč "pokuz-mal" svoji mat ari $70 ter je šel z denarjem v »prodajalno , s tobakom in je tam kupil zavojček cigar. Deček je dal prodajalcu vseh $70 da si , vračuna za smodke in ta mu , je dal nekaj kvodrov kot za ; "čenč" nazaj. Ko je prišla . tatvina na dan, je deček povedal, kje spravil denar "med svet" in ko je mati £la z dečkom v dotično prodajalno, je dejal trgovec, da dečko laže. Zdaj se pa ne ve komu bi i verjeli, dečku ali trgovcu. 1 — Štirje "nadebudni" dečki, stari od 9 do 14 let, ki pa ' morajo biti strašanski slad-' kosnedeži, so vlomili v želez-i nižki voz Big-Four železni-1 ce in odnesli 142 vodnih melon in vrečo sladkorja. Bili ! so zasačeni "in flagranti" in " bodo poslani na "univerzo" 5 v Columbus. — V kratkim posodil nekemu so-. rodniku $1.5000 in policija - sedaj preiskuje nadalje ta slučaj. , --yifcf uyftjjj ■Hrtg.-Mj •;•,•„ jy Nemiri v Berlinu se nadaljujejo. London, 28. junija. Iz Nem Čije prihaja ►poročilo, da so vladne čete napravile red in mir v Hamburgu, da pa postaja situacija v Berlinu vedno opasnejša. Vlada je dala zapreti vse boljševiške voditelje in neodvisne socialiste v Berlinu, da tako prepreči splošno revolucijo. Del berlinske ►posadke je zahteval da se jo pošlje iz mesta, sicer odloži orožje in zapusti službo. V severnem delu mesta so vojaki streljali v množico in ubili dva moška in dve ženski ter ranili šest drugih oseb. Boljševiki so vrgli bombo pred palačo minis-terstva za javna dela, ki ni napravila nobene škode. Obrambni minister Noske je dal povelje, da vojaštvo ne sme rabiti orožja (Jrugače kot v skrajni sili, da pa se mora storiti vse mogoče, da se za-tre vstajo. , —-n-- — V petek ponoči je policija udrla v dva socialistična kluba v Collinwoodu in sicer v mažarskega na 15822 Calcutta ave in v slov. soc. klub na 15606 Waterloo Rd. Dvorane so bile prazne in policija je pobrala vse tiskovine in knjige, ki jih je tam našla, kakor tudi mnogo rdečih ftfanc" ki so krasile dvorano. Pozneje je ^policija .arajjfala osura^eueiiradnUfce slovenskega soc. "kluba in sicer/John Zupanca, 15707 Wa terloo Rd., Pavel Želeta, 1213 E. 173rd St. in John Gorjanca, 14319 Thames ave — Policist John Kleinhenc je opazoval na E. 39th St. in Payne ave. ko sta lezla dva. moška v soboto ponoči skozi okno v prodajalno David Grosmanna. Ko sta bila že v trgovini in sta se ravno hotela okoristiti z dobrimi in prekoristnimi rečmi, ju je aretiral. Na policijski postaji sta povedala da se pišeta Karl Zehe in Joe Roger. Postavljena sta pod $6000 varščine. — Na Public Squaru so odstranili kiosk ali opazovalnico za vreme in temperaturo. Na stotine ClevelandČanov je vsak dan prišlo gledat na ta kraj, da se prepriča kakšno bo vreme drugi dan, le-*po ali grdo in so se potem ravnali pri prirejanju piknikov in izletov. Seveda so bili večkrat nrevarieni ker kiosk ni zanesljivo kazal in zato so ga tudi odstranili. Me-jščani pa sedaj zahtevajo, da i se kiosk postavi nazaj, ker Ivčasih jo je pa le "pogrun-! tal." — 1000 dovoljenj za poroke i so že izdali ta mesec v Oeve-landu, kar bo napravilo rekord za letos. Mesec junij pač tako močno upljiva na srca mladih »parov, da po vsej sili hite v zakonski jarem. ' — šolska oblast je odredila, da se^ da otrokom vsak dan po pet minut poduka, ka ko se naj varujejo pred nezgodami na cesti. Pač pametna odredba, ki bi se morala jupeljati že poprej. I — Člani organizacije »proti jorohTbiciji so nosili v nede-; Ijo v gumbnicah rmene cvetke kot znamenja protesta. Zakaj bi raje ne imeli cvet-ko-plavico, kot znamenje uganjal — Kdor se hoče naročiti na dnevnik "Jugoslavija" iz Ljubljane, to lahko stori pri Frank Hudoverniku 1052 E. 02nd St. Naročnina je za ce- 1 a . i io lcio muh. ' •••' lEi- ■ 'jmjL & l Ml Mirovna pogodba podpisana. Mir je uradno zaključen. Versailles, 28. Junija. Sve-| tovna vojna je wla končana i danes, ko se je jfcdpisal mirj med Nemčijo in | zavezniki. Zgodovinski akt ke je *pričel ob 3:10 minut pdpoldne (ob 9. dop. po Clev.fasu) in tri minute pozneje jfeo nemški odposlanci podpjjali mirovno pogodbo. Potttn so 'podpisali mirovni deufeatje Ame-fike, Anglije, FAncije, Ita-Ii in Japonske in! potem zastopniki malih ajfeav po abecednem redu. Kitajski delegate niso pnsoltvovali ceremoniji, kfcr itfaj hitčli p' pisati pogodbe, fctem ko se jim ni hotelo dololiti gotovih pridržkov, ki4o jih hoteli imete glede Kiau|Chau-va. Nemška mirovla zastopnika sta bila dr. HSfman Mueller in dr. Johanites Bell. Ob 3:40 ie bila vsaJceremonija končana in kosqie prikazali iz palače predsetjiik Wils< minister Lloyd;! George in Clemenceau, jityje pozdravila z burnimi klicjtisočbrojna množica, topovi jfc grmeli in zrakoplovi so švifeali tik nad mestom. Zaradi čudne« obnašanja nemške vlade M časopisja napram zavezmom, se je ves program zav*nikov spre menil. Namesto la bi za\ niki mirovne delegate Nem- smatral/ kot zastopnike prijateljske države, s katero bi se iznova zavzeli ^prijazni diplomatski odnošaji, se nemški mirovni delegatje niso smeli pridružiti ostalim delegatom drugih drŽav, ki so bili navzoči v dvorani, ampak so se morali* odstraniti skozi stranska vrata, skozi katera so jih spustili v dvorano. Nadaljevanje mirovne kon ference se ne bo prekinilo radi odhoda predsednika Wilsona v soboto in Lloyd Georga v nedeljo; prvega bo zastopal tajnik Lansing, dru-zega pa minister Balfour. Nemški mirovni delegat, minister Mueller je podal sledečo izjavo na ostafe delegate mirovne konference, pred-no je podpisal mirovno pogodbo : "Kar bomo mi podpisali se bo tudi izvršilo. Nemški narod bo storil vse v svoji moči da se mirovna pogodba tudi izpolni. Upamo ■pa, da bo ententa sprevidela v njenem lastnem interesu, ii spremeni nekaj točk v mirovni pogodbi, ker sicer bi prišli do spoznanja, da je pogodba taka kot je sedaj nemogoča v izvršitvi. Mislimo, da ententa ne bo zahtevala, da se jim izroči kajzerja in druge višje častnike nemške armade. Nemški narod bo storil vs^ v svoji moči, da bo postal vreden član Lige narodov. SMRT rTAUlAJNTSKEGA ZAPELJIVCA. Iz Klane nad Reko poročajo v "Jugoslaviji" od 4. junija: Neko tukajšno deklico je Že dalj časa zasledoval neki italijanski vojak, katerega deklica ni marala. Zasledoval jo je povsod. Pred par dnevi je delala na polju, naenkrat se pojavi pred njo znani zapeljivec, ki ji je hotel storiti silo. Deklica je z-grabila za železne grablje in udarila zapeljivca š tako močjo po glavi, da je obležal na mestu mrtev. BOJ PROTI ■ l)( iLISoVlMJfli. jj. f.u . 2S iuniis |Na Ogrskem se je pričelo ; proti boljševiško gibanje, kakor se naznanja iz Budimpešte. V torek čez dan so se pričeli nemiri po ulicah, ko so lojalni Mažari vihteli narodne zastave in napadli glavni stan Bela Kun, bolj-ševiškega ministra. Poulični boji so se nadaljevali celo noč. NOVA TROZVEZA. Paris, 28. junija. Anglija, Francija in Amerika delajo načrt, na podlagi katerega bi stopile vse tri države v zvezo da bi Anglija in Amerika prihitele na 'pomoč Franciji v slučaju, da jo kdo napade. Ta pogodba bo predložena senatu Zjed. držav v odobritev. — Kakor se vidi toraj niso popolnoma prepričani o vspehu Lice narodov. 35 LET V JEČI PO NEDOLŽNEM. Jackson, Mich. 28. juniia. James Halsted je presedel 35 let v ječi, obdolžen umora nekega moža. Po 'prestani kazni je prišel na prosto in sko-ro prvi človek, ki ga je sre-čafna cesti je bil oni, radi katerega je bil obsojen, češ da ga je umoril. Slučaj sedaj natančnejše preiskujejo. — Policaja Dvork in Buch sta srečala v soboto ponoči WMtt mm je srbska vlada zaplenila pa- > lačo, kronske dragocenosti in ■ vse premoženje nekdanjega črnogorskega kralja Nikite. Premoženje postane last no- l ve srbske države, i -o- 1 — V nedeljo zvečer je umrl v U. S. Marine bolnišnici Frank Grdina, o katerem I smo zadnjič poročalr; da je nevarno bolan. Pogreb se vrši v sredo zjutraj. Več c [ tem prihodnjič. • — Danes so nabirati ' podpise v Cuyahoga county ■ da bi s pomočjo istih dosegli ' da pride na volitve 4. novembra vprašanje glede pijače ; Nabrati si upajo do 40.00C ! podpisov. i , — štetje šolskih otrok v Clevelandu, ki je pravkaj končano, garantira, da ima Cleveland 943.560 »prebival-. cev. Prihodnje leto se vrš I zvezino ljudsko štetje in pri ■ čakuje se, da bodejo naštel: i najmanj miljon prebivalcev ^ Tako postane Cleveland če ■ trto mesto v Zjed. državah. — Rojaki, ki nimate dela oglasite se v zvezinem ura du za delavsko posredova njo, United States Employ . ment Office, 6204 St. Clali i ave. Mr. Slatjer, poslovodji oddelka se je izjavil, da lah , ko nemudoma preskrbi z: . 500 mož delo najbolj različ i ne vrste, od navadnih de . do finih rokodelskih. Mr . pt^pnij ^aje^dela do "Republikanci" so vedno prepozni. Velikanski halo so zopet dvignila glasila SRZ. na vest da je g. Etbin Kristan pozvan v domovino od socialističnega poslanca, g. Prepe-luha. Poleg nebotičnih sla-vospevov na Kristanovo ose-! bo, vprašujejo s svetohlins-ko nadutostjo, kje so "mo- ■ narhistične" korifeje, kakor ■ dr. Marušič, dr. Vošnjak in drugi, Češ da jim je dal narod v domovini nezaupnico s - tem, da jih sedaj popolnoma prezira. Toda gospodje pri SRZ so prišli veliko prepozno na dan s svpjimi slavospe- - vi na Kristan:?, kajti narod v ) domovini je že pred petimi - meseci izkazal na isti način i svojo zaupnico tudi dr. Ma- - rušiču in dr. Vošnjaku. Oba - sta bila namreč že v januarju - imenovana namestnikom državnih poslancev, dr. Marušič za Gorico, dr. Vošnjak za Ljubljano. Socialisti so se toraj precej pozno spomnili na 1 svojega 'Voditelja" ki jih je 1 takoj ob izbruhu vojne pustil ' na cedilu ter se umaknil na varno. Istotako delajo tudi veliko reklamo s socialističnima za-stopnikoma Prepeluhom in } Golouhom, ki se mudita se-1 daj v Parizu. Glasila SNZ. so že skoro pred enim mesecem prinesla poročilo, da so še ^zadnj^^obupni"3 poslku h pred. polkovnika House-ja int| q predsednika Wilsona, ki jim i. e zagotovil svojo pomo*S. Vi- | a di se toraj, kako dobro so po-učeni naši "republikanci" da a niti ne omenjajo teh tako va-0 žnih sprejemov. n Kar se pa tiče bahanja, da sta bila socialistična zastopnika sprejeta od francoskih socialistov in da je glasilo francokse socialistične stran-a ke L'Humanite objavilo pro-i- test jugoslovansk. socialistov n Češ, da je moral biti ta pro-a test nekaj izvanrednega, jim povemo, da šo tudi v tem ze- .> )- lo pozni. Že v decembru lanskega leta je bil predsednik jugoslovanske vlade, dr. Korošec v Parizu sprejet od francoske socialistične vlade in njih glasilo L'Humanite se n je ravnotako obširno izrazi-e lo o njem in o jugoslovans-e kem stremljenju. Načelnik 0 socialistične stranke je tedaj obljubil v imenu francoskih tj socialistov, da bodo na vso moč podpira boj Jugoslova-Ij nov, da bo uresničena njih j zahteva in stremljenje. B" O tem bomo prinesli prihod-^ njič natančnejše poročilo, že iz tega pa je razvidno, da pridejo naši socialisti povsod v prepozno, kar se tiče narod-ne obrambe, kakor naši "re-, it publikanci" v Ameriki, ki so 1- pričeli šele tedaj misliti na ši to, da bi bilo dobro nekaj zali napovedala vojno Nemčiji in e- m a gotovo, da bodo osrednje sile ^premagane. • _0__ . ' a- — Morris Scher je bil teŽ-ko poškodovan, ko je trčili f- tovorni avtomobil Peerlea la ulične železnice. Tožil ie v h« soboto za odškodnino in priča znano mu je bilo $15.000. r. znamke, je naznani^ poŠt- v "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) . NAROČNINA: Za Ameriko - - - - $3.00 Za Cleveland po poŠti - $4.00 Za Evropo.....$4.00 Posamezna številka - - - 8c Vsa pisma, dopisi in denar na) se poiilja na "Amerilka Domovina" : «l!t St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 fAMBS DEBEVEC, Publisher_ LOUIS J. P1RC. Editor ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.003 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered aa second-class matter January fitti 1000, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. E------ | NO. 76. Mon. June 30. 1919. cijalistov na Slovenskem. . i Tiskovni urad S. N. Z. Zdi se, da se je v naši stari domovini zopet razvnel stran- < karski boj, dasi še ni izginila nevarnost, ki preti celokupnemu narodu. V očigled zavzemanja naših krajev po Italijanih in Nemcih se slovanske stranke bore za nadvlado, ne mari za to, da se je mišljenje slovenskega ljudstva tekom oslobodilne vojne celo izpremenilo in osamosvojilo. Zlasti se prizadevajo posamezniki, katerim je več za strankarska načela, kakor za koristi naroda, da bi dobili moč v vsoje roke, ker vedo, da bo narod, ko bo f priiel do odločilne besede, odvrgel vse, kar je slabega. V kolikor ne ovira tako .prizadevanje za nadvlado .kake stranke splošnega obupnega boja proti zunanjim sovražnikom j I to v kolikor ne nasprotuje koristim naroda, s tem, da bi ga zročil izkoriščevalcem v roke, bi bilo gotovo dopustno, dasi sedaj še ■ ni na mestu. Posluževati se pa pri tem nasilnih metod in zane- j. mar jati vsled strankarskega boja koristi celokupnega naroda, v |Je gotovo največjega obsojanje vredno in pomeni v sedanjem času izdajstvo. -- Meščanske stranke v starem kraju so izpolnile tekom osvo-bodilne vojne svojo dolžnost v polni meri. Ljudstvo je zaupalo j |*Vojim voditeljem, ker je videlo, da ga vodijo k svobodi; podpi-I ralo je moralno in materijalno njih prizadevanje, da se reši avst-i rijskega jarma, kajti prepričano je bilo, da vodi njih prvoborite- v fvlje najiskrenejše domoljublje, ter je najodločnejše obsodilo in • h sramotno zapustilo vse one, ki so delali proti stoletnemu idealu. Ali tudi političnih kričačev, ki so brezdelno opazovali boj , I drugih, ni manjkalo. To so bili socijalni demokratje, katerim je f bila bolj pri srcu internacijonala, kakor pa svoboda naroda, da ^ so pozneje tudi njo samo zatajili, kakor "kača noge" ali S. R. Z. y boljlevizem, ko ga je pričela ameriška vlada preganjati. Celi (as , Krojne niso genili niti z mazincem, pač pa so se nasprotno mnogi . Hit njih proti avstrijski vladi, kakor nemški Scheidemanci kaj-ipirju. Pokazalo se je to pri raznih krušnih in mirovnih demon- J r" stracijaJi, na katero so sami hujskali prebivalstvo, nato pa ga l|Mramotno zapustili. Toliko glasneje pa so kričali, da hočejo skla-* titi zvezde z neba za svoj narod, za katero kričanje pa se ni zmenil noben avstrijski krvniški pes, ki je krvavo zasledoval vse zavedne, narodno čuteče Jugoslovane, a pustil pri miru vse rdeče c | sodruge. j Takoj, ko je bil vspešno dokončan prvi del osvobodilne bor-I be, pa so začeli zopet kazati svoje roge. Danes so zapet interna- , % cijonalci, katerim ni do naroda popolnoma nič. Pričeli so se posluževati nasilnih sredstev, da ojaČajo svojo stranko, grozeč ^ | delavcem, ki nočejo pristopiti v stranko, z bojkotom in z izgubo : dela, ter so it zagrozili nekaterim delodajalcem s stavko, ako bi ne hoteli odsloviti takih neposlušnih delavcev, medtem ko so se 7 < drugih dejansko lotiti. Začeli so razširjati ne samo boljševiške , | nauke, temveč se posluževati tudi njih metod, da bi vrgli Jugoslavijo v tak kaos, kakoršen je danes v Rusiji, Samo po sebi umevno in naravno je, da so starokrajski socijalni demokratje proti sedanji vladi, ali neodpustljivo pa je, da hujskajo narod, ne proti skupnemu sovražniku, temveč k uporu proti domačim oblastim, podpirajoč tako težnje Italijanov in Nemcev, v katerih vidijo svoje prijatelje in brate. O tem nam P svedočijo naslednja dejstva, katera posnamemo po "Ju&°®la-viji". - ' • Ko so Nemci vsled slabe pripravljenosti Jugoslovanov in s pomočjo izdajstva zasedli ves slovenski del Koroške ter se bli- ' žali kranjski meji, so se tega nemčurji in socijalni demokratje g na Jesenicah veselili, češ, da prihajajo "rešitelji". Neki Levstik A se je izrazil: "Le mirni bodite, nam se ne pripeti ničesar: PO- v KAŽEMO JIM RDEČO ZASTAVO, IN PRIJATELJI BO- k DEMO!" Socijalistovski general Mlakar pa se je moral povspeti n visoko nad vse; na javnem prostoru je govoril množicam, kako h naj se obnašajo napram BRATOM NEMCEM, s prijaznim po- K kroviteljskim nasmehijajem na obrazu. k Da so socijalni demokrati pričeli takoj po mobilizacijskem u razglasu hujskati ljudi, naj se ne odzovejo brambi dolžnosti, n dokazuje jasno sledeče: na soc. dem. shodu na Jesenicah, ki se n ■ je vršil kratko po mobilizacijskem razglasu, je neki govornik iz k Ljubljane kr :'J 'o 'fejavil, da on že ve !: ' 1 Če bi imel odriniti k vojakom; in to naj store tudi drugi. Neki Pintar ti je v pa v restavraciji Humer pred mnogimi pričami dokazoval, Is da ni treba iti pod orožje, češ: "Kaj bi hodili k vojakom, saj smo d vendar v svobodni državi!" — Ko se je kakih 10 soc. demokra- b tov Bpomnilo svoje narodne dolžnosti ter odšli z drugimi vred g na Medji dol, se je predsednik tamošnje soc. dem. organizacije o natančno informiral, kedo se je javil k narodni obrani ter je p vsem tem dal ukor, zaupnika Pikona in Sporna pa nahrutil s: h "FEJ, SRAMOTA ZA VAS!" Soc. dem. so sklenili, "da pojdejo s tudi oni na froto, ampak oni se ne bodo borili z orožjem, ko itak d nimamo municije, ampak šli bodo z rdečo zastavo in švabom n podali roke. Rekli so: "Z BELO ZASTAVO JIM POJDEMO j; NOPROTI, KC^A PRIDEMO BLIZU, RAZVIJEMO RU- v S socialdemokratsko stranko so se zvezali tudi nemškutar- s ji, katerim daje ono zavetišče. Jugoslavija od 21. maja poroča, k da so dokazi na razpolago, da SPREMLJAJO SOC. DEM VO-JHTELJI NEMSKUTARSKE DEPUTACIJE V LJUBLJA- A NO IN BELGRAD, KJER JIM GREDO NA ROKE IN k KJER DOSLEDNO PREPREČIJO VSAKO AKCIJO, KI 0 MERI NA ČIŠČENJE NAŠEGA NARODA IN NA ZAJEZI- b TEV ROVARSKEOA POČETJA NADLEŽNIH TUJCEV. n Še lepši dokaz rod olju bi ja soc. demokratov, je pismo, ka- v k. jgo je poslalo več nahujskanih ptujskih socijalistov upravniku a Jugoslavije in iz katerega posnemamo naslednje stavke po Ju- n -" 1 ■ Ini II )" .»HHHIlil 1 iJL- LW1 ,1 J ill--J----1------EST ŽNIK, JE ITALIJAN ALI NEMEC." ... . "KAJ PA MENE SKRBI ZEMLJA, KATERA JE ZASEDENA. DELATI MORAMO, SMIO POD NEMCI ALI ITALIJANI.... "VI NAS, MI VAS, ČLOVEK JE ČLOVEK EDEN ALI DRUGI, TA ] ODSTAVEK LAHKO DAŠ V TVOJ LAŽNJIVI ČASOPIS,!; 1 DA VAS BOMO KLALI KMALU KO SVINJE." | V isti številki piše Jugoslavija: Gotovo se še vsak spominja shodov, katere so pred kratkem sklicali socijalni remokrati pred I "Mestni Dom". Tam so JAVNO HUJSKALI IN ROVARILI -PROTI DRŽAVI, vpili, kako hudo je živeti v Jugoslaviji, ka- 2 kšno pomanjkanje je vsepovsod, da grozi lakota in še mnogo i drugih bedarij. Med ljudstvom je bilo pomešano vsepolno nem- 1 škutarjev, ki so si veselo meli roke, ko so slišali klice najetih in I med množico poslanih prodanih duš, ki so vpile: "DOLI Z J JUGOSLAVIJO!" "JUGOSLAVIJA NAM JE MAČEHA!" jj 16. maja je Anton čuk iz Pevme pri Gorici hujskal pri ju- f žnem kolodvoru tam nahajajoče se vojake, kateri So imeli oditi f na koroško fronto, da naj nikar ne odidejo tja ali pa, da naj tam ž za to skrbe, da "PRIDEJO SEM NEMCI, KATERI SO NASI PRIJATELJI." Čuk je bil aretiran, ravnotako tudi neki Ker- v melj, ker je vojakom, kateri so se peljali z dolenjsko železnico, n k orožnim vajam, rekel, da so neumni, Če se pozivu odzovejo, z Matija Bricelj, pleskar iz Bizovika, pa je v Ljubljani propagiral s misel, da se vpoklicani ne bi odzvali pozivu k orožnim vajam. p Tem in takim hujskačem kliče Jugoslavija: Zgodovina bo n pisala obsodbo o vas Judežih, ki hočete za skledo socijalistične si oblasti in razrednega terorja izročiti slovenski narod madžar- k skim in nemškim "boljševikom", v resnici pa najhujšim narod- j< nim šovinistom. Na drugem mestu pa pravi: Hujskajoče gibanje gotovih ljudi, katerih voditelji se igrajo z našim ubogim p judstvom in majo celo pravico soodločevati o usodi našega ce- p okupnega naroda, presega že vse meje. ODKRITO POVE- jr DANO, ČE BO ŠLO TAKO NAPREJ, BOMO KMALU OB g SVOJO SVOBODO. Naši zunanji sovražniki niso tako nevarni 1( kakor gad, katerega gojimo in celo negujemo na svojih prsih.. n EVROPA PO SVETOVNI VOJNI. V eni zadnjih številk prinaša "The New York Times" pregled o sedanjem položaju v Evropi z ozirom na vojno stanje. "Times" piše: Kljub premirju, katerega, je uveljavila mirovna konfe-j renca, pa divja po Evropi še j vedno nesrečna vojna. Mesto ene vojne, ki je divjala od leta 1914 do 1918, divja sedaj v Evropi Šestnajst vojn, in vrše se veliki boji, ki no poznajo nobenega konca. Boljševiki bojujejo devet vojn, a ostale vojne se razdelijo med razne drupe narode Kolikor je mogoče do ti iz kabelskih poročil se vršijo sedaj v Evropi sledeče vojne: Boljševiki proti zaveznikom, boljševiki proti ruskim lojalistom, boljševiki proti Ukrajincem, boljševiki proti Nemcem, boljševiki pro ti Poljakom, boljševiki proti Rumuncem, boljševiki proti Letom, boljševiki proti Fincem, boljševiki proti Litvin-cem, Poljaki proti Nemcem, Poliaki proti Ukrajincem, Poljaki proti Čeho-Slova-kom, Nemci proti Letom, nemški Avstrijci proti Jugoslovanom, Rumunci, Francozi, Jugoslovani in Čeho-Slo-vaki proti Mažarom, bulgars-ki rojalisti proti bulgarskim komunistom. Fronte, na katerih je pričakovati bojev v bližnji bodočnosti so: Irska, otočje Dodekanezi, iztočna obal Jadranskega morja, Renska jrovinca, to je ozemlje, ka-:ero so zasedli zavezniki. Boljševiki so do pred kra-kim bojevali vojno na dveh rontah, na severni, ki obsega ozemlje Arhangelska ter vturmansko obal, kjer je več tisočev ameriških voja-1 cov ter južno fronto, kj?r se j nahaja Odesa in Krim; Na užni fronti so bili boljševiki ?lasom poročil, zmagoviti, cajti zavezniške čete so sej umaknile do Odese, toda najbolj zadnja poročila po-j novno trdijo, da se boljševiki tudi v teh krajih umikajo. • reven- r : 'o boj proti boljševikom nadaljeval. Najnovejša poročila pravijo, da so bili odbiti vsi napadi boljševikov iužno od Arhan-eelska in ob Murmanskem obrežju/ Ojačenja, katera je poslal proti severu Ttrotzkv, boljševiški vojni minister, niso bila v stanu ustaviti naore dovanja zavezniških čet. Temu vzrok fe, ker so ruski lo-jalisti med tem ood vodstvom generala Kolčaka spravili skupaj precejšno armado! s katero so napadli boljševi-! ke. , Poročila, ki prihajajo iz Arhaneelska in od Murmans-i ke obali, naznanjajo, da se je; pričela drobiti disciplina med j boliševiškimi četami, številni beeunci so pribežali v za- j vezniSki tabor, in boljševiki so se umaknili ?a trideset : mil« pred zavezniki. Vojna med boljševiki in • ■ • ' • ' * ti t ruskimi loialisti se vrši na različnih frontah, med katerimi ste najbolj važni oni admirala Kolčaka ter generala Denikina. Sile admirala Kolčaka, o katerih se je po-, ročalo pred par dnevi, da so pričele z važnim ofenzivnim ; gibanjem, se nahajajo ob železnici, ki teče v vztočni sme-!ri od Saratova proti Volgi, Samara in Perm, važna ius-ka mesta. Okolico teh mest so zasedle ruske lojalne čete in tudi uralski kozaki so stopili na njegovo stran. Generali Denekin Dutton; in drugi so operirali proti boljševikom na južni fronti ter očivdiio sodelujejo s četami admirala Kolčaka. Najnovejša poročila govore o hitrem napredovanju v smeri proti Orenburgu, kjer so boljševiške oblasti odredile vse potrebno, da se umaknejo iz mesti. Čete Denikina pa so dos#gle pred kratkim sijajne uspehe na kav-kaški fronti. Tretja vojna, katero bojujejo boljševiki, je ona proti ukrajinskim nacionalistom katerim poveljuje general Petlura, ki nikakor ne dovoli, da bi se Trocki in Lenine vmešavala v notranje zadeve Ukrajincev. Boji med obema so bili ostri, a zadnja poročila naznanjajo, da je Petlura v premoči in da napreduje. Kijev, glavno mesto Ukrajine je že večkrat izpre-menil gospodarja. Soglasno z najnovejšimi poročili so Ukrajinci zopet zasedli mesto. Petluri je zelo pomagal njegov načelnik štaba, ki je prej služil v avstrijski armadi kot polkovnik. Na nasvet Melnika je Petlura tako porazdelil svoje čete, da je odrezal vse dobave živil za ukra jinsko glavno mesto, vsled česar se ni polastil samo mesta samega, temveč celega okraja kijevskega, katerega so morali izprazniti boljševiki. Novice o bojih med boljševiki in Nemci so površne. Ena najbolj važnih novic, ki so dospele zadnje čase je ta, da zbira maršal Hindenburg večjo armado! ch ustavi pretečo invazijo vzhodne Pruske. Med boljševiki in Poljaki se je vršila dejanska vojna, ki je glasom poročil izpadla ugodno za Poljake. Tudi proti Letom in Litvincem Poljaki nimajo sreče. Evropa ne pozna še miru. Nihče ne mbre z gotovostjo trditi, kdaj se bo ustavilo prelivanje krvi. Videti je, da tako boljševiki kot druci fanatiki enako radi prelivajo kri, in da je ljudstva še vedno dovolj te ali one stranke, kateri je vojna postala vsakdanji poklic. Ig --..o..... ZGODOVINA SUŠICE. Sušica je bolezen, katero dobimo v vseh dobah naše zgodovine, v vseh deželah. Sušica je bila poznana že zdravnikom starodavnega E-gipta in Babilona. O tej bolezni se govori že | pokornosti. Tudi v indijskih Vedah — kakih 2500 let pred Kristom — se opozarja na to bolezen. Spravljali sojo v zvezo z religijo narave. Tako je trpel na sušici glasom indijske pravljice — bog meseca. Sušica je bila posledica nepokorščine boga meseca na-!pram očmu, in radi prepovedane ljubezni napram ženi svojega bližnjega. V starodavni Indiji so zdra ■ vniki zdravili sušico na ta način, da so obračali vso pozornost na prebavo. Bolniki so morali dobivati jako lahko prebavljivo hrano, največ mleko in kozje meso. Bolniki so dobivali to jed v t^ki obliki, da niso vedeli kaj uživajo, ker sicer ne bi jedli. Piše se, da je bil Grk Hipokrat (460-376 pred Kr.) prvi v Evropi, ki je iznašal inteligentni opis jetike. Njegova Šola je zdravila to bolezen na razne načine, toda najboljši uspehi so se dobivali pri onih, ki so večkrat menjali stanovanje. Izokrat in Aristotel opominjata v svojih spisih na nalezljivost sušice. Poznejši grški zdravniki so priporočali jetičnim bolnikom potovanje po morju, sveži zrak in stanovališče v borovih gozdovih, in ta -zdravila tudi današnji moder ni zdravniki priporočajo. Kako velika je Rusija.* . Rusija je teritorijafno največja zemlja na svetu. Je dvakrat večja kot Zjed. države. Rusija tvori šesti del površine celega sveta. Njeno prebivalstvo šteje 180 mil jenov. (To je bilo dotedaj, dokler niso boljševiki razkopali Rusije.) Petinsedemdeset odstotkov ruskega naroda se peča s poljedelstvom. Petnajst odstotkov >se živi v mestih. V Zjedinjenih državah živi 46 odstotkov naroda v mestih. Leta 1913 je bilo tiskanih v Rusiji 34.000 različnih knjig. Le šesti del Rusije ima šole. V ogromni Rusiji ; je samo 1.500 gledališč s premikajočimi slikami. ( V New Yorku samejn je veliko več.) Rusko narodno bogastvo je znašalo $50.000.000.000, a danes je polovica tega uni- f Čenega. Moskva in Petrograd sta oba Štela nad dva miljona prebivalcev. Danes je v Pe-trogradu komaj pol miljona ljudi. Drugo je poklano, padlo v vojni, umrlo za kol ero od lakote ali pa pobegnilo. Samo 162 mest je v Rusiji, ki imajo električno razsvetljavo, 128 jih je razsvetljenih s plinom, a vsa ostala mesta rabijo petrolej. 54 mest ima ulično železnico. Rusija ima najdaljšo morsko obal toda večji del te obali, je zamrznjen skoro polovico leta. Rusija je imela največjo ži tnico sveta. Leta 1910, ko je bila žetev normalna se je pridelalo 23.000.000 tonov pše- * nice. Zjedinjene države so istega leta. eksportirale do 22.000.000 ton. Vsega skupaj so istega leta na svetu pridelali 96.000.000.000 ton pšenice. Tudi tobaka je precej v Rusiji, dasi r^ rrIbI?""no toliko kot v Ameriki. Zjedinjene države ga pridelajo letno 722.000.000 funtov, Anglija (Indija) 433.000.000 funtov in Rusija 198.000.000 funtov. Rusija je druga država v proizvajanju petroleja, prva je Amerika. Velik del trgovine v Rusiji se vrši na takozvanih se-mniih, katerih je v Rusiji sko ro 3000 na leto. Največji sejem ie v Nižnjem Novgoro-du. Kakor hitro se Rusija re-§i boljševikov, ki so ji nastavili nož na vrat. in kakor hitro dobi svobodno, narodno vlado, tako hitro bo Rusija ena prvih zemlja na svetu. 1 Prej je car oviral napredek, , sedaj pa ga ovirata dva car- -ia, Trotzky in Lenine. j [1% Zavaaki slučaj nesreče ali boleuii, Če potrebujete [S ambulanca ali bolaiiki tob, pokličite katerkoli j telefon rsak Čas, po noči ali po dnevn. Mi vedno J H _ ___111 čujemo in odgovarjajo telefon, ker svoai v bill I K PRINCETON obenem Ako vam operator reče, da se ne ogla- I 4 AA4 Blmo' ne vfJeraite» zahtevajte supervisorja, in <Šo- I 1 O01 bite odgovor od naa takoj. I m' g-f* ANTON GRDINA I M 6127 S*' Clair Ave- Cleveland, O. H Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE.«VOGAL 5 5. CESTE Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti. Pišite za na? aljne informacije slovensko ali hrvatsko. J. B. MIHALJEVIČ, upravitelj inozemskega oddelka. * t NAJVEČJA iN NAJSTAREJŠA TUJEZEMSKA BANKA V OHIO. THE BANK OF HENRY SPIRA uninc. GLAVNICA $100.000.00 REZ. SKLAD. $25,000.00 Premoženje blizu $1.000.000.00 - Z naijboljšim jamstvtom, iter naijniižjo seno pošiljamo denar v kronah na Hrvatsko, Slavomijo, Kranjlšiko, Bosno Hercegovino in Avstrijo. Napravimo vam vse potrebne stvari, da morete potovati v stari kraj1, kakor dobava potnega lista iiz Washingtona in to vse za male strelske. Preskrbimo potne karte do starega kraja, ter H vas nas zastopnik čaka v New Yorku n tam vse po- J|J treibinoi uredi za vas. POD NADZORSTVOM DRŽAVNIH BANČNIH NADZORNIKOV. Z ZADOVOLJENJEM FEDERALNEGA REZERVNEGA ZASTOPNIŠTVA ZA INOZEMSTVO. OPRAVLJA VSAKOVRSTNE POSLE PO CELEČI SVETU. Obratite ise talkoj 7. zauipamjeni na ta največji in naijstarejši bančni zavod ' THE BANK OF HENRY SPIRA, nuinc. WOODLAND AVE. & E. 31st ST., CLEVELAND, O -:-,--— mmmmmmmmmmtmmmmmammmmmmmmmmmmm NAZNANILO. NAZNANJAM CENJENEMU OBČINSTVU, DA BOM ODPRL 1. JULIJA restavracijo TER BOM TOČIL VSAKOVRSTNE MEHKE PIJAČE. Priporočam se za obilen obisk JAKOB GRDINA 670 EAST 152nd STREET, COLLINWbOD, OHIO zraven Joe Gornika I rlSf SPOMLADNA I S SEND IT TO ofoicko M ( I FhM^AlVK" BO ZGLEDALA čl- I J0 aiS^M^^-TU.^ *v STA KOT NOVA K 1 I Cl sanerS & Dyers f m Pošljite jo k nam £is- g Pokličite nas po telefo- titi> barvati ali ali po_ | V nu da pridemo iskat. praviti> bo vas prav | f Central &CQA ^ VCljal° ^ P°" I ■ Rogedale 9Qv4 mislite kaj nove oble- M m L--ke sedaj stanejo. ■ { The Frank's Dry Cleaning Go. j «| Urad in delavnica: V C 1361 E. 55th ST. NASPROTI f f LAKE SHORE BANKE 9 9 ■ ^van^oe^d^00^ ^^ Stan^r j ' __ ^ 1 II LI ..............V I ' Q Slovenska Dobrodelna Zveza, II L/ Msirala« Mutual B/arfit Am i. V \ U8T. II. NOV. INK' 1S' MARCA M J V DRŽAVI OHIO UMMh V DRŽAVI OHIO W j? ^^HHP!^ ^ ^ _____ ' —r_ fC Sedež Cleveland. Ohio /\ Vrhovni urad: 1052 E. 62nd St. II Tel. O. S. Princeton 1276 R. U 5 t , VPRAVWI ODBOR« O Predsednik: PRIMOŽ KOOO.T. ««18 Bdim Avenu*. A D Podpredsednik: JOHN QORN1K 6217 St. Clair Ave. I 1 5 Tajnik: PRANK HUDOVBRNIK, 10BJ B. Mnd 8t. JT Blagajnik: JERNEJ KNAUB, 1081 Bait llnd St. II 1 NADZORNI ODBORI V LOUIS J. PIRC, «119 St. Clair Avenue. , <> i I IONAC SMUK. 14701 Hale Avenue. N. BI. O JOSIP RUSS, 6517 Bonna Avenue N. B. X t POROTNI ODBORi I 1 i? JOSIP KALAN. «101 St. Clair Avenue. rV AONI3S 2AL0KAR, 10S1 Addlaon Road. II FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Avenue. \/ FINANČNI ODBORI P {I F~ M JAK8IC. «033 St. Clair Avenue. \J St * FRANK f-ERNB. S03S St. Clair Avenue. Jk ANTON QRDINA, 6127 St. Clair Avenue« ^ ? VRHOVNI ZDRAVNIKI 1 /\ II FRANK J. KERN, 62Q! St. Clair Avenue. I 1 GLASILO ZVEZKI I I J "Ameriška Domovina " 6119 St. Clair Ave. N. E. \J 3L Vse denarne »adeve In stvari, kar ae tlfie A SC upravnega odbora, naj ne polllJa na vrh. tajnika. P Vse pritožbene zadeve. Vi Jih Jo relil druitveni porotni odbor, se poliljajo na predsednika porot- /\ 1 ne»a odbora Joalp Kalan. . I 1 Seje vrhovnega odbora se vrie vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldan v pisarni vrhov- I I L / nega urada. W Bil je nasprotnik prohibicije. V mestu Rufach v Elsasu je umrl grajščak Teodor Mo-ser, ki je zapustil precej čudno oporoko. Odredil je, da ga pokopljejo na posebno mirnem mestu pokopališča, ker Je vedel, da tam ni vlažno. Ranjki je bil velik ljubitelj dobre kapljice, in ni mogel trpeti vode, ko je bil še živ, pa tudi ne po smrti. Med drugimi določili oproke se i nahaja tudi ta: Na pokrovu / moje mrtvaške rakve se mo-' ra nahajati pokrov iz stekla, ki se zapira z železno ključavnico. Obujte me v dobre, Kmočne čevlje in v rakev mi t dajte zvestega spremljeval-f ca mojega živlienja, mojo pa-fejico, kakor tudi mojo pipo in " mošnjifiek za tobak. Ko umrem, me morajo lepo cble-ii in ležati moram na parah na isti postelji, kjer sem umrl. Mrtvaški sprevod se mora ustaviti nekoliko na Napoleonovem trgu pred kipom Matere božje, in pogreb-ci morajo postaviti krsto na tla. Moja žena mora tedaj, ko bodejo krsto spuščali navzdol v zemljo, sedeti zraven na stolu, da bo vse natančno videla. Ko je te besede spregovoril, se je obrnil na drugo stran in izdahnil dušo. Naredili so vse natančno, kakor je zahteval. Naš državni proračun za leto 1919-20 predloži finančni minister še ta teden narodnemu predstavništvu, proračun izkazuje 799 miljo-■ov dinarjev in 84 miljon iron primankljaja. 't Nova cena soli. — Finao-Jcno ministerstvo je odredilo, »da stane od 1. junija naprej v državnih skladiščih 100 ke iJcamene soli 135 K, morske Mli 120 Kin industrijske soli V Užitninski davek na žga mje. — Ker je žganje v vseh Ipokrajinah države SHS ra-Jzen v Srbiji in Črnigori ped 'vrženo užifnini, je sklenilo | finančno ministerstvo, da se ^naknadr.o cbdači tudi ono žganje, ki se importira iz Srbije, oziroma črnegore. V Pariz je odpotovalo ne-I kaj zastopnikov vseh treh | slovenskih strank. Pridružil se jim le tudi knezoškof dr. |B. Jeglič. To je zadnji obup |ni korak in poizkus, doseči | pri ententi pravične meje na-i šemu narodu. Želimo jim se-: j veda največji uspeh, a boji-' mo se, da pri ljudeh, ki | hočejo danes komandirati j j vsemu svetu, ne bodo mnogo Gozdni Čuvaji sluge. — Na |$rt naredbe, po kateri se | uvrščajo gozdni čuvaji rfied sluge, je deželna vlada odo- Vojn odškodnina v drža m SHS. — Naši mirovna de-■gatje zahtevajo za Srbijo. dovolila za oblačila bednim koroškim beguncem prispevek v znesku 20.000 kron. Vojni ujetniki se smejo ženiti.— Hrvatska pokrajinska i vlada je odpravila naredbo, , ki je prepovedovala vojnim ujetnikom ženitev z jugoslovanskimi državljankami. -—«- | KUNDETOVO SLOVO. Ves zgrevan in potrt bom čakal zdaj na smrt! Ves svet postal je "suh", 1 kaj ni zdaj vse "od,muh"? Zdaj ko več "špage" nimam *pa tudi ne prebivam za celi svet med vami, | tolažba bo le v jami I i Barab glavar bil nekdaj, za "Špago" rad dal vsekdaj, i zdaj več ne morem "tretat" » za cesto bom pometat! O Kunde, Kunde, kaj bo? Kak bi napravil znajdbo, da z vode delal "Sp&go" , prodajal jo na vago. A druzega ne kaže, 1 "antverha" znam vse baže, od tu jo bom popihal, saj sem vse tak "predihal"! i ; "Sutkejs" imam že spokan, in v Solzah ves in "skrokan" vam rečem še adijo, zdaj *pa gremo-o caro mio! Kunde z Lublane. . Hiša naprodaj za 1 družino, lepo urejena, elektrika, kopališče, škriljeva streha. Takoj se plača $1400, ostalo lpo dogovoru. Vprašajte pri Karol Škulj, 6207 Schade ave. (78) ^Ižče se dekle za v candy store, s stanovanjem in hra-lio. 1401 E. 55th St. (x) Naprodaj je Čisto novo pohištvo za 4 sobe. Lepa prilika za novoporočence. Vprašajte na 1003 E. 63rd St. (78) Naprodaj je hiša s 5 sobami in trije loti v Nottingha-mu. Po nizki ceni. Vprašajte na Kasteličevi farmi v Not-tinghamu za Frank Kelhar. _____________________(78) Kdo bi hotel vzeti za svojo jo 6 letno deklico, kateri je mati umrla *pred 7 meseci? Vprašajte na 3829 St. Clair lave. od 5. ure naprej zvečer. Odda se soba za 1 ali 2 fanta, brez hrane, kopališče, i 6729 Beyliss ave. (77) Najboljši ekstrakt t v hmelja in *ladi. * I Doma narejeno pivo ZA M AN JE . KOT 3 CENTE STEKLENICA. . JL^W WW1.« i LENIČ DOBRE PTVE. Po «*iih priproatih navodilih dobite IfffififiB®" | | Naznanjam, da imam v zalogi najboljše šivalne stroje in to I "SINGER ŠIVALNE STROJE" katerih nobeden drugega j izdelka šivalnih strojev ne prekosi v šivanju. ; Dajem jih tudi na lahka odplačila in sicer po $2.00 meseč-I no ali za gotovi denar v devet-' desetih dneh časa za plačati. > Toda ne pozabite pa tudi, da po- * pravljam vsake vrste šivalne 1 1 stroje od $1.50 v»je, ter tudi I I kdor želi zamenjati stari stroj I > za novega, vedno vzamem stari -stroj v račun na novega. Toraj gospodinje kakor tudi dekleta, ako želite imeti trpež- [ i ni šivalni stroj, zglasite se pri 2 vašem Slovencu 1 RUDOLF PERDANU f 6026 St. Clair ave. 2 POZOR! PLUMBING! ^ Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrst* r no plumbersko delo, potem c se oglasite pri vašem sta- n rem, dobro znanem prijate- s lju - Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. vf Sprejemam vsakovrstna * popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-Ierje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DE-LO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 (x25) FARME NAPRODAJ. Rojaki, ki želite kupiti far- ; me, obrnite se do mene, kajti naprodaj imam vsakovrst- ; ne farme z vsem farmarskim ' orodjem, živino, dobro zem- \ ljo in okolico. Jaz nisem :i agent, ker imam v tej okoli- " ci sam farme in sem jako zadovoljen. Prodajo se farme s raditega, ker so bili sinovi F ubiti v vojni. Toraj ti far- c mar^i so naredili denar, in s želim da bi ga tudi vi naredili v farmah. Cesta tukaj je s vsa tlakana. Toraj kdor želi ^ kupiti farmo, naj se obrne ^ z zaupanjem do mene, pis- t meno ali osebno. Moj naslov: Mike Lukner, R.F.D. No. 2. Box 87 Rock Creek, Ohio, i (76) c LIBERTY BONDI se kupujejo pri nas za gotov -denar po najvišjL^tržni ceni. Mi plačamo gotolv denar za a vojno hranilne znamke. S. T. Bone & Co. 5 808 American Trust Bldg. na Square. 8. nadstropje, od- " prto do 8. zvečer. (x5$) ( Dr. J. V. IS ŽUPNIK, j SLOVENSKI f ! zobozdravnik,? i 6127 St. Clair Ave. (Q Kmiuaovo poslopje trad Grdi- I ( u«>v<» trnovi-o m Najboljše zobozdrav- * * 1 niiko delo po niz-1 kih cenah. , 11 \ I Uradne wm od 8:30 zjutraj d. ' ^ 8:30 aveler. 1 G , t^C LiUrt» UmM m •mjM.j. < ' ' I «■ * ptrnliU, Hh. . k 7 • Lepa soba se odda v najem 5 za 2 fanta^ kopališče in ele- e ktrika. 6710 Bonna ave. (77) - ..i.. . . 1 in ttSS Jedom.Vproda j Slabi živci j povzročajo mnogoštevilne bolezni. M Malo drushh. matadij jo, ki so bolj S trpeče in povzročajo toliko potrtosti S kakor iivfino bolezni. Veled teca je 1 treba takojino zdravljenje. Med ^ drugimi zdravili, pripravljenimi za m take eluSaje ee jt M SEVERA'S j NERVOTON | (Severov Nervoton) mnogokrat ob- g netel kot najboljli pripomoček. Pri« S poročamo ga vam kot sredstvo v i® •lučaju duievne potrtosti, insomnije 5 ali izgube apanja, nervozno i2Črpanje r-ali onemogl6st. histerija in nervoz- i« nosti sploh. Ojača oslabele živce, jih poživlja in tako ojača ves živčni sistem, da more vzdrževati napor in odgnati bolezni Naprodaj v vseh lekarnah. CenaflJ*. fl < HIŠE NAPRODAJ. Hiša 8 sob, za 2 družini, blizu 79. ceste. $3600. Hiša za 3 družine, cena $4800. Takoj $1500. Hiša je na Norwood Rd. Hiša 8 sob, za 2 družini, elektrika, fur-nes, cena $4400, Takoj plačate $1500. Dve hiši na St. Clair ave. s prodajalnami, jako poceni in tudi na obroke. Imam tudi več zidanih hiš naprodaj in mnogo hiš v Collinwoodu. Oglasite se pri J. Lusin, 1065 E. 66th St. (76) Singer šivalni stroj, skoro nov, se proda po jako nizki ceni radi odhoda v staro domovino. Vprašajte nat 3837 St. Clair ave. (76) Čedna front soba se odda i v najem za enega ali dva fanta. 1426 E. 51 st St. (76) < FRANK WAHCICH Slovenska trgovina Z ŽENSKIM BLAGOM IN OPRAVO. 746 E. 152nd St v Collinwoodu, i Naprodaj je restavrant v slovenski naselbini z dobrim prometom. Pojasnila se do-oijo v upravništvu tega lista._(76) Išče se stanovanje, 3 ali 4 t sobe, za družino brez otrok. V Collinwoodu. Kdor ima kaj naj naznani v uredništvu < tega lista. (77) Odda se v najem dve sobi in kopališče, pripravno za dva poročena človeka brez otrok. Poizve se na 1197 Norwood Rd. (76) Naprodaj je farma, 53 akrov v izvrstnem stanju, 45 milj vzhodno od Public Square, ob tlakani cesti, hiša % sob, velik hlev in druga gospodarska poslopja, vsakovrstno sadno drevje, jako bogata zemlja, blizu šole in prodajalen. Nekoliko plačate takoj, drugo na obroke, ali pa se zamenja tudi za hišo v Clevelandu. Cena^ $6000, skupaj z vsem pridelkom. Vprašajte pri lastniku 14410 Lake Shoce Bid. Eddy 2030 Rd. (76) Išče se priletnega moža ali žensko, ki bi zjutraj odprl prodajalno mehkih pijač, (soft drink). Oglasi naj se od 5. ure naprej na 6102 St. Clair ave. (77) - um- Telovadni odsek SI Sokola v Cleveland, Ohio. naznanja s to notico, da se bo telovadba za moški in deški naraščaj vršila vsak nondeljek, sredo in petek od , 7. do 9. ure zvečer na So-kolskem vrtu, na Glass ave. in 61. cesta. Zvonko Mohorčič, načelnik • •/i^ —......•-J-i____________-L. —J. i Dr. S. Hollander, 1 zobozdravnik i! » ' i • :: 1355E.55thSt.vog.St.Clair i: :: Vstop na 55. cesti nad lekarno :: .. . •**"»«» Tm« t Aotre Cuvkiam 7,80 A.M. TU A BufUlo ~ —-- —f^ flakflEfe^^ _ ...... ■ —fk(. ter. •flW,w»ld.B!~plM HHhM^dj^--- ^iitiimtiiiiiHiiiiiiiitiiiiHiiiiiiitiiiimitiiitmiuiiiiiiiiiiiiiHiiNiiiiiHiiiiiiiiiiiiiaiii^ I Čistenje in likanje oblek. | DOBRO DELO: NIZKE CENE: S MoSke obleke....... . $1.2$ Ženske kiklje ..........Me j j E MoSke suknje......i.. $1.25 Ženske dolge suknje... 91JS !| Jopiftl............50« Ženske obleke.........»1J« I I I Prlneetam 7W 2381 E 82 ST. Garfield | S Ar T-x • i*«* , _ j. i ■ I A. J. DAMM, poslovodja HANS IZ ISLANDA • ROMAN > SPISAL VICTOR HUGO,......ZA "A. D." PRIREDIL P. I odvrne tresoča se v komaj sliSnem gla-če imaš, če imate, rekla iskrico ljube-)ak malo usmiljenja gospod, če nisi go-Dči samo z namenom reslepiš, če nečeš, da od V to ječo postane •t, lord Ordener, moj , prenehaj, v imenu imenu vseh angeljev — nikar se blazno a j v gotovo smrt! moj ljubi Ordener!' i — in gorke solze ji lice, dočim počiva ivica na prsih mlade- — "naredi eno žr-ene. Nikar ne zasle-roparja, tega straš-lona, to silno pošast si se sklenil boriti, ivo korist se podajaS /ajno pot, Ordener, ? Kdo ti more biti •ažji kot nesrečna ateri si komaj sino-1 da je tvoja prelju-ma? neha govoriti, ker e zaprle sapo. Okle-s z obema rokama a okoli vratu, in s i, nežnimi očmi gle-enerja. božanska Ethel, iš se brez vsakega 3og pomaga onim, 'ični, in v nevarnost 10 radi tebe. V doti- ii Skrinjici se naha- - ithel ga prekine v , ' V mojo korist, ra-Toda kaj meni ko- , ega kot tvoje življe- , sner, kaj se bo zgo-moj, če tebe ne bo ali misliS, da mo-ia vsak način umre-lodam na pot, da po-rilca Hansa?" oraj ti ne pofcnaš nsa— peklenskega [ veš kako zverins-si se odločil zašle-preganjati? Ali ti da je on gospodar j nih sil, ki prežijo , ih krajih? Ali si ( je njemu mogoče ele gore nad mirne | jih uničiti? Ali ti da podzemeljske , crivajo njegovo pot, , ns s samim dihom » isne vse svetilke ob , bali? Ordener, ka- j misliti, da boš ti i ;a velikana, to po- { ri pomaga celo pe- \ imaš bele roke in , -je?" i m cuici, ali nimam tudi i tvoje goreče molitve in misel, da se borim za tebe, za j tvojo korist? Ethel, bodi pre- j Spričana, da so moč in silo i razvpitega bandita mnogo s preveč opisovali, in da je vsa ; govorica o njem pretirana. 1 On je mož kakor jaz,'lcvt mo- 1 ri, dokler more, dokler ga ne > doleti nekega dne usoda, ka- 1 teri se mora ravnotako pod- \ vreči kot vsakdo drugi." "Toraj nočeš slišati moje > prošnje? Moje besede nimajo nobenega glasu pri tebi? f Ti me ne poznaš? Povej mi kaj se zgodi z menoj, če ti j odideš? Povej, mi, kako mo- t reš biti tako neusmiljen in brezsrčen z menoj, da se po- s dajaš iz nevarnosti v nevar- d nost, povsod si prvi, kje,r t^ smrt preti — in zakaj vse to? F Tvoje življenje je moje. ti v pimaš pravice postavljati s! to življenje v nevarnost ne- d znanim pošastmi, s katerimi g nimaš ničesar skupnega.' i In Ethel se je v trenottfu N *opet spomnila vseh grozot, E in strašnih pripovedk, katere je pravil poročnik v svo- j< ji hudomušnosti. In dekle d nadaljuje s pretrganim gla- j n som, glasno jokajoč: 4'Zago- k ta vi jam ti, dragi Ordener, da t mož, ki ti je povedal, da je d I ^^adn^človek^je pre- Ij i ih alt jg . ' ' $e meni ne vrjameš, zakaj po-a- slušaš besade drugih? Ali e, ne veš, da ti jaz želim samo 2- dobro, da te ne morem zala peljati? Tisoči so že posku-)- sili srečo s to pošastjo, toda n se niso vrnili živi iz boja z la njim; uničil je cele regimen-e te. Ah, kako bi želela, da ti >j še drugi povedo isto kar ti u skušam dokazati jaz; mogo-v če bi drugim verjel in se pre- 0 mislil?" Prošnje uboge Ethel bi !' skoro gotovo omečile Orde-ii nerja, da bi prelomil svoj a j sklep, da ni šel Že predaleč. I !-! Besede, katere je spregovo- I - ril Schumacker prejšni večer i- v obupu, so zopet zadonele < na uho Ordenerja. To mu je J t dalo novo moč, da je še en- I i* krat trdno sklenil, da ga no-š bena stvar ne omaja na sve- 1 \ tu. < 1 "Ethel," reče Ordener, i a "lahko bi ti rekel, da ne grem - nad velikana, toda kljub 1 " temu bi vseeno šel. Vendar i te nečem slepiti, ampak po- t r vedati resnico. Ponavljam ti r " da se nikakor ne smem usta- f * vljati med tvojimi solzami in t 5 med dejanjem, ki more biti " samo v tvojo korist. Ethel t moja —tvoja sreča, tvoja ra- j » dost — mogoče tvoje življe- £ 1 nje — tvoja srčna kri, vse to r » je odvisno od uspeha moje- c r ga n^tnena." In mladi mož Č " strastno objame svojo obože- k " vanko. i "Toda kaj me to briga," r ' odvrne Ethel vsa objokana. F " "Prijatelj moj, moja radost, * " moja edina tolažba, kajti Or- z " den6r, ti veš, da nimam ni- n " kogar na svetu — Ordener, } nikar ne zamenjaj te tolažbe, katero imam sedaj v tebi z " z nekaj kar je negotovo, kar ) " se lahko ponesreči. Kaj je I " sreča in življenje v meni, če e t zgubim tebe?" z * "Ethel, življenje tvojega c { očeta je tudi na tehtnici.' , s Ethel se mu rahlo odtegne f iz objema. g 1 "Življenje mojega očeta?!' ' ponavlja s komaj slišnim gla- k som, ko je prebledela na li- r cih. * ' "Da, Ethel, tako je! Ta lo- s pov, katerega so najbrž pod- y kupili sovražniki tvojega o- j1 ! četa, grofa Griffenfelda, ima n » v svoji posesti papirje in li- z 1 stine, ki so bile ukradene za- n > upnemu človeku tvojega oče- s ta. Če dobimo te listine v g roke, tedaj se skaže nedolž- n * nost tvojega očeta in tvoje b ' trpljenje v ječi nemudoma iz- ti gine. Povem ti, Ethel moja, ti aa rad umrjem, samo da do- ti bim te listine v roke.' Ethel je bila vsa bleda in v nema za nekaj trenotkov. o Solze na licih so se ji posu- k š^le, njena utripajoča prsa so v se valovito vzdigovala. Za- k zrla se je v tla z motnim, Ij brezpomembnim pogledom - sj bil je to pogled obsojenega /i za katerega se je že dvigni- ir la sekira, da mu odseka gla- k vo. zi "Življenje mojega očeta!' s> vzdihne konečno. Potem se pa polagoma zo- k pet obrne proti Ordenerju. ja "Kar Ste sklenili narediti d; je brezpotrebno, toda naredi- n te vseeno." t\ Ordener pa jo stisne na p( svoja prsa. "Ah, plemenito dekle, daj da čutim udarce F tvojega srca ob mojem srcu. k Plemenita prijateljica! Po- m vem ti, obljubljam ti, da seizi skoro vrnem. Da, kmalu bo-j hI deš moja. Rešil bom tvoje- Lj ga očeta, da tako v resnici fo zaslužim čast biti njegov sin. k; Moja Ethel, moja ljubljena h ji Ethel!' Kdo more popisati ganut- ie je plemenitega srca, ki čuti, M da se zanj zanima drugo ple- Vr menito srce? Zdi se človeku kot bi dvoje bitij čutilo v pc trenotku vso sre£o, vso ra- da dost življenja okrašeno z nj •"^h^rstt.^ i U M*«.— •- ■ -.'1 t i J& idi, hiti! In če se nikdar več ne vrneš k meni, tedaj me bo žalost ubila. Imela bom vsaj to žalostno tolažbo." Oba sta vstala. Ordener položi svojo roko v roko svo je oboževan ke, in čutila sta se srečna, neskončno srečna. Molče korakata po vijugastih hodnikih prostranega no tranjega dvorišča in obotavljajoč sta dospela do širokih vrat, ki vodijo v svet. Tu seže Ethel v nedrije in prinese .na dan male, zlate škarjice, s katerimi odreže koder svojih krasnih, črnih las. "Vzemi, Ordener; naj gredo s teboj. Naj bodejo ti lasje bolj srečni kot pa oni, ki ostanejo na moji glavi." i Ordener udano stisne darilo svoje oboževanke k ustni- 1 cam ter strastno poljubi tem ne kodre. Pred slovesom spregovori Ethel: "Ordener, misli na mene, jaz bom pa molila za s tebe. Mogoče bodejo moje 1 molitve ravno tako mogoče pri Bogu kakor bo tvoja roka v borbi z demonom." Ordener sklone glavo pred tem an gel jem. Njegova duša je bila prepolna, da bi moeel govoriti. Dolgo časa obsta-neta na mestu, sklonjena v r objemu. In ko se hočeta lo- t čiti, stisne Ordener še en- v krat nedolžno dekle k sebi r in pritisne dolg, čist poljub 2 na njeno deviško čelo, potem pa skoči po stopnjicah, kjer n trenotek pozneje odmeva s zadnja beseda: "Na svide- s nje!" Deseto poglavje. )' Grofinja d'Ahlefeld se je " zbudila zjutraj jako zgodaj. r Vso noč ni zatisnila očesa, 11 in zdelo se ji je, da bo dan c enak noči. Napol sloni na 1 zofi, in v duhu premišljuje ' dogodke svojega Življenja, ki J" so zapuščali grenke sporni- 1 ne, kot življenje ki se živi v č grehu, ki daje le za trenotek c radost, pozneje pa obilen s kes. Mislila je.na Musdemo- 11 na, o katerem je sanjala ta- c ko blažene sanje, ki so bile . sedaj toliko strašnejše, ko je vrgel krinko od- sebe in mu g je lahko pogledala na dno k njegove črne duše. Nesrečna i zgubljena ženska je jokala, Č ne raditega, ker je bila pre- v sleparjena od svojega grešne t ga ljubimca, ampak ker nje- t ne oči niso bile več slepe — Č bile so to solze obžalovanja, i toda ne kesanja, in to je bil p tudi vzrok, da žena ni našla r tolažbe v svojih solzah. r V takem premišljevanju se P vrata dvorane odpro. Hitro si obriše mokroto na očeh, nakar se obrne s hrbtom proti ^ vratom, ker jo je jezilo, da jo g kdo moti, kajti dala je pove- j Ije, da se ne sme nikogar c spustiti k njej v sobano. Ko v zagleda Musdemona se spre- 5 meni njeno trpljenje v strah § ki pa hipoma zgine, ko opa- j d v spremstvu Musdemona * svojega sina, Friderika. 5 "Mati!" zakliče poročnik" ri w iu Case Anto Repair Co. S tem naznanjamo vsem Slovencem in Hrvatom in Srbom, da smo otvorili novo podjetje za popravljanje avtomobilov na 3855 St Clair Ave. to je ravno nasproti 39. ulice. Mi vam popravimo vse kar se tiče avtomobilov, nobeno delo ni premajhno ali preveliko. ■ Popravljamo fenderje, ra- I diatorje, zravnamo "body". Vse delo je garantirano prve vrste, ker s tem vam bo-demo zadovoljili, če vaš avtomobil ne dela dobro, pridite k nam, mi vam povemo vzrok in povemo koliko stane, da se popravi. Vsem onim, ki nam dajo avtomobile popraviti, damo tri mesece prosto postrežbo. Pridite in prepričajte se sami. * ANTON PODPADEC, CARL EHLINGER. (Wed. Fri. 85) ............. _ ___j); Podpirajte slovensko trga vino in slovenska podjetja. si hoče farme kupiti.'Tu v slovenski naselbini nas je že več Slovencev. Naznanim vam, da imam vsakovrstne farme naprodaj, male in ve- % like, z živino in vsem farmar-skim orodjem. Lahko se zamenja tudi za mestno posestvo. Kdor želi biti farmar, se mu priporočam, ker jaz poznam vso zemljo tykaj o- I koli, ki je jako rodovitna. Kdor želi pojasnila, se mu priporočam, naj se obrne do mene pismeno ali ustmeno Louis Erjavec, R. F. D. No. 2. Thompson, O. (Mo We74) Rad bi zvedel kje se nahaja rojak J. L. Mislim, da bi- 1 va nekje v Collinwoodu. Posodil mi je civilno obleko, ko sem Bil pri vojakih in bi mu jo rad vrnil. Vpraša naj se pri J. Modicu, 6201 St. Clair ave. . (76) Pozor Slovenci v Cleveland« Otvoril sem novo KOPALIŠČE, z vročo ali hladno vodo, ka-$ kor tudi "shower baths", ka-• kor želite. Brisače i milo 20c ► za kopelj. 921 St. Clair ave. blizu 9. ceste. (101) I BHf J. S. Jablonski J I ^^H SLOVENSKI FOTOGRAF. | 6121 ST. CLAIRAVE. DE KH^^^^^H Izdeluje sjike za ženitbe in draiinske slike,otroške 3D] ilike, po najtoVejši modi in po nizkih cennh. Za R *M,.00 vrednostnih slik (en dncat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. Bell Main 1441 Cuy. Central 8821-W MIHAEL S. ČEREZIN, Hrvatske-slovenski odvetnik Pisarna: 414 ENGINEERS BLDG. 4. NADSTROPJE VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. •i ž . Zaupno zdravilo dela čudeže. Skoro že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A too tudi radi pravega vzroka, k"eir zaupnost izdek>vattlja zasluži popolno zanrpa-nje in lčisla»nje od strani številnih odjemalcev. ' Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrafii zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo Se dolgio zoper kPraginjo na vseh. številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavelc inam je spodobil še zadnji steber in morali smo cem* nekoliko povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov prizmama brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veiliko več •plaqati za potrebščine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mog"cče drtuginji v okom priti. Zato -pa bo vrednost Trinerjevih le!kov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo aa nje- TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupamje in vspeh med svetom, ikef učini, da*boI z'gtibi svoje stališče. Izmed vseh bolez»ni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spooeti'h v želokteu. Trinerjevo Zdravilno Grienko Vino očisti želodiec in odstrani iz notranjščine drobovja vse unabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih t varin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Tr infer je vi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninioe ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zab^sanlosti, nepire-bavnosti, glavobola, poJ-^lavobdla, nervoznosti, navadne sla-boče, Ikakor toudi v zekxKmih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskle* ob premembi žitja ali rudarje ali druge kfelavce, ko deflajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, bošte našli v njem neprecenljivo vrednost. Dotoite j"e v vseh lekamalh, 1 TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protkua, ali revma-tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoč. Jako dobro je tudi v zadevaii odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno inpcav prij r. "■"""■ ' . _ ____-v t —> /-—-