cena 6,00 din

Poštnina plačana v gotovini

Motorni čoln MČ-1 drzno reže valove. Morda smo ta treniftek priča novemu svetovnem^
hitrostnemu rekordu za motorne čolne na sladkih vodah.

poštnina plačana v gotovini

TIM”” 2

TIM — revija za tehnično in znanstveno
dejavnost mladine

Izdaja Tehniška založba Slovenije, Ljub¬
ljana, Lepi pot 6

Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vu-
kadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokov¬
šek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Loj¬
ze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel,
Tončka Zupančič.

Odgovorni urednik: Božidar Grabnar
TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna na¬
ročnina 60,00 din, posamezna številka
6,00 din.

Revijo naročajte na naslov:

TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X
Tekoči račun: 50 103-603-50 480
Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Ko¬
čevje

Revijo sofinancira Kulturna skupnost Slo¬
venije

Slika na naslovni strani: Miran Novšak

NAŠ INTERVJU

• O

V tej številki vam predstavljamo dva vneta
modelarja in maketarja s severnega konca
naše ožje domovine. To sta brata Gorazd in
Matjaž Glavič iz Slovenj Gradca.

Ko sem ju še med počitnicami obiskal, sta
mi najprej pokazala svojo sobo, ki je od
vrha do tal natrpana z modeli in maketami
vseh vrst, tako da ji upravičeno pravita
»muzej«. Novi in novi modeli nastajajo pod
njunimi pridnimi rokami, tako da obstaja
bojazen, da jima bo zmanjkalo prostora za¬
nje. V pogovoru sta mi zaupala, da ima ta
konjiček v družini že tradicijo. Njun očka je
bil namreč v mladih letih prav tako vnet
modelar in jima še danes z veseljem prisko¬
či na pomoč, če se jima pri kakšnem izdel¬
ku kaj zatakne.

Začetki njunega veselja za modelarjenje se¬
gajo, kot sta mi povedala, v čas, ko sta ko¬
maj dobro začela hoditi v šolo. Takrat sta,
seveda z očkovo pomočjo, naredila maketo
malih železnic in se pri tem oba navdušila
za to delo. Vse razen lokomotiv in va-
gončkov so izdelali sami. Kasneje sta se vse
bolj samostojno lotevala novih in novih iz¬
delkov. Največ sta pri tem delala po načrtih
objavljenih v TIMu.

Omenim naj, da je Gorazd, ki je starejši in
ima zato tudi več izkušenj, nekoliko bolj
zagnan, zato pa je mlajši Matjaž talentiran

modele športnega avta Lamborghini (pri tem
je sam skonstruiral poseben način vzmete¬
nja), Barakudo (maketa jahte), model motor¬
nega čolna Biser, v zadnjem času pa je na¬
redil kar dva modela jadrnice. Za zadnjo od
njiju, ki je že uspešno prestala preizkušnjo
v mokrem elementu, je tudi načrt naredil
sam, le razmerja je povzel po TIM-ovem
načrtu. Jadrnica ni kar tako, saj meri v dol¬
žino kar cel meter, široka je 25 cm, visoka
pa z jamborom vred 1,27 m. Pokazal mi je

TIM 2 74|75 49

organizator, tako da se njuni nagnjenji prav
lepo dopolnjujeta. Medtem ko Gorazd rešuje
konstrukcijske probleme, Matjaž nabavlja
material, potreben za gradnjo, in vse teče
lepo gladko. Vsak, ki se ukvarja z modelar¬
stvom, natanko ve, kako težko je včasih do¬
biti ustrezen material, potreben za izdelavo
nekega modela. Naša dva intervjuvanca bi
bila še v posebej neugodnem položaju, saj v
njunem kraju ni specializirane trgovine s ta¬
kim materialom. K sreči imata prijatelja v
tovarni meril, ki jima rade volje pomaga iz
zadrege, kadar se znajdeta v. stiski za
kakšen material, pa tudi v LIP (Lesno indust¬
rijsko podjetje) najdeta včasih kaj primer¬
nega.

Gorazd ima »na vesti« že celo vrsto mode¬
lov in maket, med katerimi naj omenim le

50 TIM 2 74 75

tudi model jadralnega letala na pomožni mo¬
tor, ki ga namerava kasneje, če mu bo fi¬
nančno stanje to dopuščalo, opremiti še z
napravo za daljinsko vodenje. Načrt zanj
je povzel po prospektu avstrijske tovarne
Graupner.

Matjaževa zbirka je nekoliko manj obsežna,
kar pa konec koncev tudi ni nič čudnega, saj
je dve leti mlajši od brata in ima temu pri¬
merno krajši modelarski staž. Med njegovi¬
mi izdelki izstopata Barakuda in motorni
čoln Biser.

Oba zelo pogrešata modelarski klub, kjer bi
lahko še izpopolnjevala svoje znanje. Pose¬
bno Gorazd je dosegel že tako stopnjo, da
bi potreboval nasvete in pomoč izkušenega
modelarja, saj njegovo praktično znanje na
tem področju že kar presega okvire šol¬
skega tehničnega pouka. Ta je na šoli, ki jo
obiskujeta, pretežno teoretičen, praktične iz¬
delke namreč delajo le skupinsko. Lani so

tako naredili po načrtu iz TIMa mešalec za
beton. Morda se jima bo v prihodnje tudi ta
želja uresničila, vse je odvisno od tega, če
bo taborniški organizaciji, katere člana sta,
uspelo najti ustrezen prostor. V tem pri¬
meru bi se našel v njem tudi prostorček za
modelarje. Želim jima, da se jima ta želja
čim prej uresniči.

Zdaj pa spregovorimo še nekaj besed o nju¬
nem uspehu v šoli in o tem, kako še sicer
preživljata svoj prosti čas. Gorazd je končal
lansko šolsko leto z odliko, Matjažu pa je
manjkala ena sama petica, da bi dosegel
enak uspeh. Fanta torej tudi tu nista od j
muh, zato je kar čudno, da kljub lepim uspe¬
hom v šoli najdeta še toliko časa za svoje¬
ga konjička, pa tudi s športom nista skre¬
gana. Poleti sta po besedah njunega očeta
»kuhana in pečena« v bližnjem športno re¬
kreativnem centru v Turnški vasi, kjer je
poleg bazena in igrišč tudi športno letali- j
šče. Tu večkrat priskočita na pomoč pilotom
pri čiščenju letal, ti pa ju potem za nagrado
popeljejo pod nebo. Najbrž se ne motim
preveč, če rečem, da njuno navdušenje za
modelarstvo izvira tudi od tod in da bosta
morda, ko odrasteta, tudi sama stopila v nji¬
hove vrste. Pozimi pa izkoristita vsak prosti
čas za smučarijo na bližnji Kopi na Pohorju.

Poslovimo se zdaj od naših mladih prijate¬
ljev in jima zaželimo še veliko uspehov v
šoli, pri njunem konjičku pa tudi drugod. j
Vse, kar sta pokazala doslej, kaže, da
bosta sama storila vse, kar je v njuni
moči, da bo tako tudi v prihodnje.

Božidar Grabnar

MALI OGLAS

Poceni prodam dobro ohranjeno jadrnico
razreda »M« (dolžina 125 cm) in jadrnico
razreda »G« (dolžina 65 cm). Prodam tudi
dobro ohranjen avtomobilček na daljinsko
vodenje ameriške tovarne ASSOCIATED z
nekaj rezervnimi deli in orodjem.

Iztok Smode

II. prekomorske brigade 62
66000 Koper

PRVI KORAKI

O#

oo

kolo

Toni Zupančič

VILICE IN SPREDNJE KOLO

Pričnimo tam, kjer smo v zadnji številki kon¬
čali: na okvir smo pritrdili krmilo. S krmi¬
lom obračamo sprednje kolo v levo ali v
desno. Krmilo in kolo sta zvezana z vilicami.
Oba kraka vilic sta zgoraj tik pri okviru oja¬
čena in debelejša, proti koncu pa se zožu¬
jeta. V celoti so cevi vilic tanjše kot cevi
okvira. Ob morebitnem udarcu se tako hi¬
treje poškodujejo vilice, ki jih je mogoče za¬
menjati, kot pa drag okvir. Vendar morajo
biti vilice čvrsta opora kolesu.

Opazujmo lego vilic in krmila. Opazujmo
obliko vilic. Napravimo poizkus: Kolo iz se¬
stavljanke Mehanotehnika pritrdimo na os
in na vsako stran nataknimo na os ploščati
trak v obliki vilic. Držimo obe letvi in vo¬
dimo kolo preko kakršnekoli ovire, lahko
preko zobotrebca. Držimo ploščata trakova
v vseh treh legah, kot je prikazano na risbi,

in potiskajmo kolo v smeri puščic. V kate¬
rem primeru ste kolo najteže speljali preko
ovire? V katerem primeru ste občutili v
roki najmočnejši sunek? V katerem primeru
vam je roko zaneslo preko kolesa? Prva pri¬
trditev vilic na kolo je torej neprimerna.

Opazujmo sprednje kolo. Preverimo svoje
znanje ob risbi. V kroge ob delih vpišite šte¬
vilko, ki je ob imenu posameznega dela.

1. os

2. pesto

3. napere

4. platišče

5. plašč  z zračnico

Kolo ima obliko kroga. Vsak krog ima sre¬
dišče in krožnico. Vsako mesto na krožnici
je enako oddaljeno od središča, če rišemo
kolo (ali krog), moramo vedno najprej dolo¬
čiti središče. To napravimo z dvema pravo¬
kotnima črtama. Pri risbi s prosto roko nato
na vseh štirih straneh od središča zaznamu¬
jemo polmer kroga. Lok rišemo od točke 1
k 2 in 3, nato od 1 k 4 in še od 3 k 4. Po
tem zaporedju se tako izurimo, da narisani
krogi niso več krompirčki.

Pri kolesu je v središču os, na mestu krož¬
nice pa jekleno platišče. Da je platišče na
vseh mestih enako oddaljeno od osi, poskr-

TIM 2 74 75 51

bijo napere. Te jeklene žice morajo biti zato
vse enako dolge.

Obrnimo vozilo tako, da bo stalo na sedežu
in krmilu. Zavrtimo kolo in opazujmo sre¬
dišče. Del, ki je vpet v vilice, miruje. To
je os. Na osi vidimo navoje in matico. V
sredini med naperami osi ne vidimo, ker
je skrita v pestu. Na konceh je pesto de¬
belejše in na ploščicah ob robu so pritrje¬
ne napere. Pesto se torej z ostalimi deli
kolesa vrti okoli osi. Če bi vilice, pesto in
os lahko prerezali, bi bil izgled prereza tak
kot spodnja risba.

Vaš bister pogled je med osjo in pestom
gotovo zasledil kroglice. Nekateri že veste,
čemu služijo, drugi pa pazljivo berite: os
in pesto se morata tesno prilegati. Ali je
to res? Roko oblikujte v pest in vanjo stisni¬
te okrogel svinčnik. Svinčnik večkrat za¬
vrtite. Obračanje je naporno, dlan se
segreje, ker se svinčnik in koža močno ta-
reta. Če prijem roke zrahljate, se svinčnik
laže vrti, ker je trenje manjše. Vendar se
svinčnik v takem ležaju nagiba. Kolo s ta¬
kim ležajem bi na osi nihalo. Torej zgornja
trditev drži, a kako premagati trenje med
osjo in pestom? Popolnoma ga ne moremo
odpraviti, lahko pa ga zmanjšamo. Namilite
roko in vrtite v njej svinčnik. Kakor milnica
v roki, tako strojno olje v ležaju močno
zmanjša trenje. Vsak kolesar ve, da mora
vsa vrteča mesta pri kolesu skrbno mazati.
In kroglice? Lahko bi bili tudi valjčki. Na¬
mestite v obroč manjšega selotejpa sedem
okroglih svinčnikov, šest jih ostane na obo¬
du, sedmi je v sredini, torej os. Zavrtite se¬
lotejp — os naj miruje — ali obratno. Vsi
svinčniki se kotalijo ob osi. Napravili smo
preprost kotalni ležaj, ki močno zmanjšuje
trenje. O tem boste nekoliko kasneje še
brali.

Pri platišču nas zanima njegova posebna
žlebasta oblika. Ker mora nositi plašč in
zračnico, ima oba robova obrnjena navzno¬
ter in zaobljena. Po vsem obodu so še luk¬

nje, v katerih so privojke z naperami. Ob
plašču in zračnici se bomo pomudili v na¬
slednji številki.

MUZEJ KOLES

Spoznali smo prvo vozilo na dveh kolesih,
togo in okorno, ki ga je bilo mogoče krmi¬
liti samo z nogami. To, vsekakor največjo
pomanjkljivost, je odpravil nemški gozdar
Karl Drais, ki je leta 1917 skonstruiral vo¬
zilo s krmilom. Njegovo vozilo sicer ni bilo
dosti bolj udobno, bilo pa je vsekakor bolj
varno. Vendar se ta »stroj za tekanje«, kot
ga je sam imenoval, dolgo časa ni uveljavil,
čeprav je svoj izum že leto potem prijavil
in patentiral.

Moralo je miniti precej let, da so to vozilo
ponovno »odkrili« in se zanj navdušili. Po¬
tem je mlado in staro tekalo in ropotalo po
ulicah. Vozili so se z njim na izlete v na¬
ravo in zgradili so celo prve tekmovalne

52 TIM 2 74 75

steze, kjer so preizkušali svojo moč in
spretnost. Tudi dekleta niso zaostajala.

Oglejte si Draisino na sliki: še vedno je
vse iz lesa, pedal nima, najdemo pa že za¬
voro in krmilo. Oblika koles se ne razlikuje
dosti od prvih poizkusov.

Naloga za konstruktorje

Z vozili prevažamo tovor na večji ali manjši
razdalji. Vsa vozila na kopnem imajo kolesa,
čemu? Napravimo poizkus: Z vžigalično
škatlo bomo prevažali tovor po leseni de¬
ski, nato še po mizni plošči, ki ima gladko
površino, škatlo opremimo z drobno elasti¬
ko, da bomo tovor vlekli. Vlecimo prazno
škatlo po obeh površinah. Povsod hitro
zdrsne, ker je lahka. Tudi na hrapavi površini
se njeno dno ne tare ob površino »ceste«.

zmanjšamo. Se spomnite na kroglice v le¬
žaju kolesa?

Svinčniki imajo valjasto obliko. Podobno ob¬
liko imata veja ali hlod. Če vejo razrežemo,
dobimo polno kolo. Moramo mu le še v sre¬
dini izvrtati luknjo za os in že ga lahko upo¬
rabimo pri našem preprostem izdelku.
Naloga: Na gradbišču potrebujemo prepro¬
sto samokolnico. Izdelajmo model take sa¬
mokolnice.

Vse dele izžagamo iz 1 cm debele deščice in
jih zlepimo z lepilom za les. Kolo izžagamo
iz primerno debele veje.

Pri vstavljanju kolesa moramo upoštevati
vse, o čemer smo se danes pogovarjali:

1. Kolo mora imeti v sredini primerno moč¬
no os.

2. Os mora biti tako pritrjena, da ne izpade.

3. Kolo se ne sme po osi premikati levo in
desno.

4. Kolo se ne sme v ležaju nagibati.

Napolnimo škatlo z žebljički. Vlecimo po
obeh površinah. V enem primeru bomo
vlekli teže. Na hrapavi deski je trenje ve¬
liko, zato potrebujemo tudi veliko vlečno
silo, da škatla drsi. Čim bolj je plošča glad¬
ka, laže drsi, ker je trenje manjše. Zložimo
na desko v vrsti okrogle svinčnike in nanje
položimo polno škatlo. Kako bi opisali raz¬
liko? Se svinčniki kotalijo pod škatlo? Se je
elastika pri vlečenju močno napela? Ste
morali vložiti veliko sile za vlečenje? Na¬
pravimo sklep: s kotaljenjem trenje močno

VZDRŽEVANJE KOLESA

Ob pregledovanju okvira se vselej posebno
pozorno ustavimo pri vilicah. Ker so iz tanj¬
ših cevi in prve prestrezajo vse udarce, po-

TIM 2 74|75 53

čijo hitreje kot okvir. Počene viiice zamenja
strokovnjak. Preveriti moramo tudi, če sta
vijaka na osi dovolj zategnjena. Z dvema
kolesarskima ključema bomo pomanjkljivost
hitro popravili. Paziti moramo le, da se utor
na ključu in šesteroroba matica tesno pri¬
legata. V nasprotnem primeru poškodujemo
ključ in matico. Zaprašeno kolo in napere
obrišemo z mehko krpo. Kolesa ne peremo
z močnim curkom vode, ker spravimo pesek
med kroglice v ležaju. Ležaj se tako poško¬
duje. Zvito platišče poravna mehanik. Da bo
krožnica natančno oblikovana, s privijanjem
privojk na platišču napere daljša ali krajša.

KOLESARJI IN CESTA

Na mestnih ulicah in na drugih urejenih
asfaltiranih cestah so urejeni prehodi za
pešce. Kolesarji se na tem delu ceste po¬
gosto nepravilno obnašajo iz objestnosti ali
iz neznanja.

1. Kateri prometni znak bo stal pred preho¬
dom? Vrišite ga!

2. Kateri prometni znak opozarja kolesarja,
da se bliža prehodu za pešce?

3. Imenuj vse štiri prometne znake!

4. Kdo ima prednost na prehodu za pešce:
kolesar, pešec ali avtomobilist?

c d

5. Kolesar želi prečkati cesto. Ali se pelje
po prehodu ali gre peš poleg kolesa, ali se
pelje poleg prehoda?

6. Kolesar pride do prehoda, na katerem so
pešci.

a) Ali nemoteno nadaljuje vožnjo?

b) Ali pred prehodom ustavi in nadaljuje
vožnjo, ko so pešci že prečkali cesto?

c) Ali spretno zapelje med pešce in tako
dokaže, kako obvlada svoje vozilo!

Pravilni odgovori:

1. c)

2. b)

3. a) otroci na cesti, b) zaznamovan prehod
za pešce, c) zaznamovan prehod za pešce,

d) prepovedan promet za vsa vozila v obeh
smereh.

4. Pešec

5. Kolesar mora na prehodu za pešce preč¬
kati cesto peš ob kolesu.

6. b)

54 TIM 2 74 75

MODELARJI

oo

modelarska
raketa Z-Y

To je odličen tekmovalni model, ki je dose¬
gel že lepe uspehe. Raketa je z jugoslovan¬
skim motorčkom 515 potisne moči 5 NS do¬
segla višino 288 m, najbolj nepričakovano
pa je to, da je bila v zraku polnih 544 sec.

Izdelava:

Trup izdelamo iz šeleshamra tako, da izre¬
žemo trak, dolg 214 mm in širok 80 mm. Naj¬
prej ga zmočimo in nato ovijemo okoli pa¬
lice, ki ima premer 24 mm. Ko se papir po¬
suši, ga zalepimo.

Kapsulo izdelamo iz lipovine, sambe ali pa
balse.

Krila izrežemo iz balse debeline 3 mm in
rob, ki je izpostavljen največjemu uporu,
zbrusimo v konico. Prilepimo jih z neelastič¬
nim lepilom. Pred barvanjem prilepimo na
trup še vodila.

Padalo je iz PVC vrečk in je pritrjeno na
trup in kapsulo z elastično vrvico. Sestav¬
ljeno raketo pobarvamo s svetlo sivo barvo.
Raketa je narejena za naš 5-1-5 motorček,
nad katerega vstavimo košček vate. Padalo
posipamo s smukcem, da se med letom ne
sprime.

Veliko sreče pri lansiranju!

• O

TIM 2 74[75 55

vodna energija
v službi človeka

Ivan Sivec

V prejšnji številki smo se seznanili z vr¬
stami turbin glede na izumitelje. Danes pa
si oglejmo delitev še po drugih vidikih:

1. Po smeri pretakanja vode skozi gonilnik

delimo turbine na:

a) Tangencialne — sem prištevamo
Peltonove turbine, pri katerih ima cu¬
rek vode iz šobe smer tangente na
osnovni krog gonilnika,

b) Radialno-aksialne — sem prištevamo
Francisove turbine. Pri njih vstopa vo¬
da v gonilnik v smeri radija (polmera),
zapušča pa jih vzporedno z osjo, to
je aksialno,

c) Aksialne turbine — sem sodijo Ka¬
planove turbine, pri katerih voda pri¬
teka in odteka vzporedno z osjo.

2. Glede na lego gredi jih delimo na:

a) turbine z vodoravno gredjo,

b) turbine z navpično gredjo.

3. Glede na vrsto energije, ki jo ima voda

pred vstopom v gonilnik, delimo turbi¬
ne na:

a) Enakotlačne: v šobi Peltonove turbine
se vsa potencialna energija vode pre¬
tvori v kinetično energijo. V gonilnik
vstopa v obliki prostega curka in nje¬
gova hitrost se na vsej poti skozi
gonilnik ne spremeni,

b) Nadtlačne turbine: pri vseh ostalih
turbinah se ne pretvori vsa potenci¬
alna energija v kinetično, temveč
samo njen dei.

Oglejmo si zdaj načrt za izdelavo modela
Francisove Hirbine.

FRANCISOVA TURBINA
Delovanje

Nalijte v kopalno kad 5 cm vode. Na ple¬
tilko namestite košček razglednice, kakor
vidite na sliki 1, in držite v položaju A.
Opazili boste vrtinec na iztočni odprtini,
kartonček pa se vam bo vrtel v vrtincu.

Slika 2

Vrtinca ne boste opazili, če je vodna gla¬
dina večja. Umetno ga lahko povzročimo
tako, da na odprtino namestimo pokrovček
s pokončnimi pregradami (slika 2). Te
pregrade moremo tudi obračati, saj so pri
pravi turbini na skupnem drogovju in slu¬
žijo za pripiranje in odpiranje vodnega toka
v sesalni kanal C. Kartonček imenujmo se¬
daj lopatico in jo postavimo nižje v položaj
B. Ko pričenja voda iztekati, bi želel vsak

56 TIM 2 74|75

delček vode skozi pregrade po najkrajši poti
v obliki zakrivljene črte, ki jo imenujemo
tokovnica. Ta je v odprtini spiralasto zakriv¬
ljena. Na zakrivljeno lopatico udari pod
blagim kotom, s tem mora spremeniti svo¬
jo smer tako, da izteka v smeri osi —
aksialno. Večje število lopatic na skupni
gredi imenujemo gonilnik, zgornji del pa je
vodilnik z lopaticami.

IZDELAVA FRANCISOVE TURBINE  Prav tako odtalimo odprtino v spodnjem

delu okrova spet v velikosti spodnjega
Okrov in sesalna cev  dela gonilnika.

Za okrov (2) uporabimo škatlico za bom-
bone kakor pri Peltonovi turbini. Za sesalno

cev vzamemo lonček, v katerem je bila Načrtajte na mehko (aluminijasto) pločevino

gorčica (10)). Zgornji del okrova (11) naj risbo vodilnika (13), jo izrežite in zapognite

bo plastični pokrovček za zdravila. Vse tro- lopatice za 90°. Tudi odprtina v vodilniku

je zlepimo z »Neostik« lepilom. Odpremo naj bo v velikosti spodnjega dela gonilnika,

škatlico in v pokrovu odtalimo odprtino v Tako izdelan vodilnik zalepite v spodnji del
velikosti premera zgornjega dela gonilnika okrova in poizkusite, če se pokrov zapre.

TIM 2 74 75 57

Gonilnik

V plastični zamašek (5) zažagajte zareze,
v katere boste vstavili žličke za sladoled
(6). V zamašek zvrtajte še izvrtino 3 mm
in potisnite vanjo vložek za kemični svinč¬
nik, ki vam bo služil za os gonilnika (7),
Nosilec ležaja (9) naj bo kovinski trak, sam
ležaj (8) pa konica starega kemičnega svinč¬
nika. Vse skupaj zlepite in namestite tako,

kot to vidite v načrtu. Pri tem morate pa¬
ziti, da bo ležaj tako visoko, da bodo lo¬
patice gonilnika v sredini okrova. Za fino
korigiranje je možno pomikati tudi os.

Pred vstavitvijo gonilnika morate v zgornji
del okrova zvrtati še luknjo 3,2 mm za os.
Preden okrov zlepite skupaj, se prepričajte,
če se gonilnik ne zadeva v stene.
Podstavek izdelajte kar po sliki. V dno iz¬
režite odprtino za odtok vode v velikosti
sesalne cevi in turbino prilepite na pod¬
stavek.

Dotočno cev (3) lahko izdelate iz vratu
primerne plastične steklenice. V okrov pri
strani odtalite odprtino, odrežite poševno
dotočno cev in jo zalepite.

Preizkus:

Na vodovodno pipo nataknite gumijasto cev,
drugi konec pa na dotočno cev. Ko je okrov
zapolnjen z vodo, se bo gonilnik pričel
vrteti.

PRAKTIČEN TOK ZA ORODJE

Domači obrtniki morajo imeti pri opravljanju
raznega dela orodje vedno pri roki. Obstaja cela
vrsta možnosti, od najpopolnejših omaric za
orodje, do žepov, ki so nabasani z orodjem.
Pokazali bi vam radi eno od mogočih rešitev.
Kot vidite iz slike, je ta način spravljanja orod¬
ja prikladen povsod tam, kjer je treba delati
nad rameni. Na primer, če stojimo na lestvi
ali pa kaj pritrjujemo na steno. Za izdelavo toka
potrebujemo močan usnjen pas in kos umet¬
nega usnja. Obliko in velikost priredite glede
na število orodja, ki bi ga radi spravili. Vrečko
(tok) sešijete s šivalnim strojem. Tam, kjer
boste imeli težje orodje, okrepite tok z neti.
Na koncu vdenete v tok pas, vstavite orodje
— in pripravljeni ste.

Prevedla Cvetana Tavzes

58 TIM 2 74 75

jesenski ogledi po
IViehanotehniki

Božidar Grabnar

V prvi številki smo vam predstavili sestav¬
ljive modele ladij nemške tovarne Revell, ki
jih je za vas uvozila tovarna igrač Mehano-
tehnika iz Izole. Danes pa si oglejmo še ene¬
ga od izdelkov te priznane tovarne.

Med vami je gotovo veliko takih, ki so se
kdaj že peljali z motornim kolesom, če dru¬
gega ne, vsaj s pony ekspresom. Pa tudi če
še niste imeli te sreče, priznajte, da vam
srce ob pogledu na bleščeče kromirano mo¬
torno kolo elegantnih linij začne utripati hi¬
treje. Nehote se vam ustavi korak, in ne
morete si kaj, da bi si ga pobliže ne ogle¬
dali. Najbrž veste, da so motorna kolesa
svoji moči in lepoti primerno tudi draga.
Nekatera med njimi stanejo kar toliko, kot
avtomobil srednjega razreda.

Mehanotehnika, kot je videti, dobro pozna
to vašo slabost. Obenem pa tudi ve, da vaši
žepi še dolgo ne bodo zmogli nakupa pra¬
vega motornega kolesa, zato vam je omogo¬
čila nakup motornih koles, katerih cena bo
dostopna tudi vam. Ta imajo poleg vsega še
to prednost, da se vam ob morebitnem na¬
kupu ne bo treba ukvarjati s formalnostmi
okrog carine in registracije, ne glede na to,
kateri model ali znamko si boste izbrali.

šalo na stran, v prodajalni Mehanotehnike,
pa tudi v Nami, Metalki in Maksimarketu v
Ljubljani ali pa v tovarni sami vas čakajo
verni posnetki motornih koles vseh mogo¬
čih znamk, tipov in prostornin. Modeli so na
voljo v merilu 1 : 8 ali 1:12.  Cena za tiste
v merilu 1 : 8 se giblje med 168,00 in 206,00
dinarji, oni v merilu 1 : 12 pa stanejo 93,00
din. Posamezen komplet vsebuje poleg vseh
potrebnih delov še navodila za sestavo. Po¬
tem ko boste komplet kupili, potrebujete le
še nekaj lepila, dvoje spretnih rok in kanček
natančnosti in v kratkem času bo pred vami
čudovit model motornega kolesa, z vsemi
podrobnostmi. Ob pogledu na slike modelov,
ki jih objavljamo, se o tem lahko tudi sami
prepričate, saj fotografijo modela s težavo
ločimo od posnetka pravega motornega ko¬
lesa.

Model motornega kolesa Kawasaki H 1275
v merilu 1:8.  To kolo spada v vrsto tako
imenovanih »dragster« motorjev, namenje¬
no pa je dirkam na kratkih progah po
izrazito težkih terenih.

Model BMVJ R 75/5. To znamko najbrž vsi
poznate, saj je tovarna ena od najstarejših
v Evropi. Poznavalci mu pravijo tudi »kralj
cest«. Model je v merilu 1 : 8.

Yamaha 250 MX je motorno kolo, namenjeno
moto-krosu, športu, ki je popularen tudi pri
nas. Model je na voljo v merilu 1:12.

TIM 2 74 75 59

harrier - prvo uporabno letalo
za navpični vzlet

Bojan Čamernik

Nastanek »Kestrella« — prvega V/STOL
letala

V letih po II. svetovni vojni je v Angliji in
drugje po svetu prevladovalo mnenje, da je
napočil čas raket in vodljivih izstrelkov,
oziroma, da bodo letala kot orožje izgubila
svojo nekdanjo veljavo.

Medtem ko se je večina angleških letalskih
tovarn poskušala na hitro preusmeriti na
izdelavo letal za civilne potrebe, pa so se v
tovarni HAWKER odločili za popolnoma nov
in tvegan korak.

Konstruktor legendarnega lovca »HURRICA-
NA« iz II. svetovne vojne sir Sidney Camm
je odločilno vplival na to, da so se že konec
leta 1956 začela razvojna dela na prvem
V/STOL-projektu, s kratico P-1127, ki je po¬
zneje dobil ime »KESTRELL« (jastreb).
Tovarna HAVVKER SIDDELEY AVIATION LTD
v Kingstonu na Temzi je ta raziskovalna
dela začela proti volji angleške vlade in
zato z lastnimi sredstvi. Za osnovo so upo¬
rabili specialni reakcijski motor z vrtljivimi
iztočnimi odprtinami tipa BRISTOL »PEGA-
SUS« BE 53 s potisno močjo okoli 5400 kp.
Inženirji tovarne HAVVKER so »okrog« tega
zanimivega motorja skonstruirali zmaj kla¬
sičnega letala s krili, trupom in repnimi po¬
vršinami in mu dali simbolično ime »Jast¬
reb« (ta lahko visi v zraku in se šele nato
zažene na plen).

V oktobru 1960 je bil prvi prototip XP-831
gotov in konec meseca je bil opravljen prvi
»polet«, ki pa je trajal samo dve minuti.
Pri tem je bilo letalo z vezmi pritrjeno na
zemljo, pilot pa je bil s kontrolnim mestom
povezan s telefonom. Radijska postaja je
bila namreč za vgradnjo pretežka.

13. marca 1961 je bil nato opravljen prvi
običajen vzlet z zaletom in aerodinamičnim
vzgonom. Proti koncu leta, v septembru,
je bil po uspešnem navpičnem startu oprav¬
ljen prvi prehod v vodoravni let z začetno
hitrostjo »0«. Ta prehod je dobil ime »TRAN-
SITION« ali po naše PREHOD. Julija 1961
je bil dokončan drugi prototip XP-836, ki

pa se je v preizkusni seriji poletov zaradi
blokiranja ene od vrtljivih iztočnih odprtin
med pristajanjem zrušil.

Kmalu zatem sta bila dokončana tudi tretji
prototip XP-972 in četrto letalo te vrste
XP-976. Vsega skupaj je bilo takrat izdelanih
13 letal. Zadnja med njimi so dobila še
močnejši motor s potisno močjo 6100 kp.
Uspešno opravljeni preizkusi navpičnega
starta in prehoda v vodoravni let ter stop¬
njevanje vodoravne hitrosti vse do in prek
»zvočnega zidu« (mach 1,25) so pri teda¬
njih NATO zaveznikih Amerike in Nemčije,
ki sta na svojo roko delali podobne raz¬
iskave, vzbudili zanimanje za JASTREBA.
Že 1. januarja 1962 je bila podpisana po¬
godba o skupnem financiranju nadaljnjega
razvoja, skupni proizvodnji teh letal ter
preizkušanja v različnih operativnih okoli¬
ščinah. V ta namen je bila 15. novembra
1964 ustanovljena pisana letalska enota TRI-
PARTITE SOUADRON, ki je dobila mešano
angleško-ameriško-nemško pilotsko in teh¬
nično sestavo ter deset letal KESTRELL tipa
F(GA) Mark 1.

To letalo je bilo dolgo 13 m, čez krila pa
je merilo 7 m. Prazno je tehtalo 4600 kg,
polno naloženo pa 7700 kg. Največja hitrost
je znašala okrog 1100 km/h, največji akcij¬
ski radij pa skoraj 4000 km.

60 TIM 2 74 75

HARRIER G, R. Mk 1

»Tripartitna eskadrilja«, ki je letala pre¬
izkušala na angleškem letališču West Rayn-
ham-Norfolk, je v pičlih šestih mesecih
opravila 1200 poletov oziroma 585 ur lete¬
nja v vseh okoliščinah. Novembra 1965
je bila ta preizkušnja končana, eskadrilja
razpuščena, letala pa razdeljena.

Na osnovi izkušenj, zbranih med delom te
eskadrilje, in glede na možnosti nadaljnjega
razvoja te vrste letal ter v skladu z vlogo,
ki naj bi jo V/STOL letala odigrala v mo¬
rebitni vojni, je angleško obrambno mini¬
strstvo v dogovoru s komando RAF leta
1965 razpisalo nov natečaj za izdelavo po¬
dobnega, boljšega letala. To naj bi že leta
1968 nastopilo službo v operativnih enotah
angleškega letalstva. Ob tej priložnosti je
tovarna HAVVKER ponudila novo, izboljšano
verzijo P-1127, od katere je bilo takoj na¬
ročenih šest prototipov in serija 60 letal.

Nastanek HARRIERA  — splošni opis letala

Samo pol leta po naročilu, 31. avgusta 1966,
je prvi prototip HARRIERA G. R. Mark 1
vzletel. V kratkem času je bilo izdelanih
12 letal, ki so do septembra 1969 opravila
prek 1600 ur letenja oziroma prek 10000
poletov. V zadnjem obdobju preizkušanja
so na teh letalih leteli tudi piloti RAF.
Čeprav je HARRIER po zunanji obliki zelo
podoben KESTRELLU, pa je bilo uporablje¬
nih samo kakšnih 5 % konstrukcijskih risb,
95 % letala pa so na novo skonstruirali.
HARRIER je tudi nekoliko večji, saj znaša
razpetina kril 7,7 m, trup je dolg 13,95 m,
letalo pa je visoko 3,43 m.

HARRIER je v osnovi klasični visokokrilec.
Krila so strelasta, s kotom 34° ter nagnjena
navzdol pod kotom 10°. Na obeh straneh
trupa so sorazmerno velike sesalne odpr-

TIM 2 74|75 61

tine za zrak. Trup je klasičen, izdelan iz
aluminijeve pločevine, le okrog 7 % vseh
delov je iz titanovih zlitin. Repne površine
so običajne, vodoravna krmila pa so nag¬
njena navzdol pod kotom 10°.

Krilo HARRIERJA je popolnoma novo in ima
zaradi izboljšanih aerodinamičnih lastnosti
»žagasti zob«. Konci kril se dajo enostavno
zamenjati z daljšimi končnicami, ki omo¬
gočajo daljši akcijski radij pri preletih. Pod¬
vozje sestoji iz petih koles z nizkotlačnimi
pnevmatikami (6,5 atm). Prednje in zadnji
dve kolesi so med poletom spravljena cen¬
tralno v trup, stranska oporna kolesca pa v
končnicah kril. Prednje je tako vrtljivo, da
se HARRIER na zemlji lahko vrti okrog
svoje navpične osi. Podvozje je tako čvr¬
sto, da lahko vzdrži pri polni obremenitvi
prek sedem ton, hitrost pristajanja je kak¬
šnih 3,6 m/s.

Motor se nahaja v sredini in za razliko
od klasičnih reakcijskih letal izhaja reakcij¬
ski curek iz štirih vrtljivih odprtin pod
krili, ob strani trupa. Tanki za gorivo se
nahajajo v trupu, polovica, skoraj 15001,
pa v krilih.

Na obeh koncih kril — ter na obeh koncih
trupa — na spodnjih površinah, so vgra¬
jene stabilizacijske šobe na stisnjen zrak.
Na zadnjem koncu trupa ob straneh pa so
manevrske šobe, ki omogočajo obračanje
letala okrog navpične osi v zraku in na
zemlji.

Pilotska kabina je podobna kabinam klasič¬
nih reakcijskih letal. Pilot vodi letalo s
palico in nožnimi krmili. Le poleg ročice
za plin se nahaja še ročica za spreminjanje
položaja vrtljivih iztočnih odprtin, ki omo¬
gočajo navpični start, prehod v vodoravni
let in vodoravni let do hitrosti 1,25 macha.
Letalo je opremljeno z motorjem ROLLS-
ROYCE-BRISTOL »PEGASUS 101« s poti¬
skom 8710 kp (pozneje 9740 kp). Iz motorja
izhajajo ob straneh štiri iztočne odprtine,
ki se lahko sučejo in tako usmerjajo reak¬
cijski curek pod različnimi koti glede na
os motorja. Iz prednjih dveh odprtin izteka
samo reakcijski curek komprimiranega zra¬
ka, iz zadnjih dveh pa reakcijski curek, ki
nastaja pri zgorevanju mešanice goriva in
zraka v zgorevalnih komorah. Motor »PE¬

GASUS 101« porabi do 10 ton zraka v mi¬
nuti, kar ustreza prostornini kakšnih 40
normalnih hiš!

Oborožitev in oprema

HARRIER je oborožen z dvema topovoma
tipa ADEN kalibra 30 mm, lahko pa še z
raketami in bombami. Opremljen je z ra¬
darjem, računalnikom, identifikatorjem za
zračno razpoznavanje, infra rdečo napravo,
občutljivo za toplotne tokove izpušnih pli¬
nov, in še vrsto drugih naprav.

V primeru oboroženega spopada leti polno
oborožen in z gorivom napolnjen HARRIER
z glavne operativne baze (kakšnih 400—500
km za bojiščem) v neposredno bližino mož¬
nih ciljev (60—80 km), kjer se navpično
spusti na pomožno letališče. Tu čaka pilot
na povelje za napad. Po končanem napadu
se letalo vrne v glavno bazo. Na ta način
je HARRIER znatno prej na cilju kot kon¬
vencionalna reakcijska letala, ki letijo iz
baz globoko v zaledju ter pri tem porabijo
večino goriva za dolet in vrnitev. Hkrati ko
HARRIERJI poletijo v neposredno bližino
cilja, krenejo za njimi kopenski konvoji z
gorivom, strelivom, rezervnimi deli in po¬
trebnim tehničnim osebjem. Ponavadi pre¬
važa ta konvoj tudi aluminijska vzletišča
velikosti 15 x 15 metrov in teže kakšnih
30 ton. Izgradnja zasilnega letališča traja
kakšnih 45 minut, maskiranje pa nadaljnjih
30 minut.

Za razliko od drugih reakcijskih letal pa
lahko leti HARRIER tudi v neugodnih me¬
teoroloških razmerah. S pomočjo vrtljivih
izpušnih odprtin lahko »leze« tudi s hitrost¬
jo 100—150 km/h popolnoma normalno; to
pa pomeni, da se pilot lahko bolje kon¬
centrira na iskanje pristajališča, prebija
oblake ali meglo, leti v hribovitih predelih
itd.

šolanje pilotov ni posebno težko, potrebno
pa je, da kandidati obvladajo letenje na
helikopterjih in modernih reakcijskih leta¬
lih. Po angleških podatkih je potrebno kak¬
šnih 20 ur letenja na helikopterjih in
500—600 ur na reakcijskih letalih.

Kljub določenim slabostim, ki so običajne
za vsako novo letalo, je HARRIER odlično
bojno letalo, kot naročeno za izvrševanje
posebnih taktičnih operacij.

62 TIM 2 74|75

daljinsko vodenje

Jan Lokovšek

HETERODINSKI RC SPREJEMNIK (II)

Osnovne lastnosti in prednosti heterodin-
skega sprejemnika so nam že znane; spoz¬
nali smo jih v prejšnji številki. Važno je to¬
rej, da je RAZLIKA signala in signala LOKAL¬
NEGA OSCILATORJA med 455 kHz in 465
kHz! Če je ta razlika že 480 kHz ali pa
440 kHz, kar ustreza vhodnim signalom
27,145 MHz (ali več) oz. 26,995 MHz (ali
manj), sprejemnik ne bo več reagiral. Torej
so motilni signali nad in pod to mejo temu
sprejemniku že neškodljivi! Vemo pa, da
bi oba signala (26,995 in 27,145 MHz) rege-
nerativni sprejemnik vzel kar za svoja. Ama¬
terji sestavijo tak sprejemnik brez težav,
pa tudi začetniki so mu kos. Potrebni mate¬
rial se v naših (ljubljanskih) trgovinah dobi,
težave bodo edino pri nabavi para kvarc kri¬
stalov in morda pri natančni izdelavi (risa¬
nju) ploščice za tiskano vezje.

Za napajanje sprejemnika sem predvidel ni-
kelj-kadmijeve akumulatorje (DEAC) 4,8 V,

prav tako pa je sprejemnik »zadovoljen« s
6 V iz baterij, saj je napetost stabilizirana.
Povedati moram še, da sem se zgledoval
po podobnem sprejemniku tovarne Multi-
plex. Osnovne sheme takih sprejemnikov so
si namreč zelo podobne, pač pa je potrebno
izračunati vrednost elementov (uporov, kon¬
denzatorjev) za naš material (transistorje) in
seveda konstruirati uporabno tiskano vezje.
Glede na to, da ima ISKRA že čudovit izbor
uporov, transistorjev predvsem pa kondenza¬
torjev (cene so manj čudovite), je tak spre¬
jemnik lahko zares majhen; ploščice tiskane¬
ga vezja merijo samo 35 x 45 mm.

Dovolj besed, oglejmo si shemo na sliki 4.
Napajanje je stabilizirano z zener diodo ZD
na 3,5 V. Oba kondenzatorja C1 in C2 še
poskrbita za blokiranje te napetosti in sicer
C1 za NF in C2 za VF.

Vhodni del sprejemnika predstavljata tuljavi
L1 in L2 s kondenzatorjema C3 in C4. VF
signal pride prek antene na prvi nihajni
krog (L1, C3), nato pa se prek magnetnega

48 V

Sl. 4. Shema RC heterodinskega sprejemnika

sklopa prenese na drugi nihajni krog (L2,
C4). Tuljavi L1 in L2 sta namreč induktivno
sklopljeni (del magnetnih silnic, ki gre prek
L1, gre tudi prek L2I)! Tako se VF signal
prenaša naprej.

TIM 2 74 75 63

Lokalni oscilator tvori transistor T5 s pripa¬
dajočim vezjem. Frekvenca tega oscilatorja
je določena z resonančno frekvenco kvarc
kristala. VF signal, ki ga daje lokalni oscila¬
tor, odvzemamo na odcepu tuljave L4 in ga
vodimo na sledečo stopnjo, to je mešalnik.
Transistor T1 je mešalni transistor. Na bazo
T1 pride VF vhodni signal (prek L3), na
emiter pa VF signal iz lokalnega oscilatorja.
Tok, ki ga daje T1, vsebuje (zaradi lastnosti
mešalne stopnje) množico različnih frekvenc,
med katerimi pa je za nas zanimiva le razli¬
ka frekvenc vhodnega signala in signala iz
lokalnega oscilatorja. To razliko »izseje«
sledeča stopnja — medfrekvenčni ojačeval¬
nik.

Kolektor transistorja T1 je priključen na ta¬
ko imenovani medfrekvenčni transformator.
S slike vidimo, da je to v bistvu nihajni
krog. Tako se na bazo sledečega transistorja
(T2) prenese le ozek pas frekvenc, ki jih do¬
loča resonančna frekvenca nihajnega kroga
— medfrekvenčnega transformatorja. Ta je
okoli 460 kHz. Ta signal se ojačuje še na¬
prej, prek T2, t2, T3, t3. Ker gre kar prek
treh medfrekvenčnih transformatorjev, je
prenašanj pas kar se da ozek (dobra selek¬
tivnost!), obenem pa dobimo tudi dobro ob¬
čutljivost. Ojačanje je namreč zelo veliko;
za to poskrbita transistorja T2 in T3. Vse
vezje od medfrekvenčnega ojačevalnika t1,
pa do t3 je medfrekvenčni (MF) ojačevalnik.
Detekcija signala 460 kHz poteka na transi-
storju T4. Na bazo pride ta signal prek se¬
kundarnega navitja t3; na kolektorju T4 dob¬
ljen signal še »zgladimo« v filtru (C6, R 10,
C7) in že imamo želeni NF signal.

A. R. O.

Zanimivo je videti, kako deluje avtomatska
regulacija ojačanja. Vidimo (glej sliko 4), da
je delovna točka transistorja (napetost na
bazi) določena z diodo D in uporom R7. Ta
je stalna in se ne spreminja. Delovna točka
transistorjev v MF ojačevalniku pa je dolo¬
čena z baznim tokom obeh transistorjev.
Obe bazi sta napajani prek upora R11 (220
kfi), ki pa je prek R10 vezan na kolektor
transistorja T4.

V primeru, ko ni vhodnega signala ali pa je
ta šibak, ni signala 460 kHz oz. je tudi ta
šibak. Takrat pride na bazo T4 malo in je
zato tudi kolektorski tok T4 majhen. To po¬
meni, da bo majhen padec napetosti na

64 TIM 2 74I75

uporu R8 in bo napetost na kolektorju T4
skoraj enaka napajalni — skratka, velika bo.
Tok bo tekel od + prek R8, R10 in R11 na
bazi transistorjev T2 in T3. Ta tok poskrbi,
da imata T2 in T3 največje ojačanje. Torej,
če je signal majhen ali pa ga ni, imamo naj¬
večje ojačanje; saj ga takrat tudi potrebuje¬
mo!

Ko pa je vhodni signal večji, je močan tudi
MF signal 460 kHz, ki »odpre« detektorski
transistor T4. Zato se napetost na kolektorju
T4 zmanjša (ker steče tok in se poveča pa¬
dec na R8). Tako se zmanjša tudi tok na bazi
T2 in T3 in ojačanje MF ojačevalnika se
zmanjša. Če bi bilo ojačanje preveliko, bi
prišlo do popačenja signala, kar bi pomenilo
popačena, lažna povelja krmilom!
Sprejemnik naredimo na ploščici tiskanega
vezja, ki ima mere 35 X 45 mm. Sliko plo¬
ščice v merilu 1:1 — pogled od spodaj —
prikazuje slika 5.

Sl. 5. Slika ploščice tiskanega vezja v meri¬
lu 1: 1

Sl. 6. Povečana slika ploščice z označenimi
sponkami

Seveda je na taki sliki premalo prostora, da
bi lahko označil točke spajanja. To sem
naredil na povečani sliki, kjer sem tudi
črtkano označil lego posameznih elementov.
Vezavo posameznih elementov bomo strnili
v tabeli. Odločil sem se, da bom letos obi¬
čajnim rubrikam dodal še eno, in sicer po¬
datke o proizvajalcu omenjenega elementa
oz. kje je bil kupljen. Tako bom, upam,
marsikomu olajšal delo, žal pa ima tudi ta
stvar le kratkotrajni učinek, saj se založe¬
nost trgovin kakor tudi cene spreminjajo iz
dneva v dan.

+ 4,8 V 92

0 93

A 97

NF 95

Toliko za tokrat, naslednjič pa bomo začeli
zares. Predvsem pa poudarjam tole. Kdor se
namerava resno ukvarjati s heterodinskim
sprejemnikom, si mora nabaviti parček kri¬
stalov in medfrekvenčne transformatorje.
Frekvenci kristalov morata biti narazen za
460 kHz, npr. 27,125 MHz in 26,665 MHz ali
27,225 kHz in 26,765 MHz itd. Z medfrek-
venčnimi transformatorji bo manj težav. Te
imamo v vsakem transistorskem sprejem¬
niku, zato jih najdemo tudi po servisih
(Eij, paziti moramo le, da so dovolj majhni.
Gledano z vrha, sme imeti stranica kva¬
drata največ 7 milimetrov, sicer moramo
povečati ploščico tiskanega vezja!

TIM 2 74 75 65

elektronski merilnik obratov

Jernej Bohm

Obe veliki mednarodni organizaciji, katerih
član je tudi naša država: NAVIGA, ki skrbi
za brodarske modelarje, ter FAI — njena
skrb so tudi graditelji letalskih modelov,
sta pred nedavnim zaostrili tista pravila, ki
zadevajo hrup eksplozijskih motorčkov. Prej
strah vzbujajoče ropotajoče male pošasti so
se takorekoč čez noč spremenile v prijetno
drdrajoče »igračke«. Nova pravila so ne¬
usmiljena.

Hrup dušimo z miniaturnimi dušilci, ki jih
pritrdimo na izpušno odprtino motorčka.
Novi (tihi) dušilci žal še dodatno obreme¬
njujejo motorje in tako zmanjšujejo njihovo
koristno moč. Iz motorjev pa želimo iztisni¬
ti poslednji delček moči. Za to pa obvezno
potrebujemo zanesljivo napravo, s katero
lahko izmerimo vrtljaje osi eksplozijskega
motorčka.

To je že tretjič, da v TIM-u objavljamo
načrt merilnika vrtljajev. Tokrat je to izbolj¬
šana verzija mojega prvega merilnika. Novi
merilnik ima dvoje območij z dovolj širokim
merilnim obsegom. Prvo območje je name¬
njeno predvsem nastavljanju mirovnega te¬
ka motorja. Najmanjše število vrtljajev, ki
ga še lahko izmerimo, je pod 300 vrt/min.
Doseg tega območja pa je 6000 vrt/min. Dru¬
go območje ima spodnjo mejo nastavljeno
na 5000 vrt/min., zgornjo pa na 30.000 vrt/
/min. Območji preklapljamo s stikalom.
Odlika novega merilnika se kaže pred¬
vsem v njegovi natančnosti.

Opis delovanja elektronike

Mislim, da je ideja zelo dobra. Osnovno
vezje oscilatorja lahko uspešno uporabite
npr. za nizko frekvenčni generator v oddaj¬
niku za radijsko vodenje. Zanesljivost delo¬
vanja je zajamčena. V teh oddajnikih na¬
vadno uporabljamo A-stabilni multivibrator.
Z enim samim multivibratorjem pa včasih
ne moremo generirati vseh kanalnih frek¬
venc. Tega se vam tokrat ni treba bati.

66 TIM 2 74 75

Srce vezja je tako imenovani Schmitt triger
(T2, T3) z regenerativno povratno vezavo
(T1). Na njegovem vhodu imamo konden¬
zator (C1). Ko se napetost na tem konden¬
zatorju približa zgornjemu pragu Schmitt
trigerja, se le-ta prevrže in zapre transistor
Tl. Kondenzator C1 se prične prazniti. Hi¬
trost praznjenja in s tem frekvenca oscila¬
torja je odvisna od položaja drsnika poten¬
ciometra. Pri določeni napetosti, ki je hkrati
spodnji prag vezja, se ta zopet prevrže in
ves cikel se ponovi. Signal uporabljamo za
generiranje akustičnega signala, instrument
pa beleži tudi število električnih impulzov
[signalov).

Uporaba merilnika

Za veliko večino eksplozijskih motorčkov,
ki jih modelarji uporabljajo, velja: ena
eksplozija — en vrtljaj njegove osi.. Mo¬
torček povzroči nekaj tisoč pokov v minuti.
Podoben hrup, seveda znatno tišji, slišimo
tudi v slušalki, ki jo priključimo na meril¬
nik. število pokov, ki jih proizvaja merilnik,
odčitamo s skale instrumenta. Pri merjenju
potrebujemo tudi nekaj posluha. Z vrtenjem
gumba na merilniku skušamo namreč čim¬
bolj izenačiti število pokov motorja s tisti¬
mi v slušalki.

Najbolj realno lahko ocenimo delovanje
eksplozijskega motorčka, če opravimo me¬
ritev med letom modela.

Opozoriti pa vas moram še na pomanjklji¬
vost teh meritev oz. same metode merjenja.
Skrita je v Doplerjevem efektu. Svetujem
vam, da obnovite svoje znanje fizike in se
o tem sami prepričate.

Tisti, ki ste nam poslali odgovore oziroma rešitve na zastavljeno TIMovo na¬
logo iz zadnje lanske številke, se gotovo sprašujete, kaj se je zgodilo z izumitelj¬
skim kotičkom, ki se vam je, sodeč po odzivu, tako zelo priljubil.

Sodelavec, ki je doslej urejal to rubriko, je zaradi prezaposlenosti prenehal s
sodelovanjem. Ker se je to zgodilo tik pred izidom prve številke, v tako krat¬
kem času ni bilo mogoče najti ustrezne zamenjave. Stvar namreč ni tako eno¬
stavna kot si morda mislite. Obljubljamo vam, da bomo v najkrajšem času po¬
iskali zameno, tako da bo rubrika že s tretjo številko spet »stekla«. Hvala za
razumevanje.

TIM 2 74I75 67

televizor in souporaba
magnetofona

Miloš Macarol

Magnetofon se tudi pri nas zelo naglo uve¬
ljavlja, ker je res vsestransko uporaben.
Nadvse priročni so miniaturni magnetofoni
s kasetami. Povpraševanje po njih je zlasti
veliko, odkar je tudi pri nas stekla produk¬
cija programov v kasetah, ki je namenjena
ne le glasbenemu razvedrilu in plesu, pač
pa tudi učenju — npr. učenju tujih jezikov.
Za predvajanje takšnih kupljenih kasetnih
programov zadostujejo že najcenejši, zgolj
reprodukcijski magnetofoni. Popolnejši od
njih so magnetofoni, ki imajo poleg repro¬
dukcijske tudi snemalno »glavo«. Ti na na¬
šem tržišču prevladujejo in njihova pred¬
nost je v tem, da z njimi lahko tudi sami
snemamo.

Prav zato ima vsak takšen magnetofon po¬
leg mikrofona vgrajeno tudi posebno pušo
za direkten priključek magnetofona na »iz¬
hod«, t.j. običajno kar na zvočnik radijskega
ali televizijskega sprejemnika. Za povezavo
je potreben le dvožilni kabel z ustreznimi

vtikači. Ti so namreč nekoliko različni, za¬
to je prav, da si že pred nakupom povezo¬
valnega kabla dodobra ogledamo, kakšen
vtikač potrebujemo za magnetofon in kak¬
šen za radijski oz. televizijski sprejemnik.
Pri sobnih televizorjih pa takšnega priključ¬
ka največkrat sploh ni, zato vam priporo¬
čamo, da si ga izdelate sami in to prav
enostavno. Kupite si le vtikač, kakršen
ustreza vašemu magnetofonu, in ustrezno
dolžino čim tanjšega dvožilnega kabla. Naj¬
tanjši kabel boste lahko dobili v trgovinah,
ki prodajajo izdelke »Mehanotehnike« iz
Izole. Vtikač skrbno priključite na en konec
kabla. Najbolje je seveda, da ga pricinite.
Pri sestavljanju vtikača skrbno pazite, da

ne bo prišlo do stika obeh žic. Ko je to
končano, odprite zadnji del televizorja (te¬
levizor mora biti izključen!), potegnite drugi
konec kabla skozi eno od rež na karton¬
skem pokrovu ter vsako od prostih žic pri¬
cinite na priključni lameli zvočnika. Tele¬
vizor znova zaprete in stvar je opravljena.
Pri magnetofonih japonske izvedbe, ki ima¬
jo za »vhod« in »izhod« iste vtikače, vam
bo ta kabel služil kar za tri različne na¬
mene:

1. za snemanje glasbenega programa ali
predavanja:

2. za magnetofonsko reprodukcijo (v tem
primeru boste pretaknili vtikač na mag¬
netofonu v pušo za priključek slušalke);

3. za priključek transistorskega sprejemnika
na zvočnik sobnega televizorja.

V obeh zadnjih primerih boste dobili kva¬
litetnejšo zvočno reprodukcijo, o čemer
je govora tudi v našem naslednjem se¬
stavku.

Televizorji imajo precejšnjo izhodno moč,
zato je potrebno pri presnemavanju na mag¬
netofon jakost zvoka nekoliko utišati, da
ne bo posnetek popačen. Najbolje bo, če
posamično preizkusite in si na nek način
označite (ob gumbih televizorja), pri kateri
jakosti in barvi glasu dobite najbolj kvali¬
teten posnetek.

radijski program
na televizorju

Mali žepni transistorski sprejemniki imajo
običajno malce hreščeč glas. To seveda še
ne pomeni, da je sprejemnik slab. Temu
sta največ kriva le miniaturni zvočnik in
plastično ohišje sprejemnika, ki pri žepni
izvedbi prav gotovo ne more imeti takšnih
resonančnih kvalitet, kakršne ima npr. le¬
sena skrinjica starega radijskega sprejem-

68 TIM 2 74 75

nika z elektronkami. O tem se lahko pre¬
pričate, če vaš transistorski sprejemnik pri¬
ključite na zvočnik običajnega televizorja.
Priključek izvedemo na isti način kot je
to opisano v prejšnjem sestavku. V tem
primeru pride v poštev dvopolni vtikač
(»jack«), kakršen je v rabi za priključek
slušalk.

Čeprav se izhodni moči televizorja in žep¬
nega sprejemnika kar precej razlikujeta,
boste prav presenečeni, kako čist in kako
močan glas ima tudi vaš mali sprejemnik.

induktivni spoj
žepnega
sprejemnika
z magnetofonom

V letošnji 5. številki TIMa sem opisal
preprosto napravico, ki omogoča snema¬
nje vsakega telefonskega pogovora na
magnetofon, ne da bi bilo potrebno ka¬

korkoli posegati v sam telefon. Glaivni
del te napravice je tuljava, M jo prek
tankega dvožilnega kabla in ustreznega
vtikača povežemo z magnetofonom, sa¬
mo tuljavico pa enostavno prilepimo na
zadnji del telefonskega ohišja. To je v
bistvu induktivni spoj magnetofona s te¬
lefonom, ki ima poleg vsega to prednost,
da enako dobro posname oba sogovorni¬
ka, pa četudi prihaja en glas iz bliž¬
njega, drugi pa lahko s tisočev kilome¬
trov oddaljenega mikrofona. Kdor si je
po takrat objavljenem opisu izdelal tak¬
šen induktivni telefonski priključek, se
je lahko tudi sam prepričal, kako izvrst¬
no deluje ta enostavna napravica. V teh¬
niki pač še zmerom velja načelo, da je
med vsemi rešitvami najboljša tista, ki
je najbolj enostavna.

In ko sem nekega dne znova eksperimen¬
tiral s to induktivno tuljavico, mi je
šinilo v glavo, da je na podoben način
mogoče tudi transistorski sprejemnik
induktivno priključiti na vsak magneto¬
fon. To pomeni, da lahko z vsakim ma¬
gnetofonom ojačamo glas poljubnega
transistorskega sprejemnika in tako z
njim spremljamo radijski program tudi
šibkejših oziroma bolj oddaljenih postaj,
ki so v samem sprejemniku komajda
slišne.

Kako je to zares enostavno, je razvidno
iz priložene slike. Vtikač tuljavice eno¬
stavno vdenemo na transistorskem spre¬
jemniku v pušo za slušalke, samo tulja¬
vico pa položimo v sprednji del prosto¬
ra za kasete, kjer se nahaja reprodukcij¬
ska tuljava; nato vključimo sprejemnik,
a na magnetofonu vključimo gumb za
predvajanje (PLAY). Zvočnik na sprejem¬
niku je z vtikom vtikača avtomatično iz¬
ključen, zato pa bo v hipu zazvenel gla-s
iz magnetofonskega zvočnika, ki ga lah¬
ko izvrstno naravnamo s potenoiometrom
na sprejemniku in s potenciometrom na
magnetofonu. Z nekaj poskusi boste kaj
hitro spoznali, da je zvok neprimerno
močnejši in kvalitetnejši.

Podoben, morda nekoliko slabši rezultat,
dosežete tudi z miniaturno slušalko, ki
jo namesto vdevanja v uho enostavno
prislonite k reprodukcijski tuljavici. Ne
pozabite seveda pri tem pritisniti na
gumb za predvajanje!

TIM 2 74 75 69

punčka

Kako naredite punčko, ki jo bodo znale ob¬
likovati tudi manj spretne ročice? Obljublja¬
mo načrt, ki bo po njem lahko punčko na¬
redil kdorkoli.

Potrebujete trši papir, ostanke trikoja in
poljubnega blaga. Najprej izstrižite po pri¬
kazani risbi iz papirja telo, zvijte ga v sto¬
žec in zlepite. Glavo — kroglico — naredite
iz kroga, ki ste ga izrezali iz trikoja in ga
tako obšili, da ga boste potem lahko sti¬
snili skupaj. Glavico napolnite s cunjami,
penasto gumo ali s čim drugim in trdno
prišijte. Premer kroga naj bo 5 cm. Lase na¬
redite iz koščka pliša ali pa iz preje. Roke
naredite enako kot glavo iz kroga s preme¬
rom 2 cm. Obleko sešijte iz trikotnika blaga
6,5 X 12 cm. Blago preganete na polovico in
ga sešijete na narobni strani ter zarobite.
Pri vratu obleko nagubajte in prišijte na

konico stožca iz papirja. Rokave naredite iz
blaga 5x5 cm, preganite ga na polovico in
na narobni strani sešijte, na ramenih pa na¬
gubajte. Tudi na spodnji strani rokav na¬
gubajte in všijte kroglico. Sedaj rokav pri¬
šijte k obleki. Nato prišijte še glavo in šiv
zakrijte z ovratnikom. Punčki privežite še
ruto ali pa okrasite kite s pentljo. S tušem
narišite še oči, in punčka je gotova.

jadralni
model A-1

Damjan Žulič
Priredil Tone Pavlovčič

Ob koncu prejšnjega letnika naše revije smo
prejeli skice in opis jadralnega modela, ki
ga je izdelal mladi letalski modelar Damjan
žulič. Takole nam je pisal:

»Prejmite najlepše pozdrave iz Novega me¬
sta. Star sem 13 let. Modelarstvo, posebno
letalsko me zelo veseli. To je bil tudi vzrok,
da sem se včlanil v Aero klub Novo mesto.

Svoje modele preizkušamo na letališču v
Prečni. Tam prirejamo tudi nekatera tekmo¬
vanja.

Sklenil sem, da vam pošljem načrte za mo¬
del jadralnega letala »A-1«. Tov. Pavlovčiča
prosim, naj oceni moje delo.«

Tako je pismo prišlo do mene. Oceniti na¬
meravam le Damjanov načrt, kajti modela
nisem videl, verjamem pa, da si je Damjan
model izdelal in da je z njim dosegel tudi
marsikak dober rezultat. Toda načrt mora
biti tak, da po njem lahko grade svoje mo¬
dele tudi drugi. Predvsem bi moral Damjan
potem, ko je model že izdelal in ko je na¬
pravil skico, ponovno pregledati, če je vse
vrisal in če je vsakemu delu dal pravilno
številko. Morda bo nekoč postal pravi konst¬
ruktor letal ali česarkoli in takrat si ne bo
smel dovoliti napak, zato velja tako zanj
kot za vse ostale modelarje. Preglejte na¬
črt, in potem ko ste izdelali model, ga po¬
novno preglejte in ko načrt prerišete na
pavs papir, spet kontrolirajte, če je vse v
redu. Morda se nam zdi to nekoliko zaple¬
teno, toda kasneje vam bo gotovo všeč, ko
boste na raznih tekmovanjih opazili modele
izdelane po vaših načrtih.

V svoji skici je Damjan precej pomešal dele
med seboj tako, da imajo različni deli isto
številko. Tudi pri številu posameznih kosov
se je nekoliko uštel, toda prepričan sem,
da bo pri naslednjem modelu nekoliko bolj

70 TIM 2 74 75

255

pazljiv in da bomo imeli v naši reviji še
priliko zaslediti njegovo ime. Njegov načrt
sem pripravil za objavo v reviji in prepričan
sem, da si bo po njem še marsikdo izdelal
svoj jadralni model.

Pa poglejmo, kako Damjan opisuje izdelavo
svojega modela.

»Najprej sem izdelal dve načrtni rebri za kri¬
lo iz vezanega lesa debeline 1,5 mm. Mednju
sem vtaknil ustrezno število ploščic iz bal-
sinega furnirja, katere sem nato primerno
obrusil, najprej z grobim in nato še s finim
brusnim papirjem. Vžagal sem prek vsega
utora za obe letvici. Na zgornjo letvico sem
zarisal točno razdaljo med rebri, katera
sem nato postavil med obe letvici. Najprej

sem sestavljal samo srednji del krila in nato
še obe stranski ušesi. Vse tri dele krila sem
sestavljal popolnoma ločeno. Zadnjo letvico
krila sem najprej obrusil v trioglato obliko
in jo šele nato na šablonski deski pritrdil
k rebrom. Namestil sem še letvico, in ko
sem ponovno pregledal, če vsa rebra stoje
pravilno — pravokotno na letvice in vzpore¬
dno med seboj v pravilnih razdaljah — sem
vsa stična mesta zapolnil s celonskim lepi¬
lom. Ko sem vse tri dele kril vzel s šablon¬
ske deske, sem letvice po dolgem zgladil
in še posebno prednji letvici dal pravilno
obliko torzijskega nosu. Nato sem vse tri
dele samo provizorično spel med seboj (s
ščipalkami za obešanje perila), tako da sem

TIM 2 74 75 71

lahko pregledal, če ušesa res stoje pod
enakim kotom (25°). Nato sem vse tri dele
razstavil in vsakega zase prekril z japan
papirjem. Še vedno pripete na šablonsko
desko sem vsak del krila trikrat prelakiral s
prozornim redkejšim nitro lakom, in ko je
bilo vse suho, sem vse tri dele krila trdno
zlepil med seboj.

Podobno sem zgradil tudi vodoravni rep.
Tudi tega sem sestavljal na šablonski de¬
ski in ga po prekrivanju lakiral pripetega
na šablonsko desko. Tako se mi ni mogel
zviti.

Trup je enostavne gradnje in sem ga na¬
pravil medtem, ko so se deli kril in vodo¬
ravni rep sušili. Najprej sem letvico odrezal
na dolžino in odmeril na enem koncu 45 mm.
Od tu sem nato letvico posnel s spodnje
strani in nato stanjšal še z leve in desne
strani, vse dokler nisem na koncu dobil
letvico debeline 5X8 mm. Na debelejši ko¬
nec letvice sem nataknil trup, katerega sem
izžagal iz smrekove deščice. Trup sem do¬
bro zalepil na letvico in z obeh strani pri¬
lepil dva lipova furnirja enake oblike. Ko je
bilo to suho, sem vse lepo zgladil in s finim
brusnim papirjem posnel robove. Na mestih,
ki sem jih označil na načrtu, sem prevrtal

s svedrom 5 mm dve luknjici in vanje zale¬
pil dve okrogli palčki, ki sta mi kasneje
služili za pritrditev elastike.

Nastavek za krilo sem obdelal v tako obliko,
da se je lepo ujemal s spodnjo obliko krila.
Nato sem prilepil nastavek za krilo na trup
na mesto, ki je označeno na načrtu. Prav
tako sem na načrtu označil mesto, kamor
sem zalepil smučko.

Navpični rep sem prilepil na letvico trupa,
krmilo navpičnega repa pa spojil z navpič¬
nim repom z dvema koščkoma vezanega lesa
debeline 1,5 mm. Prav tako sem pod krmilo
prilepil ročico krmila in za njo še vse tri
koščke letvic za naslon in omejitev vodorav¬
nega repa.

Tako je bil moj model gotov. Krilo in vodo¬
ravni rep sem z gumicami pritrdil na trup
in dal v nos trupa toliko obtežbe, da sem
dobil težišče pod drugo tretjino globine
krila.

Model sem najprej spuščal iz roke in šele
ko sem ga pravilno uravnovesil, sem ga po¬
tegnil na visoki start.«

Žal nam Damjan ni opisal, kako mu model
leti in kako je bil z njim zadovoljen. To bi
poleg vseh, ki čitajo naš TIM, zanimalo tudi
nas v uredništvu revije.

KOSOVNICA

74 TIM 2 74 75

RADIOAMATERJI

stabilizirani usmerniki

Vukadin Ivkovič

Poznamo več vrst usmernikov, vsi pa imajo
transformator, usmerjevalne elemente in
elektrolitski kondenzator za glajenje. Boljši
stabilizirani usmerniki imajo tudi stabiliza¬
tor, ki navadno vsebuje transistor kot re¬
gulator napetosti in zener diodo kot izvor
točne napetosti.

Nestabilizirani usmerniki dajejo dobro gla-
jeno napetost, katere veličina pa se spre¬
minja v odvisnosti od potrošnje, zato takšni
usmerniki niso primerni za bolj komplicirane
sprejemnike ter za boljše magnetofone in
gramofone.

Stabilizirani usmerniki imajo poleg dobre
filtracije (glajenja) tudi vedno enako, od
potrošnje neodvisno napetost,

V tem sestavku bomo opisali štiri usmer¬
nike, ki bodo zadovoljili amaterje tako v
pogledu amaterske graditve, kot tudi v po¬
gledu napajanja tovarniško izdelanih spre¬
jemnikov, gramofonov in magnetofonov.

Vse opisane usmernike bomo lahko zgradili
z deli domače proizvodnje, ki jih lahko ku¬
pimo v naših trgovinah z radiotehničnim
materialom, poleg tega pa so tako zasno¬
vani, da jih lahko gradijo tudi amaterji, ki
nimajo prakse. To velja zlasti za prvi usmer¬
nik. Naši usmerniki niso miniaturni, ker so
zanje uporabljeni deli iz redne proizvodnje,
namenjene široki potrošnji.

Na sliki 1 je prikazan usmernik, ki daje sta¬
bilizirano napetost 6 V pri toku do 200 mA
(0,2 A). Pri tem kot tudi pri ostalih usmer¬
nikih je uporabljen transformator od hiš¬
nega zvonca, ki ima na sekundarju navitje
za 4 V in 10 V. Kot enosmerni usmernik
služi dioda AAZ81 ali druga podobna. Po¬
sebno je treba paziti na polariteto diode
(rdečo piko). Elektrolitski kondenzator C za
glajenje mora imeti kapaciteto 500 do
5000 uF in delovno napetost najmanj 12

do 15 V. Regulacijski transistor AC 555 je
konstruiran nalašč za takšne stabilizirane
usmernike. Zener dioda mora biti BZ 6 ali
kakšna druga. Pri montiranju pazite na »re¬
pek« ali na rdečo piko na ohišju diode.

Slika 1

Slika 1 a kaže isti stabilizirani usmernik
narejen iz delov kompleta RK 3206.

Slika 1 a

Na sliki 2 vidite stabilizirani usmernik, ki
daje stabilizirano napetost 6 V in 9 V pri
toku 0,2 A. Od prvega se razlikuje v tem,
da ima namesto enostavnega dvojno usmer¬
janje z usmernikom s štirimi diodami. Tak¬
šen usmernik omogoča večjo stabilnost na¬
petosti tudi pri večjih obremenitvah.

TIM 2 74 75 75

Tudi ta usmernik je mogoče zgraditi iz de¬
lov kompleta RK3209, na sliki se vidi, kak¬
šna je samogradnja tega usmernika.

Usmernik na sliki 3 daje napetost 9 V ali
12 V. Značilnost tega usmernika je v tem,
da je vezan v spoju za podvojitev napetosti.
Ta spoj sestavljata dve diodi (na primer
AAZ81) in dva elektrolita kapacitete 500
do 2000 pF. Vse ostalo je podobno kot pri
predhodnem usmerniku.

Na sliki 3 a prikazani usmernik je sestav¬
ljen iz delov kompleta RK 3212. Pri naro¬
čilu morate navesti napetost 9 V ali 12 V.

Na sliki 4 vidimo usmernik z regulacijo
izhodne napetosti. Predviden je za ama¬
terje, ki radi eksperimentirajo s pripravami.
Napetost tega usmernika je mogoče regu¬
lirati od 0 do 12 V. Tudi tu imamo spoj
za podvojitev napetosti. Novost je potencio¬
meter upornosti 5 do 50 KQ, na katerega
lahko pritrdite skalo z izpisanimi vrednost¬
mi izhodne napetosti. Namesto enega tran-
sistorja imamo dva, in sicer AC 540 in
AD 425 (ali enakovreden domači transistor).

Kot vse predhodne lahko tudi ta usmernik
zgradimo iz delov kompleta RK 3212/0. Se¬
stavo usmernika vidite na sliki 4 a.

AC  555 D 1  o

76 TIM 2 74[75

vezanje uporov

V u kad in Ivkovič

»Prosim, upor 23 kQ,« pravi mladi radioama¬
ter.

»Nimamo«, odvrne prodajalec.

Tako je potekal razgovor v trgovini »Mladi
tehnik«. Kmalu za tem sem prejel pismo,
v katerem mladi amater sporoča, da te in
te aparature ni mogoče zgraditi, ker zanjo
ni potrebnih delov.

Če nimate upora ustrezne veličine uporno¬
sti, lahko dobite potrebno vrednost upora
s kombinacijami vzporednega ali zaporedne¬
ga (serijskega) vezanja uporov. Vedeti je
treba, da se pri serijskem vezanju sešte¬
vajo upornosti vezanih uporov, pri vzpored¬
nem vezanju pa se seštevajo prevodnosti
uporov, to so količine obratne od upornosti.
Najpogosteje vežemo po dva upora. Ekvi¬
valentna (skupna) upornost dveh uporov

Vzporedna vezava uporov iste vrednosti
(upornosti)

različne vrednosti je v primeru vzporedne
vezave manjša od upornosti tistega upora,
ki ima v tej vezavi manjšo upornost.

Oglejmo si to na praktičnem primeru.

Upor Rt  ima 30 kiloohmov (kQ), upor R 2
pa 60 kQ. Oba sta vezana vzporedno. Ekvi¬
valentna (skupna) upornost R e  bo manjša od
veličine upornosti, ki ima v tej zvezi manj¬
šo upornost, torej manjša od 30 kQ. Ekvi¬
valentno upornost lahko točno izračunamo
takole:

Rt  . R 2  30 kQ . 60 kQ
R, -T- R 2  30 kQ -T 60 kQ

1800 kQ
- 90kcT

= 20 kQ

Izračunavanje ekvivalentne upornosti R e  se¬
rijsko vezanih uporov je torej zelo eno¬
stavno, ker se upornosti seštevajo. Za se¬
rijsko vezavo uporov Rt  = 5,6 kQ, R 2  =
= 6,2 kQ in R 3  — 1,2 kQ bo ekvivalentna
upornost R e  = Rt  + R 2  + R 3  = 5,6 kQ + 6,2
kfi + 1,2 kQ = 12 kfi

Serijska vezava uporov iste upornosti

(slika 2)
za dva upora

o—t=b— A —&

__ R^4R

(slika 4)
za štiri upore

TIM 2 74|75 77

(slika 3)
za štiri upore

Vzporedna vezava uporov različnih vrednosti

.81:82

8^82

(slika 5)
za dva upora

1

I

. 1 ,

ij 8n

I

i

_1

Serijska vezava uporov različne vrednosti

R1

R2

R,=R,+ R?

(slika 7)
za dva upora

A

A

A

A

Rri-R^R-d- Ra


(slika 8)
za štiri upore

R e  /?! /?2 /?3 /?4

1

R

n

(slika 6) R e  = /?-,+ ft 2

za več uporov R e  = R :  + R 2  + R3 + Rt

polž - samohod

Drago Miško

S to igračko boste lahko s prijatelji upri¬
zarjali prave polžje dirke in se pri tem
prav dobro zabavali.

Za izdelavo potrebujete:

1. lesen kolut od sukanca,

2. košček voska ali mila,

3. dve vžigalici in eno gumico od kolesa.

Od orodja pa potrebujete le žepni nožič.
Najprej se lotite izdelave drsnika (2), ki je
lahko iz voska ali mila. Po obsegu je ne¬
koliko manjši od obsega kolesa koluta (1).

V sredino drsnika izvrtate luknjico, počez
vrežete vanj utor (a), v katerem potem
leži vzvod (3). Zanj uporabite kar celo vži¬
galico. Na drugi strani vrežete v kolo ko¬
luta zarezo (b), v kateri potem leži zagozda
(4), ki mora biti krajša od premera kolesa.

V kolesa koluta vrežete drobne zareze (c),
da bo vaš polž laže premagoval nagnjene
terene. Nazadnje napeljete skozi luknjico

v kolutu gumico in jo na eni strani pretak¬
nete z vzvodom in na drugi z zagozdo.
Potem vam preostane le še, da gumico s
pomočjo vzvoda navijete in postavite polža
na »dirkalno stezo«. Zaradi navite elastične
gumice se prične vzvod vrteti in s tem po¬
tiska polža naprej. Da bo polž hitrejši, ka¬
nete med drsnik in kolut kapljico rastlin¬
skega olja (če je le-ta iz voska), ali vode,
če je drsnik iz mila.

78 TIM 2 74I75

VARSTVO NARAVE

najpogostejše bolezni in paraziti rib:
preprečevanje - spoznavanje - zdravljenje

Franc Potočnik

Preprečevanje najrazličnejših bolezenskih
pojavov v akvariju je načeloma prav pre¬
prosta stvar. Načeloma. Seveda to pomeni
pravilno ravnanje in gojenje rib, kar pa je,
kakor že deloma vemo, kar precej zamo¬
tana stvar. Da bodo ribe kar najbolj od¬
porne in zdrave — se pravi, da so v dobri
kondiciji, jim moramo nuditi čim bolj na¬
ravne pogoje. Oglejmo si jih še enkrat, po
pomembnosti:

— dovolj prostoren in ne prenaseljen akva¬
rij. Urejen naj bo tako, da bo čim bolj
podoben naravnemu okolju, iz katerega vrste,
ki jih gojimo, izvirajo. Prav to je tudi vzrok,
da se ne obnese gojitev mnogih vrst
obenem. Tudi rib ene vrste naj ne bo pre¬
več, akvarij in ribja konzerva imata pač
kaj malo skupnega, kajne?

— da je prehranjevanje zelo važna pred¬
postavka za dobro kondicijo, že vemo. Po¬
novimo: čim bolj naravna in kvalitetna, to¬
da ne preizdatna hrana in redno, večkratno
krmljenje vsak dan.

— temperatura, svetloba (bolj posredno,
prek rastlin!) in kvaliteta vode so sila važni.
O prvih dveh pogojih vemo že kar dovolj,
le še nekaj besed o kvaliteti vode: pred¬
vsem naj bo čim bolj čista, ne glede na
trdoto ali kislost oz. bazičnost! Možne so
sicer razne zastrupitve, vendar so navadno
precej redke. Še najpogosteje primanjkuje
kisika — če je akvarij prenaseljen, bodisi
z živalmi ali rastlinami (ponoči!) in ga ne
prezračujemo.

Mnogokrat pa ne moremo zagotoviti pov¬
sem naravnih pogojev, ali pa se nename-
noma nekje pregrešimo ... In tudi v naravi
ribe pogostokrat podležejo raznim bolez¬
nim ... Nasplošno velja, da so ribje bolezni
veliko bolj pogoste in raznovrstne, kakor
mislimo. Vendar pa so skoraj v večini pri¬
merov odraz poslabšanih življenjskih raz¬

mer in s tem zmanjšane naravne odpor¬
nosti.

Bolezenska stanja zaradi nepravilne pre¬
hrane:

Ribe lahko hranimo ali prepičlo ali pa pre¬
obilno. Kakor še marsikje, je tudi tu naj¬
ustreznejša srednja pot.

Hrane je lahko premalo po količini. Ribe pa
tudi slučajno niso pristaši kakršnihkoli
»shujševalnih kur« in po izreku »človek se
navadi, žival pa pogine« — poginejo. Da
so ribe podhranjene, se hitro opazi, v rasti
zaostajajo in ne dosegajo niti poprečnih
velikosti. V hujših primerih pride tudi do
različnih deformacij. Ker s kasnejšim, bolj¬
šim krmljenjem navadno živali ne moremo
več popraviti, je bolje, da jim naklonimo
vsaj hitro in nebolečo smrt. Podobne re¬
zultate »dosegamo« z velikimi količinami
neustrezne, beri enolične hrane. Zlasti pri¬
zadete so tiste živali, ki dobe s hrano pre¬
malo beljakovin in vitaminov. Zelo značilno
in žal kar precej pogosto bolezen — rahitis
povzroča npr. pomanjkanje vitamina D. Po¬
sledice so najrazličnejše deformacije okost¬
ja, zlasti hrbtenice in rahitična riba je lahko
zverižena na najrazličnejše načine. Tudi v
takem primeru je hitra smrt najboljša re¬
šitev. Umetno dodajanje vitaminov hrani si
raje prihranimo, ker je to jalov posel, če ni
strokovno opravljen. Poleg tega pa vse na¬
ravne hrane, zlasti živa, vsebujejo povsem
dosti vitaminov, da do pomanjkanja ne bo
prišlo.

Preobilna hrana pa je škodljiva iz dveh
vzrokov: ostanki kvarijo vodo, ribe pa se
hitro zamastijo. S tem se jim zmanjša te¬
lesna odpornost, pa tudi potomstvo takih
rib ne bo ne številno, ne trdno. Še naj¬
manjše zlo je vnetje prebavil, kar navzven
opazimo po dolgih iztrebkih, ki se vlečejo
za ribo kot zastava. Tu je terapija dokaj
preprosta: zmanjšamo obroke hrane, po

TIM 2 74 75 79

možnosti naj bo bolj pusta, sušene vodne
bolhe so v tem primeru idealna dieta. V
nekaj dneh ribe ozdravijo same od sebe,
če le ne pride do drugotnih okužb.

Dedne bolezni:

Tu se bomo omejili le na tiste deformacije,
ki nastanejo zaradi križanja v ozkem so¬
rodstvu. Pogostejše so pri tistih živorod-
kah, ki se hitro množe, pa nismo poskrbeli
za osvežitev z ribami iz drugih sorodstev,
čim bližje so si sorodstveno starši, večja
je verjetnost, da bo potomstvo prizadeto.
Nastopajo najrazličnejše okvare in deforma¬
cije telesnih oblik. Dedne okvare spozna¬
mo že zelo zgodaj, ker niso popravljive;
najbolje je take spačke uničiti, saj tako niso
zmožni polnovrednega življenja.

Razmeroma pogoste so zunanje poškodbe:
nastanejo zaradi različnih vzrokov, najčešče
pa smo krivi mi sami. Kar spomnimo se,
kakšno »divjo jago« smo priredili zadnjič
v akvariju, ko trmasta riba ni in ni hotela
v mrežo! Mi pa nič manj trmasti hop za
njo, da se je revica vsa prestrašena zaleta¬
vala v dno, steklo ... Seveda brez prask ob
tem ne gre. Za ribo pa je lahko vsaka,
tudi najmanjša in s prostim očesom celo
nevidna praska usodna. Na stežaj se nam¬
reč odpro vrata celemu kupu različnih pa¬
razitov, »najuspešnejše« pa so običajno
razne plesni, ki hitro opravijo z ranjeno
ribo. Drugič bomo torej ravnali bolj pri¬
zanesljivo. Možnosti za zunanje poškodbe
so še številne, zadošča že, da primemo ribo
s suho(!) roko. čeprav smo še tako nežni,
sluznico ji bomo s tem temeljito odrgnili.
Pogost vzrok so tudi neustrezne mrežice iz
pregrobega materiala ter neustrezne poso¬
de za transport.

V boju za naklonjenost samičke se lahko
samci občutno poškodujejo, tudi smrtni iz¬
id ni izjemen npr. pri siamski bojni ribici
ali makropodu. Nekatere živahne in povsem
nespoštljive živorodke lahko tudi do ko¬
rena »obglodajo« plavuti tudi tako dosto¬
janstveni ribi kot je skalarka. Kakor vidi¬
mo, je življenje ribe v akvariju prav raz¬
burljivo in nevarno. Vendar se vse te po¬
škodbe prav hitro zacelijo, če ne pride do
okužbe. Najbolje je, da damo poškodovano
ribo v ločen karantenski akvarij, v katerem
je sveža, čista voda. Predhodno jo še damo
v razkužilno kopel, katero pripravimo na
naslednje načine:

1. 1 g modre galice (bakrov sulfat) raztopimo
v 10 litrih vode. Ribo damo v to raztopino
za 10 do 30 minut.

2. Zelo dobro razkužilo je hipermangan (ka¬
lijev hipermanganat) v koncentraciji 1 g na
100 litrov vode. Kopel naj traja nekaj minut.

3. Tudi navadna kuhinjska sol (natrijev klo¬
rid) je zelo uspešna! 10 do 15 g soli razto¬
pimo v 1 litru vode, kopel pa traja do 20
minut.

Vsi ti trije načini so uspešni in —poce¬
ni, tudi kemikalije so lahko dostopne. Med
samo kopeljo moramo ribe stalno nadzoro¬
vati in kopel takoj prekiniti, če opazimo, da
je riba ne prenaša najbolje.

V karanteni se nato naglo opomorejo in ko
se poškodba povsem zaraste, damo ribo na¬
zaj v akvarij — seveda ne v takega, kjer bi
spet prišlo do boja.

Zelo obširno poglavje v ribji »medicini«
zavzemajo

ZUNANJI PARAZITI

So predstavniki najrazličnejših živalskih (zla¬
sti praživali) in rastlinskih (še posebno gli¬
ve) skupin. V akvarij jih največkrat zanese¬
mo nehote z novimi ribami ali rastlinami,
lahko pa so v akvariju stalno prisotni in
izbruhnejo v epidemijo ob poslabšanju živ¬
ljenjskih pogojev. Tu vidimo, kako pomem¬
bna ukrepa sta karantena in razkuževanje
novega materiala, o čemer pa smo že več¬
krat razpravljali.

Ker so zunanji paraziti izredno raznovrstni,
se bomo morali omejiti le na najpogostejše
in najbolj nevarne vrste.

IHTIOFTIRIAZA

je najpogostejša kožna bolezen akvarijskih
rib. Povzročitelj je precej velik protozoj iz
skupine migetalkarjev: to je lchtyophthirius
multifiliis. Še ni tako davno, ko je bila ta
bolezen strah in trepet vseh akvaristov, če
se je pojavila v kakem akvariju in je niso
takoj opazili, je navadno preživela to nadlo¬
go le redka riba. Bolezen spoznamo lahko ze¬
lo zgodaj in to je za zdravljenje zelo po¬
membno. Na telesu dobi riba sprva posame¬
zne bele pike, ki so precej velike. To so po¬
samezne živali, ki parazitirajo globoko v
koži. Pike se naglo množe, v končni fazi je
riba povsem prekrita z njimi. Plavanje je
sunkovito, riba se zaganja ob razne predme-

80 TIM 2 74 75

te in si skuša oddrgniti neljubo breme, a
brez uspeha. Če parazit napade škrge, se
riba zaduši, sicer pogine zaradi popolne iz¬
črpanosti.

Ko posamezen parazit v koži doraste, zapusti
ribo in se močno razmnoži, mladi pa takoj
spet napadejo druge ribe ... tako se sklene
krog razvoja. Čim višja je temperatura v
akvariju, hitreje poteka ta proces. Parazita
prinesemo v akvarij z novimi ribami, bodisi
da smo jih lovili sami, bodisi da smo ribe
kupili, žal sem že sam večkrat opazil mar¬
sikje v prodaji ribe s to boleznijo. Možna je
tudi okužba preko rastlin ali drugega mate¬
riala ... pri tem parazitu se karantena re¬
snično izplača, saj napada tudi sicer zdrave
in trdne ribe.

Danes ta bolezen ni več tako problematična,
saj imamo na voljo res učinkovito zdravilo
1CHTHY0EX, proizvaja ga Akvarij, Maribor.
V Ljubljani pa ga lahko kupimo pri Seme¬
narni, Gosposvetska cesta. Zdravilo lahko
damo kar v akvarij, saj ne škoduje rastlinam,
moramo pa izklopiti filtriranje in po možno¬
sti ojačiti prezračevanje. Kar pa se dozira¬
nja tiče, svetujem iz lastne izkušnje, da da¬
mo ca. 1/5 večjo dozo od predpisane, ki je
priložena.

CIKLOHETIAZA

Povzročitelj je precej manjši protozoj —
Cyclocheata domergui. Ta živi normalno na
koži in škrgah rib ter nam normalno ne pri¬
zadeva nikakršnih sitnosti, ko pa ribe osla¬
bijo zaradi poslabšanih razmer v akvariju —
zlasti prenaseljenosti, se bliskovito razmno¬
ži in hitro ugonobi večino rib. Simptomi in
posledice so zelo podobni kot pri ihtiofti-
riazi, le da so pikice veliko manjše in ru¬
menkasto rjave barve. Tudi tu pomaga
lchthyoex, pa tudi že omenjene kopeli, saj
živi parazit na koži in je na kemikalije pre¬
cej občutljiv. Čeprav je ciklohetiaza precej
pogosta, jo lažje odpravimo od ihtioftiriaze
in nam služi kot dokaz, da »je nekaj gnilega
v državi Danski«, se pravi, da v akvariju ne¬
kaj ni v redu.

Nekoliko redkejše bolezni so še KOSTIAZA,
zlasti pri mrzlovodnih ribah; kosmičenje ko¬
že, ter bakterialni razpad plavuti. Poslednja
bolezen je žal neozdravljiva, proti prvima pa
se uspešno borimo z mariborskim zdravilom
ANTIPARAZITIN. Ravnajmo se po navodilih!

PLESNENJA

so izredno razširjena, povzročitelje pa naj¬
demo skoraj v vseh vodah. To so glive iz
rodu Saproiegnia in Achlya. Plesen napada
predvsem poškodovane ali oslabljene ribe.
Sprva opazimo na ribi tanko, belo prevleko,
ki pa se hitro odebeli v prave bele blazinice.
Sprva je prizadeta le koža, nato pa razpadajo
vse globlji deli. Prizadeto ribo moramo takoj
izločiti, če je bolezen že napredovala, jo ra¬
je usmrtimo, sicer pa pomagajo že omenje¬
ne kopeli, na voljo pa imamo še mariborsko
zdravilo SAPROEX. Nabavimo si ga tam kjer
predhodna dva. Tudi tu se ravnajmo po navo¬
dilih, kajti plesni so precej trdožive.

Na splošno velja, da so plesni drugotnega
pomena in rib v dobri kondiciji ne napa¬
dajo. Seveda pa so presenečenja vedno
možna.

Zlasti so občutljive na plesni ikre in mora¬
mo pri drsti zelo paziti na čistočo in zagoto¬
viti čim večjo sterilnost, sicer so izgube
lahko zelo velike, tudi 100%. Nekateri
akvaristi po končani drsti dodajo vodi maj¬
hne količine kakega razkužila, vendar je to
dvorezen meč, saj so tudi ikre precej občut¬
ljive na razne kemikalije.

Nekateri večji paraziti:
na ribah parazitirajo še razne druge živali,
pogosto razne trakulje, še bolj pijavke (ribja
pijavka), nekateri rakci (ribja uš), sesači...
Vse te parazite lahko zanesemo v akvarij z
ribami, ki smo jih nalovili kjerkoli v naravi.
Preprečevanje je boljše kot zdravljenje, pre-
dno damo ribe v akvarij, jih »okopljemo« v
razkužilni raztopini, še zlasti se obnese
0,2% lizol v trajanju 5—15 sekund.

Notranji paraziti in bolezni;

RIBJA TUBERKULOZA

Po novejših raziskavah je ribja tuberkuloza
veliko bolj pogosta in nevarna bolezen, ka¬
kor so mislili še pred kratkim. Povzroča jo
vrsta bakterij iz rodu Mycobacterium. Simp¬
tomi bolezni so precej neznačilni, oz. se po¬
krivajo s simptomi drugih (ihtiofoniaze). Za¬
to so tudi v preteklosti in tudi še danes po¬
gosto mislili, da je povzročitelj drug. Ce¬
nijo, da je večina (80 %!) ihtiofoniaze v re¬
snici tuberkuloza. Dokončno diagnozo lahko
postavimo le s pomočjo mikroskopa — tega

TIM 2 74|75 81

pa mi seveda ne bomo delali, čeprav je
povzročitelj zelo podoben bacilu tuberkuloze
pri človeku, ni prav nič nevaren.

Znaki bolezni so naslednji: najprej izgubi
riba tek, vse telesne barve obledijo. Riba
zlagoma hujša, trebuh se vpotegne navzno¬
ter. Pogosto se izbulijo oči, v kasnejši fazi
izpadajo luske, na koži se pojavijo podpluta
mesta, kasneje odprte rane. Tudi plavuti
počasi razpadajo. Potek bolezni je le poča¬
sen. Bolezen napada predvsem oslabljene
ribe, katerih obrambne sposobnosti ne more¬
jo več zajeziti izbruha bolezni.

Bolezen se hitreje razvija v konstantno stal¬
ni temperaturi in ob slabši osvetlitvi, zlasti
še če manjka UV del svetlobe.

Bolezen ni ozdravljiva, edino kar lahko sto¬
rimo, je to, da prizadeti ribi skrajšamo mu¬
ke. Edina obramba pred ribjo tuberkulozo so
res brezhibni higienski pogoji ter dobra
kondicija rib.

IHTIOFONIAZA

je med akvarijskimi ribami kar precej raz¬
širjena. Povzroča jo gliva iz rodu lchthyspo-
ridium, ki parazitira na vseh notranjih in zu¬
nanjih organih rib. Bolezenske spremembe
so deloma podobne kot pri tuberkulozi, zna¬
čilno pa je to, da riba ne more več plavati,
oz. izgubi ravnotežje in se pri plavanju
preobrača. Ta bolezen je zahrbtna, kajti po
okužbi nastane latentno stanje, ko navzven
ni videti, da bi riba bila bolna. Tako stanje
traja 3 do 4 tedne, nakar se šele pokažejo
prvi znaki bolezni. V tem času pa so seveda
okužene že vse druge ribe, zdravila za to
bolezen pa ni. Ribe ne poginejo vse naen¬
krat, pač odvisno, koliko časa je preteklo od
okužbe in pa od odpornosti posamezne ribe.
Povsem zdrave, krepke ribe sicer lahko za¬
držujejo parazita, da se ne more razmnože¬
vati, toda ko organizem oslabi — propade.
Bolezen ni ozdravljiva in nam lahko prizade¬
ne občutno škodo. Bolezen se prenaša z no¬
vimi ribami, če sumimo na to bolezen, je
obvezna vsaj 4 tedenska karantena. Če pa
smo bolezen že zanesli v akvarij, je najbo¬
lje, da uničimo vse ribe in rastline, zavrže¬

mo podlago in razkužimo akvarij in opremo
z močno raztopino kalijevega hipermanga-
nata.

TREBUŠNA VODENICA

Je zelo huda bolezen, ki pa k sreči ni ravno
pogostna. Najbolj prizadete so ribe iz dru¬
žine krapovcev. Bolezen povzroča bakterija
iz rodu Pseudomonas. Najznačilnejša bole¬
zenska sprememba je napihnjen trebuh, ki
je poln serozne tekočine. Zaradi napihnjeno¬
sti odstopijo luske, to se vidi zlasti lepo od
zgoraj. Močno izstopijo tudi oči. Pri tej bo¬
lezni so prizadeti vsi notranji organi, tudi
na skeletu so možne močne deformacije.
Zdravila proti tej bolezni ni, če se pojavi v
akvariju, je najbolje, da ga po temeljiti razku-
žitvi uredimo povsem na novo.

Tudi ta bolezen raje napade in pokonča
oslabljene primerke. S tem pa smo tudi zak¬
ljučili seznam najpogostejših bolezni, ki na¬
stopajo v akvarijih.

Kar precej dolg in grozljiv je, kajne! Vendar
naj nas ne oplaši, ni še treba vreči puške v
koruzo. Namen tega članka ni, da bi oplašil
tiste, ki ste se z akvaristiko šele pričeli
ukvarjati, pač pa naj vam bo v pomoč, če
bi že prišlo, bog ne daj, do najhujšega...

Seveda, prostor nam je omejen in tako so
tu le najbolj splošna navodila. Za podrobno¬
sti pa bo treba — že vemo, pogledati v
knjige, revije ... povpraševati pri kolegih
in se še marsikaj novega naučiti. To pa je
tudi eden od poglavitnih namenov akvaristi¬
ke.

MALI OGLAS

Kupim ladijski motorček od 3,5 do 5 ccm z
žarilno glavo. Cena naj bi ne presegala
250 dinarjev.

Marjan Sotlar
Radeče 165
61433 Radeče

82 TIM 2 74 75

»Trara, trara — pošta pelja ...« To pe¬
smico so prepevali otroci v osnovnih šo¬
lah še pred prvo svetovno vojno. Takrat
je ponekod v krajih, ki so bili zelo od¬
daljeni od železnice, tudi res še vozila
pošto poštna kočija. Najbrž so bili to zad¬
nji poštni vozovi, ki so prevažali pošto
in potnike do najbližje železniške posta¬
je. Poštne kočije gotovo poznate iz fil¬
mov o Divjem zahodu. Na prvi pogled je
bila to kar idilična podoba. Zaprta kočija
na visokih kolesih je imela zadaj pritrjen
večji zaboj za pošto in drugo prtljago,
skozi okna je bilo videti nasmejane obra¬
ze potnikov, visoko na kozlu pa je sedel
poštar ali (po francoski besedi) postiljon
in veselo trobil v poštni rog. V resnici
pa je bilo potovanje s pošto po takratnih
razoranih in prašnih ali pa blatnih cestah
vse prej kot udobno. Poštne kočije so v
prejšnjem stoletju zlasti na Divjem za¬
hodu pogosto napadali razbojniki, ki na¬
vadno sicer niso pobili potnikov, pač pa
so jih temeljito oplenili. Verjeti smemo,
da je imel voznik poštne kočije poleg se¬
be nabito puško in da so večje pošiljke
denarja ali zlata spremljali vojaki na
konjih.

V tistih časih poštni promet niti ni bil
tako počasen, kot bi si kdo mislil. Pošt¬
na kočija je vozila z dvema paroma konj
tako hitro, kolikor so to dopuščale slabe
ceste. V širnih prostranstvih nekdanje
carske Rusije so potovali državni sli (ku¬
rirji) in drugi imenitnejši potniki razme¬
roma zelo hitro, saj so na poštnih posta¬
jah lahko dobili spočite konje pa tudi hra¬
no in prenočišče. Posebni brzi sli so po¬
tovali na konjih, ki so jih prav tako iz¬
menjavali na poštnih postajah. Takšna
pošta je v prejšnjem stoletju vozila tudi
po naših krajih. V Lukovici, ob cesti, ki
pelje skozi črni graben proti Trojanam,
še stoji velika stara hiša, kjer se pravi
»Pri pošti«. Nasproti te hiše je še pred
nekaj leti stal mogočen hlev, v katerem
so vedno imeli pripravljene konje za iz¬
menjavo ali za priprego.

Nekaj zanimivosti iz zgodovine pošte

pošta v kočijah

Poštna kočija

Organizirana poštna služba na cestah je
v resnici mnogo starejša, že v veliki per¬
zijski državi so za časa kralja Dareja I.
zgradili velike ceste, ki so povezovale po¬
samezne province med seboj. Na določe¬
nih razdaljah so bile postaje, kjer so bili
vedno pripravljeni spočiti konji, ki so
državne sle ali potnike, ki so imeli urad¬
no dovoljenje za potovanje, prepeljali do
naslednje postaje. To je prva znana or¬
ganizirana pošta v zgodovini. Dobro or¬
ganizirano pošto so imeli tudi Rimljani,
ki so znani kot najboljši graditelji cest
v starem veku. Pošto z vozovi so poznali
tudi v islamskih državah in na Kitaj¬
skem. V Evropi je uvedel redne poštne
zveze v zgodnjem srednjem veku cesar
Karel Veliki.

Pozneje so imeli poštno organizacijo v
evropskih državah v zakupu bogati ple¬
menitaši. Šele cesarica Marija Terezija je
podržavila poštno službo. Pošta je bila
poslej v vseh državah državna. V našem
stoletju so prevažanje pošte v celoti pre¬
vzele železnice, v novejšem času pa tudi
letala. Danes lahko vidimo poštne kočije
le še v muzejih. S kočijo vred je šel v
muzej tudi zaviti poštni rog, ki pa ven¬
darle ni šel v pozabo, saj velja povsod po
svetu kot simbol pošte.

TIM 2 74 75 83

PRVO PISMO

Kdo je napisal prvo pismo seveda ne bo¬
mo nikoli izvedeli. Morda je že v pred¬
zgodovinski dobi prišlo nekomu na misel,
da je z ostro kostjo vrezal v kos brezove¬
ga lubja preprosto podobo, s katero je
želel nekomu nekaj sporočiti. Tudi temu
bi lahko rekli pismo. Prvotni prebivalci
dežele Peru v Južni Ameriki so poznali
»pisavo« v obliki vozlov, narejenih na
raznobarvnih različno dolgih vrvicah,
ki so bile privezane na palico ali na de¬
belo vrv. Vozli so glede na svojo barvo
in položaj pomenili različne predmete,
pa tudi števila, čim bližje debeli vrvi je
bil vozel, tem pomembnejša je bila stvar,
o kateri je govoril. Indijanska plemena
v Severni Ameriki so namesto vozlov upo¬
rabljala raznobarvne školjke ali dele
školjk, ki so bile prevrtane in nanizane
na vrvice. Takšne pasove s školjkami so
imenovali vampune. Tudi pri njih je črna
barva pomenila smrt ali nesrečo, bela
barva mir, rumena zlato ali davek, rdeča
vojno ali nevarnost itd. Plemenski pogla¬
varji so imeli cele vreče takšnih pasov.
Modri starci so učili mladino spoznavati
skrivnost školjk. Sporočila v školjčni »pi¬
savi« so poglavarji s sli pošiljali drugim
plemenom.

Št. 1  — Pismo z vozli

Št. 2  — Tomahavk

Št. 3  — Pismo iz školjk

Št. 4  — Klinasta pisava

Št. 5  — Glinasta ploščica s klinopisom

Kljub pouku pa vendar ni bilo tako lahko
razumeti sporočilo na nizu školjk ali
vozlov, zato je prinašalec pismo tudi pre¬
bral, oziroma razložil. Indijanska pleme¬
na pa so poznala tudi mnogo bolj eno¬
stavna in razumljiva sporočila, če je neko
pleme hotelo drugemu plemenu razglasiti
vojno, mu je poslalo kopje, puščico ali
tomahavk (bojno sekiro), če pa so želeli
skleniti mir, so poslali tobak in pipo. Pi¬
pa je pri Indijancih vedno pomenila mir.
Najstarejše znano pismo v pravem po¬
menu te besede je staro štiri tisoč let.
Našli so ga v nekem kraju v Mali Aziji.
To pismo ni napisano na papirju, ampak
na glinasti ploščici veliki 7x4 cm. Poši¬
ljatelj je vrezal svoje sporočilo s trdim
ostrim pisalom v klinasti pisavi v mehko
glinasto ploščico, ki jo je potem žgal v
peči, da je postala trda kot žgana opeka.
Ko je arheologom uspelo razvozlati skriv¬
nost klinaste pisave, so to pismo lahko
prebrali in ugotovili, da gre za sporočilo
nekega trgovca drugemu trgovcu in da
pismo govori o dobavi kositra. Pošilja-

84 TIM 2 74 75

telj očitno ni želel, da bi pismo brala ne¬
poklicana oseba, zato ga je položil v ška¬
tlico iz prav tako žgane gline. Lahko reče¬
mo, da je bil to prvi pisemski ovitek ali
kuverta, če je prejemnik želel prebrati
pismo, je moral najprej previdno razbiti
»kuverto«.

V srednjem veku je kurirska pošta pre¬
našala predvsem važna državna sporočila.
Preprosti ljudje niso pisali pisem, saj ni¬
so znali brati niti pisati. Novice so pre¬
našali razni popotniki, romarji in berači.
Včasih so ljudje šele čez nekaj mesecev
izvedeli, da je na primer v sosednji de¬
želi izbruhnila vojna.

Zanimiv način obveščanja je bil v rabi v
samostanih in župnijah. Kadar je v samo¬
stanu ali v župniji umrl pomembnejši du¬
hovnik ali menih, so to novico z lepo pi¬
savo navadno v latinščini napisali na kos
pergamenta in poslali obvestilo drugim
samostanom oziroma župnijam, ki so pi¬
smo imenovano »rotula« poslali dalje.
Prenašalec rotule — rotuljer je bil na¬
vadno kak mlajši in zanesljiv redovnik.

V drugih samostanih, ki jih je obiskal
rotuljer, so pripisali svoja obvestila. Če
ni bilo prostora, so rotulo podaljšali z
drugim prilepljenim pergamentom. Pismo
je postalo tako vedno daljše. Baje je leta
1120 potovala takšna rotula po vsej Fran¬
ciji skozi 218 župnij in samostanov. Po¬
tovanje je trajalo kar leto dni, pismo pa
je bilo na koncu dolgo že okoli 50 m. Se¬
veda so bile tudi novice že precej zasta¬
rele. Ker je rotula vsebovala v glavnem
sporočila o smrti duhovnikov in menihov,
so jo imenovali Rotula mortis (zvitek
smrti).

Naj omenimo, da so pred sto in več leti
že poznali zračno pošto. Sporočila seveda
niso prenašala letala, ampak golobje —
pismonoše. Znano je, da so v francosko
pruski vojni leta 1870 na ta način pošiljali
poročila iz obkoljenega in obleganega Pa¬
riza. Parižani so poskusili pošiljati sporo¬
čila tudi po reki Seini v neprodušno za¬
prtih valjih, vendar ta pisma niso prišla
na cilj.

Pisemska znamka

V srednjem veku sicer niso poznali pošt¬
nine za pisma, vendar pa so morali sa¬
mostani vzdrževati svojo pošto sami. Že

omenjene prenašalce rotul so morali po¬
vsod lepo sprejeti, jim dati hrano in pre¬
nočišče in plačati potne stroške do sle¬
dečega samostana. Pozneje so zakupniki
zasebne pošte določali poštnino s pogod¬
bo. šele v prejšnjem stoletju je nekomu
prišlo na misel, da je vendar najenostav¬
neje za določen znesek, ki ga določi drža¬
va, kupiti znamko in jo nalepiti na ovitek
pisma. Ta mož je bil Slovenec Lovrenc
Košir,  doma iz Luše pri Škofji Loki. Bil
je uslužbenec tedanje avstrijske pošte in
si je pridobil nekaj zaslug za reorganiza¬
cijo avstrijske pošte. Košir je predlagal
poštni direkciji uvedbo pisemskih znamk,
vendar, kot se to rado zgodi še dandanes,
niso upoštevali pametnega nasveta. Kma¬
lu nato je Velika Britanija kot prva na
svetu leta 1840 izdala prve pisemske
znamke. Znamka je torej stara točno 134
let. Lovra Koširja upravičeno smatramo
za idejnega tvorca poštne pisemske
znamke. Leta 1948 je Jugoslovanska
poštna uprava izdala spominsko znamko
s sliko Lovrenca Koširja.

Po raznih virih priredil
Drago Mehora

TIM 2 74 75 85

drsalec na raketni
pogon

Franc Lanjšček

Pred vami je na videz preprost model, pri
izdelavi in predvsem pri njegovi reglaži
pa boste spoznali, da je po svoje muhast
in včasih kaj rad zapleše po nepredvideni
poti. Moram vam zaupati, da sem v nje¬
govo sedanjo obliko vložil precej truda,

86 TIM 2 74(75

čeprav sem ga delal po osnovnih načelih
letalske oz. raketne fizike.

Naj vam na kratko opišem gradnjo modela,
čeprav je le-ta preprosta in zahteva samo
dobršno mero natančnosti, vendar menim,
da ima to lastnost vsak modelar. Osnovni

del je del 1. To je kobilica, ogrodje ali
kakorkoli bi ga že imenovali. Izdelan je iz
3—4 mm debele lipove ali balsine vezane
plošče. Na zgornjem delu je utor za višin¬
sko krilo ali bolje rečeno del, ki naš ra¬
ketni izstrelek drži k tlom, da se ne bi

TIM 2 74(75 87

že na manjši skakalnici dvignil v zrak, se
prevrnil, itd. Spredaj je luknja 0 4 mm,
v katero vstavimo 120 mm dolgo paličico,
na katero kasneje pritrdimo prednje jeklene
smučke. Del 3 je kolobar s premerom
18 mm, t.j. s premerom tulca št. 4, ki ga
zvijemo iz 2 slojev šeleshamerja in ga
trdno in predvsem točno in natančno vle-
pimo v osnovno rebro (1). Vanj kasneje
vstavimo raketni motor s poprečno in naj¬
pogosteje zastopano potisno močjo. Pred¬
nji smučki izdelamo, ali bolje rečeno, zvije¬
mo iz jeklene žice 0 0,8 mm. Obe sta iz
enakega kosa. žico zvijemo na palico v
obliki spirale in jo na koncu primerno in
po načrtu zvijemo. Zadnjo smučko, ki je
del rebra št. 1, prevlečemo oziroma obda¬
mo s tanko pločevino (aluminij, konservna
škatla), ki je označena s št. 8. Praznino
pred tulcem in kolobarjem (7) zapolnimo s
stiroporom, pluto ali pa kar z balso, če
seveda teh nekaj gramov modela ne bo
preveč obtežilo. Sedaj model obdelamo z
brusnim papirjem. Višinsko krilo zbrusimo
v preprost simetričen aerodinamičen pro¬
fil. Prav tako tudi delu 1 in sploh telesu
damo primeren aerodinamičen profil (glej
načrt).

Ker boste model prav gotovo spuščali v
snegu in ledu, bo — kot lahko sami skle¬
pate — izpostavljen temperaturnim spre¬
membam. Torej ne skoparite z lakom, ne
pozabite pa tudi na firnež. Naj še enkrat
opozorim: če ste praznino trupa zapolnili
s stiroporom, ne lakirajte z lakom, saj go¬
tovo veste, da se stiropor ob dotiku z la¬
kom in drugimi lepili stopi. Lahko pa to
mesto premažete z JUBINOLOM in ovijete
z japonskim aero papirjem.

Če ste pazljivo delali, razumeli in sledili
navodilu in načrtu, imate pred seboj ličen
model, ki potrebuje še motor, ugodno sfero
(led, zmrznjeno smerno površino ...) in pa
seveda reglažo.

Model vozi lahko v krogu ali pa kar prosto
v ravno snežnobelo puščavo, na kateri ni
brazd, stopinj ali podobnih ovir. če pa ste
se odločili za krožno progo, model nave¬
žete na najlonsko nit (izdelati morate še
kavlje za pritrditev le-te) in šobo motorja
naravnate malo znotraj 1—2° tirnice, po
kateri bo drsel.

predalčki za drobne

stvari

Miloš Macarol

Pri nas so že nekaj časa v prodaji do¬
mače vžigalice-voščenke. To je pomem¬
ben napredek, čeprav tudi starih lesenih
vžigalic ne bomo zavrgli. Pri voščenkah
so posebej zanimive šikatlice, ki tudi niso
iz lesa, pač pa iz tankega kartona. Zani¬
miva je zlasti njihova oblika skupno s
predalčki, ki jih po izrabi vžigalic lahko
Uporabimo tudi za druge koristne na¬
mene.

če nekaj takšnih škatlic zlepimo drugo
vrh druge in jih po robu oblepimo še
z lepim gladkim ali vzorčastim papirjem,
bomo dobili zelo lične predalčne škatle,
v katere bomo lahko sortirali razne dro¬
bne predmete, ki jih je v vsaki hiši do¬
volj, a kadar jih iščemo, jih — resnici
na ljubo — kar težko najdemo.

Takšne predalčne škatlice nam bodo iz¬
vrstno služile npr.:

1. za hranjenje različnih peres (rediš pe¬
resa različne debeline);

2. za hranjenje risalnih žebljičkov in
spornik;

3. za shranjenje majhnih žebljičkov raz¬
nih oblik in velikosti;

4. za hranjenje drobnih vijakov in ma¬
tic;

5. za hranjenje igel in bucik;

6. za hranjenje drobnih gumbov in po¬
dobno.

Razumljivo je, da si podobne predalčne
škatlice lahko izdelamo tudi iz škatlic
običajnih vžigalic. Za nekatere stvari so
te še primernejše, ker so pač nekoliko
večje in laže dostopne. Pri enih in dru¬
gih je mogoče na sprednji rob s tiskani¬
mi črkami vpisati tudi njihovo vsebino.
Da se črke prekmalu ne izbrišejo, jih
lahko prelepimo s selotejpom.

Zato kar začnimo hraniti vse vrste vži-
galčnih škatlic. Ob priložnosti si nabavi¬
mo tudi primeren papir za oblepek, saj
ga poceni dobimo v vsaki papirnici. Če
se bomo potrudili za lep zunanji izgled,
bo to tudi prav lepo darilce za mamico,
sestro ali brata.

88 TIM 2 74 75

FOTOKRITIKA

»OSTARELI SAMOTAR«

Naš mladi avtor je zajel v sliki značilnost
izginjajoče slovenske pokrajine. Skozi vso
zgodovino slovenske fotografije je bil ko¬
zolec eden osnovnih fotografskih motivov
pri nas in je skoraj sinonim za tako imeno¬
vano »slovensko pokrajino«. V naši fotogra¬
fiji ga je avtor obdelal na nov način, ki je
blizu današnjemu pojmovanju fotografije. Z
monotonim ospredjem in v meglo izginjajo¬
čim ozadjem je napravil prostor popolnoma
nevpadljiv. Vanj pa je postavil prav v sre¬
dino svoj kozolec, ki plastično izstopa iz
slikovne ploskve. Taka centralna kompozi¬
cija po klasičnih pravilih ni bila zaželena,
vendar nas avtor prepriča, da je v danem
primeru edino pravilna in učinkuje ugodno
tudi po likovni plati. Zanimiv je črn rob,

ki ga nekateri fotografi radi uporabljajo. Z
njegovo pomočjo lepo zaključimo, umirimo
sliko in usmerimo pogled v njeno bistvo.

Pozabiti ne smemo, da danes močna svet¬
loba ua fotografiranje ni več nujno potrebna.
Filmi z občutljivostjo do 30 DIN, pravilno
razviti seveda, nam dajo tudi v globokih
sencah vse podrobnosti. Naša fotografija je
lep primer za to. Direktno, kontrastno son¬
ce je pri tem popolnoma odveč. Zaradi upo¬
rabe občutljivega filma je v difuzni svetlobi
meglenega dne slika zelo lepo izrisana in
izenačena. Kopirana na kvalitetni fotografski
papir trde gradacije nam da eno najboljših
fotografij naše kolekcije. Avtor, Franc Biz¬
jak iz FKK »Janez Puhar« iz Kranja, je do¬
kazal, da se je v fotografijo poglobil in
obeta s svojim delom še lep razvoj.

TIM 2 74|75 89

PRIMERNO ORODJE JE POGOJ ZA

USPEŠNO DELO

Električna

ročna

brizgalka

Električna ročna brizgalka Iskra VVagner je pri¬
pomoček za enakomeren in hiter nanos mate¬
riala na površino. Deluje na osnovi električ¬
nega vibratorja, zato ne potrebuje kompresor¬
ja. Uporablja se za brizganje vseh vrst barv
in lakov, za razprševanje razredčil, politur,
sredstev za dezinfekcijo in drugih tekočin.
Iskrine brizgalke Triumph, Mistral EX in Mi-
stral 300 se med seboj razlikujejo po velikosti
rezervoarja in moči vibratorja. Brizgalka Triumph
je namenjena predvsem za domačo uporabo,
medtem ko sta ostali dve močnejši in jih
uspešno uporabljajo predvsem v obrti in in¬
dustriji.

Tehnične lastnosti brizgalke Triumph:

napetost
pritisk brizganja
zmogljivost brizganja

prostornina rezervoarja
teža brizgalke
premer osnovne šobe

regulacija širine snopa

220 V

3 do 10 atm
120 g snovi na minuto
pri viskoznosti mate¬
riala do 40 DIN/sek
450 cm 3
1,1 kg
0,6 mm

in količine brizganja

Dodatni pribor obsega šobe s premerom od
0,3 do 1,5 mm, gibljive podaljške šob za briz¬
ganje teže dosegljivih mest, regulirno šobo za
okrogli snop, igličasto šobo, podaljšek sesalne
cevi za črpanje sredstva za brizganje iz večjega
rezervoarja ter viskozimeter.

Isrine brizgalke in drugo električno ročno orod¬
je dobite v vseh njenih prodajalnah in drugih
trgovinah z elektrotehničnimi izdelki.

90 TIM 2 74 75

telefon za zabavo na prostem

Miloš Macarol

V sodobnem svetu je težko živeti brez te¬
lefona. Telefonske žice in kabli se danes
prepletajo krog in krog zemeljske oble in
prek njih se ljudje medsebojno sporazu¬
mevajo. Poslovnega življenja si sploh ne
moremo več zamisliti brez telefona. Iz pi¬
sarn je telefon prodrl v tovarne in lokale,
na ulice in v stanovanja. In kakor je prodrl
v svet odraslih tako danes prodira tudi v
svet mladih. Danes vidimo miniaturne te¬
lefone na policah igrač, vidimo jih v rokah
najmlajših. Njihove žice vodijo iz sobe v
sobo, vodijo v sosedovo stanovanje in
tako so otroci med seboj v kontaktu ne
da bi drug drugemu trkali na vrata.

Naša tovarna igrač »MEHANOTEHNIKA« v
Izoli sodi med največje proizvajalce takš¬
nih telefonov, za katere bi sicer težko
trdili, da so igrače, kajti delujejo prav
tako kot pravi telefoni. In če je komu do
tako izvrstne naprave, naj kar hrani denar
in kmalu ga bo imel!

Dotlej pa še beseda o drugačnemu, pre¬
prostejšem telefonu, takšnem, da ga bo¬
mo lahko v žepu ponesli na dvorišče in
na travnik.

Zanj potrebujete le dva pločevinasta po¬
krova od kakršne koli kreme (za kožo ali
za čevlje) in nekaj deset metrov sintetič¬
ne vrvice — »laksa«, kakršnega uporab¬
ljajo ribiči za njihove trnke. V sredino obeh
pokrovčkov si napravimo (s šilom ali žeb¬
ljem) tanko luknjico, zatem pa vanjo vde¬
nemo po en konec tanke vrvice in jo na
drugi strani zavozljamo, da se ne izmuzne.
Telefon je gotov. Treba je iti le na prosto,
napeti vrvico in že se lahko pogovarjate
s prijateljem. Spočetka se boste kar čudili,
kako neki deluje ta telefon. Podobno kakor
pravi! Ko govorite proti pokrovčku, se za¬
čne v ritmu govora tresti pločevina po¬
krovčka. To je v bistvu membrana, kakršno
boste videli v vsakem mikrofonu in slušal¬
ki telefona. Tresljaje te membrane pre¬
naša napeta vrvica na drugo membrano
in tako slišimo isti govor. Prednost tega
telefona je vrhu vsega tudi ta, da ena sama
membrana hkrati služi za mikrofon in za
slušalo, zato je vse skupaj tako preprosto
in zabavno. Le poizkusite in prepričali se
boste!

ZNANSTVENA FANTASTIKA

odmev poletnega teka

Ray Bradbury

Kasno tisti večer je Douglas, vračajoč se s
predstave z mamo, bratom Tomom in oče¬
tom, videl v razsvetljeni izložbi teniške co¬
pate. Hitro je odvrnil pogled, toda za tre¬
nutek so bili njegovi gležnji trdi, noge kot
prikovane. Nato je stekel. Svet se je zavrtel.
Platneni napušč trgovine je s svojimi krili

zaprhutal nad njim. Oče, mama in brat so
mirno hodili ob njem. Douglas je s pogle¬
dom obrnjenim v izložbo stopal v sredi.

»Lep film je bil,« je rekla mati.

Douglas je zamrmral: »Ja...«

Bil je junij in že davno je minil čas za na¬
kup posebnih copat, ki so tako tihi kot po-

TIM 2 74 75 91

letni dež, ki pada na pot. Junij, ko je zemlja
polna divje moči in vsepovsod vse raste in
se premika. Trava se je še vedno zlivala z
dežele, obkrožala pločnike, prepletala hiše.
Bilo je, kot da se mesto pogreza in bo brez
odpora utonilo v detelji in plevelu. Douglas
je stal tu, ujet na pločniku opečnate uličice
in ni se mogel premakniti. »Očka!« je zakli¬
cal. »Si videl v izložbi tiste Super-Guma lah¬
ke copate ...«

Oče se ni niti obrnil. »Bi mi povedal, čemu
rabiš nov par platnenih čevljev, kaj?«

»Zato ...«

Zato, ker se v njih počutiš tako kot vsako
poletje, ko si prvič sezuješ čevlje in tekaš
po travi. Ali kot pozimi, če si sezuješ tople
nogavice, dolgo pustiš, da ti mrzel veter
prepiha noge in potem, ko so volnene noga¬
vice spet na nogah, čutiš tisto prijetno zba¬
danje. V teniških copatah imaš tak občutek
kot spomladi, ko prvič bos zabredeš v potok
in gledaš svoja stopala povečana in čudno
prelomljena v nizki vodi.

»Očka,« je odvrnil Douglas, »to je težko raz¬
ložiti.«

Ljudje, ki so izdelovali teniške copate, so
nekako vedeli, kaj dečki hočejo in potrebu¬
jejo. V podplate vstavijo navite vzmeti in
ostalo stkejo iz trav, pobeljenih in izsušenih
v divjini. Nekje v mehkem tkivu so skrite
prožne in tanke kite jelenov.

Ljudje, ki izdelujejo te čevlje, so gotovo
gledali, kako vetrovi majejo drevesa in kako
se reke iztekajo v jezera. Kakorkoli že, ne¬
kaj je bilo v teh čevljih — in to nekaj je
bilo poletje.

Douglas je skušal vse to izraziti z bese¬
dami.

»Že,« je rekel oče, »toda kaj je narobe z
lanskimi copati? Kaj ne moreš teh  vzeti iz
omare?«

Zavidal je dečkom, ki so živeli v Kaliforniji,
kjer nosijo teniške copate vse leto. Nikoli
ne bodo vedeli, si je mislil, kaj pomenijo
premražene noge in kako je, ko si sezuvaš
okovane usnjene čevlje, polne snega in mo¬
krote, in kako potem na pomlad komaj ča¬
kaš na nove teniške copate, da ne hodiš
bos. V novem paru copat je vedno nek čar.
Čar sicer lahko mine s prvimi dnevi sep¬

tembra, a zdaj, pozno v juniju, je čar še po¬
poln. S takimi copati bi lahko preskakoval
drevesa, reke in hiše. In če bi le hotel, bi
te ponesli prek plotov, pločnikov in psov.

»Kaj ne razumeš?« je rekel Douglas očetu.
»Preprosto ne morem  nositi lanskih copat.«

Z njimi je konec. Ko jih je lansko pomlad za¬
čel nositi, so bili dobri. Toda ko gre poletje
h koncu, spoznaš, da ne moreš preskakovati
rek in dreves in hiš, spoznaš, da je s copati
konec. Zdaj je drugo leto, novo poletje in
tokrat je čutil, da bi z novim parom copat
res lahko počel karkoli.

Prišli so do doma. »Rajši prihrani denar,« je
rekel oče. »Čez pet ali šest tednov ...«

» ...  bo poletja konec!«

V mraku je ležal Douglas ob spečem bratu
in opazoval svoja stopala daleč tam doli na
koncu postelje. Zdaj so bila rešena oklepa
težkih okovanih čevljev in niso več čutila
zime.

»Zakaj? Na vsak način se moram domisliti,
zakaj potrebujem nove copate,« je premišlje¬
val.

Po gričih okrog mesta je bilo vedno polno
prijateljev, ki so se podili za kravami, ska¬
kali, se sončili in igrali. Če si jih hotel ujeti,

92 TIM 2 74 75

si moral teči hitreje od lisice in skakati bo¬
lje od veverice. Mesto pa je bilo polno sov¬
ražnikov. Najdi prijatelje, ostresi se sovraž¬
nikov!  To je bilo geslo lahkih Super-Guma
copat. Se vam zdi, da teče svet prehitro?
Ga hočete ujeti? želite biti in ostati hitri?
Pomagajo vam lahki Super-Guma copati!
Dvignil je hranilnik in prisluhnil komaj
slišnemu žvenketanju denarja v njem. Bil
je skoraj prazen.

Sam boš moral doseči tisto, kar hočeš, je
pomislil. Še to noč moram najti rešitev.

Doli v mestu so luči v trgovinah ugašale
druga za drugo. V okno je pihal veter. Bilo
je, kot da bi ga reka odnašala s sabo. V
sanjah je videl zajčka, kako teče, teče, teče
po visoki mehki travi.

0O0

Stari gospod Sanderson je hodil po svoji
prodajalni čevljev, kot se pač lastniku take
majhne trgovine spodobi. Pomel si je roke
nad čevlji v izložbenem oknu, si jih ogledo¬
val, kot da bi bili živi in se skrbno dotaknil
vsakega para posebej: tu je popravil vezal¬
ko, tam je naravnal jezik. Potem je stopil
prav na sredo preproge, pogledal naokrog
in narahlo prikimaval. Zaslišal je naraščajoči
ropot korakov. Trenutek prej so bila vrata
Sandersonove trgovine s čevlji prazna in
hip zatem je na njih stal Douglas Spaulding
s pogledom uprtim v svoje usnjene čevlje,
kot da se teh težkih reči ne bi več dalo
dvigniti s tal. Hrup se je polegel, topotanja
je bilo konec: Douglasovi čevlji so obstali.
Potem se je počasi umaknil bleščečemu
dopoldanskemu soncu in vstopil v trgovino.
Gledal je v denar, ki ga je držal na dlani.
Negotovo kot kak igralec šaha, ki ne ve či¬
sto natanko, kaj mu bo prinesla naslednja
poteza, je prebiral kovance.

»Niti besede nočem slišati!« je rekel go¬
spod Sanderson. Douglas se je zdrznil.
»Prvič, točno vem, kaj bi rad kupil!« je nada¬
ljeval gospod Sanderson. »Drugič, vsako po¬
poldne te vidim pred mojo izložbo. Če mi ne
verjameš, se motiš. Tretjič, da povem s ce¬
lim imenom, rad bi Super-Guma lahke te¬
niške copate, četrtič, rad bi posojilo.«

»Ne!« je vzkliknil Douglas, ki je bil ves
zadihan, kot da bi vso noč tekel v sanjah.
»Imam boljši predlog kot je posojilo,« je

dahnil. »A najprej mi morate, gospod San¬
derson, narediti majhno uslugo. Ali se lah¬
ko spomnite, kdaj ste vi sami zadnjič nosili
par lahkih copat?«

Gospod Sanderson se je namrščil. »Ah, pred
desetimi, dvajsetimi, recimo tridesetimi leti.
Zakaj?«

»Ali se vam ne zdi, gospod Sanderson, da
bi morali vsaj za minuto obuti teniške co¬
pate, da bi vedeli, kakšen občutek je v njih?
Se vam ne zdi, da dolgujete to svojim kup¬
cem? Če stvari ne preizkusite, pozabite,
kakšne so. Zato pa kadi mož v prodajalni
tobaka cigare in prodajalec v slaščičarni tu¬
di sam poizkuša slaščice, kajne?«

»Lahko bi opazil,« je rekel starec, »da nosim
čevlje.«

»Ne pa copat! Kako morete prodajati co¬
pate, če jih ne poznate, in kako naj bi ve¬
deli, kakšni so, če si jih tudi sami kdaj pa
kdaj ne obujete?«

Gospod Sanderson se je malo odmaknil od
dečka.

»Gospod Sanderson,« je spet spregovoril
Douglas, »vi mi prodajte copate, jaz pa vam
bom prodal nekaj enako dragocenega.«

»Kaj je res nujno potrebno, da si obujem
copate, če jih hočem prodajati?« je vprašal
starec.

»Seveda, rad bi vas videl v njih!«

Starec se je sklonil in začel obuvati teni¬
ške copate. Kar malo čudne so bile videti
ob njegovi temni poslovni obleki. Gospod
Sanderson je vstal.

»Kako se počutite  v njih?« je vprašal de¬
ček.

»Kako se počutim? Kaj sprašuješ? Dobro.«
Hotel je sesti.

»Prosim!« Douglas ga je zadržal. »Gospod
Sanderson, prosim, sprehodite se malo v
njih, zavrtite se, poskusite, kako so mehki,
pa vam povem, kaj mislim. Dam vam de¬
nar, vi meni copate, dolar pa vam ostanem
dolžan. Toda, gospod Sanderson, ali veste,
kaj se bo zgodilo, kakor hitro jih bom
obul?«

»Kaj?«

»Burni In že vam prinesem pakete, odnesem
pakete, prinesem kavo, počistim smeti, ste¬
čem na pošto, v telegrafski urad, v knji-

TIM 2 7475 93

gamo. Vsak trenutek me boste videli vse¬
povsod. Ali čutite  te čevlje, gospod Sander-
son, ali čutite,  kako hiter bi bil v njih? Kako
bi kar sami dirjali, kako bi mi sploh ne
pustili stati  pri miru? Si lahko predstavlja¬
te, kako hitro bi opravil z rečmi, ki jih vi
tako neradi delate. Vi bi lepo ostali v hladni
prodajalni, medtem ko bi jaz tekal po me¬
stu. Pravzaprav ne jaz, ampak copati. Kot
nori bodo letali po ulicah, okrog vogalov in
nazaj.«

Gospod Sanderson je obstal ves začuden
pred to ploho besed. In bolj ko je deček go¬
voril, bolje se je počutil v teniških copatih.
Začel je pregibati gležnje, upogibati kolena,
se nagibati sem in tja. Zibal se je v njih
prav narahlo naprej in nazaj v sveži sapi,
ki je vela skoz odprta vrata trgovine. Copa¬
ti so se tiho pogrezali v preprogo, kot da

bi se potapljali v pragozdno travo ali mehko
ilovico. Bilo je, kot da bi hodil po mahu.
Usta je imel narahlo odprta. Počasi je ob¬
stal, dečkov glas je premolknil. Stala sta
tam in v čudni tišini zrla drug v drugega.

Nekaj ljudi je šlo mimo trgovine po vročem
soncu.

Starec in deček sta še vedno stala tam,
deček ves žareč, starec s spoznanjem na
licu. Njegov obraz so spreletavala čustva,
kot da bi gledal migotanje tisočih barvnih
lučic.

Končno je starec spregovoril: »Dečko, kako
bi ti bilo všeč čez kakih pet let prodajati
čevlje v tej trgovini?«

»Lepa hvala, gospod Sanderson, vendar še
ne vem, kaj bom postal.«

»Kar boš hotel, sinko,« je rekel starec, »to
boš postal. In nihče ti tega ne bo mogel
preprečiti.«

Starec je počasi stopil čez prodajalno k
steni s škatlami, se vrnil s copati za dečka
in si nekaj zapisoval na papir, medtem ko
si je deček natikal copate in potem stal
tam in čakal.

Starec mu je pomolil popisan list. »Tole
mi opravi to popoldne in potem si prost.«
»Hvala, gospod Sanderson!« Douglas je
stekel.

»Počakaj!«, je zaklical starec.

Douglas se je ustavil in obrnil.

Gospod Sanderson je stopil k njemu. »Ka¬
ko se počutiš v njih?«

Deček se je ozrl v svoje noge, ki so bile
globoko v vodah rek, v pšeničnih poljih, v
vetru, ki ga je že odnašal iz mesta. Potem
se je z žarečimi očmi zazrl v starca. Usta
so se mu premikala, a nobenega glasu ni
bilo z njih.

»Kot antilopa?«, je rekel starec, zroč dečku
v obraz pa spet v copate.

»Kot gazela?«

Deček je premišljal, se obotavljal in potem
hitro stekel. V istem trenutku je že izginil.
Starec se je šepetaje obrnil in odšel v trgo¬
vino. Vrata so ostala prazna, šum teniških
copat se je izgubil v tropski vročini.

Gospod Sanderson je stal na s soncem
obsijanih vratih in poslušal. Spomnil se je
glasu, o katerem je sanjal davno, ko je bil
še deček. Bili so glasovi čudovitih bitij, ki
so skakljala pod modrim nebom, se plazila
skozi grmovje, pod drevje, bežala proč in
za njimi je ostajal samo mehak odmev nji¬
hovega teka.

»Kot antilope,« je rekel gospod Sanderson,
»kot gazele.« Sklonil se je in pobral za¬
vržene dečkove zimske čevlje, težke od
dežja in snežne brozge. Obrnil se je, se uma¬
knil bleščečemu soncu in se počasi, počasi
vrnil nazaj v civilizirani vsakdan ...

Prevedel Vojislav Likar

94 TIM 2 74 75

ZA BISTRE GLAVE

Pavle Gregorc

REBUS IN PREMEŠANI REBUS
Najprej reši rebus, nato pa črke rešitve ure¬
di tako kot kažejo številke v spodnjem
robu in dobil boš še eno rešitev.

Na katero stikalo mora pritisniti deček, da
bo zagorela svetilka? Ugotovi to s prostim
očesom, ne da bi s svinčnikom vlekel po
črtah!

1

2

3

4

5

Pavle Gregorc

POSETNICA

Tov.

JANEZ I. KES

Janez si je zgradil transistorski sprejemnik.
Kateri sestavni del je uporabil?

,^oo!

VPLIV NAŠE REVIJE  (Premešane črke)

LUIZ JE TIM ...

... zelo rad prebiral v mladosti, sedaj pa
je priznan 84293761 5.

PREMEŠANE ČRKE

PREMIKALNICA

1. TINTA

2. LIJAK

3. LUTER

4. JERIN

5. CIZEJ

CASTRO

KADUNJA

FOBIJA

KRITIK

TRANS

Premešaj črke gornjih besed tako, da dobiš
vsakokrat kemični element in ga pod isto
številko vpiši v lik. Primer: NAROD — RA¬
DON. črke na poljih s krogci dajo še eno
kemično prvino — svincu podobno redko ko¬
vino (Tl).

Navedene besede premikaj levo—desno to¬
liko časa, da boš v treh stolpcih istočasno
prebral imena treh dragih kamnov. Ti kamni
so: kristal korunda, največkrat sinje barve
— rdeče obarvan korund — kalcedon s čr¬
nimi in belimi ali belimi in rdečimi plastmi.

TIM 2 74|75 95

ZLOGOVN1CA

A — AK — BEN — CIN — DA — E —
GENT — HA — KA — KRE — LO — ME —
MEN — Ml — NE — NI — NIJ — PEN —
PO — PRO — RA — RE — RIJ — TO —
TON — TOR — VA — VE

S pomočjo gornjih zlogov sestavi 10 besed,
ki jih zahtevajo spodnji opisi in jih vpiši v
desni del lika. Tri črke posamezne besede
— kažejo jih manjše številke v kvadratkih
stolpcev  — prenesi v stolpce na levo. Ob
pravilni rešitvi dajo navpično brane črke v
stolpcih kitajski pregovor.

1. rudnina, po sestavi silicijev dioksid, 2.
veda o ravnovesju in gibanju teles, 3. ra¬
dioaktiven kemični element, ki sta ga leta
1898 odkrila zakonca Curie (Po), 4. steklena
posoda za gojitev vodnih živali in rastlin, 5.
snov, s katero ugotovimo v kemičnih spoji¬
nah navzočnost ali množino določenih sno¬
vi, 6. pogonsko gorivo za motorje z notra¬
njim zgorevanjem, 7. drugi planet našega
osončja, ki ga vidimo kot Večernico ali kot
Danico, 8. elektronka s petimi elektrodami,
9. elementarni delec, ki skupaj z nevtronom
sestavlja atomska jedra, 10. plast transi-
storja.

SILAK NA GRADBIŠČU
(Premešane črke)

VRAŽJE težko breme
prenese čez sleme
bodoče hiše.

No, kako silak se piše?

POZNAŠ MATERIAL?

(Sprememba črke)

KOVICA. Kakšen material  je to?

Je mar železo? Ali zlato?

REŠITEV UGANK

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodo¬
ravno: Fala, go, Co, Otoman, urnik, roleta,
Liano, dlan, safir, TIM, top, oris, dl, Porsche,
klica, La, vod, risar, ogled, Istra, Est, ST,
rman, lok, Tone, lasnica, iperit, Vače, naba¬
va, Adana, Ado, AJ, Taras.

PREMEŠANE ČRKE: 1. oniks  — sinko, 2.
bedro  — obred, 3. rival  — livar, 4. Doris  —
sidro, 5. Pirot  — tropi, 6. štiri  — Irtiš,  7.
lonec  — celon, 8. Stari — Istra, 9. renij  —
Jerin. Končna rešitev: solsticij.

REBUS: toplota  — TO plota.

TEŽJI REBUS: znanje  — (črka) Z na (črki)
N je. Besedico »je« je treba dodati v mislih,
saj risba rebusa pomeni, da JE Z na N.

KAJ BO NASTALO: obla  + kro(g) = ko¬
lobar.

NAPAČNA PROJEKCIJA: storil  = tloris.

REBUS: parafin  — (elva) para F; in.

KOMBINIRANA KRIŽANKA. Vodoravno: stek¬
larna, mikroskop, OTO, kvinta, lan, Ohm,
dar, anoda, Etna, odmev, trot, valjal, ura,
Ita, Ani, Bit, ruta, EJ, Aco, Aman, car, EM.
Na levi ostanejo sličice: kladivo, oblič, ključ,
sidro. Njihove začetnice sestavljajo besedo:
KOKS.

IZ SLOVNICE V KEMIJO: klicaj  = kalcij.

NAGRAJENCI:

1. Kajtna Bojan, Podvine 28, 61410 Zagorje
ob Savi

2. Robert D'ans, Vrtna 7, 66330 Piran

3. Božo Kastelic, Jenkova 76, 62000 Maribor

96 TIM 2 74 75

nagradna slikovna križanka

POČRNI
S PIKO
OZNAČENE
DELE SLIKE!

LUKA V
BOKI
KOTORSKI

FUNKCIJA

OČESA

6.1 N 4.
ČRKA

KRAJ
VZHODNO OD
LJUBLJANE

REKA NA
PELOPO¬
NEZU

ITAL.

M. IME
(PAGANINI)

POVELJNIK

KOZAKOV

PREVOZ NA
DOLOČEN
KRAJ

GRAŠČAKOVI OKENSKA

PODLOŽNIK NAVOJ NICA

METULJ
S PASOVI
NA KRILIH

PRVOTNI

PREBIVALCI

ITALIJE

POGON NA
ŽIVALI

DEL

OKOSTJA

MESTO OB
ZAH.OBALI
ISTRE

DRŽAVA
ZDA NA
SZ SEVERNE
AMERIKE

NAJVEČJA

PTICA

LUKA OB
STONSKEM
KANALU

_________________

VALI:

-da dobiš zanimivo igračo opico —
vau .izpolni razglednico

VALI , katero dobiš brez¬
plačno v trgovini
-za kolekcijo sladkarij, izpolni

album opice VAU .katerega

kupiš v trgovini. V vsaki vrečki
žvečilne gume VALI, boš našel eno od šestde¬
setih samolepilnih sličic živali.Opica VALJ ti
daje možnost, da brez žrebanja dobiš obe nagradi.

Izpolnjeno razglednico ali album pošlji na naslov:

- ŽITO LJUBLJANA, ŠMARTINSK A 154

VAU

poštnina