Prisluhniti človeku V občini Center je — po dosedaj zbranih podatkih — kot prvi v Sloveniji ustanovljen klub samoupravljalcev. Predsednik tega kluba, ki vključuje predstavnike 49 delovnih organizacij, S kra-jevnih skupnosti ter prav toliko predstavnikov različnih družbe-nopolitičnih organizacij in društev ter Delavskc univerze, je JANKO VELIKONJA. Pred kratkim je »postal npokojenec«, pa vendar se njegova delovna miza v enl zasteklenih pisarn Trgov-skega podjetja Emona v Kersnikovi ulici, še ni kaj prida nhla-dila. Sekretar samoupravnih organov je zdaj pri sosednji mizi mlajši kolega, naš današnji gost rubrike, v kateri se najpogosteje srečujemo z znanimi obrazi, pa še pripr;ivl.ja gradivo za almanah še vedno »svojega« 6000 članskega kolektiva, kjer je 25 TOZD in okoli 1600 ljudi izvoljenih v samoupravne organe... In kjer se kakor rdeča nit, »če bočete od leta petdeset sem vleče potreba po izobraževanju...... Ustanovitev kluba samo-upravljalcev je naloga (med pogovorom listava po delov-nem gradivu indciativnega od-bora in skupšdine kluba sa-moupravljalcev in sinjemodri Knjižnici sindikatovštevilka.5), ki izhaja iz sklepov VIII. kon-gresa slovenskih sindikatov v Celju. Tam je bilo med dru-gtim rečeno, da se bodo sindi-kati zavzeOi za ustanavljanje kljubov samoupravljalcev kot posebnih skupnosti delavcevza načrtno usmerjanje družbene dejavnosti pri razvijanju sa-moupravljanja, pri večjem uve-ljavljanju neposrednih intere-sov delavcev v izobraževanju, obveščanju, svetovanju in izme-njavanju izkušenj samouprav-ne prakse... Pri tem pa ne gre za neko povsem novo de- javnost, so poudarili, marveč za bolj organizdrano uresniče-vanje neposredndh interesov delavcev, ne da bi klubi pri tem prevzemali katerekoli na-loge ali odgovornosti, ki jih imajo družbenopolitične orga-nizacije, organi in skupnosti. Klube moramo torej organizi-rati in usposobiti tako, da bo do dejanski in konkreten pri-pomoček delavcem za trajen napredek samoupravljanja kot našega temeljnega družbeno-ekonomskega odnosa. Seveda pa rojevanje tega kluba samoupravljalcev v Cen-tru, kjer je preko 500 delovnih kolektivov in okoli 17.000 de-lavcev aktivno vključenih v sa-moupravne organe, od teh pa se jih samo kakih 2000 zado-voljivo izobražuje, ni brez bo- lečin. Največ odpora in ugovo-rov zaper te kljube je zadeva-lo vprašanje ali nemara z nji-mi ne bomo »duplirali« tega izobraževanja. Kajti resnica je, da smo v zadnjem času vendarle uspešni v izobraževa-nju političnega aktiva v posa-meznih družbenopolitičnih or-ganizacijah (ZK, ZS, ZSMS, SZDL itd. In precej je bilo storjenega tudi za izobraževa-nje delegatov, zlasti v skup-ščinah, manj pa za dužbeno-politične skiipnosti, skupščine SIS — vendar je vse to še odločno pTeskromno. Kajti, čeprav se samoupravljanje naj-bolj kali, izobražuje in izpo-polnjuje v samoupravljalski akciji in praksi, je vendarle res, da ne gre brez organizi-ranega družbenopolitičnega izo-braževanja in usposabljanja samoupravlj alcev. V bistvu pa je bilo največ bojazni izreeenih na račun ma-terialnih obveznosti, hd jili bo-do imele delovne orgaruzacije, če podpišejo samoupravni spo-razum o ustanovitvl in delova-nju tega kluba, vendar, za za-četek je občinski sindikalni svet zagotovil klubu 200.000 di-narjev in tudi ta bojazen je odpadla. Klub, za začetek ne preobsežen — kajti nabrati si je vendarle treba nekaj ieku-šenj — lahko začne delati... Konkretno naj bi bila to v prvi vrsti neformalna izmenja-va izkušenj, sem pa sodita še dve obsežni poglavji, politične šole in seminarji. »Prisluhniti, samo malo po-zorneje je treba prisluhniti kot pravimo »malemu človeku« (čeprav izraz ni najboljši, je pa mišljen v najboljšem pome-nu besede). Poskušajte razu-meti tega človeka, pa ne boste nlkoli razočarani. Kajti ta preprosti, odkriti človek bo po-vedal naravnost, morda pre-cej grobo, pa vendar za tem se ne skriva ničesar drugega ... Janko Velikonja je bil »vča-sih« vojaški častnik«, potem pa »pri sindikatih« (sekretar storitvenih dejavnosti, pred-sednik regionalnega odbora storitvenih dejavnosti) in si-cer znan družbeni delavec. »čeprav je v vsej celoti pro-blemov morda obrobnejši, pa bi vendar rad poudaril reci-mo to, da bi morali naše ra-čunovodje naučiti poljudno, preprosto in razumljivo razlo-žiti f inanCna poročila... pa bi se nenazadnje izognili tudi »preveč učeno razloženim ta-kim poročilom, ki so preza-pletena prav zato, da ne bi bila razumljiva... Ljudje smo še vse preveč zaprti, formalni. Včasih radi ljudi zavrnemo na tak način, da jih osmeši-mo, da se potem res nikoli več ne oglašajo ali pa pustimo ko-ga preveč v ogenj, osamljene člane delavske kontrole, deni-mo... In tako naprej in na-prej. Predvsem pa se moramo v vsem tem našem zamotanem življenju, polnem nasprotij, in včasih nepremagljivih težav, truditi, da bi ga živeli polno, z optimizmom. Ste prebrali današnje »iskrice« v Delu, ta-ste o aptimistih? No, da, tnalo resnice je naj-brž tudi v tem, se strinja, da mu je bila narava naklonjena. Njegova zdravstvena knjižica je takorekoč prazna kajti oko li zdravnikov je hodil, pripo-veduje, samo zaradi očal in zpb. »V mladih letih sem bdl fizični delavec in še danes skrbim za vzdržljivost. Kole-sarim in vsak dan prehodim kakih 12 kilometrov. Po dva-krat sem in tja vsak dan iz Savskega naselja ...« »Da bi »izpregel« pri 56 le-tih? O tera ne razmišljam. De-lo, tudi tako, navidez papirna-to, le razumeti ga je treba in opravljati z veseljem, krepi in bogati človeka. če bi tako na hitoro čisto izpregel, bi zagoto-vo zbolel. ¦.« D. Bošnjak