Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 33. V Ljubljani, v čelrlek, 11. leDroarja 1915. Leto XLIIL s Velja po pošti: s ti oelo leto upre) . , K 28'— la en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: 2a celo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2'— V iprart preleman nest in o „ 1*70 s Sobotna Izdaja: = sa celo leto........ 7'— sa flemčlio oeloletno . „ 9'— ■ ostalo Inozemstvo. „ 12'— M 'ML m # | i 9 p?. ■ Ibseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnst. Ma oznanili, zatirale, osmrtnice Itd.: enostolpna petltvrsta po 2.) vin. enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhala vsak dan, lzvzem&l nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga Vozni red. Kd" Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/1IL Bokoplsl se ne vračajo; netrankirana pisma se ne «=» sprejemajo. — Uredniškega teielona štev. 74. = Političen lis! za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne branllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 28.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Dpravnlškega teielona št 18& Skupni finančni minister dr. KlJr-ier razvil svoj program. Dunaj, 10. februarja. (Kor, ur.) Novo-lmenovani skupni finančni minister Kor-ber je danes sprejel uradnike skupnega finančnega ministrstva in bosensko-herce-govskega ministrskega oddelka. Na nagovor sekcijskega načelnika pl. Talloczyja je med drugim izrazil dr. Korber: Poklon Bilinskemu. Vaša srca so hvaležno naklonjena mojemu izvrstnemu predniku, ki je dobrohotno skrbel za svoje uradnike. Ne morem ga prekositi, a upoštevati hočem Vaše upravičene želje. Naše finančne žrtve. Ne morem misliti na to, da se kljub pomnoženemu delu pomnoži število urad-ništva, marveč apeliram že zdaj na Vašo požrtvovalnost z ozirom na ogromne denarne stroške, ki jih nalaga zadnja preteklost, sedanjost in še v temo zavita bodočnost. Vodstvo skupnih financ. Skupno finančno ministrstvo obsega sledeči glavni nalogi: uprava skupnega gospodarstva in najvišja uprava Bosne in Hercegovine. Glede na vodstvo skupnih financ so merodajni predpisi spravne postave. Skrbno moramo zasledovati vse gospodarske pojave v obeh državah monarhije. Bosensko-hercegovske razmere. Zadeve v Bosni in v Hercegovini so (ežavnejše kakor kdajkoli, ker je" sila dogodkov iznova vplamtela vse strasti, o katerih se je že sodilo, da so se ohladile. Težka sedanjost narekuje previdnost glede na vsako sodbo. Ustvariti se mora v vseh okolnostih v teh deželah red na temelju resnice in pravičnosti, a pod trajnim varstvom nedotakljive državne avtoritete. Zaupanje v monarhijo. Vsestransko naj se dela r.a to, da se fzlrebi neutemeljeni dvom v silo naše monarhih. Različni notranji dogodki niso pojav slabosti, marveč posebne sestavljenosti. Monarhija, katere narodi v nekaterih dneh zbero prostovoljno skoraj 3500 milijonov vojnega posojila, je zdravo telo in dobro pripravljeni borilec, ki sme zaupati na to, kar ima. Z nami stoji najzvestejši in najboljši zaveznik, ki ga bomo znali obdržati. Z mirnim zaupanjem lahko čakamo, kakšen končen račun ustvari naše združeno orožje. Svoje po vojski pomnožene naloge izvedemo sledeč vzvišenemu zgledu našega prevzvišenega vladarja. iz reške itume. Sedanja vojska se ne vojskuje samo na krvavih bojnih livadah in na gospodarskem polju, tudi državniki stopajo v po-stavodajalnih zbornicah na plan. Včeraj smo poročali o proračunski razpravi pruske poslaniške zbornice, danes nam poroča c. kr. korespondenčni urad o seji ruske gosudarstvone dume ki ie zborovala 10. t. mes O seji ruske dume poroča c. kr. korespondenčni urad med drugim: Predsednik dume slavi ruske zaveznike. Peterburg, 10. februarja. (Kor. urad.) Predsednik Rodzianko otvori sejo z daljšim govorom, v katerem uvodoma izrazi, da stoji ruska armada liki skala v tulečem morju, hrabra ruska mornarica sodeluje, ne da vzbuja pozornosti, na velikem delu obrambe. V nadaljnjem govoru pravi: Srbija in Črnagora se vojskujeta z nami, hrabri belgijski narod je prvi pričel boj in je prenesel nečuveno trpljenje. Duma navdušeno pozdravlja belgijskega poslanika in našega preizkušenega prijatelja: veliko Francijo, ki se iznova vojskuje z občudovanja vredno hrabrostjo proti dednemu sovražniku. Za pravično stvar se vojskuje plemenita, mogočna Anglija. (Ova-cije angleškemu poslaniku.) Obnebje trojnega sporazuma jc čisto in jasno. Tudi japonski narod, prijatelj prava in pravice, se vojskuje skupno z Rusijo. (Ovacije japonskemu poslaniku.) Modri carjev ukaz je rešil njegov narod zla, ki je izpodkopaval njegovo silo in ga je dovedel na pot zmernosti. (Misli na odpravo točenja alkoholnih pijač,) Konča: Vojskovati se hočemo, dokler sovražniki ne sprejmejo tistih mirovnih pogojev, ki jih jim hočemo narekovati. Amerika in Rusija. Dobri rusko-amerikanski odnošaji kljub spletkam nemškega poslaništva v Wa-shingtonu niso trpeli. Rusija in njeni zavezniki. Nemci so poizkušali sejati razdor med zaveznike in so širili govorico, da hoče neki zaveznik skleniti poseben mir. Navedeni poizkusi so se izjalovili. Svet zna, da je edinost zaveznikov neomajljiva in da postaja vedno trdnejša. Tesna naša zveza se je razširila zopet s poročilom o finančnem in z gospodarskim sporazumom. Turška vojska. — Rusija pričakuje dohod do prostega morja. Turčija je posegla v vojsko vsled nemške zavratnosti. Odkar se je pripeljala kri-žarka »Goeben« v Dardanele, se je nahajala Turčija pod pritiskom Nemčije. Dogodki ob rusko-turški meji, ki so pridobili ruskemu orožju novo slavo, približajo Rusijo rešitvi tistih političnih in gospodarskih vprašanj, ki so zvezana s stremljenjem Rusije za izhod na prosto morje. Srbija in Črnagora. Za Srbijo smo nastopili vsled mogočnih učinkov naših čuvstev za posestrim narod, katerega velikodušnost je dovedla v sedanji vojski do tesne zveze obeh dežela. Z zadovoljstvom naglaša, da se vojskuje tudi Črnagora za skupno stvar. Kratka izjava ruskega ministrskega predsednika. Ministrski predsednik Goremykin: Globoka vera ruskega naroda v končni triumpf ce zdaj izpreminja v gotovost. (Klici: Živio naša armada!) Dejanja naših in čet zevaznikov nas približujejo zaželje-nemu smotru. Izpodbujevalno je bratsko približanje med poljskim in ruskim ljudstvom, ki brez godrnjanja prenaša naložene mu preizkušnje. Odkar sem Vam govoril zadnjič, se je zgcdil velik dogodek, da ie stopila Turčija na stran naših sovražnikov. Sijajna bodočnost Rusije ob Črnem morju pred zidovjem Carigrada se vedno jasnejše pojavlja. Poročilo ruskega zunanjega ministra Sazonova. Sazonov uvodoma izvaja, da Rusija v vojski ni ostala osamljena. Pridružili sta se ji Francija in Angiija, kmalu jc pristopila tudi Japonska. Obkoljenje Nemčije po Angliji. Sazonov trdi, da ni potrebno ponavljati stare pesmi, da je poizkušal angleški kralj Edvard obkoliti Nemčijo, ker svet pozna miroljubnost tega modrega vladarja. Dogovori, ki jih je sklenil ali pripravil kralj Edvard, so imeli zgolj defenziven značaj. (Sazonova trditev je smela, ker Edvard sam ni nikdar zanikaval, da hoče Nemčijo osamiti. Tek dogodkov ovrže Sazonovo trditev sam po sebi.) Nemčiji očita, da je ostala Rusija Nemčiji dobra seseda, a Nemčija je Rusiji povsod nasprotovala in izkušala proti njej nahujskati sosede: skandinavske države in Galicijo, kjer je ustvaril nemški denar rusinsko gibanje. — (Niso li Rusi vedno preganjali katoliških Rusinov, za katere so se papeži zaman po- tegovali, ko še Nemčije bilo ni.) — Brez uspeha so spletkarili na Kitajskem in na Japonskem.) Židovski pogromi. Izmišljena so poročila o judovskih po-gromih; če je trpelo judovsko prebivalstvo na bojišču, se to zlo ni moglo preprečiti, ker morajo prebivalci sovražnikovih pokrajin vedno trpeti. Sazonov vabi nevtralne države k vojski. Razmere Rusije nasproti Grški so prisrčne. Glede na Rumunijo izjavi Sazonov, da znači rusko-rumunske odnošaje trajna stalnost. Minister opozarja na Rim prijazne pojave, ki so se pojavljali neprestano vso jesen v Bukarešti in v celi deželi in ki so izrazili jasno naziranje Rumuncev. Minister nadaljuje: Gotovo pričakujete, da še posebno govorim o zadržanju tistih dežela, ki se ne udeležujejo vojske, a ki jim narekuje lastna korist, da se pridružijo stvari Rusije in njenih zaveznikov. Ume-vate, da o tem vprašanju podrobno ne razpravljam, ker vlade teh dežela, s katerimi gojimo prijateljsko razmerje, še niso ko-nečno sklepale. Njih stvar jc, da sklepajo, ker bodo same nasproti svojim narodom odgovorne za to, če izpuste za nje ugodno priliko za uresničenje njih narodnih stremljenj. Perzija in Rusija. Ob izbruhu vojske jc izrazila Perzija, da ostane nevtralna. Nemčija, A ,slro-Ogr-ska in Turčija so delale na to, da pridobe Perzijo zase. Potegnili so za seboj del Kur-dov. Turške čete so nato prekršile perzijsko nevtralnost in so izpremenile Aser-beidšan v del bojišča rusko-turške vojske. Japonska in Rusija. Dogovori z Japonsko 1. 1907. in 1910, so rodili sad v sedanji vojski, ker se nahaja Japonska na naši strani. Dogovora 23. septembra Japonska ni podpisala, ker vsebuje angleško-japonska pogodba obvezo, da se ne sklene poseben mir. Nemčija naj nc upa na mir z Japonsko, predno se ne sklene z Anglijo in tudi z Rusijo in s Francijo. Izjave strank. Po govoru zunanjega ministra govore voditelj kadetov Miljukov in govorniki progresistov, središča in nacionalistov. Govorniki strank so izjavljali, da se bori Ru-rija proti nemškemu militarizmu. Predčasni mir bi bil zločin proti domovini in proti človekoljubju. Rusija je pripravljena za vsako žrtev, dokler se Nemčija popolnoma ne pobije. Sklep dume. Koncem seje sklene duma sledečo iz^ javo: Duma se klanja slavnim činom naših LISTEK. Vojaki na Hojnem polju so veseli domačin časopisov. Vojak, ki služi kot pek, jc pisal svojemu bratu, bogoslovcu v Ljubljani sledeče pismo: Hvala Ti lepa za poslane svalčicc, koledarček in dopis. Pa kaj me jo šc posebno razveselilo?! — Zavil si sval-čice v dva lista časopisa »Slovenca«. Ta mc je tako zmotil, da sem pozabil na vse drugo in mi jo oči tako privezal na se, da nisem preje prejenjal brati, dokler nisem prišel od prve do zadnje vrstice. Slovenskega časopisa sploh nisem imel v rokah, odkar sem odšel iz Gradca in to je bilo že 28. avgusta lanskega leta. Sedaj pa me je še bolj prijela neka sitna misel, ki me je že preje večkrat nadlegovala, namreč: kako bi človek mogel dobiti večkrat kak domači časopis v roke. Pred kakimi 14 dnevi je dobil naš g. načelnik pekarije novega strežnika, ki je Slovenec, doma v Grahovem pri Tolminu. Seznanila sva sc precej. Preje jc bil on na Nemškem. Pa je prav dober človek; ni razuzdan in ima značaj, kakor sc spodobi pravemu Slovencu. Že večkrat me je nagovarjal, naj Tebe vprašam, če bi bilo mogoče dobivati »Slovenca«. Zadnjič enkrat jo ves vesel pritekel k meni in clejal: Ti, tukaj doli na cesti so vojaki od telegrafenregi-inenta in imajo slovenske časopise ter celo vsakdanjega »Slovenca«, so dejali, da dobivajo. To se razume, da bi jo bila ubrala v velikih skokih doli do ceste, samo ko bi bil čas. — Prosim Te torej, ako Ti jc mogoče stopiti v »Katoliško tiskarno« in naročiti »Slovenca«. Denarja Ti ne moreva poslati, ker od tu sploh ne gre drugo kot pisma in dopisnice. Pišeš mi tudi, naj bi si v koledarček zapisoval, kaj bom vse doživel. Kar morem, že zapišem mimogrede, veliko pa ne. Odkritosrčno povem, da v strelskih jarkih še nisem ležal in se tresel od mraza, kot sem videl in vidim ležati druge in kot povedo naši hrabri vojaki, čvrsti Orli. Kako so se borili, nam poroča g. kaplan, častiti vojni kurat Leopold Turšič. Doživimo pa marsikaj neprijetnega tudi mi, ki se no skrivamo v jarkih. Ko se kje ustavimo, si napravimo primeren prostor za peči, na prostih tleh pripravimo ležišča in zakurimo ogenj. Vsedemo se okoli — kadar je seveda čas — tako da te od ene strani peče, od druge pa zebe. Če ilna kdo ka j skuhati, si skuha. Jaz imam, hvala Bogu, še vedno nekaj kave, ki sem si jo ku- pil v Przemyslu, ki je največja trdnjava in kjer še danes grme naši topovi ter bodo tudi še v bodočnosti delali Rusom preglavice. Na sv. večer smo prišli ravno ob 10. uri na mesto, kjer smo se ustavili. Bilo pa ni nc hiše, nc hleva in moral sem ob pol 12. uri ponoči iti kupovat malo slame, da smo si mogli napraviti postelje na prostem polju v blatu, ki ga ni bilo nič manj kot do kolen. Vrhutega pa je š edeževalo. Streljanja pa je bilo dovolj. Vse drugače je pokalo kot pa doma, ko smo prožili možnarje in pištole. Ta sveti večer si zapomnim. Drugi dan — to jc bilo na sveti dan — smo delali kot vsak drugi dan, kajti pri nas nc razlikujemo dneva od noči, nc praznika od delavnika ter tudi ne gledamo, ali je lepo vreme, ali grdo. Kruh mora biti! Včeraj je padlo nekaj snega. Zemlja pa jc dobro zamrznila in čc ob takih časih začnejo pokati topovi, se to šc na ležišču na tleh dobro občuti. Ležišče sc kar zazibljc, tako da skoro ni mogoče spati. Z obleko sem pa preskrbljen dobro. Samo to jc nerodno, da se Čebelic v tem času ni mogoče obraniti. Če se oprostiš enih, pa že kmalu drugje dobiš druge. Te čebelice so namreč tiste počasne la-zice. Sedaj pa dobro vem kakšne so. — Pa vse to voljno prenašam vdan v voljo božjo. Tebe pa šc enkrat pro^irc^ ne bodi žalosten, ako jc tudi Janko kot $eti izmed nas šesterih bratov potrjen k vojakom. Težko je, ali kaj hočemo. Božja volja je taka. Ker pa ravno hočeš, pa Ti povem šc napake cigaret, ki si mi jih poslal. Sploh druge napake nimajo, kot da so malo preveč trdo nabasane. To pa nič nc dc. Malo jo povaljam ter si tobak shranim v žep in ko se ga dovolj nabere, pa eno zavij cm. Bilo je "že oeio tako, da smo komis drobili in ga zavijali kot tobak in smo kadili. Tu, kjer sem zdaj, se mi dopade. Je prav lep razgled po dolinah, kjer so nasi^Ruse naskočili in jih malo počesali. t udi na limanovskem bojnem polju sem že dvakrat spal. Sli smo tam skozi vas, ki predstavlja pravo bojno polje. Vse jc razbito, razkopano in poslopja vsa požgana od samih šrapnelov lil granat. V tej vasi sc jc namreč Rus skrival in naši so morali tako razbiti. Poslal bi Ti eno razglednico iz mesta K., pa ker nc vem, če bi Ti prišla v roke, ali ne, ne bom pošiljal. Še tega naj Ti ne pozabim povedati, da sem v zadnjih dnevih enkrat celo »Bogoljuba« imel v rokah. Ostani zdravi ® Tvoj brat Ciril. vojakov, toplo pozdravlja rusko mornarico in odkrito počasti zaveznike. Duma izraža trdno zaupanje, da se dosežejo veliki smotri sedanje vojske in izraža neupogljiv »•'dep ruskega ljudstva, da nadaljuje boj, dokler se ne vsilijo sovražniku pogoji ki zagotove mir in obnovitev prava in pravice. Mri Hrvat!. Desetnik Božo Cubrilovič in Simeon Dukič, oba od bosensko - herce-govinskega pešpolka številka 2, sta bila poslana na patrolo. Neustrašeno sta napadla po .sovražniku zasedeno pristavo in ujela 16 Rusov. S tem smelim Činom sta sledečemu lastnemu oddelku omogočila, da je že zmedenega sovražnika napadel in osvojil postojanko. Oba vojaka sta prejela srebrno hra-brostno svetinjo I. razreda. Poddesetnik Petar Kokot od bosensko - hercegovskega pešpolka številka 2 se je odlikoval povodom nekega napada. Njegova osebna hrabrost, energično Vodstvo, navduševanje moštva k hrabremu prodiranju in smotrenemu streljanju, vse to je bistveno pripomoglo, da se je v stotniji ohranil dober duh ter dosegel uspeh. Dobil je srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. Četovodji Ivo Mijatovič in Bečir Šabič, oba bosensko - hercegovskega pešpolka številka 2, sta se odlikovala ob neki priliki, ko je stal polk nasproti dvakrat močnejšemu sovražniku. Oba četovodji sta svoje roje neumorno podžigala k vztrajnosti in prodiranju. S svojo neustrašenostjo in hladnokrvnostjo sta potegnila za seboj moštvo ter tako pripomogla, da se je potolkel sovražnik kljub njegovi premoči. Obema je bila podeljena srebrna lira-brostna svetinja I. razreda. f Desetnika Ibrahim Celalič,:in Rudolf Dolenšek ter infanteristi Dimiter Gvozdenovič, Stojič, Maksinovič in Ni-kola Moravec, vsi bos.-herc. pešpolka številka 2, so se odlikovali o priliki nekega napada. Bošnaki so se borili v nekem gozdu proti dvakrat močnejšemu sovražniku. S svojim osebnim junaštvom so navedeni peteri vojaki vzpodbudili svoje tovariše k brezobzirnemu navalu proti sovražniku in tako bistveno pripomogli k končnemu uspehu stotnije. Vseh pet je prejelo srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. Četovodja Ivan Crljen in lovca Mi-jo Borovac in Stamberger, vsi od 31. lovskega bataljona, so se vedno odlikovali z zgledno neustrašenostjo. Ob neki priliki so zašli čisto blizo sovražne postojanke, tako da se je rešitev zdela čisto nemogoča. Rusi so lovce pozvali, da se udajo. Kot dobri vojaki so lovci odgovorili s tem, da so otvorili openj in končno srečno ušli ujetništvu. Vsi trije so bili odlikovani s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. JKIVO 87. Aolko. V graških listih čitamo: G. Ervin Petriček, praporščak 87. pešpolka, piše 29. pr. m. s severnega bojišča. Včeraj se je naš polk izredno hrabro boril. Od vsega začetka je bil to najčastnejši dan, ki ga je doživel naš polk. Dne 27. pr. m. sem se prostovoljno javil za patruljsko službo. Treba je bilo dognati, če se pomikajo večje sovražne čete proti naši fronti. Ob 7. uri zvečer sem odšel s štirimi možmi skozi žične zapreke, korakal v dolino, da bi dospel Nemški iren se pelje skozi mestece Neufchatel ob Aisni. do sovražnih višin, ter smo potem hodili še do polnoči. Plazili smo se na zahodni strani gozdnatega dolgega gorskega slemena. Od sovražnika sem videl samo neko patruljo in poljsko stražo. Z ozirom na dolgo pot, ki smo jo prehodili, je bilo to zadostno znamenje, da ima sovražnik tu le majhno moči. Ko sem dosegel cilj svoje poti sem ležal še celo uro v globokem snegu, da bi opazoval. Vse je bilo mirno in zato je bila pot v dolino, ki loči obe postojanki, popolnoma brez nevarnosti. Pri naših poljskih stražah smo se odpočili ter sem si hotel skuhati še kavo. Četovodja je v svoji posodi že raztalil sneg, ko je levo od nas padlo nekaj strelov. Mislil sem si: »Ervin, pojdi raje, zaradi kave se ne boš spuščal v kako razpravo.« Rabil sem še celo uro, da sem dospel do naše postojanke. Tukaj so bili zelo začudeni zaradi moje mirnosti, kajti ujetniki so izpovedali, da koraka proti našim postojankam šest sovražnih polkov, ter da so se že ustavili v C. Na vsezgodaj jc bil določen glavni napad. Kakor se je izkazalo, je bilo vse resnica. Na drugo, vzhodno stran gorskega slemena je prikorakalo šest sovražnih polkov. Ko sem sporočil uspeh mojega patruli-ranja, sem se vlegel na slamo. Ko sem se zbudil, sem že čul sumljivo pokanje. S početka nisem temu pripisoval nobenega posebnega pomena, toda kmalu sem čul, da je bojna črta sosednjega polka prebita. Misel, da bi postojanka, ki je veljala tri tedne dela, padla že prvi dan, je vplivala name grozno.. Toda 87. pešpolk je bil še tu! Polk se je obrnil na desno in naskočil Ruse, ki so bili na višini. Sijajen uspeh! 600 ujetnikov! Pred našo postojanko je bilo vse črno mrtvih in ranjenih Rusov. Naš polk je imel le majhne izgube. Novinci so se zelo hrabro držali. Danes zjutraj jc prišlo k nam že okoli 200 ruskih ujetnikov. Razgovor z Mmm Sleda o na! Vodja Skodinih tvornic topov baron Skoda se je te dni, kakor poročajo časnikarji, izjavil sledeče: Predvsem bi vas utegnilo zanimati, kako stoji z ogrsko tvornico topov, tembolj, ker je v času svetovne vojne postala aritljerija zelo hitro popularna. Veseli me, da vam morem sporočiti, da bodo dela končana nekako v juliju in mi bomo imeli v Gyoru tvornico, ki se bo smela primerjati z vsako drugo tvornico Evrope. Kajti v koncepciji izvrstno začrtana, v izvedbi velepotezno iz- delana, združuje od vsega početka vse kreposti mogočne tovarne, kakršne morejo izkazati le malokatera podjetja, kajti večinoma so bila pričeta kot mala in so se le polagoma povečala in razširila. Zato so torej nekako skupaj skrpana ter jim vsled tega primanjkuje primerne razdelitve in praktičnega pregleda. Ogrska tvornica topov obeta biti v vsakem oziru vredna zanimivost, — Vprašate me, ali moremo še v teku vojne pričakovati od strani naših sovražnikov kakih presenečenj na polju topničarstva? V to jaz mnogo ne verujem. Vsaka bojujoča država je primeroma precej stremila za tem, da čimprej uveljavi vso svojo moč, silo in ja-kost. Ni osebna častilakomnost, zato pač lahko rečem: objektivno je, ako smatram naše 30'5 možnarje kot najvažnejšo moč naše artiljerije. Možnar je bil izpočetka mišljen kot lahko prenesljiv, na vseh cestah in potih gibljiv top. Kljub svoji ogromni, nevzdržljivi sili, svojemu nepre-kosljivemu učinku se lahko spravi kamorkoli se hoče. Izprva je bil mišljen kot oblegovalni top in je kot tak — kakor znano — svojo nalogo izborno vršil. Danes stoji pa tudi na severnem bojišču v strelnih jarkih in deluje s svojo uničujočo silo proti četam, in sicer z najboljšim uspehom. Rusi beže prestrašeni pred njegovo močjo in učinkom. Na poti more možnar premagati tudi manj prehodne krajine. Ne rabi nobene železnice, ni navezan na nobeno progo, pred očmi sovražnih letalcev izgine v terenu ter je kmalu za boj pripravljen. Sovražniki so vedeli o njegovem obstoju takoj ob začetku vojne. Ako bi imeli Francozi namen, izdelati našim podobne možnarje, bi bili ž'izvedbo svojega načrta komaj gotovi, kajti za to bi rabili pod pogojem, da gre vse gladko izpod rok, v najboljšem slučaju dvanajst do petnajst mesecev, in sicer ako bi hoteli izdelati samo nekaj za boj sposobnih možnarjev. In to bi bilo v tem slučaju bržkone že prepozno. Zato tudi ne verujem na nikako presenečenje te vrste od strani naših sovražnikov. — Končno je Skoda tudi poudarjal, kolikega pomena je z ozirom na sedanji položaj, da se ni ogrska tvornica topov ustanovila s sodelovanjem angleške tvornice Wre-kers, kot se je nameravalo pred petimi leti. Angleška tvrdka je imela bržkone namen, poizvedeti na ta način, kaj se pri nas in v Nemčiji namerava ukreniti na polju artiljerije. Cesarjevo pismo oiroHom. List »Alpenlandische Bole« priob-čuje naslednje cesarjevo pismo otrokom: »Ce se ob robu groba v tako resni uri obračam na Vas, ljubljeni otroci, Italijanski vojaki v Valoni. se to zgodi iz več razlogov. Bili ste ve* dno moje veselje, moja tolažba, da, v težkih časih mojega dolgega življenja mnogokrat edina tolažba in edino veselja Vašega cesarja in kralja. Kadar sem Vas videl, me je zopet objel žarek v resnici mojega življenja. Vi, otroci, ste najbližji srcu Vašega cesarja in kralja, cvetke moje države, dika mojih narodov, blagoslov njihove bodočnosti^ Toda ne samo Vašemu cesarju in kralju ste najbližji, marveč še nekemu drugemu, pred katerim so tudi najmogočnejši tega sveta le slaba stvar —i Bogu našemu Gospodu; v Vaših očeh! še odseva luč stvarilnega jutra, krog Vas sta še raj in nebesa. Bog je vsemogočen. V njegovih rokah je usoda vseh! narodov. Njegovi volji se vse klanja, po njej se ravnajo pota zvezd in ljudi, Da bi ta vsemogočna božja roka Avstro-Ogrsko varovala in ohranila in ji dala zmagati njene mnogotere sovražnike in se v zmagi okrepiti v čast in slavo božjo, — to je edino, kar želim po svojem bolesti polnem življenju. To je bila moja želja, ko sem mlad in poln nad za* seclel prestol svojih očetov. To bo moja želja, ko mi bo — morda kmalu — na umirajočih ustnicah zamrla beseda zadnje ljubezni in skrbi za moje dežele, za moje narode. Bog vse vodi, vodi kakor sam hoče. Ljudje razen Njega in brez Njega ničesar ne premoremo. Ker ste Vi, otroci, najbližji Bogu, Vas prosi Vaš cesar in kralj, molite, da nas On blagoslovi in naši stvari nakloni svojo milost. Bog usliši molitev nedolžnih, ker jih ljubi, ker v njih spoznava svojo podobo. Zato ne nehajte moliti s po-vzdignjenimi rokami. Vi mali in najmanjši! Ako otroci v državi molijo za svojo domovino, vem, da naša zvezda jasno sveti. Potem bodete sodeležni zmage in časti avstro - ogrske države. Kajti Vi ste našim zastavam in naši vojski izprosili božji blagoslov. Otroci, ne pozabite države, kateri pripadate na zemlji, in Vašega starega cesarja!« Gniloiia v Franciji. - Zone! vel škandal. Iz Genove pišejo 6. t. m.: V Parizu vlada veliko ogorčenje, ker se je Desclau-dovi znanki Bechof omogočil beg, namesto da bi jo bili zaprli. »Figaro« poroča, da sta se v četrtek pred njeno stanovanje pripeljala dva policaja v avtomobilu, dva pa na kolesih. Dva policaja sta zastražila vežo, dva pa ostala pri avtomobilu. Tedaj se prikaže iz veže težak z velikim zelenim kovčegom, ki ga postavi na avtomobil. Zbralo se je takoj precej ljudi, ki so mislili, da odpeljejo Bechofovo v preiskovalni zapor in se veselili. Toda ko so prinesli na Uš v vojni. Uš v vojni — kakšen komičen kontrast. Kakima, vendar ta majhna živali-ca opraviti;v'ogromni vojni, kakor je svet še ni videl in proti kateri so bile vojne Aleksandra Velikega in Napoleona zelo neznatne? Toda ne podce-njujmo male uši! Ravno najmanjši, mi-kroskopični stvori so najhujši sovražniki človeštva, hujši nego dreadnough-ti: bacili nalezljivih bolezni. Tudi uš je sovražnik, ki se ne sme podcenjevati, je zagrizen sovražnik, ki povzroča vojakom marsikatero bridko urico. Je pa obenem uš' tudi soudeležena v vsaki vojni in ima v vsaki vojni svojo posebno zgodovino. Zato jc zanimivo, če se nekoliko pobrska po tej ušni zgodovini. V sedanji vojni nadleguje uš posebno naše in ruske vojake na vzhodnem hojišču. Ima pa ta sovražnik to dobro lastnost, da se nepristransko zajeda v prijatelja in sovražnika. Ce pa pogledamo v zgodovino, vidimo, da muke, ki jih ti-pe vojaki v sedanji vojni zaradi ušivosti, niso nič proti onemu, kar so delale uši v prejšnjih vojnah, posebno v Napoleonovi vojni leta 1812. Tedaj so bile ruske uši pravi pravcati pogrorn za cele polke Napoleonove armade. VVurttemberški poročnik Suckovv in drugi so opisali nemile učinke teh za- jedalcev v oni dobi, ki so bili prava »egiptovska nadloga« bojujočih se vojska. Jako deprimujoče je vplivala večna srbečica na vojake, ker jim je bilo nemogoče spanje pri stražnik ognjih. Po velikem naporu je vojaku spanec najnujnejša potreba. Sedaj naj si pa človek pomisli skoraj do smrti izmučenega vojaka, ki zaradi uši ne le ne more zaspati, temveč tudi zadremati. Neki častnik je opazil, da ima vse telo ogrizeno po teh zajedalcih .Neki drug francoski častnik si je pri praskanju izpraskal kos mesa z vratu in bolečina, ki mu jo je prizadevala ta rana, se je zdela mučeniku prava olajšava. Za časa Napoleonovih vojsk so bile razmero take, da je bila telesna čistost sploh nemogoča in mrčes se je pomnožil tako, da se ne da niti popisati. Tedaj ni nihče ušel ušem, pripoveduje Constant, Napoleonov kamornik. Uši,niso imele niti pred »gospodom sveta« resnekta in so neusmiljeno žrle francoskega cesarja. Žal je Zdravniška veda tedaj smatrala nekako pod svojo častjo, da lii sc ha vila s (etri mrčesom. V zdravniških poročilih o oni vojni nahajamo malo poročil o zatiranju ušjega pogroma, da-siravno ga je vsak udeležnik napoleonske vojne čutil lc prekruto na svoji lastni koži. Energičneje pa so preganjali uši-vost — »pedikulozo« — v nemško-francoski vojni leta 1870—1871. Tako poroča Weiland, cla je bila prva skrb zdravnikov, ki so dobili ranjenca v svoje vrste, da so ga rešili uši. Ranjenca so na posebnem, za to določenem kraju slekli, temeljito očistili, če je bilo mogoče, ga okopali v topli vodi in ga potem oblekli v čisto perilo in prenesli v bolnišnico. Vso obleko so prenesli na prosto in tam sc je začelo temeljito uničevanje uši. Delalo se je to na poseben način. Pripravljen je bil pet čevljev Širok in prav tako visok lesen zaboj, pokrit s pokrovom in zunaj dobro oblepljen z močnim modrim papirjem, da bi bil tako neprodušen. Na dno zaboja so nalili bencina in so naložili potem vrsto perila, ki so ga tudi polili z bencinom. Ko je bil zaboj poln, so ga pokrili, kolikor mogoče dobro s pokrovom. Uši so ostale tako 72 ur pod učinkom bencinovih parov. Ko so. vzeli perilo iz zaboja, jc bilo na dnu na debelo mrtvila uši, ki kakor tudi drugi podobni majhni organi ne morejo živeti v bencinovem hlapu. Tako se uničuje mrčes v perilu tudi z desinfekcijskimi in sterilizacijskimi pripravami. V miru se seveda ni treba Ijnt[ takih zajedalccv in čistost jc proti njim najboljša medicina. Toda ni bilo vedno tako. Bili so časi, ko so. uši razvijale pravo grozo. Najstrašnejša smrt, prava legendarna smrt, ki je mogla zadeti ljudi kot strašna božja kazen, je bila smrt po ušeh: uši so jih snedle. Take smrti so baje umrli Ilerod, Sulla in Filip II., kralj španski. Kakor pri Ilerodu, se je ta smrt smatrala tudi pri Filipu II. za kazen božjo. Prej se jc mislilo, da to strašno bolezen, phthiriasis imenovano, povzroča neka posebna vrsta uši, tako-imenovane »bolniške uši«, ki se množe strahovito hitro. Toda te vrste uši ni, temveč je navadna uš, ki sc ob posebnih pogojih in okoliščinah raznloduje posebno naglo, tako zelo, da dobesedno pokriva v>*e bolnikovo telo, da se zajeda pod kožo v praskah in ranah in se potem ni čuditi, da je bil pogled na tako bolnike tako grozen, da zgodovina navaja tako smrt kot najstrašnejšo. Kako je bilo,mogoče, cla. je mogočni španski vladar Filip II., ki ni bil nikdar v vojni, mrl take smrti, jo težko umlji-vo. Pač je morala tu igrati precejšnjo vlogp etiketa, ki ni dovoljevala primernega zdravljenja in pa nevednost tedanjih zdravnikov. Ne smemo namreč pozabiti, da je v tedanjem zdravništvu igralo veliko vlogo tudi babjeverstvo. avtomobil še drugi in tretji kovčeg, se je ljudem začela svitati resnica. Policaji so hoteli ogorčene ljudi razgnati, a niso mogli. Končno se pojavi iz hiše Bechofova z gostim pajčolanom na obrazu. Neka ženska zakliče: »Tatica! Sramota, da se ji dovoljuje pobegniti!« Policaji so postali nervozni, v tem se je pa avto že jel pomikati. Dva policaja sta hitro sedla vsak na eno stran Bechofove, dva sta avtomobilu sledila na kolesih. Kje je sedaj ta »dama«, ki je Deschaudu pomagala zapravljati državni in vojaštvu ukradeni denar, vedo samo njeni ožji prijatelji. Bechofova izjavlja, da je bolna in da je pobegnila zato, ker je De!ahaye pisal pravosodnemu ministru razloge, ki govore proti temu, da bi jo zaprli. Naši boli za osoobnditeo Karpatov in Bnkoirine. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Bukovina do Suczawe očiščena Rusov. — Boji v Karpatih se nadaljujejo. Dunaj, 10. februarja. Uradno se razglaša: Splošen položaj na Poljskem in v zahodni Galiciji je neizpremenjen. Boji v Karpatih še trajajo. Bukovina je do Suczawe očiščena sovražnika, ki se na nekaterih krajih v begu umika. Z nepopisnim veseljem pozdravlja prebivalstvo naše prodirajoče čete. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml, XXX Suczawa teče v ovinkih od zahoda proti vzhodu in se sevedno od Radav-ca obrne proti jugovzhodu. Bukovino deli v dva dela: severni in južni. Južni del je sedaj že očiščen Rusov. Sedanji vojni položaj nam daje upanje, da bo tudi severni del Bukovine kmalu prost Rusov. NEMŠKO URADNO POROČILO. Boji ob vzhodnopruski meji. Berlin, 10. februarja. Veliki glavni stan: Osamljeni spopadi ob vzhodnopruski meji se razvijajo tupatam do bojev večjega obsega. Njihov potek je povsod normalen. Na Poljskem desno in levo od Visle ni nobene izpremembe. Najvišje armadno vodstvo. NAŠE ČETE VKORAKALE V SUCZA-\VO. — RUSKI GENERALNI ŠTAB ŽE IZVEN BUKOVINE. Budimpešta, 10. februarja. »Pester Lloyd« poroča iz Burdujenija: Včeraj dopoldne ob 11. uri so naše čete vkorakale v Suczavvo med nepopisnim veseljem prebivalstva, ki se je po cestah objemalo in poljubljevalo. Rusi so se popolnoma umaknili proti Črnovicam in so pustili v Radav-cu 200 mohamedanskih vojakov. Iz Črno-vic poročajo, da je ruski generalni štab preložen v rusko Nowosielico. RUSI IZPRAZNILI RADAVC IN SU-ČAVO. Budimpešta, 10. februarja, »Az Est« poroča iz Dorne-Watre: Rusko umikanje je podobno pravemu begu. Po došlih poročilih so Sučavo Rusi ravnokar izpraznili. S tem so naše čete prodrle že 120 km v Bukovino. Smer ruskega bega so Črno-vice. Prebivalstvo sprejema povsodi naše čete z nepopisnim veseljem. Zelo čudno in obenem zadovoljivo je, da so industrijska podjetja med Sučavo in Dorno-Watro ostala nepoškodovana. Vsak je mislil, da bodo Rusi ta več milijonov vredna industrijska podjetja uničili. Uradništvo teh tovarn, ki je bilo preje na meji, se je vrnilo v svoja stara bivališča. Osvoboditev Bukovine je napravila na obmejno rumun-sko prebivalstvo globok vtis. Budimpešta, 10. februarja, »Az Est« poroča iz Burdujenija: Da bi se Rusi izognili morebitni obkolitvi, beže na vse strani in zaporedoma izpraznujejo prccl zmagovitimi avstrijskimi četami zavzete občine in mesta. Naše čete so našle povsod v izpraznjenih krajih zmrznjene ruske vojake. Rusi so odpeljali cel železniški voz mrtvih vojakov proti Sučavi. V soboto zjutraj je zapovedal poveljujoči ruski general, da se Sučava izprazni, nakar je vojaštvo pričelo odpeljavati vojni materijah Od nekaterih prebivalcev so z grožnjami zahtevali denar, katerega so tudi dobili. Prebivalstvo, ki se je zateklo v gorovje, se je podalo v nedeljo nazaj v Sučavo. Bežeči Rusi so ravnokar zapustili tudi Radavc, NAŠE ČETE V BUKOVINI ZASLEDUJEJO POTOLČENE IN BEŽEČE RUSE. Budimpešta, 10. februarja. »Az Estov« poročevalec piše iz Bistrice: O novem bu-kovinskem bojišču morem zopet poročati. Rusi so po svojem porazu na črti od Ši-pota do Seletina na begu bili razdeljeni na dva dela. En del teh čet beži v smeri čez Frazin, Zgornje Vikovo, Bilka proti Ra-davcu, drugi del beži v severni smeri čez Ušcije—Putila proti Wiznici in v sosednji kraj Kuty, ki pa leži že v Galiciji. Drugi del, ki jc bii nedavno pri Kimpoiungu po-tolčen, se urnika v smeri Gurahumora. Naše čete so podnevi in ponoči večkrat pobitemu sovražniku neprenehoma za petami. Beg Rusov je tako mrzlično hiter, da se pri najboljši volji ne more imenovati taktično umikanje. Posledica tega bega je ta, da naše čete vsak dan v masah ujamejo ruske zadnje čete in da pade vsak dan zelo veliko streliva v naše roke. SODBA O NAŠIH USPEHIH V BUKOVINI. Berlin, 10. februarja. (Kor. ur.) Listi opozarjajo na važnost avstro-ogrskih uspehov proti Rusom v Bukovini in na težkoče ljutih bojev v Karpatih, ki stavijo najvišje zahteve nemškim in avstro-ogrskim četam. RUSI SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA ODHOD IZ ČRNOVIC. Budimpešta, 10. februarja. »Buda-pesti Hirlap« poroča iz Bistrice: Splošen položaj daje upanje, da bodo Rusi Bukovino večji del izpraznili. Deželni predsednik in več drugih uradov se je že vrnilo v južne dele Bukovine. Iz Čr-novic prihajajo poročila, da se tamoš-nje ruske oblasti že pripravljajo na odhod. BOJI NA ČRTI POJANICA—PUTNA. Budimpešta, 10. februarja. Buka-reški listi poročajo, da se na črti Poja-nica—Putna (zahodno od Radavca) v Bukovini vrše med avstrijskimi in ruskimi četami obupni boji. HUDI BOJI V BUKOVINI. Bukarešt, 10. februarja. Dopisnik lista »Seara« poroča iz obmejne ru-munsko-bukovinske postaje Mihailem: Zadnje dni so se vršili trdovratni boji med Poljanco in Valeo—Butnei, kjer so bili Rusi na vseh črtah poraženi in potisnjeni nazaj do Wame. Rusi so izgubili veliko tisoč mrtvih in ranjenih, kakor tudi veliko vojnega materiala. Položaj Rusov je zelo neugoden. X X X RUSKA OFENZIVA PRI DUKLI IZJALOVLJENA. Dunaj, 11. februarja. Vojni poročevalci brzojavljajo: Ruska ofenziva v prelazu Dukle je s težkimi izgubami zlomljena. Rusi so pri Felsovizhozu izgubili več tisoč mrtvih, ranjenih in ujetnikov. Pri odbitem napadu na Lip-no dne 28. januarja so pustili 1500 mrtvih in ranjenih fer 1600 ujetnikov, med njimi dva podpolkovnika. Pri odbitem naskoku na višino Kartelik 3. in 4. t. m. so imeli Rusi 1500 mrtvih in ranjenih. Naše čete so pri tem ujele 1009 Rusov. Vsled tega je ruska črta potisnjena do tjališke meje, samo pri duk-lanskem prelazu sega še nekoliko na ojjrsko stran. BOJI NA 500 KM DOLGI FRONTI. Dunaj, 10. februarja. Vojni dopisnik »N. \V. Tagblatta« poroča: Položaj na poljskem in zahodnogališkem bojišču je za nas ugoden. Naša ofenziva v Karpatih in Bukovini napreduje. Naše armade, deloma pomešane z nemškimi čefami, se uspešno bojujejo na 500 km dolgi fronti. RUSKA POROČILA. Milan, 10. februarja. Ruski listi poročajo: V Karpatih se vrše boji le na nekaterih točkah. Rusi so na svojem desnem krilu pri Dukli in v središču na boljšem, na levem krilu so se pa morali umakniti. Glavne silo Avstrijcev in Nemcev napadajo že več dni ruske postojanke v Beskidih. »Novvoje Wremja« piše: V uradnem ruskem poročilu se priznava, da je rusko vojno vodstvo sklenilo umakniti ruske čete iz Karpatov, da zavzamejo ugodnejše postojanke. Avstrijske in nemške sile, ki tu operirajo, so premočne, da bi imele ruske operacije kaj upanja na trajen uspeh. SREČNI USPEHI NA PRELAZU DUKLA. Budimpešta, 9. februarja. Posebni dopisnik lista »Pesti Hirlap« poroča s severnega bojišča: »Najznamenitejšo točko ljutih bojev v Karpatih tvori važna bitka, ki divja že šest dni v odseku Dukla. Naše čete so dosegle že znatne uspehe: niso samo odbile ruskih čet, ki so bile ojačene z rezervami in so skušale prodreti skozi naše črte, marveč so izvršile protinapad ter pridobile že znaten kos ozemlja.« BOJI OKOLI DUKLE. Budimpešta, 10. februarja. »Magyaro-szag« poroča: Vsled ponesrečenega ruskega napada na Duklo sc zdi, da jc moč ruskih napadov čezdalje manjša. Naše čete so zaradi tega opustile defenzivo in pričele z ofenzivo. Čeprav so Rusi tukaj zbrali štiri armadne zbore, vendar se že čuti, da bo končni uspeh naš, OGROMNE RUSKE IZGUBE PRI DUKLI. Budimpešta, 10. februarja. Iz bojev za prelaz Duklo poročajo: V bližini gališke meje leže nakoničena trupla ruskih vojakov. Pred postojanko ene same naše divizije smo našteli 973 mrtvih. Ena naših divizij je te dni ujela 1009, neka druga pa 1500 Rusov. Pri napadu ene rusko divizije je ostalo od treh polkov le še 600 mož. Ujetniki pripovedujejo, da je 198. ruski polk popolnoma uničen. Naše izgube so zelo majhne. Danes opoldne so Rusi zopet napadli .vendar so bili ti napadi že veliko slabši. Tukajšnje poveljstvo ceni ruske izgube na mrtvih in ranjenih na 3000 mož. NAŠI USPEHI V PRELAZU DUKLE. Budimpešta, 10. februarja. »Pesti Naplo« poroča s karpatskega bojišča: Rusi napadajo že več dni silovito naše postojanke v prelazu Dukla. Odločni in ljuti napadi so bili vedno uspešno odbiti. Ruske izgube so resne. Včeraj so prisilili naši topovi sovražnikove baterije, da so morale utihniti. Vreme se je izpremenilo. Danes močno sneži. Mraz odnehava. RUSI V KARPATIH. Budimpešta, 10. februarja. »A Nap« poroča: V Homonno dovažajo vedno ranjence. Ruskih ranjencev dohaja več, kakor zadnje dni. Rusi so tu zelo močni in presega njih sila štiri armadne zbore. Boj, ki se bije že sedem dni, se nagiba nam ugodno. Številna ruska premoč je izginila, njih artiljeriji primanjkuje streliva. TEŽAVNI BOJI V KARPATIH. Karpate pokriva debel sneg. Premikanje čet je navezano izključno na dolinska pota. Ti pohodi so združeni z velikimi težavami, razvoj k bojem je zelo oviran in hud mraz v gorovju otežuje četam, da bi zapustile svoje dobro opremljene pozicije. Sovražnik pritiska z zelo znatnimi četami proti prelazu Dukla in zbira neprestano nove čete. Na ostali dolgi fronti se nahaja v izvrstno utrjenih postojankah, katere je zelo težko zavzeti. Te okoliščine zavlačujejo vsa podjetja naših in nemških čet, ki se z najhujšimi napori bojujejo v skrajno severni Ogrski. Uspehi, ki jih menjajoč se dosegata obe stranki, so po večini lokalnega pomena. Večje operacije so nemogoče, dokler bodo vladale sedanje vremenske razmere. Biti moramo zadovoljni, če se posreči, ne da bi oslabili naše ostale fronte, Ruse korak za korakom potisniti iz obmejnega gorovja in obenem odbiti poizkuse sovražnika, da bi vdrl na Ogrsko, XXX VREME V KRAKOVU. »Nowa Reforma« piše: Po kratki ostri zimi se je začelo dne 7. t. m. popoldne južno vreme. Dne 8. t. m. se je temperatura že tako zvišala, da se je sneg začel naglo tajati. Zopet jc nastopilo vlažno megleno vreme. Zdi se, da je stroga zima že minila. RUSKO PREBIRANJE V GALICIJI. Dunaj, 10. februarja. Več poljskih listov poroča, da nabirajo Rusi med prebivalstvom osvojenih krajev rekrute. Prebiranje se je vršilo že v decembru. Že prej so prebirali v okrajih Stanislava, Ko-lomeje in Nadworne. Po nekem poročilu iz Drohobicza so uvrstili v rusko armado vse delavce, ki so delali v petrolejskih čistilnicah. XXX IZ RUSKE POLJvSKE. »Glos Narodu« (9. t. m.) piše: Varšavski meščan Prašek je na svojem potovanju obiskal veliko poljskih krajev in mest. Povedal je, da je v Čenstohovi veliko pomanjkanje živil. V vielunskem okraju so vsa polja uničena. V sieradzkem okraju so skoraj vse vasi požgane; prebivalci so se zatekli v sosednja mesta. V mnogih vaseh prebivajo ljudje v podzemskih jamah. Cela pot od Vieluna do Čenstohove je močno utrjena. — V Plocku, ki je večkrat menjal gospodarja, je sedaj mirno. Vsi uradi poslujejo; vse šole so odprte. Le od časa do časa sc v mesto slišijo topovi od Bzure in z onstran Visle. Ljudstvo je tega vajeno in se ne vznemirja. Varšavski »Tygodnik IIustrowany« piše, da so poljske vasi popolnoma uničene. Mali kmetje bodo katastrofo lažje prenesli, kakor naprednejši kmetje in večji posestniki, ki imajo v posestvih investiranega več kapitala. Uničene so gospodarske organizacije. Ruska vlada bo morala pomagati. K BOJEM NA RUSKEM POLJSKEM. Krakov, 10. februarja. »Nowa Reforma« posnema iz varšavskih listov, da jc bilo v zadnjih težkih bojih na Poljskem uničenih veliko krajev, dalje velika posestva kneza Radziwila Nieborovva s cerkvijo vred, potem Wola Szydlowiecka, vele- posestvo Humin grofa Sobanskega, vas Hojno in veliko drugih. ZASEDENA MESTA NA RUSKO-POLJSKEM. Poznanj, 10. februarja. Doscdaj je nemška uprava na Rusko - Poljskem vpeljana v 15 mestih. Sedež glavne uprave jc zaenkrat še v deželni hiši v Poznanju. Načelnik uprave je pl. Brandenstcin. XXX DESORGANIZACIJA V RUSKI AR-MADI. " Tešinske »Wiadomosci Polskie« so prinesle dopis iz Piotrkova in Opočna. Iz obeh dopisov je razvidno, da je disciplina v ruski armadi zelo omajana. V ruski sa-nitejski službi je velik nered. Preskrba z živili zelo slaba. V Piotrkovu je bila znatna lakota, dasi so bile na kolodvoru nakopičene velike zaloge živil. Ruski častniki, ki so kupovali živila za vojsko, so si dali napraviti pobotnice za višje svote, kakor so jih v resnici plačali. V opocinski okolici so ruski vojaki agitirali proti Židom in plemičem, Ob umikanju ruskih čet so se pokazali veliki neredi v ruski armadi. Ljudstvo je veselo, da je rešeno Rusov. Avstrijske poljske legije so si pridobile že dosti tal, posebno v mestih in med delavstvom. XXX 500 MILIJONOV RUBLJEV IN 40 MILIJONOV FUNTOV ŠTERLINGOV RUSKIH ZAKLADNIH NAKAZNIC. Petrograd, 10. februarja. Carjev ukaz pooblašča finančnega ministra, da izda za 500 milijonov rubljev zakladnih nakaznic s šestmesečno dobo in 5% obrestovanjem, ppleg tega pa še za 40 milijonov funtov šterlingov zakladnih nakaznic z angleško valuto. Kol zoiilevo Japonsko od Kitajske. Milan, 8. februarja. Posebni poročevalec »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: »Ruskoje Slovo« prinaša brzojavno iz Pekina sledeče japonske zahteve: vrnitev Port-Artura in Dal-njega se podaljša za 99 let; podaljša se tudi rok zapadlosti južno mandžurske železnice; svobodo in pravico za japonsko trgovino na Kitajskem kakor tudi pravico pridobivati kitajska zemljišča; južnovzhodna Mandžurija in Mongolija prideta pod izključno območje japonskega vpliva; neomejena koncesija za železnico Šantung in ono gorovje, kjer se nahajajo rudniki; v kitajsko armado in mornarico pridejo za učitelje japonski častniki; japonski svetovalci se pridelijo finančnemu, naučenemu in prometnemu ministrstvu; v šole, kjer se že poučuje tuje jezike, so uvede japonščina. Japonska je tudi zahtevala, da se Kitajska v slučaju notranjih nemirov obrne za vojaško pomoč na Japonsko, ki bi skrbela za nedotakljivost miru in reda v republiki. Takoj se sprevidi, da zgorajšnje zahteve pomenjajo konec kitajske neodvisnosti. Listov poročevalec se je zato informiral pri petrograjskem japonskem poslaništvu, kjer so mu odgovorili s pravo orientalsko zvitostjo in dvoumnostjo: »Poročilo ne prinaša novih zahtev, ki bi otežile razmerje med Kitajsko in Japonsko. Poročilo bo morda zelo pretiravalo važnost japonskih žalitev, zato jih ni treba slikati kot odkritja. Gre se samo za novo prijateljsko razpravljanje o zahtevah, ki jih je Japonska že svoj čas stavila Kitajski.« .'.t 11 ni ...—_. Vojni davek v Švici. :n Za delno pokritje stroškov za vzdrževanje armade v vojnem stanju je švicarski zvezni svet predlagal, da se sprejme nov ustavni člen, s katerim se zveza pooblašča, da naloži enkraten direkten vojni davek na premoženje in zaslužek. Davčni postavek je pri na-turnih osebah progresiven ip znaša 1 do 15%o od čistega premoženja in pol do 8% čistega zaslužka. Pri akcijskih m komanditnih družbah znaša davčni postavek po dividendi 2 do 10 %« vplačanega akcijskega kapitala, rezervnih fondov in drugih zakladov ter Y» do 2y2 %« od nevplačanega akcijskega" kapitala. Pri zadrugah znaša davčni postavek 8 % čistega dobička. O sklepu zveznega sveta ima glasovati ljudstvo in stanovi. Boji oa zahoda. Nemško uradno poročilo. Manjši nemški uspehi v Argonih ir Vogezih, Berlin, 10. februarja. Veliki glavn: stan: Nc glede na manjše uspehe, ki sc jih dosegle naše čete v Argonih, na za- hodnem pobočju Vogezov pri Bau de Sapt in v gozdu Hirzbach, ni ničesar poročati. Najvišje armadno vodstvo. Francoska ojačenja v Alzaciji. Bazel, 10. februarja. Francoski ujetniki izpovedujejo: Zadnje dni zbirajo Francozi v zgornji Alzaciji, osobito pri Belfor-tu, velika ojačenja. Pri Tannu se zopet bijejo ljuti artiljerijski boji. Francosko uradno poročilo. Geni, 10. februarja. Uradno se poroča t dne 8. t. m.: Med morjem in Oise so se vršili artiljerijski boji, ki so bili posebno pri Guinchy zahodno od La Bassee. Jugozahodno od Carency se nam je posrečilo osvojiti nemški jarek, kojega branilci so bili ubiti ali ujeti. Ob Aisni v Champagni se je s presledki vršil artiljerijski boj. Učinkovanje našega ognja smo na več mestih lahko opazovali. V Argonih je bil odbit sovražni napad pri Fontaine—Madame. V Bagatelle so Nemci dopoldne uvedli hud infanterijski boj, po zadnjih poročilih še držimo svoje postojanke. Poročilo nemškega uradnega komunikeja, da so Nemci vzeli francoski jarek jugovzhodno -od Yperna, ni resnično. Poročilo ob 11. uri zvečer: V Argonih je trajal boj celo noč. Nemcem se je posrečilo naiprvo prodreti, zjutraj so pa imeli v rokah le še nekaj delov naše črte, za katere se je ves dan nadaljeval boj. Proti Parizu. Stockholm, 10. februarja. Vojaški kritik lista »Times« izjavlja, da je na zahodnem bojišču pričakovati, da bodo Nemci z dva in pol milijona močno armado poizkusili prodreti proti Parizu. Novi topovski boji ob belgijski obali. Rotterdam, 10. februarja. »N. R. Courant« poroča, da so se južno od Ostende ob belgijski obali pričeli novi hudi artiljerijski boji. Nevtralnost Italije rešila Francijo. Milan, 10. februarja. : Perseveranza« razmotriva o snubitvi Rusije za Italijo odkrito, da je rešila nevtralnost Italije Fran, cijo. Ako bi bila morala Francija postaviti čete na italijansko mejo, bi ne bil Joffre proti nemškemu navalu ničesar opravil. Ujeti Garibaldinci. Berolin, 11. februarja. Italijanski listi poročajo, da namerava Nemčija v Argonih ujete Garibaldince izročiti Italiji. Fomnožitev anpleških mornarjev. London, 10. februarja. Dne 8. februarja je bil objavljen parlamentari-čen spis, ki zahteva, da se moštvo mornarice pomnoži za 32.000 mož. Portugalska razorozuje. Curih, 10. februarja. Ziiricher Ztg.« poroča iz Lizbone: Ministrski predsednik Castro je ustavil vse mobilizačne odredbe. Nemiri m Filipinskih otokih. Newyork, 10. februarja. Na Filipinskih otokih so izbruhnili večji nemiri. (Kratko brzojavko tolmačimo: Japonski se po Filipinskih otokih že dolgo cede sline, kar ves svet ve, dasi to oficielni japonski krogi taje. Nemire so najbrže zanetili Japonci. Znano je, ua gospodarijo na Filipinskih otokih Združene države, ki so si jih priborile v vojski od Španske.) Amerika in vojska. London, 10. februarja. ,»Daily Telc-/raph« poroča iz Washingtona, da sklene senatna komisija predlog senatorja La Follette, ki predlaga, naj povabijo Združene države prej ko mogoče posvetovanje nevtralnih narodov za vzdržavanje miru in da se ponudi posredovanje vojskujočim državam. Bodoči spori naj se preprečijo s splošno omejitvijo oboroževanja, s prepovedjo prevažati orožje iz ene dežele v drugo in z nevtraliziranjem gotovih trgovinskih cesta. Podmorska vojska prosi Angleški. BRZOJAVNI PROMET USTAVLJEN. — NEK ANGLEŠKI PARNIK TORPEDI-RAN. Budimpešta, 11. februarja. »Az Est« poroča iz Rotterdama: Tu vzbuja veliko pozornost dejstvo, da od 8. februarja zvečer do 12. ure opoldne naslednjega dne ni dospela nobena vest Reuterjevega urada. Angleška je bila popolnoma zaprta ter se je prekinil vsak brzojavni promet iz dežele. Times poročajo v posebni izdaji, da je bil potopljen nek angteški parnik s posadko vred. Sodijo, da jc to katastrofo povzročil kak nemški podmorski čoln. Zvečer jp dospela v Rotterdam prva Reuter jeva vest, ki pa ni prinesla o potopljenem par-'iku in posebni izdaji lista > Times r.obe-lih pojasnil. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN NA DELU. London, 11. februarja. Admiraliteta poroča, da je bilo devet rešilnih čolnov parnika »Oriole« naplavljenih na južnem obrežju Angleške. Bati se je, da je parnik »Oriole« potopil nemški podmorski čoln. USTAVLJEN IZVOZ ŽITA IZ AMERIKE. Kolin, 11. februarja. »Svenska Tag-bladet« prinaša vest, da je preskrbovanje Angleške z ameriškim žitom v resnici prenehalo, ker je tovornina za žitne parnike iz Amerike ogromno zvišana. KONFERENCE V LONDONU. London, 11. februarja. Kralj Jurij je včeraj sprejel ruskega poslanika grofa Benckendorffa in ruskega finančnega ministra Barka. Francoski zunanji minister Delcasse in francoski poslanik Cambon sta imela pogovor z lordom Kitchenerjem. RAZBURJENJE V AMERIKI. London, 10. februarja. »Morning Post« poroča iz Washingtona: Vlada jc pričela posvetovanje o nemški papirni blokadi in o uporabi ameriške zastave na parniku »Lusitania«. Zadnje vprašanje bo povzročilo veliko razburjenje. Pričakovati je, da bo rodilo protiangleške govore v kongresu in napade na Anglijo v časopisju, ki je prijazno Nemčiji. PREBARVANE LADJE. Stockholm, 10. februarja. Paro-plovna družba Sfithiav je sklenila vse svoje ladje prebarvati s švedskimi barvami. Druge družbe nimajo zaupanja do tega sredstva, ker mislijo, da se Angleška, če se poslužuje nevtralnih zastav, ne bo strašila pred tem, da bi svoje ladje prebarvale s tujimi državnimi barvami. NEMŠKA BLOKADA ANGLEŠKIH OBAL IN PROMET Z NEVTRALCI. London, 9. februarja. Doznalo se je< da je danski izvozni urad sklenil, da bo kakor doslej nadaljeval izvoz na Angleško. Tudi glavne nizozemske paroplovne družbe so sklenile nadaljevati tudi po 18. februarju svoje redne vožnje na Angleško in v druge države. Švedske paroplovne družbe naznanjajo enak svoj sklep. PREKINJENA BRZOJAVNA ZVEZA MED ŠVEDSKO IN ANGLEŠKO. Kodanj, 11. februarja, (Kor. urad.) »National Tidende« poroča: Kabel velike severne brzojavne družbe med Švedsko in Angleško je pri Newcastle prekinjen. Zdi se, da je kabel počil in da ni bil prerezan. Škodo popravijo čez nekaj dni. Rezervni kabel med Anglijo in Dansko ni prekinjen. ŠVEDI SODIJO, DA SE PREKINE ŠVEDSKA PLOVBA, Kodanj, 11. februarja. (Kor, ur.) List Berlinske Tidende« poroča iz Stockhol-ma: Lastniki švedskih ladij sodijo, da preneha vsa švedska pomorska trgovina na Severnem morju, ker zlorabljajo Angleži nevtralne zastave. NIZOZEMSKA PLOVBA. Haag, 11. februarja. (Kor, ur.) Zunanji minister je prizadete kroge opozoril, da je zelo želeti, naj med vojsko gledajo na to, da sestavljajo posadke tistih ladij, ki obiskujejo nemška pristanišča, izključno mornarji državljani nevtralnih držav. ANGLEŽI PREIŠČEJO PARNIK »WIL-HELMINA«. London, 11. februarja. (Kor. ur.) V po-slaniški zbornici je izjavil državni podtaj-nik zunanjih zadev Neil Prinrose, da preiščejo naloženo blago parnika »Wilhelmi-na«, ki se nahaja zdaj v Falmouthu, Veliki delavski izgredi v Ceniceru. Logrono, 10. februarja. (Kor. urad.) V Ceniceru so stavkujoči rudarji stavkokaze obsuli s kamnito točo. Posredovalo jc orožništvo; rudarji so ubili tri orožnike. Mi ru orožništvo ni moglo vpostaviti. Nevarno je bilo ranjenih 20 delavcev, veliko jih je bilo lahko ranjenih. Pozvali so vojake. Orožniki so zaprli veliko delavcev. Poročila iz Italije. OBOROŽEVANJE ITALIJE. Graška »Tagespost« poroča iz Rima: Korak za korakom nadaljuje Italija svoje oboroževanje. Sedaj je vnovič vpoklicanih 24.000 mož: 12.000 arti-ljeristov razreda 1888, 7000 alpilicev razreda 1881 mobilne milice in 6000 mož razredov 1891, 1892, 1893 in 1894, ki bodo dodeljeni nlpincem. Prvi bodo 60, drugi 45, zadnji pa 40 dni pod orožjem. Razred 1892 še ni bil poslan , domov, in druga kategorija razreda 1^94, torej preko rekrutnega kontingenta potrjeni, ki niso bili kakor tretja kategorija oproščeni vsled družinskih razmer od vojaške službe, še ni končala svoje službene dobe. Od teh razredov ic 1 ^0.000 mož pod orožjem. Razred 1895 je bil osem mesecev pred postavno določenim rokom vpoklican, in sicer 1. in 2. kategorija. To je okroglo 150.000 mož. Poleg teh je bilo nadalj-nih 24.000 mož različnih razredov vpoklicanih k orožnim vajam. Danes šteje armada 310.000 mož, moa-narica 20.000 mož več kot v normalnem mirovnem stanju. — Kakor poročajo italijanski strokovni listi, jih je med top-ničarji razredov od 1888 doli med 14 razredi 7, ki novega 77milimeterskega brzostrelnega topa sploh ne poznajo, medtem ko ga razredi 1886, 1887 in 1888 ne poznajo zadostno. Težke topove omenjenih 7 razredov še niti videlo ni. Aktivna armada jc oborožena s 77mi-limeterskimi topovi tipa Krupp in De-port. Kako je s strojnimi puškami, ni znano. Ve se pa, da je bilo meseca junija 1914 rečeno v parlamentu, da so dospeli do tedaj do prve stopnje nabave. »Avanti« piše, da pripade del vpoklicanih alpincev tretji kategoriji. Kakor znano, imajo alpinci v slučaju izbruha vojne, nalogo, da prvi prekoračijo mejo. K OTVORITVI LAŠKEGA PARLAMENTA. Rim, 9. februarja. Dnevni red prve zbornične seje obsega v glavnem proračun za leto 1914./1915. Točka vladna »naznanila« ni na dnevnem redu. VOJNI KRUH V ITALIJI. Rim, 8. februarja, V Italiji tudi tako primanjkuje žita, da nameravajo uvesti vojni kruh, V Rimu so že preizkušali mešati žito z rižem in s krompirjem. Najbolj se je izkazala zmes 50 odstotkov žita in 50 odstotkov riža, ZBOROVANJE PROSTOZIDARJEV IN IREDENTISTOV. Milan, 10. februarja. V Padovi se jc pričelo zborovanje intervencijonistiških zvez Italije, kjer so bili posebno prostozidarji in iredentistične skupine močno zastopane. Zanimivo je, da so zborovalci sprejeli predlog, ki očitno grozi z revolucijo, če ne bi vlada napovedala vojske, (Vojska in revolucija sta tedaj edini dobroti, ki jih imajo ti ljudje pripravljeni za italijansko ljudstvo, katerega dobri elementi bodo brez dvoma znali prav presoditi tako cinično blaznost. Ur.) POMANJKANJE PREMOGA V ITALIJI, Curih, 10. februarja. (Kor. ur.) »Neue Ziiricher Zeitung« poroča: vltalia« izvaja: V Italiji je vprašanje o preskrbi s premogom večje važnosti, kakor vprašanje o preskrbi z živili. Na angleški premog Italije ne more več računati, ravnotako ne more radi velikanskih prevoznih cen računati na amerikanski premog. Italijansko industrijo more rešiti edinole Nemčija. KAKO JE V LIBIJI. Milan, 9. februarja. »Corriere della Sera« poroča, da so bili napadi domačih vstašev na Misdo, nekaj nad 80 kilometrov od Gariana, z velikimi zgubami napadalcev, katerih je bilo več stotin, odbiti. Iz Sirte se poroča, da je tam mir, čeprav so v okolici tudi uporniki. V Tripolisu je prebivalstvo brez skrbi, ker so vesti, ki dohajajo iz notranjosti, večinoma pretirane. Kljub temu pa bo se nadaljevala gradnja obrambnega zidu okoli mesta. Rim, 9. februarja. »Štefani« poroča, da se je moral stotnik Voglino, ki je drzno prodiral z Jefrena proti Gadames-u, da bi znova zasedel ta okoliš, umakniti, ker ga je zapustilo okolo pol stotine oborožencev, ki so vzeli s seboj tudi orožje in prtljago, menda ker so slišali, da je Gadames zavzelo močno število vstašev. Tudi v Misdi stvari ne stoje ugodno. Kolovodja vstaje je.Sef el Nafer. NOVA ITALIJANSKA VELIKA VOJNA LADJA. Ganua, 9. februarja, 30, januarja so preizkusili novo italijansko veliko bojno ladjo. Stroji so delovali s 35.000 konjskimi silami. Ker je oboroženje končano, se ladja kmalu prevzame. Ladjo so 5 mesecev prej dogradili, kakor so pričakovali. Pasit zaposlil Srbijo? Atene, 10. februarja. List »Akropo-lis« poroča, da jc srbski ministrski predsednik Pasič z ženo in hčerjo zapustil Srbijo, iz strahu pred izbruhom ljudskega razpoloženja, ki je naperjeno proti njemu. Pasič je bil pred nekaj dnevi s svojo družino v Solunu in je od tam odpotoval v Atene. Žena ministrskega predsednika jc v Atenah najela celo vilo in misli tam ostati. Nameravani atentati v Srhiji. —10 ono-ziciionaicev aretiranih. Soiija, 11. februarja. V Srbiji so zaprli 10 opozicionalcev, ki so nameravali atentat na dinastijo in Pasiča. Bolgariia se pripravlja. Rim, 11, februarja. Tukajšnji listi po« ročajo iz Sofije, da so bolgarski rezervisti pozvani, naj bodo vsak čas pripravljeni. Vlada je mnenja, da mora Bolgarija zahtevati kompenzacije, ki bi zadovoljile njene nacionalne zahteve. BOLGARIJA NAROČA ŽELEZNIŠKE VOZOVE V AVSTRIJI. Sofija, 10. februarja. Železniško mi« nistrstvo je imenovalo posebno odpo-slaništvo, ki je določeno, da naroči v Avstro-Ogrski železniške vozove za Bolgarijo. Komisija, kateri načeluje inže-ner Maričev, bo v kratkem odpotovala v Avstrijo. BOLGARIJA PODALJŠALA MORATORIJ. Soiija, 10. februarja. (Kor. ur.) »Agen ce telegraphique Bulgare« poroča: Moratorij se je podaljšal za nedoločeno dobo. BOLGARIJA IN RUMUNIJA. Rotterdam, 10. februarja. »Times« poročajo iz Bukarešta, da so se bolgar-sko-rumunski odnošaji zboljšali. Mostov, ravnatelj bolgarskih železnic, je došel v Bukarešt, da se pogaja z ru-munsko vlado glede prevoza. BOLGARIJA VPOKLICUJE POD OROŽJE REZERVNE ČASTNIKE. Sofija, 10. februarja. (Kor. ur.) »Agence telegraphique Bulgare« poroča: "bel rezervnih častnikov so pozvali na enomesečno orožno vajo, da osvežijo svoje znanje in da se pouče o izpremembah v armadi. Japonci uplenili norveški parnik. Kristijanija, 11. februarija. Norveški parnik »Kristian Abvers« so pri Kobe zaplenili Japonci. Iz vojne. Ganljiva epizoda v železniškem vozu* Iz Mannheima poročajo: Na tukajšnjem kolodvoru je stopil na vlak neki častnik s kito cvctja, ki mu je bilo ob slovesu poklonjeno. Ko se ozre po sopotnikih, opazi bolniško strežnico, ki ji je dičil prsi železni križec. Poln spoštovanja pristopi častnik in ji ponudi svojo kito rož. Toda na njegovo začudenje se usmiljenka ne gane, da bi sprejela njegov dar. Namesto nje pojasni njena tovarišiea, da je z železnim križcem odlikovana sestra na bojnem polju pri izvršenju svojega poklica izgubila obe roki. Od vseh tovarišic, ki so sodelovale na obvezovališču, je ostala samo ona živa. Morala je preživeti strašne ure. Ta prizor v železniškem vozu jc napravil nepozaben vtis na vse navzoče. Ženski strelci. Budimpešta, 10. februarja. »Pesti Ilirlap« poroča: Dobra misel je prišla v glavo okrajnemu sodniku v okrožju Deutsch-Neudorf pri Eisenburgu. Ker je treba varnostno službo v vojnem času intenzivneje izvrševati, so v vsaki vasi postavili straže, da pazijo na tujce. V večjih vaseh so nastavili stalne čuvaje, v manjših občinah pa to ni mogoče. Zato so si pa pomagali na ta način, da stražijo ponoči čuvaji, podnevi pa ženske, ki so jih organizirali v nekako meščansko gardo. Vsak dan straži ob vhodu v vas druga ženska in naznani županu vsakega sumljivega tujca, ki se bliža vasi. Ženske uče streljati ter so se doslej že prav dobro obnesle. Razna poročila. DEŽELNOBRAMBNI MINISTER NA DUNAJU. Budimpešta, 11. februarja. Dežel-nobrambni minister baron pl. Georgi se je včeraj zvečer odpeljal na Dunaj in se vrne v petek zopet v Budimpešto. SKUPNO MINISTRSKO POSVETOVANJE V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 11. februarja. Ogrski korespondenčni urad poroča: Pri včerajšnji skupni ministrski konferenci v ministrskem predsedstvu se je prosto razpravljalo o sedanjih razmerah, o preskrbi z živili, o ogrskih dobavah, o bodoči setvi, o železniških zadevah in tako dalje. Razgovor je trajal do večernih ur. V konferenci se je več gospodarskih vprašanj, ki so v zvezi z vojnim položajem, zaupno razpravljalo in rešilo. Avstrijski ministri so sc danes zjutraj vrnili na Dunaj. AMERIŠKI RDEČI KRIŽ V SRBIJI. Solun, 11. februarja. Nadaljni oddelek ameriškega Rdečega križa je odšel v Srbijo. NIZOZEMSKA IN VATIKAN. Haag, 11. februarja. (Kor. ur.) V prv\ zbornici ic iziavil zunanji minister, da ima načelne pomisleke proti obnovitvi nizozemske misije pri Vatikanu, ker govore zoper trenutne razmere. JAPONSKA UTRJUJE ŠANTUNG. Kodanj, 10. februarja. Preko Petrograda se poroča iz Tokia: Japonska zbornica je dovolila 110 milijonov, da se utrdi Šan-tung. K KORUPCIJI NA FRANCOSKEM. Pariz, 11. februarja (Kor. ur.) Gospo Beschovv so aretirali in prepeljali v zapor St. Lazaire. Obdolžena je sokrivde pri zločinu Desolauda. ANGLEŠKA INDUSTRIJA BARVIL. London, 11. februarja. Reuterjev urad poroča: Predsednik trgovskega urada Runziman je napovedal izpremembo načrta za pospeševanje industrije barvil. Kapital naj bi znašal dva milijona funtov. Vlada naj bi do zneska enega milijona na vsak od kake druge strani podpisan funt dala en funt predujema. Vladni predujem bi prinašal 4% obresti ter bi se mogel v 25 letih vrniti. Vlada pa je pripravljena plačati samo prispevek nič več kot 100,000 funtov izključno za preiskave in labora-cijska dela, XXX NAŠ TEHERANSKI POSLANIK O PO-LOŽAJU V PERZIJI IN RUMUNSKI NEVTRALITETI. Budimpešta, 10. februarja. »Pesti Hirlap« priobčuje naslednjo brzojavko, ki mu jo je poslal Franc Veszi iz Bukarešta: Naš poslanik v Teheranu, grof Hugo Logothetti, s katerim sem govoril med vožnjo semkaj, mi je v navzočnosti nemškega poslanika v Teheranu, princa Henrika Reuss XXXI., izjavil to-le: Julija minolega leta sva odšla iz Teherana na kratek dopust v domovino; medtem je izbruhnila vojna ter se nisva mogla takoj vrniti. Sedaj poizkusiva čez Carigrad dospeti na svoje mesto v Teheran. Po mojem mnenju bo sveta vojna gotovo rodila željene uspehe. Gotovo je, da Anglija že pred vojno ni imela veliko ugleda in še manj vpliva v Perziji. Anglija in Rusija sta bili že precl vojno v vednem nasprotju zaradi Perzije. Naj se vojna za en-tento konča tako ali tako, ta nasprotja se bodo po vojni brezpogojno poostrila, in sicer že zaradi petrolejskih vrelcev ob reki Harun, na nevtralnem ozemlju. Da bo temu tako, kažejo že sedaj vsi znaki j kajti Rusija črpa iz teli virov surovo olje za kurjavo na svojih ladjah, kar Anglija ne gleda brez nevošč-ljivosti. — Kar se tiče Rumunije, ne verjamem, da bi stopila iz svoje nevtralnosti. Važne koristi Rumunije zahtevajo dobro razmerje z nami. RUSKA IN RUMUNIJA SKLENILI POGODBO? Pariški listi sodijo, da ste Rumunija in Rusija sklenili pred tremi meseci tajno pogodbo. V odnjeno za nevtralnost Rumunije ji priznava Rusija pravico okupirati in prisvojiti si vse one avstro - ogrske pokrajine, v katerih se nahajajo rumunske večine. — Uradni rumunski »Journal cles De-bats« pravi, da jc ta vest izmišljena. BosensMrcegovinski sabor rszpušcen. Dunaj, 10. februarja. (K. u.) »Wie-ner Zeitung« objavlja cesarski patent, ki razpušča bosensko - hercegovski sabor. Kje ie Divsi kralj Maonel. Amsterdam, 10. februarja. Nedavno se je poročalo, da se nahaja bivši portugalski kralj Manuel na portugalski meji. Temu pa nasprotuje sedaj opročilo, glasom katerega kralj Manuel v Brightonu obiskuje ranjene britijsko-indijske vojake in je dal ondi na lastne stroške prirediti dom za okrevajoče častnike. Dnevne novice. + Sv. Oče za tridnevno premirje ve-.iki teden. »Unione« poroča: Sv. Oče namerava obnoviti svoj predlog vojskujočim se državam, naj sklenejo veliki teden tridnevno premirje. — Krst prestolonaslednikovega sinčka se je vršil včeraj popoldne ob 2. uri v Schonbrunnu. Na cesarjevo željo se jc to-pot vršil krst na kolikor mogoče enostaven način. Navadno je opravil krst dunajski kardinal nadškof, včeraj pa dvorni župnik dr. Seydl. Ker sc je cesar udeležil krsta, se ta ni vršil v dvorni kapeli, ampak v stanovanju prestolonaslednika, kjer so vse potrebno pripravili. Cerkvene posode so vzeli iz zakladnice, vodo (iz reke Jordan) so pa prinesli iz dvorne župne cerkve v Schonbrunnu. Krstna botra sta bila nadvojvoda Maks, katerega ie zastopal nadvojvoda Franc Salvator, in nadvojvodinja Marija Terezija. Krščenec jc dobil pri krstu ime Robert Karel Ludovik. -f- Duhovska vest. Za vikarja v Podsabotinu je imenovan č. gospod Fr. K 1 a n j š č e k, doslej kurat v Lokov-cu. Prejšnji podsabotinski vikar č. g. I. T e r p i n jc stopil v pokoj. — Goriški deželni glavar dr. Fai-dutti je precej močno obolel na influ-enci. Zdravje se mu vrača ali kot re-konvalespent se mora še dobro varovati cloma. -f- Zahteve Madjarov Rlede bosanske uprave. Madjarski listi zahtevajo, naj se sedanji namestnik načelnika bosanske deželne uprave, Hrvat dr. Man-clič, odstrani in" na njegovo mesto imenuje Madjar. »Budapesti Hirlap« se hu-duje, češ da se glavarji Bosne in Hercegovine tucli po aneksiji vedno jemljejo iz vojaških krogov in da so vedno — Avstrijca! Varešanin cla je bil Hrvat, Auffenberg Nemec, Potiorck Slovenec (!!!), a sedaj da je prišel Sarkotič, zopet Hrvat. Madjarski list je užaljen, cla niso mogli najti primernega madjarskega vojaka. Ocl okupacije — tako toži dalje — vrši vrhovno oblast v Bosni in Hercegovini vedno skupni finančni minister, a ta je bil vedno Madjar clo — Bi-linskega, ker da je pariteta zahtevala, cla je od treh skupnih ministrov vsaj eden Madjar. Po odhodu Bilinskega pa ni imenovan sedaj Madjar, dasi je težišče monarhije na strani Ogrske. Skupni finančni minister je postal dr. Korber, isti Korber, najintimnejši prijatelj Sturgkhov, ki ga je (Koberja namreč) grof Tisza nekoč zavrnil kot »odličnega ptujca«, ker je Korber posezal v mad-jarsko državno upravo. No, ker se je žc to zgodilo, da mora Korber temeljito reducirati svoja avstrijska čustva, ker se mora v Bosni — dokler ne bo rešeno državnopravno vprašanje Bosne in Hercegovine — izvajati tam popolna pariteta. Korber cla mora dati Ogrski toliko vpliva, kolikor Avstriji. Korber da mora v Bosni in Hercegovini pripravljati teren za tisti čas, ko sc reši vprašanje anektiranih dežel v prilog svete madjarske krone. Slovanofilski in tria-listični politiki Bilinskega da treba enkrat napraviti konec, kakor tucli prizadevanju, da bi se ti deželi priklopili Avstriji. Kajti le Ogrska da more ti najjužnejši provinciji monarhije absorbirati strategiško, geografsko, gospodarsko in politično. Ce se uresniči davna pravična zahteva Madjarov, da se ministrstvo skupnih financ premesti v . Budimpešto, bi imeli pred seboj znak, cla se je bosanska politika izpremenila. Vsekako pa pričakuje madjarski narod ocl g. Korberja vsaj toliko, da namesto sedanjega namestnika načelnika bosanske uprave predloži kralju drugega človeka. Za onim skupnega finančnega ministra je to mesto najvažnejša oblast. Če je že Korber Avstrijec, pa zahteva pariteta, da mesto dr. Mandiča, te kreature Bilinskega, pride Madjar odločnega madjarskega čustvovanja, ki bo v Sarajevu čuval nacl dualizmom.« — Tako madjarski listi. Komentar k temu nam bo mogoče pisati šele po vojski. + Osebna vest. Dr. I. a m p e ta teden ne bo v deželnem dvorcu, ker se je odpeljal v uradnih zadevah na Dunaj. + Odlikovanje. Oskrbnik graščinskih posestev pri Št. Petru niže Maribora, gospod Mihael Kovačič, je bil radi zaslug na polju vinogradništva odlikovan od štajerske kmetijske družbe s spominsko kolajno. + Vojni kurat 6. g. profesor Kociper se je, kakor poroča, vrnil z gali-škega bojišča na začasen dopust v Maribor. Č. g. Kociper je vojni kurat pri 26. domobr. pešpolku in je bil že ocl po-četka vojske v Galiciji. Dr. Rosina nevarno obolel. Mariborski odvetnik dr. Fr. Rosina je nevarno obolel in so ga prepeljali v sa-natorij Ilansa v Gradcu. Ocl časa znanih aretacij mož ni več prav zdrav. — Poročil se je 6. t. m. na Dunaju štajerski rojak g. Adolf Dominkuš z gospodično Elo p 1. S a w i e k a. Bilo bi srečno! — Imenovanje. C. kr. vojno ministrstvo je c. kr. vojnega akcesista Stanislava Adlerja imenovalo za c. in kr, vojnega oficijanta, — Smrtna kosa. Radeče pri Zidanem mostu, 10. februarja: Danes smo pokopali gdčno. Frančiško Dolinar, svakinjo zagrebškega profesorja g. Benigerja, ki je bil te dni odlikovan z vitežkim redom Franca Jožefa I. — Umrl je v Metliki trgovec g. Maks Požek. — V Vrtojbi pri Gorici je umrl bivši župan Josip Nemec. — Po smrti odlikovana. Cesar je podelil ponesrečenemu in umrlemu topniškemu stotniku Ferdinandu Amannu vojaški zaslužni križec 3. razreda. — »Si-gnum laudis« je podeljen nadporočniku Bogomilu Kačiču, ki jc padel v bojih s Srbi. [I — Odlikovanje. Poštni oficiant Friderik Hočevar v Celju, ki je pridcljen k 22. divizijskemu brzojavnemu oddelku, je bil za svoje junaško vedenje pred sovražnikom odlikovan s srebrno kolajno 2. razreda. — Pegasti legar. Sanitetni oddelek notranjfega ministrstva poroča, da je na avstrijskem ozemlju od 31. januarja do 6. februarja obolelo za pegastim legarjem 423 oseb. Med drugim sta bila 2 slučaja v Gradcu, 1 v Celju in 1 v Gorici. — UJsodna zamenjava. Na postajališču Draga, Herpeljske železnice je neki čr-novojnik pomotoma prijel mesto svoje ne-nabasane puške neko drugo puško, ki je bila nabita. Puška se jc izprožila, kroglja je prodrla okno čakalnice in ubila nekega 18 let starega fanta, enega vojaka pa ranila na tilniku. — Darujte vojakom gorske čevlje! Sedanje zimsko vreme je vzrok, da naši vojaki na bojišču zelo hitro obrabijo obuvala, vsled česar je treba skrbeti za času primerno nadomestilo. Vsak vojak na bojišču bi se gotovo zelo razveselil gorskih čevljev, kakršne rabijo turisti. Taki gorski čevlji so zelo primerni za vojaške namene, zato se posamezne podružnice vojnopre-skrbovalnega urada c. in kr, vojnega ministrstva obračajo na lastnike gorskih čevljev z nujno prošnjo, naj jih darujejo omenjenemu uradu v vojaško svrho. Kdor daruje svoje čevlje, stori veliko, plemenito delo v korist naših hrabrih vojakov. Vojno preskrbovalni urad je pripravljen plačati za čevlje tudi primerno odškodnino, ako se morebiti zahteva. Sprejme se vsakršna množina solidnih, dobro izdelanih gorskih čevljev. Pošljite torej nemudoma svoje gorske čevlje na zbiralnico c. kr. deželne vlade v Ljubljani. — Razsodba upravnega sodišča. Vpokojena učiteljica gdč. Frančiška Reyerschutz v Laškem se jc preselila k svojemu očetu v Ljubljano, kjer je ostala 8 mesecev, ne da bi opustila svoje stanovanje v Laškem. Med tem so bili v Laškem razpoloženi volilni imeniki za III. volilni razred. Ker ni bilo v imeniku vpisane, je gdč. Reyer-schtitz vložila reklamacijo, ker ima po štajerskem občinskem volilnem redu volilno pravico.. Okrajno glavarstvo ni ugodilo reklamciji, nakar se je pritožila na upravno sodišče. V pritožbi je naglašala, da se nikakor ni nameravala trajno naseliti v Ljubljani, da so bile poizvedbe nižjih inštanc pomanjkljive. Upravno sodišče je po kratkem posvetovanju razveljavilo odlok okrajnega glavarstva v Celju. — Papirni prtiči v gostilnah in kavarnah. Iz Gradca poročajo: Od 17, t. m. nadalje se več ne dovoljujejo v gostlinah in kavarnah gostom platneni prtiči. Deželni zakonik namreč objavlja razglas namestni-štva, ki odreja, naj vporabljajo v gostilnah izključno papirne prtiče, ki se morajo po uporabi sežgati. Preprečiti nameravajo tako razširjanje nalezljivih bolezni. — Samoumor v Pulju. V Pulju je izvršil samoumor mornariški učitelj Franc E i s e 1 t. — Pegasti legar se je pojavil na Vranskem. Doslej imajo ondi en slučaj pegastega legarja, LjuliijonsKe novice. ij Koncert, ki ga priredi »Cecilijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani« v stolnici danes, četrtek, dne 1 1. f e b r u a r j a , se prične ob pol osmih. Vstop je brezplačen. Prostovoljne doneske — v prid Rdečemu križu — naj blagovoli p, n. občinstvo oddati pri glavnih ali stranskih cerkvenih vratih v tam pripravljene nabiralnike. lj Teodor pl. Pasiczyiiskyj (tenor), ki sodeluje pri koncertu v stolnici, se je pevsko umetnosti učil pri profesorju Luigiju Lampertini in pri operni pevki M. Sudolski. Leta 1907. je z odliko dovršil konservatorij v Lvovu. Takoj nato se je preselil v Przemysl, kjer je prevzel mesto pevovoclje v stolnici. Ocl leta 1908. dalje je deloval tudi kot profesor pevske umetnosti v c. kr. ukrajinski gimnaziji in kot pevovodja ukrajinskega društva »Bojan«, v katerem je izuril v vsej Galiciji slavnoznan zbor 348 pevcev. Kot skladatelj jc uglasbil nekaj cerkvenih spevov in več narodnih pesmi. Njegove skladbe so s popolnim uspehom prednašali pevski zbori in s polnim orkestrom v letih 1912 clo 1914, lj Umrli so v Ljubljani: Ana Šuštaršič, zasebna uradnica, 36 let. — Josipina Zor, čevljarjeva hči, 1 mesec. — Fran Čam-pelj, pešec 27. domobr. pešpolka. — Ivan Vukov, pešec 86. pešpolka. — Barbara Jakše, zasebnica, 75 let. — Stanislav Žulj, rejenec, 9 mesecev. — Fran Zupančič, sin delavca v tobačni tovarni, 4. mesece. lj Ljubljanske ceste, posebno v predmestjih, so v takem stanju kot gališke. Prvič ko je padlo nekoliko snega, so bile ceste izorane, potem pa nikdar več. Včeraj si •je moral prodajalec premoga g. Hro-vatin izposoditi mestni plug, da jc izoral sneg fco Opekarski cersti, ako je hotel voziti premog s kolodvora domov. Župan pravi, da ker ne dobi mesto več tlakarine, naj bodo ceste kakršne so, v mestnem proračunu jc pa velika vsota za odvažanje snetfn Tudi razsvetljava ie v predmestjih žalostna. Že prej slaba, so še nekaj žarnic odstranili, in še tiste, ki bi morale goreti, so pokvarjene. Hišni posestnik je kaznovan, ako takoj ne počedi trotoarja, ali voznik, če nima v mraku luči, prav bi torej bilo, da bi magistrat tudi izvršil to, kar je njegova naloga. — Dodatno k temu glasu iz občinstva dostavljamo, da smo dobili mnogo pritožb, da niti prelazi preko cest niso očiščeni in da se živina silno muči, ker se cest ne očisti. Revo'ucijooarno gibanje v Rigi. Curih. (Kor. uracl.) Iz Petrograda se poroča, da zgodovinski član 22. jan. v Rigi ni bil miren. Ponoči so bili razširjeni revolucionarni letaki in razvite rdečo zastave. Na stotine delavcev ni došlo v tovarne. Današnja ieiinika pri prenašanju povelj. Nizke, s slamo pokrite koče, ki na* videzno lezejo v zemljo, z malim številom mostnih okenc, ki jih nc lepša prijazen beli zastor niti lonec s cvetlicami; vežna vrata, niecl katerimi se mora srednje visok človek ponižno skloniti, če hoče skozi; nobenega dvorišča s snažnim hlevom in šupo; samo kot, v katerega so brezbrižno nametali najpotrebnejše in najpreprostejšo, clokaj zanemarjeno orodje: skozi zijajoče razpoke v zidovju in tramovju zapiha vlažnomrzli decemberski veter. To jo vedno ponavljajoča se slika ruskopolj-skili vasi. V svojem bednem domovju topo životari kmetič, ki je zadovoljen, ako ga skopo polje le prehrani. O svetovnih zgodovinskih dogodkih, ki se odigravajo v njegovi bližini, ima le nejasne misli. Med takimi kočami je duhovnikov stan skoro kakor imeniten dvorec. Pa tudi župnišče je majhno, golo in mračno, zunaj in znotraj. Stanovalca, sivolas župnik in njegova oskrbnica, nista sposobna, cla bi s skromnimi sredstvi spravila v svoje stanovanje nekoliko več prijetne udobnosti. Tu nc najdeš onega tihega miru, ki je sreča nemških župnišč. Žalostno in pusto leži ta hiša pred teboj, in zdi se ti, da jo hoče visoka cerkev zraven kar zadušiti, ker ji ne privošči solnčnih žarkov. Nekega clne se je v to enoličnost priselilo življenje, in closlej posvetnemu hrupu tuje župnišče je postalo zibelka važnih sklepov in velikih posledic. V njem se je bil nastanil neki višji štab, nekaj kilometrov za bojno črto, in zdaj se je začelo tisto posebno vrvenje, ki je za današnjo vojno tako značilno in jo bistveno razlikuje od vseh prejšnjih. Še precl malo leti bi nihče nc bil verjel, da bi mogla novodobna občila tako mogočno vplivati na vojno poveljevanje. Fantastična bi se nam želela misel, cla bi sc dalo voditi boje iz po-veljnikovega stanovališča, razun pri sem in tje valujočih srečanjih nasprotnih čet in s tem združenih spopadih. Sedanjost nas jc poučila, cla smo sc motili. Tiste bojne prizore prejšnjih dob z generali na visokih konjih, z golim mečem v desnici, ki kje za kakšnim poslopjem dajejo pridirjajočim ordo-nančnim častnikom svoja povelja, si torej kar izbrišimo iz spomina! To sc godi dandanes mnogo enostavnejše in pred vsem, mnogo hitreje. (Žalibog sc tu nc moremo spuščati v podrobnosti!) Kakor čete napredujejo, tako jim tudi že sledijo telefonski oddelki, ki polagajo telefonske žice v nasprotni smeri napredovanja, to jc nazaj. ter tako omogočajo poveljniku, da vodi iz svojega slana ali iz drugega, za delj časa namenjenega bivališča taktične operacije in daje vsa v to svrho potrebna povelja. V opisanem župnišču v O., nacl katerim vlada sedaj, ko so naše čete zmagoslavno naprej prodrle, zopet navadni mir, je bil več tednov stan divizijskega štaba, v zmislu defenzivne naloge čet, ki so stražile la-mošnjo mejo. V majhni, temotni veži je bila prirejena telefonska centrala, pri kateri sta imela noč in dan neprenehoma po dva moža službo. Zraven je bila pisarna. Tam so imeli štabni častniki na svojih mizah ročne telefonsko stroje, cla jim ni trebalo hoditi vselej k aparatu v centrali, kar bi druge pri elelu preveč motilo; poleg tega je moglo na ta način več oseb istočasno govoriti z zunanjim svetom. Na mizi častnika glavnega štaba jo neprestano zvonilo. Treba je pač krepkih živcev, da pri tako utrudljivem delu, ki napenja vse sile duha, ohraniš potrebni mir; kajti to naporno „clelo ti osladi le kratka dremavica zelo dvomljive vrednosti — na preprosti slamnici. Sedaj javi poveljnik pehoto o kretnjah sovražnikovih, ki so jih obhodne straže v predozemlju z dobro zakrilili postojank opazovale. Ena težkih baterij je dosegla jasno razločnih uspehov, ki jih diviziji sporoča. Po- veljnik nekega odseka domneva, da so Rusi spremenili postojanke svojega topništva, ter prosi, da reč natančneje preiščejo letalci. Zdaj pokliče vrhovno poveljstvo armade, ki želi nekega pojasnila. Potem zopet poroča častnik glavnega štaba poveljstvu vzhodne armade v P. podrobno o skupnem položaju in razmerah divizije. Zopet pridejo vesti sosednih čet, in potrebni so ukrepi glede preskrbe. Pri drugi mizi razpravlja poveljnik topništva o porabi in dopolnitvi streliva, ali pa sprejema divizijski zdravnik poročilo o zdravstvenem stanju moštva in daje potrebna povelja. V stanovanju artilerijskega poveljnika, kjer smo zvečer smeli nekaj uric presedeti in se pogovoriti pri mo-zelskem vinčku in ruskem čaju, — ista slika. Ko smo sedeli pri večerji, je došlo telefonsko poročilo, da nameravajo Rusi našo postojanko napasti. Kratko in sigurno je dal poveljnik svoje ukaze. Stopili smo v vežo, videli, kako so se v črni noči zabliskali streli, in poslušali smo temno bobnenje topov, vse to pa — in to je čudno — brez razburjenja, ki bi se nas pravzaprav v tem važnem trenutku moralo polastiti. To je mir, ki ga povzroča čut, da je uspeh popolnoma zagotovljen. Seveda so vse razdalje od naše postojanke že najnatančnejše dognane in določene ter topovi morda že postavljeni in namerje-ni na najnevarnejše točke, tako da baterije ponoči delujejo le kakor stroji, ki jih poženeš s pritiskom na gotov gumb. Jasno mora biti vsakomur, kolike važnosti je telefon za vodstvo bojev. Na postojanki v ozadju ni za vojskovodjo in njegov štab večinoma osebno nobene nevarnosti. Četa torej ne more z lahka izgubiti svojega poveljnika, in s tem je zagotovljeno, da se enkrat določeni bojni načrt tudi enotno izvrši. Vojna zgodovina nam kaže, kako važno je to. Poveljnika pri tem tudi ne motijo vplivi, izvirajoči morebiti iz neposrednega opazovanja ali pa iz nazorov in mnenj nižjih poveljnikov, da ima lahko pred očmi vedno le celoto. Povelja in poročila pa se tudi mnogo hitreje in zanesljivejše odpravljajo in prinašajo prednim črtam, kakor takrat, ko so jih morali nositi ordo-nančni častniki, jezdeci ali kolesarji, ki jim je pretila neprestano nevarnost, da jih sovražnik postreli ali ujame. Pri vsaki spremembi staležev čet jn premestivi postojank se telefonske zveze čudovito hitro položijo in pritegnejo novemu mestu. Poročevalec je bil priča, kako so po bitki pri Novosolni pokopavali mrliče, nekaj metrov proč pa so že polagali telefonsko žico, po kateri so se imeli kmalu poslati fronti povelja za morda še bolj krvavo borbo. Tako na vzhodnem bojišču. Pa tudi na zapadnem poslujejo telefonski oddelki naravnost sijajno. Lahko se reče, da vsakega vojaka, bodisi v strelskem jarku ali drugod, s telefonom lahko dosežeš. In če general zboli, na primer na influenci, se mu vsa ta telefonska ropotija postavi pri postelji, da lahko iz nje vodi in poveljuje... 0 ti c. kr. trgovinskega ministrstva v sporazumu s c. kr. ministrstvom za javna dela z dne 7. februarja 1915. 1., zadevajoč dovoljenje za podelovanje in predajo določnih količin po ministrstvenem ukazu z dne 7. februarja 1915. 1., drž. zak. št. 28, za vojne namene zahtevanih vrst kovin. Na podlagi § 1. ministrstvenega ukaza z dne 7. februarja 1915. 1., drž. zak. št. 28, o porabljanju zalog določnih kovin in zlitin, se podelovanje in prodaja po tem ukazu za vojne namene zahtevanih tvarin v nastopno označenih mejah do druge ukrenitve splošno dovoljuje: 1. Posestnikom se prepustijo za podelovanje v lastnem obratu od zalog zahtevanih kovin in zlitin, kar jih je dne 7. februarja 1915. 1. in kolikor iste niso podelane, sledeči odstotni deleži: a) pri svincu in rdeči zlitini 25%, b) pri medi z 58% vsebine bakra ali manj 25'č, c) pri kositru in kositrovih zlitinah z več nego (-■O% vsebine kositra 15%, d) pri kositrovih zlitinah z 6Qr'< vsebino kositra ali manj 25%. Za izdelovanje jekla za orodje se sme porabili: e) chroma in ferrochroma 25%, f) woliroma in ferrowolframa 20%, g) molybdana in ferro:nolybdSna 20 %. — 2. Posestnikom je dovoljena prodaja nastopnih množin, zahtevanih kovin in zlitin, kar jih je dne 7. februarja 1915. 1. in kolikor niso podelane: a j pri svincu in rdeči zlitini 15%, b) pri medi z 58% vsebine bakra ali manj 15%, c) pri kositru in kositrovih zlitinah z več nego 60'v vsebine kositra 10%, d) pri kositrovih zlitinah z 60% vsebino kositra ali manj 15%, — 3. Vsled dovoljenja pod točko L in 2. podelane in prodane množine ne smejo skupaj presegati pod točko 1. navedenega odstotka. — 4. Posestnik rud, predpro-duktov, starega gradiva, odpadkov, opil-kov (ostružkov) in pepela sme iste tudi na surove kovine v lastnem obratu podelati ali tudi zase podelati pustiti v tujih inozemskih obratih; prodati pa jih ne sme brez dovoljenja c. kr. trgovinskega ministrstva. — 5. Imetnikom obratov ^a izdelovanje železa in jekla je v te namene prepuščena ona količina v njihovi posestvi se nahajajočih zalog aluminija, ki odgovarja njihovi potrebi do konca aprila 1915. — 6. Od zahtevanih kovin in zlitin, vštevši staro gradivo in odpadke, smejo posestniki podelati one količine, katere so potrebne za popravila v svrho vzdrževanja lastnega obrata ali tujih obratov. Ta vpo-raba je pa samo takrat dopustna, ako je nadomestilo z drugo tvarino nemogoče in ako se po teh popravilih preostalo, za posestnika ne več porabno staro gradivo, da na razpolago vojaški upravi proti primerni odškodnini, če znaša njegova teža najmanj 20 kg. — Pod istimi pogoji je tudi dovoljena prodaja označenih tvarin, katere so v take namene potrebne, 3. skupina vojnih razglednic obsegajoča 16 vojnih in 8 velikonočnih slik, je pravkar izšla. Slike so izvirne risbe domačih umetnikov. Nekaj slik — posebno one, nanašajoče se na Simon Gregorčičeve poezije („Slovo", „Za dom med bojni grom", ..Dekletova molitev", „Po bitvi", „01jki", „Oj z Bogom, ti planinski sveti") so naravnost krasno izpadle. Tudi ostale slike se nanašajo zgolj na domače motive. Razprodajo in založništvo je prevzela uprava ,,Ilustriranega Glasnika" v Ljubljani. Cena mali skupini s 16 komadi je K 1*20, veliki skupini s 24 komadi, ki obsega tudi 8 velikonočnih slik, K 1*80. Znesek treba poslati vnaprej. Trgovci dobe primeren popust bodisi od skupin kakor tudi pri naročilih od 100 sortiranih komadov naprej. Pri naročilu treba natančno navesti, ali naj se pošlje mala ali velika skupina. — V zadnjem »Bogoljubu" označene cene so neveljavne. Slovenci, segajte le po domačem blagu! Na ta način podpirate tudi slovenske umetnike, ki so baš zadnji čas uvaževania in podpore vredni. Posredni vojaki. Pogrešajo sc: Pregel Franc, 27. pp., 1, stot.; pojasnila na Angelo Pregel, Renče 165 pri Gorici. — Franc Gašperšič, 27. dom. p., 17. stot.; pojasnila Neži Gašperšič, Sostro 18, p. Spodnja Hrušica pri Ljubljani. — Ivan_ Furlan, 97. pp., 4. maršbataljon; pojasnila Mariji Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. — Ignacij Boic, 17. pp., 7. stot. in Karol Boic, 17. pp., 10. stot.; pojasnila Mariji Boic, Prigorica št. 33, p. Dolenja vas pri Ribnici. — Franc Uršej, 17. pp., 9. stot.; pojasnila Rozaliji Uršej, p. Hrušca pri Jesenicah, Gorenjsko. — Rudolf Krivec, 97. pp„ 11. stot.; pojasnila Ani Krivec, Lokve št. 29, p. Trnovo pri Gorici. — Anton Šuligoj, 7. pp., 8. stot.; pojasnila Viktoriji Šuligoj, Lokve št. 3, p. Trnovo pri Gorici, Primorsko, — Andrej Križnar, 22, divizija poljskih havbic; pojasnila Mani Križnar, Vodice št. 63, Gorenjsko, — Gregor Lavtar, 27. dom. p„ 12. stot.; pojasnila Katarini Lavtar na Rantovšu št. 20, p. Selca nad Škofjo Loko. — Mihael Kovačič, 17. pp., 7. stot.; pojasnila Karolu Kovačič, županu, Avče, Goriško. — Franc Mo-žina, 17. pp., 4. stot.; pojasnila Mariji Možina, Sneberje 34, p. Dev. Marija v Polju. — Anton Resnik, 27. dom. p., 2. stot.; pojasnila Mariji Res-nik, vas Trebelno, p, Kamnik, Gorenjsko. — Jožef Simončič, 27. dom. p., 1. maršbat., 1. stot,; pojasnila Francu Sušnik, kaplan, Kočevje. — Peter Eržen, 27. dom, p„ 15. stot.; pojasnila Ani Eržen, Bukov-šica 22, p. Selca pri Škofji Loki. — Stanko Tomec, 97, pp., 11. stot.; pojasnila gospej Tereziji Tomec, Ljubljana, Trg Tabor št. 2. — Rudolf Bcrčon, pri-deljen marškompaniji; pojasnila Bernardini Ber-čon, Javorje pri Litiji. — Mihael Zavašnik; pojasnila M. Zavašnik, Javorje pri Litiji. — Vinko Eržen, 27. dom. p„ 6. stot.; pojasnila Marjeti Eržen, Zgornje Bitne) 1, p. Stražišče pri Kranju. — Jožef Kolar, 17. pp., 2. stot.; pojasnila Mariji Ko-lar, Planina št. 11 pri Rakeku, Kranjsko, — Franc Gašperšič, 27. dom. p., 17. stot.; pojasnila Neži Gašieršič, Sostro št. 18, p. Spodnja Hrušica pri Ljubl]ani. — Va'entm Obrekar, 8. polj. lovski bat., 2. stot.; pojasnila Janezu Obrekar, Dolenja Tre-buša št. 40, p. Slap ob Idriji. — Franc Porenta, 27. i dom. p., 7. stot.; pojasnila Francu Porenta, Sostro št. 4, p. Hrušica pod Ljubljano. — Anton Bergoč, 2. pp., 13. stot.; pojasnila Mariji Bergoč. Koče št. 12, p. Prestranek, Notranjsko. — Rado Lenard, 27. dom. p., 2. stot.; pojasnila tvrdki Pinter & Lenard, Gorica. Rutbenische Grammatik von Prof. Dr. St. \. Smal-Stockyj (Sammlung Goschen). Ruthenisch-deutiches Gesprachsbuch von Prof. Dr. St. von Smal-Stocky (Sammlung Goschen). Marsikdo ima dandanes prilik^ ali tudi potrebo in dolžnost občevati z begunci Rusini in se več ali manj zanima za n;ih jezik. Označene slovnice so primerne za ta narren. Naročajo in dobe se v Katoliški B u k v a r n i v Ljubljani. Zahvala. ' firj) Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, kakor za številno čaščeče spremstvo na zadnji poti naše blago-pokojne ljubljene mamice, stare mamice, sestre in tete, gospe Morije Ciuha blagovolijo naj sprejeti vsi našo najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, 10./II. 1915. Žalujoči ostali. / Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim J LJUBLtJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4 ra JI &p-2imwK:pramraj-DR- FR. DERGANC \\ Oučjo uolno © kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi © tcl^ej 3- Cjrebelnil^a Ljubljana • Mestni trg 22 © nasproti lekarne Trnkoczy ^ Kupim vsako vrsto, tudi črno in ne- gs očiščeno po brezkonkurenčn' ceni. W Posebno pa se plača lepo belo P) oprano po najvišji ceni, ki se zanjo lahko nudi. ti) © ©©©©©(9©©©©©©©©© se sprejmete takoj v boljšo rodbino brez otrok. Morata znati tudi nemško. Naslov pove uprava lista pod št. 306. Predilnica v Dugaresi, Hrvatsko, :: sprejme v stalno delo več :: obstoječe iz treh sob, sobe za služkinjo, kopalnice, kuhinje, kleti in drugih pritiklin, se odda mirni stranki za majev termin na Ahacljevi cesti štev 9. — Vpraša se pri lastniku v I. nadstropju. 281 3 Priglasila sprejema „j[ug;oslov. strokovna zveza", Ljubljana, „Kjudski dem" I. nadstropje. 314 Rodbine Jaksche, Hafner in Rischavy javljajo potrti globoke žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena prababica, stara mati, mati in tašča, gospa Barbara Jaksche v torek, dne 10. svečana 1.1. po kratki mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne raj niče bo v potek dne 12. t. ni. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. februarja 1915, (3r87 pos9bnaga obvestila.) Žalujoči ostali.