Šmarnice za šolnike. Šniarnicp so pač kaj Ijubeznjive, di.šečp cvp.ticp, ki nani jih prinaša vesela pomlad. Ni loraj čudo, da že pdini zagled te niil** cvptice razveseli človcka, bodi šo mlad ali žp postaren, deželsk ali mestin. Tudi si ni lahko ntislili bolj ugodnega darilca, ktero ta nipsec nebeški kraljici darujemo v spomin sladkejših dišav, svptih čednost, kakor so ravno le obrno priljiibljene, krasne cvetiee. — Nadjani se toraj, dragi nioji učeniški sobratje, da vam bom tudi jaz vstregcl s ponudbo sledeeih šmarnic. Bodite prepričani, da so vse priniprnp na.šeinu svpIpiihi poklicu, in oliranijo svojo di.špčo moč np Ip za kratki čas vpsplega majnika, tpmiič še za cpIo šolsko Ipto, — ludi za vse na.šp šolsko življpnjp. Tpga vas zagofovi žp pdino imp tpga šopka, ki se glasi: Gotov pomoček %a bolj kerščansko izrrjo šolskc mladine. Ali gorje (i, moj šoppk! — marsikter šolnik se bo spotikal že nad lein Ivojim impnom ,,bolj kerščanskp izrejp*, in bo godprnjal: ,,Kaj li ni dovolj kprščanska žp dozdanja? — In kako pa ti vp.š, kako kerščansko ali nekerščansko mi drugi izrpjamo svoje nčpnpe, ki nisi šp nobpnkrat slišal našpga podučevanja! Ti skerbi za dosiojin poduk svojih učpncov; kaj je tebi niar za druge! Vsak nčcnik je odgovorin le za svojo učbo, in se ne vtikaj v druge!" Nikar tako, brate moj! Cemu pa so nani učeniški zbori in vse posvetovanja v njih, če se smemo zadovoliti vsak že z edino svojo učenostjo in modrostjo? ,,Več oči več vidi!" Kolikokrat naj priprosteji tovarš v pni ali drugi reči zadene bolj pravo, kakor naj spretneji skušenic! tudi naj učenejši in modrpjši se šp vsak dan kaj novega zuči. — Dalje pa, brate raoj, se zplo motiš in si zares kratkovidin, ako mpniš, da učbe in odrejp dnizili učenikov ni mogoče drugače spoznati, kakor da se z lastiiimi očini vidi in na lastne ušesa sliši, kaj in kako da kdo uči. Kaj ti ni znan sloveči in vspIpj resnični izrpk vpčnp rpsnice: BPo njih sadu jih bote spoznali. Se li berc grozdje s terna, ali smokve z osata? — Sad vse šolskp omikp in izreje pa jp vsa mi.šljava in zunanja obnaša šolskp mladinp. Kar je v sercu, je tudi na jpziku; in zunanje vpdpnjp je gotovo znamnje in natančno kazalo vsega šolskega poduka in zrpjevanja. Ali pa je ta vidna obnaša šolske mladine vselej in povsod dovolj ker.šcanska ? Je li vsplej in povsod spodobna? — CV pazimo na (o zanesljivo znamnjo omike, zapazimo pač kaj vplikp razlorke nied šolo in šolo, in tega np 1p po raznili dpžplali in šolskih okrajih, tpimic že hidi po posamnili šolah in celo razredih leli šol ravno tislega mesta, terga, vasi. Mi pa tu ne bomo preiskovali vspga in po vspIi znanstvpnili pravilili, karkoli zadpva boljo ali slabšo obnašo sedanje šolskp mladinp; Iphhič onirali sp hočemo le na npktpre posamnosti, ki se vidijo vsak dan v obnaši šolarjev na njih očitnih potih in občnili zbirališčili. Prpsodimo Ip, kar je na (eli pomembnpga, bolj ali manj značajno kerščanskpga. — Tu vidimo, s koliko spodobnostjo in očitno pobožnostjo, — tam, s koliko raztrpsenostjo in mprzloto sp moli navadna molitev pred in po šoli, ali zapojp kaka primprna pesmica. Po končanem uku gredo šolarji iz iiiip učilnice v naj lepšem redu in brpz vsega šundra, iz te pa se, pri komej odpertih vratih, žene in gnjete vse hkrati s toliko silo, in derp s takim lirupom naprpj, kakor o povodnji derva iz klavž izpuščene. Tam gredo tudi vso pot od šole do doma brpz zasiajanja naravnost in tako spodobno naprej, kakor navadno že odraščeni Ijndje od svpie mašp, sp mirno in prijazno pompnkovajp o tem, kar so se ravno novpga v šoli nčili. Ako srečujejo po poti drugp Ijndi, jih pozdravljajo po kerščansko: ^Hvaljen bodi Jezus Kristus!" — se odkrivajo duhovnim in svetnim gospodom, in če med potjo zaslišijo zvoniti poldan ali avemarijo, koj potihne vps njih pogovor, vsak se odkrije in pobožno odnioli angelsko češčenje. — Kako vse drugače pa se zavedejo drugi na poti! kakor so že iz učilnice priderli enako klavžpin, takri derd tudi vso pot naprpj se zaganjajp v vse, se kppaje in kamnjaje med sabo in druge, — Ijudem, ki jih srečnjpjo, le zabavljajp, ne pustp pri miri iip Ijud/, ne živali, sp za zvonjpnjp angplskega češčenja toliko zmonijo, kolikor za ropotanje burovža med čedo; — ob kratkem: se obnašajo v vsem prav po divjaško. — Xa dom ne spreinljamo ne enili, ne druzih, ker tukaj jp vsp njih obnašanje boljše ali slabše — po navadali domače izreje. Spremiti pa vpndar le liočcmo še te in une enkrat tudi v cerkpv in viditi, kakd se vpdejo v božji hiši, kako pri cerkvenih obhodih ali procpsijah, pospbno pa pri občnili šolarskih spovedili in obhajilih. Učenci dobrili kerščanskih šol se pri vsph teh očitnib pobožnostih obnašajo, kakor se kristijanom spodobi. Kjpr pa sp pri vspIi feli priložnostih obnašajo nespodobno in bolj po ielecjp, kakor po človeško, tam se gotovo tudi v šoli np nčijo nič boljega. ,,Po njih sadu jili botp spoznali." Ako pa na zaderžanji enili in druzili najdemo iolike razlikp, klpre lahko vidi vsak dan, kdor le oči ima, in kiprp razloči ludi žp vsak priprost človpk brpz vse šolskc omikp in mladinorejskp nčenosti; tedaj je gotovo, da je ludi žp obojib šolsko izrejpvanjp nipd sabo ravno takd različno. Kar sp seje, to sp žanjp. S terna sc ne bero grozdjo, in smokvp np z osata: pa tndi np z vinske tprtp tprnnlje, np s smokovpga drpvesa osat. — Kar pa zamorp in ludi sion' I a šola dobrpga za kerščiinsko omiko svojih učencov, zakaj np tudi una in vsaka? Kdo je tedaj kriv, če se to ne zgodi? ,,Kakor dobro drevo ne more roditi slabega sadii, tako tudi slabo ne dobrega." Zadpržanjp učpncov je pač dostikrat izraz njih šolskcga poduka, in ogledalo nravne omike in obnaše njih učonikov. Zdaj pa (udi ni vpč težko uganiii ,,gotovpga pomočka za bolj kerščansko izrpjo šolskp mladinp", kjpr jp še manjka. Kdor ima le še iskrico razuma, koj sprevidi, da ta pdini pomočik jo: boseda in zglpd »ČPiiikov. Kar nčenik nci' z bp.sedo in zgledom, to vpdo in posnpinajo tndi njpgovi učpnci. Ucenci dobrili kprščanskih učpnikov sp obnašajo v šoli in cerkvi in tudi med Ijudstvom povsod po kerščansko; učenci slabovernih in malopridnih učpnikov pa povsod po svojih mojstrili. Kakoršin gospodar, taka družina! Xi pa še dovolj 1p poznali pravpga pomočka za dobro šolsko izrejo, treba ga je tudi vestno rabiti. Kaj pomaga poznati za kako bolezen še tako dobro zdravilo, če se pa ne rabi? Holpzen prihaja Ie hujša in nevarniša, in brez zgodnjp in stanovitne rabe pravpga zdravila postane kmali npozdravljiva. Tako tudi šolskim ucenikoni še ni zadosti le samo prepričanjp, ila za dobro kprščansko izrejo njili učencov je neogibljivo (rpba, da jili sami le dobrega učp z besedo in zglpdom; tpmuč njih sveta neopiistljiva dolžnost jp, vsp to tudi djansko spolnovati. Obernimo zdaj to splošno pravilo na posamnp priložnosti in sicer 1p na same žp pred ompnjpnp: pri šolski molitvi, pri svpli maši, pri procpsijali, in še posebno pri šolarskih spovpdili. Za vse tp. priložnosti podučimo svoje učence o spodobni obnaši že popred v šoli z jasno in resno bpsedo, in kažimo jini vsp dopovedano, kakor v oglpdalu na svojem lastiipm izglednein zadpržanji. Molimo jini šolsko molitev sami naprpj — z vidno pobožnostjo; prepustimo pa večkrat to čast tudi zdaj temu, zdaj drugpmii učencu, kakor klpri pred zasluži. Oe nanip.sli molitve zapojemo kako primprno prsmico, np glpjmo 1p na sočasje in soglasje, kar jo 1p IpIo ppsmi; temuč (udi na njp dušo, ki jp sprčna pobožnosl; in pptjp bodi vspIpj čnleno in čulno vnetje za božjo slavo. — Pri svpti maši in vsaki drugi pobožnosti v cprkvi izvolinio za-se tako meslo, da ne bomo le mi svojih ucpiicov, tpmuč ludi oni nas inipli vpdno pred očmi' (tpdaj kje spredej v poslranski klopi) in da se bodo tako v božji hiši mogli vsi v vsem zadpržati po nasem zgledu. (Kon«c prih)