CEÍ.JE, 15. FEBRUAR 1973 — ŠTEVILKA б. — LETO XXVII — CENA 1 DIN
GLASiLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO. SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
NA 4. IN 5. STRANI:
O SOLIDARNOSTI
Na 4. in 5. strani obja\.'jamo zapis z okrogle mize, za katero smo sedli s pred-
stavniki celjskega družbenega in političnega življenja, menili pa smo se o solidar-
nosti. Zakaj smo se odločili za razpravo o temi, ki živo posega v odnose med nami,
ki nam razgrinja podobo človeške lepote in razumevanja ali pa hladne medseboj-
ne odtujenosti in nečlovečnosti? Zakaj smo prav v tem času, ki še posebej opo-
zarja na socialno pravičnost, na solidarnost in na enotno, družno spoprijemanje
z mnogimi problemi, zakaj smo prav v tem trenutku načeli razpravo o solidar-
nosti?
Tudi zato, ker prav ta čas preizkuša našo zavzetost za sočloveka, za skup-
nost. Ker prav ta čas znova v nas spodbuja razmišljanja o človečnosti, o večji
skrbi za človeka, o odnosih med ljudmi. In — koliko je pravzaprav vredna naša
solidarnost? V denarju? Ne, predvsem v srcu in naših razmišljanjih?
Skupščine po pismu
Kako so se občinske skup-
ščine vključile v uresničeva-
nje nalog, ki jih je nakazalo
pismo predsednika Tita? To
je bilo osnovno vprašanje na
skupni seji predsednikov ob-
činskih skupščin in sekretar-
jev komitejev občinskih kon-
ferenc ZK s celjskega območ-
ja. Razgovor, ki je bil v Žal-
cu, je sklical Janez Zahrast-
nik, sekretar medobčinskega
sveta ZKS Celje.
Vsi predsedniki občinskih
skupščin, razen velenjskega,
ki ga ni bilo na seji, so v
glavnih črtah označili temelj-
im področja popisemske de-
javnosti — uresničevanje
ustavnih dopolnil, stabilizacij-
ski napori, stanovanjska po-
litika, urejanje dela v davč-
nih upravah, kadrovska poli-
tika, socialno razlikovanje in
še nekatera druga. Dosledno
uresničevanje nalog je po-
membno tudi zato, ker se v
nekaterih delovnih sredinah
ée prebija miselnost, da je
vihar po pismu ze minil. ZK
pa bo odločno vztrajala, kot
je poudaril Janez Zahrastnik,
da bo uresničevanje pisma
predstavljalo stalni proces
razreševanja najaktualnejših
družbenih problemov.
Сергал) so občinske skup.
Шпе sprejele akcijske pro-
grame in se ze tudi kažejo
prvi rezultati (sorazmerno
dobro so v občinah pristopi-
li k reševanju stanovanjske
problematike), pa bo potreb-
no dejavnost na nekaterih
področjih še okrepiti. To zla-
sti velja za prepočasno uve-
ljavljanje ustavnih dopolnil.
Zanimiva razmišljanja spod-
bujajo integracijski procesi,
vtkani v ustavne spremembe.
V nekaterih sredinah je pre-
več občinskega gospodarske-
ga povezovanja, morda seže-
jo s pogledi tudi na območ-
je, premalo pobud pa je za
povezovanje in združevanje
gospodarstva na slovenskem
m jugoslovanskem prostoru.
Uspešen boj proti nelikvi-
dnosti gospodarskih organi-
zacij nas ne sme uspavati.
Kajti stalna bitka za biti ali
ne biti v zapletenih tržnih
gospodarskih razmerah ne
omogoča razvoja in rasti go-
spodarstva. Zato bodo morah
delovni kolektivi več naporov
vložiti za ustvarjanje večje
akumulacije.
Razprava je tudi pokazala,
da v nobeni občini še niso
dovolj razmišljali o uveljav-
ljanju delavske kontrole.
Vendar pa je res, da so ko-
maj v zadnjem času na voljo
dokumenti, ki nadrobneje
opredeljujejo vsebino in po-
ložaj delavske kontrole v de-
lovnih organizacijah. Precejš-
nje težave čakajo občinske
skupščine pri spodbujanju
boljše dejavnosti in organi-
ziranosti davčnih služb. Fluk-
tuacija kadra v upravah je
prehuda in bi morali razmi-
sliti o sedanjem sistemu na-
grajevanja občinskega kadra.
y sklepni besedi je sekre-
tar medobčinskega sveta ZKS
tudi menil, da bo potrebno
iskati nove možnosti in obli-
ke medobčinskega sodelova-
nja.
Na koncu razgovora se je
Joško Rozman, predsednik
sveta osmih občin, zahvalil
Mihi Prosenu, laškemu pred-
sedniku občine, za uspešno
dolgoletno družbeno in poli-
tično delo.
O KADROVSKI
POLITIKI
Prihodnji ponedeljek (19.
februarja), bo v Celju redna
seja Občinske konference
SZDL, na kateri bodo spre-
govorili o aktualnih vpraša-
njih kadrovske i>olitike v celj-
ski občini. Na seji bodo oce-
iiili dosedanjo prakso na tem
področju, dogovorili pa sebo-
'io tudi za boljšo organizira-
nost in večjo aktivnost ter
Opredelili skupno družbeno
politično akcijo za uresniči-
W nalog im družbenega do-
govora o kadrovski politiki.
Je sto starih tisočakov, in manj od tega, osebni doliodek, ki naj bi bil nagrad« za normalno delo?
Vprašanje je, če je dostojen dohodek tudi tisti, ki je nekaj čez »sindikalni minimum«. ANA
CMOK (v sredini spredaj) je v šentjurskem podjetju »TOLO« v prvih devetih mesecih lani dobivala
pod 1.000 novih dinarjev. Zaposlila se je šele pred letom in je dolgo trajalo, da je ujela normo. Zdaj
dobi tudi po 1.200 dinarjev. Skupaj z možem zaslužita nekaj čez 3.000 dinarjev, to pa je za družino,
imata dve nadarjeni deklici, ki se ju splača šolati, zelo tesen družinski proračun. Več o problemu
najnižjih osebnih dohodkov na 2. strani pod naslovom »Manj kot sto jurjev«. Foto: Jure Krašovec
v torek doipoldne je sekre-
tar medobčinskega sveta ZKS
Celje Janez Zahrastniik skli-
cal p>osvet s sekretarji oirga-
nizacij ZK iz večjih delovnih
organizacij na celjskem ob-
močju. Na ix>svetu so raz-
pravljali o odgovornosti ko-
munistov za uresničevanje
ustavnih dopolnil, o stabiliza-
cijskih nai{x>rih v delovnih ko-
lektivih, uveljavljanju delav-
ske kontrole, o dejavnosti
komunistov in nalogah na po-
dročju stanovanjskega gospo-
darstva ter o drugem. Sekre-
tarji organizacij ZK ia več
kot dvajset delovnih organi-
zacij so v razpravah ¡pouda-
rili, da je delo članov ZK
močno povečano in da se tu-
di v delovnih ljudeh krepi za-
upanje v ZK.
Največjo aktivnost je ZK
v delovnih kolektivih pokaza-
la na področju uveljavljanja
ustavnih sprememb, pri ure-
sničevanju stabilizacijskih na-
porov in pri oblikovanju no-
ve stanovanj.ske politike. Se
premalo pa razmišljajo o de-
lavski kontroli. V nekaterih
delovnih organizacijah so tu-
da dosledno realizirali naloge
s področja socialnega razliko-
vanja.
Torkovega posveta so se
udeležili sekretarji organiza-
cij ZK iz radeške papirnice,
Alposa, laškega TIMA, Ingra-
da, Merxa, Tehnomercatorja,
rogaške Steklarne, velenjske-
ga rudnika in Rudarskega
šolskega centra. Konusa, Ko-
vaške industrije Zreče, Gore-
nja, EMA, preboldske Teks-
tilne tovarne in iz drugih ko-
lektivov.
O ŠOLSTVU
v torek bosta prišla na
celodnevni obisk v Celje
Aleksandra Komhauserje-
va, članica republiškega
Izvršnega sveta, in Tomaž
Bizalj, republiški sekretar
za prosveto in kulturo. S
predstavniki celjskega
družbenega življenja se
bosta pogovarjala o pro-
blemih razvoja šolstva v
Celju in še posebej o viš-
jem šolstvu. Imela bosta
tudi razgovor s kulturniki
in zdravstvenimi delavci.
Na zadnji strani smo že v prejšnjem NT začeli z novim feljto-
nom — Gore in gorniki. Najzanimivejše dogodivščine iz življenja
naših znanih gornikov bo popisal Berni Strmčnik. Vabimo planince
in alpiniste, da se nam tudi sami javijo, če imajo za seboj res kak
zanimiv alpinistični vzpon ali privlačno gorniško prigodo.
Danes smo morali izpustiti gospodarsko stran, ker nam je zapis
o solidarnosti zasegel preveč prostora. Dragi bralci, vabimo vas, da
se tudi m oglasite na vprašanje — ali med nami živi dovolj soli-
darnosti? Ali smo preveč daleč drug od drugega? In — ali je ta čas
naklonjen solidarnosti ali ne? Vse odmeve bomo prav radi objavili.
Zanima me, ali sledite objavljenim zapisom Milana Kostevca o
decembrskih bojih Kozjancev leta 1943. Dobrodošel bo kak vaš na-
mig, ali naj bo več aH manj teh nadaljevanj.
In še nekaj — v roke dobivam vedno več poezije in drugih lite-
rarnih poskusov. Kar pošljite! V rubriki Bralci pišejo bom našel
prostor tudi za te prispevke.
VAŠ UREDNIK
2. stran —NOVI TEDNIK
KULTURA	St. 6 — 15. februar 1973
Družbeno podprto je geslo:
najmanj 1.000 novih dinarjev
osebnega dohodila ob polnem
delovnem, času in izpolnjenih
delovnih obveznostih. Se ve-
dno veljavna »magična« me-
ja, ob kateri si preprosto pre-
stavljamo, da je pod njo živ-
ljenje neznosno, nevredno de-
lovnega človeka, nad njo pa
kolikor toliko v redu. V re-
snici je vprašanje, kako lažje
živi tisti z nekaj jurji več
nad to mejo od onega, ki je
za nekaj jurjev pod njo. Edi-
no tam se ta meja učinkovito
izkaže, kjer je na primer ena-
ka tudi meja obveznosti pla-
čevanja samoprispevka.
Nima sm.tsla razpravljati o
tem, kako je mogoče uredi-
ti življenjske potrebe z no-
vim tisočakom na mesec
V akcijskih programih sin-
dikatov je novi tisočak še ve-
dno cilj politične orientacije.
Za koliko občanov na našem
področju je to še vedno pro-
porc upanja?
Tega ne vemo. Ne vemo
enostavno zato, ker te vrste
statistične podatke zbirajo po
občinah samo v septembru
in mai cu. Kâ-i te je od sep-
tembra dalje moglo zgoditi
v prid tem delavcem? Lahko
dvomtîiio, da ne dosti bistve-
nega kajti v decembru je že
sledila zamrznitev osebnih do-
hodkov, ves čas pa življenj-
ski stroški močno naraščajo.
Kaj povedo septembrski po-
datki? Nimamo jih iz celjske,
mozirske in velenjske občine.
Brez Celja, Mozirja in Vele-
nja, so v septembru v celjski
regiji izplačevali manj kot
1.000 dinarjev osebnega do-
hodka- v občini Šmarje 175
delavcem, Žalec 124, Laško
161, Šentjur 68, Slovenske Ko-
njice 73.
Se več. V šentjurski občini
jih je bilo osem, ki so dobi-
vali manj kot 600 dinarjev,
enajst pa med 600 in 800 di-
narjev. V šmarski občini je
bilo delavcev z dohodki pod
800 novih dinarjev 36. Verjet-
no tudi v drugih občinah ne
manjka takšnih.
Težko je razumeti, da v ča-
su. ko akcija za izboljšanje
življenjskih pogojev najnižjih
dohodKOvnih kategorij teče,
nihče bolj teko':e ne spremlja
teh gibanj. Sindikalna vod-
stva iz Cehi ifi Velenja si-
cer zagotavljajo, da v letoš-
njem letu gotoio m več pol-
no zaposlerih ob polnem iz-
polnjevanju deh mah obvez-
nosti, ki bi bil. pod 100 jurji
osebnega donodku Kajti če
je res kot zaujujejo v Ce-
lju in Velen:u, iiotem plapo-
la zasía'ta z geslom »sto jur
jev« na izpraznjeni fronti. IM
bi le hilo talo! Vendar je za-
radi prej omenjenih razlogov
podla'i'i £0 drum.
Iz nepopolno zbranih po-
datkov iz septembra lani bi
mogli zaključiti, da so zveči-
ne to žene, predvsem snažil-
ke in delavke v tekstilni in
konfekcijski stroki. Nadalje
bi po ugibanju mogli zaklju-
čiti. da so med moškimi s
tako nizkimi dohodki pred-
vsem delavci v gradbenih po-
djetjih. Ni pa mogoče niti
približno naslutiti^ koliko je
med prizadetimi takih, ki so
edini hranilci družin ali celo
žene samohranilke z otroci?
V marcu bomo torej spet
dobili točnejše podatke. Se-
veda le številke, nihče pa nam
ne bo postregel z opisom oko-
liščin, v katerih naj ti najni-
ži osebni dohodki obvladuje-
jo življenjske stroške. Najbrž
te okoliščine niso rožnate, že
zato ne, ker je med najnižje
plačanimi verjetno veliko ta-
kih, ki so edini zaposleni, če
pa so zaposleni tudi njihovi
zakonski tovariši, tudi le-ti
niso mnogo na boljšem. Mož,
ki ima dober osebni dohodek,
ne bo vztrajal, da žena dela
za majhen denar. Najbrž bo
narobe. Majhen dohodek mo-
ža je tista nuja, da za še
manjšega, recimo, da je mož-
no tudi obratno, dela tudi že-
na.
Radi i>i sedli za »okroglo
mizo« s tistimi, ki trdo dela-
jo in prav tako trdo živijo z
manj kot sto jurji dohodka.
Prav . bi nam prišlo, da bi
nam takšni sami sporočili.
Ko bomo zvedeli, kdo so, kaj
delajo, koliko delajo, kako
obračajo svoj denar, se bomo
mogli obrniti tudi k tistim,
ki bi morali misliti na to, da
takšni obliki socialnega razli-
kovanja naredijo konec.
JURE KRASOVEC
Šmarsko gospodarstvo
v	ir	v
v srednjeročnem petletnem
razvoju šmarske občine so
zapisali, da bi radi do leta
1976 dosegli spodnjo mejo
skupine srednje razvitih ob-
čin v Sloveniji. Cez deset let,
leta 1986, pa bi jih hiter
družbeni in gospodarski raz-
voj že uvrstil med slovenske
srednje razvite občine. Ce bi
hoteli doseči te ambiciozne
cilje, bi morali v prihodnjih
17 letih samo v gospodarstvo
vložiti skoraj 87 starih mili-
jard. Ali drugače — pot iz
zaostalosti in nerazvitosti za-
hteva, da bi morali vsako le-
to vložiti v različne gospo-
darske objekte čez pet mili-
jard starih dinarjev.
Ce bodo v šmarski občini
v tem koledarskem letu opra-
vili prvo analizo, kako pote-
ka uresničevanje ciljev, na-
kazanih za razvoj v letih
1971—1975, potem bodo lahko
zadovoljni. Zadovoljni pred-
vsem zaradi tega, ker je za-
četek spodbuden in vliva
upanje, da bo imel kozjanski
človek kmalu več možnosti za
zafKDslitev, za zaslužek, za
boljše življenje, za spreme-
njen družbeni položaj.
Poglejmo nekaj dejstev.
Nov obrat KORS-a že stoji
in bo lahko zaposlil 210 ljudi.
Proizvodnja v novih prosto-
rih se je že začela. V febru-
arju bodo odprli obrat Met-
ke v Kozjem, s čimer bo da-
na možnost zaposlitve 118
ljudem. Nov obrat za proiz-
vodnjo lesenih TAM-ovih de-
lov in za vrtne garniture v
Bohorju v Mestinju naj bi bil
končan letos. Prevozniško
podjetje Donat je lani s po-
močjo Straže, Zdravilišča,
Steklarne in KORS-a lahko
nakupil več novih kamionov.
Prav gotovo je tak primer
združevanoa sredstev, kot se
je pokazal v Donatovem pri-
meru in ko je šlo za neposre-
den interes več delovnih or-
ganizacij, zgledna možnost,
kako se da v skromnih raz-
merah mnogo doseči. Seveda,
če ni zaprtosti, lokalizma in
neenotnosti. Precejšnje mož-
nosti zaslužka bo dajal za
sebnim kmetijskim proizvar
jalcem obrat Vitala. Najpri-
jetnejši pogled, če nizamo pr
ve investicijske uspehe šmar-
skega gospodarstva, pa mora
seči na Atomske Toplice. Ne
gre samo za komunalno ure-
jenost tega zanimivega zdra-
viiliško-turističnega središča.
Atomske Toplice so dobile
lani samopostrežno restavra-
cijo, pred dnevi pa še zimski
bazen. Podatek, da je bilo la-
ni v Atomskih Toplicah več
kopalcev kot v vseh bazenih
na območju, samo potrjuje
vrednost naložbe v zimski ba-
zen. Načrti za celovito ureja-
nje Atomskih Toplic pa še ni-
so končani — terapija, motel
in nova nastanitvene kapaci-
tete na Marofu Ixxio v os-
predju investicijskih razmiš-
ljanj v nadaljnji izgradnji to-
plic.
Med projekti in naložbami,
ki jih šmarsko gospodarstvo
predvideva v tem letu, pa so
še: pričetek gradnje hotela A
kategorije v Rogaški Slatini,
brusilnica v Kozjem, tehnič-
ne delavnice v Donatu, kam-
nolom Cerovec, projekt Vo-
narje in še nekateri drugi,
med njimi dva naiK)vedana
dislocirana obrata, ki bosta
lahko uresničena prihodnje
leto.
Šmarsko gosp>odarstvo je
likvidno. Seveda i>a bo lahko
svoje razvojne možnosti reali-
ziralo le s pomočjo bank in
slovenske skupnosti.
»Z gosp>odarskimi posegi v
lanskem letu m z letošnjimi
načrti bo končana sanacija
domačih podjetiu in disdoci-
ranih enot. Zadovoljni smo
lahko, še posebej, če bomo
tudi naprej tako usi)ešni.
Vprašanje je, ali bo na vo-
ljo dovolj bančnih in kredit,
nih sredstev Toda upamo, da
se na naših hrbtih ne bodo
lomila stabilizacijska kopja.
In še nekaj — v prihodnjih
investicijskih načrtih bo nuj-
no upoštevati tudi izgradnjo
kakega industrijskega obrata
v Šmarju. Tega se dobro za-
vedamo«, je dejal v razgovo-
ru Nace Krumpak, tajnik ko-
misije za družbenoekonomski
razvoj šmarske občine.
Kaj lahko rečemo ob tem
mini pregledu rezultatov
šmarskega gospodarstva v
zadnjih dveh letih? Resda ne
moremo govoriti o velikan-
skih premikih. Moramo pa
povedati, da se kozjanskemu
zaostalemu območju vendar-
le kažejo povsem nove per-
spektive.	-nd
Kreditna politika
Da ne bo pomote — gre za
potrošniška posojila.
Po sklepu izvršilnega odbo-
ra celjske podružnice Ljub.
Ijanske banke so proti koncu
januarja trgovske in druge
delovne organizacije znova
začele odobravati jKrtjrošm-
ška posojila. Navzlic novi
zvezni uredbi, ki je izšla pro-
ti koncu lanskega leta in ki
je odprla nekatere možnosti
za najemanje večjih kreditov,
sicer p>a do tretjine osebnega
dohodka, se je Ljubljanska
banka v celoti, in ne samo
celjska podružnica, odločila
za staro pot. To pomeni, da
trgovske organizacije, ki jim
ta denarni zavod daje sred-
stva za potrošniške kredite,
odobravajo posojila do viši-
ne, ki je bila v veljavi pred
izidom zvezne uredbe. Kon-
kretno, trenutno je moč dobi-
ti en milijon starih dinarjev
posojila za nakup avtomobila
pa tudi za nakup garniture
pohištva. Za nakup ostalih
trajnih potrošnih izdelkov in
dragega industrijskega blaga
pa je moč dobiti posojilo le
do višine 600.000 starih dinar,
jev. Zanimiv je sklep, da se
potrošniška posojila ne sme-
jo odobravati za nakup izdel-
kov, katerih cena za mersko
enoto je nižja od 40.000 starih
dinarjev. Praktično: blaga s
podlogo za moško obleko ni
moč nabaviti na potrošniško
posojilo, lahko pa kupite na
kredit že napravljeno obleko.
V seznamu blaga, ki ga lah-
ko kupite na potrošniško po-
sojilo, je črtan gradbeni ma-
terial.
Nespremenjen je ostal tu-
di obveaen polog v višini 20
odstotkov.
Potrošniški krediti so to.
rej odprti. Kot zvezna ured-
ba je tudi odobravanje poso-
jil po starem naletelo na do-
ločene komentarje. Vprašlja-
va je seveda gornja meja, ki
je nižja od tiste, ki jo pred-
videva, ne pa določa zvezna
uredba. Se bolj spotakljiva
pa je sïKxinja meja, še zlasti
ker je vezana na mersko eno-
to.
V tolažbo vseh, ki negodu-
jejo ob sedanjih pogojih odo-
bravanja potrošniških poso-
jil, naj zapišemo, da je to
pravilo začasno in da bo o
morebitnih popravkih sklepal
že naslednji zbor upravljal-
cev Ljubljanske banke. Četu-
di je težko napovedati, kakš-
ni bodo njegovi sklepi, se zdi,
da bo prišlo do sprememb.
Vse kaže. da bo zbor banke,
ki bo odločal o novih pogojih
za odobravanje potrošniških
posojil, že v prihodnjem me-
secu,	M. B.
OPRAVIČILO
v zadíiji številki NT se
nam je pri objavi foitogra-
fije Stanka Lesnike, nove-
ga preclsedn^iika Občinske
konferenoe SZDL v Šent-
jurju pripetila neljuba na-
paka. V tiskarni smo zame-
njali klišeje in tako smo
namesto portreta Stanka
Lesnike objavili mladost-
no sliko Voja Djinovsikega.
Obema se opravičujemo!
VOJO
DJINOVSKI
Po osvoboditvi Beograda je
bila formirana inženirijska
brigada, nastanjena v Sabcu.
Tam je bil Vojo štabni ofi-
cir vse do konca 1945 leta, ko
je naša cela domovina učaka-
la težko pričakovano svobo-
do. Istega leta so ga tudi de-
mobilizirali, slekel je vojaško
suknjo, kot se temu po doma-
če reče, in jo mahnil kar v
Domžale, ne da bi še kaj ho-
dil v Beograd. Ko sem ga
povprašal, zakaj ravno v
Domžale, je razodel, da ga je
tam pač čakala bodoča žena,
prva žena. To je bilo v začet-
ku 1946. leta. Ker je bil pred
vojno absolvent kemije in je
imel vse izpite že opravljene,
se je lotil študija za diplomo.
Tako je študiral in končno
šel na univerzo in diplomiral.
Po diplomi je sklenil, da bo
našel kje kakšno službo v
Ljubljani. V tisti Ljubljani, v
kateri je preživel velik del
svoje mladosti in iz katere je
v vlaku krenil z družino pro-
ti Beogradu, še v vihri vojne.
No, in ko se je Vojo takole
ukvarjal z mislimi, kje najti
kruh, redno zaposlitev je
prišla ideja od generalne di-
rekcije iz Beograda za steklo,
da bi našli inženirje za slo-
venske steklarne. V takrat-
nih steklarnah, bile pa so v
Rogaški in v Hrastniku, ni bi-
lo praktično nobenega inže-
nirja. Na ta način je bilo Vo-
ju ponujeno mesto v rogaški
steklarni, toda problem je bil
v tem, ker Vojo do takrat še
nobene steklarne videl ni, ni-
ti ni poznal podrobnosti tega
svojskega dela. Kljub temu
se je začuda kar hitro odločil
za pot v Rogaško Slatino in
še danes se mu čudno zdi, da
se je tudi tako lahko »odtr-
gal« od Ljubljane. Skozi hu-
domušen smeh je poudaril,
da so se v tistih časih neka-
ko lažje odločali za pot v pro-
vinco, kot pa to počno danes.
Tudi to ga ni zadržalo, da je
že bila kemična industrija v
Domžalah. Toda Vojo je izra-
zil željo, da če že sprejme de-
lo v steklarni, mora prej ne-
kam na prakso. Hotel je po-
drobneje spoznati tehnologijo
stekla in njegove obdelave.
Zato je krenil za dva meseca
v pančevsko steklarno. Se
prej pa je šel na direkcijo, da
bi mu izdali dekret za mesto
inženirja v steklarni. Tako je
Vojo prišel tudi v stik s po-
kojnim Borisom Kidričem, si-
cer ga je poznal že prej, še
iz študentskih let. Kidrič se
je razveselil Vojeve odločitve,
ker se je odločil ravno za Ro-
gaško. Sam Kidrič je nam-
reč 1927. leta v Rogaški osno-
val partijsko organizacijo in
se je razveselil Vojinega pri-
hoda. Vesel je bil tudi zaradi
tega, ker je bil Vojo prvi in-
ženir, obljubil mu je vso
podporo.
Ko je Vojo končal delo v
laboratoriju pančevske ste-
klarne, se je vrnil v Rogaško
in pričel z delom. Dekret o
zaposlitvi ga je določil za
tehničnega vodjo. Tisti dekret
Vojo še danes skrbno hrani,
podpisal pa ga je Boris Ki-
drič. Takrat se je bližalo
koncu leto 1947.
Takrat je bil še mlad, kot
sam danes rad poudarja. Svoj
dvaintrideseti rojstni dan je
že praznoval v Rogaški.
Spomin mu uhaja nazaj,
tja, med dogodke pred dvaj-
setimi leti. Nasmehne se, en-
krat, dvakrat. Pravi napo-
sled: »če bi človek iskal pri-
merjave med tovarno takrat
in danes... to je nemogoče.
Primerjave sploh ne more
biti.«
Po štirih ali petih mesecih
Vojinega dela v steklarni, je
tovarno obiskal Boris Kidrič
in v tej sobi, kjer smo se po-
govarjali zdaj mi, sta takrat
sedla k mizi stara prijatelja
in je Kidrič pobaral Vojo,
kako je kaj s tovarno. Kako
je z modernizacijo! Pa plan.
Vprašal ga je tudi, koliko ča-
sa misli ostati v steklarni.
Kako bo napredovalo delo?
Vojo mu je odvrnil, da to pač
traja kakšna tri ali štiri leta,
delo mora steči in ...
Ko je bil Kidrič zadnjikrat
na obisku v Sloveniji, je po-
novno obiskal steklarno v Ro-
gaški. Vojo je še vedno bil
tam in tudi sam Kidrič je de-
jal, da je to več kot tista šti-
ri leta, kot je Vojo računal,
da bo ostal v steklarni. In ti-
sta štiri leta so pomenila ka-
kšno novo peč vedno kaj no-
vega, boljšega, vse skupaj pa
je spremenilo tista štiri Voji-
na leta steklarne v sedemin-
dvajset let, kolikor jih šteje
danes v kolektivu rogaške
steklarne.
Ta steklarna pa je bila pred
sedemindvajsetimi leti takš-
na da ni imela niti tekoče
vode in so jo v sodih vozili-
Nekaj industrijske vode so
imeli, a ta je pritekala tó
bližnjega potoka. Delali sO
samo z eno pečjo, to pa i^
preprostega razloga ker ji^
več tudi imeli niso. Delali sO
z desetimi lonci danes pö
imajo oseminštirideset lon-
cev. Takrat je bilo v kolekti-
vu 280 delavcev, danes jih
preko tisoč. Vojo je v ste-
klarni začel najprej s proti'
čevnniem raznih receptur гЛ
steklo.
St. 6 — 15. februar 1973
NOVI TEDNIK ~ 3. stran

Na seji sveta osmih občin, ki je bila ta teden v Žalcu, je v sklopu mnogo-
terih vprašanj zavzela zelo vidno mesto razprava o zdravstveni problema-
tiki na območju celjske regije. V razpravi so sodelovali tudi člani med-
občinskga sindikata in medobčinskega komiteja ZK.
Da se je spregovorilo o
akutnem stanju zdravstva v
celjski regiji na enem izmed
najbolj avtoritativnih foru-
mov, je pošteno in prav. To
zadovoljstvo so izrazili tudi
vodilni zdravstveni delavci, ki
so se udeležili tega posveto-
vanja. Ce že govorimo o tem,
da se mora danes razpravlja-
ti na vseh nivojih in odločit-
ve sprejemamo vsi, potem je
zdravstvena problematika ti-
sta, ki je že po svoji naravi
obrnjena k ljudem. Ali pa naj
bi vsaj bila. Zapiranje v stro-
kovne dileme in vrtenje v za-
čaranem krogu, ko spriičo po-
manjkanja zdravstvenega ka-
dra in zavožene zdravstvene
politike zadnjih let, ko zdrav-
stveni delavci sami ne more-
jo več reševati nastale situa-
cije, ni izhod iz nastalih te-
žav.
V razpravi je bila s strani
zdravstvenih delavcev pojas-
njena nerožnata perspektiva
zdravstvene slvižbe, obenem
pa tudi njihova prizadevanja
pri uresničevanju temeljnih
oblik združenega dela. Pri
tem je pomagala k razumeva-
vanju odlična razčlenitev di-
rektorja zdravstvenega doma
v Celju, dr. Antona Fazarin-
ca. Spregovoril je o izhodi-
ščih, ki so jih sprejeli v nji-
hovi delovni organizaciji. Os-
novali so osnovne delovne
skupine, ki naj bi se združe-
vale v TOZD. Osnovnih tim-
skih skupin naj bi bilo 160 do
170, če bi se združevale po
strokovni usmeritvi oziroma
39, če bi se združevali po
zdravstvenih postajah. O tem,
kakšno obliko združevanja
bodo sprejeli, pa že potekajo
javne razprave po posamez-
nih občinah. S prvim julijem
naj bi bile razprave o TOZD
zaključene. Šele potem pa bi
lahko spregovorili o integra-
cijskih procesih, ki so že dalj
časa prisotne v javnosti.
Razprava je v svojem nada-
ljevanju pokazala, da materi-
alna baza zdravstva v celjski
regiji ni najbolj boleča točka.
Veliko hujše je pomanjkanje
kadrov. Teh primanjkuje v
vseh občinah. V Žalcu manj-
ka 5 zdravnikov, v Celju bi
rabili za obratne ambulante
7 zdravnikov, zobnih asi-
stentk preprosto ni. Pomanj-
kanje v zdravstvenem kadru
pa bo kmalu še večje.
Z zgraditvijo kliničnega
centra v Ljubljani bo p>ostal
položaj še slabši, saj bo pri-
šlo do velikega odliva zdrav-
stvenih delavcev, ki bodo od-
šli s podeželja. »Danes je sta-
nje z zdravniki naslednje: od
50 medicincev, ki zapustijo
vsako leto fakulteto, se jih za-
posli 30 v Ljubljani, 15 jih od-
ide v tujino, 10 približno pa
jih ostane za vso Slovenijo.
Kadrovska zasedba bo zado-
voljiva šele čez deset let. Pri-
siljeni smo si pomagati s sta-
žisti iz južnih republik, a tu-
di ti ne ostanejo vsi pri nas,«
je prizadeto spregovoril di-
rektor socialnega zavarova-
nja Milan Loštrk.
Predstavniki družbeno рк)-
litičnih organizacij so v ra&
pravi poudarili, da mora po-
stati družbeni položaj zdrav-
stva v regiji politična in druž-
bena skrb vseh dejavnikov in
ne samo zdravstvene službe.
Vsi pa bodo po svojih močeh
pomagali k razrešitvi dokaj
neurejenega stanja zdravstve-
ne službe, ki je prišla v za-
gato ne samo v naši regiji,
ampak je to že splošen druž-
beni problem v slovenskem
merilu.
Z. S.
JAVNEMU
DELAVCU
TOVARIŠ FRANJO ADAMLJE,
PREDSEDNIK UPRAVNEGA SKLADA
ZA INVESTICIJE IN DRUŽBENI
STANDARD SLOVENSKE KONJICE!
Na zadnji seji skupščine
v Slovenskih Konjicah ste
kx>t gost razgrnili pred od-
bornike občinske skupšči-
ne širok spekter potreb, ki
so se pokazale nujne, da
se rešijo s podaljšanim sa-
moprispevkom, ká bo v va-
šd občini marca meseca.
Kraji kot so Loče, Vitanje
in Zreče so poslali svoje
dodatne programe, kjer so
pretežno zajeti objekti dni.
žbenega standarda. Tako
so se prvotnim investicá-
jam pridružile še nekatere,
zato se je program inve-
sticij dvignil za dve mili-
jardi.
Kot predsednik sklada za
investicije in družbeni
standard ste tudi osebno
odgovorni prèd odbomilki
in občani skupcščine v Slo-
venskih Konjicah, kaiko bo-
ste usMadiili potrebe in za-
hteve vseh občanov. Zato
je danes vam osebno na-
menjeno to vprašanje —
katera investicdija od vseh
naštetih v programu terja,
da pride na prioritetoo li-
sto in zakaj?
Zdenka Stopar,
novinarka
Žalec
Pretekli teden so se v Žal-
cu sestali na skupni seji čla-
ni občinske konference Zveze
komimistov ter člani plenu
ma občinskega sindikalnega
sveta. V osrednji točki dnev
nega reda so razpravljali o
aktualnih nalogah pri uresni-
čevanju stabilizacije našega
gospodarstva ter nalogah v
zvezi z vsesplošnim varčeva-
njem z družbenimi sredstvi.
O aktualnih gospodarskih
problemih v žalski občini ter
nekaterih nalogah v bodoče
je spregovoril JOŽE CEROV-
SEK, predsednik komisije za
družbeno ekonomske odnose
pri komiteju občinske konfe-
rence ZKS in načelnik od-
delka za gospodarstvo. Ko je
nanizal uspehe minulih let,
ki jih ni ravno mak), je op-
redelil mnoge naloge prihod-
njega obdobja. Se naprej si
bo potrebno prizadevati za
dosledno uresničevanje sana-
cijskih programov nekaterih
delovnih organizacij. Iskati
bo treba nove tehnološke re-
šitve ter forsirati takšno pro-
izvodnjo, ki bo ob nastaja-
jočih tržnih razmerah zago-
tavljala največjo akumulativ-
nost ter s tem rast podjetij
in celotnega gospodarstva.
Mnoge naloge stoje tako pred
Komunisti, kakor tudi pred
iTUgiml odgovornimi dejav-
niki pri dokončnem snovanju
srednjeročnega in dolgoroč-
nega razvoja občine, še večje
pozornosti kot doslej bo mo-
ralo biti dele/no tudi kmetij-
stvo, zlasti odgovorne naloge
pa čakajo na področju inte-
graciiskih procesov, kd so v
minulem obdobju vse prema-
lo karakterizirali gospodar-
ska gibanja v občini
VENO SATLER, predsednik
občinskega sindikalnega sve-
ta, pa je pred člane obeh fo-
rumov razgrnil konkretne na-
loge pri varčevanju z druž-
benimi sredstvi. Zavzel se je
za to, da v delovnih organi-
zacijah nemudoma sprejmejo
konkretne prc^rame za var-
čevanje, v katerih naj zaja-
mejo vse sfere potrošnje. Se
zlasti je opozoril na varčeva-
nje z družbenimi sredstvi v
neproizvodnih sferah, kjer je
po njegovem mnenju možno
prihraniti prenekateri družbe-
rki dinar. Pri tem pa je opo-
zoril na to, da pri varčeva-
nju ne smemo preiti v skraj-
nosti, da bi s tem okrnili tu-
di tista sredstva, ki so name-
njena izboljšavi štandarda de-
lovnih ljudi. Posebna komisi-
ja bo na podlagi referatov in
obsežne razprave pripravila
zaključke in naloge bodočega
dela na tem izredno pomemb-
nem področju.
V nadaljevanju seje so čla-
ni občinske konference ZKS
in plenuma občinskega sindi-
kalnega sveta razpravljali še
o nalogah bodoče stanovanj-
ske politike v občini Zaleo.
Obsežen uvodni referat je
imel J02E JAN, podpredsed-
nik občinske skupščine, ki je
nanazal vrsto konkretnih po-
datkov. Tako je med drugim
ugotovil, da je v občini kar
55 odstotkov stanovanjskega
fonda v takšnem stanju, da
nujno terja dodatnih vlaganj.
Pomanjkanje stanovanj, po-
sebno pa prepočasna družbe-
na gradnja, povzroča veliko
problemov, kajti število dru-
žin v občini iz leta v leto
narašča. Do leta 1976 bi bilo
potrebno v občini zgraditi
preko tisoč stanovanj, to pa
terja letno dinamiko, ki je
spričo razpoložljivih sredstev
ne bo mogoče uresničiti.
Posebno obeležje obravna-
vam problematiki daje dej-
stvo, da so se je lotiH na
skupni seji člani obeh najvi-
šjih organov, Zveze komimi-
stov in sindikatov. Vse torej
kaže, da so se nalog lotili kar
najresneje in računati je, da
tudi pričakovani rezultati ne
bodo izostali.
BERNI STRMČNIK
Celje
Prepoved točenja alkoholnih
pdjjač v zgodnjih juta-anjiih
urah velja za vse — Sprejet
je načrt graditve stanovanj v
občini.
Začetek prve letošnje seje
članov obeh zborov celjske
občinske skupščine, v petek
9. t.m., ni bil spodbuden, saj
se je redno delo zaradi ne-
sklepčnosti zbora delovnih
skupno&ti začelo s približno
tričetrtumo zamudo. Ker po-
staja slaba udeležba članov
zbora delovnih skupnosti na
skupnih sejah že kronična, bi
kazalo proučiti problem in
spregovoriti o njem ne le s
tistimi odborniki, ki so več-
krat odsotni, marveč tudi s
sindikalnimi organizacijami,
ki so vodile vse priprave za
volitve odbornikov v delov-
nih organizacijah in ne na-
zadnje z organi samouprav-
ljanja.
Problem postaja mučen tu-
di za tiste, ki se zavedajo
odgovornosti, ki so jo spre-
jeli z izvolitvijo za odborni-
ka. Vrh tega pa takšna od-
sotnost negativno vpliva tudi
na delo skupščine. АИ bo
skupščina po vsem tem kos
nalogam, ki jo čakajo letos?
Na predlog sveta za druž-
beni plan in finance je to-
krat stekla prva razprava o
oblikovanju dohodkov občine
Celje in o predlogu ukrepov
na področju proračunske po-
trošnje v letošnjem letu. Do-
hodki občinskega proračuna
se bodo povečali za 6 odstot-
kov. Toda, ker so potrebe ne-
primerno večje, bo letos, bolj
kot kdaj koli, nujno varče-
vanje na vsakem koraku. Ne
glede na to pa bo proračun
zagotovil optimalna sredstva
za socialno in zdravstveno
varstvo, za vzgojo in izobra-
ževanje in še za nekatere dru-
ge dejavnosti. Sicer pa bo o
letošnji razdelitvi dohodkov
občinskega proračuna tekla
beseda na zborih občanov od
18. februarja do 4. marca.
Skupščina je sprejela odlok
o graditvi dela regionalne ce-
ste »magistrala-vzhod« in ta-
ko odprla pot za normalno
ureditev vseh zemeljskih za-
dev.
Odborniki celjske občinske
skupščine so dali tokrat ve-
lik prispevek v ocenjevanju
uresničevanja ustavnih dopol-
nil v delovnih organizacijah.
Svoja stališča in predloge za
boljše uveljavljanje ustavnih
dopolnil bodo posredovali
vsem delovnim organizaci-
jam.
Četudi je družbeni dogovor
o združevanju dela sredstva
za razširjeno reprodukcijo т
stanovanjskem gospodarstvu
še vedno v razpravi, so spre-
jeli program graditve stano-
vanj v občini do 1976. leta.
Prav tako so sprejeli tuda šti-
ri odloke s področja stano-
vanjskega gospodarstva, ki
pomenijo začetek reševanja
izredno zahtevne naloge v le-
tošnjem letu.
Da bi pospešili plačilo za-
mujenih obveznosti in zago-
tovili nadaljnja dela pri re-
gulaciji celjskega vodnega
vozlišča, so se odločili za
sklenitev družbenega dogovo-
ra.
Z odlokom, ki ga je po-
sredoval svet za blagovni pro-
met, velja odslej prepoved to-
čenje alkoholnih pijač med
četrto in sedmo uro zjutraj
za celotno gostinsko dejav-
nost, ne glede na sektor.
Skupščina je nadalje spre-
jela načela za ustanovitev te-
lesnokulturne skupnosti pa
tudi poročilo skupščine skla-
da za gradnjo osnovnih šol
in vzgojno varstvenih usta-
nov o delu v lanskem in na-
črtih za letošnje leto. M. B.
nt
za
24
din!
2ene, matere, dekleta,
prijatelji!
Uredništvo Novega tedni-
ka se je odločilo, da vsem
fantom-vojakom s cel.iske-
ga območja pošlje NT za
polovično ceno! Samo za 24
dinarjev na leto! Na do-
pisnici nam sporočite na-
slov in vojno pošto vaše-
ga moža, sina, fanta ali
prijatelja, ki služi vojaški
rok Mi pa bomo ureidili
vse ostalo.
Da bo vašemu najbližje-
mu hitreje potekel čas v
vojaški suknji!
Torej — odločite se nje-
mu v veselje!
Uredništv4) NT
Celjski hord pred konferenco
še revolucionarji!
Danes dopoldne bo v Celju redna skupščina Zveze združenj borcev
NOV. Na njej bodo delegati skupščine pregledali svoje delo v preteklih
dveh letih. — O poteku skupščine, razpravi in sklepih, bomo poročali pri-
'lodnjič. Tokrat samo nekaj povzetkov iz poročila o delu in problemih v
preteklem dveletnem obdobju.
Organizacija ZB NOV v
celjski občini je brez dvoma
®na najbolj aktivnih in uspeš-
organizacij. Predvsem je
'reba poudariti, da ni obrnje-
^ 2€olj k sebi, k problemom
®^ojega članstva — je brez
vorna močno prisotna na
^^ področjih družbenega
vijenja in naprezanjih za
^esničitev ciljev revolucije
^ zaradi katerih revolucija
traja.
j^^edtem ko štiri komisije
¿ urejajo zadeve udele-
^cev NOV. sta vsaj dve
ki imajo širši pomen
^ to razvijanje tradicij NOV
^i^ost pri organizaciji
ljudskega odpora,
njg^ v občinskem odboru,
komisijah in v kra-
tìeluf ^^eanizacijah ZB NOV,
aktivno več sto čla-
nov. Se bolj množično pa so
bivši borci, invalidi in bivši
intemiranci zastopani v od-
borih drugih organizacij in
društev. V odboru SZDL jih
je 92, v svetih krajevnih
skupnosti 111, drugih politič-
nih organizacijah 395, na pod,
ročju splošnega ljudskega od-
pora jih aktivno dela 598,
skupaj torej J160 aktivnih na
vseh področjih od okoli 2900
članov. Takšnega odstotka
direktno angažiranih v druž-
benem življenju bržčas ne iz-
kazuje niti članstvo ZK v ob-
čini, ki ima v svojih vrstah
čez 700 bivših borcev NOV.
To je zanesljiv dokaz, da so
borci še vedno v prvih vrstah
revolucionarne preobrazbe
naše družbe. In vendar je to
organizacija, katere najmlaj-
ši člani so prekoračili štiri-
deset let, katerih p>ok)vica je
že upokojenih in katerih šte-
vilo se je v dveh letih zmanj-
šalo s smrtjo za 161 članov.
Po več kot četrt stoletja,
odkar je bila domovina osvo-
bojena in je zmagala sociali-
stična revolucija, vsi borci še
vedno ne uživajo dobrot, ki
bi jih zaslužili. Kljub veliki
družbeni pomoči za reševa^
nje stanovanjskih zadev bor-
cev, je v Celju še vedno 46
borcev in njihovih družin v
neprimernih stanovanjih. Le-
tem kaj malo koristi, če po-
vemo da je bilo v zadnjih
treh letih ugodno rešenih 386
stanovanjskih primerov, veči
na teh tudi s pomočjo delov-
nih organizacij. Največ pro-
blemov ostaja med upokoje-
nimi borci NOV,
Ob dokaj izboljšani skrbi
za nadzor nad zdravjem bor-
cev, sedaj v Celju dela po-
seben dispanzer po štirikrat
tedensko, je seveda še vedno
premalo sredstev za daljše in
uspešnejše posege, za okreva,
nja in banjaloške usluge. Pre-
malo seveda zato, ker član-
stvo ZB NOV stari in s sta-
rostjo je vedno več bolezni,
predvsem posledic trpljenja
in ran iz vojne.
Ob tolikšnih problemih, ki
jih ima organizacija s težava-
mi med lastnim članstvom,
je pravzaprav družbeni dopri-
nos te organizacije in števil-
nih posameznikov v njej to-
liko večji.
Ko danes na letni skupščini
razpravljajo, dvorane Narod-
nega doma v Celju gotovo ne
bodo zapustili brez mnoštva
novih nalog, novih sklepov in
programov za bodoče delo.
Pripadnost revoluciji in nje-
nim ciljem je globoka. Kdor
je v resnici bil revolucionar,
je tudi ostal in bo tudi v bo-
doče — do konca.
J. KRASOVEC
4. stran —NOVI TEDNIK
KULTURA	St. 6 — 15. februar 1973
OKROGLA MIZA - OKROGLA MIZA - OKROGLA MIZA
Solidarnost med nami.
Kdaj, kje in v kakšnem obse-
gru? Je mar v času naporov
za utrditev gospodarstva za-
mrla? Jo je morda manj.
več? Kako se bomo obnašali
v letu varčevanja na področju
socialnega varstva? Kje smo v
tistih pristnih človeških
medsebojnih odnosih? Kako
je z zbiranj^n vseh vrst sred-
stev za uresničitev solidar-
nostnih akcij?
Takšna in podobna vpraša-
nja je na pobudo uredništva
Novega tednika in radia Ce-
lje odprl razgovor za okroglo
mizo, v sredo, 7. februarja.
In odgovori? Presenetljivi!
Lahko se ponašamo s člove-
ško vrlino, ki oblikuje pleme-
nitost. Lahko smo ponosni na
tisto, kar nastaja v medseboj-
nih solidarnostnih odnosih, ne
glede na to ali gre za pomoč
otrok, starejšim ali bolnim lju-
dem ali za velika komunalna
dela, kjer je potrebno solidar-
nostno sodelovanje vseh pri-
zadetih in neprizadetih ljudi.
In še nekaj! Solidarnost ni
nikoli zamrla. Nasprotno,
navzlic hitremu razvoju teh-
nike, navzlic zapiranju člove-
ka v ozek krog, navzlic skr-
bem, И jih nikoli ne zmanj-
ka, živi in raste.
Dimic, predsednik sveta kra-
jevne skupnosti âmartno v
Rožni dolini, Podjavoršek,
tajnik krajevne skupnosti
ämartno v Rožni dolini, Jože
Oštir, predsednik sindikalne
organizacije v EMO, Zdravko
Ivačič, predsednik sindikalne
organinzacije v železarni Sto-
re in Janez Golouh, donedav-
no predsednik sindikata v
celjskem Prevozništvu.
IZREDNE SO OBLIKE
SOLIDARNOSTI
INŽ. DUŠAN BURNIK: Ce-
lje se lahko pK)stavi s števil-
nimi solidarnostnimi akcija-
mi tudi v širšem, občinskem
obsegu. Ce bi ocenili samo
zadnje šest do sedemletno ob-
dobje, bi morali ugotoviti po-
leg ostalih izredne akcije pri
reševanju celjskega vodnega
vozlišča, zatem v družbenem
dogovoru za izgradnjo objek-
tov posebnega družbenega po-
mena, v sprejemu samopri-
spevka za gradnjo osnovnih
šol in v2^ojno varstvenih za-
vodov, v samoprispevkih v
okviru krajevnih skupnosti
in ne nazadnje tudi pri dru-
gih akcijah.
Za ureditev obrambnega si-
stema pred poplavami, za re-
zgradb, športnih objektov pa
tudi nekatere potrebe narod-
ne obrambe. Družbeni dogo-
vor je bil sprejet za dobo
treh let. V tem času naj bi
na osnovi solidarnostne ak
ci je zbrali skoraj 1.2 milijar
de dinarjev. Do konca janu
arja pa je bilo v siklad pia
čanih nekaj nad 700 milijonov
starih dinarjev.
Nadaljnja in izredno velika,
če ne doslej največja solidar-
m)stna akcija pa se je začela
s sprejemom krajevnega sa-
moprispevka za graditev os-
novnih šol in vzgojno var-
stvenih zavodov. V petih letih
naj bi zbrali 3,2 milijarde
starih dinarjev. Glede na do-
sedanji priliv bo sklad zbral
več sredstev.
V okviru številnih solidar-
nostnih akcij ne kaže prezre-
ti tistih, ki se razvijajo v ok-
viru krajevnüa skupnosti. Ob-
čani in delovne oi^anizacije
zbirajo sredstva za reševanje
perečih krajevnih komimal-
nih del. V teh akcijah sodelu-
je po različnih kriterijih tudi
občinska skupščina s svojimi
sredstvi. V te akcije pa niso
zajeta večja komunalna defla,
ki se financirajo iz proraču-
na. V zadnjih šestih letih je
delež tako zbranih sredstev
akcijo, v kateri je od 132 kar
105 delovnih organizacij iz-
polnilo svoje obveznosti. S
pomočjo te akcije smo zgra-
dili novo posebno šolo, na-
menili nekaj sredstev za
vzgojno varstvene ustanove,
uredili tartansko stezo na at-
letskem stadionu in delno iz-
polnili obveznosti do narodne
obrambe.
Ker pa je sredstev za ures-
ničitev nadaljnjega načrta
zmanjkalo, smo se odločili za
samoprispevek.
Glavni problem osnovnih
šol in vzgojno varstvenih za-
vodov v občini je tako rešen.
Enaka solidarnostna akcija
pa je stekla v zadnjem letu
tudi na področju srednjega
šolstva. V njej sodelujejo
vseobčinske skupščine širšega
območja pa tudi prizadete de-
lovne organizacije, zlasti tr-
govinske in gostinske. Akcija
namreč med drugim zajema
graditev novega poslopja za
potrebe šolskega centra za
blagovni promet. Dosedanjo
trgovinsko šolo pa bo dobila
gostinska šola.
Sredstva, ki se zbirajo v teh
skladih, se trosijo strogo na-
mensko, samo za tisto, za
kar smo se »menili in javno
povedali oziroma objavili.
Skladno z rastjo življenj-
skih stroškov valoriziramo
tudi družibeno pomoč. To je
samo en vidik reševanja soci-
alno varstvenih problemov.
Druge oblike, zlasti za otro-
ke, pa se kažejo v dnevnem
varstvu v vrtcih, katerih star-
ši ne morejo plačevati celot-
ne oskrbnine. Stroške za ma-
lice regresiramo 1050 otro-
kom, okoli 200 otrokom pla-
čujemo kosila v celoti. Tu pa
je še pomoč, ki jo nudimo
okoli 400 otrokom iz kmečkih
družin.
In ko govorimo o otrocih,
bi rada s posebnim poudar-
kom opozorila na solidarnost,
ki se kaže v rejniškem delu.
Okoli 160 otrok je pri približ-
no sto družinah! Tu so ti
otroci našli nadomestilo za
matično družino. Kaj za nas
pomeni rejniška služba, je
težko povedati. Cena je
ogromna in ni denarja, da bi
jo poplačali. Te družine za-
služijo posebno družbeno po-
zornost in priznanje. To tem-
bolj, ker z rejnino krijemo ko-
maj dve tretjini stroškov.
Vse ostalo, da ne omenjam
vzgojnih prizadevanj, gre v
breme rejniških družin.
Posebno poglavje v našem
delu je občinski solidarnostni
bolj okrepljena in posebej
utemeljena. Svojo konkretno
obliko dobiva v ustanavljanju
solidarnostnih stanovanjskih
sikladov. Pomanjkanje stana
vanj je za Celje problem šte-
Vilka ena. S solidarnostnim
sklepom bomo reševali soci,
aine probleme, čeprav je po-
vsem na dlani, da bo upravni
organ sklada moral sprejeti
tudi ustrezne kriterije za raa-
delejevanje teh sredstev.
CELJE ŽIVI
KOT ENA DRUŽINA
IVAN KRAMER: Solidar-
nost je močno razvita znotraj
naših delovnih organizacij.
Le-ta se kaže v pravilnikih o
regresiranju za letni odmor,
zatem v prispevkih in pomo-
či zdravstveno in socialno
šibkejših članov kolektiva
Mnoge pošiljajo tudi na brez-
plačno okrevanje.
Solidarnost je prišla do ve
Ijave tudi na referendumu o
izenačitvi pravic v zdravstve
nem varstvu delavcev in
kmetov.
Nadalje, tudi prispevek za
poplavljeno Pomurje, je bi,
izreden znak solidarnosti. \
tej akciji so sodelovale vse
delovne organizacije v občini
Od leve proti desni: Zdravko Ivačič, Janko 2evart, Tone Zimšek, Ivan Kramer, Dušan Burnik
»Danes jo je prav gotovo
več, kot jo je bilo na primer
pred desetimi leti,« sta skoraj
istočasno ugotovila Mila Sta-
mejčičeva in Zofka Stojanovl-
čeva. Drugi so potrdili.
Kaj hočemo več! Negu^o
to obliko medsebojnih odno-
sov in reševanja individual-
nih pa tudi skupnüi vprašanj
In potreb. To je naša, samo
naša solidarnost.
Razgovor za okroglo mizo v
uredništvu Novega tednika
in Radia Celje na temo »so-
lidarnost med nami« je vodil
glavni urednik Jože Volfand.
V razpravi pa so sodelovali:
Inž. Dušan Bumik, predsed-
nik celjske občinske ^Upšči-
ne, Janko Zevart, predsednik
občinske konference ZKS
Ivan Kramer, predsednik ob-
činskega sindikalnega sveta,
Jože Marolt, podpredsednik
občinske skupščine, inž. Tone
Zimšek, namestnik sekretarja
občin^e konfemece 2Ж8
Celje Zoflta Stojanovič, direJt-
lorica centra za socialno var-
stvo Celje, Mila Stamejčiče-
va, predsednica izvršnega od-
bora skupščine skupnosti
•tro^cega vMvtva C^je, Jože
Sevanje problema indiustrij-
ske vode pa tudi za pridobi-
vanje novih urbanih površin
sodelujejo gospodarsike orga-
nizacije s svojimi denarnimi
prispevki že od 1966. leta da-
lje. Samo v teh letüh je go-
spodarstvo celjske občine
zibralo za te namene skoraj
poldrugo milijardo starih di-
narjev. V prvüi letih regula-
cijskih del je z znatnimi sred-
stvi sodeloval repijbliški vod-
ni çklad, občinska skupSčina
pa je v vsem tem obdobju
namenila vsako leto samo za
ta dela po milijon sitarih di-
narjev.
Ta, za Celje izredno po-
membna solida(mostna akcija
teče dalje. Solidarnost bo po
novem dobila svoj odmev v
družbenem dogovarjanju. De-
la pri urejevanju celjskega
vodnega vozlišča še niso kon-
čana.
Nadalje. V začetku 1970. le-
ta so delovne organizacije in
nekateri drugi sprejeli druž-
beni dogovor za financiranje
določenih družbenih potreb.
V načrt je prišla graditev ne-
katerih otroških vzgojno vair-
siñnsiiil UetSNOOV,
znašal skoraj nailijairdo sftarih
dinarjev!
V oblike solidarnostnih ak-
cij moramo zajeti tudi druge
akcije občanov in delovnih
organizacij za športno in re-
kreaftivno dejaivnost j» tudi
za športne in rekreativne ob-
jekte. V ta okvir sodi tudi
izenačitev pravic zdravstvene-
ga varstva med delavci in
kmeti.
In na kofficu kaÄe v ta okvir
spraviti tudi delo stanovanj-
skih skladov, sklade za soci-
alno varstvo, ki posegajo na
izredno široko i>odročje itd.,
itd.
SOLIDARNOST V VZGOJI
IN IZOBRAŽEVANJU
JOŽE MAROLT: V obdobju
zadnjih nekaj let je solidar-
nost prišla močno do veljave
na področju vBgoje in izobra-
ževanja. Akcijo je narekovala
ziasti velika prostorska sti-
ska v osnovnih in srednjih
šolah ter pomanjkanje vzgoj-
no varstvenih zavodov. Prora-
čimska sredstva in krediti ni-
so mogli rešiti tega vprašanja.
Zaio smo zač«4i solidamostoo
POMAGAMO SLEHERNEMU
ČLOVEKU —
STANOVANJA PROBLEM Št. 1
ZOFKA STOJANOVIČ: Ni
naključje, da je solidarnost
močno razvita na solidamo-
varsLvenem področju in zlasti
za skupino ljudi, ki ni več
produktivna. Gre pa tudi za
obroke. Moram reči, da je za
to obliko pomoči, za to soli-
darnost, med našimi občani
izredna pripravljenost. Tako
je bilo prej i n tako je danes.
In še nekaj. Vsako leto se v
povprečju zvišujejo sredstva
za to področje za približno
sto starih milijonov. Nikoli se
ni pojavilo vprašanje — bo
ali ne bo! Zato ima tudi na-
ša sluržba lažje delo. Smo
vsekakor na zgornji stopnici
lestvice v poglavju socialnega
varstva.
S sredstvi družbene pomoči
krijemo najbolj nujne potre-
be. So pa močno razvite tudi
dodatne druge oblike i)omo-
či. To velja za krajevne skup-
nosti, za najrazličnejše zbiral-
ne aäccije, aa so©ed3¿o pomoč
itd.
s;klad za socialno varstvo sta-
rejših ljudi. 98 starejših ljudi
je v domovih, .pomoč pa do-
biva tudi 95 upokojencev.
Ob vsem tem moram pove-
dati, da se pri reševanju teh
vprašanj ni nikoli pvojavila
dilema zaradi morebitnega
pomanjkanja sredstev. Poma-
gamo slehernemu človeku!
Zato zmanjšujemo nekatere
druge postavke т občinskem
proračunu, da je denarja za
to vrsto pomoči vedno do-
volj. Seveda pa bi tudi našli
kritične primere, vendar ne
zaradi nerazumevanja družbe,
marveč zaradi stališča, ki jih
ob reševanju teh vprašanj
zavzemajo nekateri starejši
ljudje. V mnogih primerih je
naše delo težko, zlasti če nI
razumevanja na tisti strani,
ki bi jo naj reševali.
In za konec še nekaj. Po-
manjkanje ter neurejeni in
neustrezni sitanovanjski pogo-
ji so v glavnem začetek vseh
teh problemov. Zato si mno-
go obetamo od posipešene gra-
ditve stanovanj za delavce.
IN2. DUŠAN BURNIK: Mo-
ram reči, da je solidarnost v
stabiiiaacijskem obciobju še
Solidarnostni odnos delo
nih kolektivov se prav tsl
kaže v politiki štipendiran
itd
Prepričan sem, da s stabi
zacijsikimi ukrepi solidarni
ne bo manjša.
Celje živi kot ena družil
Zato članom te družine
vseeno, kako živijo drugi, '
ko živijo v drugih članih
skupnosti, kako delajo in
vijo v delovnih organizacij-
Za celjsko družino veli
urejene razmere, kjer vl»^'
VSi človei^i in humani od
si.
PATRONAT NAD ŠOLO
JANEZ GOIX)UH: Tudi
kolektivih poznamo razlč'
oblike soli da ¡mosti. Naš
lektiv, na primer, ima рЗ''
nat nad osnovno šolo v '
ki in tako skrbimo tudi^
otroke, ki jo obisku^jejo. '
tega sodelujemo pri rež*
nju socialnih in drugih ■vi
šanj pri krajevni skupf
Trnovi je—Ljubeóna.
Znotraj kolektiva skrö
aa obolele òiane, akieti ^
St. 6 — 15. februar 1973
NOVI TEDNIK ~ 5. stran
Od leve proti desni: Milan Božič, Jože Oštir, Janez Golouh, Jože Marolt
st«, ki bolehajo daje časa. Ti-
stim, ki so več kot šest me-
seoev v bolniškem staležu,
prispevamo 40.000 starih di-
narjev. Poznamo sprejeme in
obdaritev upokojencev. To
zlasti ob zaključku leta.
Otrokom dveh smrtno pone-
srečenih članov dajemo me-
sečno podporo po 40.000 di-
narjev. Vse to do noihovega
petnajstega leta.
Sprejeli smo tudi poziv ko-
lektiva iz Krope in se obve-
zali, da bo vsak član opravil
po 30 prostovoljnih delovnih
ur.
BLAGAJNE
VZAJEMNE POMOČI...
JOŽE OŠTIR: Solidajmostne
objiike v našem kolektivu se
kažejo poleg * ostalega v de-
lu blaga.*ne vzajemne pyomo-
či, zatem v skladih za po-
moč v delovnih enotah itd.
V tej zvezi ne kaže prezreti
trdne politične solidarnosti
za uresničitev akcij, ki smo
jih sprejeli.
Naša solidamoist je tudi v
denarnem deležu, ki ga daje-
mo članom dveh naših dislo-
ciraniih obratov.
'Po našem тпегцји bodo nuj-
ni tudi solidarnostni skladi
zaiotra- delovnih organizacij.
Gre za pomoč med temeljni-
mi organizacijami združenega
dela.
Tudi prizadevanje za uki-
nitev nočnega dela za ženske
sodi v ta okvir.
POMEMBNA VLOGA
ZVEZE KOMUNISTOV
TONE ZTMŠEK: Lahko re-
čemo, da vlada v naši občini
izostren posluh do solidarno-
sti. Korenine te odlike so tu-
di v dejstvu, da je Celje sta-
ro industriusko mesto s sita-
re delavsko tradioiijo, in da
preboleva proces preusmerit-
ve gospodarstva.
Občinska organ^cija Zive-
ze komunistov je imela ob
teh vprašanjih pomembno
vJogo. Prva v Sloveniji je te-
meljito analizirala socialne
probleme in problemom so-
cialnega razlikovanja posveti-
la tudi svojo peto sejo konfe-
rence. Pozneje smo v vseh
organih temeljito spremljali
pestro socialno problematiko.
Lahko rečemo, da je imela
aktivnost Zveze komunistov
na tem pK)dročju velik odziv.
To dokazujejo tudi akcijski
programi na vseh nivoòih.
Javnost ni bila dovolj kva-
litetno obveščena o teh uspe-
hih. Bolj kot to so se pone-
kod uvelijaviTe nekatere sen-
zaoiionallne oblike poročanja
o socialnih problemih, med-
tem ko so pozabili na napore
vseh deJovnih ljudi pni reše-
vanju socdalne problematike.
č govorimo o teh proble-
mih, bi morali še reči, da
podjetje, naj ne bo samo po-
slovna, marveč tudi socialna
skupnost tudi.
ŽE PRI MAJHNIH ZADEVAH
POMEMBNA VLOGA
ZVEZE KOMUNISTOV
JANKO ŽEVART: Ko go-
vorimo o solidarnostnih ak-
cijah v celjski občini, mora-
mo opozorúti še na to, da so
v Celju možnosti za takšne
korake večje kot morda kje
dirugije.
Menim, da bi morali več
napraviti na področju javne-
ga obveščanja o solidarnost-
nih akcijah, o àelu solidar-
nostnih skladov in podobnem.
Seveda pa se pri tem pojav-
lja tudi vprašanje, kakšen je
interes nekaterih ljudi, da
iščejo te podatke in zvedo za
delo, ki je bilo opravljeno.
LaJiko bd txidá ugotovili, da
solidarnost med ljudmi bolj
živi na podeželju, kjer se
ljudje med seboj bolje poz-
najo kot v mestu, öloveik si-
cer spremiaxia oikolje, toda tu-
di okolje spreminja človetka.
Trdim, da solidarnost živi,
kljub rnočnemu individuaiizi-
ranju človeka. In če se vpra-
šamo, kje se solidarnost za-
čenja, bi morali ugotoviti, da
že pri majhnih zadevah.
POMOČ OTROKOM
IZ KMEČKIH DRUŽIN
MILA STAMEJCIČ: Solidar-
nost je močno razvita v otro-
škem varstvu. Družba da.'e
veliko sredstev v te namene,
saj je znano, da nihče ne pla-
ča celotne stroškovne cene.
Poleg tega pa 70% otrok do-
datno regresiramo. Najvišje
plačilo stroškov za varstvo je
73%, načnižji prispevek pa
znaša 24.3% celotne cene! Re-
gres je torej velik.
Prav tako je izredna tista
pomoč, ki jo dajemo otrokom
iz kmečkih družin. Letos bo
te podpore deležnih okoli 400
kmečkih otrok.
Posebne oblike solidarnosti
bodo tako imenovani gostujo-
či vrtci v podružničnih šolah
kot v Socki, na Svetim, v
òresnjicah, šmartnem in
drugod. Ti vrtci bodo delaii
dvakrat na teden. Stroške za-
nje bo nosila skupnost otro-
škega vairstva.
Jeseni pa bodo zaživele v
obrobnih krajih naše občine
tudi male šole. To bo redno
delo.
SOLIDARNOST
V KRAJEVNI SKUPNOSTI
ALOJZ PODJAVORSEK:
Veči del naših aikcij ima so-
Udamostni 2snača0, talko tucM
graditev in vzdrževanje kra-
jevnai oest. Izredna solidar-
nost se je pokazala pri grad-
nji krajevnih vodovodov: Ru-
pe, Jeizerca . . . zatem pri
dogiraditvti šole, pri gasilskem
domai in še kje. Zdaij se uba-
damo z asfaltiiranjem ceste
med Celjem in Smafftndm.
Pri naši krajevni skupno-
sti dela tudi socialno varstve-
na komisija, ki bo v kratkem
sprejela svoj akoijeka pro-
gram.
J02E DIMEC: Lahiko re-
čem, da celotno delo v kra-
jevni skupnosti sloni na soli-
darnosti. Primer. Samo lani
smo za modeimiiaaci:, o ceste
zbrali devet starih miHjonov
dinarjev, letos jäh bomo oJ^o-
li dvajset.
Sdcer pa imamo tudi v na-
šem kraju dosti primerov, ko
šolski otroci fvomagajo sta-
rim in onemoglim ljudem pri
vsakodnevnih nakupih pa tu-
di pri drugih domačih delih.
Soliidarnost živi že med otro-
ki. Tu je treba začeti!
ZAKLJUČEK
ZAKLJUČEK: Solidar-
nost živi in se veča. To je
dejstvo. V ljudeh živi in
je razvita tako do otrok
kot do starejših. Začenja
se v dobrih sosedskih od-
nosih in se razvija do ob-
lik, ki pravzaprav ne po-
znajo meja. Kot je pleme-
nita pomoč otrok pri sta-
rejših ljudeh, tako lahko
z enako oceno ovrednoti-
mo tisto, ki se kaže v de-
lovnih kolektivih in kra-
jevnih skupnostih in ne
nazadnje v krajevnih in
drugačnih samoprispevkih.
V vseh primerih gre za
človeka.
Zapis: Milan Božič
Foto: Berni Strmčnik
Visok, tršat, kakor je
rastel na kraških tleh pri
Kobaridu, je Rudi Grosar.
^avzaprav ni zrastel tam,
je s starši pribežal
pred fašizmom v matično
domovino že leta 1931,
šest let star. Tudi tu mu
niso cvele rožice, štiri-
najstletni fantič je začel
delati v laški tekstilni to-
varni. Vse do leta 1944 je
bil delavec, potem je šel
v partizane. Po dveh letih
se je vrnil kot partizan-
ski oficir, šel spet v tek-
stilno, nato za personalca
na okrajni ljudski odbor,
od tam nazaj v »Volno«
za nadmojstra in obrato-
vodjo. V laškem »Boru«
je bil direktor deset let,
vse do leta 1971, ko je bil
izvoljen za predsednika
sindikata v občini.
In irmes? Same dolžno-
sti, kopica funkcij, član
okrajnega sindikalnega
sveta, član okrajnega ko-
miteja ZKS, prvi predsed-
nik zbora proizvajalcev v
okraju, bil je sekretar ob-
činskega komiteja ZKS v
Laškem. rieprofesionalni
predsednik sindikata v ob-
čini, več mandatov je bil
odbornik občinske skup-
ščine, poslanec republi-
škega zbora, predsednik
delavskega sveta in sindi-
kata v »Volni«, predsed-
nik občinske organizacije
ZB NOV, v času od začet-
kov ustanavljanja splošne-
ga ljudskega odpora ves
čas aktiven tudi v tej
smeri in je komandant
partizanske enote v obči-
ni.
Tu je našteto le pogla-
vitno, s čimer si je Rudi
Grosar v svojem življenju
pridobival ugled in zaupa-
nje med delavci, borci, pa
tudi med gospodarstveni-
ki, v samoupravnih struk-
turah. Rekli bi, to je člo-
vek, ki si je zaslužil
majčkeno miru in spokoj-
nosti po tolikšnih naporih
in obremenitvah. Toda ne.
Se ena, v tem času najbrž
najbolj odgovorna naloga
mu bržčas ne bo ušla. Po-
litični aktiv občine in ob-
činski komite ZKS na
svoji razširjeni seji sta
Rudija Grosarja predložila
kot možnega kandidata za
predsednika občinske sku-
pščine, ko se je začel kan-
didacijski postopek po
odstopu dosedanjega pred-
sednika občinske skupšči-
ne. Na kandidaturo ni pri-
volil rad, storil je to kot
komunist, po volji organi-
zacije ZKS, katere Шп je
že iz medvojnih let. Do-
slej so vse krajevne orga-
nizacije SZDL brez pri-
držkov podprle njegovo
kandidaturo družno z vse-
mi političnimi organizaci-
jami krajev. Več kot po-
lomea sindikalnih organi-
zacij je na kandidacijskih
zborih v kolektivih storilo
isto, čeprav vedo, da jih
bo kot predsednik občin-
ske organizacije sindikata
zapustil. Vedo pa pred-
vsem delavci^ da je človek
njegovega kova na čelu
občinske skupščine v tem
času najbolj potreben.
Z načelnim pristankom in priporočilom občinskim
skupščinam, turističnim gospodarskim organizacijam,
zdraviliščem in turističnim društvom, da podpišejo druž-
beni dogovor o delu in financiranju celjske turistične zve-
ze, je svet osmih občin celjskega območja izrekel tudi
priznanje za delo in vlogo, ki jo ima ta področna turistič-
na organizacija v celjski regiji.
Tako je končan prvi del razprave o bodočem mate-
rialnem položaju zveze pa tudi njenem delovnem načrtu.
Sveit osmiih občin je o tej problematíM razpravljal na dveh
sejah in tudi tako opozoril na pomembnost vprašanj, ki
jih je sprožila turistična organizacija.
Družbeni dogovor predvideva, da naj bi podpisniki za-
gotovili zvezi dve tretjini sredstev za njeno delo oziroma
deset starih milijonov dinarjev, medtem ko bo ostala
sredstva za^^otovila zveza sama.
Pomemben je tisti člen dogovora, ki pravi, da bo celj-
ska turistična zveza izpolnjevala vsakoletni delovni načrt,
ki ga bo sprejel njen upravni odbor po predhodnem so-
glasju sveta osmih občin. Tako se bo delo tiuTStične zveze
močno navezalo na staliSča in politiko sveto osmih občin.
To hkrati pomeni, da zveea pn izpolnjevanju svojega
načrta ne bo osamljena, marveč da bodo njene akcije
vsklajene z regijskim načrtom tiulstičn^ razvoja in v
tem tudi s programi, ki jiih bodo imeli v posametanih
občinah.
In še nekaj — na zadnji seji sveta osmih občin je
prof. Zoran Vudler še predlagal, da naj bi se sodelovanje
med zvezo in svetom osmih občin uveljavilo tudi tako,
da bi bil predsednik zveze vselej eden od predsednikov
občinskih skupščin.
Ni naključje, da je svet osmih občin podprl prizadevanja
in dejavnost celjske tiuistične zveze. Za ta korak se je
odločil tudi po analizi delovnega načrta zveae za letcÄnje
leto.
Program napoveduje izredno pisano dejavnost turistič-
ne zveze in to na p|ropagandnem področju doma in v tu-
jini ter pri reševanju organizacijskih in gospodarskih tu-
rističnih vprašanj. Turistična zveaa za celjsko območje je
namreč tudi tista, ki v večini primerov predstavlja ijosa-
meme turistične kraje doma in v ttijini, pripravlja in iz-
daja večino prospektov, skrbi za stalno informacijsko
službo in ne nazadnje za skladen turistični razvoj oelj-
sk^a območja.
Potem ko sta sodelovala na seji sveta osmih občin celj-
skega območja, sta predsednik Turistične zveze Slovenije
dr. Danilo Dougan in tajrdk Celjske turistične zveze prof.
Zoran Vudler obiskala še direktorja Zavoda za napredek
gospodarstva v Celju Fedorja Gradišnika in skupaj z njim
izmenjala nekatere poglede na aktualno turistično prob-
lematiko celjskega območja.	(Foto: D. Medved)
»Sklep oziroma priporočilo o podpisu družbenega do-
govora o delu in financiranju crfjske turistične zveze po-
meni za to organizacijo Izredno priznanje, saj ta odločitev
hkrati zagotavlja materialno osnovo za najboljšo delo
naše organizacije. Povedati je še treba, da je celjska tu-
ristična zveza doslej edina področna turistična organiza-
cija v naši republiki, ki dela na čisti amaterski osnovi,«
je na naše vprašanje odgovoril tajnik zveze prof. Zoran
Vudler.
Odločitev je pomembna za celotno turistično gospo-
darstvo naše republike, saj je celjsko območje izredno
pomembno središče slovenskega turističnega kompleksa.
Vrh tega Ima ta regija lepe pogoje za nadaljnji razvoj
zdraviliškega in izletniškega turizma. Pogoji so izredni,
zato bi se morali vsi skupaj zavzeti, da bi ne prišlo do
morebitnih zastojev zaradi slabih investicijskih naložb,«
je p>oudaril predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Da-
nilo Dougan, ki je prav tako sodeloval na seji sveta osmih
občin celjskega območja, ki je sprejela odločitev o na-
daljnjem delu področne turistične organizacije.
e. stran — NOVI TEDNIK
BESEDA BRALCEV
Št. 6 — 15. februar 1973
SEDEM
SOVRAŽNIKOV,
SEDEM
PRIJATELJEV
Od Celja do 2alca je
ravno poije ... Tako pravi
pesem, stara savinjska pe-
sem Če bi bila rima prav-
šnja, bi peli: od Celja do
Vranskega je dolina stote-
rih gostiln, bifejev, pones-
naženih vecejev, strežba
skoraj ne pozma kulture,
drage so p>ečene kure, pa
da ne boš ob dobro slino, pij
ркхЗ céntimo servirano
pretopio vino ...
Te pesmi dolina ne poz-
na, ni aktualna, ni zani-
miva, še manj prepričlji-
va Vsaka vas ima bife,
gostilno, koliko le teh je
po številu, toliko različ-
nih cen je v jedači in pi-
jači Jedača res ni važna.
Na prste prešteješ gostil-
ne bifeje v dolini, kjer
postrežejo gosta s pravkar
kuhano jedačo, na prste
prešteješ bifeje in gostil-
ne, kjer gost postrežen
(solidno in kulturno) je z
izvirno pijačo.
Vse misli zlobne mi je
naštel tovariš Tone in pro-
su me je, da ne izdam
njegovega priimka, dasi-
ravno je njegovo dejanje
vredno najdražje publici-
tete. Tovariš Tone, dela-
vec od nog do glave je
vodja pravkar ozdravlje-
nih alkoholikov. Kdo pa
jih je zdravil? Poslušaj-
mo!
— Ni prišlo znenada. Če-
prav smo Se že prej poz-
nali, skupaj popivali nis-
mo nikoli. Saj smo raz-
trošeni po podjetjih in us-
tanovah od Celja do
Vranskega. Da smo zdaj
desetina antialkoholikov in
antinikotincev sem kriv
jaa. Alkoholu sem bdi pre-
dan kakih dvajset let. Dol-
ga doba. Kar se denarja
tiče, družine nisem oško-
doval. Vedno sem našel še
postranski zaslužek. Se
pravi:totalni pijanec nisem
bil bil pa sem že tako da-
leč, da sem moral vsak
dan popiti liter ali dva
dobrega vina. Služba od-
govorna. Doma prepiri,
včasih tudi nerazumeva-
nje Namesto domov v
gostilno. In tako tudi tis-
tega dne. Bilo je lani 22.
julija, že nekaj dni prej
smo se sprli v podjetju.
Zaradi plač. Ena proti
petnaist. Je to naše. soci-
alistično? Pa še člani ZK
so zagovarjali to poUtiko.
Jaz sem se javno uprl. In
sem bil med vodenimi be-
la vrana. Glavni mi je ob-
liubil knjižico. Pa mi jo
daj! sem rekel. Podest, j e
sem še tisti trenutek za-
pustil. Knjižice nisem do-
bil Dobil pa sem silno
žejo. Popival sem nekaj
dni zapored. Tudi 22. juli-
ja, na dan vstaje. Biilo je
nekako ob enajstih dopol-
dne. Za trenutek sem v
sebi čutil silno nervozo.
Vse bi zgriael. Postal sem
bled. Zmanjkalo mi je mi-
sli, razuma. Omahnil sem.
In bruhal. Na t^.'^h sem le-
žal nemočen. Ne gostilni-
čar ne gostilničarka mi
nista pomagala. Gostilni-
čar je kričal: »Hudiča,
kjer si Se ga nažrl, tam
pa koirfai. Nik=er drufie
nisem pil. Vsi so se zgra-
žali. Pijandura, propalica
jedna! Na poglejte ga,
v lastnih koz''ih se valja.
Vse sem slišal, dvigniti se
nisem mogel. Tovarišica
Angelca je bila tista, ki
mi je prva nudila pomoč.
Mož jo je nahrulil: Kaj
te pijanec briga!
Odrinila ga je in mi po-
magala. Nekajkrat sva se
videla na sestankih in me
je prepozinala. Sedaj pravi,
da bi tudi brez poznan-
stva enako storila. Izvle-
kla me je na sveži zrak.
Tam me je počistila in
ko sem prišel k sebi, me
je zvlekla v avto in me
zapeljala domov, žena pa
v zrak, s kakšnimi via-
čugami da se podim. An-
gelca je brez slovesa od-
šla. Jaz pa sem štirinajst
dni čepiel v hiši. Pri zdrav-
niku sem si izposloval
bolniški dopust: angina!
Grlo je zares bilo vneto,
ne pa' toliko, da ne bi
mogel v službo. In sem
se zaklel: ne pijem in ne
kadim! Dvoje odpovedi
hkrati. Prerokovali so, da
bo po meni. Zdržal sem.
Ob prvi priliki sem pois-
kal tovarišico Angelco in
se ji zahvalil. Vpričo mo-,
ža. Po nekaj dneh zabrni
telefon. Angelca kliče. Za-
upa mi da je tudi ona
zabredla v opoj alkohola
in nikotina. Obojega se ho-
če odvaditi. Obljubila mi
je, da me bo vsak dan ob-
veščala, kako samoodre-
kanje napreduje.
Mire mesec, ko dobim
sporočilo, naj pridem v le-
po urejeno gostišče v ob-
robju doline, šel sem. Ka-
ko presenečenje! Čakali so
me kar trije: Angelca in
dva moška. Govorimo, kra.
mljamo, razpravljamo,
drug drugemu zaupamo.
Sami akoholiki, strastni
kadilci. Sedaj ne pijemo
alkoholnih pijač, ne kadi-
mo dragih cigaret. Vso
pozornost so posvetili me-
ni. Prvi med njimi sem se
odrekel, zato bom predsed
nik Vsak izmi3d nas mo
ra v nekaj tednih prido-
biti vsaj enega člana. Os-
talim trem se je posrečilo,
meni ne. Zdaj nas je se-
dem: tri ženske, štirje
moški. Pol leta nihče ne
pije alkohola, nihče od
nas ne kadi. Izobrazba?
Jaz imam osnovno šolo.
Ostali pa od srednje do
visoke Shajamo se dva-
krat tedensko, čeprav smo
vsi poročeni. Doma se
vsem čudno zdi, zakaj se
vračamo trezni, dobro raz-
položeni. Ne morem reči,
kako bo takrat, ko bomo
doma iK>vedali resnico. Ni-
smo moralni izprijenci po
svoje smo pravi bratje in
sestre. Drug drugemu vli-
vamo korajžo, zaupanje
vase, v novo življenje
Imamo skupèn cilj: griči,
hribi. gore. Morda nas bo
čez leto dni deset, dvaj-
set, petdeset. Mogoče. V
naše vrste bodo prihajali
ljudje z močno voljo. Brez
zdravnika, brez tablet smo
se dokopali, da smo konč-
no spet Ij-Jdje. Ko nas bo
dovolj, številna armada
(četa), bomo stopili pred
javnost. In to s polnim
imenom. Za zdaj pa naša
imena zamolčite. Laliko pa
zapišete: Ssdem sovražni,
kov, sedem prijateljev. Mi
med seboj smo resnični
prijatelji koliko si ima-
mo povedati. Smo pa tudi
resnični sovražn;''ki ALKO.
HOLA in NIKOTINA. Zdaj
vsi vemo: Trezno življenje
je nekaj lepega, je nekaj
najdražjega!
Taka je izooved predse-
dnika antiailkobolne in an-
tinikotinske desetine. Od
Celja do Vranskega je rav-
no polje ... Tako pravi
pesem. Kje pa domujejo
ti ljudje, naj za zdaj še
nihče ne ve.
KDO SE BO DESETINI
PRIDRUŽIL?
-dk-
O POSVOJENIH
OTROCIH
Sem preprosta kmečka
žena. Tudi pisala bom pre-
prosto.
Novi tednik mi je zelo
všeč. Pregledam ga zelo
dobro. Zdi se mi vsako
krait zanimivejši. Ne mo-
rem pozabiti akcij o dvoj-
čkih. Najbolj je bil zani-
miv konec. Kako so se
socialno revnd podali na
potovanje po Slovenija, tja
do morja. Bila sem solz-
nih oči. ko sem to čiLala.
O mlinih in o materah
sem tudi prav rada brala.
I4idi moja mama je rrxii-
la 10 otrok. Jaz sem bila
druga in marsikaj vem o
trpljenju svoje mame. Ma-
ma še živi in je stara 72
let.
Imam eno drugo željo,
da bi kdaj pisali o posvo-
jenih otrocih. O mačehah.
Mačehe so dobre in hu-
dobne. Ravno zato, iier
že nekaj let trpi neka du-
ševno revna žena poleg
svoje mačehe, bi rada, da
bi prišel novinar v našo
vas in ba sam videl, како
se ji godi. Stara je pri-
bližno 37 let. Tepejo jo
vsak dan, spi zunaj na ko-
zolcu brez odeje, pozimi
pa v jaslih poleg živine,
čeprav je hiša veliK^a in
ima tri sobe. Mnogo za-
htevajo Od nje. Pisali smo
že na socialno v Šentjur,
pa nič. Zima Je zopet tu,
a reva še vedno topi. živa
ne more v zemljo. Zelo
rada bi govorila z novinar-
jem. Zato se obračam na
vas, ker ne vem, kako pri-
ti do novinarja.
Vaša zvesta bralka
Odgovor: Naša novinar-
ka se bo oglasila pri vas.
Pismo pa smo objavili,
ker je zanimivo in opo-
zarja na pomembno druž-
beno problematiko.
ŽALOSTNA
ZGODBA
že nekajkrat ste nas
spodbudili, da vzamemo
pisalo v roke in da napi-
šemo, kakšne težave ima-
mo, kaj nas muči. Moram
reči, da tudi jaz obsojam
mlada zakonca v Žalcu
(Jok v izposojenih pleni-
cah, op. urednika), ki ne
skrbita dovolj za otroke.
Dobro vesta, kaj otroci po-
trebujejo, pa jih vseeno
trosita kot mravlje.
No, tudi meni se je ta-
ko zgodilo, kd smo imeli
majhno stanovanje, mož
pa je bil alkoholik. Večkrat
je menjal službo, jaz pa
sem hodila na socialno, da
bi mi pomagali. Pa so mi
rekli, da preveč skrbim za
otroke m da mora tudi
mož postati skrbnejši. Po-
klicali so ga na razgovor
in malo je pomagalo, a
je nato v službi spet vzdr-
žal samo eno leto. Najra-
je je delal pri kmetih, saj
so dobro plačali. Tudi sa-
ma sem hodila v taverh, a
ni dosti pomagalo, pa če-
prav sem vzela otroke s
seboj. No, malo pa sem se
razvedrila med ženskami.
Pa so mi ženske rekle, da
se mož zato malo trudi,
ker sem sama preveč pri-
dna in se name zanaša.
Ampak potem bi morda
rekli, da mož ni nič vre-
den, pa še baba je zanič.
Ptice so nam lahko dober
vzgled, kako moramo skr-
beti za otroke. V tako
majhni glavici je toliko
pameti! Mi, ljudje, se pa
za vsako stvar razburja-
mo. Jaz sem toliko trpe-
la, da sem možu rekla,
naj gre od hiše. In da
bom sama kljubovala uso-
di. Saj pravijo, da pride
po sedmih letih vse prav.
Pa se je nekega dne zgo-
dilo, da me je oče poklical
na dom, ker je star in bo-
lan, da mu pomagam in
da mu malo uredim sta-
novanje. Tako sem storila
in sem moža pa otroke
pustila nekaj dni same.
Potem sem morala nazaj,
čeprav je oče jokal, ko
sem šla. Rekla sem, da
pridemo vsi k njemu, pa
se je bal moža. Prišla sem
domov in mož se je tudi
jokal. Rekel je, da je se-
daj videl, koliko sem
vredna. Ostro sem mu vse
povedala in mu rekla, da
se mora poboljšati, nato
pa naj gre z nami.
No, sedaj je malo bolj-
še. Zaposlil se je in ni več
tako hudo. Sem mu pa po-
vedala, da če se bo spet
poslabšal, da ga čakajo
kovčki Kdaj pa kdaj
grem tudi k sosedom in
pri njih pozabim na vse
tegobe, ki me spremljajo
v življenju.
Vaša zvesta bralka
Tončka
SO RES BORCI
POMRLI?
Tako vsaj pravi eden
izmed starejših zdravni-
kov, ki že vrsto let zdravi
bolnike v zdravstvenem
domu občine Laško.
Ni mi bilo ravno prijet-
no pri srcu, ko sem po-
slušal starejšega moškega,
ki se je pravkar vrnil iz
zdravnikove ordinacije, že
na obrazu sii mu laliko
opazil nezadovoljstvo, ki
pa ni bilo samo od njego-
vih bolečin, ampak tudi
cd glasnega pogovarjanja
(kreganja) z zdravnikom.
Sicer pa smo to lahko sli-
šali tudi ostali pacienti, ki
smo še čakali na njegovo
pomoč. Kobkor mi je zna-
no, je treba vsem, še da-
nes živečim borcem nu-li-
ti največjo zdravstveno po-
moč in varstvo, ne pa, da
so zaradi tega še manj
vredni; če so bolna in za
določena dela nesposobni.
Mislim, da ima vsak bol-
nik pravico, da se z zdrav-
nikom pogovori o svojih
bolečinah in težavah. Kaj-
ti zdi se mi, da so zdrav-
niki zaradi bolnikov in ne
bolniki zaradi njih. Ne pa,
da zdravnik nad njim iz-
trese svoj bes, če mu pa-
cient omenja, da je to še
stara bolezen, dobljena
morda že v naših temnih
gozdovih za časa NOB, ter
pride na dan celo z izjavo,
da takšnih danes niti ni
več med živimi.
Prizadetega sem se po-
čutil celo jaz, čeprav aem
se rodil šele nekaj let po
koncu vojne in sem o teh
grozotah samo čital, —
kaj ne bi bil šele on, ki
je bil sam priča in ude-
ležen teh sta^otnth doži-
vljanj.
Vaš bralec Frenk Brečko
iz Laškega
ŠE »LE ENA
GOSTILNA«
Na članek z gornjim na-
slovom v Novem tedniku
z dne 1. 2. 1973 bi kot do-
ber poznavalec stvari želel
obrniti še drugo stran me-
dalje, ki naj pokaže, da
vsa stvar le ni tako huda,
kot jo prikazuje članek na
osnovi neobveščenih inter-
vjuvancev.
Gostilna Jelka v Zrečah
se glede prometne točke
ne more primerjati z go-
stilnami ob glavnih cestah,
kjer naj bi bili parkirani
tovornjaki merilo zasedbe
m dobre hrane. Takoj za
gostiščem Jelka se poslov-
no življenje neha in po-
slovnih poti ni naprej.
Vendar s prehrano m te-
žav. Ob vsakem dnevnem
času se dobe topla in mrz-
la jedila, pripravljena v
takih okoliščinah, kot
praksa kaže, da bodo pro-
dana. Za večje število ne-
predvidenih gostov je se-
veda potrebno prednaroči-
lo, kar je običajno ix)v-
sod. Lanskoletna realizaci-
ja prodane hrane kaže
skupaj 243,795,30 din, h ka-
teri so prispevali tako do-
mači gostje kot tujci. O
kvaliteti hrane in usluge
so se tujci vedno pohval-
no izražali in se priporo-
čali za v bodoče.
Glede prenočitev tudi ni
pomankanja. Gostilna ima
na voljo štiri lepo oprem-
ljene sobe z osmimi po-
steljami. Nočitve v lan-
skem letu so realizirane
z 9.745,30 din, kar je pa ko-
maj tretjina zmogljivosti.
Seveda — če se petične-
mu poslovnežu po oprav-
ljenem dnevnem delu za-
hoče zvečer kam v rekre-
acijski center, v Maribor,
Velenje, Celje, je to nje-
gova stvar — se pač po-
tegne tja. Lahko pa bi pre-
nočil v Zrečah in se odpo-
čil za delo naslednji dan.
Podjetje je na željo to-
varne opremilo tudi poseb-
no sobo za poslovne lju-
di tovarne in je bila na
razpolago že meseca maja
lanskega leta. Za opremo
sobe je podjetje investira-
lo 40,455,20 din. Sedaj, ko
je na voljo, jo tovarna ze-
lo malo uporablja, ampak
nosijo njeni uslužbenci
naročilnice za gostinske
usluge privatnemu sektor-
ju. Tudi prostor za poseb-
na razvedrila gostov ima
gostilna na razpolago. V
sklopu poslovnih prosto-
rov se nahaja tudi lokal,
ki ga domačini bahato
imenujejo bar. Ta prostor
je na razpolago mladim
in starim za razne prire-
ditve in razne zabave.
Iz povedanega je razvi-
dno, da stvar s prehrano
in prenočiščem v Zrečah
le ni tako huida. Strinjam
se, da si ljudje žele pri-
jetnega kotička, dobre
hrane in dobre postelje in
ne more se trditi, da tega
v Zrečah ni.
Jože Vovk, računovodja
Jelka, Zreče
ŠE O
PREDAVANJIH
Nisem se mislil oglasiti,
ker sem bil pač prepri-
čan, da bo nekdo drugi
sprožil vprašanja o preda-
vanjih. čital sem obe pla-
ti medalje, pa me čudi, da
novinarji ob odgovoru di-
rektorja Lojzeta Selana
niste postavih nekaj vpra-
šanj lanskoletnemu orga-
nizatorju predavanj.
Morda boste pomislili,
da želim razprav in pre-
pirov. Ne, vem le to, da
sem v začetku oktobra
srečal tega človeka, ki ga
poznam le navidezno in to
ravno iz Narodnega doma,
pa sem se mu čudil. Ni-
kogar ni bilo z ustanove,
sam je sprejemal preda-
vatelje, sam jih je sprem-
ljal na postajo, nosil temu
diaprojektor, drugemu zo-
pet filme. Ne vem, če je
bil za to dodatno delo
sploh plačan. Ko sem ga
ustavil, mi je zagotavljal,
da so ga naprosili, da na-
prej vodi predavanja, da
je sicer pristal in da mora
le k Lojzetu Selanu na
razgovor. Potem ga nisem
več srečal. Sledil je odgo-
vor na vprašanje in ravno
zato mislim, da bi morda
kazalo postaviti tudi nje-
mu vprašanje ali dva. Le-
po ste pisali ob njegovem
slovesu odnosno odhodu
v penzijo, zakaj ne bi še
danes storili tega in mu
dali priložnost, da morda
le pojasni, zakaj spremem-
ba.
Hvala za prostor, ki ste
mi ga prepustili. Upam,
da ta zadeva zanima vse
one stotine občanov, ki so
redno obiskovali predava-
nja m razgovore v Narod-
nem domu.
Franček Lednik
Odgovor: Vsak ima mož-
nost, da se oglasi, torej
tudi Drago Bradač, če mi-
slite nanj.
GLAS*
IZ PRAPROTNEGA
NA KOZJANSKEM
čas je že, da se enkrat
odkrito pK>govorimo o pro-
blemu ter odstranimo vse,
kar zavira nadaljnje delo
pri gradnji ceste Planina
—Praprotno na Kozjan-
skem.
• Lani je bil objavljen
članek pod naslovom Glas
iz Praprotnega na Koz-
janskem (št. 25, z dne 22.
junija 1972). Ker pa kaže,
•da ta cesta še dolgo ne
bo utrjena ali pod takimi
okoliščinami najbrž sploh
nikoli ne bo, tokrat - še
nekaj več kritike.
Kadarkoli slišim glas za-
ostalo Kozjansko, se mi
hote ali nehote vsili misel,
zakaj ravno Kozjansko,
saj sem videl precejšen
krog naše zemeljske oble.
So kraji, ki so podobni
našemu, pa so si vendar
naložili križe in težave ter
vlekli svoj voz s skupnimi
močmi počasi naprej.
MOJA LJUBEZENSKA
ZGODBA
Šele danes se zavedam, da nisem več dekletce. De-
kle sem^ odraslo dekie^ ki je doživelo prvo ljubezen.
Zvom mi je vlil voljo do življenja, voljo do karkoli.
Počutim se neizmerno srečna, da lahko nekoga ljubim.
Zvoneta imam rada, in ko sva skupaj, pozabim rm vse
grenkobe, ki me čakajo v življenju. Vsa sem njegova,
zvesta in predana le najdražjemu.
Sedemnajst let mi je in Zvone me je vzel takšno,
kakršna sem — nežno, nedolžno bitje. Ljubila sva se
prvič v življenju. Ta noč je bila samo najina, da, na-
jina. Drhtela sva drug ob drugem in si nežno zrla v
oči. Oh, te njegove oči, ki so me očarale, ti nežni po-
gledi^ ki so me premamili, kadar sem se mu zazrla v
oči. Ta njegov topel, mehak glas, ki mi venomer šepe-
če: »Ljubim te, Ireiia! Irena, ti si moje vse, ti moja
mala!«
Premišljujem — ali bova ohranila to ljubezen, ali
bova na večno srečna drug oh drugem?
I. G., Celje
Ф———m———
št. 6 — 15. februar 1973
BESEDA BRALCEV
NOVI TEDNIK — 7. stran
Moram ponovita nekaj
stavkov iz òlanka, objav-
ljenega v lanskem letu,
ker ni bilo na članek no-
benih odmevov. Pa saj
tudi ni kaj. Vse, kar je bi-
lo napisano, je resnično.
Pregovor pravi, da je
molk najslabša obramba.
Hočem povedaiti to, kar
je res, če je prav, pa naj
drugi presodijo, V slogi
je moč — to je nedvomno
resnica. Eto sloge priti pa
ni tako lahko, če ni pra-
vičnosti. neizkoriščanja,
dobre volje ter spoštova-
nja do bližnjega. Ce tega
ni, ne more biti nobenega
napredka ne samo pri
gradnji ceste, marveč pov-
sod, kjer si vasi in zaselki
želijo zboljšati svoj živ-
ljenjski položaj. Eden naj-
pomembnejših dejavnikov
pa sta pravičnost ter ne-
izkoriščanje
Povedati hočem o drugi
fazi gradnje omenjene ce-
ste. Ker se je pokazalo
nezaupanje do lastnika
kamnoloma, smo se odlo-
čili, da odpremo novi kam-
nolom, last Kmetijskega
kombinata Šentjur pri Ce-
lju, m sicer pogodbeno,
da lahko petnajst let ne-
omejeno izkoriščamo kam-
nolom za gradnjo in po-
pravilo krajevnih cest na
območju krajevne sikuijno-
sti Planina pri Sevnici.
Ker m dal na sestanku,
na katerem smo se pogo-
varjali o drugi fazi izgrad-
nje ceste Planina-Pra-
protno, lastnik kamnolo-
ma sprejemljive ponudbe,
smo se morali truditi za
odpiranje novega kamno-
loma ter si zagotoviti ne-
moteno dobavo gramoza.
Če govorimo o vaški ali
krajevni cesti, vemo, da je
to cesita, ki jo mora v pre-
težni meri vzdrževati kraj
ali vas. Tu pa pride do
sporov — če se cesta upo-
rablja za prevoze težkih
tovorov prodanega gramo-
za, s čimer se cesta ne-
dvomno uničuje, jo mora
nekdo drug vzdrževati.
Kdo?
Ko smo odprli nov kam-
nolom, je postal pravi
o joj. Začeli so obsojati in
obrekovati tiste, ki so si
največ prizadevali, da bi
bila cesta čimprej utrje-
na ter da bd služila svoje-
mu namenu. Največja žr
tev je bil uslužbenec Mi-
ha Romih, ki je namesto
pohvale sprejemal grajo.
Preskromen in predober
je, da bi se trkal po pr-
sih. Nismo ga pri delu vi-
deli s prekrižanimi roka-
mi, temveč od jutra do
večera s kromipom in lo-
pato. Nikoli mu ni bilo
žal svojega avtomobila,
kar seveda ni zastonj.
Trudil se je in se žrtvo-
val za cesto, od katere ne
bo imel veliko ali pa nič
koristi. Preskromen in
predober je, pravi rodo-
ljub, otroška leta je pre-
živel v letih 1941—1945 s
pregnano in zavedno slo-
vensko družino v Srbiji.
Na seji krajevne skup-
nosti Planina pri Sevni-
ci je bila izvoljena štiri-
članska komisija, ki naj
bi raziskala vzroke spo-
rov ter na prihodnji seji
poročala o svojih ugoto-
vitvah. Omenjena komisija
pa ni začela z delom. Ko
sem vprašal člana te izvo-
žene komisije, zakaj niso
izvršili naloge, sem dobil
odgovor, da je predsed-
nik krajevne skupnosti
sam določil komisijo. Tu-
'^aj pa se mi zdi nekaj
narobe. Mislim, pa tudi
vem, da je predsednik dol-
žan upoštevati sklep kra-
jevnega odbora.
Omenil sem že, da je
molk najslabša obramba,
zatorej sem šel z besedo
na dan. I>anes, ko se govo-
ri o pismu tovariša Tita,
je vsebina pisma znana
tudi marsikateremu, ki ni
komunist ter pozdravlja
nj^ovo vsebino. V tujini
sem spoznal ime Tito in
tudi njegovo pravično
borbo za lepše in boljše
življenje našega naroda.
Da pa danes pišejo in go-
vorijo o zaostalem Koz-
janskem, se sprašujem —
le zakaj? Odpraviti mora-
mo nekatere nepravilnosti,
pa bo marsikaj bolje!
Ni lahko loviti ribe v
kalni vodi, lahko pa je v
njej ribariti. Pa še tako
kalna voda se enkrat sci-
sti, da lahko kdo pokaže
s prstom nanjo.
G. F., Planina
ODGOVOR
FRANCU
DRAŽNIKU
IZ PONIKVE
V januarski številki je
bil objavljen v rubriki
Bralci pišejo članek Fran-
ca Dražnika, v katerem
nerealno prikazuje delo
strokovnih služb, omalova-
žuje delo samoupravnih
organov ter z neresnični-
mi podatM zavaja javnost.
Da bi bila javnost pravil-
no obveščena, navajam na-
slednje podatke.
8. decembra se je Franc
Dražnik oglasil na naši
enoti zaradi denarne akon-
tacije na pogodbeno pro-
izvodnjo mleka. Pojasnje-
no mu je bilo, da po po-
godbi, ki jo je sklenil pri
KK Hmezad PE Gotovlje,
ni denarnih akontacij, ker
se vrši obračun mleka me-
sečno, m sicer najpozneje
•do 15. v mesecu za pre-
tekli mesec in da bo ob-
račun mleka čee štiri dni.
Po tej pogodbi nudi kom-
binat proizvajalcem re-
produkcijski material in
mu ga do mesečnega obra-
čuna mleka kreditira.
Francu Dražniku je bilo
v letu 1971 kreditirano za
2075 litrov mleka 4.607,45
din, v letu 1972 pa za 4010
litrov 2.420,50 din. Na dan
8. 12. 1972 je bil krediti-
ran v repromaterialu z
586,50 din. če bi mu bila
dana denarna akontacija
500,00 din, ki mu po po-
godbi ne pripada, bi
Franc Dražnik ostal še na-
dalje dolžnik. Verjetno je
Dražnik že pozabil, da je
v preteklih letih dobival
denarno akontacijo za pi-
tanje prašičev, pvogodbeno
vezane m kreditirane pra-
šiče je prodal na prostem
trgu, DE kooperaciji PE
Gotovlje pa je iz tega na-
slova ostal dolžnik.
V kraju Podkraj, kjer
živi Franc Dražnik, sode-
luje DE kooperacija PE
Gotovlje z vsemi koope-
ranti, ki gojijo hmelj, pi-
tajo pitance in oddajajo
mleko. Tudi na tem pod-
ročju je bilo zgrajenih s
sodelovanjem kombinata
in kmetov precej žičnic.
Ustanovljene so bile stroj-
ne skupnosti za siliranje
krme, p>ostavljajo se novi
silosi, predviidena je stroj-
na skupnost za obiranje
hmelja — vse z namenom.
da bi bila proizvodnja več-
ja, lažja in cenejša. Niso
redke 4—8 ha kmetije, ka-
kršno ima tudi Franc
Dražnik, da oddaja od 5-—
15 pitancev, od 1000 do
1500 kg hmelja, od 10.000
do 15.000 litrov mleka. Ali
so ti kooperantje, ki v da-
nih pogojih ob vse večjem
pomanjkanju mesa, mleka
in hmelja, p>ošteno proiz-
vajajo, sodelujejo — bo-
gataši?
Proizvajalca je treba vi-
deti tudi tada j, kadar kr-
mi živino, obdeluje hmelj,
ne pa samo takrat, kadar
pride k blagajni po svoj
zasluženi izkupičeik. Tudi
z Dražnikom se je naša
strokovna služba večkrat
pogovarjala, da bi povečal
proizvodnjo, vendar se za
to ni odločil. Vsako sode-
lovanje je na prostovoljni
podlagi. Franc Dražnik,
tem poštenim sodelavcem
se je treba res odkriti,
priznati njihovo delo in
se čimprej vključiti med-
nje.
Glede i>osojil bi objas-
nil, da imamo razvito hra-
nilno kreditno službo, ki
posluje po poslovnih pod-
ročjih. Hranilno kreditna
služba ima svoj kreditni
odbor, svojega predsedni-
ka, za poslovanje te služ-
be obstojajo pravila in
pravilniki, po katerih se
posluje. Vse prošnje za
posojila se odobravajo na
sejah kreditnega odbora,
o tem se vodijo zapisniki,
katere podpisuje predsed-
nik hranilno kreditnega
odbora. Strokovna služba
F>a poda k vsaki prošnji
le mnenje, ali je kredit
smotrno namenjen.
Francu Dražniku bi že-
lel, da bi se čimprej odlo-
čil za večje sodelovanje,
za boljšo proizvodnjo, kaj-
ti s tem si bo najprej iz-
boljšal svoj položaj.
Neimenovanemu profe-
sorju pa bi šp želel, da
bd raje svetovai, v kolikor
ima vpogled v kmetijstvo
in pozna razmere v njem,
ter delo in težave, s kate-
rimi se srečujejo kmetij-
ski strokovnjaki. Posebno
tisti, ki delajo na organi-
zaciji proizvodnje v pri-
vatnem sekti» rju. In da z
nepremišljenimi, neodgo-
vornimi izjavami ne blati
dela, ne vceplja neenotno-
sti ter s tem zavrača lju-
di od večje proizvodnje.
Upravnik PE Gotovlje,
Vla>lo Kralj, km. ing.
ODMEV
v 5. števiilki Novega te-
dnika na strani 4 je ob-
javljen članek novinarja
B. S. Veliko kršitev tudi
pri nas. V poglavju »ža-
lostna struktura« je med
ostalim navedeno nasled-
nje: »... Med šolami v
celjski legiji bi kar težko
našli tako, ki v decembru
ni opravila dviga osebnih
dohodkov nad rednimi
akontacijami...«
Da bi to žalostno struk-
turo malo popravili, sporo-
čamo, da naš šolski center
v decembru ni opravil dvi-
ga osebnih dohodkov nad
rednimi akontacijami. Pre-
pričani pa smo da je v
celjski regiji še več šol-
skih kolektivov, ki v de-
cembru niso kršili odloka
o zamrznitvi OD. Predla-
gamo, da navedete te šol-
ske kolektive, ne da bi jav-
nost mislila, kako težko je
najti tiste, ki niso kršili
predpisov na šolah.
šolski ct^nter za blagovni
promet, Celje
Predsednik ZDS prof.
Marjan Lebič
Ravnatelj, prof.
Ludvik Rebeušek,
mr. oec.
ODGOVOR: K tej tema-
tiki se bomo še vrnili.
PRIZADETI
VAŠČANI
ŽEPINE
žepina je vas v raztre-
senimi hišami. Ljudje ži-
vijo vsak svoje življenje
in delajo načrte za bodoč-
nost. Težko so se sprijaz-
nili z vestjo, da nas bo že
tako razdrobljene razdvo-
jila še nova avtocesta Ho-
če—Leveč.
Ni dovolj, da smo se
odp>ovedali velikim povrèi-
nam zemlje. Priprave za
gradnjo omenjene ceste so
nam prinesle še nove te-
žave. Imeli smo kar dobro
vzdrževano cesto, ki pa je
zdaj vsa razorana in pol-
na mlakuž. Avtomobili so
na njej prave gugalnice.
Graditelji nove ceste pač
niso pomislili korak na-
prej, sicer bi morali vede-
ti, da ne bo prenesla tež-
ko natovorjenih kamionov
in cestnih strojev.
Vaščani se sprašujemo,
kakšne dobrote nam bo
ta avtocesta še prinesla.
Mar bomo morali ves čas
gradnje preskakovati mla-
ke, gaziti blato, čistiti čev-
Ije in misliti na lepe dni,
ki jih za nas Žepljane več
ni?
Vaščam
POSNETKI
2Janima me, če ima Ra.
dio Celje kakšne magneto-
fonske posnetke kvinteta
Vikija Ašiča.
SLAVKO MERLAK,
S. Ložnica
pri Slovenski Bistricá
MOJA LJUBEZENSKA
ZGODBA
Dolgo še pišem dnevnik. Njemu pač lahko zaupam
vse, ker zna molčati. Nikomur ne izdaja skrivnosti, za
katere veva samo midva. Ko je bii prvi zvezek poln,
sem na prvo stran novega zapisala: »Kaj vse se bo zr-
calilo v tebi, ko boš na njegovem mestu? Mogoče bo ob
koncu žalost, mogoče veselje in sreča? »Kdo ve, kaj
mi je naloženo?
Ko ga včasih prelistam, se ponovno razgrne pred
mano vsak posamezni dogodek. Mnogo je lepih, veselih,
toda tudi žalostni so vmes. Pri takem mi dostikrat ne-
hote silijo solze v oči. Na predzadnji strani starega
dnevnika sem si zabeležila tale dogodek, ki sem ga
doživela med počitnicami, ko še nisem imela velikih
skrbi s šolo.
»Bila je lepa, sončna nedelja, ko ne moreš biti doma.
S sestro sva šli na kratek izlet.
Prijetna je bila hoja po gozdu, ki je bil še ves odet
v zelenje. Kinalu se je med drevjem prikazala prijazna
kmečka hiša. Veselo je bilo tam. Mlad fant je igral na
harmoniko, nekaj pa jih je sedelo okrog njega. Ustavili
sva se. Ko ie fant nehal igrati, je pristopil k nama.
Pogovarjali smo se o vsem mogočem. Sestra je kma-
lu odšla k novi družbi in rekla, da se bo takoj vrnila.
Ni je bilo Tako sva ostala sama. Lepo je znal igrati,
še lepše govoriti. Omamil me je s svojimi sladkimi be-
sedami. In kako rado je moje mlado srce sprejemalo
— besede in glasbo. Koliko ljubezni in sreče lahko pre-
nese, čeprav je tako majhno! Brez tega se mi zdi praz-
no.«
In že kmalu v začetku drugega zvezka nisem mogla
več pisati o sreči.
»Tudi sedaj moje srce ni prazno. Toda napolnjeno
je z bolečinami in trpljenjem, z nekim neznanim nemi-
rom.
Pa ta fant me ni pustil, jaz sem ga, kajti kmalu sem
izvedela, kako je surov — celo do svojih staršev.
Neko nedeljo je pretepel očeta, da je obležal ves v
krvi. In ko sem ga vprašala: »Zakaj?« mi ni odgovoril.
Obraz si je zakril z dlanmi in jokal kot otrok. Odpusti-
la sem mu a ljubezni mu rie morem več vračati. Nekaj
mi pravi, da je bolje tako.«
Moje mlado srce pa je ranjeno. Res, čudna so člo-
vekova pota in srce je strogi sodnik.	xy
Zofija Jazbec
Pesmi
Kot dekle brezskrbno odšla sem v tujino,
iskala sem srečo ljubezni drugod.
Zdaj skrušena iščem domaČo ravnino,
ker srce in duša sta polna zablod.
Je lastovka drobna iz dalj priletela,
na okno je sedla, sklonila glavo.
Oj, dekle nesrečno, tako je zapela,
čemu zapustila si rodno zemljo.
Ti ptičica ljuba zakaj me vprašuješ,
ne vidiš, da solzne so moje oči.
Mar z mano v tujini za domom žaluješ,
saj sleherna misel mi k njemu hiti.
če 7noreš, poleti tja v mojo dolino,
tja v hišico belo na koncu vasi.
Pozdravi mi mater, saj njeno milino
pogrešam v tujini vse dni in noči.
Sporoči, kar moje srce ti naroča,
ki zopet domov se vrniti želi.
Morda izpolnila se zelja bo vroča,
da truplo v domači mi zemlji strohni.
Je ptičica žalostno pesem zapela,
na grob priletela in stresla z glavo,
življenje ti mlado tujina ti vzela,
na grobu domače ti cvetke cveto.
Pozdravljam te tiha, prelepa dolina,
pozdravljam te ljubi domači moj kraj.
Me k sebi privablja vsa tvoja mUina,
bil moje mladosti presrečen si raj.
Na vasi med drevjem vsa tiha in bela,
pa hiša kot nekdaj stoji še sedaj.
Tam moja otroška so leta cvetela,
življenje bilo je edino le maj.
Pozdravljene ljube ve ptičice male,
ki v gozdu zelenem ste našle svoj dom.
Pred burjo in dežjem ste skrite ostale,
pregnala vas nista ne toča ne grom.
Ti trata domača prijetno duhteča,
ljubeče si božala moje srce,
ob misli na te so vsa čustva plamteča,
spomini nenehno le k tebi hite.
Pozdravljeni vsi, ki ste	tamkaj živeli
in z mano preživljali	mlade ste dni.
Spomini na vas pač ne bodo zbledeli,
čeravno premnogi od	vas že trohni.
Bele meglice hitijo v daljavo,
ena za drugo se rafUo pode,
topel pozdrav mu neso čez planjavo,
njemu, ki ljubi ga moje srce.
Ljube meglice ve, ne pozabite,
kar vam naroča ljubeče srce.
Tiho, narahlo se tjakaj spustite,
kjer je življenje in upanje vse.
Samo želim, da bi z vami vzletela,
zrla nenehno bi njemu v oko.
Čustva vsa moja so v prsih vzkipela,
ker ga ljubila bom vedno zvesto.
Sive meglice pa mrko molčijo,
same hitijo tja preko poljan.
Moje oči le za njimi strmijo,
misli pa same zdrvijo čez plan.
8. stran —NOVI TEDNIK
KULTURA
St. 6 — 15. februar 1973
ZK o kulturni akciji
Sedaj kasnimo
KîEj Storiti, da bomo kul-
turno dejavnost še bolj pri-
bližali delovnim ljudem? Ka-
ko doseči, da bodo muzeji,
gledališče, likovni salon in
drugi hrami duhovne ustvar-
jalnosti še bolj polni? Da bo
v njih obogatilo svoj prosti
čas in žejo po kulturni rasti
še več delavcev, občanov. To,
a ne samo to, je bilo v os-
predju razprave na seji ko-
miteja občinske konference
ZKS Celje, kjer so pred dne-
vi govorili o angažiranosti
Zveze komimistov za uspešno
izvajanje kulturne akcije.
Razmišljanja o položaju de-
lovnega človeka v samouprav-
no organizirani kiütiiri niso
bila naključno postavljena v
Čas, ko smo manifestativno
počastili slovenski kulturni
praznik in Prešernov dan.
Pomenijo smiselno nadaljeva-
nje razprav, ki se jim tudi
celjska kulturna skupnost ne
izogiba. Za kaj gre? Za spre-
menjen položaj delovnega člo-
veka gre. Za to, da mora de-
lavec tudi na področju кШ-
ture postati oblikovalec in no-
silec celotne kulturne tvorno-
sti in dejavnosti. Da postane
dejaven, da začuti ix)trebo po
kulturnem delu in po kultur-
nih vrednotah, da postane
bolj kulturno osveščen. Ali
po domače — da bo sam pre-
skočil jarek, ki ga sedaj loči
od knjige, muzeja, gledališča,
knjižnice,,.
Katera pot nas lahko vodi
do tega cilja? Odgovorili smo
— kulturna akcija. Z njo naj
bi presegli odmaknjenost de-
la delovnih ljudi od sadov
kulturne tvornosti.
Kulturna akcija ni samo sa-
moupravno, organizacijsko in
vsebinsko utrjevanje dela
kulturne skupnosti. Kulturna
akcija kaže več obrazov spod-
bujanja — hoče, da so pred-
stavniki delovnih organizacij
aktivno navzoči v kulturni
skupnosti. Da ponovno oživi-
mo delo družbenih organov
pri posameznih kulturnih za-
vodih (pri knjižnicah, kino-
podjetju,. muzejih ipd.), pa
četudi bi se morali zadovo-
ljiti z nekakšnimi sosveti de-
lovnih ljudi. Da nadalje v ne-
posrednih razgovorih med de-
lovnimi organizacijami in kul-
turnimi ustanovami dogovori-
mo redne kolektivne obiske
predstav, razstav in drugih
prireditev. Da samoupravni
organi v delovnih organizaci-
jah razpi-avljajo tudi o kul-
turnih potrebah in željah de-
lavcev, o njihovem izpolnje-
vanju prostega časa. Ali kot
je nekdo rekel — naj tudi
kulturnemu izživljanju delav-
cev namenijo toliko skrbi kot
športni rekreaciji. Enako v
krajevnih skupnostih.
Odgovornost za takšno kul-
turno vrenje in usmeritev je
nedeljiva. To pomeni, da mo-
rajo skrb za izvedbo kulturne
akcije prevzeti poleg kultur-
nih ustanov in samoupravnih
organov v delovnih organiza-
cijah ter krajevnih skupno-
stih tudi vsi družbeni orga-
nizmi. Vsak bi si moral za-
črtati program kulturne akci-
je. Zlasti pa bi moral opre-
deliti svoje mesto v družbe-
nem dogovoru o izvajanju
kulturne akcije. Osnutek tega
dogovora bosta pripravila ce-
ljska kulturna skupnost in
občinski sindikalni svet.
Na seji komiteja so raz-
pravi j alci poudarili vlogo šo-
le v kulturnem oblikovanju
človeka. Nakazana je bila
zahteva po zaposlitvi anima-
tor j ev kulturnega dela v de-
lovnih organizacijah. Anima-
toci bi lahko mnogo prispe-
vali tudi k razvijanju ama-
terske kulturne tvornosti.
Predlagano je bilo, da bi v
celjski občini ugotovili, do
koga vse seže sedanje razgi-
bano kulturno življenje. Kri-
tike pa je bila deležna seda-
nja davčna politika, ki pre-
prečuje mecenstvo delovnih
kolektivov nad kulturnimi
manifestacijami,. Ali točneje
— ga obremenjuje, kar seve-
da ni prav.
Na seji komiteja so raz-
pravljali Juro Kislinger, Fran-
jo Puncer, Stefan žvižej, Ivan
Bele, Danica Bresjanec, Mi-
lan Bratec, Anton Aškerc, Jo-
že Valenčak, Tone Zimšek in
Jože Volfand,
Komisija za idejnopolitično
usposabljanje pri komiteju
občinske konference ZKS Ce-
lje bo pripravila povzetek raz-
prave in ga bo posredovala
vsem družbenim, samouprav-
nim in kulturnim organiz-
mom, da bodo zavzeteje in
načrtneje uresničevali kultur-
no akcijo.
Kajti res je — z izvajanjem
kulturne akcije v Celju kas-
nimo! Morda je tudi to dob-
ra spodbuda za razmislek, kaj
moramo v našem delu spre-
meniti, da bomo še pred spre-
jemom družbenega dogovora
o izvajanju kulturne akcije
(septembra letos) dosegli
mnogo več.	-nd
Kmalu
bo
Karneval
v torek se je sestal na svo-
ji tretji seji pripravljalni od-
bor za organizacijo letošnje-
ga pustnega karnevala. Priza-
devni člani prosvetnega dru-
štva Zarja iz Tmovelj so pre-
gledali dosedanje delo in ugo-
tovili, da kažejo celjske go-
spodarske in družbene orga-
nizacije dokajšnjo mero ra-
zumevanja za sodelovanje in
tako je sedaj že dve tretjini
karnevala finančno in marte-
rialno zagotovljenega.
Samo ime letošnjega kar-
nevala naj bo zaenkrat še
skrivnost, ki pa jo bomo že
pravočasno izdali. Včerajšnje-
mu sestanku sta se odzvala
tudi dva predstavnika celj-
skih gostincev in sicer pred-
stavnik Evrope in slaščičar-
ne Zvezda. Finančno in ma-
terialno pomagajo karnevalu
tudi nekateri privatniki, sploh
pa so organizatorji veseli
vsakega dinarja ali praktične-
ga darila. Dokajšnji delež bo-
sta prispevala tudi celjsko
olepševalno in turistično dru-
štvo in Celjska turistična zve-
za.
Koncert
orkestra
„Žabe"
Jutri, v petek zvečer ob
19.30, bodio v dvorani Na-
rodnega doma spet zazve-
neli zvciki celjskega ple-
snega orkestra »2abe«, ki
bo nastopil na svojem dru.
gem celovečernem koncer-
tu. Orkester, Id po daljšem
precnoru sedaj že dve leti
pridno vadi pod okriljem
2PD »France Prešeren«^ bo
imel tudi na letošLijem
koncertu v gosteh nekaj
smamh gostov. Tako bo na-
stopila Majda Sepe, poleg
nje pa še Oto Pestner in
New swing kvartet. Gost
med instrumentalisti pa bo
kitarist Mile Ferlež.
Poleg ix>pevk bo orke-
ster predstavili tudi nekaj
skladb iz repertoarja zna-
nih jaz orkestrov Glenna
MUlerja, Ray Anthony-ja in
drugih. Pod vodstvom di-
ngenta Edvarda Goršiča
pa bodo pwleg gostov so-
listi tildi člani oricestra
Stane
Jarm
razstavlja
v januarju in februarju je
v celjskem likovnem salonu
razstavljal akademski slikar
in likovni pedagog iz Kočevja
Stane Jarm. Uspešen likovni
pedagog je hkrati tudi zelo
plodovit ustvarjalec, saj je iz-
obdobja zadnjih dveh let raz-
stavil kar preko 40 lesenih
plastik. Ker za vse ni bilo
prostora v razstavišču likov-
nega salona, so jih spretni
aranžerji pri celjskem pod-
jetju Tkanina nekaj prav
s rečeno »vkomponirali« v iz-
ložbe, kar je vsekakor smisel-
no in tudi estetsko zbližalo
les s tekstilom ter tako na
nevsiljiv način leseno plastiko
približalo mimoidočim.
Jarmova razstava je bila za
Celjane in okoliške ljubitelje
likovne imietnosti pravo do-
živetje. Vodstvo Ukovnega sa-
lona je tako izpričalo svoj
posluh za kvalitetne sodobne
likovne dosežke. Jarmova de-
la so v Celju naletela na ugo-
den sprejem, saj so Celjani
veliko del tudi odkupili.
V, K.
„Apetif
do
kulture
Na zadnji seji komiteja
občinske konference ZKS
Celje so razpravljali o an-
gažiranosti ZK za uspešno
izvajanje kulturne akcije,
iVIed drugim je tudi Danica
Bresjanec spregovorila o
približevanju kultiu'e de-
lovnemu človeku. Pa je re-
kla, da ni dovolj, če samo
pripeljemo delavca v gle-
dališče ali kam drugam
uživat duhovno ustvarjal-
nost, Ampak 'da mu mo-
ramo s ponujenim progra-
mom tudi vzbuditi »ape-
tit«, da se bo še \niil v
kulturne hrame. Najbrž je
Danica Bresjanec s tem
mislila tudi na celjsko gle-
dališče, ki je T letošnji
sezoni (če Izvzamemo go-
stovanje Mestnega gledali-
šča ljubljanskega) nekam
hudo resno ...
Iz dnevnika SLG
Priprave na premiero Gombrowiczeve komedije
IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE gredo v tretjo fazo
izdelovanja. Po branju za mizo in podrobni postavi-
ivi na oder je ta teden v znamenju začetnih, še gro-
bih premikov od besede do odrskega gibanja, ki pa že
dobiva razvidne konture končne ustvaritve. Režiser
predstave je Dušan Jovanovič, v eni glavnih vlog pa
se bomo srečali s Pavletom Jeršinom, ki je s prvim
januarjem tega leta podpisal ponovni angažma s celj-
skim gledališčem. V komediji — premiera bo druge-
ga marca — bo nastopil ves ansambel. — Prelimi-
narni študijski pogovori med ansamblom in režiser-
jem Francijem Križajem so prav tako že intenzivno
zastavljeni. Konec aprila bo namreč že zadnja pre-
miera letošnje sezone, Sofoklejeva ANTIGONA. Zasedba
je naslednja: Marjanca Krošlova v naslovni vlogi,
njeno sestro Ismeno bo igrala Ljerka Belakova, Kreon
bo Stanko Potisk, Stražar Bruno Vodopivec, Haimon
Borut Alujevič, Teiresias Bogomir Veras, Glasnik
Janez Bermež, Evridika Jana šmidova. Vodja zbora
Sandi Krošl, v zboru pa Ivo Ban, Marjan Dolinar,
Pavle Jeršin, Miro Podjed, Jože Pristov, Marko Sinu
čič. Štefan Volf in Matjaž Arsenjuk. Uprizoritev bo
skušala biti čimbolj verna duhu antičnega avtorja
—	delo je bilo napisano pred poltretjim tisočletjem
—	vendar ne v smislu idealizirane podobe ali rekon-
strukcije, niti v smislu modernizacije ali po sili ak-
tualiziranja. Skušala bo posredovati zgodbo iz njene-
ga realnega sveta, razmišljala bo o smislu človeko-
vega dejanja in njegove usodne povezanosti z min-
ljivostjo, tehtala bo njegove odločitve in skušala
odgovoriti na vprašanje, ali je moč določiti, racio-
nalizirati, doumeti, razumeti (nenapisane) večne za-
kone, po katerih se ravna človek v urah svoje člo-
veške preizkušnje, mimo zakonov, ki si jih postavlja.
J. ž.
Minuli teden so se zbrali
člani amaterskega gledališča
»Zelezar« Celje-store na red-
nem občnem zboru in pregle-
dali svoje dosedanje delo. Po
podanem poročilu predsedni-
ka Štefana Gerkeša je ste-
kla zanimiva razprava, ki je
odprla številne že nakazane
probleme pri delovanju ome-
njenega amaterskega gledali-
šča. Pokazala je na tiste pro-
bleme, s katerimi se najčešče
srečujejo tisti, ki delajo na
tem področju iz entuziazma,
z ljubeznijo, in če vsega te-
ga ne bi nosili v sebi, jih tudi
na odru ne bi nikdar sreče-
vali. Domenili so se, da bo
novi repertoar vseiboval manj
del a bodo tista še kvilitetne-
je pripravljali kot doslej, če-
prav so že sedaj, v komaj eno-
letnem obdobju popolnoma o-
pravičili svoj obstoj. Zaupa-
no jim je bilo sodelovanje na
zveznem srečanju amaterskih
gledališč v Prizrenu, kjer so
poželi izreden uspeh. Se ved-
no Pa jim predstavljajo pro-
Ponovno izvoljeni predsednO
upravnega odbora Stefan
Gerkeš podaja poročilo '
opravljenem delu.
blem kadri — tako režisersk
kot igralski. Razveseljivo P«
je to, da med njihovim vrsta
mi srečujemo precejšnje šte
vilo mladih.
Na občnem zboru so si z8
dali tudi eno pomebnih naloí
Skušali bodo še bolj pritej
niti k svojemu delu več čli
nov kolektiva železarne v Sto
rah in pa tudi še bolj razgi
bati še celotno kulturno ži^
ljenje v svojem kraju. To јШ
je deloma uspelo še sedaj, i
prizadevanja bodo usmerjen
k še večji aktivnosti na oW
janju kulturnega življenj
Stor. To pa je v danem tr<
nutku neprecenljive vredni
sti, saj so v svojem poslal
stvu kot amatersko gledal
šče neposredna in konkretn
vez med umetnostjo in na
širšimi množicami občano"
Zdaj, ko smo že v samei
startu kulturne akcije, pre<
sitavi j a celoten kolektiv ^
terskega gledališča aktivneÉ
m neposrednega kultum^É
animatorja.
DRAGO MEDVi-
V Slovenskih Konjicah so še posebno slovesno pro-
slavili kulturni praznik slovenskega naroda. V nabito
polni dvorani konjiškega kulturnega doma je v petek
zvečer spregovoril o pomenu Prešernovega dela pred-
sednik Kulturne skupnosti Slovenske Konjice Franc
šelih, za njim pa je povzel besedo predsednik občinske
skupščine Franc Tepej, kjer je pozdravil rojaka, mla-
dinskega skladatelja in pedagoga Maksa Pimika, mu
čestital ob sedemdesetletnici in mu izročil posebno pri-
znanje občinske skupščine. Skladatelj se je zahvalil
rojakom in poudaril, da kljub letom, ki jih preživlja
v Tolminu, ni pozabil na konjiške rojake in je označil
Konjice kot zibelko mladinskega zborovskega petja in
ustvarjanja. Sam je leta 1937 v Konjicah ustanovil
'društvo zborovodij. Nepozaben večer pa so pripravili
pevci mladinskega mešanega pevskega zbora »Maribor«
pod vodstvom Branka Rajšterja in navdušili številne
poslušalce, ki so doživeli enkraten kulturni dogodek.
Na sliki: Predsednik skupščine občine Slovenske Konji-
ce ing. Franc Tepej izroča skladatelju in jubilantu
Maksu Pimiku posebno priznanje. Foto: D. Medved
St. 6 — 15. februar 1973
NOVI TEDNIK ~ 9. stran
Ob obletnici pohoda XIV. divizije

Pred 29 leti se je legendarna XIV. divizija na svojem pohodu premikala
tesno mimo Celja, pravzaprav kar precejšnji kos po današnjem ozemlju
celjske občine. Po bitki v dolini Gračnice se je divizija s švabskimi enotami
za petami prebila čez Olešje in Sv. Peter, Breze proti Štoram. Kolona se
je vila po krajih, kjer se je tolkla in bila uničena I. celjska četa ter proti
jutru prišla do bližine Štor.
ČE BI TAKRAT
VEDELI, BI ŠLI
SKOZI CELJE
Anton Mavric, vodja obve-
ščevalne v Tomšičevi se ta-
jtole spominja dogodkov:
»Ko smo obveščevalci in
predhodnica pretipali teren,
ko so bile postavljene zasede
v smeri Celja in Šentjurja, se
je začel prehod. Po borbah
prejšnjih dni je billa divizija
precej pomešana in ni šla čez
Voglajno, železnico in cesto v
zapovrstnem redu brigad.
Spommj-am se, da je med
pr^odom bilo treba spustiti
skozi dva vlaka. Zares smo se
čudili, da je tako blizu Ce-
lja, močne postojanke &va-
bov, šlo tako gladko in brez
strela. Seveda smo pozneje
zvedeli, da je büo Celje ma-
lone prazno, ker so Švabi vse
svoje sile razporedili ob cesti
proti Zidanemu mostu. Bitka
v dolini Gračeice prejšnji
dan jim je dala misliti, da
se bomo prebili po-i Rimskih
Toplicah v Zasavje, v revirje
in proti Mrzlici. Tak namen
je do tistega dne tudi bil. če
bi takrat to vedeli, seveda če
bi poveljujoči takim obvesti-
lom verjeli, bi mogla divizija
narediti pravi politično^ro-
pagandni pohod skozi Celje.
O tem je danes, ko so na vo-
ljo dokumenti, lahko govori-
ti, a takrat... «
IZTIRJEN VLAK —
ŠVABOM ZA
SPOMIN
Obveščevalec Anton Peric,
Sercerjevec, se spominja, da
je Šercerjeva v predhodnico
poslala del svojih čet in z
njimi zasedla most, progo in
cesto, razporedila zasede in
utrdila mitraljezka gnezda v
stavbah za ovinkom iz Stoa:
proti Šentjurju. Spominja se,
da so zadnji borci XIV. divi-
zije šili čez Vc^lajno, železni-
co in cesto, ko se je že dani-
lo. Tudi njemu se zdi čudno,
da zasede niso naletele na
nobeno patruljo.
Značilna je tudi izjava To-
neta Muca, ki je bil med po-
hodom borec v Tomšičevi, to-
rej v koloni, ki je sicer po-
spešenega koraka forsirala
most, progo in cesto. Pravi,
da se marsikaterega okolja iz
pohoda bolje spominja, ker
se p>ač ni nič posebnega zgo-
dilo. Spommja se le koman-
dantov, ki so priganjali, naj
se hitreje premikajo, to pa se
je dogajalo pri vsaki cesti, ob
vsaki železniški progi, pri
vsakem mostu.
Divizija, ki so jo Švabi sle-
dili v snegu, pa vseeno ni ne-
opazno šla mimo Celja. Za
to je poskrbel minerski vod,
ki je prej nemočno opazoval
vlake, ki so jih zaradi varne-
ga prehoda kolone marali
spustiti mimo. Ko pa so zad-
nja borci lezli v nasprotni
breg, so jadmo nastavljali
»čokolado«, vžigalne vrvice in
sprožilce. Dan se je belil, ko
je za hrbtom divizije, spodaj
pri štorah, strahovito počilo.
Lokomotivo je raztreščilo,
vlak je iztiril. Tako so miner-
ei štirinajste zgovorno zabe-
ležili kraj, kjer je divizija
med pohodom prišla najbliž-
je Celja.
Po borbah na Konjiški go-
ri, v grapah okoli Lindeka, se
je divizija prebijala na Paski
Kozjak. Lete«, po 29. letih, bo
•po njihovih stopinjah iz Do-
brne krenila velenjska mla-
dina in skupaj s preživelimi
borci XIV. divizije obujala
spomin na tiste slavne, ven-
dar nadvse težke dni, ko je
na okupiranem področju Šta-
jerske vzplamtela vera, da je
blizu konec krvave vladavine
hitlerjevih hord.
J. Kr.
MinuM teden je bila v Narodnem domu v Celju sveča-
nost, ki jo je pripravila celjska občinska skupščina ob
kulturnem prazniku slovenskega naroda in življenjskem
jubileju častnega meščana in književnika Frana Roša.
Zbranim kulturnim in prosvetnim delavcem je spre-
govoril podpredsednik občinske skupščine prof. Jože
Marolt, za njim pa še predsednik skupščine celjske
Kulturne skupnosti prof. Anton Aškerc. Podeljena so
bila tudi priznanja umetnikom za njihovo delo Iz sklada
za pospeševanje individualnega umetniškega ustvarja-
nja in znanstvenega dela. Nagrade so prejeli: Vera
Kolšek, Marjan Dolinar, Ivan Stopar, Zdravko Božičnik,
Darinka Pavletič - Lorenčak, Avgust Lavrenčič, Jure
Šarlah, aranžerska skupina zlatarske razstave celjskega
obrtnega sejma In društvo oblikovalcev. Na sliki: prof.
Anton Aškerc izroča darilo književniku Franu Rošu
ob njegovi petinsedemdesetletnici. Foto: D. Medved
Akcijski program „GRADNJE"
O nekaterih uspehih kolektiva gradbenega podjetja »GRADNJA« Ža-
lec, o njegovi preusmeritvi na proizvodnjo Schiedel dimnih cevi, smo v
našem časniku v preteklem letu že pisali.
Kot ključna naloga sprejetega akcijskega programa pa se postavljajo
naloge v zvezi z nadaljnjo razširitvijo proizvodnje dimnih cevi, s katerimi
se je podjetje na tržišču že močno uveljavilo. Gre za to, da se v tej de-
javnosti v celoti preusmerijo v Industrijsko proizvodnjo, kajti v podjetju
so ugotovili, da v sami gradbeni operativi, ki je nekoč predstavljala osnovo
podjetja, v bodoče ni ustrezne perspektive.
Gradbeno operativo je v
núnulem obdobju spremljala
težav. Tržišče je nare-
kovalo pogoje, ki so jih s te-
žavo zmagovali ali pa sploh
Pri vsem tem pa je sta-
iije omogočilo le nizko aku-
iiiulativo ter ni zagotovilo ni-
! kakršne večje perspektive,
i Zaradi tega se je kolektiv od-
ločil za preusmeritev. Prve
^ve so bile kmalu prema-
^^ in proizvodnja Schidel
Tininih cevi je st^la.
i Nova proizvodnja je hitro
i^la kupce. Tržišče jo je
■ kot dobro sprejelo. Zara-
tega je razumljivo, da si
kolektiv v letošnjem letu
pričeval, da poveča obseg
'Pfoizvodrvje V sodelovanje se
'j® vključila tudi Cinkarna Ce-
'Че. ta izdeluje notranji del
|Qimnih tuljav ter organizira
'^H* P^ajo. 2e dosedanje
,^®lovanje je pokazalo od-
iipw 'Rezultate, zato sta ko-
»en^K ^^^ podpisala po-
mïï bodočem sodelova-
ше^ ^ letošnjem proizvod-
»stiJi'^^^"^^ si ]e kolektiv po-
r450	da doseže kar
starih dinarjev
f^rebn?!: ^ ^^	P®-
i-o tejj	napori. In ravno
»cijskfi!	v njihovem ak-
j, '^eni programu.
(■Vse sP®.'^ program zadolžuje
izacij/^^® v delovni organi-
Jstjo j'^ se z vso odgovomo-
Г2 orp	nalog v zvezi
íÜrecijH^^acijo proizvodnje,
tki
So riJ?^ treba več zadev,
orgajy^osredno povezane z
fijo no^^'j^ dela in proizvod-
P *^oaviti še nekatere stro-
je ter zagotoviti tako organi-
zacijo dela, ki bo omogočila
dosedanje optimalne proiz-
vodnje. Podobno kot v dru-
gih delovnih kolektivih tudi v
Gradnji ugotavljajo, da je na
področju izkoriščanja delov-
nega časa še veliko rezerv.
Stalež bolnikov je po njiho-
vem mnenju previsok, zato
ga je treba znižati. K temu
bodo prispevali izboljšani
pogoji dela. Tudi disciplina
ni vedno takšna, kot bi mo-
rala biti in kot si jo želijo,
zato so jo sklenili zaostriti.
Prav tako p>a so si v svojem
stabilizacijskem programu za-
stavili nalogo, da zaostrijo
odnose do kupcev, da nemu-
doma izterjajo vse dolžnike
ter v tx>doče zagotovijo se-
lektivno politiko tudi v pro-
daji.
izboljšano poslovanje terja
temeljit pregled in analizo
stroškov Veliko sKrO pa oo-
do posvetili tudi varčevanju
in to na vseh področjih — od
kilometrm, dnevnic do racio
nalne uporabe reprodukcij
skega materiala. Da bi kolek
tiv dosegel v letošnjem letu
še boljšo likvidnost, bodo ve
liko svojih naporov usmerili
na področje izvoza, kjer ima-
jo letos v načrtu, da bodo iz-
vozili svojih izdelkov za oko-
U milijon šilingov Izbira
kupcev po njihovih plačilnih
sposobnostih ter uvedba no
tranjega posojila, o katerem
razmišljajo v svojem akcij-
skem programu, in prosto-
voljno delo ob prostih sobo-
tah, pa so nadaljnji ukrepi,
ki naj bi v letošnjem letu
utrdili položaj delovne orga-
nizacije v sklopu celotnega
gospodarstva v žalski občini.
Razumljivo p>a je, da v svo-
jem programu p)Ostavljajo tu-
di naloge s iKKiročja delitve
dohodka in nagrajevanja de-
lavcev. Ponovno bodo preana-
ШагзИ merila ter za^tovili
kar najbolj objektivno nagra-
jevanje po delu, pri čemer pa
bodo seveda izhajali iz dolo,
čil samoupravnega sporazu-
ma. Ne nazadnje so si posta-
vili naloge s področja izobra-
ževanja delavcev, pri čraner
bodo organizirali vrsto oblik
dodatnega usposabljanja de-
lavcev. Pregledali bodo še do-
sežke dosedanjega štipendira,
nja in postaviU konkretne na-
loge tudi na tem področju
Kot pomembno nalogo v
svojem akcijskem programu
pa je kolektiv postavil vpra-
šanje integracije. Industrija
gradbenega materiala je po
njihovem mnenju preveč raz-
drobljena. To velja tudi za
gradbeno operativo. Program
zahteva od vodilnih delavcev,
da takoj pristopijo k analizi-
ranju možnosti za pwvezova
nje s sorodnim podjetjem,
kar bi brez dvoma pogoj ilo
še večjo perspektivo v razvo-
ju industrije gradbenega ma-
teriala, še širše odprlo pot na
tržišče ter zagotovilo v bodo-
če še hitrejši razvoj kolekti-
va, ki je z velikimi napori
dosegel to, kar danes ima.
BERNI'STRMCNIK
Film
Tecien slovenskega filma je
za nami. V šestih dneh so si
ljubitelji domačega filma lah-
ko ogledali šest filmskih del,
in sicer Amandusa, Zaroto,
Družinski dnevnik, Nevidni
bataljon, Nočni izlet in Ne
joči, Peter. Po številu gledal-
cev, bilo jih je 2.111, teden
slovenskega fihna ni v celoti
usp)el. Vendar pa je res, da
je bila to prva taka filmska
manifestacija v Celju in da je
za začetek tudi ta naklonje-
nost občinstva dober znak.
Izbor filmov zaradi več razlo-
gov gledalcem ni mogel po-
nuditi atraktivnejših srečanj
s slovensko filmsko ustvar-
jahiostjo. Tako je odpadla
tudi slavnostna premiera
Hladnikovega dela Ko pride
lev, ker ni bilo na voljo no-
bene kopije. V program so
bile uvrščene manj znane in
tudi manj komimikativne
stvaritve, vendar pa zanimi-
ve in dragocene, saj smo na
nekatere že skoraj povsem
pozabili.
Posebno privlačnost Tedna
slovenskega filma je predstav-
ljal p>osvet o nekaterih pro-
blemih slovenske kinemato-
grafije. 2e udeležba filmskih
delavcev iz Ljubljane (Fran-
ce Stiglic, Milan Ljubič, Ma-
tjaž Klopčič, Boštjan Hlad-
nik, Jane Kavčič, Demeter Bi-
tenc, Mako Sajko in drugi)
je pokazala na pomembnost
in raznovrstnost problemov,
s katenmi se srečuje sloven-
ski film v zadnjih letih.
Na katere dileme je opozo-
ril celjski posvet? Film mora
postati družbeno enakovreden
del slovenske nacionalne kul-
ture. Pc vojni se je moral
razvijati kot svojstvena in-
dustrijska veja, v zadnjem
obdobju pa bi se naj, kot so
nekateri želeli, podrejal trž-
nim razmeram, če želimo
pravšnji odgovor na vpraša-
nje. kaj hočemo s sloven-
skim filmom, p)otem moramo
opredeliti njegovo vrednost
v slovenski kulturi. V druž-
beni miselnosti bodo nujne
spremembe, saj zahteva Icva-
litetna filmska proizvodnja
prav toliko družbene skrbi
(materialne, finančne in dru-
ge) kot gledališče ali katera-
koli kulturna dejavnost.
Samoupravno organizirana
kultura daje filmskemu us-
tvarjanju novß možnosti raz-
voja. Finansiranje filmskih
projektov bo vse manj ome-
jeno na sklade ali proračun-
ske kvote. Neposredno pove-
zovanje kinematografije z
združenim delom, temeljnimi
kulturnimi skupnostmi, obči-
nami in zainteresiranimi bo
omogočilo realizacijo novih
del in morda povsem lokalnih
filmskih pobud, ki pa bi bi-
le pomembne za celotno na-
cionalno tvornost. Ali kot je
nekdo v razpravi vprašal —
zakaj dele Celjskih grofov
ne bi doživelo filmske upo-
dobitve?
Da bo področje kinemato-
grafije hitreje prebrodilo se-
danje krizne stanje, mora
ustvarjalneje iskat: možnosti
sodelovanju med filmsko pro-
izvodnjo. rsproduktivno kine-
matografijo iT distribucijo.
Ce hočemo zaščititi domačo
filmsko tvornost moramo tu-
di razbrati razmc^re, v katerih
se koplje repwoduktivna ki-
nematografija. Enostransko
gledanje na usodo in položaj
slovenskega filma (samo na
proizvodnjo ali samo na ki-
nematografe), bo samo po-
slabšalo in podaljšalo seda-
nje stanje. Zato ni lahko za-
vreči misli, da bi morali zno-
traj slovenske kinematografi-
je podpisati družbeni dogo-
vor, ki bi zagotovil spreme
njeno družbeno izvrednote-
nje domačega filma. In s tem
tudi podaril možnost dolgo-
ročnega načrtovanja in r^vo-
ja slovenskega filma.
Celjski posvet o filmu je
razgrnil tudi nekatere druge
vidike sedanjega stanja v slo-
venski kinematografiji. Na
primer — zakaj ne zagotovi-
mo filmskega dokumentacij-
skega gradiva o važnejših po-
javih in dosežkih v razvoju
naše diužbe. Zakaj ne posta-
ne filmska vzgoja ena izmed
rednih oblik vzgoje v učno-
."zgojnem procesu? Kakšen
dogovor bi moral veljati med
kinematografijo m TV, ki je
sedaj v privilegiranem polo-
žaju kot prikazovaiec velike-
ga ."Števila filmskih stvaritev?
Kaj bi morali spremeniti v
davčnem sistemu, da bi lahko
kinematografi uspešneje
opravljali pK)slanstvo množič-
nega komunikativnega medija.
V	večini slovenskih občin so
namreč ponovno predpisali
prometni davek na kinemato-
graiGke vstopnice. Dalje —
zakaj so deiovnc organizacije
kaznovane, če želijo z mecen-
stvom izkazati svoj posluh za
kulturno tvornost Režiser
France štiglic je v razpravi
na posveta dejal, da se slo-
venskemu filmi navzlic vse-
mu obetajo jasnejše zarje.
V	okviru kulturne skupnosti
so prizadevanj? za načrtnej-
še urejanje razmer v sloven-
ski kinematografiji že dala
prve rezultate. Tako živo za-
nimanje za film, kot je v zad-
njem ča«:u izraženo v nekate-
rih občinah, pa bo seveda sa-
mo omogočilo, da bodo post^
le razvojne perspektive do-
mačega fihna manj čme, kot
so bile v zadnjih letih.
Ni naključje, da so film-
ski delavci iz Ljubljane pou-
darili vrednost takih delovnih
posvetovanj in da so tudi pre-
dlagali, naj bo Celje gostitelj
»fihnsküi srečanj«. Kakšna
bodo ta srečanja, bo potreb-
no še domisliti. Vendar pa je
že ta prvi celjski posvet o
poteh slovenskega filma po-
kazal na bogastvo problemati-
ke, s katero bo organizator
posveta (NT in RC, celj-
sko Kinopo'djetje in Kulturna
skupnost) seznanil slovenske
družbene in kulturne dejav-
nike.
Zapišemo lahko, da se Ted-
nu slovenskega filma ponuja
lepa priložnost. Priložnost, da
postane izjemno zanimiv kul-
turni dogodek na celjskem
območju.
J. V.
10. stran —NOVI TEDNIK
KULTURA	St. 6 — 15. februar 1973
Vrtiljak
dogodkov
ŠENTJUR
Nov vrtec
Te dni se bodo v nov otroški vrtec v Šentjurju že preselili
malčki, ki so do ïdaj bivali v neprimernih in premajhnih prostorih.
Uradna otvoritev bo za 8. marec — Dan žena. Nov vrtec je mon-
tažni, sprejme pa lahko 120—130 otrok. Prostora bo dovolj tudi za
oddelek šolskega varstva. Z izgradnjo tega vrtca .so krite potrebe za
varstvo v Šentjurju, medtem ko bo za okoliška naselja Hruševec
in kasneje Novo vas potrebno odpreti še po en oddelek.
Letos je predviden v sklopu dozidave k šoli v Slivnici en odde-
lek za približno 20 otrok, prav tako tudi v Ponikvi pri Grobelnem,
kjer bi bilo možno vključiti v varstvo 30 do 35 otrok. Za ureditev
prostorov oziroma dozidavo varstvenih oddelkov v Slivnici, Ponikvi
in na Planini ter za naselji Hruševec in Nova vas v skupni zmoglji-
vosti za 125 otrok bodo v šentjurski občini potrebovali okoli 2,700.000
dinarjev. Od sredstev, zbranih iz prispevne stopnje, bodo za ta na-
men porabili 950.000 din, razliko oziroma manjkajoča sredstva za
izvedbo tega programa pa bodo Icrili s kreditom, katerega naj bi
odobrila Republiška skupnost otroškega varstva. Računati morajo
s tem, da bodo sredstva TIS-a po prispevni stopnji 0.45 odstotka
obremenjena s precejšnjimi anuitetami.	D. POŠ
CELJE
Aero za Bangladeš
Prvi veleposlanik LR Bangladeš v naši državi Aminur Rahman
Sam.4ud Doba, ki je prejšnji četrtek obiskal Aero, je v pogovoru
s predstavniki tega kolektiva izrazil pripravljenost svoje države za
razvoj poslovno-tehničnega sodelovanja z Aerom. Bangladeš, ki si
je šele lani izboril neodvisnost, rabi za razvoj svojih državno-pravnih
in diplomatskih služb velike količine pisarniškega materiala, kate-
rega glavni proizvajalec v naši državi je Aero. Vendar Bangladeš
ni zainteresiran le za nakup teh proizvodov. Gre jim zlasti za raz-
voj kemične in grafične industrije doma, prav tu pa lahko Aero
stori veliko. Veleposlanik Bangladeša je zato odprl vprašanja po-
slovno-tehničnega sodelovanja in skupnih vlaganj v razvoj te indu-
strije v Bangladešu. Obe strani sU bili s pogovori izredno zado-
voljni, vendar konkretnih odločitev za sedaj še ,ni. V Aeru so nam
povedali, da bodo vzpostavljene stike razvijali naprej, saj so izred-
no zainteresirani za sodelovanje s to državo, ki šteje preko 80 mili-
jonov prebivalcev.	B. S.
FRANKOLOVO
V spomin žrtvam
v ponedeljek, 12. februarja, se je ob osemindvajseti obletnici
najgrozovitejšega okupatorjevega zločina na Slovenskem zbralo ob
grobovih talcev na Stranicah več kot sto svojcev žrtev zatem
članov Zveze borcev iz Slovenjskih Konjic, Celja in bližnjih krajev,
šolski otroci iz Stranic in drugi.
Svečanost je začela godba na pihala iz Slovenskih Konjic pev-
ski zbor pa je zapel nekaj žalostink in borbenih pesmi, šolski
otroci iz Stranic so spomin sto Ulcev počastili z lepimi deklama-
cijami. Med nastopajočimi je bila tudi mladinka iz Slovenskih
Konjic.
v spominskem govoru je domačin Konrad Sodin orisal tragičen
dogodek tistega dne, ko so gestapovci vzeli v tej ozki dolinici živ-
ljenje sto slovenskim možem in fantom.
Po žalni svečanosti je občinski odbor Zveze borcev iz Sloven-
skih Konjic povabil ožje svojce žrtev na kosilo. Goste je pri tem
srečanju pozdravil predsednik občinskega odbora ZB in se med
drugim spomnil pokojne Skaletove mame, ki se je vsako leto ude-
leževala te svečanosti. Letos pa je ni bilo več med njimi.
S. KRAJNC
ŠMARJE
Več pomoči
v Šmarju pri Jelšah je imelo preteklo soboto svoje H. redno
skupščino Društvo telesnih invalidov. Pregledali so dosedanje delo
in poslovanje društva ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor
in delegate za II. skupščino Zveze društev telesnih invalidov Slo-
venije.
Društvo je bilo ustanovljeno 1969. leta. Ob ustanovitvi je bilo
* izrednih finančnih težavah, pa tudi primernih prostorov za ura-
dovanje ni imelo. Kasneje jim je Stanovanjsko podjetje Šmarje
pri Jelšah priskrbelo prostor v Rogaški Slatini, kjer še danes de-
lujejo. Danes imajo včlanjenih preko 600 članov, vključili pa jih
bodo še 700. Številka 1300 je za to občino zaskrbljujoča, saj je
razmeroma siromašna, ima pa toliko več revčkuv, ki so potrebni
vsestranske moralne in materialne podpore. Društvu tudi zdaj pri-
manjkuje sredstev, zato prireja sieJolove, katerih čisti dobiček
zamenja za sanacijo socialno šibkih članov Glede na številne ne-
sreče pri delu in na cestali se bo število članov brez dvoma iz
leta v leto večalo. Ce bi društvo uspelo včlaniti kot podporne
člane vsaj 12 večjih podjetij, bi si finančno lahko znatno opomo-
glo. Namen društva je zavzemati se pri vseh upravnih organih,
zavodih in gospodarskih organizacijah za take odnose do invali-
dov, da bodo le-ti z lastnim delom lahko preživljali sebe in svoje
družine.
Vsekakor je Društvo invalidov v občini Šmarje pri Jelšah po-
leg RK ena najbolj humanih organizacij in zasluži vso družbeno
pomoč in podporo.
SLOVENSKE KONJICE
ZK se bo sestala
Pred durmi je seja občinske konference ZK. Med osrednjimi
vprašanji, ki Jih bo obravnavala, bo analiza o uresničevanju ustav-
nih dopolnil, ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela
hi nadaljnja krepitev samoupravljanja v delovnih organizacijah.
Potrebno gradivo je pripravila posebna delovna skupina, т kateri
so bili člani občinskega komiteja ZKS in občinskega sindikalnega
sveta. Z anketnimi vprašanji so zajeli vse delovne organizacije na
območju občine.	V. L.
/ „ Rog H'' podne vi
v pekarni Rogla so s prvim februarjem pričeli delati po no-
vem delovnem času, ki bo po sporazumu veljal samo za dnevni
čas. Kruh bodo pekli prejšnji dan, zjutraj pa ga bodo razvažali
potrošnikom. Tem je bilo posebej objašnjeno in tudi zagotovljeno,
da ne bodo nntrošniki v nirf.nu.r nCkiwInv^nî	V I.
Naše šole vsepovsod
kajžica res ni velika
Tako pravi pesem, a tako pravijo tudi Ponkovljani. Otroci in šolniki,
ki se stiskajo v šoli, ki je bila zgrajena 1898. leta, prenovljena 1926, zdaj
pa čaka na razširitev ali pa na svojo mlajšo sestro v bližini zdajšnjega
športnega igrišča. Sicer pa na Ponikvi pri Grobelnem šolstvo ni nekaj no-
vega, ni posledica modernizacije, časa. Šolstvo so poznali kmalu po letu
1700, ko so bojda neki menihi učili branje in pisanje v nekem starem
trdnjavskem stolpu.
Toda zdaj smo v dvajse-
tem stoletju. Februarsko ju-
tro se budi, od Ožbolta pro-
ti Hotunjam že rdeče sonce
steguje svoje žarke in preko
vasi sega na cesto. Po njej
capljajo v šolo male postave
in na glavah ima vsak po
en majhen košček sonca. To-
plo jim je — tukaj zunaj in
v šoli, kamor so bili name-
njeni. Kljub lemu, da je šola
že stara in tesna, je v njej
toplo. Morda zaradi tega, ker
so toliko v tej svoji šoli na-
redili somi. Zdaj jih je 256.
Toda pred sto leti jih je bilo
skoraj za sto več.
RAVNATELJ
JE V ZBORNICI
»Je ravnatelj v šoli«, vpra-
šam punčko s kitami na hod-
niku, ko si sezuva čevlje. »Ja,
v pisarni »o!« Krenem po
stopnicah navzgor. Ob steni
so zloženi čeveljci, škomji,
gojzerji. Hodnik je širok. Po
zidovih vse polno risb. Na
eni je z akvarelom naslikana
šola. Prav takSna, kot je zu-
naj, vsa kopajoča v soncu,
rumena kot cekin. Na vratih
piše zbornica. Odprem. Iščem
ravnatelja. Učitelji se pri-
pravljajo na prvo uro. V kotu
zagledam znan obraz. Sedem.
Pišem v beležnico. Medtem
časom se zbornica sprazni,
utihne. Z ravnateljem osta-
neva sama »Vidite, niti pi-
sarne nimaim. če kdo pride,
ga nimam kam peljati, da bi
se pogovorila, če imam kak-
šno delo, da potrebujem mir.
ga nesem domov in doma
opravim. Tako imam pol stva-
ri v šoli, pol doma v stano-
vanju.« Povprašam po pro-
storu. »Zdaj imamo osem raz-
redov — osem oddelkov«, po-
vzame ravnatelj Maks Ko-
vačič, »imamo dve vzporedni-
ci. Potrebovali bi še eno vzpo-
rednico. V šestem razredu
imamo 39 učencev, v petem
pa 44. Sreča je v tem, ker
so razredi veliki in je kljub
velikemu številu učencev v
prostoru dober zrak.«
V belem predpasniku vsto-
pi v zbornico in prinese na
pladnju velike skodelice za
kavo.
VELIKO ZASELKOV
Po hodnikih je mir, le tu
in tam skozi kakšna vrata
vzklik. Ob stenah pa počiva-
jo obuvala najrazličnejših ob-
lik in barv. Ti čevlji so pri-
capljali iz Hotunj, Boletine,
Okroga, Podgaja, Zagaja, Sr-
ževice, Luteri j. Sloma, Ostrož-
nega in Slatine, če jim bo
uspelo, bodo z novim šolskim
letom vozili s šolskim avto-
busom v šolo na Ponikvi še
otroke iz Dolge gore, Pobove-
ga in ostali del Ostrožnega,
To željo so izrazili že neka-
teri starši sami.
Zbornica je tesna. Na levi
knjižne omare, od tal do stro-
pa, vse pohio. Na zgornjih po-
licah knjige, spodaj avdiovizu-
alna pomagala, aparati. S te-
mi pripomočki so dobro
opremljeni, le ustreznega pro-
stora nimajo, kamor bi to vse
lepo spravili. Toda kljub ve-
liki prostorski stiski se je
predvsem od leta 1968. na šoli
marsikaj spremenilo.
Deske na tleh je zamenjal
lep, svetal parket. Spodaj pri
vhodu so po tleh lične plošči-
ce. Hodnik je lepo preple-
skan z oljnato barvo. Po hod-
nikih so omare. To so otroci
naredili sami. V izredno ak-
tivnem tehničnem krožku. Kaj
bi brez njega?!
POMAGAJ
SI SAM IN ...
v šestem razredu je skoraj
40 učencev. Po stenah so ris-
be. Na levi strani je omara.
V njej so učila. Veliko učil,
ker je tudi omara velika. Ra-
zred tako služi kot nekakšen
kabinet. Omaro so mladi »teh-
niki« naredili sami. V nasled-
njem razredu prav tako oma-
re, lastno delo, vse polno, zlo-
7.Р-ЛО ч^тдЛр-по. a skrbno ure-
jeno. Razred igra dvojno vlo-
go: učilnica klasične oblike in
kabinet. V zgornjem nadstrop-
ju so stranišča preuredili v
skladišča učil. Za globuse,
karte itd.
V naslednjem razredu je fi
zika. Matematika. Velika oma-
ra od tal do stropa. Tudi last-
no delo. Motorji, baterije,
transistorji, prenosniki. Mo-
drost dvajsetega stoletja se je
preselila v omaro, ki so jo
izdelali otroci, ker nimajo ka-
bineta. Prava šola za življe-
nje. V nekem razredu je tudi
telovadnica. Grede, koza in
skrinja so delo otroških rok.
Preobleke pa jim je sešil va-
ški krojač. Pravijo, da so Eia-
nova konkurenca.
Fenomen pa je podstrešje.
Prijetno diši. Kaj ne bi, saj
je tam kuhinja, sicer brez
vode, a bodo tu montirali
majhen hidroforček. Dobili so
tudi hladilnik. Na p>odstrešju
je tudi razred. Sami so ga
preuredili. Tabla je narejena
tako da "je pomična in se od-
pira kot vrata. Pa se tudi
mora, ker so zadaj dimnične
odprtine, dimnikar pa mora
od časa do časa očistiti črne
luknje. V kotu je še nekaj
prostora, tam bo omara. Že-
lezne elemente je po nizki ce-
ni dal Alpos. Na stropu gori-
jo svetle luči. Sami. so jih na-
redili. Kajti v razredu je sa-
mo eno okno. Skozenj sicer
vidiš Savinjske Alpe, a je ta-
ko majhno, da bi mladim
očem samo škodovalo. Zato
je v razredu cel dan v službi
električna luč. In tako na-
prej. Zdaj pripravljajo, da bo-
do zadnjo luknjo na podstreš-
ju porabili še za nekaj. Že za
kaj, prav jim bo prišlo. In
tako ne bo prostora na pod-
strešju niti za miši!
H članov kolektiva z rav-
nateljem vred. Trije predmet-
ni, Sodem učiteljev, trije od
njih študirajo. Pretežno mla-
di ljudje, šest komunistov. Ta-
Koj jeseni bi rabili še enega
učitelja za razredni pouk pa
fizkulturnika, saj imajo na
šoli izredno aktivno šolsko
športno društvo. Pred dvema
letoma so uredili igrišče. So
vnet: košarkaši, rokometaši,
atleti, strelci, šahisti in igral-
ci namiznega tenisa. Ponosni
pa so na svojo folklorno sku-
pino, literamo-dramsko, glas-
beni krožek, p)evski zbor in
harmonikarje. Vse polno iz-
venšolskih aktivnosti poznajo
in vedno še ostane nekaj ča-
sa za najrazličnejša sodelova-
nja na vseh področjih. In
mnenje je enotno. Vse bi šlo,
ko bi le imeli več prostora.
Radi bi imeli vsaj govorilni-
co. Kadar je seja šolskega
sveta, gredo v kakšen razred.
IN OBETI
ZA JUTRI ...
Da, obeti so. Kar dva. Do-
zidati obstoječo šolo ali pa
zgraditi povsem novo poslop-
je nasproti šolskega športne-
ga igrišča. Sedanja šola bi
potem služila za kabinete ali
kaj podobnega. Nova šola pa
bi morala imeti vse dodatne
prostore, med katerimi je
vsekakor najvažnejša telovad-
nica. In na stari šoli bosta
ostali tudi dve napisni plošči
Prva govori v spomin Anto-
nu Martinu Slomšku, odlič
nemu učencu, prav tako Bla
žu Kocenu, svetovnemu kar
tograiu. Dve plošči na desn
strani od vhodnih vrat, ni
črnem marmorju. Vsak dar
gre mimo njiju skoraj tri st<
otrok, ki si žele svetlobe n¡
svojih abecednikih in zvez
kih. In na Ponikvi pravijo, di
bodo tam nekje, leta 1980 tu
di to imeli.
BESEDILO IN SLIKE
DRAGO MEDVEl
Ravnal<*l.j Muks Kovačič
Razred in kabinet. V šestem razredu je 40 učencev za klopmi,
Na zunaj ni videti prizadevanj, ki so za temi zidovi
St. 6 — 15. februar 1973
NOVI TEDNIK ~ 11. stran
Njihovo življenje je materinstvo
vedno srečna med otroki
Stal sem pred vrati niz-
ke kmečke hiše, ki je po
svoji simpatičnosti že od
2iimaj naznanjala, da je v
njej lep in prijeten dom.
Zaman sem trkal na duri
in kljuh temu, da se je
iz dimnika veselo kadilo,
ni nihče prišel odpirat. Tu-
di v sosednji hiši, kasne-
je sem zvedel da je tam
doma hči z možem, ni bdio
nikogar .
Cez kakšno uro sem se
vrnil in tokrat nisem prL
šed zaman. KATARINA
PURNAT, oziroma Gmaj-
narjeva mama, kot jo tod
bolje poznajo, je ravno-
kar prišla domov. Hči,
njen mož ijn mala Breda
so mi vneto pomagali, da
smo družno prebili led,
kajti Gmajnarjeva mama
je na vse vdže zatrjevala,
»da v časopis pa že ne
mara«. Na mojo srečo je
pop>ustila in kmalu je ste-
kla pripKJved o njenem
življenju. Z možem sta se,
kot je rekla sama, poro-
čila takorekoč pod »mare-
lo«. Prav ničesar ni bilo.
Mož France je bil kovač
in ko sta se leta 1926 vze-
la, sta takoj pričela pri-
pravljati za dom. V Devcah
pri Bočni sta kupila ne-
kaj malega zemlje in si v
rekordnem času, zidali so
le dobre tri mesece, po-
stavila lep in prijazen
dom. Sestero otrok se je
že rodilo k» sta živela
še pri moževih starših,
preostalih devet pa je za-
vekalo na svet že pod nju-
no streho. Skupaj je Gmaj-
narjeva mati rodila 15 ot-
rok, od katerih jih danes
še 13 živi. S ponosom ml
je povedala, da so si vsi
postavili svoje domove.
Kruha je bilo pri hiši ve.
dno dovolj. Najslabši ča-
si so se jim pisali med
vojno, pa še takrat so ti-
sto bore, kar so imeli, de-
lili s partizani, ki so bili
pri hiši pogosto gostje.
Prihajali so tudi Nemci,
posebno ob hajkah, toda
imela so srečo in domačije
jim niso požgali, tako kot
mnogim v Zadrečiki dolini.
Njeni otroci so se seve
razkropili, toda vedno se
vračajo domov. Vsako ne-
deljo stoje pred hišo po
štirje ala tudi več avto-
mobilov, ko prihajajo drj,
žine njenih otrok na obisk
k mami, ki je že sedmo
leto vdova. C)troke je ve-
dno imeda rada, rada pa
ima tudi svojih 27 vnukov.
NemalokdaJ ji ta ali oni
izmed njenih otrok pripe-
ke vnuke^ da prežive pri
njej po nekaj dni, včasih
pa gre tudi ona na obisk,
čeprav se najraje kar do-
ma drži. Gmajnarjeva ma-
ma se kljub letom, 67 jih
je izpolnila decembra, ze-
lo dobro drži in tudi ssdra-
vje ji še kar streže. Ko
ji otroci oto rojstnem dne-
vu voščijo še na mnoga
leta, se rada pošali, da bd
le do prihodnjega rojstne-
ga dne bila zdrava. Potem
bodo voščili za naprej. Si-
cer pa je povedala še to,
da se ob njenih praznikih
vaška poštarica kaj rada
pošali, da ves teden pre-
naša pošto s čestitkami in
željami le zanjo.
Gmajnarjeva mama je
srečna ženska. Ljubezen,
ki jo je tako neizmerno
poklanjala svojim otrokom,
ji jo le-ti sedaj na stara
leta v ix)lnd meri in s hva-
ležnostjo vračajo. In tega
je najbolj vesela. Na bo
je tudi ponosna, čeprav
tega ne pove rada.
Pa naj ta zapis tudi ml
sklenemo z željo še na
mnoga srečna leta, Gmaj-
narjeva mama, vso srečo
do prihodnjega osebnega
praznika pa še naslednje
in še in še ... Naše želje
so tudi žeOje vaših števil-
nih otrok!
BERNI STIШÒNЖ
Gmajnarjeva mama z vnučko Bredo, eno izmed sedem-
indvajsetih, kolikor jib ima.
za Silo
Pozibavajoči ples na ce-
sti je pri potnikih lokal-
nega avtobusa, ki pelje
do Vojnika, vzbudil veli-
ko nejevolje. Premetava-
nje je bilo tako očitno,
da niso tega opravičile ni-
ti velike luknje na cestah.
Vsakdo je bü zatopljen
v svoje težave, zato je
malokdo opazil, da je
vstopil močno vinjen mo-
ški. BÜ je že v letih fn
ščetinasta brada je obrob-
ljala njegov rdeči obraz.
Zavalu se je na najbližji
sedež m tam obsedel.
Vsako mimoidoče dekle
ali ženo je pobožal po
zadnji plati, potem pa
spet mirno nadaljeval
vožnjo. Pri nekaterih je
to vzbudilo ogorčenje, pri
drugih pa pomilovalni na-
smeh. Dvoje oči se mu je
tako poredno bleščalo iz-
za zanemarjenega obraza,
da človek ni spravil sku-
paj jeznih misli. Kdo ve,
kaj so že videle in koliko
so zmogle, prenesti niče-
vosti današnjega sveta!
Kazalo je, da prav malo
alt pa je bilo že vsega
preveč.
Opiti moški ne bi vzbu-
dit nobene pozornosti
več, če se na njega ne bi
spomnil sprevodnik. Za-
hteval je, da naj plača
vozno karto ali pa zapu-
sti avtobus. Denarja mo-
žakar ni imel, čeprav je
obrnil vse žepe, pa še v
aktovko je segel. Kaj
zdaj? Sprevodnik je za-
hteval izstop in že je av-
tobus upočasnil vožnjo.
Pa se je zasmilil dekletu,
ki je vse to slišalo in vi-
delo. Položila je dinar na
sprevodnikov pult in mo-
žakar je dobil karto. Po-
gledal je dekle izpod hu-
domušnih oči in se ji za-
hvalil. Lepo in vljudno,
čeprav jo je pred nekaj
minutami še pobožal po
plašču. To je bila zahva-
la za razumevanje, za
takt, ki ga fe pokazalo
neznano dekle. Ne zahva-
la za dinar, ne zato, ker
bi morai pešačiti po hu-
di brozgi. Nekaj več je
bilo v tej zahvali, nekaj
tistega, kar gradi medčlo-
veške odnose, ki se kuje-
jo v tišini vsakega člove-
škega srca. Ce se kujejo!
Pri sprevodniku tega
nismo opazili, saj je bü
pripravljen postaviti vi-
njenega človeka na cesto.
Pri tem ni pomislil na ni-
česar drugega, kot le na
dinar, ki bi ga moral pla-
čati iz svojega žepa. Ce
bi gaf
Z. Stopar
Velenje - srečanje z nagrajencem
Ob obisku je bil v knjižnici.
Stane Zula, direktor velenj-
ske knjižnice, je znan širši
javnosti kot kulturno prosvet-
ni delavec. Pred kratkim ga
je republiška Zveza kulturno-
prosvetnih organizacij nagra-
dila z odličjem Svobode s
srebrnim listom.
»Kako dolgo že delate na
tem področju?«
»Od 1947, leta dalje.«
»Od kdaj ste predsednik ob-
ÉinsKega sveta Zveze kultur-
no prosvetnih organizacij v
Velenju?«
»Od 1956. leta.«
»Katero interesno področje
v kulturnem življenju vam je
najbližje?«
»Delo z mladmo.«
Res. Uspehi so vidni. Sa-
mo v zadnjih letih sta zrasli
društvi, v katerih delajo pred-
vsem mladi ljudje
»Kakšen bo letošnji delov-
ni načrt občinske zveze?«
»Za 3smi marec bomo pn-
pravih koncert mladinskih
pevskih zborov, nato teden
drame in teden Klubskih ve-
čerov. Več nastopxw bo imela
Šaleška folklorna skupina.
Njena dejavnost se je razši-
rila v šesiih osnovnih šolah.
Letos pa bomo pripravili tu-
di festiva^ pionirsKih folklor-
nih skupm Slovenije
V poletnih mesecih želimo
organizirat: srečanje godb na
pihala, jeseni, za dan repu-
blike, pa srečanje odraslih
pevskih zborov ter srečuje
ansamblov zabavne glasbe.«
vKaj je T tem delu najpo-
membnejše?«
»Vsekakor množičnost kul-
turnega osveščanja. Zato želi-
mo s svojim delom Se bolj
prodreti v delovne organiza-
cije.«	— V —
PROBLEMI
MLADINE
v torek, 13. februar-
ja, je bila v sejni sobi
Skupščine občine Šmar-
je pri Jelšah IV. seja
občinske konference
ZK. Na seji so pregle-
dali dosedanje delo ko-
niiteja, komisij in or-
ganizacij ZK pri izva-
janju akcijskega pro-
Srama. Posebno pozor-
nost so, glede na III.
konference ZKJ in
^zmere v občini, po-
^yetiii problemom mla-
•^ine in vlogi mladih v
dnižbeno političnem
'^^Ijenju občine Šmarje
P« Jelšah.
SLOV
PRIPRAVAH
v tem ni v nasled-
njem mesecu bodo v
občini pripravili več se-
minarjev o nalogah na
področju splošnega lju-
dskega odpora. Sodelo-
vale bodo vse družbene
vale bodo vse družbeno
politične organizacije
kakor tudi krajevne
skupnosti osnovne sin-
dikalne organizacije ter
ravnatelji osnovnih šol.
Na seminarjih bodo
predavanja, ki bodo se-
znanila poslušalce zzgo.
dovino splošnega Ljud-
skega odpora in preda-
vanja, ki se bodo nana-
šala na konkreten ak-
cijski program.
SKLAD
ŽE DELA
Solidarnostni sklad
za stanovanjsko izgrad-
njo se je že sestal na
svoji prvi delovni seji.
Člani skupščine, ki so
jih v sklad imenovale
delovne organizacije, so
na ustanovitveni seji
sprejeli statut skupno-
sti in izvolili izvršni od-
bor in predsednika sku-
pščine. Izvolili so diplo-
miranega ing. gradbeni-
štva JANEZA POLICAR
JA iz industrijskega
kombinata Konus,
V. L.
Nesreče
V torek dopolde se je v Levcu pri Celju vnel kozolec J. Kudra, ki je stal v neposredni
bližmi gospodarskega poslopja. Da bi bila nesreča še večja, je bilo na kozolcu okoli deset
kubikov desk, pod kozolcem pa kmetijska mehanizacija. Vse je uničeno, škoda pa znaša
okoli 12 starih milijonov dinarjev.
Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so se pridružili gasilcem iz Celja, Levca in Žalca ter
poskušali izpod kozolca rešiti, kar se je rešiti dalo. Traktor, s katerim so vlekli nakla-
dalni stroj, dela ni zmogel, ker se mu je preveč udiralo v razmočeno zemljo. Kot kres so
gorele tudi v bližini kozolca zložene hmelovke. Vzrok požara še ni znan.
(foto: Berni Strmčnik)
SOSEDOVA TONČKA
v uredništvo smo dobili
pismo neke bralke, v kate-
rem nas vljudno vabi v
Dramlje pri Šentjurju. Z ve-
likim sočutjem je napisala
in opisala vse tegobe sose-
dove Tončke, katere življenje
je vse prej kot z rožami po-
stlano.
»Dokler je živela njena ma-
ti, je bilo Sß kar v redu,«
sem prebrala v pismu, »ko
pa ji je mati umrla, je do-
bila mačeho, ki skrajno grdo
ravna z njo.« Zanimalo me
je, kako je v resnici s Tonč-
ko. Na zavodu za socialno
varstvo v Šentjurju so mi
povedali, da so jo že spre-
jeli v Domu onemoglih v Jel-
šingradu v Šmarju pri Jelšah.
Takoj sem se odločila, da jo
obiščem.
Ustavila sem se pred veli-
častno stavbo starega gradu.
obdano s čudovitim vrtom.
Tu in tam se je na oknu
prikazala postava in si rado-
vedno gledovala vse, kar se
je dogajalo zunaj. Cez dvori-
šče je pridrsala z drobnimi
koraki ženička v črni ruti z
izžetim obrazom, me odsotno
pogledala in izginila pri
stranskih vratih v hišo. Ob
pogledu nanjo me je stisnilo
pri srcu. Občutek tesnobe se
mi je še povečal, ko sem
vstopila Za mizami so sedeli
starčki in s tresočo roko no-
sili v usta svoj popoldanski
obrok.
»Pri malici so,« mi je de-
jala bolniška sestra, ko sem
ji povedala, s kakšnim na-
menom sem se oglasila pri
njih. »Tončko pa bom pokli-
cala, kar v ordinacijo stopite.
Pri nas se je lepo vživela.
Zredila se je in popravila.
Bila je precej podhranjena,
ko je prišla k nam.« Kmalu
je vstopila rdečelična mlada
ženska, me začudeno pogle-
dala m se malo nezaupljivo
vsedla na bližnji stol. V ro-
kah je držala kos kruha in
ga pridno nosila v usta. Vsa-
ko drobtinico, ki ji je padla
na predpasnik, je pobrala in
jo pojedla. Razgovorila se je
in mi povedala marsikaj. Ko
sem jo vprašala, če je rada
tukaj, je dejala: »Rada. Bolj-
še je kot doma.« »Fas kdo
obišče?« »Oja, ata pridejo.
Me imajo radi, »ona« pa ne.«
»Ona« je njena mačeha. »Ko-
liko ste pa stari?« »Tega ne
vem. Ko sem bila majhna,
sem padla in dobila pretres
možganov. Tega pa ne vem.«
Ko je pospravila kos kruha,
je vstala in rekla: i^Televizijo
grem gledat. Veste, pri nas
doma so jo tudi kupili.«
Odšla je. čeprav je rekla,
da se v Domu dobro počuti,
sem iz njenih besed zaznala,
da svoj dom, pa naj je bil
kakršen koli, le pogreša.
Zvedela sem, da je zelo pri-
dna in delavna in da jo ne-
prestano skrbi, kako je do-
ma. Je z živino vse v redu,
so že napravili to in ono?
človeku je hudo pri srcu,
ko vidi še tako mlado žen-
sko v domu starčkov, kako
vdano prenaša svojo usodo
in se niti ne zaveda, koliko
let življenja, in to kakšnega,
je še pred njo. Pa zanjo je
tako bolje. Po svoje je tudi
srečna, kakor toliko drugih,
ki dočakajo svojo zadnjo uro
v Domu obnemoglih.
D. POŠ
TEČAJI SO,
TEČAJNIKOV NI
Zadnjo soboto in nedeljo v
počitnicah sta bila tečaja za
vodje in vodnike medvedkov
in čebelic v Ptuju in Ljublja-
ni. Taki seminarji so vsako
zimo, obiskujejo pa jih na-
vadno vodniki iz istih enot
tabornikov, medtem ko stalno
pogrešamo vodje iz nekate-
rih enot. To velja še posebej
za taborniške enote celjske-
ga območja Na letošnjem te-
čaju ni bilo niti enega vod-
nika s celega območja! Ob
tem pa slišimo stalne pritož-
be iz enot in občinskih zvez
tabornikov, da imajo premalo
kadrov, premalo izkušenj,
premalo znanja. Enake izgo-
vore slišimo tudi na mnogih
šolah. Tu je torej nekaj na-
robe. AU seminarji niso do-
volj kvalitetni ali pa interes
ni dovolj močan. Verjetneje
je drugo, kajti težko je sodi-
ti o kvaliteti seminarjev, če
se nihče iz taborniškega od-
reda več let ne udeleži nobe-
nega takega seminarja.
LUTKE ZNOVA
NA POHODU
Na osnovni šoli v Rogaški
Slatini imajo lutkovni kro-
žek že več let. Doslej je de-
lal z daljšimi presledki in se
je otepal z mnogimi težava-
mi. Odkar pa jim je zdravi-
lišče preuredilo oder, so vsi
dobili več veselja. Zdaj je
zbirka ročnih lutk spet oži-
vela. Spretne roke učencev
tretjih in četrtih razredov
uspešno Vodi učiteljica Mili-
ca Libnik, ki se v izvenšolski
dejavnosti najraje ukvarja z
lutkami. Seveda ta dejavnost
ni izvenšoiska, kot vse pre-
radi poudaijamo, ampak je
samo izven rednih ur pouka,
drugače pa je delo v krožku
sestavni del uspešne vzgoje
in izobraževanja.
Za kulturni praznik je lut-
kovni krožek pripravil igrico
Janko, Metka in Pavliha. Ta-
ko so poleg redne proslave,
ki je bila skrbno pripravlje-
na in lepo izvedena, videli
učenci prvih razredov in
učenci posebne osnovne šole
še lutkovno igrico. Nato pa
so se vrstile predstave vsak
dan za en razred, na koncu
pa še za otroke iz vzgojno
varstvenega zavoda. Morda
pa jih bodo povabili še kam
drugam, saj imajo zložljiv
oder, ki se ga da prepeljati
ze s kombijem.
Niso se še pa iztekle pred-
stave prve letošnje igrice, ko
se mladi igralci že priprav-
ljajo na novo. Radi bi jo ig-
rali v maju, najraje na dan
mladosti, če bodo našli do-
volj razumevanja, bodo dali
Rogaški Slatini še en kultur-
ni dogodek več.
ŠOLA V NARAVI
V šmarski občini teče akci-
ja za šolo v naravi na dveh
frontah. Medtem ko nekatere
šole izkoriščajo to malo sne-
ga, kolikor ga imajo na raz-
polago, pa svet za šolstvo,
kulturo in telesno kulturo
išče vse možne poti, da bi v
poletno šolo v naravi poslali
vse otroke četrtih razredov.
Teh pa je okrog 550.
Z drugo in tretjo vlečnico
(v Rogaški Slatini in Šmar-
ju) so se precej povečale
možnosti za uspešno zimsko
šolo v naravi. Pri tem so
najuspešnejši v Bistrici, Ko-
zjem in Podčetrtku, medtem
ko so v Šmarju dobili vleč-
nico nekoliko prepozno. V
Rogaški Slatini pa je bil
smučarski tečaj za učence
osnovne šole v organizaciji
Partizana, prav tako pa tudi
tekmovanje. Osnovna šola je
organizirala razredna in med-
razredna tekmovanja na
športnem dnevu т petek,
medtem ko šele v naravi za
učence petih razredov niso
organizirali.
Nedvomen uspeh lanske
poletne šole v naravi za
učence četrtih razredov (pol
občine) pa je spodbudil svet
za šolstvo, da je začel načrto-
vati za letos šolo v naravi
za vse učence četrtih razre-
dov. Ponovno želijo odpelja-
ti čim več učencev na skup-
no bivanje ob morju, kjer bi
se poleg plavanja naučili še
marsikaj drugega, kar jim bo
koristilo v življenju. Ker za-
hteva organizacija take šole
v naravi mnogo sredstev,
so se obrnili na nekatere za-
interesirane skupnosti. Tako
je izobraževalna skupnost iz-
rekla vso podporo organiza-
ciji šole v naravi, a tudi sin-
dikati so obljubljali znatno
finančno pomoč. 2e do kon-
ca meseca bodo vedeli, kje
bo šola v naravi in kakšen
bo predračun, tako da bodo
lahko šli na šolah pospešeno
v akcijo priprav.
IMENOVANJA
člani obeh zborov celjske
občinske skupščine so na
zadnji skupni seji potrdili
predloge komisije za volitve
in imenovanja.
Glede na to, da se je odlo-
čil za advokaturo, je bil
Franc Novačan na lastno že-
ljo razrešen funkcije sodnika
občinskega sodišča. Vida Gra-
fenauer pa je bila te dolžno-
sti razrešena zaradi upokojit-
ve.
Na novo je bil za sodnika
občinskega sodišča izvoljen
Franc Dušej, za namestnika
javnega pravobranilca pa Na-
da Fink.
Sprememba je nastala v
svetu za telesno kulturo, kjer
je bil namesto Ervina Belaka
za novega člana imenovan
Tone Goršič.
Odborniki so se strinjali
tudi s predlogom komisije za
volitve in imenovanja, da se
vršilcem dolžnosti ravnateljev
v šolskem centru Borisa Ki-
driča (Ivan Leskovšek), v do-
mu Dušana Finžgarja (Franc
Gajšek) ter v Kajuhovem di-
jaškem domu (Pavla Novak)
podaljša doba vršilcev dolž-
nosti za nadaljnjih šest me-
secev. Na vprašanje, zakaj
t-akšna odločitev, je podpred-
sednik skupščine Jože Marolt
povedal, da gre pri tem za
usklajevanje razpisov s kon-
cem oziroma začetkom nove-
ga šolskega leta. Razen tega
gre v primeru šolskega centra
Borisa Kidriča za možnost,
da dosedanji vršilec dolžnosti
ravnatelja še opravi nekate-
re naloge in si tako pridobi
večje pogoje za ponovno ime-
novanje na mesto ravnatelja.
Podaljšanje mandata v obeh
dijaških domovih pa je po-
vezano tudi z razpravo o
združitvi vseh celjskih dijaš-
kih domov in bi potemtakem
imenovanje za nekaj mesecev
ne imelo posebnega smisla.
JAVNE RAZPRAVE
v šentjurski občini bodo
ta teden pričeli z javnimi
razpravami o novem zakonu
o dedovanju in kmetijskem
zemljišču, v ponedeljek so
se sestali vodje razprav za
vsako krajevno skupnost v
občini in se podrobno pogo-
vorili o poteku in pomenu
teh razprav, ki naj bi sezna-
nile vse občane o novih pred-
logih zakona o dedovanju in
kmetijskem zemljišču. More-
bitne pripombe in dopolnilne
predloge bodo zabeležili in
poslali v razpravo pristojnim
organom.
O POMOČI
OGROŽENIM
v. torek je bila v Šentjur-
ju pri Celju seja krajevne
skupnosti Šentjur—okolica.
Na seji so sklepali o bodoči
organizaciji te krajevne skup-
nosti in pregledali program
dela za letošnje leto. Obrav-
navali so tudi pomoč social-
no ogroženim in ostarelim
osebam na tem področju.
OBČINSKI PRAZNIK
V LOKI
Letos bo občina Šentjur
pri Celju proslavila svoj kra-
jevni praznik v Loki pri 2us-
mu. Jutri, v petek, 16. januar-
ja, bo imela krajevna skup-
nost Loka pri 2usmu sesta-
nek, na katerem se bodo po-
govorili o pripravah na letoš-
nji občinski prazaiik in o dru-
gih krajevnih problemih.
CESTNI SKLAD
Danes, v četrtek, 15. febru-
arja, je imel v Šentjurju pri
Celju sejo upravni odbor
cestnega sklada. Na seji so
obravnavali predlog statuta
sklada in predlagali ргсжгат
dela za letošnje leto. Ostni
sklad predvideva, da bo raz-
polagal letos z 1,300.000 din
sredstev. Od teh sredstev bo
650.000 din porabil za vzdr-
ževanje lokalnih cest, za iz-
delavo načrta za moderniza-
cijo ceste Sele—Ponikva bo
namenil 100.000 din, za ure-
ditev ceste 2amerk—Dobrina
100.000 din, za izgradnjo ceste
Loke—Ledinščica 100.000 din
in za dotacijo krajevnih skup-
nosti v občini za vzdrževanje
cest III. kategorije 200.000
din. Razen tega ima cestni
sklad v programu tudi. izvr-
šitev označbe vseh lokalnih
cest na območju občine.
AKTIVI ZRVS
V ŠOLAH
v ŠOLAH — Občinski od-
bor Zveze rezervnih vojaških
starešin je že sprejel delovni
načrt za letos, njegove komi-
sije pa ga bodo pripravile do
junija.
Sklenili so, da bodo na
vseh šolah v občini ustano-
vili aktive ZRVS in tako na-
menili posebno pozornost de-
lovanju mladine.
Za poživitev dela med or-
ganizacijami bodo tudi letos
pripravili več tekmovanj.
Vprašuje: Dominika Poš
Odgovarja: Zofka Križan
Malo po tretji uri po-
poldan sem se oglasila v
bifeju kina Union. Bil je
prazen. Obiskovalci popol-
danske kinopredstave se še
niso pričeli zbiirati. Naro-
čila sem kavico in Zofka
mi je s prijaznim nasme-
hom takoj postregla. Ne-
kaj časa sva se gledali, po-
tem pa sva veselo ugoto-
vili, da sva bili včasih so-
šolki. In jasno klepeta ni
bilo tako kmalu konec.
Si poročena? Sem. 2e z
devetnajstimi leti sem se
omožLla, hčerkica pa hodi
v prvi razred. Pri sedemin-
dvajsetih letih imam ka^r
lep zakonski staž, kajne?
Si šla po končani osnovni
šoli na gostinsko? Ne. Veš,
osnovne šole takrat sploh
nisem končala. Zaposlila
sem se v EMO, kjer sem
ostala sedem et. Kasneje,
ko sem bila že poročena,
pa sem jo le naredila na
Delavski univerzi. Zakaj
pa prej ne? Ja, veš kako
je, človek je mlad in ne-
umen. Kako dolgo si že tu
v kinopodjetju? štiri le-
ta. Prej sem prodajala v
bifeju kina Dom. Kako to,
da si zapustila delo v
EMO? Prenaporno je bilo.
Delala sem tudi v nočnih
izmenah in to za' žensko
nd kaj prida. Delaš pono-
či, delaš podnevi doma, ta-
ko da za počitek ni časa.
To te izčrpa. Tu je pa dru-
gače. Ni tako težko, čeprav
je dela dovolj. Imaš kvali-
fikacije za to delovno me-
sto? Lami so m" -j v pod-
jetju reMi, naj napravim
dvomesečni gostinski te-
čaj, pa sem ga naredila.
Boš ostala tu? Ne veni,
veš, že od nekdaj me je
veselila administrativna
šola. Bom še videla, če se
bom vpisala. Zdaj težko
kaj rečem. Kaj pa v sa-
moupravnem življenju po-
djetja? Se kaj udejstvuješ?
Ne Nimam časa. Kdo bo
sedel na sejah in sestankih,
ko pa je treba tudi doma
kaj napraviti. 2enske smo
reve. Sicer pa tudi nimam
pravega interesa. Boljše je
biti tiho, imaš vsaj mir.
Potem praviš, da si tu za-
dovoljna. Oja, »em. Nerod-
no je samo to, ker moram
tudi ob nedeljah in praz-
nikih delati. Kdaj je naj-
več dela? Takole pred
predstavami ga je največ.
Takrat moram biti zelo
uma. Imaš kdaj težave z
gosti? Ne. Včasih že kdo
malo positnari, ampak
vsem naenikrfa.i pa res ne
morem streči. Naij se po-
stavijo na moje ftiesto.
Večkrat »pogoltnem« tudi
kak.šno pákiro na svoj ra-
čun. Pa kaj hočem, gost
je gost. Moram biti tiho.
Če bi vsakemu povedala,
kar mu gre ... Sicer pa,
vsak poklic ima svoje do-
bre pa tudi slabe strani.
Gasilci
Tudi
Ponavadi so gasilci tisti,
skrbijo za varnost pred j
žari in drugimi elementan
mi nezgodami. Toda mai
kje se gasilci ukvarjajo še
drugimi dejavnostmi kot i
primer z oživljanjem kultu
ne tradicije. Tako je tudj
Šentjurju.
V okviru gasilskega di
štva dela več sekcij. Ima
svoj pevski abor, folklor
skupino, ustanoviti pa rnij
jo tudi dramsko sekcj
Pred leti je delovala v okvj
gasilskega društva celo 1
kovna skupina.
Od vseh teh skupin je \
jetno najbolj zanimiva i
klorna. Ni se mi zdelo odi
malo bliže spoznati se z i
lom, uspehi in težavami
skupine. O vsem sem pj
prašal kar Draga Jančiča,
je najstarejši med plesal
in skrbi za to, da vaje ned
teno potekajo.
Drago, kako je prišlo
tega, da so ravno gaslici
tanovili folklorno skupinol
Pri gasilcih so se odloi
za ustanovitev folklorne si
pine predvsem zaradi tega,
bi pritegnili čim večje i
vilo mladih in jih pot
Folklorna skupina med n
Planinci zbc
Minulo soboto popoldi
se v Osnovni šoli v G
zbrali na letnem občnem
ru člani Planinskega dr
Zabukovica. Zbora so &
leg članov udeležili še
stavniki družbenopolii
organizacij, ter podpr«
nik Planinske zveze Sio^
Tone Bučar.
Iz poročila predse
društva Franca Kovača i
nika Franca Ježovnika j
vidno, da je PD Zabul
najbolj delovno v občil
lec. V minulem letu se ,
vilo članstva povečalo
članov na 994, s tem
bila izpolnjena glavna i
društva v preteklem let
di druga naloga — mal
Savinjske poti je zal
od članov veliko požr'
nosti, saj so to delo O
v dveh mesecih. Pri t
se še posebno izkazali 1
ci Florjan Son s 154 I
voljnimi urami. Stank«
nik ima 139 ur, Tevž
124 in Edi Petek 109-
olklorai
.¡j v svoje vrste. Po
jfcrani pa so l'ili gasil-
gjija, da ne bi bilo sla-
Ijj na veselem večeru,
■ ga priredili, nastopila
pjjjiova folklorna sku-
^ me, kdo vas vodi,
ii'te in kako vadite?
[ nas Nuša Vrečkova, ki
Д našem obvladanju
; največ zaslug in smo ji
^ delo in prizadeva-
jo hvaležni. Vadimo pa
^ v dvorani kultume-
kamor smo se pre-
^garaže gasilskega do-
Г je premrzla za vaje.
'smo vadili kar na ro-
lem igrišču. Vse plese
, ob spremljavi har-
B je z nošami?
h noš še nimamo, ta-
si jih moramo za na-
izposojevati proti pri-
odšikodnini. Pri kultur-
pnositi so obljubili, da
bodo kupili. Nekaj
X)mo sešili kar sami.
) je na ustanovitev va-
ipine gledala šerrtjur-
most in kulturna skup
Javnost je to z navduše-
njem sprejela. Tudi pri kul-
turni skupnosti so bili zado-
voljni, vendar so postavili
vprašanje, zakaj se nismo
priključili k njim. Kljub te-
mu pa s kulturno skupnost-
jo zelo tesno sodelujemo, če-
prav še vedno vadimo v ok-
viru gasilskega društva..
Drago je kar sam nadalje-
val: »Da ti povem še nekaj o
dosedanjem delu in o načrtih
za prihodnost, ker je o us-
pehih zaenkrat še preuranje-
no govoriti. Prvi nastop smo
imeli na Planini, ko so otvo-
rili novo šolo. Nastopili smo
tudi na veselem večeru, ki
so ga pripravili gasilci. So-
delovali smo pri odkritju
spomenika bratom Ipavcem,
kjer smo prodajali plošče s
posnetki skladb teh sklada-
teljev. V načrtu imamo še
sodelovanje na recitalu v po-
častitev Prešernovega prazni-
ka. Pripraviti pa mislimo tu-
di celovečeren nastop pred
šentjursko publiko.«
Drago Jančič bi mi lahko po-
vedal še marsikaj, toda mu-
dilo se mu je k ostalim čla-
nom skupine, ki so že ne-
strpno čakali na začetek va-
je.
B. OSET
^otvoritvi nove šole na Planini

i^lužijo še drugi. Tudi
vodita na Dragarjev
^ sami popravili.
planinci so s po-
® ^^nskega komiteja
• 2aJca pripravili po-
T ^dnik, kjer imajo
® «g ob 80-letnici pred-
Pohod je vodil
[j^^e^ek iz Griž, ki je
¿ unlade od spomenika
^v^enika iz NOB. Sode-
^r^ ajíciji »Očistimo
% ^ pohodu ob
ïj ^^ Zadobrovo in na
j®
íjj ëaniziraii še več eno-
j! večdnevnih izle-
''	^ letošnjem le-
Dragarjeva
'Vain	Pripraviti
'Sv П ^^ orientacijskih
^10 ^Sanizirati planin-
Pionir-
Çoi^^ na Dobrovljah.
'i bo?^'^^^ ^^
'ftje pozabljali na
' wgate tradicije
Zbor planincev je potekal
v znamenju živahnih razprav
in izmenjav mnenj, kar vse-
kakor kaže, da člani PD Za-
bukovica do svoje organiza-
cije niso ravnodušni in da
hočejo po svojih močeh pri-
spevati za njen razvoj.
TONE TAVČAR
Srečanje
öd valčka
Zadnje dni januarja se je
v Celju končal začetni plesni
tečaj, ki ga je organizirala
domača plesna šola. Ta dogo-
dek je bil tudi povod za po-
îrienek z direktorjem šole,
Lojzetom Borincem.
»Kako dolgo ste že direk-
tor plesne šole?«
»Od ustanovitve, to je šti-
rinajst let.«
..Kdo vodi pil sne vaje?«
»Vsa leta od ustanovitve
diplomirani plesn: mojster iz
Maribora LadVik Simončič.«
»V začetnem teraju ste uči-
li stand.iriîne plese. Zakaj to
ime?«
»K standardnim plesom so-
dijo tisti, ki jih več stoletij
učijo enako v vseh državah.
To so med drupimi angleški
va!č?k, lunajski valček, tan-
go, hali gali, blues.«
»Koliko tečajnikov je bilo
na pravkar zaključenem te-
čaju?«
»Stalnih je bilo 311 učen-
cev, poJeg njih pa še tisti, ki
so sproti kupova'i vstopnice
za ples. Razve.seljivo je, da
se za plesni teče j zanimajo
že m!ad; v ornoTOih šolah.
Т^) še zlasti velja za tretjo
o.?novr.o šolo.«
^>Kako ste bili zadovoljni z
vedenjem plesalcev?«'
»Vesel sem, d& na tečaju
ni prišlo do izgredov.«
»Kdaj se bo začel nadalje-
valni tei'a j?«
»Takoj po p Dijetnih šolskih
počitnicaii. Trajal bo trinajst
sobot.(
»Kali-ri plesi so vključeni v
ta tečaj?«
»To so latinsko ameriški
kot foxtrot, boogie, rumba,
samba, paso doble, jumb
LOJZE BORINC, direktor
celjske plesne šole
best, boy-boy, sloft-best, cha-
-cha-cha.«
»Kje se kandidati lahko pri-
javijo za ta tečaj?«
»Redno vpisovanje je že za
nami, sicer pa se kandidati
lahkJ vpišejo tudi tri ure
pred piičetkcin tečaja Stro-
šek b"' od 70 do 75 novih di-
narjev, plačljiv tudi v obro-
ki
».-Ili so plfsuega tečaja ude-
ležujejo le tMjaki srednjih
šol?«
»Sestav plesalcev je zelo
zanim.iv. Med njimi je okoli
38 odstotkov oelavske mladi-
ne pa približno 7 odstotkov
vaške.«
»In vaša 7.«'!ја?<'
»Teh je véè. Ena med nji-
mi je, da si tisti, ki so v
Celju odgovorni za kulturno
dejavnost, ogledajo naše de-
lo. Doslej je to storil le pred-
sednik sveU za kulturo, Gu-
stav Grobelnik «
BOGDAN PODPLATAN
А1Ш ШКОЈ
Poročila sta se. ženin, delavec in nevesta gospodinja sta
sklenila živeti pod eno streho. Ne vemo, če je bilo vmes
kaj ljubezni, navadila sta se drug na drugega in se prebijala
skozi skromno življenje. Mož je delal v tovarni, žena je bila
večinoma doma ali pa je tu in tam pomagala sosedom. Kljub
skromnim dohodkom nista razmišljala o ženini zaposlitvi.
Takrat to ni bile v navadi. Vse je potekalo enolično, dokler
ni pretrgalo tu nit rojstvo prvorojenke. Kako bosta živela
poslej? Sklenila sta, da bosta tudi vrmprej živela sama. Dete
je romalo od družine do družine in končno našlo svoj novi
dom na neki kmetiji na Kozjanskem, štiri leta, vso vojno, ni
bilo na spregled niti matere niti očeta. Otrok je odraščal,
matere in očeta ni poznal. Medtem sta se zaK^oncema rodila
še dva otroka: deklica in deček. Začuda, oba otroka sta os-
tala doma, starša sta zanju skrbela po svojih zmožnostih in
vzgajala po svojih sposobnostih. Odtujena deklica je bila
pri dobrih ljudeh do svojega 15. leta. Nekaj obiskov ji je
pomenilo veliko: spoznala je starše in upala, da jo bodo vsaj
zdaj vzeli v Celje, kjer se bo izučila za šiviljo ali frizerko,
prišel je oče, jo odtrgal od skrbnikov in jo vtaknil v tovarno
z željo, da bi čimprej zaslužila in mu je bilo kaj malo mar
za lepšo prihodnost prvorojenke. Spet je bila pri tujih lju-
deh, se z osemnajstimi leti poročila, si ustvarila družino m
ni iskala pomoči ne pri pravih starših, ne pri rejnikih
Zadovoljna je bila, saj je skušala dati pravo ljubezen svo-
jima otrokoma, ljubezen, ki jo je sama pogrešala vse živ-
lenje.
prišlo je vabilo. Socialna delavka jo je vabila na razgovor
o vzdrževanju roditeljev, kajti še dokaj mlada in zdrava si
srčno želita v novo zgrajen dom upokojencev, sama pa ne
zmoreta plačila, saj znaša mesečna os'^rbovalnina okoli
3.000 dinarjev. Kdo bo plačal razliko med njunimi dohodki
in vzdrževalnino:- Čigava je moralna dolžnost? Ali je dolžna
hčerka, mat-, z dvema otrokoma in bolehnim možem, sofi-
nancirati življenje staršev, ki ji nista nuaila v življenju ni-
česar, razen da sta ji podarila golo življenje in jo vrgla v
svet?'Kje je moralna dolžnost? Na čigavi strani? Taka in po-
dobna vprašanja so ji rojila po glavi, ko se je vzpenjala v
drugo nadstropje celjskega centra za socialno delo. Nervozna
in na pol omotična se je spominjala življenja brez prave
materinske ljubezni. Ista vprašanja je zastavila tudi prijazni
uslužbenki. Prišli sta do zaključka, da je potrebno prenesti
to pripoved v zapisnik^ brez olepšav in solza, ki so ji same
silile v oči. Teh oči in grenkobe v srcu pa mati ni videla,
saj je bila povabljena ob drugi uri.
š. ž
ZA REFERENDUM
Na svoji zadnji seji so se tudi odborniki mozirske ob-
činske skupščine odločih, da bodo v občini razpisali refe-
rendum o uvedbi samoprispevka za obnovo in izgradmo
šolskih zgradb. Stanje na področju šolstva je nujno terjalo
tudi takšno odločitev, kajti skupščina s sredstvi, ki se ste-
kajo v njen proračun, še dolga leta ne bi büa kos števil
mm problemom na tem področju. Stanje pa je tako, da
terja takojšnje ukrepanje, še zlasti v nekaterih krajih
je pomanjkanje učilnic problem, ki resno ogroža potek
normalnega šolskega dela. Napotili smo se med občane
mozirske občine ter jih pobarali, kaj oni mislijo o tem,
KRISTINA POCIVAVŠEK,
poslovodkinja iz Rečice ob
Savinji: Osebno mislim, da je
zelo v redu, da se tudi v na-
ši občini odločimo za samo-
prispevek in da bomo pri-
spevali vsi, odvisno od tega
pač, koliko kdo premore. Pri
nas smo za našo šolo že zbi-
rali, pa se je zgodilo tako,
da so nekateri, ki premorejo
več, dali manj kot drugi. Si-
cer pa je v samoprispevku
edina rešitev, le tako bomo v
vsej občini prišli do prepo
trebnih šol, drugače itak ne
gre.
J02E MAROLT, uslužbenec
iz Ljubnega ob Savinji: Zad-
nji čas je, da probleme šol
uredimo tudi v naši občini in
samoprispevek občanov je
edina pot do rešitve. Na Ljub-
nem so razmere nevzdržne,
učitelji pa morajo tu uresni-
čevati enak program kot v ti-
stih šolah, kjer imajo vse na
voljo. Danes so zahteve veli-
ko večje kot nekoč. Jaz se v
celoti strinjam s samopri-
spevkom in prepričan sem,
da ljudem ne bo težko odri-
niti tistih nekaj dinarjev, ka-
dar gre za šole.
JOŽE JERŠE, mizar iz
Gornjega grada: Seveda sem
za to. Imam štiri otroke, od
katerih še trije hodijo v šolo.
Le kdo ne bo rad prispeval
kadar gre za vzgojo in šola
nje naših otrok? Kolikor sem
seznanjen, so potrebe na tem
področju resnično zelo velike
in tako kot v drugih občinah
bomo to lahko uspešno ure-
dili le s samoprispevkom ob
čanov. Druge FK)ti najbrž ni.
Kdo pa nam bo postavil šo-
le, če ne sami, saj gre za na
še in naših otrok otroke.
RAFAEL SEMPRIMOŽNIK,
upokojeni gozdni delavec iz
Bočne: Mislim, da so naši
ljudje pač taki, da jim ni po-
trebno ne vem kako razlaga-
ti, kadar gre za skupno do-
bro. Ce se odločijo — dajo.
Osebno se popolnoma stri-
njam s samoprispevkom in
mislim, da bo večina obča-
nov enakega mnenja. Potrebe
so velike, občina ima prema-
lo denarja, stvar pa je kori-
■ stna in nujna; Ce referendum
ne bo uspel, ne vem kako bo-
mo rešili te stvari. Po mo-
jem bomo uspeli — moramo!
FRANC BRINOVŠEK, po-
slovodja iz Nazarij: Večina
občin je že zdavnaj uvedla
samoprispevke za katere so
se odločili občani, zato mi-
slim, da je prav, da se zanj
odločimo tudi mi. Pred volil-
ce bo treba priti s konkret-
nim programom, kajti seda-
nji čas je malo nenaklonjen
takim stvarem. Saj veste,
stabilizacija. Ljudje so pri
nas že imeli veliko krajevnih
samoprispevkov, toda upam,
da bomo tudi tokrat izkaza-
li solidarnost in da bo refe-
rendum uspel.
Podpora je torej enotna. Ko bodo v prihodnjih tednih
stekli zbori občanov, bo treba le pojasniti program, druge-
ga skoraj nič. Vsi so si edini v tem, da je za šole treba
tudi nekaj prispevati in prepričani so, da bo referendum
v mozirski občini uspel. O tem smo prepričani tudi mi,
kajti neštetokrat doslej so ljudje v teh krajih že dokazali
svojo solidarnost ob skupnih akcijah in naporih.
Tekst in slike: BERNI STRMČNIK
14. stran —NOVI TEDNIK
KULTURA	St. 6 — 15. februar 1973
Kmetijstvo
Čt BRANJEVKA NI NEUMNA, TUDI MESARJI NISO IN
MF PORABNIKI MFSA, NITI ŽIVINOREJCI
Reked je, da ne more razu-
meti, kako bi mesarji proda-
jali boljše meso po nižji ceni
kot slabše. To je res težko
razumeti. In vzlic temu so
predlagan tako. Kaj bi si lju-
dje mislili o branjevki, ki bi
prinesla na trg jabolka ali
kaj drugega, zibala boljše sa-
deže na en kup, slabše pa
zraven na dnigega Ш potem
bi boljše ponujala po nižji
ceni kot slabše? Dejal je, da
naše branjevke niso tako ne-
imme. Tudi mesarji niso. To-
rej se za njihovim predlogom
nekaj skriva.
Kaj bi se lahko skrivalo?
To je bilo zanj uganka. Ver-
jetno je bila uganka še za
mnoge druge, ki so razmišljar
li o predlogu podpisnikov
sporazvuna o oblikovanju cen
živine in mesa, o katerem so
prebrali v Dolenjskem listu
ali slišali kje drugod. Vsaj pr-
vi hip.
Mesarji so namreč predla-
gali da bi meso od najbolj-
ših mladih pitanih goved, ki
so jih imenovali tudi baby
beef, prodajali po enotni pov-
prečni ceni 24,20 din kg, če-
prav bi plačevali za njih рк)
kakovosti od 14,50 do 16 din
Za kilogram. Meso od starej-
ših goved, imenovano govedi-
na I. in II. vrste, pa bi pro-
dajali po 28,80 din kg, čeprav
bi za kg živaili plačali le 11^0
do 13 din.
Kako bi prodajah meeo po
takih cenah, če bi jih pristoj-
ni ontani odobrili? Ali bi kdo
kupil pri branjevfci slabša ja-
bolka po višji ceni, če bi do-
bil boljša po nižji. Če bran-
jevke niso tako neumne, da
bi tako prodajale — kot je
povedal preprost kmet — po-
tem gotovo tudi ljudje niso
tako neirnmi, da bi tako ku-
povali. Torej bi vsi kuipova-
li le boljše in cenejše meso.
Aii bi jim mesarji lahko us-
treli? Ali bi imeli dovolj naj-
boljšega mesa za vse kuipce,
če bi jim pristojni organi
odobrili predlagane prodajne
cene?
Mesarji v svojem predlogu
ne obljubljajo tega. Iz izku-
šenj pa lahko sklepamo, da
hi mesarji ponujali v svojih
mesnicah le slabše in dražje
meso. Drugače tist^a ne b!
mogli prodati.
Zakaj potem želijo, da bi za
najboljše goveje meso bile
odobrene nižje cene kot za
slabše? To bi morali vprašati
njih. Ker resnega odgovora ne
bomo doibili, lahko le ugiiba-
Pri nas veliko govorimo o
povprečnem zvišanju cen me-
sa. Ce bi za najnx)ljše meso
določili nižje cene, bi bilo
povprečno zvišanje vseh cen
nižje, kot bi bih) dejansko
zvišanje za naše porabnike.
Mesarji so menda upali, da
bodo nekatere premotili z 32-
odstotnim zvišanjem cen ti-
stega mesa, ki ga v mesnicah
ne bo, da bodo spregledali
44-odstotno zvišanje cen ti-
stega mesa, ki ga bodo mesni-
ce imele. Tako bi jih laže
pridobili za svoj predlog. S ta-
kimi cenami mesa bi menda
radi purepričali tudi živinorej-
ce, naj jih podprejo, čeprav
bi dobili Za tista goveda, ka
terih meso riaj bi se i>odraži-
lo skoraj za polovico, le 10
aii 20 % več.
Ne zanikamo, da sedanje
raamere niso ugodne za me-
sarje. Cene mesa bo treba
popraviti. Podpiramo jih, ka-
dar se zavzemajo za enotne
ali dogovorjene cene mesa,
ká naj bi veljale aa vso drža-
vo, da ne bi büo špekulacij
pri preskrbi z mesom. Enako
naj bi se oblikovale odkupne
cene živine, da živinorejci ne
bi v negotovosti čakali, kdo
bo plačal več, ali ugibali, po
kakšni cend bodo spiedi lah-
ko prodajali . Za take predlo-
ge pa se je treba zavzeti z
resnimi utenveljitvami in či-
stimi računi.
J02E PETEK
Slovenske konjice
Ko so člani osnovne sindi-
kalne organizacije pri Kme-
tijski zadrugi v Slovenskih
Konjicah na nedavnem obč-
nem zboru oblikovali svoj de-
lovni program za naslednje
obdobje, so vanj vnesli tudi
nekatere naloge ob letošnjem
praznovanju in proslavljanju
25. letnice obstoja ter zelo
uspešnega delovanja te, za
tolikšen razvoj in napredek
kmetijstva, zelo pomembne
gospodarske organizacije.
2e v prvih povojnih letih
so se tudi na območju gor-
nje Dravinjske doline in za-
hodnega dela Pohorja začeli
kmetje združevati v zadruge.
Tiste prve so bile razmeroma
majhne, saj so zajemale le po
nekaj vasi. Zato je popolno-
ma raztimljivo, da jih je bilo
kar dober ducat. Nekatere
večje in gospodarsko močnej-
še, druge zopet nekoliko slab-
še, vse pa So imele isti cilj
— organiziranje kmetov.
Ukvarjale so se z različnimi
dejavnostmi, od pospeševanja
kmetijstva do trgovine. Sprva
so imele dobrih deset let v
svojem upravljanju tudi do-
ločen del gozdov. Kot na
mnogih drugih področjih, je
tudi tu čas prinesel svoje.
Manjše zadruge so se začele
združevati ali priključevati
svojim večjim sosedam in ta-
ko so bile v letu 1958 le še
štiri, to je v Slovenskih Ko-
njicah, Ločah, Vitanju in Zre-
čah. Vendar pa so tudi te v
letu 1959 sklenile, da se zdru-
žijo v eno kmetijsko zadrugo,
kot dokaj močno gospodar-
sko organizacijo. Njej se je
kmalu zatem priključilo še
nekdanje kmetijsko gospo-
darstvo, v ta čas pa spada tu-
di nastanek lastne in koope-
racij ske proizvodnje kot dveh
temeljnih smeri nadaljnjega
delovanja.
Letos bo torej poteklo če-
trt stoletja organiziranega
povezovanja kmetov v konji-
ški komimi. Sedanji direktor
zadruge Jaka Zidanšek je na
občnem zboru sindikata med
drugim povedal, da v njenem
vodstvu že razmišljajo o kon-
kretnem programu proslave,
ki ga bodo obravnavali na
eni izmed prihodnjih sej in
predlagali zadružnemu svetu
v potrditev. Čeprav so prvot-
no menili, da bi to pripravili
v mesecu oktobru, p« so ka-
sneje od tega načrta odstopi-
li. Takrat je namreč najve;
dela pri spravilu pridelkom
zlasti sadja in grozdja, pa \
se vsaka odsotnost z deli
močno poznala. Zato predlj
gajo, da bi bil mnogo рђ
mernejši mesec junij, prej
začetkom sezone. Osnovni po
udarek ob tem pomembnen
jubileju bo moral biti tj
pregledu razvoja kmetijstva'
25 letih. Sem sp>ada raavt
mehanizacije in kmetijskij
strojev, pripraviti želijo tuj-
živinorejsko razstavo, ki je i
občini ni bilo že okoli 15 let
celotno prireditev pa želij(
IX)p>estritl Se s kultumijj
programom, tekmovanje®
koscev in podobnimi akcijs
mi.	U. K
Zunaj je bUa noč, prava jesenska noč. Ohlakt so zopet
гадтт zvezde. Bliskalo se ni več. Okrog luči se je opletala
metelica г velikimi, prašnatimi krili in nekaj mušic je
drselo po toplem steklu.
Pri najmanjšem nemiru zunaj sem se zganil. Naslonil
sem se nazaj, se napravil brezskrbnega in se sklonil nad
časopis. Z očmi sem obvisel na steni in prisluškoval, kdaj
se bodo zaslišali koraki.
Današnji dogodki so se potopili v morje. Življenje na
farofu vie preveč prevzame, da bi sploh mislil na kaj
drugega. Samo pazil sem, koga bom srečal, kako pozdravil
in kako pogledal. In zdaj pričakujem ves na trnju Trezo,
da bo prišla, da bo segla je velikimi delavnimi rokami po
posodi. Gledala me bo. Jaz bom sklonjen nad časopis in
bom bral. Vse najino srečanje se bo odigralo v navideznem
miru
Kaplan Sernek je odprl vrata Џ obednice. Večerja je
bila končana. Stopal je počasi po hodniku. Ko je šel mimo
mojih vrat, ni niti za spoznanje spremenil svojega koraka.
Zaprl je vrata v svojo sobo. Podrsal je s stolom in odprl
knjigo. Spet je nastil prežeč mir
Sedel sem na divan in se poskušal spraviti v jx>ložaj,
ki bi me kazal Trezi čimbolj malomarnega. Hotel sem ji
vzbuditi vtis, da mi je dekanovo ravnanje čisto prav.
Treza mu bo povedala vse do potankosti.
Na divanu si nisem našel pravega mesta. Vstal sem in
spet sedel na stol. Nogo sem odtegnil pod mizo, naslonil
sem se nazaj, palec sem vtaknil v telovnik, z drugo roko
pa sem držal časopis. Treza m neumna. Vse bo opazila.
Vrata v kuhinjo so se odprla. Treza je prihajala po
hodniku. Potrkala je hrupno in ni niti čakala, da bi ji
odgovoril.
»Posodo bi odnesla, če ste povečerjali.« Mislila je, da
se večerje nisem dotaknil. Čutil sem po govoru, da ji
igra smehljaj na ustih. Sklonjen nad časopisom sem ji
mirno rekel:
»Sem. Lahko odnesete.«
Nič nt odgovorila. Vzela je krožnik izpred mene, po-
brala 2 ropotom vilice in žlico, zaloputnila vrata in odšla.
XXX
Bartol, šolski upravitelj v Petiševcih, me je vedno,
kadar sem končai v šoli pouk, pridržal pri sebi Povabil
me je v svoje stanovanje. Bil je dobra duša. Veselje sem
mu bral na uvelih, bledih licih, če sem se mudil pri njem.
Po končanem pouku me je vedno počakal v sobi. Nje-
gova žena ni bila učiteljica. Najinih pogovorov se ni nikoli
udeleževala. Prinesla nam je na mizo, kar je Bartol želel,
potem je šla iz sobe. Tiha je bila kot senca.
»Oprostite, moja žena je take narave,« mi je mnogo-
krat omenil Bartol. »Družbe ni navajena.«
»Nič hudega,« sem se smejal. On je dvignil košate, sive
obrvi, zožil trejjalnice in gledal skozi okno ter г očmi
iskal med breskvami in nizkimi jablanami svojo ženo.
»še takrat, ko prideta fanta domov, ne posedi med
obiski pri nas,« je rekel. Vedei sem, da je omenil fanta
samo zato, da bi o njiju spet govorila. Poznal sem ju.
Starejši je bil Miha, že učitelj, mlajši pa Tomaž. Tomaž
je končal medicino in prakticiral v Zagrebu. Ker sem bil
tudi jaz nekaj semestrov v zagrebškem semenišču, so se
najini pogovori sukali skoraj vedno okrog zagrebškega
življenja, katerega jaz mti nisem dobro poznal.
»Tako je tiha naša mama,« je dejal, ne da bi nehal
gledati skozi okno. Prekrižal je suhe noge, kadil cigareto
in si podpiral glavo z roko.
Neslišno je spuščal dim in od časa do časa otresal
pepel v pepelnik, ki je stal sredi mize.
Sedel sem na stolu, obračal sem med prsti škatlo 2
vžigalicami. Pred mano je bila skodelica kave.
Medlo jesensko sonce se je razlilo na polje, na drevf
in na hiše, ki so se lepo videle skozi okno. Zadaj so bih
lendavske gorice, rumene in puste. Grozdje je bilo pobn
no. Drevje je bilo golo. Veter se je igral z listjem na tlel
ga vrtel in nosil iz sadovnjakov med njive. Ljudje so vc
žili po mehkih, zvoženih poteh repo. Beli piramidasti W
zovi so se pomikali med praznimi njivami proti hišan
Malo ljudi je delalo na zemlji, ki jim je dajala svoj џ
slednji blagoslov v tem letu
Tudi Bartolova žena je delala pripognjena na grei
Midva sva molčala. Le ura je motila ta mir.
Ti trenutki so blagodejno vplivali name. Veter, ki i
tulil okrog voglov, je délai ozračje še bolj topo.
Bartol je sedel nepremično za mizo, zrl je skozi okn
in ni niti trenil z očmi. Premišljeval je seveda o svoji
fantih. Star, upognjen, je bil med črnim pohištvom P
doben mrliču, česa se je pravzaprav še veselil? Pokoji
Ne! Pre, ga bo pobrala smrt, kakor bo šel v pokoj.
»Vse mineva, vse mineva,« je dejal, kakor da me nin
namena motiti v počitku. »Mi gremo, drugi prihajajo. 1
se ponavlja vsa tisočletja, odkar se je začelo življenje '
zemlji.«
Nisem mu takoj odgovoril. Delal sem se, kakor da p)"
mišliam o njegovih besedah. To je imel rad. Tudi raz
meti nisem mogel smisla te trde besede, ki sem jo v P
zneišem življenju tolikokrat občutil. Bil sem takrat •
premlad, da bi mislil na konce. Zrl sem na črno miz
na kateri je bil prtiček iz temne svile.
»Veste, gospod kaplan, da smisla življenja brez svoj
otrok ne bi mogel najti,« se je vzdramil. Počasi se je "
gnil k mizi in ugasnil cigareto v pepelniku. Nagubal
usahlo, bledo telo in me zrl z blagimi očmt.
Blagroval sem tega starca, ki je med poljem in niz'
mi kočami postal siv.
»Da, Bog je vse tako uredil,« sem dejal in povesil o
Bartoi se je počutil prijetno. Veter je nekje v šoli zed
putnil г oknom.
»Pravzaprav žrtvujete velijo za svoj poklic.«
Hotel je prodreti vame in mi videti v du¿o. Ali bi "
on razumel, če bi se mti razkril?
»Gospod Bartol,vt sem mu rekel. »Ne more dourrv
našega življenja tisti, ki ga m okusil.«
»O, seveda,« mi je pritrdil. Gube na čelu so mu os>
le. Mogoče me je le skušal razumeti.
»Moj konec ni daleč,« je počast nadaljeval Bartol.
kal bi v poslednjih trenutkih, ko bega dušo toliko stvd
kaj bi bilo, če ne bi bilo vas, ki bi nam vdahnili moč '
pot v posmrinnsf^ Jaz to razumem bolj kot vi, ki ste
mladi, gospod kaplan.«
St. 6 — 15. februar 1973
NOVI TEDNIK ~ 15. stran
Oseba tedna: IVAN FISTRIČ
srce za gasilstvo
Naši bralci so izbrala za
osebo tedna Ivana Fistn-
ča iz Žalca. Ivan Fistrič
invalidski upokojenec
že deset let, zato se mi je
zdelo najprimerneje, da
se zanj pozanimam v
upokojenskem bloku v
Žalcu. Točajka v bifeju
tega bloka mi je prijazno
povedala, da ga pozna in
da stanuje v sosednjem
bloku v zadnjem nad-
stropju.
Ko sem vstopil v stano-
vanje, mi je bilo kar ma
lo žal, da nisem prišei
malo pozneje, saj sem za
konca Festriča zmotil prav
pri kosilu. Pa sem bil ta-
koj pomirjen, saj sta se
mi kot v dobrodošlico pri-
;'azino nasmejala in me
povabila^ naj sedem. Se-
veda sem Ivana Fistriča
takoj zasul s številnimi
vprašanji. Potem pa mi
je povedal tole: »Kot ose-
ba tedna se pKDčutim mai
ce nenavadno, saj sicei
vem, da me pozna veliko
ljudi, da pa bi prav me
ne na tistem posnetku iz
občnega zbora gasilcev v
Žalcu spoznalo največ
bralcev Novega tednika,
me je le presenetilo. Sem
že 10 let invalidsko upoko-
jen, sa^ imam s svojim
zdravjem velike težave.
Precej sem si nakopal v
dobi NOB, ko sem parti-
zanil v Tomšičevi brigadi.
Etelovna leta sem si zbi-
ral v mlinu v Vrbju, po-
tem v pierralitu in na
Strojni postaji v Žalcu.
Vsa ta leta pa sem bil
predvsem gasilec, saj sem
za to društvo žrtvoval ves
svoj prosti čas. Trideset
let gasilstva je dolga do-
ba in človek mora imeti
poleg telesnih moči tudi
veliko ljubezni do tega
dela, saj drugače ne bi
vzdir^l. Trenutno sem
pri našem društvu v Žal-
cu gospodar, kar ni tako,
saj to odgovorna in
tudi nenapoma funkci-
ja. Da svoje delo oprav-
ljam vestno, dokazujeta
odlikovanje Gasilske zveze
Slovenije in medaljá za
Zasluge za narod, ki pa
sem jo dobil že pred leti.
No, tudi danes še poma-
gam tu in tam pn gase
nju kakega požara, toda
le če je to nujno, kajti
moje zdravstveno stanje
mi tega ne dopušča več v
polni meo'i.
Tudi danes sem nekoli-
ko nestrF>en, saj sem že
od zgodncih jutranjih ur v
dvorani Kmetijskega kom
binata v Žalcu, ker prire-
jamo maškerado«. Opazil
sem, da se mojemu sogo-
vorniku hudo mudi, zato
sem ga povprašal le še po
njegovih osebnih in »gasii
skih« željah. Povedal n»
je, da si zase, in tu sta
všteti tudi njegova žena in
hčerka,želi zdravja in da
cene ne bi previsoko po-
skočile, saj ;e splošno
sniano, da invalidnine bolj
počasi rastejo. Dejal je še:
»Star sem 56 let in nikoli
ne bom pozabil vojnih gro-
zot. Zato je moja osebna
in iskrena želja, da ne bi
ne :az ne kasnejši rodovi
tega znova doživljala. In
moja gasilska želja? Da bi
končno pričeli graditi nov
gasilski dom, ki bo nam
vsem omogočil, da bomo
svojo nalogo še bolj hitro
in vestno opravljali«.
Ko sem se p>oslavljal,
sem vedel, da si ta mož
zasluži, da je oseba tedna,
saj kljub številnim te-
gobam ostal mož, kakrš-
nih danes ni veliko.
TONE TAVČAR
16. stran —NOVI TEDNIK
DRUŽBENE AKTUALNOSЛ
Št. 6 — 15. februar 1973
Sindikati
Cas je smüikalnim delav-
cem nagrmadil nalog, proble-
mov in dolžnosti. Po pismu
predsednika Tita in izvršne-
ga tiroja CK ZKJ, po 29. se-
ji CK ZKS, v drugem letu
uveljavljanja ustavnih spre-
memb je vseh teh nalog to-
liko, da je bilo treba sindi-
kalne delavce temeljito obo-
rožiti. K temu so silili tudi
več ali manj upravičeni očit-
ki, da je sindikamo članstvo
v bazi premalo razgibano za
nove, poglobljene samouprav-
ne cilje. Tega se niso zave-
dali le v občinskem sindikal-
nem svetu v Celju, marveč
tudi sindikalni delavci v os-
novnih organizacijah. Med
slednjimi jih je velika večina
letos prvič prijela kmiilo
sindikalnega vodstva v roke.
Po vsem tem ni nič čudne-
ga, če se je na štiridnevni
seminar v Dobrni zbralo nad
70 predsednikov sindikc-lnih
organizacij, članov izvršnih
odborov. Na seminarju se je
v štirih dneh zvrstilo enajst
predavanj, zaključili pa so
jih z razpravo in anketo o
uspelosti seminarja. Pred
slušatelji so se zvrstili: Jože
Globačnik, ki opravlja dolž-
nost predsednika slovenskih
sindikatov, člana republiške-
ga predsedstva Slavko GrČar
in Mitja švab, nadalje Bojan
Volk, Risto Gajšek, Ludvik
Gorenj ak, Franc Slander,
Franc Berginc, Vüi Končan,
Štefan Korošec, Zdravko
Troha, Igor Ponikvar in To-
ne Erjavec.
Teme predavanj, ki so se
zvrstila in razprave, ki so
sledile, so obravnavale po-
men in vlogo sindikatov,
spremembe političnega siste-
ma, ekonomski sistem in sta-
bilizacijo, razvoj samouprav-
nih odnosov, splet vprašanj
okoU TOZD, dohodek TOZD,
kadrovsko politiko in izobrar
ževanje v TOZD, življenjske
in delovne ix)goje delavcev,
samoupravno sporaziuneva-
nje, delitev dohodka in oseb-
nega dohodka, vprašanja so-
cialnega razlikovanja, meto-
de pripravljanja in vodenja
sestankov ter organizacijo in
način delovanja sindikatov.
Vse to v štirih dneh.
In kaj menijo udeleženci?
JOŽE PAVLOVIČ:
SEMINAR ŽE ZA
EVIDENTIRANE
.>ože Tavlovič je že drugič
izvoljeni predsednik sindika-
ta v prometni sekciji celjske
železniške postaje in o semi-
narju v Dobmi takole pravi:
»Doslej še nisem bil na
takšnem seminarju in pra-
vim, da bi vse, kar sem tu
slišal, moral vedeti že prej,
da bi bil v svoji funkciji lah-
ko uspešnešnejši. Res sem že
drugič predsednik sindikata,
vendar sem o vlogi sindikata
zvedel veliko novega. Tudi o
metodah dela o vodenju or-
ganizacije in sestankov sem
vedel premalo. Za mene je
bilo novo in presenetljivo re
cimo to, da naj bo temelj
službe varnosti pri delu v
poučevanju, v preventivi, ne
pa z^olj v kontroli in ugotav-
ljanju vzrokov nesreč. Vse
to, kar smo na tem seminar-
ju poslušali, bi morali sindi-
kalni aktivisti vedeti, preden
prevzamejo dolžnosti. Zato
bi bilo prav, če bi v bodo-
če bili seminarji že za evi-
dentirane občane, ki naj bi
se pripravljali za prevzem
vodilnih funkcij.«
JANKO REBOV: VSAK
DAN PRINAŠA KAJ
NOVEGA
Janko Rebov je član izvrš-
nega odbora sindikata v
Cinkarni. V Sindikatu dela
vseh 22 let, odkar je član te-
ga kolektiva. Dvakrat je bil
že predsednik sindikata, en-
krat predsednik centralnega
delavskega sveta. On takole
pravi:
»Tudi za že preizkušene
sindikalne delavce seminar,
kot je tale v Dobmi, ni od-
več. Vsak dan prinaša kaj
novega in vedno znova se
moramo česa učiti. Recimo o
TOZD smo se tukaj prvič za-
res dobro seznanili. Pa tudi
sicer je tak seminar osveži-
tev. če dolgo delaš v sindi-
katu, se navlečeš navad in
ustaljenih metod. Takole pa
te spomnijo, da bi lahko sto-
ril marsikaj tudi drugače,
bolj učinkovito. In korajže
so nam vlili. Tudi to je ne-
kaj vredno, mar ne?«
SLAVKO DROBEŽ:
PREMALO ZA MAJHNE
KOLEKTIVE
Slavko Drobež, novoizvolje-
ni predsednik sindikata v
obrtnem podjetju »Nega«, v
celoti dobro ocenjuje se-
minar na Dobmi, razen se-
veda dejstvo, da je program
zelo zgoščen in da po 10 in
12 ur na dan človek težko
sledi:
»Na seminar sem šel rad,
ker sem ga tudi pričakoval,
potem ko sem bil izvoljen za
predsednika. Ni še ves pro-
gram šel mimo nas, vendar
moram reči, da je bilo za
večje, predvsem proizvodne
organizacije bolj poskrbljeno,
kot za nas majhne kolektive,
ki smo že ves čas pravzaprav
TOZD, ki smo vsi kot kolek-
tiv v vlogi delavskih svetov.
Pri nas, kjer je zaposlenih
okoli 30 ljudi, bi se nep(^
sredno samoupravljanje naj-
bolj izoblikovalo. V tej sme-
ri pričakujem v bodoče več
pomoči občinskega sindika-
ta.«
MARIJA SELIČ: TU SEM
SPOZNALA VLOGO
SINDIKATA
Marija Selič je bila pred
mesecema izvoljena za pred-
sednika sindikata v podjetju
»Kreator«. Po poklicu je
krojačica in sta jo z nekate-
rimi naloga sindikata sezna-
nila ob prevzemu funkcije
direktor in bivši predsednik
sindikata. Kaj pravi?
»Zame bi bilo mnogo bolje,
ko bi tak seminar končala
že v decembru, kajti v janl^
arju sem morala voditi že
prvo sejo, ko smo sprejema-
li program dela, izvolili ko-
misijo. Moram reči, da pri
tem nisem kaj prida sodelo-
vala. Danes bi mnogo lažje.
Tudi o nalogah sindikata,
predvsem političnih, sem bi-
la premalo seznanjena, o
vseh njegovih pravicah, dolž-
nostih. Vse to se mi je zdaj
odprlo in moram reči, da
me je kar nekam strah, vse-
kakor bolj kot takrat, ko
sem privolila v izvolitev. No,
sicer pa so nam vlivali vsi
po vrsti tudi korajže. Da bi
le ne splahnela.«
IRENA ŠTRAVS-IVAČIČ:
VENDAR PREMALO
O PRAKSI
Ivačič Stravs Irena, anali-
tik na Upravi javne varnosti
v Celju, je büa član izvršne-
ga odbora sindikalne po-
družnice, od novembra lam
pa je predsednica sindikata.
O seminarju tole:
»Na seminar sem šla rada,
saj sem prej videla program.
Kot novoizvoljeni predsednik
sem doslej vodila že tri seje,
ker smo ravno zdaj sredi
samoupravne reorganizacije.
O tem seveda na seminarju
nisem mogla veliko pridobiti,
ker je zadeva preveč specifič-
na. Veliko si obetam od pre-
davanj o vodenju sestankov,
metodah dela. To mi precej
manjka. Predavanja so kva-
litetna in prej na previsoki
kot na prenizki ravni. Sem
bi morali ljudje, ki že imajo
določeno i>odlago. No mo-
ram reči, da sem pogrešala
konkretnih izkušenj o TOZD,
^ so prve že ustanovljene
in delajo. Tudi o sedanjih
političnih razmerah po pis-
mu je bilo premalo poveda-
nega. Sicer pa je program za
tako kratek čas zares prena-
trpan.«
JANEZ ŠEPETAVC: PRI
NAS START IZ OSNOV
Janez Sepetavc, aranžer
pri trgovskem podjetju »Mo-
da« je pravtako novi pred-
sednik sindikata v svojem
kolektivu. Bil je zelo odkrit
in kritičen:
»Moram reči, da o vlogi,
nalogah sindikata nisem imel
kaj dosti pojma. To pa zato,
ker sindikat v našem kolek-
tivù že dolgo ne pomeni kaj
dosti. Zanimivo, da je v na-
šem primeru bil za boljše
delo sindikata najbolj zagret
nedavno imenovam direktor.
Zame in za izvršni odbor to
pomeni, da je treba med za-
poslenimi v kolektivu sindi-
katu izboriti pravo mesto in
veljavo, da ne bo opomb,
kot tista, češ, kaj bo sindi-
kat, saj še denarja za ude-
ležbo na seminarju nima.
Sindikat smo pri r^s čutili le
ob občnih zborih in takrat,
ko je organiziral izlet. V sa-
moupravljanju ima vse pre-
več odločilne vloge upravni
odbor in strokovni kolegij.
Tudi po zaslugi mlačnosti za-
poslenih do svojih samoup-
ravnih pravic. Pri nas bomo
morali začeti iz osnove. Se-
minar, kar mene zadeva, ze-
lo veliko pomeni.
To so izjave šestih udele-
žencev seminarja na Dobrni,
Namenoma smo se pogovori-
li s predstavniki različnih de-
lovnih organizacij. Najbrž bi
bilo še več dohrih ocen, če
b! vprašali zgolj udeležence
iz proizvodnih organizacij,
ki jim je bilo spričo struk-
ture vseh udeležencev posve-
čenih največ programskih
tem.
Zanimivo je Äe nekaj. Vse
dni je bila svečana dvorana
v zdraviliškem domu polna.
Nobenega osipa ni bilo. Na-
robe. Iz dneva v dan jih je
bilo več. Bilo pa bi prav ▼
bodoče razmisliti, če je prav,
da stiska s časom in denar-
jem diktira tako obremeni-
tev udeležencev.
J. KRAŠOVEC
Pionirske hranilnice
№прт vzgoja
Pot, ki jo je pred leti ub-
rala bivša celjska kreditna
banka, je tudi na področju
pionirskega denarnega varče-
vanja hvaležno nadaljevala
celjska podružnica LjubljMi-
ške banke.
Pionirsko varčevanje v šo-
lah je postalo ne le pojem
denarnega varčevanja, mar-
več še pomembna šola v vzgo-
ji mladega človeka-samoup-
ravljalca. Pionirske hranilni-
ce v šolah so namreč zažive-
le kot samostojni denarni za-
vodi s svojimi samoupravni-
mi organi. Tu so se in se še
otroci srečujejo z vprašanji
organizacijskega in samoup-
ravnega značaja. Sveti pionir-
skih hranilnic namreč samo-
stojno odločajo o delitv] last-
nih sredstev. Samoupravlja-
nje ima v teh svetih tudi ma-
terialno osnovo, in tega se
otroci dobro zavedajo, zato
tudi izredna zavzetost, res-
nost in odgovornost pri delu.
Lani je število pionirskih
hranilnic na območju celjske
pKJdružnice Ljubljanske banke
naraslo od 31 na 35. Vse te
hramlnice vključujejo okoli
4.000 mladih varčevalcev.
Skupne vloge ob koncu de-
cembra lani pa so znašale
okoli 31 milijonov starih di-
narjev.
če bi na kratko ocenili nji-
hovo delo, bi morali priznati
izredno organizacijsko učvr-
stitev i)a tudi iskanje novih
oblik v poslovanju. Značilna
je odločitev, da se v mno-
gih pionirskih hranilnicah vse
bolj nagibajo k temu, da svo-
ja prosta sredstva namenja-
jo tudi v človekoljubne po-
trebe. Tako dajejo svoja sred-
stva tudi starim in socialno
ogroženim ljudem!
Pomembno vlogo v delu pi-
onirskih hranilnic imajo men-
torji-uči^^elji V okviru celj-
ske podružnice Ljubljanske
banke dela tudi svet mentor-
jev iMonárskih hranilnic, ki
se redno sestaja in zlasti
vsebinsko usmerja dejavnost,
ki postaja vse bolj potreba
mladega človeka.
Delo. ki so ga začeli na
celjskem območju, je postalo
vzor in spodlbuda tudi dru-
gim. Zanimiva je vest, da je
Ljubljanska banka kot celo-
ta sprejela to obliko mladin-
skega varčevanja in ga v ne-
koliko izpopolnjeni obUki
razširja na celotno območje,
to je na območje vse države.
MB
Šmarje
Šola
v Šmarju
Za osnovno šolstvo cel>
skega območja sta bila v
torek v Ljubljani in Ma-
riboru dva pomembna se-
stanka. Sestali so se nam-
reč predstavniki občin in
Temeljnih izobraževalnih
skupnosti ter odločali o
sredstvih, ki jih bodo le-
tos sprejele proračunsko
dopolnjevane Temeljne iz-
obraževalne skupnosti.
Ker bo Republiška izobra-
ževalna skupnost razpola-
gala z manjšim obsegom
sredstev, bosta na sezna-
mu dopolnjevanih Temelj-
nih izobraževalnih skupno-
sti letos dve manj, osmim
pa bodo sredstva zmanj-
šali za dešetino. Tako med
dopolnjevanimi Temeljni-
mi izobraževalnimi skup-
nostmi letos ne bo Žalca,
za desetino pa bodo
zmanjšali sredstva laški in
konjiški občini, ker so v
letu 1971 T teh dveb ob-
činah že dosegli narodni
dohodek na prebivalca т
vrednosti 9.500 dinarjev.
Vendar pa z obeh teh sre-
čanj v Mariboru in Ljub-
ljani tudi vesela novica za
kozjansko območje. Vsi
predstavniki občin in Te-
meljnih izobraževalnih
skupnosti Slovenije so se
dogovorili, da bodo novo
osnovno šolo v Šmarju pri
Jelšah gradile vse izobra-
ževalne skupno.sti v Slo-
veniji. Kakor je znano, se
je v šmarski šoli lani po-
rušil strop. Predlog je, da
bi tretjino sredstev za pr-
vo etapo gradnje te šole
zbrale Temeljne izobraže-
valne skupnosti cele Slo-
venije, dve tretjini pa bi
dala Republiška izobraže-
valna skupnost, in sicer v
dveh delih.
St. 6 — 15. februar 1973
NOVI TEDNIK ~ 17. stran
Intervju z delavko Elkroja Anko Sivec
Dogovorjeno je bilo, da me
tK) počakala kar na komiteju
občinske konference ZKS v
Hlozirju. Ko sem prišel, me
je že čakala m ker ji je bil
namen mojega obiska že zaxan
in ker se je že vnaprej spo-
prijaznila s tem, da jo bom
spraševal o vseh mogočih
stvareh, nu tega ni bilo po-
trebno razlagati. ANILA SI-
VEC, po poklicu je krojačica
in dela v ELKROJU kot sme-
novodkinja, je doma iz Bočne
ob Dreti, od koder se vsak
dan vozi v Nazarje na delo.
V podjetju je zaposlena že
dve leti.
NOVI TEDNIK: Pričniva
morda najprej s tem, kakšni
so po vašem mnenju v pod-
jetju delovni pogoji, kako se
v podjetju počutite in kaj
pravijo o tem vaše sodelavke?,
ANKA SIVEC: Imamo no-
ve proizvodne prostore, so-
dobne stroje in spričo tega
mislim, da so delovni pogoji
pri nas kar ugodni. Osebno se
v podjetju dobro počutim,
enako pa tudi moje sodelav-
ke. Vse pa nas seveda najbolj
žuli nočno delo. To je velik
napor, še zlasti za matere, ki
se po prečuti noči na delu
vračajo domov utrujene, do-
ma pa jih čaka vsakdanje de-
lo in seveda otroci, ki le tež-
ko razumejo, da je njihova
mati utrujena.
NOVI TEDNIK: So kakšni
izgledi, da nočno delo žensk
v vaši delovni organizaciji v
doglednem času ukinete?
ANKA SIVEC: So in to ze-
lo realni. V kratkem, še v
tem mesecu, pričakujemo ne-
katere nove stroje, kar nam
bo omogočilo, da bomo v
podjetju v celoti odpravili
nočno delo žensk. Verjemite,
to bo za vse zaposlene žen-
ske in te smo v veliki veči-
ni, velik praznik. Saj si no-
bena med nami ničesar bolj
ne želi, kot ravno tega.
NOVI TEDNIK: In osebni
dohodki?
ANKA SIVEC: Z veseljem
lahko ugotovim, da tudi po
tej plati ni slabo. Najnižji
dohodek v podjetju je 1.100
din, nekvalificirane delavke
pa pridejo tudi do 1.600 di-
narjev. Jaz osebno zaslužim z
gibljivim delom skupaj okoli
2.500 dinarjev in sem z mo-
jim dohodkom kar zadovolj-
na. Morda bi dodala še to, da
plače zelo v redu prejemamo.
Nikoli še pri tem ni bilo za-
mude in tudi nikdar še ni-
smo prejeli zmanjšanih oseb-
nih dohodkov. To je prav go-
tovo rezultat dobrega gospo^
darjenja v podjetju. Tudi mo-
je sodelavke so s tem zelo
zadovoljne.
NOVI TEDNIK: Kako pa ie
pri vas glede malic in drugih
stvari družbenega standarda?
ANKA SIVEC: Malice dobi-
vamo vsi v podjetju, in sicer
imamo pri nas tak sistem, da
v ta namen oddvojimo po-
trebna sredstva in če trime-
sečni obračun pokaže, da smo
kvoto prekoračili, potem mo-
ramo delavci nekaj doplača-
ti, sicer je malica zastonj.
Doslej je v lanskem letu le
enkrat naneslo, da smo do-
plačali nekaj tisočakov, sicer
pa vseskozi prav nič. To je
nedvomno velika ugodnost.
Kar pa se tiče stanovanjskih
zadev, je tako,da smo pri nas
v glavnem zaposlene ženske
in še te večinoma poročene,
tako da imamo skoraj vse
svoje domove. Seveda imamo
tudi potrebe in treba bo gra-
diti tudi stanovanja. Morda
bi kazalo, da sredstva zdru-
žimo z drugimi delovnimi or-
ganizacijami, saj jih sami
ustvarjamo premalo, nič bo-
lje pa se menda tudi ne godi
drugim podjetjem.
NOVI TEDNIK: Kako pa
ocenjujete vaše samouprav-
ljanje?
ANKA SIVEC: Veste, žen-
ske se za te stvari kar pre-
cej zanimamo. Sem članica
delavskega sveta in iz izkuš-
nje vem, da je med delavka-
mi velik interes za stvari, ki
se obravnavajo na samo-
upravnih organih. Vedno me
sprašujejo, jaz pa jim seve-
da povem, (isebno menim, da
je samoupravljanje pri nas
kar dobro razvito. Z ustavni-
mi dopolnili smo tudi že pri-
čeli in iščemo ustrezne obli-
ke neposrednega odločanja.
Končnih odločitev še ni, delo
NOVI TEDNIK: Kako pa
kaj delajo družbenopolitične
organizacije v Elkroju?
ANKA SIVEC: Do nedav-
nega smo imeU le sindikat,
ki je še kar aktiven, pred
kratkim pa smo ustanovih
svojo organizacijo Zveze ko-
munistov. Trenutno nas je si-
cer le osem, toda up>am, da
nas bo kmalu več, saj sem
prepričana, da se nam bodo
pridružili še novi člani. To
bi bilo predvsem zelo kori-
stno, Mladinske organizacije
p)a še vedno nimamo. Pri nas
je sicer bolj malo takih, ki
bi delali v tej organizaciji,
mnoge sodelavke so že poro-
čene, toda kljub temu mislim,
da bo treba ustanoviti tudi
to organizacijo.
NOVI TEDNIK: Pred krat-
kim ste bili sprejeti v Zvezo
komunistov. Kakšen mora bi-
ti po vašem komunist?
ANKA SIVEC: Poleg vseh
moralnih kvalitet, ki jih mo-
ra imeti, se mora tudi še po-
sebno odlikovati. Komunisti
morajo biti po mojem mne-
nju v vsakem oziru vzgled
ostalim. Le tako lahko ures-
ničujejo številne naloge, ki
stoje pred njimi.
NOVI TEDNIK: Imate v
vaši organizaciji program
dela?
ANKA SIVEC: Seveda in v
njem smo si začrtali osnovne
naloge — vse od gospodarje-
nja, samoupravljanja do mno-
gih drugih vprašanj, ki so ve-
zana za uspešen nadaljnji
razvoj kolektiva, ki ima po
mojem mišljenju dobro per-
spektivo, Vsaj trenutno tako
kaže, zato moramo zagotoviti,
da bo tako ostalo tudi v bo-
doče,
NOVI TEDNIK: Pa se iz
podjetja preseliva še malo k
vam privatno, S čim se uk.
varjate v prostem času?
ANKA SIVEC: Prostega ča-
sa imam zelo malo, čeprav še
nimam otrok. Poleg domače-
ga dela tudi študiram. In si-
cer preko dopisne delavske
imiverze. Kasneje i)a bi rada
študij nadaljevala na višji
komercialni ¿Dli. To me zelo
zanima.
NOVI TEDNIK: Človek
ima tudi potrebe po kultur,
nem udejstvovanju, kakšne
so možnosti glede tega?
ANKA SIVEC: Moram reči,
da so silno skromne. Največ
možnosti pač daje televizija,
dobra knjiga, v kino pa bolj
redko odhajam. Drugih mož-
nosti praktično ni. Kadar gre-
va z možem v Ljubljano, tu
je namreč doma, potem gre-
va večkrat v opero ali gleda-
lišče, pa nadoknadiva tisto, za
kar tu ni pogojev. Včasih sem
se ukvarjala z lutkarstvom,
sedaj že dolgo ne. Tudi za to
ni možnosti. Mislim, da se za
kulturno rast ljudi premalo
skrbi. Televizija je sicer veli-
ko, ni pa vse. človek potre-
buje tudi še kaj drugega, bolj
neposrednega.
Razgovor pripravil:
Bemi Strmčnik
18. stran —NOVI TEDNIK
KULTURA	St. 6 — 15. februar 1973
Spomini
vest je šla
na sever
Spominjam se sneženega
morja, kjer sem pred devet-
indvajsetimi leti okusM vso
grobost zime v skira-nem se-
vernem kotu sveta.
Kakor .potuhnjen tat me je
okupator kot sedemnajstlet-
nega fanta prisilno mobilizi-
ral in iztrgal iz domačega
kroga. V Sloveniji se je tisti
čas vse bolj pogosto sušljalo
o Osvobodilni fronti, partiza-
nih ...
Odvedli so me na okupi-
rano ozemlje severne Norve-
ške, daleč od ljubljene slo-
venske i zemlje. Svet je bil
poln bajnih zanimivosti. Več
kot tri mesece zavit v temo.
Le tu in tam nas je osvetlje-
val polarni sij. Za mene je
bilo to življenje grozno. Vo-
jašnica nam je bila mrzel
buniker, dva do tri metre p>od
večnim snegom. V notranjo-
sti tega brloga je brlela smr-
dljiva karbidovka. Disciplina
je bila ostra, hujša kot v šoli.
Bil sem nemočen. Bolečino,
ki sem jo trpel, sem nosil
sam. Ce je šlo vse po sreči
nam je letalo enkrat na te-
den pripeljalo pošto.
Tudi tisti dan sem z veli-
kim veseljem sprejel pošto
od doma. V pismu sta mi oče
in mati pisala o pohodu Šti-
rinajste divizije na Paškem
Kozjaku.
Potem sem pri smučanju
poškodoval puško. Vzeli so
me na piko. Dali so me v
rešeto in dognali, da sem iz
»Banditenlanda«,
Kmalu za tem sem se mo-
ral javiti orožarju. Strah me
je tresal do kosti. Pa mi je
le izročil popravljeno puško
in dejal: »Rešil sem vas naj-
strožje kazni. Zaupljivo vam
povem, da je tudi meni znan
pohod štirinajste divizije na
Štajerskem. Vojne bo km^alu
konec!«
Krepko mi je stisnil roko.
Solze so mi stopile v oči. Ne
tajim. To je bila moja naj-
lepša noč v Skandinaviji.
Resnica je, da se je vest o
pogumni štirinajsti diviziji
širila po vsem svetu. Tudi do
nas je prišla, na skrajni se-
ver.	SM
JAKOPIČEV OBISK
Pred dnevi je občino Slo-
venske Konjice obiskal komi-
sar glavnega štaba za splošni
ljudski odpor Slovenije tova-
riš Albert Jakopič-Kajtimir.
Potem ko se je dopoldne po-
govarjal s predstavniki občin-
skega odbora SLO in parti-
zanske enote ter obiskal .po-
samezne delovne organizacije
in kraje, je popoldne imel
širši pogovor z občinskim po-
litičnim aktivom, vodilnimi
funkcionarji splošnega Ijud-
sk^a odpora, zveze rezerv-
nih vojaških starešin in ne-
katerih drugih organizacij.
Komisar slovenskega glav-
nega štaba SLO je tu zlasti
poudaril vlogo delovnih in
političnih organizacij, krajev-
nih skupnosti in šol, otrok,
žena in deklet. »Prav te sku-
pine prebivalstva so nam iz-
redno veliko pomagale pri
številnih akcijah v času NOB
in jih torej ne moremo izlo-
čiti. Zato nam tudi ne sme
biti žal denarnih in drugih
materialnih sredstev, ki jih
bomo dali v ta namen, V de-
lovnih organizacijah bodo de-
lavski sveti morali postaviti
ustrezne komisije za splošni
ljudski odp>or, ki bodo delo-
vale prav tako kot ostali iz-
vršilni organi. Naša skupna
naloga je, da čuvamo samo-
upravljanje in zato so delav-
ski sveti dolžni, da tudi temu
vprašanju posvečajo primer-
no pozornost,« je dejal Albert
Jakopič.
DVA SPOPADA NA EN DAN
PO ZAPISKIH MILANA KOSTEVCA-MARK/"
v prejšnji številki smo opisali naključni spopad skupine borcev
Kozjanske čete pri »Sokolu« blizu Bistrice ob Sotli. Kozjanci so se
pod vodstvom svojega komandirja Modrasa pripravljali na večjo akci-
jo skupaj S hrvaškimi partizani onstran Sotle. Vsa borbena dejavnost
v decembrskih dneh je bila podrejena temu cilju. Zanimivo je, da so
Nemci ves čas računali, da je na tem območju Kozjanskega vsaj tri
do štirikrat več partizanov, kot jih je v resnici bilo.
Danes po zapiskih Milana Kostevca povzemamo, kaj se je godilo
v Pavlovi vasi 16. decembra 1943.
v noči jja 16. december
se je kozjanska četa pre-
maknila iz Zdol v Pavlo-
vo vas. Tu naj bd se četi
pridružШ slovenski parti-
zani, ki so bili dotlej on-
stran Sotle v Zagorju in
območju Kalnika. Ceta se
je torej zgodaj zjutraj
ustavila v Pavlovi vasi pri
Keneju, kakšen kilometer
in pol od pišeške žandar-
merijske postaje. Zandarji
bržkone niso vedeli za p>ar-
tizane, kajti drugače se z
njihovo patruljo ne bi zgo-
dilo, kar se je.
Osem žandarjev v patru-
lji je zagledal stražar in
o tem obvestil Modarasa
ter komisarja Kostjo. Od-
ločila sta se za napad, in
naglo, kolikor se je dalo,
peljala četo k škofovi do-
mačiji, kjer je bilo zem-
ljišče ugc^ejše za napad,
žandarji so partizane za-
gledali zadnji hip, ko so
se znašli že pet do deset
metrov proč. šest orožni-
kov se je umikalo nazaj,
dva p» sta se pomešala
med partizane in strelja-
la. Z njima sta opravdla
Ivan Agrež in Milan Ko-
stevc z ročnima bombama,
medtem p>a je komandir
Modras podil bežeče orož-
nike po travnikih, njivah
in vinogradih vse tja proti
Pišecam in Dednji vasi.
Eden od žandarjev se je
ranjen zatekel v Ogorevče-
vo hišo, kjer ga je našel
Martin Vretič pod poste-
ljo, a ni streljal nanj, ker
je le-ta moledoval, da je
Slovenec in da ima otroke.
Komisar Kostja ga je za-
slišal, potem p>a naročil
gospodarju Ogorevcu, naj
ranjenca odpelje v bolniš-
nico,
Žandarmerijska patrulja
je bila povsem razbita.
Trije žandarji so bili mr-
tvi, dva ranjena. Partizani
niso imeli izgub, pač pa je
bila ranjena Anastazija
Knez v Škofovi hiši, v ka-
tero so žandarji streljali.
Kaj so žandarji iskali v
Pavlovi vasi? Imeli so na-
logo preiskati Pintaričevo
domačijo zaradi domače
hčere Ivanke,, ki je pobeg-
nila s prisilnega dela. Kot
vedno, so nastopxali grobo
in groaili, da bodo Miho
Pintariča zaprli, če se se-
stra ne bo javila.
BESEDA
O PISEČKI
ŽANDARMERIJI
Kozjanska četa je 16.
decembra 1943, v dveh
spxïpadih, ki ju opisuje-
mo, hudo razredčila vrste
žandarmerijske postaje v
Pišecah. To je bilo le del-
no plačilo za strahote in
zločine, ki so jih pripad-
niki te enote povzročili v
okolici.
Julija leta 1943 je njiho-
va patrulja zaradi nepo-
membnega prepirčka od-
peljala s seboj na postado
Jožeta Hab j ana in njego-
vega sina Franca. V žup-
nišču, kjer je bila žandar-
merijska postaja, so oba
strahovito mučili. Kako je
mučenje potekalo, nihče
ne ve, ljudje pa so pove-
dali, da so si žandarji v
potoku spirali okrvavljene
uniforme in krvave roke.
Mrtva aU napol mrtva so
oba potem blizu Pavlove
vasi pri Kočevarjevi kape-
lici ubili s streli v hrbet
ter pokopali na »sejmiš-
ču« pri pokopališču, žan-
dar Ferenčak je pozneje
pretepal in mučil tudi An.
tona Preskarja, ker ni ho-
tel čistiti krvavega poda
v župnišču. To je potem
moral storiti Pepi Habjan,
ki ni vedel, da je kri na
tleh očetova in bratova.
Preskarja so odgnali na
prisilno delo v Senovo,
kjer je prvi dan ušel in
se priključil partizanom.
V Pavlovi vasi je sodelo-
val v napadu na žandarje.
Med ubitimi žandarji je
bil tudi Ferenčak.
Kot že rečeno, pišečka
žandarmerijska postaja je
16. decembra imela med
12 možmi posadke štiri
mrtve in tri ranjene.
POPOLDANSKI
NEENAK BOJ
Kozjanska četa je po
spopadu z žandarji ostala
v Pavlovi vasi. Mitraljezca
Martin Sumrak in Viktor
Lipar sta obstreljevala
preostale žandarje, ki so
zdaj tu, zdaj tam oprezali
za partizani. Komandir
Modras in komisar Kostja
sta predvidevala, da bo
dopoldanskemu spopadu
sledil povračilni napad
Svabov. Nanj sta četo tu-
di pripravila. Sovražniku
je v kratkem času uspelo
zbrati iz okolice Brežic
okoli 150 mož, med njimi
tudi deželne strelce. V pre-
moči šestih švaibskih obo-
rožencev proti enemu p>ar-
tizanu so imeli švabd na
voljo tudi izvithiiško leta-
lo in radijsko zveao. Sva-
bd so nastopali iz Pišec in
Dednje vaßi. Pri tem na-
p>adu ni bil sovražnik od-
ločen. Držal se je bolj ali
manj varne razdalje in
nj^ov ogenj je bil sicer
neprekinjen, vendar manj
usp>ešen. Sovražnik je mi-
slil, da je partizanov več,
zato ni niti poskušal ob-
kolitve. šele ko je mogel
letalski izvidnik ugotoviti,
da nas ni 200 do 300, kot
so računali, je Modras
ukazal neopazen premik
proti Sv. Jedrti. Kozjanci
so imeli v tej popoldanski
borbi enega mrtvega in
enega ranjenega. Ko je bil
ranjen mitraljezec Sum-
rak, mu je orožje vzel An-
ton Agrež-Brkič. Nekaj ča-
sa je streljal leže iz sklo-
na, potem pa drzno vstal
in žgal na sovražnika sto-
je. To je bilo zanj usodno.
Zadelo ga je v trebuh. Po-
zneje mu je, ko je bil ra-
njenec že v agoniji stra-
hotnih bolečin, skrajšal
muke njegov brat Ivan
Agrež.
Poleg četrtega žandar j a
iz Pišec je imel sovražnik
popoldne še dva mrtva in
8 ranjencev. Spotoma so
partizani ujeli še Albina
Hledeta iz Pavlove vasi, ki
je zjutraj odšel v Brežice
javit prisotnost p>artizainov
in popoldan vodil sovraž-
niijka v napadu. Pri njem
so našli posebno dovolil-
nico. Imel jo je, kot nem-
ški sodelavec. Bil je likvi-
diran. (Se nadaljuje)
6. še trenutek, in cigara je pristala ob prijaznem mo-
telčku. Doktorja sta zaklenila vozilo in se zatekla v bife.
Dolgo in naporno znanstveno potovanje jima je osušilo
grla. Krepko sta nagnila kozarček, v hipu postala židane
volje in se kmalu preselila za eno nadstropje niže — v
bar. Debelih pet ur jih ni bilo od tu ...
Jezus, primerka se nama bosta odtajala! se je slednjič
udaril po čelu doktor Cu. Vrgla sta iz naročij ljubki
striptizeti in planila v svojo cigaro, Odfurjala sta izpred
motela z dva tisoč petsto na uro — še dobro, da jima
»leteča« ni vtaknila balončkov v usta!
No, prepozno je bilo, da bi odšla v svoj laboratorij in
doktor Cu je rešil problem z odtajanjem elegantnej
vtaknil je poltrda Paradižnika in Paradižnico v dom»'
hladilnik. Jutri ju pač pretovori v laboratorij ,,,
Natrkani doktor se je po tej »operaciji« splazil v ®
konsko spalnico. Smrtna tišina je zavladala po stanovanj'
kar pomeni, da valjar ni stopil v akcijo ...
§t. 6 — 15. februar 1973
ZABAVA
NOVI TEDNIK —19. stran
med
štirimi
očmi
IŠČEM
PRIJATELJA
Kako naj povem svojo
stisko, da me boste razu-
meli? Poskušala bom!
Pred leti smo se prese-
lili v Celje iz manjšega
kraja. Kot otrok sem ime-
la družbo in preživljala
svoje otroštvo srečno. Po-
tem sem vstopila v sred-
njo šolo, prijatelji in pri-
jateljice so se razgubile
in vsak se je zapletel v
svoje skrbi. In tu se prav-
zaprav začenjajo moje te-
žave. Pogrešam nekoga, ki
bi me lahko razumel in
bi govorila z njim o sve-
tu. Saj ni težko dobiti fan-
ta, a prijatelja zelo tež-
ko. Poizkušala sem že na
razne načine. Bila sem
nekajkrat v mladinskem
klubu, toda brez uspeha.
Navdušena sem nad mo-
derno glasbo, a težko gle-
dam plešoče pare.
Ko sem začela hoditi v
prijateljičino družbo, sem
bila razočarana, ona pa
me ni razumela, da sem
iskala prijatelja.
STANKA
Draga Stanka,
SI že kdaj pogledala vase
in se analizirala? Mocrda
Pa ti sama nimaš prave-
ga pristopa do družbe, ka-
tere dolžiš, da je plehka
in tebi neprimerna? Ne
verjamem, da ni v gruči
mladme, ki jo srečuješ na
raznih krajih, nobenega
fanta, ki ne bi želel od
tebf samo trenutnih užit-
kom Ne morem verjeti, da
je izginilo prijateljstvo iz
sveta. Ti misliš, da je ta-
ko. jaz pa te misli zani-
kam. Le ti si tista, ki
ižčeš pravi pristop, a ga
n^p moreš najti. Kako iz
te zagate?
Samo naravno se obna-
šaj, v družbi ne pretira-
vaj in prepusti času, da
uravnava pravo i>ot. Hla-
stanje, pa tudi če gre za
prijateljstvo, je večkrat
škodljivo kot koristno. Ze-
lo malo si napisala o sebi,
zato težko presodim kako
r;nnaj Sicer pa je vsak
nasvet dvorezen. Lahko bi
tebi koristil, drugemu pa
škodil. Potrpi in skušaj
Fjmo sebe obvladati tako,
da ti ne bodo čme misli
ocganjale veselja do dela.
KAJ JE
MODERNO?
Vse mogoče dolžine ob-
lek srečujem na cestah.
Sama sem v zadregi, ker
nimam časa, niti denarja,
di, b: gledala po modnih
revijah, kaj je letos mo-
demo. Dol^o, kratko ali
ka; dmgega. Pa še na de-
želi živim, kjer je vse še
bclj vpadljivo v oči? Kako
iz te poplave vsemogoče-
ga-
MILICA
Draga MiUca,
modemo je vse, kar ti
pristoji. Letos maksi kri-
la že močno izginjajo iz
ulic, ohranila pa so se za
večer. Cez dan je najpri-
memejša srednja dolžina,
taka, ki sega do kolen.
Ta tudi ne bo vzbujala na
deželi nobene pozornosti,
če^prav se boš malo bolj
modemo oblekla. To pa
pomeni, nataknila hlače m
poleg široko jaknico. Kri-
lo p>a, ki ga boš za spre-
membo oblekla zraven,
naj bo široko nagubano.
NATAŠA
BUTIK
ZA
PLITEK
ŽEP
Velikokrat je treba od
štedilnika steči v trgovi-
no, oblačilo pa preobleči,
kar gotovo ni preveč pri-
jetno. Toda če boste prak-
tično delovno oblačilo go-
spodinje prilagodili oziro-
ma približali vsakodnevni
garderobi, potem se boste
preoblačenju ognile, saj
bo takšno oblačilo delova-
lo urejeno tudi na ulici.
Za primer naj vam služi
risba neke vrste »gospo-
dinjske obleke«. Nosite jo
lahko kot površnik ali kot
samostojno oblačilo. Kro-
jena je širše in udobnejše,
zapeta z zadrgo, enako tu-
di žepi, in je prepasana.
Rokavni izrez je globok,
tako da lahko sega celo
do pasu.
Janez VERBIČ
pogled - - ^
V pretéíciost
SAMOSTAN
NOVI KLOŠTER
Verjetno je ta rubrika
pravšen okvir, t katerem
se lahko naš tednik pri-
druži proslavam, ki so ali
bodo v tem jubilejnem le-
tu posvečene petstoti ob-
letnici prve »kmečke zve-
ze« slovenskih kmetov
(1474) in štiristoti oblet-
nici velikega hrvaškoslo-
venskega kmečkega upora
leta 1573.
V	letošnjem letu se
spominjamo velike prelo-
mnice v zgodovini sloven-
skega naroda ko je slo-
vensko ljudstvo prvič po
dolgih stoletjih pod ob-
lastjo tujega plemstva po-
stalo pomemben in aktiv-
ni politični dejavnik na
svojih tleh, ne le kot za-
tirani družbeni sloj, pač pa
vedno bolj tudi kot usmer-
jevalec lastnega razvoja.
V	nekaj nadaljevanjih
bomo našim bralcem pri-
kazali tegobe, ki so trle
našega kmeta, pa se je
zaradi tega v občasnih
presledkih od 15. do 19.
stoletja odločil za oboro-
ženo vstajo. Poslužili se
bomo posameznega, kon-
kretnega primera v okviru
dogodkov, ki so vzburkali
kmete leta 1635. Za to se
nismo odločili samo zaradi
tega, ker je ta upor imel
glavno žarišče na našem
ožjem območju, pač pa tu-
di zaradi tega, ker so na
razpolago razmeroma bo-
gati viri, ki govore o vzro-
kih in poteku dogodkov
kmečke rabuke v domini-
kanskem samostanu Novi
Kloster v Savinjski dolini.
Za uvod nekaj besed o
njem:
V zadnjih letih svojega
življenja se je celjski grof
Friderik odločil, potem ko
je »spoznal, da so vse ze-
meljske stvari minljive in
da tudi bogastvo ne pome-
ni dosti, če ne opravljaš
dobrih del, ki so bogu do-
padljiva«, da postavi samo-
stan dominikancev v bliži,
ni svojean lovskega dvor-
ca. Sezidal ga je ob robu
gričevja ki spremlja Sa-
vinjsko dolino na severni
strani, blizu Polzele. Usta-
novna listina ima datum
17. januar 1453. Z njo je
samostan bogato obdaril in
mu zagotovil dohodke tako
s kmetijami in podložniki,
kot tudi z drugimi pravi-
cami: žitnino in vinsko de-
setino, pravico do lova, pa
vinograde, travnike, pašni-
ke, mline in pristave. Sa-
mostanu niso bili podložni
le številni kmetje v vaseh
v Savinjski dolini, imel je
dohodke tudi v šaleški in
Zadrečki dolini ter celo v
okolici Šmarja pri Jelšah
(Gabrovec,,Kostrivnica) in
Šentjurja (Jakob). Samo-
stan je imel tudi sodno ob-
last, razen krvnega sod-
stva Ustanovna listina je
določala, da mora biti v
samostanu poleg priorja
najmanj še deset menihov.
že dobro leto po ustano-
vitvi je stari " Friderik
umrl. Kmalu, leta 1479 je
samostan zadela prva ne-
sreča: obiskali so ga Tur-
ki in, kot poroča samo-
stanska kronika, spreme-
nili cerkev v hlev. uničili
kipe in svete podobe, patre
pa odpeljali v sužnost ali
pobili. Verjetno je ostal
prazen do leta 1492, ko je
cesar Friderik IV. obno-
vil njegove, privilegije, ker
so stari ob turškem vpadu
izginili.
Neko poročilo iz leta
1594 se dotika življenja
menihov. Iz njega lahko
bežno spoznamo, kakšne
so bile nravi ljudi, ki so
imeli oblast nad precejš-
njim delom savinjskih po-
dložnikov: »živijo zelo svo-
bodno in se ne brigajo
dosti za verske zadeve.
Posebno zanikrni so v
dušnem pastirstvu. Med
drugim je zelo neprimer-
no tudi to, da celo sode-
lujejo pri krvnem sodstvu.
Pri tem postopajo tako,
da obtoženca privedejo do
meje svojega sodnega oko-
liša, kjer ga izročijo de-
želskim oblastem, če te-
mu ob predaji uspe pobe-
gniti, je svoboden, sicer
pa ga doleti kazen.«
Leta 1787 je Jožef II. sa-
mostan ukinil. V njem je
takrat živelo še sedem me.
nihov. Celotno imetje je
bilo ocenjeno na 92.0Ó0 gol.
dinarjev. Država je posest
prodala in je do leta 1941
večkrat menjala lastnika.
Ker je bil zadnji lastnik
Žid. je imetje postalo last
nemškega rajha danes pa
je v posesti Kmetijskega
kombinata Žalec. .
iiio^aais
Ko so dunajski peki
^klenüi, da bodo delali
fnanjše žemlje, se je slav-
ci igralec in pisec kome-
Johann Nestroy poja-
na odru v fraku, ki
imel gumbe v obliki
Majhnih žemljic. Zaradi
'e&a je nastalo v pekov-
skem cehu veliko razbur-
i^nje in peki so Nestroy a
tožili. Obsojen je bil na
"^a dni zapora, češ da je
^sramotil pekovski stan.
Ko je prestal kazen, je
destroy prosil kolega-ig-
'"ttica, naj ga na odru
Praia, kako se mu je go-
v zaporu in añ je bil
ioćen.
»Imenitno!« je odgovoril
Nestroy na zrežirano vpra-
šanje.
»Ječarjeva hči, ki me
ljubi, mi je tihotapila že-
mlje skozi ključavnico jet-
niških vrat!((
* * *
Angleški novinar Wil-
liam Tyld si je znal pri-
dobiti naklonjenost mno-
gih pomembnih osebnosti.
Nekoč se je pogovarjal z
grofom Wittejem in г ne-
kim komornikom z ruske-
ga dvora, ta se je prito-
ževal, da se preveč redi.
»žagajte drva!« mu je
priporočil Tyld. »Vsak
dan eno uro.« Komorni/^
se je zdrznil.
»Drva naj bi žagal? Jaz?
Na položaju, kakršnega
imam?«
»No,« je odgovoril Tyld,
ne da bi trenil, »nič vas
ne ovira, da ne bi zaboli
drv v praznični uniformi!«
• * *
Filmski režiser, sceno-
graf in dramatik Luigi
Zampa je v odmoru med
snemanjem nekega filma
vprašal mlado filmsko
zvezdico:
»Vam je Shakespeare
všeč?«
Po kratkem obotavljanju
je odgovorila:
»Samo prijatelja sva«
• * *
Slavni starogrški slikar
Zevks je dejal prijatelju,
ki ga je karal, češ da ze-
lo počasi slika:
»Da, silno počasi slikam,
a slikam za večnost!«
Francoskega dramatur-
ga in igralca Josepha-Isi-
dora Samsona je neki ig-
ralec grajal, ker je med
predstavo v Comédie-Fran-
çaise zaspal.
»Oh, gospod,« je rekel
Samson, »tudi spanje je
neke vrste sodba.«
» • «
Ko je Oleg Popov, sov-
jetski klovn mednarodne-
ga slovesa, nastopal v Pa-
rizu, ga je neki novinar
vprašal, kako da še ni po-
ročen.
»Kaj pa vi?« je odvrnil
Popov, »ali skočite v Sei-
no vsakokrat, kadar ste
žejni?«
20. stran — NOVI TEDNIK
SPORT
St. e — 15. februar 197^
---
Alibo
o o vol j?
Končno smo le dočakali
dan, ko so pred nas razgrnili
program gradnje kulturno in
športno-rekreacijskega centra
pod Golovcem v Celju. Dolga
leta smo z nestrpnostjo pri-
čakovali ta trenutek, saj smo
se iz dneva v dan bolj zave-
dali, da šport v Celju nika-
kor ne bo mogel priti na ze-
leno vejo brez potrebnih ob-
jektov. Tako so se košarkar-
ji, rokometaši in ne vem kdo
še vse, stiskali v premajhnih
in neustreznih telovadnicah
v raznih celjskih šolah, na-
stopali na tekmovanjih prak-
tično brez podpore domačega
občinstva (ali lahko tistih
nekaj srečntžev, ki lahko gle-
dajo tekme v novi telovadnici
Posebne šole štejemo za po-
moč na tekmovanjih?).
In mali zimski bazen, pra-
va kopalna kad, je kaj malo
hasnila plavalcem, da o mo-
tnostih plavalnih tekmovanj
sploh ne govorimo.
Tako, zasadili bodo lopate
za izgradnjo prve faze tega
centra — pokrito dvorano
bomo dobili po obljubah áe
do jeseni.
Potem pa bomo spet čakali
kdaj bo prišla na vrsto »dru-
ga faza« — zimski bazen. No,
pa naj bo že zgrajen kadar-
koli, saj zgolj z besedami ne
bomo ne pospešili ne zavrli
njegove gradnje, zdi se nam,
da je predvidena velikost te-
ga zimskega bazena tisto, o
"čemer bi veljalo razmišljati,
izmenjavati izkušnje in ga
zgraditi tako velikega, da
nam kasneje ne bi bilo žal,
češ »zaradi nekaj bornih de-
narjev smo zgradili premajh-
nega, pretesnega...«
Jazen naj bi bil velik
25 X15 metrov. Velikost to-
rej. ki bi omogočala pravo
treniranje tudi pozimi, veli-
kost, ki zadostuje za prire-
janje plavalnih tekmovanj.
Toda nedvomno so projek-
tanti pozabili na vaterpolo.
Enako napako so zagrešili
pred leti v Kranju. Tam je
vaterpolo zaživel šele po iz-
gradnji zimskega bazena, in
če ga hočejo obdržati pri
življenju (naj samo navede-
mo podatek, da kranjski va-
terpolo sodi v sam jugoslo-
vanski vrh), morajo nujno
zgraditi nov objekt, primer-
ni'^. dimenzij.
Torej, ker so pri gradnji
prvega objekta prihranili ne-
kaj denarja, bodo v bližnji
prihodnosti morali vložiti
neprimerno večja finančna
sredstva za izgradnjo novega
bazena, kot pa če bi takrat
vprašali ljudi, ki se ukvar-
jajo s plavalnim športom, in
zgradili malo širši bazen. Da,
saj prav za to gre, za širino
bazena. 25 metrov dolžine še
kar ustreza, saj se da v tako
dolgem bazenu igrati kar dch
ber vaterpolo, toda širiTia je
vsnj za 3 metre premajhna.
Razumljivo je sicer, da
projektanti niso strokovnjaki
za vse tiste športne panoge,
ki bodo našle novi dom v
tem športno - rekreacijskem
centru, toda čudno se zdi, da
strokovnjakov niso pobarali
za mnenje. Plavalnih strokov-
njakov prav zagotovo niso.
Torej, rešimo, kar se rešiti
da, preden bo prepozno. Ne
pozabimo, da, kljub današ-
njem klavrnem stanju v celj-
skem vaterpolu, ta športna,
panoga lahko zaživi ponovno
uspešno življenje, kot ga je
ži'<'ela pred leti — mora pa
imeti potrebne pogoje za na-
predek in razvoj.
B. ALUJEVIČ

Pred dnevi je bil v dvora-
ni restavracije Stara pošta
občni zbor TVD Partizan
Rimske Toplice.
Dolgoletni predsednik dru-
štva dr. Samo Pečar je pri-
sotnim orisal delo od prvih
povojnih let do danes, ko je
društvo končno lahko zažive-
lo ob boljših pogojih. Pose-
bej se je zahvalil vodstvu no-
ve šole »Antona Aškerca«, ki
od jeseni nudi Partizanu nje-
gov »novi dom« — telovadni-
co, Takšno sodelovanje mora
biti vzgled tudi drugim, še
posebej, ko živimo čas, ko ni
dovolj prostorov in denarja
za telesno vzgojno aktivnost.
Po poročilih vodij sekcij
za nogomet, košarko, odboj-
ko, karate, namizni tends,
plavanje, rekreacijo, smuča-
nje, orodno telovadbo, je bi-
lo razvidno delo preteklega
leta in iračrti za letos, če so-
dimo po delu in to je edino
merilo, je bila najbolj aktiv-
na in uspešna karate sekcija,
posebej mladinska ekipa. Na
republiškem Budokai prven-
stvu za mladince, ki je bilo
v Rimskih Toplicah, je na-
slov absolutnega prvaka os-
vojil domačin Dani Stopin-
šek in tudi sicer je največ
lovorik ostalo v matičnem
društvu.
Pohvala gre tudi ostalim.
Za rekreacijo članic in čla-
nov je veliko zanimanje in
naš delovni človek bo vsaj
nekje lahko krepil svoje te-
lo, S plavalno šolo se zmanj-
šuje število neplavalcev. Ker
je bila zima letos med počit-
rucami »bela«, so imeli tudi
smučarski tečaj za najmlajše.
Prvič je bil organiziran novo-
letni odbojkarski turnir štirih
domačih ekip; v košarki pa
več tekem z moštvi sosednjih
krajev, imeli pa so tudi mla-
dinsko občinsko prvenstvo v
košarki. Tudi nogometaši so
delavni, čeprav je domače ig-
rišče premajhno in razbraz-
dano od vode, ki odteka iz
kopališča nad njim. Ljubite-
lji belih žogic so pxridno tre-
nirali, le da jim manjka še
kakšna miza. Ob dobro op-
remljeni telovadnici se obeta
dobra vrsta mladih telovad-
cev, ki se bodo lahko merili
z vrstniki celjske regije.
Takšno je delo društva in
ob minulem si želimo novih
uspehov, ki jih bo moč dose-
či z novimi kadri; vaditelji,
vodniki in učitelji.
Razrešen je bil stari uprav-
ni odbor in izvoljen nov, ki
bo vodil društvo v novih na-
črtih. Ustanovljena je bila
šahovska sekcija in sprejeta
nova višina članarine. Dr, Sa-
mo Pečar pa je sprejel odh-
kovanje republiške snreze za
telesno kulturo za svoje dol-
goletno in iispešno delo na
področju telesne kulture.
Občni zbor je zaključil de-
lo z željo in napotilom, da bi
se vsakdo udejstvoval v špor-
tu in rekreaciji, da bi cenil,
čuval in spoštoval vse, kar
mu pomaga dvigniti njegove
telesne spxjsobnosti, se vese-
lil tudi uspeha nasprotnika
in častno prenesel poraz. Ta-
ko uspehi ne bodo izostali in
z gotovostjo bomo trdili, da
je »zdrav duh v zdravem te-
lesu« nas vseh!
MARJAN KNEZ
golte: beli zajec
Področni zbor smučarskih
učiteljev, trraierjev in vadite-
ljev iz Celja je minulo nede-
ljo priprava na- Golteh prvo
tekmovanje aa smučarsko
značko »Beli zajec«. Tekmo-
vanje je prvo te vrste v Ju-
goslaviji, ko gre samo za
sproščeno smuko, brez ob-
vez s smučanjem med vratci.
Prc^o so med tednom smu-
čarski strokovnjaki iz Celja
pregledali, in večkrat prevo-
zfli ter na px>dlagi izkušenj
px>stavili norme za dosego po-
sameznih stopenj značk —
bronastih, srebrnih in zlatih.
Prvega tekmovanja se je
udeležilo 34 smučarjev in med
njimi je bila samo ena tekmo-
valka. PodeHli so kar 31 zla-
tih, 9 srebrnih in 4 bronaste
značke »Belega zajca«.
Tekmovanje bo zopet v so-
boto 17, in v nedeljo 18, t.m.
Prvi nosilci teh značk pa bo-
do prav gotovo pritegnili še
širši krog smučarjev, ki ra-
di vozijo v sproščeni vožnji
po belih poljanah. T, TAVČAR
Predsednik področnega združenja smučarskih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Peter Fak-
tor (v sredini) je eden iniciatorjev tekmovanja za »belega zajca«. Na sliki ga vidimo, ko
podeljuje zlati znak bivšemu celjskemu tekmovalcu Dominku Uršiču.	(Foto: T. T.)
Šolskega prvenstva Osnovne šo-
le 2alec v veleslalomu, ki je
bilo v Llbojah se Je udeležilo
80 mladih smučarjev. Pri ciciba-
nih Je zmagal Uroâ Kragl, pri
ciclbankah Mirjana Kučar, pri
mlajšh plonirjh Vito Kline, pri
mlajših pionirkah Tamara AUna-
skovlč, pri stare.fših pionirjih Du-
šan Blrsa, pri starejših pionirkah
Siavlca (ievm, pri mlajših mla-
dincih Tomaž Petkovski in pri
mlajših mladinkah Majda Wag-
ner,
Občinskega sindikalnega tekmo-
vanja občine Žalec v veleslalomu
v Ubojah se je udeležilo 86 po-
sameznikov iz 15 delovnih orga-
nizacij. Med posamezniki do 35
let je zmagal Markovič (Gradnja
Žalec), ekipno Tekstilna tovarna
Prebold, i, ad 35 let Potočnik
(Ferrala Žalec), ekipno Kmetij-
ski ¡-"mbinat Žalec. Pri ženskah
posamezno Oračeva (KK), ekip-
no pa Proeveta Žalec.
V nadaljevanju celjske šahov-
ske podzvezne i;ge je Savinjčan
a Sempetea premagal Cinkarno
3:1, ekipa Nazarja pa je z ekipo
Ceja U izg bila 0:4.
Na drugem šahovskem brzotur-
nlrju v Žalcu je zmagal Skok
10,5 pred Sto-T-anom fl,5 3 —4.
Brinovec ia Urisek 8,5. Po dra-
gem turnirju vodi Skok « 20
točkami pred Stormanom 19,5,
Uriskom 17 točk itd. Odigrali
bodo 8 turnirjev, плкат bo znan
občinski prvak Žalca,
Občinskega prvenstva šolskih
športnih društev občine Žalec т
veleslalomu, ki je bilo v Ll-
bojah se je udeležilo več kot
280 mladih .smučarjev iz 8 po-
polnih osnovnih šol občine Žalec.
Rezultati — cicibanke: 1. Kučer (Ža-
lec) 39,8, 2. Rak (Braslovče) 34,4,
3. Marovt (Ža en> 42,4 itd. Cici-
bani: 1. Kragl (Žalec) 29,0, 2.
Tratnik (Žalec) 31,7, 3. Cater (U-
boje) 33,1 itd. Ml. pionirke: 1.
Cetina (Žalec) 37,0, 2. Skoberne
(Prebold) 38,0, 3. Ježovnik (Gri-
že) 38,8 itd. Ml. pionirji: 1.
Kline (Žalec) 30,2, 2, Huš (Pre-
bold) 31,4, 3. Šiilek (Žalec) 31,6
Itd, St. pionirke: 1, Smag (Bra-
slovče) 42,2, 2. Kopše (Žalec)
43,0, 3. Hribernik (Griže) 43,3
itd. Ml. mlarlinke: 1. Wagner M.
(Žalec), 2. Rom (Žalec) 50,5, 3.
Wagner N, (Žalec) 52,4 Itd. Ml.
mladincih: 1. Birsa (Žaleo) 41,5,
2. Orožin (Braslovče) 42,0, 3. Rak
(Braslovče) 43,1, EScipno — di-
jaki: 1, OŠ Žalec 143,1, 2. OS
Prebold 153,2, 3, Braslovče 157,1
itd. Dijakinje: 1. Oš Žalec 170,9,
2. Prebold 217,4, 3. OŠ Griže
243,9 itd.
T. TAVC.4R
Šolsko športno društvo na
Osnovni šoli v Ljubnem ob Sa-
vinji je minulo nedeljo pripra-
vilo na 30-metrski skakalnici na
Ljubnem meddriištvene skakalne
teinne, ki se jih je udeležilo 72
skakaicev iz 10 slovenskih smu-
čarskih klubov. Kljub slabim vre-
menskim razmeram so skakalnico
vseeno dobro pripravili, tekmo pa
Si je or;l.d It več kot 400 ljubi-
teljev tega športa.
Rezultati — mlajši pionirji: 1.
Dobrave (Ljubno) 111,0 točk
(skjka 21,5 in 19), 2. Eršič (Ve-
lenje) 107,0 (19,5, 19), 3. Donko
(Luče) 1C0,0 (19, 19) itd. Starejši
pionirji: 1, Anželj (Ilirija Ljub.)
163 0 ( 36 . 25)... 3. Jakopič (Iz-
letnik) 152 (24,5, 24) itd. Mlajši
mladinci: 1. Kolurič (Crna) 165,5
(27, 26,5) ... 4. Sušnik (Ljubno)
142,5 (25. 23,3), 4. .^rhan č (Iz-
letnik) 135,5 (24 , 22) itd. Starejši
mladinci: I. Barloh (Izletnik)
177,5 (27,5, 27), 2. Jakob (Ljub-
no) 157,5 ( 25,5, 25.5),,, 4. Ve-
zočnik . (Ljubno) 154,5 ( 25,5, 25).
Ciani: 1. Ceh (Velenje) 174,0 (27.
27),	M rko (Izletnik) 174,0 (27,
28),	?.. G lačnik (Ljubne) 168,0
(27, 36) itd.
T. TAVČAR
_KOŠARKA	^
s
Po 14-dnevnem odmoru so celjski košarkarji nadaljevali s
movanjem v II. zvezni ligi. Gostovali so v Slavonskem Brodu ¡,
izgubili po slabi igri iz oiieh strani od domačega Oriolika z rem
tatom 83:68 f'30:29). Celjani niso uspeli ponoviti odlične igre s teW
proU Indu-stromontaži v Celju, kajti odmor je Celjanom prej ško^a
kot pa koristil. Kljub temu pa so bili tudi slabim domačinom
raj celo tekmo enakovredni, saj se domačini dolgo ča^ niso usm
odlepiti. V prvem i>olčaeu je bila igra popolnoma enakopravna, Ц
pa je dosti napak z obeh strani, tako, da si nobena ekipa ni mog),
ustvariti bistvene prednosU. Taiioj v začetku drugega polčasa pa j.
gostje zaigrali mnogo bolje in tudi povedli s 36:32, ko pa je v 2j
minuti zaradi peUh osebnih napak zapustil igro Tomašič, se j
odprlo tudi domačinom, posebno Ljubiši Miijanoviču, ki je zadevj^
koš iz vseh položajev. Kljub temu so Celjani držali razliko б-^ц
košev vse do momenta, ko je moral zapustiU igro tudi najbo)j|
igralec Celjanov Miloš Sagadin, nakar so si domačini z neicaj to«
nimi zadetki Lj, Miljanoviča zagotovili zmago. Koše za Celjane
daU: M, Sagadin 23, T, Sagadin 12, Z. Sagadin 11, Erjavcc 7,
mašič 6, Ramšak 4, Leskovar 4 in Fink 1,
V	soboto, 11, t, m, bodo Celjani gostili drtigoplasiraao moštvi
Utragradjevna is Pule. Tekma bo ob 19, uri т dvorani poseU
šole. JANEZ СЕРЦ
HOKEJ NALEDU
Dež in naliv sta i^H-avila svoje na prvenstveni tekmi med Cdjui
in Slavijo v Celju, Srečanje je bilo pri stanju 1:1 im prvi tre^
preJünjeno. Odločitev delegata Dobovičnika iz Celja in obeh sodu
kov Krischa in Petelina je bila pravilna. Vsi igralci so bili ргепц
ceni do kože in nadaljevanje tega srečanja, ki je bUo bolj podobe,
vaterpolu kot hokeju, bi lahko {»ineslo posledice pri zdravju vt«
igralcev.
Sicer pa je bilo srečanje v znaku premoči Се1ј|шот, Ti so i
T skoraj nemogočih pogojih bolje znašli in že v drugi minuti prel
Brateca povedli z 1:0, Pozneje so imeli še možnosti za dosego goli
Gostje so rezultat Izenačili po grobi napaki domače obrambe.
Srečanje se bo nadaljevalo v prihodnjih cineh. Točen termin 1>
določila tekmovalna komisija. V «oboto ob 18, uri pa se boi
Celjani doma pom"erli: proli Crveni žverđl Iž Beograda.	j
Hokej je prodrl tudi med celjske slndiiiaine ekipe. Že drugič j
letošnji sezoni smo videli na celjskem ledu srečanje sindüüli^
ekip. Zlatarna je tokrat premagala EMO z rezultatom 12:2. Zadeffl
za zmagovalce so dosegli — Košec 3, Kresnlk, Teršek, Leder i
Oblak PO 2 ter Meke 1. Za Emo pa Zagožm 2. V zaključku sezon
bo v C^^ju na sporedu tfötioj nafarna — C!nkama — rano. д
Novi republiški prvak v hokeju na ledu. Gorenje iz Velenja jei
zadnjem kolu republiške lige izgubil teiuno T Ljub^ani proti vik
Prevoj. Domačini so zaigrali odlično in v jMTri tretjini povedli bj
s 6:1. Kasneje so igralci Gorenja rezultat i>opravili, toda več kil
poraza 5:9 niso dosegU. RezulUti tretjin — 1:6, 1:1, 3:2. Zadetb
sta aocsegla za Gorenje smU 3 Ih l>kS z.	ji
UMETNOSTNO DRSANJE ~j
Celjske pionirke in pEonir Nino Kavčič »o sodelovali na kM
njem icpubiisiteun prvemiva v uinetuosiài m drsanju na Jesemcall
Celjani so dosegU lep uspeh. Nino Kavčič je osvojil prvo meal
med pionirji in prav tako najboljše mesto v dvojicah skupaj z E«
Žuntar.	1
V	močni konkurenci pionirk pa so v razredu do 12 let celjri
tekmovalke osvojile sledeča mesta: Alberta Tihole je bila sedia
Rolanda Savemik deveta in Nika Blagotinšek deseta. V kategoi|
do 10 let je bila Eva Žuntar med dvanajstimi tekmovalkami četrt
Najmlajša tekmovalka Celja Stasa Mlakar pa je v kategoriji 4
osmih let tekmovala izven konkurence in osvojila prvo mesto.
Uspeh celjskih drsalcev potrjuje pravilno delo v HDK Cel)
Tudi v bodoče bo potrebno nadaljevati z rednim in strokovni
delom. Mladih drsalcev je dovolj in uspehi so že vidni,	j
STREUAÑIÉ
V	prvem kolu zimske občinske strelske lige so bili doseženi pi
čakovani rezultati. Najboljši strelci Celja, Tempa in Kovinarja i
takoj v začetku prevzeli vodstvo. Do konca prvenstva je na sporei
še več kol in vsalio moštvo ima priložnost za popravek rezultat
V	prvem kolu je med ekipami zmagala vrsta Celja, ki je zade
1332 kroga. Sledijo — Tempo 1295, Kovinar 1289, Kovinar II U
in Celje II, 1220.
Med posamezniki so med najboljšimi strelci Celja. Zmagal
Seršen 273, sledijo pa Dobovičnik 269, Jeram 267 (Celje), Dečn«
(Kovinar) 265, Jager (Celje) 264, Hočevar (Tempo) 264 krogov.
Drugo kolo je na sporedu 16. februarja, na strelišču v Stond
KEGLJANJE
V	četrtem kolu republiške kegljaške lige so Celjani ponof
gostovali in to v Ljubljani. Srečanje proU ekipi Ljubljana center
izgubili z visoko razliko 660 minus kegljev. Kljub temu pa so d
segli najboljši rezultat na tem kegljišču. Vse to priča, da je leti
nje novo republiško prvenstvo Izredno borbeno in resno. Za (
Ijane, ki so podrli 7336 kegljev, so bili uspešni: Vanovšek 942, Lat
861, Tisovec 925, Štefan Kranjc 867, Šrot 991, B. Orešnik 978, Ei»
baher 887, M. Orešnik 885 kegljev,
V	petem kolu bodo f>iljani nastopili na svojem kegljišču,
razpredelnici i>a so т začelju z dvema točkama.
SM UČAisfj E	^
Na terenih pri Oljski koči je bilo letošnje občinsko prvensl
osnovnih šol v veleslalomu. V odlični organizaciji Partizana SK
je nastoi>ilo preko 190 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli ®
dečki predstavniki osnovne -šole Store, med deklicami pa III. o'«'
na šola iz Celja.
V	posameznih kategorijah so bili doseženi sledeči rezultati:
Cicibani — Klakočar (III. OS) 27.7, Knez (Polule) »
Koželj (Store) 31.2; cicibanke — Melenšek (I. OŠ) 31.0, J«
(III. Oš) 32.4, Kujan (Štore) 32.4; mlajše pionirke —
grič (III. OŠ) 26.8, Jug (II. OS) 28.1, Ga.špar (III. OS) 28.2; ml»
ši pionirji — Zgoznik (Polule) 25.3, lončar (III. OS) ^
Zakonjšek (iil. OŠ) ¿.бљ; starejše pionirke —
(III. OS) 42Л, Požgajner (Store) 43.8, Tajhmajster fl. OS) *
starejši pionirji — Slatau (Štore) 37.6, Kolenc (III- |
39.7, Subotlč (Štore) In Horvat (III. OŠ) 40.0; mlajše m'
dinke — Jug (II. OS) 39.1, Horvat (III. Oš) 46.1, Golež (S'«
48.3; mlajši mladinci — Tratnik (Store) 40.0, Ocvirk (>
re) 43.8, Boblnac (III. OŠ) 45.0.
Tekmovan.le .ie pokazalo da imamo v Celju izvrsten mlad
katerega pa moramo vključiti v načrtno delo v društvih, Poškoo"
bilo, i,; 3 so odlična smučišča na Celjski koči ponovno po'-
svojo vrednost.
ŠAH	^
V	nadaljevanju v šahovski INTER ligi so celjski šahisti «f
Y	Gradcu in izgubili srečanje proti najboljši avstrijski ekipi *
ligi Styriji z rezultatom 3.5:4.5. S tem so Celjani izgubili tre^
drugo mesto na razpredelnici. Za celjsko moštvo so tokrat рпЦ
točke — Ojstrež In Petrinač, ki sta zmagala ter Draksler, št№
in Bogadi, ki so remizirali. Srečanje so izgubili Pešec, Berv»
Jazbec,
V	občinski ekipni ligi so v tretjem kolu mladinci Celja Pjt
gali Nazarje z rezultatom 4:0. Za Celje so točke priborili m]»''^
Planine, Agrež, Naglav in Koštomaj. V drugem srečanju pa J«
kama izgubila proti vodečemu moštvu v ligi Šempetru z rezul»»
1:3, Na razpredelnici vodijo šahisti Sempetra z 11 točkami.
Sahovslca aktivnost v Cel hi n^dalhiie. Te dni so "rić^
svo.jim prvenstvom tret.jekategomfki. V prvenstvu jih nastop ^^
""w. IM пт«<г«чп-IH«'" i>« -vre».íT гел	sledeč: Mi*"*
Keber 2, Primožič Dečko in.Pišorn 1,5 točke.
§t. 6 — 15. februar 1973
ZVEDELI BOSTE
NOVI TEDNIK —21. stran
BRUSNICA —
VACCINIUM
VITIS IDAEA
v smrekovih in borovih
gozdovih, v ruševju med
slečem raste do 20 cm vi-
sok grmiček. V tleh ima
podzemska plazeča steb-
la, ki so i>okrita z luska-
mi. Iz njih poganjajo šte
viLne, zelene veje, ki no-
sijo liste in ovete. Razvr-
ščene so v vrstah in se-
stavljajo šoF>e in ruše. Pre-
menjalni listi so često dvo.
redno razvrščeni, so zim-
zeleni usnjati, z navzdol
zavihanim robom. Na kon.
cu vej so v goste, cvetne
grozde združeni b«M, z
rdečim navdihom poškrop-
ljeni cvetovi. Iz njih se
konec poletja razvijejo
kroglaste, sprva bele, рк)-
зпеје škrlatnordeče, veë-
semenske jagode ki so
aekoliko grenkega, kisel-
'icastega okusa.
Nabiramo liste in jago-
de od julija do septem-
bra. Liste sušimo v sen-
ci, na prepihu, jagode pa
na sonou in jih dosušimo
pn umetni toploti ali jih
konzerviramo v obliki mar^
melade.
V listih je glikozit arbu-
tin. čreslovina, erikulin,
flavonski heterozid, kver-
citrin, razne smole, nekoli-
ko hlapnega olja itd. Plo-
dovi pa imajo precej slad-
korja, sadne kisline, pekti-
nov ter precej vitamina
A, B in C.
Zaradi prisotnosti gliko-
zida arbutina so vodni
izvlečki iz posušenih in
svežih brusničnih listov
odlično zdravilo za 23drav-
Ijenje kroničnega katarja
mehurja in vnetja ledvic.
V primerjavi z gornikom
(arotostaphylos uva ursi)
ima sicer brusnica neko-
liko manj učinkovitih sno-
vi, a ga lahko tudi nado-
mesti_ zlasti pri težjih bol.
nikih,' ki čaj iz gornikovih
listov težje prenašajo za.
radi občutljivega želodca.
Caj iz posušenih brusnič-
nih listov pripravimo ta-
ko. da eno zvrhano čajno
žličko droge vržemo v vre-
lo vodo, pustimo da neko-
liko zavre, ohladimo in pi-
jemo po poždrkih večkrat
na dan. Poleg brusničnih
lističev lahko vzamemo še
gladeževe korenine, brinje,
ve jagode in preslico po
enakih delih.
Pa tudi brusnice same
(plodovi) so zelo zdravil-
ni. Sok iz njih vseb'oje
precej pomembnih vitami-
nov. Zato si ga lahko pri-
pravimo za tiste zimsk.?
mesece, ko vitaminov' pri-
manjkuje. Pa tudi plodovi,
vkuham v sladkorju, niso
le okusni in os'vežuioči,
temveč so zaradi prisotnih
pektinov, bo je visokomo-
lekualmih sladkorjev, tu-
di učinkovito sredstvo zo-
per driske.
Boris Jagodic, dipl. farm
AVTOBUS ZBIL
ŽENSKO
FRANC BARBARIC, 31,
iz Lendave, je vozil avto-
bus iz smeri šlandrovega
trga proti 2alcu. Po pre-
hodu za pešce so prečkale
Lj-J:bljansko cesto tri žen-
ske CILKA PODBREGAR
je hotela avtobusu uiti in
voznik jo je kljub zavira-
nju zadel i'n zbil po cesti.
Podbregarjeva je dobila
težje poškodbe in so jo
prepeljali v celjsko bolniš.
nico.
ZELENA LUČ?
ERNEST REČNIK, 60,
iz Šentjurja, je pripeljal
do semaforja pri p>ošti in
je peljal naravnat. V tem
je z njegove leve strani
pripeljal z avtobusom MA.
TIJA VREČKO, 54, iz Lo-
ke pri Zusrou, ki je tudi
vozil naravnost. Oba voz-
nika pravita, da je na se-
maforju gorela zelena luč.
Pri trčenju telesnih po-
škodb ni bilo.
AVTOMOBIL
V PAKI
FRANC KREBS 40, iz
Slovenj Gradca, ki je za-
časno na delu v Avstriji,
je vozil iz Šoštanja proti
Velenju. Zaradi neprimer-
ne hitrosti in spolzke ce-
ste ni mogel speljati ostre-
ga desnega ovinka in po
prevračanju je vozilo ob-
stalo na desnem boku v
strugi Pake. Pri nesreči so
se tež'.3 po.^kodovali voz-
nik KREBS ter sopotnika
ŽIVOJIN OBRADOVIČ iz
Beograda ter BOGDAN
VUKOVIČ iz Slovenj Grad-
ca.
TEŽKO
POŠKOnoVAN
PEŠEC
IVAN KLINC, 36, iz
Strmca, je vozil proti Voj-
niku. ko je nenadoma v
Višnji vasi prečkal cesto
FILIP SKOFLEK, 68, iz
Višnje vasi. Voznik je
kljub zaviranju pešca zbil
po cesti in so ga težko po.
škodovanega prepeljali v
celjsko bolnišnico.
NEPRAVILNO
PREHITEVANJE
MIODRAG DACKOVIČ,
46, iz Celja, je vozil z
osebnim avtomobilom pro
ti Vojniku. V Šmarjeti je
pričel prehitevati nez.iani
osebni avtomobil, in opa
zìi, da prihaja nasproti
tovornjak. Da bi se izognil
trčenju, je takoj рк) pre-
hitevanju zavil močno de-
sno, pri tem pa je zape-
ljal s ceste v drevo. Vo-
znik je dobil lažje poškod-
be -škode na avtomobilu
pa je za 35.000 dinarjev.
DVA MRTVA, DVA
POŠKODOVANA
ANTON KLOKOČOV.
NIK, 30, iz Rakovelj, je
vozil s 30 kilometri na
uro FK) svoji desni strani
po blagem klancu skozi
vas Srednje Pijavško. Iz
nasprotne smeri je pripe-
ljal po sredini vozišča JO-
ŽE BAHČ, 30, iz Raven
pri Zdolah. Čeprav bi se
na tem delu ceste lahko
varno srečal s tovornja-
kom, tega sploh ni posku-
šal, niti ni zavrl. Pri tr-
čenju sta izgubila življe-
nje voznik BAHČ ter nje.
gov oče AVGUŠTIN BAHČ
voznikova žena ROZALIJA
ter četrta sopotnica, CVE-
TKA UREK, sta bili poško-
dovani. Škode je za 17.000
dinarjev.
RAZSUTA
ZDRAVILA
JOHANNES THOMAS,
60, iz Demokratične repu-
blike Nemčije, je hotel v
Stranicah obvoziti dva av-
tomobila, ki sta trčila. Pri
tem je zavil v levo in pri-
kolica tovornjaka, ki ga
je vozil Thomas, se je pre-
vrnila na bok. Razsul se
je tovor — okoli sto sodč-
kov kofdna, ki je bil na-
menjen tovarni zdravil Kr-
ka v Novem mestu.
CELJE
32 dečkov in 38 deklic.
SU)VENSKE KONJICE
2 dečka in 2 deklici.
CELJE
FRANC KOSTOMAJ, 63, Le-
skovec; ANTON BELAK, 63,
Lesično; ALOJZ KOLAR, 58,
Celje;PRIDERIKA ŠEGA, 36,
Celje; ELIZABETA LEBIČ, 22,
Arclin; VIKTOR KOTNIK, 74,
Vitanje in FRANC VIZOVI-
SEK, 39, Radeče.
HRASTNIK
HELENA VARLEC, 77,
upokojenka. Dol pri Hrastni-
ku.
GORNJI GRAD
APOLONIJA LEVAR, 67,
druž. upokojenka. Bočna;
MARIJA NADVESNIK, 67,
go^odinja, Tirosek.
SLOVENSKE KONJICE
JAKOB KRIČAJ, 72, Hudi-
nja; JOŽEFA ROBOVNIK,
73, Brezen; JOŽEF KOPRIV-
NIK, 86, Boharina; HELENA
HRIBERNIK, 80, Slov. Konji-
njice; ANDREJ TURNŠEK,
83, Tepanje.
ŠM.ARJE PRI JELŠAH
MILAN JUTRIŠA, 70, Zadr-
že; NEŽA ŠKORC, roj. Cvim,
82, Gaberce.
ŽALEC
STANKO PITAMIC, 78,
upokojenec, Dobriša vas; MA-
RIJA KOKŠIN, 70, upokojen-
ka, Celje; SILVESTER PRE-
SEIKAR, 38, delavec, Ločiica
pri Vranskem; ANGELA
ŠKRABE, 80, upokojenka.
Polzela; NEŽA ŠPEGLIČ,
roj. Ašenberger, 85, Galicija
in ANTON HOJNIK, 71, upo-
kojenec, Dobrteša vas.
CELJE
Poročilo se je 8 parov, od
teh; MARJAN JELEN, Zadar
in IVANKA DRAGOJE, Mo-
star; JOŽEF PETREJ, Ilovca
in JOŽEFA VODEB, Lemberg
ter FRANC KOZOLE in MAR-
TA RANČIGAJ, oba iz Celja,
HRASTNIK
JOŽE OBLAK, steklopiha-
lec in MIRA RANZINGER,
odnašalka stekla oba iz Hrast-
nika.
ŽALEC
ANTON SREBOČAN, stroj-
ni ključavničar, Ločica ob Sa-
vinji in RUŽA MEDENJAK,
delavka, Parižlje.
UNION: 15. februarja še
ameriški barvni film »Kralj,
dama, fant« od 16. do 21. 2.
italijanski barvni film »Nor-
manski meč«
METROPOL: do 18. 2. ob
16.30 in 18.30 uri angleški barv-
ni film »Orel v kletki«, ob
20.30 uri italijanski barvni
film »Homo eroticus« od 19.
do 21. 2. ameriški barvni film
»Rolingstonsi«
DOM: do 18. 2. ob 16. uri
jugoslovanski barvni film
»Volk samotar«, ob 18. in 20.
uri italijanski barvni film
»Priznanje policijskega komi-
sarja« — od 19. do 25. 2. ob
16. uri ameriški barvni film
o Tomu in Jerryju »Velika
parada«, ob 18. in 20. uri ita-
lijanski barvni film Komisar
X — tirje zlati psi.
SLG
SLG — četrtek, 15. 2. ob
19.30 uri Ivan Cankar: »Ro-
nmntičrie duše« za III. mla-
dinski abonma in izven.
Регек, 16. 2. oí) 19.30 uri
»Romamične duše« — gosto-
vanje v lirami SNG v Mari-
boru
Sobota, 17. 2. ob 17.00 uri
Smiljan Rozn?an: »Zvonovi«
— komorni oder Herberta
Grüna za abonma gledališki
amaterji in izven
Nedelja, 18. 2. ob 19.30 uri
»Zvonovi« gostovanje v Novi
Gorici na srečanju ma'ih in
eksperimentalnih odrov
SrctíJ, 21. 2. ob 20.00 uri
»Romantične du^e« — gosto-
vanje v Velenju.
22. stran —NOVI TEDNIK
KULTURA	St. 6 — 15. februar 1973
St. 6 — 15. februar 1973
NOVI TEDNIK ~ 23. stran
(2)	CIRIL DEBELJAK-CIC
OIRIL DEIBEÌLJAK-OIC, po poklicu strojni stavec, se je rodil leta 1930
v Celju, v uradniški družini. Skupaj s sestrama, eno starejšo in eno mlajšo,
so dočakali pričetek vojne, ko Cic ni mogel nadaljevati šolanja na gimnaziji,
ker mu Nemci tega niso dovolili.
Usodni dnevi so prišli v letu 1942, V njihovem stanovanju je bil ustanovni
sestanek OF, ki pa je bil izdan. Očeta so v Mariboru ustrelili, mater odpeljali
v taborišče Auschwitz, kjer je ugasnilo njeno življenje. Cic se je preselil
k dedu pod Pohorje in obiskoval šolo v Slovenskih Konjicah. Leto pred kon-
cem vojne se je vrnil v Celje in se šel učit v tiskamo, se tam izučil poklica,
se kasneje še izpopolnjeval in ostal zaposlen vse do današnjih dni. Je poročen
in ima dvoje otrok v starosti 10 in 18 let.
Kdaj ga je zaneslo v planine? Morda tega pravzaprav niti sam dobro ne
ve, spominja pa se, kako je kot šestnajstleten fante v kratkih hlačah in teni-
ških copatah sam stopal na Triglav po slovenski smeri... Tako se je začelo.
Gore so postale njegov svet. še več. Del njega samega, v njih je našel nešteto
možnosti za sproščanje mladostnih hotenj, v njih je našel smisel bivanja, ho-
tenja, smisel vsega — skratka življenja. Zapisal se jim je ves. V vseh letih je
opravil 550 alpinističnih vzponov, od tega 52 prvenstvenih. Ni, da bi naštevali,
nikamor ne bi prišli. Naj dodamo le še to, da je bil član dveh Jugoslovanskih
himalajskih odprav in sicer na TRISUL in KANGSBAOHEN. Največji uspehi?
Težko jih je izdvojiti, pa vendarle:
1.	Varianta TRAVNIKA, VI. stopnja — prvenstvena 1950.
2.	Raz DEDCA, VI. stopnja — 1949. leta.
3.	Ogrinova smer v OJSTRICI — zimska prvenstvena, VI. stopnja.
4.	Skalaška smer v TRIGLAVU — zimska prvenstvena, VI. stopnja.
5.	Severna stena CIVETTE, Dolomiti, VI. stopnja.
Iz mnogih doživetij je sam izbral pripoved o vzponu v Razu DEDCA, ki
sta ga kot prva preplezala z RADOM KOČEVARJEM.
Že dolgo je tlela v njiju
želja, da bi uresničila na-
črt, drzen in lep, načrt,
ki bi pđ-edstavljal v nju-
nem gomiškem udejstivo-
vanju največje delo, na,'-
te^o plezarijo. Večkrat
sta že stala pod sevemo
steno Dedca. Vstopila sta,
šarila p>od gladkimi črni-
mi platmi, zabijala, po-
skušala, toda raz v Dedcu,
doslej nepreplezana smer,
je ostajal deviški. Presto-
pila sta v kamniško smer
na zahodni del stene. Spo-
dletelo :e...
Sončen dan je bil in
gorski vršaca so se kopali
v soncu, ko sta pristopa-
la po nadležnem melišču.
»Danes ali pa nikoli!« je
dejal Rado. Cic mu je
prikimal in sá ogledovai
steno, gledal jo je in oce-
njeval. Težave bodo, o
tem sta sá edina ...
Že sam začetek ni obe-
tal nič dobrega. Dolgo sta
iskala primemo mesto za
varovanje. Rado je varo-
val, ko :e Cic vstopil, že
prvi meter plezanja je
tsrjal prvi klin. Napredo-
val je počasi. Po približno
desetih metrih je našel
ustrezno mesto za varova-
nje in Rado je krenil za
njim. Težave so se vrstile
druga za drugo. Stena je
gladka in brez izrazitih
oprimkov, krušljiva in
grozeča. Težko izpostav-
ljena prečka je terjala
celo uro plezanja; uro
plezanja za šest metrov ...
Kazalo je vse slabše in
vse manj je bilo možnosti
na uspeh. Nazaj? Ne, do-
kler obstaja kanček mož-
nosti, dokler telo še zma-
guje napore, dokler volja
spodbuja telo in misel hi-
ti k cilju ... Ne!
Na zabitem klinu se je
Cic dvigndl za nadaljnjega
pol metra, zagozdil noge
v lusko in tvegan skrajno
nevaren prestop v desno
steno neizrazitega stolpi-
ča v razu. Držal se je kot
pajek na stropu: le s ko-
nicama prstov. Ozai se na-
zaj in ugledal prizor, ki
mu je pobral vso dobro
voljo. Edini kMn y preč-
ki, ki je predstavljal tudi
moralno oporo in pwone-
nil v primeru padca pre-
potrebno varovanje, je
plesal prosto po vrvi. Ko
je prestopal, ga je izruval,
ne da bd čutai, kdaj. Za
trenutek se je zbegal, po-
gledal niže stoječega Ra-
da, ki je mirno in resno
zrl proti njemu in izpu-
Ijenemu kldnu ...
Plezal je dalje, presto-
pal, se s konicami prstov
oprijemal in iskal рк>го,
Iramor bi zabü Min. Klin
— varovanje, malo počit-
ka! Težko in neenakomer-
no je dihal, ko je prislo-
njen ob steno stal na ko-
nicah oguljenih škarponč-
nikov. Bil je skrajni čas,
da zabije klin. Toda kam?
Robkai je z njiim nad gla-
vo m iskal špranjo. Gle-
dal je pred sabo v črno
skalo, kajti če bd dvignil
glavo, bi vrgel celo telo
iz ravnotežja. Zdelo se mu
je, da sliši srce skale, ka-
ko bije mimo in komaj
slišno. Roka in klin sta
iskala nad glavo .,. Konč-
no! Klin je obtičal v špra-
nji. Srce mu je udarilo
krepkeje, roka je počasi
drsela po skali za pas,
zgrabil je kladivo in cela
večnost se mu je zdela,
da mineva, predno je z
njo dosegel klin nad gla-
vo, ki ;e bil le nekaj mi-
limetrov zataknjen v maj-
hnem razporku. Okrenil
je glavo in rahlo poškilil
navzgor, previdno je na-
stavil kladivo- in udaril.
Cvenk — še enkrat je mi-
lo zazvonilo neikje pod
njim, nato je bilo vse ti-
ho. Klin je odletel! Obup.
Vse se je ssrušilo v njem!
Noga, s katero je stal v
drobnd vdolbinici, je tre-
petala. Konec? Ne bo dol-
go več vzdržal. Tako se
bo torej končalo. Padec
v globino, v tišino ...
»Cic!« zasliši Radov
glas. Glas, ki je nanj že
pozabil v teh trenutkih
telesne in duševne muke,
v trenutkih boja g skalo
in samim seboj. Ne, ne
sme pasti. Padec v globi-
no bi potegnil s seboj tu-
di prijatelja. Bil bi nje-
gov morilec. Govoril ^e
sam s seboj, boječ se, da
ga glas ne odbije od ste-
ne: »Prereži Rado, naj
padem sam ...!« Toda ne,
premagati je treba skalo!
Prisiliti svojo moč, prehi-
teti duha in prestopiti
mejo človešike zmogljivo-
sti. Klic prijatelja, kot da
ga je navdal z novimi
močmi. Zadnja kita na
prstih se je napela, po-
gnail se je više, zdrsnil,
grabil, robkai z nogami
ob steno. Zgrabil je! Pot-
na skala, ki je pred tre-
nutki še držala izmučene
prste, je sedaj zarezala v
črno gumo škarpKinčnikov.
Pri glavi je zagledal špra-
njo. Nastavil je klin. Pri-
jel je! Vedno tanj še je
pelo kladivo, ko je klin
globlje in globlje p>ožirala
sikala. Vpel je zajxjnko,
vpel vrv in obvisel. Popu-
stila je vsa napetost. Ska-
la, Ici jo je močil znoj s
čela, je bila topla in pri-
jazna! Na ničesar ni mi-
slil, visel je na klinu kot
dete ob materinih pr-
sih... huda preizkušnja
je bila za njim! Rado je
prilezed do nj^a: »Cic,
jaz ne tvegam vodstva,
privezi in plszaj dalje!«
Nadaljevala sta proti zad-
njemu previsu pod vr-
hom .,.
Cic je plezal v precejš-
nji negotovosti. Rado je
visel dva metra pod varo-
valnim klinom skoraj do-
besedno na vrvi. Meter za
metrom ga je puščal za
seboj, ko je plezal dalje,
brez klina, рк) čmem
zglajenem zidu. Navpično
plezanje ga je izčrpavalo
in v rokah je čutil sla-
bost. V skrajno težki in
izpostavljeni prečki je
prilezel pod navpično lu-
sko, ki je bila prislonje-
na ob steno. Edini prehod
do police, ki je obetala
počitek. Takoj je vstopil,
lezel deset metrov pri
opletajoči vrvi brez klina
in — uspel. Sedel je na
skalo in počasi z zadnji-
mi silami zabil varovalni
klin ... Kmalu se mu je
pridružil še Rado in tr-
dno sta si stisnila roki.
še zadnji previs ...
Stal je pred zadnjo pre-
izkušnjo, pred zadnjim
previsom tik pod vrhom.
S skrajnim tveganjem je
Cdc prestopil v neizrazito
zajedo, k¿ je prehajala v
previs. Klin ni nikjer
prijel. Skrčil je noge pod
trebuh, uporabil podpri-
jem in se dvignil. Nad sa-
bo je ugledal priijem, ta-
ko lep in vabljiv, spustil
se je z eno roko, a druga
ni vzdržala teže, .. prijel
je v prazno. Kot žogo ga
je odbilo od stene nad
Radom, treščil je na
polico, se odbil in v loku
odlietel nad čmo ploščo.
Obvisel je ... Njegov pr-
vi padec v življenju. Mu-
koma je prilezel nazaj do
Rada. Zamenjala sta, se-
daj je varoval Cic, krva-
vel je na roki in kolenu.
Rado je zlezel dva metra
nad polico pod čmi pre-
vis, od koder je z največ-
jo muko prilezed — na-
zaj! Bosta morala bivaki-
rati in nadaljevati zjutraj,
kajti nad dolino se je
spuščala noč?
Zopet sta menjala, varo-
val je Rado. Zmaga nad
steno ni bdi več končra
cüj, cilj je bil beg iz ste-
ne, preden pade noč. Cic
je poskušal v prečko
zdaj s te, zdaj z one stra-
ni. Nič! Nikjer prehoda.
Po več brezusF)ešnih po-
skusil se je vomiti k tova-
rišu, ostala je samo še
pot navzgor ...
Mesto, kjer je maloprej
padel, je zmogel le s
skrajnimi silami. Počasi
je napredoval, meter za
metrom, stal je tik pod
previsom. Videl je že pi-e-
ko in lahek svet za njim
in vrh, ki se je bleščal v
zadnjem žaru dneva. Bil
je dobrih štirinajst me-
trov nad tovarišem. Z le-
vico je zgrabil prijem vi-
soko nad glavo. Z desnico
se je prijel nad previs.
Začutil je prijem, robkai
po njem, da bi čimbolje
prijel. Levica je počasi
popuščala, s prsti desnice
je božal po prijemu, a ni
ga dosegel. Mrzlo ga je
streslo po hrbtu: »Padel
bom, zop>et!« Z zadnj.imd
močmi je poprijel z desni-
co, a zgrabil mimo ...
Duša je hotela, telo ni
zmoglo, ta dan je že pre-
več terjal od njega. Kot
bi pretrgal vrv, na kateri
visi življenje, ga je po
gnalo iz previsa. Do kra-
ja napete mišice na nc^ah
so se sprostile in za ne-
kaj trenutkov je preneha-
lo življenje, kot bd čakalo
na svoj dokončni konec.
Letel je! Pod njim globi-
na, štrleče skale in čma
stena, ki se hitro bliža.
Mimo njega zdrve izbulje-
ne očd prijatelja, mimo v
hipu zdrvi 19 let ^;egove-
ga življenja. Morda pa to
le ni konec? Strašen su-
nek in udarec mu vzame-
ta zavest, morda za se-
kundo, dve, morda še
manj. Vrvi, ki povezujeta
dve mladi, polni volje m
mladosti željni življenja,
sta napeti do kraja. Bosta
vzdržali? Kot struna sta
zapeli, ko je telo treščilo
ob čmo skalo ... nato je
bilo vse tiho!
*
Molče sta ždela na ozki
p>oMci, privezana h klinu
in drug ob drugem ter
čakala jutra, ko bo v Oj-
strici pordelo kamenje.
Težak dan sta imela za
sabo, toda vzdržala sta.
Tovariši na Korošici so
ju opazili, mahali so jima,
ju spodbujali s klici...
Noč je bila dolga. Cica
■e bolelo vse telo, toda bü
je tu, pod samim vrhom
in zjutraj bosta izplezala.
Morata uspveti! Trud mi-
nevajočega dne ne sme
biti zman.
Ni bü! Izplezala sta in
Dedčevemu razu, tudi
»Kanta« imenovanemu,
vzela devištvo. Načrt, dr-
zen in lep, je bi izpe-
ljan ...
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice
Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, "poštni predaj 161; Naročnina m oglasi: Trg
V fcongresa 10 - Glavna m odgovorni urednik; Jože VoUand; Tehnični urednik: Drago Medved - Eledakcija: Milan Božič,
Eîdi Goršič, Jure Krašovec, Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četriek —
Izaaja ga CGP »Delo« - Tisk ш klišeji: CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke
I din - Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - Tel.: uredništvo
223-69 in 231-0Ô, mali oglasi in naročnine 228-00