skupščinska priloga ¦ - \ LJUBLJANA, OKTOBER 1976 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 21. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA 22. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 23. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA VLOŽEK SAMOPRISPEVEK II Predlog dnevnega reda 21.seje družbenopolUičnega zbora Na podlagi 171.člena statuta tibčin* Ljubljana Center 8KLICUJEM 21. sejo družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine Ljubljana Center, ki bo v te-rek, 26. oktobra, ob 17. uri, v sejni SObl skupščine občine Ljubljana Center, Ada-mič-Lundrovo nabrežje 2. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 20. seje zbora 2. Obravnava predloga sklepa v razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občin Ljubljane 3. Obravnava informacije o delu in prob-lemih samoupravne stanovanjske skup-nosti občine Ljubljana Center 4. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o organizirani proizvodnji in pre-skrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki 5. Obravnava osnutka družbenega dogovo- ra o izvajanju, urejanju in vzdrževanju Aleje spomlnov in tovarištva 8. Dbravnava sporočila o Izvfljatiju štipen-dijske politike in Stipendiranju učeticev In Sttidantov \t združanih sredstev z« Solsko ozlroma študijsko leto i97S/t6 V občini Ljubljana Center 7. Obravnava predlogov samoupravnih spo-Faeumov o ostiovah planov 2a obdobje 1878—1980: — SIS vzgoje in izobraževanja občine Ljubljana Center — SIS socialnega skrbstva občine Ljubljana Center — SIS otroškega varstva občine Ljubljana Center — občinske zdravstvene skupnosti — SIS zaposlovanja za občino Ljubljana Center — kulturne skupnosti občine Ljubljana Center — telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana Center 8. Vprašanja delegatov. PREDSEDNIK DPZ Marjan Rajnar, I. r. Predlog dnevnega reda 22. seje zbora krajevnih skupnosti Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 22. sejo zbora krajevnih skupnosti skupšči-ne občine Ljubljana Center, ki bo v sredo, 27. oktobra 1976, ob 17. uri, v banketni dvo-rani na Magistratu. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila v izvr-šitvi sklepov 21.seje zbora 2. Obravnava predloga sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občin Ljubljane 3. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o sofinanciranju enotnega progra-ma gradnje osnovnih šol, vzgojnovar-stvenih zavodov, zdravstvenlh oblektov (osnovne zdravstvene službe) !n domov za starejše občane 4. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o sodelovanju pri gradnji stano-vanjskih sosesk na območju Ijubljan-skih občin 5. Obravnava Informacije o delu in prob-lemih samoupravne stanovanjske skup-nosti občine Ljubljana Center 6. Obravnava analize stanovanjske gra-ditve v občini Ljubljana Center 7. Obravnava predloga družbenega dogo* vora o organizirani proizvodnji in pre- skrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki 8. Obravnava osnutka družbenega dogo-vora o izvajanju, urejanju in vzdrževa-nju Aleje spominov in tovarištva 9. Obravnava poročila o izvajanju štipen-i dijske politike in štipendiranju učencev in študentov iz združenih sredstev za šotsko oziroma študijsko leto 1975/76 v občini Ljubljana Center 10. Obravnava predlogov samoupravnih sporazumov o osnovah planov za ob-dobje 1976—1980: — SIS vzgoje in izobraževanja občine Ljubljana Center — SIS socialnega skrbstva občine Ljubljana Center — SIS otroškega varstva občine Ljubljana Center — občinske zdravstvene skupnosti — 815 zapotlovanja za občino Ljubljana Center — kulturne skupnosti občine Ljubljana Center — telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana Center 11. Kadrovske zadeve: — imenovanje predstavnikov v svete Oš — imenovanje predstavnikov v svete VVZ 12. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare, I. r. Na podlagi 171. člena statuta obČine Ljubljana Center Sklicujem 23. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v sredo, 27. oktobra 1976, ob 17. uri, v veliki sejnl dvorani na Magistratu. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila v izvr-šitvi sklepov 21.seje zbora 2. Obravnava predloga sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občin Ljubljane 3. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o sofinanciranju enotnega progra-ma gradnje osnovnih šol, vzgojnovar-stvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovne zdravstvene službe) in domov za starejše občane 4. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o sodelovanju pri gradnji stano-vanjskih sosesk na območju Ijubljan-skih občin 5. Obravnava informacije o delu in prob-lemih samoupravne stanovanjske skup-nosti občine Ljubljana Center 6. Obravnava analize stanovanjske gra-ditve v občini Ljubljana Center 7. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o organizirani proizvodnji in pre-skrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki 8. Obravnava osnutka družbenega dogo-vora o izvajanju, urejanju in vzdrževa-nju Aleje spominov in tovarištva 9. Obravnava poročila o izvajanju štipen-dijske politike in štipendiranju učencev in študentov iz združenih sredstev za šolsko oziroma študijsko leto 1975/76 v občini Ljubljana Center 10. Obravnava predlogov samoupravnih sporazumov o osnovah planov za ob-dobje 1976—1980: — SIS vzgoje in izobraževanja občine Ljubljana Center — SIS socialnega skrbstva občine Ljubljana Center — SIS otroškega varstva občine — občinske zdravstvene skupnosti — SIS zaposlovanja za občino Ljubljana Center — kulturne skupnosti občine Ljubljana Center — telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana Center 11. Kadrovske zadeve: — imenovanje predstavnikov y svete OŠ — imenovanje predstavnikov v svete VVZ 12. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc, I. r. Obvestilo delegatom Delegate vseh zborov obveščamo, da pred-loga sklepa o razpisu referenduma za uvedbo saraoprispevka na območju občin LJubijane nl-smo mogli tiskati v skupščinski prilogi, ker javna razprava o osnutku sklepa teče do 17. ok-tobra 1976. Predlog sklepa homu objavlU in razposlali delegatom po končaui javni razpravi, predvi-doma 20. oktobra. Do izdelave dokoncnega predloga sklepa o razpisu referendum;* za uvetlbo samoprispevka lahko delegatom služi kot gradivo za razpravo: — osnutek sklepa o razpisu referenduma, ob-javljen v gradivu za 25. sejo skupščine mesta Ljubljana, ki so ga delegati prejeli z gradi-vom za septembrske seje zborov občinske skupščine, — posebna priloga občiiiskega glasila DOGO-VORI št. 13, oktober 76 — Bilten za aktiviste številka 1, september 76 — brošura SAMOPRISPEVEK 1971 — junlj 76. Predlogi samoupravnih sporazuraov o osno-vah srednjeročnega plana so še v postopku usklajevanja. Delegatom jili bomo dostavili po končanem usklajevalnem postopku 20. oktobra. Vodje delegacij krajevnih skupnosti in pred-sednike konferenc delegacij zbora združenega dela prosimo, da seje delcgacij krajevnih skup-nostl in seje konferenc delegacij ZZD sklicu-jejo od vključno 20. 10. 1976 dalje, ko bo na razpolago tudi gradivo za 2. in 8. točko dnev-aega reda. Prl obravnavi gradiva za 3. točko dnevnega reda ZZD in zbora KS, naj se delegati posJu-žujejo tudi »Informacije stanovanjskih skup-nosti o stanovanjskem gospodarsUii v Ljub-ljani«, ki je bila objavljena v gradivu za 24. sejo skupščine niesta Ljubljana, ki so ga de-(egati prejeli za 6. skupno zasedanje vseb /bo-rov občinske skupščine dne 27. 7. 1976. SEKRETARIAT SKUPSCINE Skupščina občine LJubTjana Center Je na 20. sejl ¦ družbenopolitičnega zbora, ilne 38. 9. 1976, na 21. seji zbora krajevnih skupnosti, iužbah samo-upravnih interesnlh skupnosti. Skupščine in izvršni odbori samoupravnih inte-resnib skupnosti so dolžni ubravnavati z vso odgo-vornost.jo problematiko gospodarjenja v devetih me-secih na področju družbenih dejavnosti in sprejeti potrebne sklepe in ukrepe za nadaljnje delo. Isto-časno je potrebno tudi obravnavati predloge srednje-ročnih planov za to področje in po potrebi ponovno pregledati in uskladiti predlogo samoupravnih spo-razumov o osnovah sredn.iei-očnih planov. Izvršni svet se zadolži, da se dogovori z izvršnim ndborom samoupravne interesne skupnosti za to akcijo. 6. Potrebno je analizirati in sprejcti konkretne sklepe in ukrepe v vseh organizacijah zdriiženega dela, ki so kljub negativnim rezultatom gospodar-jenja izplačevale višje osebne dohodke, ki so v neka-terih primerih presegli ne le stopnjo produktivnosti, temveč tudi sklenjene samoupravne sporazume o pridobivanju in razporejnnju dohodka in osebnih dohodkov. Pri tem je potrebno, do komisije samo-upravne delavske kontrole v organizacijah združene-ga dela ugotvijo odgovornost za izplačilo osebnih dohodkov preko samoupravno dogovorjenih limitov in predvsem brez osnove in kritja za izplačrlo iz do-seženega dohodka. V bodoče so se vse organizacije združenega dela dolžne na tcm področju ravnati v skladu s sprejetfml odločitvamt v republišk) reso-luciji in smernicah občinske skupščine. 7. Ugotavljamo, da se sprejete smernice glede stopnje rasti zaposlovauja v gospodurstvu iz\ajajo, Btopnja zaposlovanja v negospodarstvu pa odstopa od predvidevanj. Organizacije združenega cela, ki prekoračujejo predvideno stopnjo zaposlovanja, mo-rajo sočasno z ostaliml anaiizami posebej aualizirati stanje v svoji organizaciji iii ugotoviti vzroke in od-govornost za neizpolnjevanje sprejetih smernic in stabillzacijskih programov, ki so predvidevali raeio-nalizacijo dela in zmanjšanje stopnje zaposlovanja. Še posebej je treba analizhati poslovanje v ne-proizvodni sferi in v negospodarstvu, ker je nespre-jemljivo dejstvo, da se povečuje zaposlovanje na teh področjib ob istočasnem padanju družbene pro-duktivnosti dela. Oddelek za gospodarstvo se zadol-žuje, da pripravi spisek organizacij združenega dela s področja negospodarstva, kl najvišje presegajo sprejete usmeritve y zaposlovanju. 8. Sedanji način prikazovanja podatkov po me-todologiji SDK ne omogoča spvemljanja realizacije smernic in srednjeročnega plana družbenoekonom-skega razvoja občine. Za pravilne dologoročne, srednjeročne in kratko-ročne usmeritve je nujno tekoče spremljanje gospo-darskih gibanj, stanja in posameznih pojavov na podlagi primerljivih podatkov in kazalcev. SDK — podružnica Ljubljana, Zavod za plan, statistiko in cene mesta ter druge institucije, kl se ukvarjajo z zbiranjem in analiziranjem podatkov, morajo svoje delo organlzirati tako, da bodo tielovni ljudje in občani v družbenopolitičnih skupnostih seznanjeni s potrebnlmi in točnimi informacijami. Izvršni svet in strokovne službe občinske skup-fičine bodo do izdelave nove metodologije, v teb in-stitucijah, posebej spremljali gospodarska gibanja v reprezentančnih organizacijah združenega — konferenca 18: SRIBAR Jelka '-h. *« — konlerenca 16: LONCAK Karei — konlereacst 20: PONIKVAR Slavto — konferenca 21: TRCSLJ Ljudmila . — konfer«nca 23: 2UKAJ Matjat — konferenca 24: STRAH Mirko — konfereoca 25: GALE Anica — kontareinca 26: HORVATIC MarMn — konferenca 27: KAMENSEK AnSka — konterenca 28: KUZMA Franc — konferenca 29: MAROLT Milka ' — konferenca 30: VRESNIK Milka — konferenca 32: KRANJC Teodor '' — konferenca 33: 2ITNIK Anton — konferenca 34. LEMCE Peter in VI2INT1N Mar.i«n — kionferenca 35: 2U2EK Alojz — konfereioca 37: PERSIN J«lo — kooferenca 38: KERSNIC iag. Viktor in BOH dr.. Katja — konferenca 40: HOCEVAK Tatjana in VUGA Davorln — kooferemca 42: BKOZOVIC Ankica in CARMAN Frant — konferenca 43: RANT dx. Mira — konferenca 45: PIANO Jože — konferanca 46: ZAVASNIK Majd* — kontorenca 47: ZUPAN Lucija — konferenca 48: HRIBAR Tomaž — konferenca 50: KIUBARDA Zlvojdn — konferenca 51: GABVANOVIC Miro , Odsotni so bili delegati iz naslednjih kimlerenc dau. gacij: 1, 4, 6, 16, 22, 31, 36, 38, 41, 44, 49, dva deleeata pa sta bila odsotna tudi iz koaference 43. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Od skupnega Stevila 35 delegatskih me«t je bilo oa seji prisotnih 34 delegatov. Prisotoi so biili: KS AJDOVSCINA: MAJCJEN Nada, C8ERLOVIC Franc, STIGLJC Franc KS GRADISCE: MARKIC Vida, VIPOTNIK Olga, BU»-GER Ludvik, BUTINAR Loubo KB KOOjODVOR: FERONIK Zdenka, KVA6 Jakob, OORSE Nada, KANDARE BojaJi KS POLJANE: JANE2 Jože, KROPIVNIK Jo4e, VOUC , Rudl, AHJGLER Vojko, BUKOVEC Lojase KS PRULE: KOBOSEC Radmila, POLANC Stev»li: Len6e Peter — konferenc* delegadj 34. Zupan Lucija — konferenca delegacij 47, Lulak Alojs — konferenca delegacij 36, Boh dr. Katja — konferenca d«le«acij 39, MAJCEN Nada — delegacija KS AjdovSčina in Ceroe Milioa — delegacija KS St&ra Ljubljana. Po razpravi sta oba zlbora soglasno aprejela naslednje SKLEPE: 1. Zbora podpirata akcijo za uvedbo samopnspevka na območju ljubljanskih obfiin 2. Predlogi in pnpombe na osnutek sklepa se posredujejo politifinemu odboru za uvedbo samaprispev-ka s priporočilom, da se pri tem samoprispevku da vefi poudarka lnformiranosti delavnih ljudi in občanov o abranih. in porabljenih sredstvih, racionalnasti uporabe sredstev ter delegatski sestavl organov, M bodo odloča-U o programiranju in uporabi zbranih sredstev. 3. Osnutek sklepa se daje v javno razpravo, ki traja ,do 17. 10. 1976. K 2. točkl OBRAVNAVA PREDLOGA DRU2BENEGA DOGOVORA O ZADEVAH SKUPNEGA ODLOCANJA PRI OPRAVUA-NJU KOMUNALNIH DEJAVNOSTl POSEBNEGA DRl). ŽBENEGA POMENA NA OBMOCJU UUBLJANSKIH OBCIN Uvodno obrazložitev je podaJ Opresnik iag. Bogd&a, član IS. V svoji razpravi je predlagal tudi amandtnaje iniciativnega odbora za ustanovitev komunalnih skupno-std v Ljubljani in sicer k 2., 10., 12., 13., 14., 15. in 21. dlenu predloga družbenega dogovora. Raaspra-ve ni bilo. ' Zbora sta soglasno sprejela naslednje SKLEPE: Siprejmejo se amandmajd k 2., 10., 12., 13., 14., 15. lm 21. členu predloga družbenega dogovora, Iti Jih predlaga ini-ciativnd odbor za ustanovitev SIS na podrodju komunal-ne dejavnosti v Ljubljani. 2. Zbora sprejmeta predlog družbenega dogovora o za-A&vaii steupnega odlodanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbe^nega pomena na območju ljubljanskih občin v predloženem beseddlu — korigiranern s sprejetuni amandmaji iz skiepa pod 1. 3. IavTšni svet Skupščine občine Ljubljana Ceoter se pooblašča, da skupaj z imciativnim odborom za usta-novitev komunaJne skupnosti poskrbi, da bo pred pod-pisom dogovora urejen pravilen tekst in prediSdeno bese-dilo dogovora. 4. Inlcaativni odbor za ustanovitev korounalne skupno-sti občine Ljubljana Center se zadolži, da do priprave končnega tebsta predloga samoupravnega sporazuma o ustanovuvi komunalne skupnosti, poleg pripomb, ki jih bo dala javna razprava, uskladitve teksta sporazuma s spremea^jemiin tekstom družbenega dogovora, vgradi v tekst sporazuma jasno opredelitev pojma interesnega ia funkdonalnega kroga. K 3. točH OBRAVNAVA OSNUTKA SAMOUPRAVNEGA SPORAZD-MA O USTANOVITVI OKMUNALNE SKUPNOSTI OBCI-NE LJUBIJANA CENTER Uvodno obrazlo&tev je podal Siavko Lamberger, pred sednik iniciativnega odbora za ustanovitenr tcotnunalne skupnosti občine Ljubljana Center. V razpravi je sodeloval Zitnlk Anton — delegat Iz 33. konLerence delegacij. Po raapravi sta oba zbora soglasno »prejela naslednje SKLEPE: 1. Zbcvra podpirata akdjo ssa ustanovitev komunalne »kupnosti občine Ljubljana Center. 2. Predlogi in pripombe na osnutek sporazuma se po-sredujejo Iniciativnemu odboru za ustanoviter skupnosti občtne Ljubljana Oenter. PREDSEDNLK ZZD Iva Prosene, 1. r. PREDSEDMK ZBORA KS DuSan Kompare, 1. r. ZAPISNIK VODIL: Ivo Bogataj, 1. r. Povzetek zapisnika 21. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila dne 29. sept. 1976 neposredno po končanem skupnem zase-danju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ob 17. uri v banketni dvorani na Ma-gistratu Sejo je vodll predsednik zbora krajevndh sk.upnosti Dušan KOiMPARE. Od skupnega atevila K deletaskih mest je bilo na seja prisotnih 34 delegatov. Prisotnost posameznih delegatov je ugotovljena v za.pisniku 7. skupnega zasedanja ZZD in zbora KS. Soglasno je bil sprejet in obravnavan na&lednjl DNEVNl RED: Potrdit«v zapisnik 6. skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupšfiine in skupnega zasedanja zbora zdruie-nega dela in zbora krajevneh skupno&ti in poročila o la-vršdtvi sklepov 2. Obravnava anaiize go&podarskjh gibanj v I. polietju 1976 in ocena izvajanja smemic družb6noekonomskega razvoja občine Ljubljana Center v letu 1976. 3. Obravnava predloga dogovora o tameljih politike splošne porabe v obdobju 1976—1980. 4. Obravnava osnutka družbenega dogovora o ureja-nju, TOdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč iin dragih obeležij socialistdčne revolucdje ter po-stavljanju novih na obmodju ljubljanskih ob&in. 5. Obravnava predloga sklepa za poimenovarnje podho-da na Ajdovščini in ulcinitev Bergantove ulice 6. Obravnava predloga sklepa o razrešitvi in im«nova-nju tejniKa in namestnika tajnika ob&nske volilne komi-sije. 7. Vprašanja delegatov. K. 1. točM POTRDITEV ZAPISNIKA «. SKUPNEGA ZASEDANJA VSEH ZBOROV IN SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOR.* ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNO-STl IN POROCILA O IZVRSITVI SKLEPOV Razprave ni bilo. Zbor je saglasno sprejel nafilednji SKLEP: Potrdi s« zapisnlk 6. skupnega zasedanja vseh zborov in skupnega zasedanja zbora združenega dela im zbora krajeraih skupnosti z doe 27. 7. 1976 io porodiJo o izvrSitvi sklepov. K Z. točkl OBRAVNAVA ANALIZE GOSPODARSKIH GIBANJ V 1. POLLETJU 1976 IN OCENA IZVAJANJA SMERNIC DRU-2BENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBCINE LJUBLJANA CENTER V LETU 1976 Uvodno obrazložitev je podala Marjana Ledler, vodja službe za analize in načrtovanja SO Ljubljana Center. Sklepi izvršnega sveta so objavljem kot posebne prt-loga zapisniku. V razpnvi bo sodelovali: Danlca Ster, France Štiglic, Jakob Kvas, Jože Janež, Ljubomir Butinar, Lojze Buko-vac, Milica Ceme, Karel Meržek, Olga Vipotaik. 2!bor je soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor krajevruh skupnosti sprejema staliSča in skl«-pe, ka jih predlaga izvršni svet. 2. Sprejeta stališCa Bi sklepi se posredujejo vsem or-ganizacijam združenega dela v ob&ni s priporočilom, da jih obravnavajo ajiiiovi organi upravljanja. . 3. Treba je nemudoma poiskati vse rnožnosti za spret-nejSe spremljanj« vseh na&ih gospodarskih tokov. K 3. točki OBRAVNAVA PREDLOGA OOGOVORA O TEMELJUi POLJTIKE SPLOŠNE PORABE V OBDOBJU 1976—1980 Uvodno obraziozitev je podai Rudt Veselič, podpred-sednik izvršnega sveia. V razpravi so sodelovaU: Jakab Kvas, Danica Ster, Jože Janež, Ljubomir Butinar, Dušan Kompare. Zbor je soglasno sprejel nasleonji SKT.KP: Zbor sprejme dogovor o temeljih polifcike »plošne porabe v obdobju 1876—1980 v predloženem bese-dilu. K 4. točkl OBRAVNAVA OSNTJTKA DRU2BENEGA DOGOVORA O UREJANJU, VZDRŽEVANJU LN VARSTVU SPOMENl-KOV, SPOMINSKIH PLOŠC IN DRUGIH OBELEZIJ SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE TER POSTAVLJANJU NOVIH NA OBMOCJU LJUBLJANSKIH OBCIN Uvodno obrazložitev j» podad Bogdan Opresnik, na-četnik oddelka za grabene tn komunalne zadeve SO Ljub-Ijana Center. V razpravi sta sodelovalae Jože Jaaež in Borls Sme>r-kolj. . Zbor je soglasno sprejel naslednji SKZLEP: Predloge in pripombe podane na osnutek dru-žbenega dogovora se posreduje predlagatelju. K 5. točkl OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA ZA POIMENOVANJE PODHODA NA AJDOVSCINI 1N UKINITEV BERGANTO-VE UUCE V razpravl je sodeloval Lojze BiUtovac. Zbor je soglasno sprejel naslednje SKLEP: Zbor na podlagi 158. 61ena statuta občine IJubljana Ceter predlaga skupš&ni mesta Ljubijana, da na podlagi 24. člena statuta mesta IJubljana sprejme akJep, da se podhod pod Titovo oesto na Ajdovščind poi-memije »Podhod Ajdovščina« in da se ufcine Bergantova uMca. K 6. točkl OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU TAJNIK.4 IN NAMESTNIKA TAJNIKA OBCINSKE VOLILNE KOMISIJE Razprave ni bilo. Zbor je soglasno sprejol nasiednji SKLEPA: 1. Ivan Hafner se razreši dolžnostl tajnika, Andred An-žič pa dolžnosti namestnika tajnika občinske volftae ko-misije. 2. Ivo Bogataj se imenuje za tajnika, Divna Potočar pe za nametnika tajnika občinske volilne komisije. K 7. točld VPRASANJA DELEGATOV Delegat&kah vprašamj ni bilo. Seja zbora trajevniii skupnosti je bila EaUju6ena ob 1930 uri. Sekuetar ibora Divna PotočarJ. r. PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare, 1. r. Povzetek zapisnika22. seje zbora združenega dela skupščine občina Ljubljana Center, ki je bila dne 29.9.1976 nepo-sredno po končanem skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu Sejo Je vodila predsednica zbora združenega dela Iva PROSEINC. Od skupnega Stevila 60 delegatskih mest je bilo na seji prisotnih 46 delegatov. Prisotnost posameznih delega-tov je ugotovljena v zapisniku 7. skupnega zasedanja ZZD in zbora KS. Soglasno je bil sprejat in obravnavan naslednji: .. DNEVNI REO: 1. Potrditev zapisnika 6. skupnega zasedanja vseb zoorov in skupnega zasedanja zbora m zbora krajeviiih skupnosti in pooročila o izvršitvi sklepov 2. Obranava analize gospodarskih gibanj v I. poiUetr ju 1976 in poročila o izvajanju smernic družbenoekanom-skega razvoja občane Ljubljana Center v letu 1976 3. Obravnava predloga dogovora o tameljih politika splošne porabe v obdobju 1976—1980 4. Obravnava osnutka družbenega dogovora o ure-janju, vzdrževainju in varstvu spomenikov, spoimiinskih plošč in drugih obeležij sociaJistične revolucije ter postav-ljanju novih na območju Ijubljanskih občln 5. Obravnava predloga sklepa o razrešitvi im imeno-vanju tajnika in namestnika tajnika občinske volilne ko-misije. 6. Vprašanja delegatov. K 1. todH POTRDITEV ZAPISNIKA 6. SKUPNEGA ZASEDANJA. VSEH ZBOROV INt SKUPNEGA ZASEDANJA ZBORA ZDRU2ENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUP-NOSTI IN POROCrLA O IZVRSITVT SKLBPOV Razprave ni bilo. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKTiKP: Potrdi se zapisnik 6. skupnega zasedanja vseh zborov in skupnega zasedanja zbora združenega dela iai zbora kraje-vnoh skupnosti z dne 27. 7. 19f76 in paročdlo o Izvršitvl sklepov. K 2. točkl OBRAVNAVA ANALIZE GOSPODARSKTH GIBANJ V I. POLLETJU 1976 IN POROCILA O IZVAJANJU SMERNIC DRU2BENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBCINE LJU-BLJANA CENTER V LETC 1976 Uvodno obrazložitev je podala Nuša KERŠEVAN, pod-predsednik izvršnega sveta. V imenu izvršnega sveta j« predlagala sprejem stališč in sklepov. V razpravi so sodelovall: Peršin Jelo — konferenca delegacij 37, Kamenšek Ančka — konferenca delegadj 27, Glanz Tomaž — konferenca delegacij 8, Boh dr. Kaitja — konferenca del^acij 39, Zužek Aiojz — korrferenca de-legacij 35. Na vpraianja je odgovarjala Nuša Kerševan. Po razpravi je zbor soglasno sprejal naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejme stališča in aklepe, ki jlh je predlagal izvršni svet. 2. Sprejeta staldšča in sklepi se posredujejo vsem organizacijam združenega dela v občini s priporočUom, da joh obravnavajo njihovl organi upravljanja. (Stališča in sklepi so posebej objavljeni v nadadjeva-Oju zapisnikov) K 3. točki: OBRAVNAVA PREDLOGA DOGOVORA O TEMEUIH PO UTIKE SPLOŠNE PORABE V OBDOBJU 1976—1980 Uvodno obrazložitev je podala Nnša Kerševan, pod-predsednik izvršnega sveta. Razprave ru bilo. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor sprejme dogovor o temeljih p«olitike splošne porabe v obdobju 1S>7&—1980 v predloženem bese-dilu. K. 4. točld OBRAVNAVA OSNCTKA DRLZBENEGA DOGOVORA O UREJANJU, VZDRŽEVANJU IN VARSTVU SPOMENI-KOV, SPOMINSKIH PLOSC IN DRGIH OBELEŽIJ SOCI-ALISTICNE REVOLUCIJE TER POSTAVIJANJU \OVIH NA OBMOCJU LJUBLJANSKIH OBCIN Uvodno obrazložitev je podal Ksu-el Trplan, 61mi tovršnega sveta. V razpravi so sodelovali: Zlatnar Vaso — konferenca delegacij 9, Zupan Lucija — konferenca delegacij 47. Po razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Predlogi in pripombe, na osnutek družbenega dogovora, se posredujejo predlagatelju. K. 5. točki OBRAVNAVA PREDLOGA SKLE^A O RAZREŠITVI IN IMENOVANJLi TAJMKA IN NAMESTNIKA TAJNIKA OBCIVSKE VOLILNE KOMISIJE • Baaprave ni bilo. Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Ivan Hafner se razreši dolžnosti tajnika, Andrej Ao-iač pa dolžnosti namestnika tajnika občin&ke volilne Komisije. 2. Ivo Bogataj se lmenuje za tajnika, Divna Potočar pa aa namestnika tajnika občmske volilne komisije. K 6. točki VPRAŠANJA DELEGATOV mm~Jt. Peršin Jelo, delegat iz 31. konference delegacij, je postavil naslednji vprašanji: 1. Zakaj ljubljanska regija zaostaja v pripravah pre-oblikovanja srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje? 2. Zakaj samoupravne interesne skupnosti v letu 1976 niso podpisale dogovora o razporejanju dogodka in kdaj mislijo to storiti? Zupan Lucija, delegat iz 47. konference del^acij, je postavila naslednji vprašanji: 1. Ali ni v ceni novih stanovanj zajeto fcudi plačilo za ureditev okolja m izgradnje spremljajočih objektov '-ar-stva in šolstva? 2. Zakaj se stanovanjsVti prostori v posameznih blokih (npr. v Partizanski 39—41), ki so bili zgrajeni in že apo-rabljenj za otroško varstvo, ne koristijo še naprej kx>t posebne enote WZ. Seja je bila zakljufiena ob 19.45. uri. Zaplsnik tocUI: Ivo Bogataj, 1. r. Fredsednlk zbora: Iva Prosenc, 1. r. Beležke: PREDLOG Družbeni dogovor o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojno varstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovne zdravstvene službe) in domov za starejše občane Na podlagi 147. člena ustave SR Sloveruje ter na po-dlagi 4. 6)ena zakona o referendumu (Ur. 1. SRS, št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevltu (Ur. 1. St. 3-8/73) in na pobudo občinskih in mestne konference SZDL o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka II na območju obdin Ljubljana-Bežagrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška in Ljubljana-Vič-Rudnik in z namenom, da se uresniči določbe 19. člena dogovora o osnovah družbenega plana Ljubljane za ob-dobje 1976—1980 glede hitrejšega napredka ter vsklajenega razvoja podrofiij vzgoje in izobraževanja, otroškega var-8tva, adra.vstva in st«ialnegu skrbstva skiepajo: — skupščina mesta Ljubljane, — skupščina občine Ljubljana-Bežigrad, — skupščina občine Ljubljana-Center, . ¦ — skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje, — skupščina občine Ljubljana-Siška, — skupščina občine LjubljanaVič-Budnik, — samoupravne stanovanjske skupnosti ob«n in me-sta Ljubljane, — skupnosti otroškega varstva občin in mesta Ljub-ljane, — skupnosti vzgoje m izobraževanja obfiin in mesta Iijubljane, — skupnosti socialnega skrbstva občin in mesta Ljub-Ijane, — Občinske zdravstvene skupnosta m regionalna zdrav-stvena skupnost Ljubljana in — skupnost pokojainskega-invaljdsk^a zavarovanja SR Slovenije, v nadaljnjem besedilu udeleženci (podpis-nati) DRUŽBENI DOGOVOR o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojno varstvenih zavodov, zdrav- stvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane 1. člen Izhodišče za sprejem tega družbenega dogovora pred-stavljajo sklepi občinskih skupščin ljubljanskih občin in skupščine mesta Ljubljane o razpisu referenduma o samo prispevku s kateritn bi z 13 % prispevkom od netto oseb-nih dohodkov prispevali občani Ljubljane 879.000.000 din v času od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981. Podpisniki tega družbenega dogovora se dogovorijo o sofinanciranju enatnega programa gradnje osnovnfli jol, ¦»zgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnov-na zdravstvena služba) in domov za starejše občane. i. člen Za sofinanciranje enotnega programa (pritoga tega dogovora) podpisnici dogovora prispevajo naslednja fi-nančna sredstva: — SPIZ SR Sloveruje — Ljubljana 151.20u.000 din — Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane 75340.000 din — Slcupnosti otroškega varstva obdin lm mesta Ljubljane 75,000.000 din — Izobraževalne skupnosti občin in mesta Ljubljane 14,000.000 din — Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana 103,357J)00 din 1 3. člen Staipno&t pokojmnskega — invalidskega zavarovanja SR Slovenije ter Samoupravna stanovanjska skupnost Lju-bljana sta soudeleženi z zneskom, navedenim v 2. členu tega dc^ovora pri sofinanclranju naslednjih objektov z naslednjimi zneski: — Dom za starejše obCane — Bežigrad — investioijska vrednost 84,000.000 dln — SPIZ 38,160.000 din — Stanovanjska skupnost (Ieto izgradnje 19T7) 25,840.000 ddn — SP - 13 % 20,000,000 din — Dom za starejše občane Siška — investicijska vrednost 81,000.000 din — SPIZ 41,000.000 din — Stanovanj&ka akupnost (leto izgradnje 1977) 20,000.000 din — SP — 13 % 20,000.000 din — Dom za starejše občane Vič-Rudnik — investicijska vrednost 70,000.000 din — SPIZ 36,000.000 din — Stanovanjska skupnost (leto izgradnje 1978—1979) 14,000XXX) din — SP - 1,5 % 30,000.000 din Dom za starejše občane Moste-Polje — investicijska vrednost 72300.000 din — SPIZ 36,000.000 6ati — Stanovamjska skupnost (leto izgradnje 1979—19«)) 16300.000 din — SP — 1,5 •¦'o 20,000.000 din Investidjsta znesek, ki ga prispevajo stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane predstavlja... % ude-ležbe v investiciji, ki se valorfcaira v skladu z gibanji cen na tržišču. 4. člen Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana prispeva investicijski znesek iz 2. člena t^a dogovora za sofinanci- ranje naaflednjili zdravstvenlh otojcktov (osnovna zdrav-stvena služba) z naslednjimd zneski: — Ljubljana Bežigrad — Zdravstvena postaja in lekaraa Ornuče — imvesttoijska vtrednost 20,000.000 din — regionalna zdravatvena sfcupnost 7,480.000 din — SP — 1,5 °/o 12,520.000 din Ljubljana Center — Zdravstveni dom (¦novogradnja) — investicijska vredmost 164,000.000 dln — SP — U % 106,538.000 dln Ljubljana Moete-Polje — dozidava zdravstvenega dotna Moste (otroški dlspanzer) — investieijska vrednost 16,800.000 dln — regijska adravstvena skupnoat 6,283.000 din — SP — 1,5 °/o 10.517.000 din Ljubljana-šiška — prizidek zdravstvenega doma Siška (novogradnja) — investioijska vrednost 61,500.000 dan — reglonalna zdrawstvena akupnost 23,000.000 din — SP — 1,5 % 38,500.000 din Ljubljana-Vič-Rudnik — Zdravstveni dom Vič I. faza (otr. oddelek) — investioijska vrednost 25.000.000 din — regdonalna zdravstvena skupnost 9,350.000 din — SP — i(5"/i> 15,650.000 din Investtoijski znesek. ki ga pnspeva regjonalna zdrav-stvena skupnost predstavlja ^7.4 ' o udeležbe v investiciji, lc se valorizira v skladu z gibanji cen na tržišču, vendar pod pogojem, da se valorizacija upošteva tudi pri dogovor-jenih sredstvih za zdravstvano varstvo v regiji in repu-MSfci. S.člen Mestna skupnost otroškega varstva Ljubijana pnspeva investicijski znesek iz 2. člena tega dogovora za sofinan-ciranje enotnega programa gradnje vzgojnovarstvenih ob-jektov skupna finančna sredstva v viSini 75,000.000 din od Itta 1979 naprej, v skladu s ferminskim planom izgradnje objektov vzgojnovarstvenih zavodov iz samoprispevka II. Investicijski znesek, ki ga prispevajo občinske in mest-na skupnost otroškega varstva predstavlja ... °b udeležbe v investioiji, ki se valorizira v skladu z gibanji cen na fcmšču. 6. člen Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana prispeva in-ve^ticijski znesek iz 2. člena rega clogovora za sofinancira-nje enotnega programa gradnje osnovnih Sol, finančna sredstva v viSini 14,000.000 din v skladu s terminskim pla-nom izgradnje objektov Oš in WZ \z samoprispevka II. Itwesticijski znesek, ki ga prispevajo obCinske in mestne iaobraževalne ^upnosti predstavlja... % udeleSbe v in-vesticiji, ki se valorizira v skladu z gibanji cen na trašču. I.Slen Samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in socialnega skrbstva bodo vse objekte iz enotnega programa samo-prispevka II, ki je priloga tega družbenega dogovora, po zaklju&tvi gradnje vključile v svojo redno dejavnost, lci jo bodo naCrtovale v letnih planih v skladu s terminSkim planom izgradnje na ansovi sprejetih srednjeročnJh na-firtov. S.člen Komunalne organizacije združenega dela, ]jub]jan»ki investicljski zavod, ljubljanski urbanistidni zavod, kakor tudi projektivne organizaoije združenegra dela ter opera-tiva komunaibiih organizacij r/iruženega dela, kd bodo so-delovale pri izgradnji objektov, pristopijo k temu dru*-benemu dogovoru in se zavezujcjo, da bodo vso poromost posvofcile iavrSevanju nalog v zveai z iavedbo enotn^a pro-graniA samoprispevka II in da bodo imele te naloge te-Mjučno priortteto. t.Slen Udoleženci tega družbenega dogovora se obvesujejo rdruževati finančna sredstva za sofinflnciranje enotneg« programa tegTadnJe osnovnlh SSol. vzgojnovarstvenih zavo-tknr. sdravstvenih objektov (oenovna adravstvena služba) in domov aa starejše občane, v skladu s sprejetimi letnimi načrti na osnovi sprejetih srednjeročnih planov. 10. člen Za realizacijo fnvesticijskega programa in izvajanje določb tega družbenega dogovora bo skrbel organ, ki ga bodo ismenovali podpisniki tega dogovora. U. ilen Na osnovi tega družbenega dogovora bodo stanovanj-ske skupnosti sklenlle ustrezen samoiiipravni sporazum % investitorji, o razpolagalni pravici do stanovanjskth enot v raamerju z vloženimi sredstvi. 12. eien Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo udeleženci v enakem besedilu in se objavi v Uradnem li-stu SR Slovenije. Ljubljana. 34. 9. 1976 Podpisniki: Skupščina mesta Ljubljana Skupščina občine IJubljana Bežigrad Slcupščlna obdine Ljubljana Center Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Skupšfiina obfiine Ljubljana SiSka Skupičina občine Ljubljana Vifi-Rudnlk Samoupravne stanovanjske skupnosti obdin in mesta Ljubljane Skupnost otroškega 'rarstva občin jn mesta Ljubljan« Skupnost vzgoje in iiobrazevanja občin in mesta Lju-bljane Skupnosti socialnega skrbstva občin iz mesta Ljubljane Skupnosbi zdravstvenega varstva občin in Regionlna zdravstvena siciipnost Iiubl.tarie Skupnost pokojninskoga in tnvalidskega zavarovanja SRS OBRAZLO21TEV družbenega dogovora o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdrav-stvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane. Izhodišče za sprejem tega družbenega dogovora pred-stavljajo sklepi občlnskib skupščin ljubljanskih občin in skupščine mesta Ljubljane o razpisu referenduma o samo-prtspevku, s katerim bi z 1,5 % prispevkom od neto oseb-nlh dohodkov prlspeval! občani Ljnbljane v iasu od 1. 1. 1977 do 31. 13. 1981, 879,000.000 din. S sredstvi zbranlml s samoprLspevkom se flnancira gradnja objektov, ki so zajetl v enotni program nOTega sa-moprlspevka tn M Je nestavni dei tepa družbenega dogo-vora. [nvesticijska vrednost objektov navedenih v programu samoprispevka II v Ljubijani. po ocenah iz Ieta 1975 zna-ša; 1,383.976.000 din. Od tega zne^ka se bo s samoprispev-kom rbralo 897,000.000 dln, ostala investici.tska sredstva v višini 404,976.000 din pa prispevajn samoupravne intercsne skupnosti otroškcga varstva, vz;o.jp in izobraževanja, zdrav-stva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter stano-vanjske skupnosli ljubljanskih občin in mesta — udele-ženke enotnega programa samoprispevka II, Id so tudi podplsnice družbenega dogovora o sofinanciranju enotnega programa gradnje OS, VVZ, zdravstvenih objektov (osno-vna zdravstvena služba) in domov za starejše občane. Sklep o razpisu referenduma z dokončnim in usklaje-nim programom samoprispevka II bodo občinske skupSčl-ne ljubljanskih občtn sprejele po zaključku Javne razpra-ve. na svojih sejah med 36. in Z&. oktobrom 1976. Satnonpravne Interesne »kupnosti — podplsnice tega družbenega dogovora morajo predhodnn in slcer najkaa-neje do SS. oktobra 1976 v Rvojih skupJSčinah spr«jet! tudl sklep o sofinanciran.ju enolneea programa samoprispevka II v Ljubljani. kot predpogoj za sireiem in pristop k pod-plsu tega dnižbenefa doftovora (SIS. W so navedene v dru-epm členu družbenefra dopovora). OPEIfVTrVNI STAB ZA IZVAJANJE SAMOPRISPEVKA II. Družbeni dogovor o sodelovanju pri gradnji stanovanjskih sosesk na območju ljubljanskih občin SkupSfflna obfiine Ljubljaina-Center Je na 33. seji abo » adruženega dela in na 22. seji zbora krajevniti skup-nosti dne sprejela SKLEF Skupšdina občine LJubljana-Center pooblašča izvršnl svet skupščine občine Ljubljana-Center, da podpiše druž-beni dogovor o sodelovanju pri gractaji stanovanjskih so-sesk na območju ljublja/nskih občin. SKUPŠCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER Stevilka: PREDSEDNIK SKUPSCINE Datum: HUGO KER2AN, dipl. ing. OBRAZLOZITE V: Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Je predložlla izvrSnemu svetu skupščine občlne Ljubljana-Center v obravnavo In podpis družbeni dogovor o sode-lovanju pri gradnji stanovanjskfh sftsesk na območju IJu-bljanskih občin. Izvršni svet je na 92. sejt 8. 9. 1976 ugotovll, da za podpis takega dokumenta nima pooblastila. Zato predlaga občinski skupščint, da sprejme predlagani sklep. Da bi občinska skupščina lahko sprejela predlagani sklep, jl daje izvršni svet tekst družbenega dogovora o sodelovanju pri gradnji stanovanjskih sosesk na ob-močju ljubljanskih občin v presojo. Izvršni svet je ob obravnavi družbenega dogovora o godelovanju pri gradnji stanovanjskih sosesk na območ-Ju ljubljanskih abčin sprejel pripombo k 35. členu. Pred-lagatelju družbenega dogovora je predlagal, da drugi odstavek 35. člena spremeni v tem smislu, da udeležen. ci družbenega dogovora pooblastijo stanovanjsko skup. noet Ljubljana, da izdela. sprejme in dopolnjuje meto-dologfjo. Izvršni svet bo fcljub pripombi družbeni dogovor podpisal, če ga občinska skupščina za to pooblasti, za-to da omogoči tzvajanje celotnega družbenega dogovo-ra. Drug-f udeleženci družbenega dogovora so ie-tega namreč že podpisali. Izvršni svet pa si bo prizadeval, da ob izvajanju družbenega dogovora da pobudo za njegovo spremembo oziroma dopolnltev. IZVRSNI SVET Na podlagi 3. in 11. člena družbene§sa dogovora o načinu oblikovanja cen v stanovanjslci graditvi v SR Sloveniji (Ut. 1. SRS St. 6/75) sklenejo udeležend v grad-v& staoovanj DRU2BENI DOGOVOR • sodelovanju prl gradnji »tanovanjskih sosesk iu ob-območju ljubljanskih občin I. SPLOSNE DOLOCBE »- 1. fleo Namen tega družben^a dogovora Je povezatj tn uskladiti dejavnost vseh tistih udeležencev, ki neposred-no »li posredno sodelujejo v stanovanjski graditvi, aU ki s svojo dejavnostjo ustvajjajo pogoje, od katerih je neposredno odvisna stenovanjska graditev, v notranje usklajen in istosmerno naravnan proces, da bi se dose-gla dm smotrnejša poraba proizvodniii virov pri gra-ditvi stanovanj, čim Ustrezmejši odnos med stroški grad-nje, eksploatacijo in uporabne vrednosti stanovanj in čimpopolnejša vključitev gradnje stanovanj in stanovanj-ske politike v splošne družbene smotre. 2. čten Med udeležemce v stanovanjski gradltvl na obmofiju ijubljanski občin je šteti: a) družbenopolitične skupnosti mesta Ljubljane in l^nbljanskih občin, katerih dejavnost pri stanovanjski graditvi zajema zlasti: — vključevanje stanovanjske in gradbeno stanovanj-ske politike v splošne programe družbenega razvoja in letme na^rte; — vključevanje stanovanjske graditve v urbano po-litiko mesta ter s tem skrb za graditev mesta ln nje-gove okolice kot enovitega urbanega naselja; — zagotavljanje vseh tistih ukrepov javno pravnega anačaja, ki naj zagotovi, da bo stanovanjska graditev in dejavnost slehemega udeleženca v tej graditvi podrejena javnim in skupnim interesom, kot prihajajo posebej do izraza in se obltkujejo na območju Ljubljame kot urbane-ga naselja; b) samoupravne stanovanjske skupnosti obfiin in mest — povezujejo stanovanjske interesente in nastopajo v tem svojstvu kot organizator povpraševalec v ekonom-skih odnosih na gradbenetn tržišču, — orgjamizirajo mesto dogovarjanja med udeleženci v stanovanjski graditvi, — nastopajo kot usklajevalec med proizvajalci oz. drugimi udeleženci v stanovamjski graditvi in stanovanj-skimi interesenti, — združujejo sredstva oz. organizirajo združevanje denarnih sredstev za gradatev stanovanj, — nastopajo kot organizaitor stanovanjake graditve praviloma za znanega kupca, — kot upravljalec stanovanjskih hiš prevzemajo rizi-ko aa strc^ke, ki nastajajo v zvezi z aasnovo in funk-cionalnostjo zgrajenih hiš ter kakovostjo opravljenih dd, — povezujejo stanovanjske interesente kot bodoče uporabnike stanovaaj s stanovalci in izvajalci stanovanj-ske graditve na podlagi svojih izkušenj pri upravljanju in vadrževanju stanovanjskih hiš, — so nosUci načrtovanja družbene stanovanjske gra-ditve tn prek svojfli plamov povezujejo ostale udeležen- ce v stanovanjski graditvi ter skrbe za tevajanje pla-nov stanovanjske graditve, — nastopajo kot glaviri nosilci družbenih pobud za uveljavljnaje družbeno usmerjene stanovanjske gradltve, in mesto, kjer se pobude in predlogi vseh udeležencev y stanovanjski graditvi zbirajo in družbeno ovrednotijo; c) denami zavodi za ftoaociranje stanovaajske gra-ditve, ki — se pri nadrtovanju vključujejo s svojimi srectaje-ročndmi in letnimi nafirti sredstev in naložb v progra-me stanovanjske graditve in jih v njihovem okvrru vsklajujejo s plani ostalih udeležencev v stanovanjski graditvi, — zagotavljajo uresnlčevaoje planov stanovanjske graditve z ustrezntai sistemom finamciranja in skrbijo za rentabilnost naložb v stanovanjsko gospodarstvo, — zbirajo družbeno akumulacijo za stanovanjske na-ložbe in jo usmerjajo na posamezna področja ponudbe in povparaševanja na stamovanjskem targu, — uresničujejo kreditno politiko in sistem varfieva-nja za stanovanjsko graditev, — usmerjajo stanovanjska sredstva med udelezence v stanovanjski graditvi v skladu s plani, diružbemimi do-govori in njihovimi medsebojniml pogodbenimi odnosi; č) arganizacije, ki so pooblaščene za urbanistidno na-Črtovanje, Iri s svojo dejavnostjo — prograrairajo prostorsko razporeditev stanovanj-"ske graditve v kladu z ostalimi razvojnimi sestavinami, — z izdelavo urbanističnega načrta oblikujejo skla-den razvoj bivanja, dela rekreacije in proineta, — z izdelavo zazldalnih načrtov oblikujejo pedlc^e za stanovanjska območja, soseske, mestne in izvenmest-ne predele v skladu z družbenimi izhodišči v stanovanj-ski in prostorski politiki; d) organdzacije, ki se ukvarjajo s pridobjvanjeim in urejanaem stavbnih zemljišč, ker — s prograrndTainim pridobivanjem zemljišč nepo-sredno omogočajo gradnjo, — neposredno sodelujejo v stroških, ki oblitaijijo končno ceno stanovanja, — uplivajo na izbor in vnstni red zazidave predelov za stanovanjsko graditev; e) toamunalne organizacije, ker — s programiranjem in izgradnjo komunalnih na-piav neposredno ustvarjajo pogoje za graditev posamez-nDi sosesk in območij oz. njih delov, — se s stroški za svojo dejavnost vldjučujejo v grad-beho in obratovalmo ceno stanovanja, — se komunalna oprema zemljišč izvaja v skladii s prostorskim programom; f) organizacije, !a gradijo stanovanjske objekte, ker — predstavljajo enega najpomembnejših udeležencev pri operaitivnem izvajanju del pri gradinji stanovaiyskih sosesk, — predstavljajo stroškl za projektivna, gradbena, za-kljudna in instaiaoijska dela najpomembnejši delež v stroških stanovanja in lahko zato te organizacije odloCil-no prispeviajo k racionadizaciji stanovanjske graditve; g) raziskovalne organizacije s področja stanovanjske gra«iitve, ker je mogoče doseči pomembnejši napredek v racionalizaciji graditve in znižanju cen gradbenih ob-jektov le s sistematičnim povezovanjem operativnega in raeiskovadnega dela; h) samoupravne interesne skupnosta, ki povezujejo iz-vajalce in uporabnike na področju posameznih družbe-nih dejavnosti, kar se posebej navezujejo na pogoje bi-vanja v stanovanjskih soseskah, te pa predstavijajo enot-ne, kjer se deloma ali 7 oelofei realizirajo smotri njihove dejavnosti; i) delovne orgaonizacije, ki neposredno sodelujejo pri preskrbi prebivalstva in je zato od njih dejavnosti odvis-na raven zadovoljivosti bivanja v določeni soseski (npr. PTT, podjetja za distribucijo elektridne energjje, trgav-ska podjetja tid.). ^ ,-,.-. . ;.'.. - - -- -. Vsaka druga skupnost aOi organlzacija, kl dokaže svojo udeleženost ali utemeljen inteires za sodelovanje v stanovanjski graditvi, lahko pristopi k temu dogovoru in jo je smatrata kot udeleženca v smislu določil tega do-govora. 3. člen Ker dejavnost slehemega udeleženca v stanovanjski graditvi neposredno vpliva na zakonite oz. poslovne in-terese vseh drugih udeleženeev, ustvarja pogoje ah vpii-vb na pogoje, od katerih lahko vsi druigi uresničujejo svoje srnotre in Izpolnjujejo svojo družbeno vlogo, in ker je od usklajenega delovanja vseh udeležencev od. visno uresnlčevanje družbene politike in ciljev na pod-ročju sta.novanjskega gospodarstva, bodo udeleženci: — sodelovaii pri programiranju in planiranju stano-vanjske graditve na obmodju mesta Ljubljane In ljubljan-skih občin in pri izdelavi zazidalnih načrtov, — skupaj oblikovali načelna izhodišča, politiko in nor. me ravnanja in obnašanja pri uresničevanju postavljenih ciljev tn sprejemanju te politike, — v okoviru sprejete politike in ciljev z vsakim ude-ležencem sklepali diogovore o njihovih pravicah in dolž-nostih pri opravljanju nihove dejavnosti, kolikor se ta vključuje v skupne cilje in s tem prizadeva vae ostaie. 4. aen ¦*"'' *' Dogovore o medsebojnih pravicah in dolžnostih Wr normah navnanja iz skupne udeležemosti v stanovanjski gradltvi (v nadaljnjem: dogovori iz skupne udeleženosti) sklepajo udeleženci tako, da nastopa na eni stirani ude-leženec, katerega področje zadeva tak dogovor, na dtu-gi strani pa vsi ostali udeleženci, ki so z dejavnostjo dTuge stmnke dogovora povezani v skupnem smotru stanovanjske graditve. Kadair nastopajo udeleženci kot dogovomna stranka nasproti enenui izmed sebe, lahko nastopa v njihovem imenu samoupravna stamovamjskia skupnost. 5. člen Dogovori te skupne udeleženosti zajemajo zlasti: — dogovor o sodelovanju pri programiranju in izde-lavi zazidalnih načrtov ter financiranju in stroških za-zidailnih načrtov, — dogovor o financiranju stanovanjske graditve, — dogovor o pridobivanju, pripravi in urejanju grad-benih zemljišč, — dogovor o gradngi in cenah kcmunalnih objektov in naprav za stanovanjske soseske, — dogovor o proizvodnji in oblikovanju oen stano-vanjskih objektov v soseskah, — dogovore o gradnji in porazdelitvi stroškov za objekte in naprave splošne družbene in skupne potroš-nje v stanovamjskih soseskah. 6. člen V dogovorih iz skupne udeleženosti, ki jih stanovanj-ska skupnost sklepa s posameznimi udeleženci v stano-vanjski graditvi, se posebej urejajo: — vključevanje dejavnasti posameznega udeleženca r dolgorodni program razvoja stanovanjske graditve in vskladitev njegovih dolgoročnih programov s programora stanovanjske graditve, — okvirni program oz. smer ukrepov, ki jih bo ude-leženec sprejel v svojem poslovanju, da se omogoči na-6rtna in postopna tehnološka in ekonomska racionaliza-cija dejavnosti possameznega udeleženca, da se s tem za. gotovi kvalitetnejša, cenejša in hitrejša stanovanjska gra-dltev, — vrsta in način tipizacije in standardizacije na pod-ročju djavnosti posameznega udeleženca, — način ugotavljajnja nonnativov cene za posamez-ne elemente njegove dejavnosti (proizvode, polproizvo. de, storitve) in postopek, kako se normativi prtlagaja- jo nastalim spremenibam in vMjučuJejo v konftno ceoo njegave storitve oz. proizvocta, — vreta in način kontroie nad kakovostjo proizvo-de 0«. dejavnosti udeleženca v stanovanjski graditvi. 7. člen Dogovori iz skupne udeleženostl tmajo anafiaj norm, ki urejajo dejavnost posameznega udeleženca v njego-vem oelotnem sodelovanju pri stanovanjski graddtvi. Pri graditvi posamezsne soseske se na pocUagi «Joločll takih dogovorov sklepajo s posamezniml organizacij«tni oz. skupnostmi neposredni sporazumi oz. pogodbe, fci urejajo pravice in dolžnosti prt prevzemu del ali nalog za izgradnjo take soseske. Take sporazume oz. pcigodbe sklepa stanovamjska skupnost s posameanimi prevzemni-ki del, lahko pa vsi udeleženci pri graditvi posamezne soseske sklemejo tudi skupen sporazum o medsebojnih pravica In dolžnostih iz sodelovanja prl greddtvl soseske. II. STANOVANJSKA SKUPNOST KOT ORGANIZATOR DRU28EN0 USMERJENE GRADITVE S. <5len Ker povezuje vse udeležence, nastopa stanovanjske skupnost kot orgamizator stanovanjske graditve. V svojstvu organizatorja stanovanjske graditve oprav-lja stanovanjska skupnost žlasti tele posle: — povezuje stanovanjske interesente v nazlične obll-ke sodelovanja in aastopa njinove interese nasproti osto-lim udeležencem, kolikor je za to pooblaščena ški (prispevek za uporabo meatncga ae-mljiL6a v Casu gradnje, realizacija izgradnje, oporativ-ne koordtnacija, tetmidnl nadzor, geodetska ritjla, opra-vtla pri (inančnem poslovanju, prodaja, reklama, slcl«. panje pogodb itd.). 14. člen Osnova za poraadelit«sv stroSkov med posamezne ud»-ležencev graditvi stanovanjske soseske je zazidalnl na-črt soseske. V zazidalnem načrtu oz. njegovem izvedbenem d*-lu skupaj z investicijskim programoin morajo biti to6-no cwna6em: potrebni obseg in kvaliteta de! posameB. n»ga udeleSenca, razčlenj«n na normlrana opravila, pro-tevode in polproizvode; časovna razporedltev posameznih del; razdelitev stro&kov in po6amezne nosilce, kad&r Mt-ki stroški aadevajo istoč&sno v«6 no6ilo«v, ali določi-tev ustireznega dela troškov, kadar tafci stroški sJcupoo bremene hkrati več nosilcev oz. koristnikov. 15. «en Stanovanjske skupnost, Ici kot zastopnik stanovanj-«kih interesmtav oz. kupcev stanovanj organizira opra-Tljanje investltorskih, kontrolnih, prevzemnih in dnigih orgairizacijskih poslov prl gradnji stanovanjskih sosesk oz. posameznih stanovamjsikih objektov, priračunava stro-&ke aa ta oprsvila k skupni ceni stanovanj (stroški akupne režije), po narmativih ln oenikih, id jih pdtrdi-jo vsi udeleženci. IV. NACRTOVANJE IN ZACETEK GRADNJE 16. člen Graditev soseske teče v treh temeljnih fazah: 1. iadelava načrtov in finančne konstrukcije graditve 2. pridobitev, priprava in ureditev zemljišč 3. graditev stanovanjskih, spremljajočih in pomofenih trvdbenih objektov. Kolikor se posamezne faze iz tehnoloških in ftkonom-akih raalogov medsebojno prekrivajo in prepletajo, jih morajo udeleženci predhodno vskladiti. 17. «en Načrti th sosesko morajo biti izdelani do toltkfine podrobnosti, da bo is njih razvidna ločna podoba soseske t vsemi stanovanjskimi in drugimi zgradbami ter spre-mljajoftiml napravami in objekti, v njihovi medsebojni soodvisnosti in namembnosti, pa tudl podoba, vellkost in kakovost poaameme stanovanjske zgradbe, vkljudno s posameznimi stauovanji in njihovo opremlj«K>stjo. Na&rt izgradnje soseske se mora odraziti tudi v nje-nern finanCnem vidiku (fina.nčni nafirt). V finančnem na-6rtu mora biti rarvidna tofina porazdelitev stroškov med posamezne udeležence v izgradnji in za posamezne ob-Jekte, poleg tega pa obremenltev vsakega posameznega stanovanjn s skupnimi stroški za izgradnjo soseske in posamezne stanovanjske agradbe. 18. «en Pri izdelavi nafirtov sodelujejo glede na svoje po-dročje dela vsi udeležencl iz tega sporazuma. Posameani udeieženec v načrtovanju lahko zahtero, da sodeluje pri načrtavenju drugega udeleženca, če gre za medsebojno tehnoloSko, ekonomsko in lunkcionalno povezanost v iz-delavi ald izvedbi načrtov. Posamezni udeleženci lahko sklenejo glede tega medsebojne dvostranske dogovore. 19. eien Udeleienci t nairtovanju ae aoveiiujejo, da bodo pri načrtovanju upoStevsJf potrebe Mpizaclje, standardlaacije in industrijskega načina gradnje stanovanj in d« bodo tipizacijo vnašali tudi v iadelavo na*rtov za Upske ele-mente stanovanj. M. «en Banke bodo Imttkoročno kreditirale posMnenttm ude-ležencem dogovora stroSke, ki nastanejo z izvajonjem del iz 1. do 3. allnee 13. aisia in neposredno gradnjo sta-novanj, 6e jiii udeležencl ne morejo krltt it drugih vi rov. K precHogu zahteve za kr»ditiraja načrtovanja mo-m nostlec mf.n& priložiti soglasje pristojne stanovanj-ake skupnostt (aa celoto all sa posameznl dal pred- 21. Sien S kata*nimikoli fizičniml deli pri gradnji soseske je mogoče pra-viloma pričeti šele bakrat, ko so vsa stano. vanja v soseski prodaina, ali pa stanovamja v tistem de-lu, ki po etapnem planu predstavlja dolodeno zaključe-no celoto. Pred saAetham fiziftnih d«l mora n&ftrte poleg ustre*. nlh organov odobriti tudi stanovanjska skupnost. V. NAKUP IN PRODAJA 21. ilen Kupcu je možno ponuditi stanovanje v nakup Sele t«kxat, ko lahko iz prilož«nega načrta todno ugotovi le-go, velikost, kakovost, opremljenost ter oeno in rok ia-gradnje stanovanja. 23. člen Stanovan.tska skupnost Ljubljana bo organiztrala po-sebno agencijo aa prodajo stanovanj, ki bo kot posred, nik urejala vse vpraSanja, izvirajoča lz kupoprodajnih po-godb med izvajalci posaTneznih del v soseski in kupci ter izvajalcem posameznih dei neposredno preodkazovala pla-6ila za opravljene storitve. 24. Clen Za nakup staoovanj bo banka neposredno kreditirala po pravilniku in drugih splošnih aktih kupce stanovanj, v kollkor ti nimajo zadosti lastnih sredstev, v okvlru v«. ljavnlh precbpisav in poslone politike banke. 25. eien Strožki za gradnjo stanovanj se krijejo v obsegu ia 13. člena tega dogovora iz plačil za nakup stai\ovanj. Prodajalec stanovanj mora voditi točno evidenco in ločeno izkazovati stroške za svoja dela in proizvode ter dela in proizvode drugih udeleženoev v stanovanjski grad-nji. Odnose med prodajalcem stanovanj in drugimi ude-leženci, zlasti glede dinaraike plačil iz kupnine za stano-vanja za posamezna opravljena dela in proizvode, uredi-jo ti sami s posebnimi sporazumi. 26. člen Banka bo kredltirala kupce po pravilnlku, ki je del enotnega družbeno dogovorjenega sistema stanovanjske-ga kreditirainja, sajno do tiste višine programirane ceno stanovanj, ki jo bo sprejola stanovanjska skupnost ln ki bo v sktedu z normativl, ki jih udeleženci v stanovanj-ski gradltvi sprejmejo na podlagi določil tega dogovora. VI. SODELOVANJE KUPCEV KOT VDELE2ENCEV V STANOVANJSKI GRAOITVI 27. člen Kupci stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji, s ka. t*riml pri financiranju nakupa sodeluje banka, imajo p» sebne ugodnosti. če so organizirani v skupnosti ali za. druge za izgradnjo posamezne hiše, skupine biš ali c«. !otno stanovanjsko sose&ko; to povezovanje kupcev bo organizirala stanovanjska skupnost. 28. člen Skupnost sUtnovanJske hiše ali soseske, kolikor s« ptv sebej ne organizira po predpisih o stanovanjskih zadru-gah, si izvoli svoje organe, ki nastopajo v imenu in po pooblastilu kupcev ter v sodelovanju s stanovanjsko akupnostjo urejajo o&oom z udeleženci v graddtvl sose. »ke oz. proizvajalci posameznih stanovanjsklh Wš. To ve-lja ailasti za nadzor pri gradnji, za prevzem stavbe in za vsa razmerja., ld nastejajo v zvezi s cenami ta rokl 1». gradnje. Skupnost stamovanjSke hiSe lahko ca izvajamje svoJDi pravic najame pasebno organizacijo ali pooblasti za iz-vajainje svojih ptravic stanovanjsko skupnost oz. od nje pooblaščene organizacije. 29. čten Interesentl za nakup stanovanj se lahko na podlagl intormacij o predvidenih bodočib. gradnjah vnaprej or-ganizirajo kot skupnosti po enakih načelih kot kupci. Imteresenti imajo pravico, da sodelujejo pri naeno-vanju svoje soseske in stanovanjske hiše, in sicer v vseh fazab načrtovanja. , 30. člen V pogodbah to sporazuroih, ki Jffli sklerpa stanovanj-ska skupnost s posameznimi udeleženci v stanovanjski graditvi, je treba zagotoviti, da bodo skupnosti interesen-tov in kupcev stanovanj lahiko v čimvečjd meri soobli-kovale kakovost in funkciomalnost stanovanjske graditve in vplivale na stroške gradmje, vzdrževanja ta eksploata-cije, kjer je to glede na naravo dela mogoee, in da bo-do v okviru možnosti lahko še v teku graditve uveljav-ljale določene pravice, ki jim gredo kot bodočim sta-novalcem. 31. člen Odnosi med stanovanjsko skupnostjo in stanovanjskl. mi interesenti oz. kupci stanovanj se urejajo v statutu stanovanjske skupnosti s pravili, ki jih po potrebi spora-zumno sprejmejo stanovanjska skupnost in skupnosti sta-novanjskih interesentov oz. kupcev. VII. PREDHODNE IN KONCNE DOLOCBE 32. CLEN Za vse aadeve, kjer ]e po tem dogovoru dana prl-stojnost stanovanjski skupnosti, so pristojne občinske sa-moupravne stanovanjske skupnosti. Stanovajska skupnost Ljubljana črpa svoje pristojnosti po tem dogovoru samo iz neposrednih določil tega dogovora sicer pa le iz po-oblastdl in dogovorov med občinsklmi stanovanjskiml skupnostmi o prenosu pristojnosti v posamezmih 2adevah na stanovanjsko skupnost Ljubljane. 33. člen Stanovanjske skupnosti in drugi udeleženci v graditvi stanovanjskih sosesk morajo že obstoječe sporazume o graditvi stanovanjskih sosesk uskladiti z določbami tega dogovora v roku dveh mesecev po njegovem sprejetju. Kolikor bi bili s takimi prilagoditvami in uskladitvljo prizadeti z zakonom zaščtten: intersi in pravice udede-ženoev sporazuma, je tnogoče določbe sporazumov spre-meniti sanio ob pristanku prizadetih. Kolikor gre za nadaljevanje gradenj, ki predstavljajo zaključeno celoto po etapnem nadrtu gradnje soseske, je mogoče nadaljevati z gradnjo le po določbah tega dogo-vora. Za vse nove, še ne zatete gradnje veljajo določila tega dogovora. 34. člen Dokler ne bo ustanovljena posebna agencija za pro-dajo stamovanj bodo stanovanja prodajali kupcem proiz-vajalci stanovanj, ki so prevzeli izgradnjo gradbenih ob-jektov v soseski. 35. člen Stanovanjska skupnost Ljubljana ustanovi takoj po podpisu tega dogovora komisijo za standarde in norma-tive, ki bo pristojna za ugotavljanje skladnosti cen sta-novanj z normativi, ki bodo določeni na podlagi poseb-ne metodologije. Ta metodologita je sestavni del tega družbem«ga do-govpra. Normative in standarde, predlagane na temelju te metodologlje sprejema stanovanjska akupnost IJublja-na na predlog komisije aa standarde in nonnatdve. • ._. .__ -v,...., 36. člen :^i Ta dogovor je sprejet, ko ga podpišejo udeležeoisj In zafine veljati z dnem objave v Uradnem listu SES. PODPISNIKI DRU2BENEGA DOGOVORA ^ O SODELOVANJU PRI GRADITVI . vanja tuše. To gradivo je bilo poalano vsem hišnini svetxDtn, z njim pa smo želeli pospešiti preoteraabo delavanja hišrrih svetov in zborov stanovalcev, ka so z za-konom o gospodarjenju s stanovanjsMmd hišami dobdli zeto odgovorne naloge. Pozneje je seznanjanje stanovalcev z delom stanovanj-ske skupnosti to objavljainje gradiva za pomoč hiSnim sve-tom pri njihovem delu postaJa stalna praksa. Gradiva ob-javljamo v rednih številkah ali kot prilc^a oziroma izred-na izdaja naš^a glasila »DogoTOri«! V prvi polovlol pretekle^a leta smo pripraviH temelj-ne akte skupnosti, dogovorili in sprejeli politiko mvesticij-skega vzdrzevanja zgradb, skupno z oštalimi ^aoovanj- sbaaA skupnostmi v Ijubljani smo uskladili in sprejeli merila za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s aredstvi dn^6bene pomoči tn realMrali prvi natečaj za pridobi-tev posojila za nakup stanovanj iz združenih sredstev po 13. členu republiškega zakona o programiranju in finan-oiranju graditve stanovanj. V jesenj preteklega leta je bil objavljen razpis za pridobttev solidarnostnih stanovanj. Na podlagi prijav občanov naše občine smo izvršili lco-misij&ke oglede tn izvediln točkovanja v S40 stanovanjih. Pri teih ogledih smo spoznala težke stanovanjske razmere mnogili prosilcev. Pri posameznih prositeih pa smo nale-USi tudi na grobo izkoriščanje s strani zasebnih stanoda-jadcev. TJgotovall smo tudi, da so posamezniki oddajali za stanovanje tuda povsem neprimerne prostore za bi-vanje, kot je vrtna lopa. Ko je bO razpis za solidarnostna stanovaAJa zaJdjueen so na našo skupnost še vedno pri-hajale prošnje za stanovanja in še vedno prihajajo. Mno-gi prosijo za najskromnejši prostor. Zelo primanjfcuje samsklh SDb, zato je velik pritisk za stanovanja v našem samskem domu na Taboru, katerega smo prevzeli od podjetja Staninvest. Razumljivo bi biOo, da bi delavci v Stanovanjskj sfcu?>-nosti največ dasa posvetili arganiziranosti Skupnosta in sistemskini rešitvam nove arganizaoije stanovamjslkega gospodarstva. Dejansko pa so nas vsakodnevne razmere prlsilile, da sino morali veliko časa posvetiti razreševa-nju najrazličnejših problemov, ki pa so bili za stanovraJ-ce zelo pomembnl. 2e samo dejstvo, da so potrebe po investiicijskem vzdrževanju v letoanjem letu skoraj desefc-krat večje od razpoložljivih sredstev zgovorno kaže na raamere pri vzdrževanju zgradb. Zato smo se tudl odlo HM, da problem prenove stano/anjsklh hiš izpostavajno kot osredinji problem naše skupnosti. Položaj naše skupnosti je specifičen tako v I^julMja-ni kot tudii v vsej SR Sdoveniji. Osnovna značilnost sta-novanjskih zgradb v naši občini je visoka starost, do-trajanost celotnih zgradb ter dotrajanost in zastarelost instalacij v zgradbah. Od 103S4 stanovanj, s katerimi go-spodari naša skupnost, je kar 3256 stanovanj, kd so bila zgrajena pred letom 1900, del teh stanovanj pa je starih več sto let. Na zastarelost staoovanjskega fonda v naši ot>6ini kaže tudi točkovanje iz leta 1965: naša stsanovanija imajo v povprečju 81 točk, iiteviJo todk v ostlih Ijub-ljanskih občtnah pa se giblje v povprefeju od 108 do 100 bo6k. Sredstva za vzdrževanje stanovanjskih zgradb se ob-likujejo iz dela stanarin, zato srao v nezavidljivem polo-žaju, saj imamo ndzke stanarine, in zastarel stanovanjski fond, hfcrati pa ogromne potrebe po vlaganjih v obnavo stanovanjskih hiš. Za večje razumevanje sedanjdh razmer navajamo na-slednje ugo*ovitve: — Potres v začetku stoletja ]e hiše na dbeh brego-vih Ljubljanice moCno poškodoval. Iz ohranjenih doku-mentav, delno pa tudi iz sedanjih gradbenih posegov je raBvidno, da so blle te zgradbe po potresu »pokrpane«, ne pa tudi t«meiljito sanirane. Po potresu so usmerjali »efiiio sredstev v novogradnjo, ki pa je potekala izveo starega mestaega jedra. Prva svetovna vojna je vso grad-beno aktomost preklnila. — Med obema vojnama je na področju naše občine potekala izgraclnja za ta čas sodobnlh »tanova-nj. Ta iz-gradnja je potekala na novlh poviSinah iaven mestnega jedra. Stare, predpofcresne stanovanjske W5e pa 90 doživlja-le le posamezne adaptaoije, do celovite sanacije pa ni prišlo. Mnoge hiše so sicer dobile nadometno električno instalacijo, ki je zadoščala za razsvetljavo, posamezne hi-Se so dobile vodovod, v redkih primerih pa so bile zgra-Jene sodobne sanitarije. — Po osvoboditvi se je v našem mestu pričela dina-mična gradbena dejavnost. Izgrajevali so se novi mestni predeli s sodobnimi stanavanjd, stanavanjske hiše v sta-rih predelih pa nio dočakale prenove. Odpravljena so bila sicer suha stranišča, opravljena raana vzdrževalna dela, predvsem v oblikii »krpainija«, vendar do širših in kvailitebnejših iaboljšav ni pnišlo. — Po oavoboditvi, v času vellke stanovanjske »tiske, je bilo zlasti v starejših sianovaojskih zgradbah izvrSeno utesnjevanje stanovaicev. Lažje je bllo nekomfortna sta-novanja spremeniti v veC stanovanjsfcih enot, kot pa je tc mogode pri komfortnem stanovanju, kjer je bilo potreb-no usfcvarjati sostanovanjska razmerja. Najbolj zmačilrai bo primeri utesnitve v »tarejših zgradbah, kjer so ob-stajale samo skupne sanitarije, ker je bilo mogoče brez večjih gradbenih posegov posaniezne prostorc stanovanj »prememti v samostojne stanovanjske emote. Na obseg tovrstndh rešitev kaže podatek, da smo imeli v preteklem letu še vedno 1097 sob, ki so predstavljale samostojno ¦tanovanjsko enoto. Pri v&em tem pa moramo upo&tevati $e to, da je zaradi varovanja življenjskega standarda sta-narina v povojnih letih pod raivojem, ki bi omogočai nor-malno vadrževanje. Kako je splet med seboj ločenih zgo-dovinskih okoliš6in, od nastanka staregfa mestnega jedra do potresa v letju 1895 in vse do živahne stanovanjske Itraditve po osvoboditvi vplival na to, da so v znatnem Stevilu stanovanjsfcih hiš nastale razmere, loi so v danaf-njein času že nevzdržne, govori tudi podatek, da so ob-Cani naše občine, ki tvoTijo le nekaj več kot 14 odstotkov prebivalstva Ljubljane, vložili kar 23,6 odstotkov vseh pro-lenj za solidarnostna stanovanja. — Opisane razmere so povzrodile, da so občani v sta-rih hiiah astali v veliki meri prikrajšani za sadove teh-ničnega napredka in sedanjega standarda. V starih hišah ni centralnega ogrevanja iin insta/lacij, ki bi omogofiile uporabo gospoddnjskth strojev In sanitarno ureditev. Ve-6ina startih hiž je nepodkletenlh, mnoge so bree pravlh temeljev, hiše so brez hidro Izolacij. — Mnogi stanovalci so sd sami poizfcuSaJi iaboljšati »tanovainj&ke raizmere, le redfci pa so pri t»m v ceioti us-peli. Poseg v tako stare hiSe terja velika sredstva za so-lidne iaboljšave. 2al pa imamo prece] prttnerov, da »o »tanovalci nestrokovno, pogosto pa tudi neodgovamo priključevali razne naprave. Pričelo se je z uporabo oij-nlh pe6i; številni pa so tudi priinerl, da so jo, da je preksrba Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridel-ki, ki zadovoljujejo osnovne prehrambene potrebe delov-nih ljudi ira občanov, dejavnost posebnega dnižbnega pomena. Predmet tega družbenega dogovora je zato pre-skrba Ljubljane z zadostnimi količinami odgovatrjajoče kvalitete, vrste in asortimenta naslednjih kmetijskih &• vilskih pridelkov: krnh, mleko in maslo, sveže meso in ribe, sadje, zelenjava in povrtnine. « 3. člen Podpisnice tega di^ižbenega dogovora 2asledujejo * sprejetim dogovorom cilje, politiko in utorepe, ln zago-tevljiajo dolgoročno, stabilno in kontinuirano preskrbo de-lcrvnih ljudi in občanov Ljubljane s lanetijslcimi živilslri-mi pridelki v maloprodajni mreži in na ljubljanskih trž-nicah ter preskrbe obratov družbene prehrane, zdravstve-nih ustanov, šolskih in študentskih restavracij, vzgojno-varstvenih ustanov in drugih ustanov družbenega stan-darda. 4. člen - Podpisnice tega družbnega dogovora se zavezujejo, da bodo s ciljem zagotovitve preskrbe Ljubljane s kme-tijskimi živilskimi pridelki: -r ustvarjale pogioje za stabilno in kontinuiramo pre-skrbo mesta s kmetijskimi živilskimi pridelki; . — pospeševale samoupravno povezovanje kmetijske proizvodnje, živilske pridelave, trgovlne in tržnic ter kondnih potrošnikov kot udeležencev v preskrbi in po-trošnji kmetijskih živilskih pridelkav; — določale osnovna načela in politiko preskrbe me-sta Ljubljane, na lcaterih bodo zasnovani razvojni pro-graml in tekoča razvojna politika mesta Loubljane na področju organizacije in zagotovitve preskrbe s krnetij. sklmi živllskimi pridelki; — pospeševale in stimulirale proizvodnjo in trogovino s kmetijskimi živilskimi pridelki z istočasno določitvijo obveznosti in odgovornost; v zagotovitvi aadosinHi koli-čin teh proizvodov za potrebe mesta; — sprejemale dolgoročne rešitve za stabilzaoijo trži-šča s kmetijskimi živilskimi pridelki, tako glede kollčin, kvalitete in cen, vse z namenom zaščite standarda d»-lovnih ljudi in občanov Ljubljane; — izboljševale organlzacijo distribncije, prometa in skladišdenja kmetijskih živilskih prldelkov; — pospeševale izgradnjo maloprodajne trgovmske mreže in tržnih površin enakomemo na vseh obmodjih mesta; . .... , ,......... — teboljSev&le tehnologljo sJcladiSCenja fci kvaliteto kmetijskih živilskih pridelkov, namenjanih za preksrbo mesta Ijubljane. 5. člen KoliCine, kafcovost in vrste fcmeHjsldh »vflskih pw-delkov se ugotovijo s planom potreb za to vrsto potroš-nje. Plan potreb po prejšnjem odstavku tega člena se ugo-tovi za 5 let in za vsako leto posebej na osnovl predlogov podpisnic družbneega dogovora in v sJdadu s programom razvoja mesta Ljubljane. Letnl plan potreb se ugotovi najkasneje 30. sep-tembra za naslednje leto. 6. «en K temu družbenemu dogovoru lahko pristopl vsaka proizvodna in trgovska organizacija, 6e sprejme pravlce iri obvezoosti s tem družbenim dogovorom in če izpolngu-je naslednje pogoje: — da je proizvodnja, predelava ali trgovina s lcme-ttjskimi živilskimi pridelki njena osnovna dejavnost; — da z obsegam vsaj enega all več kmetijskih živil-skih' pridelkov zagotavlja aanesljivost v zadovoljevanju dela skupnih potreb Ljubljane po teh proizvodih; — da ji je, oziroma bo prodaja na ljubljanskem trži-6Lu del pomembne in trajne poslovne usmeritve iin ne le občasna ali dopoJnilna dejavnost; — da ima aii je pripravljena zgradlti lastno malo-prodajno mrežo v Ljubljani, aU pa ima s katerim od udeleženncev tega družbenega dogovora sfclenjen samo-upravni sporazum o združevanju deia in sredstev na do-hodkovni osnovi; — da v svojem srednjeročnem prc^ramu ald v okvl-ru sprejetih obveznosti v samoupravni skupnosti za pre-skrbo Ljubljane zagotavlja kontinuirano preskrbo in vkljufievanje v izgradnjo maloprodajne mreže, skladlšč in htedilnic za potrebe preskrbe Ijubljane. PRAVICE IN OBVEZNOSTl PODPISNIC DRUŽBENEGA DOGOVORA 7. člen Podpisnice tega družbenega dogovopa se zavežejo ustvaa-jati pogoje za uresničevanje ciljev, ki jih s sklenit-vijo tega družbenega dogovora o organizaciji zagotovit-ve preksrbe Ljubljane s kmetijskimi žlvilskimd pridelki zasledujejo. Ustvarjanje pogojev pomeni sprejem kon-kretnih obveznosta posameznih podpisnic tega družbene-ga dogovora, katere lahko sprejmejo sJdadno s svojimi ustwvnimi, zakonskimd in statutarnimi pristojnostmi in odgovoroostjo na področju svojega delovanja. 8. člen Temeljne In doruge organizacije adruženega dela, pod-pisnice tega družbenega dogovora, ki predelujejo all pro-dajajo kmetijske živilske pridelke so odgovoime in se obvezujejo: — da bodo IJubljairao trajno oskrbovaae z zadostaimi količinami kmetijskih živilsklh pridelkov in da bodo vzajemno in skupno zagotavljale ponudbo najmanj v vl-Sini po planu predvidene potrošnje; — da bodo za uresni<5evanje programov v samouprav-rti skupnosti aa preskrbo Ljubljane združevaie delo in sredstva med proizvodnjo, prededavo in trgovino ter uskla-jevale odnose v reprodukcijskem toku redne in kontinn. traoe preslcrbe Ljubljane s tonetijskimi živilskiini prl-delfci; — da se bodo medsebojno iin skupno sporazumevale s sjstemom in politiko cen o cenafa in delitvi ustvarje-nega dohodtea in enotnih pogojih prodaje; — da bodo zagotovlle rezerve cxigovarjajoCih tanetij-skih Hvilskih pridelkov najmanj v višini potreb, ki so odvisne od seaonskih pogojev in povečanja potrošnije v skladu s porastom števila prebivalcev in njihove kupnfi tnodi; — da tx>do vlagale vse napore za racianalnejšo dl-stribucijo s posebnim poudarkom na zmanjševanju tran-sportnih stroškov, kar naj bi se odrazilo tudi na znsiže-vanju matoprodajnih cen; — da bodo na osnovi programov izgradnje malopro-daijne tnreže, posebno v novih naseljih, samostojno all skupno z zdmževanjem sredstev sodelovale pri realizaciji teh pirograimov; — da bodo razvijale tehnologijo proizvodnje in trgo-vine ter tipizacdjo v okviru posameznih skupnih proizvo. dov, posebno z oziroma na kvaliteto in asorttoient in v ta natnen sodelovaJe z cdgovarjajočimi raaiskovalniini or-ganizacijami in skupnostmi; — da bodo razvljale stalno sodelovanje s pristojnlml družbeno-političimmd skupnostmi ter orgainjzacijami po-trošnikov zairadi sporazumnega usklajevanja proizvodnje in trgovine z zahtevaml potrošnikov; — da bodo razvijale osebno in družbeno odgovor-nost delovnih ljudi in organov upravljanja za zavestno iz-potajevanje družbene funkcije preskrbe Ljubljane 8 kmetijskimi živilskimi pridelki in za dosledno izpotaje-vanje obveznosti, sprejetih s tem družbenim dogovorom; — da bodo pospeševale razvijanje proizvodnih ko-operacijskih odnosov med zasebnimi proizvajaici in or-ganizatorji proizvodnje. S. člen TOZD Zivilski trgi Ljubljana se obvezuje, da bo skrbela v sodelovamju z ostalinu podpisnicami tega druž-benega dogovora za stalno zadostno založenost živUskih trgov s kmetijskisii pridelki, za obnovo in razšJritev tržnega prostora skladno s potrebanii razvoja mesta, redno vzdrževala ui razširjala komunalne in dnige de lovne naprave in izvrševala ostale naloge po veljavnera tržnem redu in v skladu s tem družbenim dogovorom. TOZD Zivilski trgi bo širila svojo dejavnost odkupa to prodaje sadja in zelenjave na živilskih trgih v Ljublja-ni in usklajevala prodajo sadja in zelenjave na prodajnib mestih izvem tržnih površin. Zaradi zagotovitve zadostne in stalne p>onudbe ter oblikovanja primernih cen bo skrbela za čim širško vključitev družbenih organizira-nih proizvajalcev v ponudbo na živilskih tirgih. 10. člen Skupščina mesta Ljubljane in skupš&ine občin bodo v okviru svojih pfistojnosti s svojimj odlokl in drugi-mi akti zagotaivljale članicam samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane sledeče materiatae po-goje za dosego cUjev iz tega družbenega dogovora m sicer: — dodelitev stavbnih zemljišč za izgradnjo skladiš6-nih in predelovalnih ter prodajnih kapacitet pod ugod-nejšimi pogoji v skladu s posebnimi predpisi; — plačevanje nižjega prispevka za uporabo mesfmih zemljlšč; — prednost pri kcmščenju lokacijsko ustreznih lokar liov in postavljanju začasnih montažnih objektov za pro-dajo kmetijskih Mvilskih pridelkov; — skupšdina mesta Ljubljane in skupščine občine bo- , do fcudi z davčno politiko stimulirale proizvodnjo in trgo-vino s proi«fodi iz 2. člena tega družbenega dogovora; — skupščdna mesta Ljubljane bo v okviru svoje urbanistične politike skrbela za pravoCasno načrtovanje objektov za preskrbo. U. člen Mestna konferenoa Socialistične zreze delovnega ljud-stva Slovenije in mestni svet zveze sindikatov Slovenije bosta 8 svojo družbenopolitično aktivnostjo preverjal« izvajanje tega družbenega dogovora in dajala pobude «a soočanje interesov delovnih ljudi in občanov v organiza-cijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri ras-reševanju problematike preskrbe mesta s kmetijskimi *i-vilskimi pridelki, zlasti preko aktivnostii v svetih potroS-nikov. 12. člen Medobčinstci oclbor Gospodarske zbomic« Ljubljana kot skupna samoupravna asociacija združenega dela s področja gospodarstva v Ljubljani, si bo v srojih ta-ganih prizadevala za celovito obravnavamje problenmti-lce preskrbe Ljubljane s kmetijskimi živUskimi pridelfci in usmerjanje svojih članic, ki se bavijo s to dejavno-stjo k izvrševanju smotrov in obveznosti, Sprejetifo s t«n družbenim dogovorom. Medobčinski odbor Gospodarske zbornlce Ljubljana bo pobudnik za sklenitev samoupravnega. sporazuma o ustanovitvi SIS za pjeskrbo lUjubljane. 13. člen Poslovne banke, podpisnice lega družbenega dogovo. ra se aavezujejo, da bodo pri namenskem kreditiranju proizvodnih in trgovskih organizacij združenega dela vklju-čenih v ta družbeni dogovor in organizacijam združene-ga dela, ki so z njimi povezane v dohodkovni sodvisno-sti, zagotovile naslednje olajšave: a) nižjo lastno udeležbo za lzgradnjo novih kapaci-tet za proizvode iz 2. čtena tega družbenega dogovora kot za ostale investicije; b) nižjo obrestno mero kakor jo odobravajo za lste namene organizacijam združenegs dela, W niso podpisni-ce tega družbenega dogovora in to: — za kratkoročne kredlte za proizvodnjo in predela-vo sadia, zelenjave, svežega mesa, mleka in kruha, — za kredite za zaloge kmetijskih ždvilskih pridelkov, uavedenih v 2. členu tega družbenega dogovora, — za kredite za izgradrvjo prodajnjh in skladišonih kapacitet namenjenih za prcanet s kmetijskimi živilskdnad pridelki, če je to v skladu s programom organizirane pre-skrbe, — m, kredite za izgradnjo maloprodajnih in skladiS6-nih kapacitet, ter za nabavo opreme in transportnih sred-stev. Natandnejši pogoji za namensko kreditiranje po tem členu bodo določeni s posebniini sainoupra-vnimi spora-zumi med poslovnimi bankami in podpisnicami tega druž-benega dogovora. odvisno od vrste pridelkov, njih defici-tarnost in namembnost kredita. 14. člen Ob sodelovanju vseh pooLpisnic tega družbenega do-gavon. bodo temeljne jn druge organizacije združenega deia, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo kmetijsk« živilske pridelke, iaaradi usklajevanja medsebojnih intere-sov in interesov ter potreb potrošnikov, s posebninn sa-moupravnim sporazumom ustanovile najka&neje v tndt mesecih po uveljavitvi tega družbenega dogovora samo-upravno skupnost za preskrbo Ljubljane, fci bo imela predvsem naslednje naioge: — planiranje proizvodnje in preskrbe na osnovi pl». nov oetokupnih potireb in v okviru tega razmejevanja pravic in obve2nosti podpisnic sporazuma; — zagotavljanje kontinuitete in sistetm samouprav. ne povezanosti reprodukcijskega toka proizvodnje, trgovi-ne ai potax>šnje po tem družbeoem dogovoru; — akupna ptizadevanja za napredek in boljSo orga-niziranost proizvodnje, predelave in trgovine; — skupna prizaJdevanjB aa investictje v napredek prtrizvodnje, predelave, razširitev malporodajne mreže, tržnic, skiadiič in opreme tsr objektov skupnega intare-aa v skladu z razvojnimi programi meeta in občin; — doeovairjanje aa »kupno izkoriLčanje dbstoječe«* Maditai&i^a prostora, prvenstveno ra preskrbo Ljublj«..-ne s kmetijskimi pridelki; — zagobavljanje zbiranja sredstev za iarBvnalni sklad ter amotene uporabe t«h srodstev; — ij^potojevanje ostalih nalog, ki izhajajo iz razvoj-nih programov mesta in občin na področju preskrb« s kmetijsltimi živUsktmi pridelki. V samotq>ravno skupnost za preskrbo lahJco vstopa-)o organizacije združenega dela neposredno ali pa skupno z arganizacijami, s katerimd imajo sklenjene sainouprav-n« spotrazume o združevanju dela m sredstev, skupnem prevaeraanju rizika in delitvi skupaj doseženega dohod-k«. . '- W -v--"-^- 15 aen Organ upravljanja skupnostj za preskrbo je skup*«-na, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Oba abora odločata enakopravno o medsebojniih provi-oaii, obve2mostih in odgovornostih. V zbor uporabnikov delegirajo po enega delegata: — Medobčinslci svet zveze sindikatov Ijubljanske r*. Stije, — obCunsta sveti Bveze sindikatov, — Mestni svet zveze sindikatov, 1 — mestna in občinske konference sv»tov potaroSnikov, — skupščine občln ix zborov Itrajevnih skupnosti, — SkupšCtna mesta Ljubljane iz zbora občin, • — temeljne in druge organizacije združenega ^in, kl uporabljajo kmetijske Svllske pridelke. V zbor izvajalcev delegirajo po enega delegata: — temeljne in druge organizacije združenega deJ», podplsnice samoupravnega sparazuma, ki pnoizvajajo, predelujejo in prodajajo kmetijske živllske pridelke, — TOZD Zivilski trgi Ljubljana, — poslovne banke, — MedobCinsfci odbor Gospodarske zbomice IJu-bljana. < 1«. člen Podpisnice tega družbenega dogovora bodo pri sa-moupravni skupnosti za preskrbo oblikovale izravnaJni sklad, ki bo imel naslednje naloge: — pokrivanje dogovorjenih rizikov v akviru dogovor-jemega progrania preslcrbe v proizvodnji in distribucijd; — pospeševanje proizvodnje tanetijskih pridelkov, ki jih na tržišču priinanjkuje; — intervenoijske nabave nranjkajočih kolidin tanetij. skih zivilskih pridelkov; — poltrivanje razlik v oenah, v slueaju, ko s pmdpi-si dolooene prodajne oene ne pokrivajo popreenih — dru*. beno priananih c«n. Iaravnatai sklad bodo podpisnice oblikovaie a po setmim s.amoupravnim sporazumom. 17. eien Podpisnice tega družbenega dogovora nadalje ugo-tavljajo, da predstavlja preskrba delovnih Ijudi in oMa-nov z določenimi osnovnimi ždvilskimi In ostalimi proii-vodi v primeru izrednih prilik in v primeru vojne prav tako poseben družbeni interes. V ta namen se zato zuve-žejo skupš6ina mesta Ljubljane in skupšftne občin Lju-bljane ter banka, zagotoviti sredstva za trajno vKiTževa-nje zalog določenih živiiskih in ostalih nujnih Sivljenj-skih potnebščin po posebnem programu. 18. člen Fodpisnioe tega druibenega dogovora m aareruj«Jo, da bodo v svojih letnih planih oziroma programih upo-števale naloge in obveanosti sprejete s tem druibenim dogovorom » tekoče analizirale izvajanje nalog, ki ao določ«ie s tem družbonira dogovorom, tw po potrtbi »Jjirejemale dodatne ulcrepe za njegovo fevajanje. Prevze-te obveznosti bodo vnesle v svoje razvojne programe. 19. člen " Temeljne in druge orgaeizacije združenega dela, pod-plsnice tega družbenega dogovora, ki odstopajo od obvez-nosti dolo6enih z družbenim dogovorom ali 6e obveznosti ne izpolnjujejo, so dolžne, da v letu odstopanja oli neiz-pokijevanja obveanosti vrnejo dajatelju anesek sredstev, ki so jih prejele na osnovi tega družbenega dogovora. Oceoo izvrševanja obveznosti iz prejšnjega odstavka, po zahtevi katerekoli podpisnice, izvršj kooordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora, ki na osnovi ugotovitve lzda odločbo in z ugotovitvijo sezna-nl vse podpisnice družbenega dogovora. Podpisnice so sporazumne, da je odstop od tega dražbenega dogovora znožen po preteku 6 mesecev od dneva predložitve pismene izjave o odstopu in poravna-nih obveznostih do ostalih podpisnic. 20. eien Podpisnice tega družbenega dogovora soglašajo, da •premija in usklajuje izvajanje tekočih nalog, ki tzhajajo iz tega družbenega dogovora koordinacijski odbor. Po emega člana izvoli v koordinacijski cxibor: — Skupščina mesta Ljubljane — Mestna konferenca SZDL — Mestna koinferenoa svetov potrošnikov — Mesfcni svet zrveze sindikatov — Medobdinski svet zveze sindikatov liubljanske re- nje — Medobdinski odbor Gkwpodarske zbornice Ljublja-na — Samoupravna skupnost za preslcrbo Ljubljane — 3 člane. Stiokovna in druga opravila za potrebe koorduiacij-skega odbora vrši strokovna služba pri Skupščini mesta Ljubljane. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 21. člen " Pri prljavi za podpis tega družbenega dogovora je vsaka temeljna ali druga organizacija združenega dela dolžna predložiti pooblastilo svojega samoupravnega or-gana, da je seznanjena s pravicami in obveznostmj iz t«ga družbenega dogovora ter jih prevzema v izvrševanje. 22. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela pro-izvodnje in trgovine so dolžne uskladiti svoje poslovanje v smislu 6. člena 4. alinee v 3 mesecih po uveljavitvi tega družbenega dogovora. Temeljne in druge organiza. cije združemega dela, ki tega niso izpolnile ne tnorejo, oeiroma pren^iajo biti podpisnice tega družbenega do-govora. 23. člen Družbem dogovor stopi v veljavo, ko ga podpišejo pooblaščeni podpisniki Skupščine mesta Ljubljane, občin-skih skupščin, Mestne konference SZDL, Mestnega sveta zveze sindikatov, Medobčinskega sveta zveze sindikatov ljubljanske regije, Mestne kanference svetov potrošnikav, Medobčinskega odbora GZ Ljubljana, Ljubljanske banke in vsaj 20 temeljnih in drugth organizacij združenega de-la, ld proizvajajo, predelujejo ali prodajajo kmetijske ži. vilske pridelSe in osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 24. člen K temu družbenemu dogovoru lahko po2neje prt-¦tioipijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso ude- ležent prl nj^ovl Sklenitvl. -1--....»- «... ._ -..;•„ K družbenemu dogovoru pristopljo podpisnice s pto-meno Izjavo. 25. člen , ... Podpianlce sprejmejo ta družbesii dogovor v akladu s svojlmi interrumi akti. 96. člen -'« Predlog za spremembo in dopolnitev tega družbanega dt^ovora lahko sproži vsaka podpisnica tega družbene-ga dogovora, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skup-ščine samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Lju-bljane in koordinacijski odbor družbenega dogovora. OBRAZLOZITEV Družbenl dogovor o organizirani proizvodnji tn pr«. skrbi Ljubljane s kmetijskimi živUskimi pridelki določa osnovna načela, politiko preskrbe ter pravice in obvez-nosti vseh subjektov, ki so zainteresirani za preskrbo Lju. bijane s kmetijskimi živilskimi pridelki. Z oziorom na sirši družbeni interes te dejavnosti se poleg gospodar-skih subjektov vključujejo v ta družbeni dogovor tndl Skupščina mesta Ljubljane, občinske skupščine ter druž. beno-politične organizacije na ravni mesta in občin (SZDL, sindikati, konference potrošnikov). Osnovni cilji, ki se zasledujejo s tem družbenim do-govorom so naslednji: — hltrejše samoupravno povezovanje proizvodnje, tr-govine in potrošnikov; — zboljševanje pogojev za stabilno in kontinuirano preskrbo Ljubljane s kmetijskimi živMskimi pridelki; — utrjevanje osnovnih načel v usmerjanju preskrbe na katerih bodo zasnovani razvojni programi in tekoča preskrba Ljubljane; — pospeševanje proizvodnje tn blagovnega prometa s kmetijskimi živilskimi pridelki; — zboljševanje organizacije blagovnega prometa in organizacije tržišča; — skupna prizadevanja za izgradnjo oziroma razširi. tev prodajnih mest. Družbenj dogovor odpira ljubljansko tržišče vsem proizvodnim in trgovskun organizacijam brez czlra na njihov sedež. Vendar pa je njih vključitev v organiziran sistem preskrbe Ljubljane pogojena v določilib 6. člena dogovora tako, da morajo te organizacije zagotavljati za-nesljiv obseg svojih proizvodov v okviru tekočib dolgo-ročnenjših potreb Ljubljane po teh proizvodih. Kot po-goj določa družbeni dogovor tudi medsebojno samouprav-110 povezanost v združevanju sredstev in dela na dohod-kovni osnovi oziroma dogovorjeno trajno poslovno sode. luvanje med proizvodnjo in trgovino. Razmejevanje obveznosti pri preskrbi Ljubljane, kl se bo ugotavljala z letnimi in dolgoročnimi bilancaml potreb ter obveznosti in medsebojne odnose v vseh ukre-pih za zboljšanje preskrbe, vključno z tavestiranjem v nujne objekte skupnega interesa, bodo podpisnice tega družbenega dogovora realizirale v samoupravni interes-nl skupnosti »1 preskrbo Ljubljane s kmetigsktmi živtl-skimi pridelki. Samoupravno interesno skupnost bodo prorzvodne in trgovske organlzacije ustanoviie s posebnim samouprav-nim sporazumom najkasneje v 3 mesecih po uveljavitvj tega družbenega dogovora. S ciljem, da se omogoči stabilnejša proizvodnja pa tudi posredovan.je kmetijskih pridelkov ter tako zagoto. vijo zadostne količine in stabilnejše cene, bodo podpisnl-ce tega dogovora pristopile k oblikovanju izravnalnega sklada. Poleg obvez, ki jih v preskrbi sprejemajo proizvodne in trgovske orgunizacije, so v predlogn dražbenega Ao-govora tudi obveze, ki naj bi jih sprejele ostale podpisni. c« dogovora, zlasti družbeno-polftične skupnosti in poslov- m bankf. pa tudl zbornica In družbeno-politične organJ-zaclje, to je vseh činiteljev, fci s svojo politiko in kon-kretnimi nkrepi lahko neposredno vplivajo na stabilno in boljšo preskrbo Ljubljane. Predloženi družbeni dogovor je prvi samoupravni akt, s katerim pristopamo v Ljubljani k samoupravno orga-njziranemu sistemu preskrbe. Le-ta bo dokončno obliko. van z nstanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane in s sklenltvijo samoupravnih spora-zumuv med trgovskimi in proizvodnimi organizacijami, kl bodo urejevali trdnejše medsebojne odnose v zdru-ževanju dela in sredstev, skupnein prevzemanju rizikov In delitvi skupaj doseženega dobodka. Osnulek družbenega dogovora je Skupščina mesta Ljubljane obravnavala na svo.ji 34. seji dne 29. 7. 1976 in nanj ni imela nobenih pripomb. V času od 1. avgu. sta do 15. septembra 1976, je bil osnutek v razpravi prl vseh potencialnih podpisnicah. Iniciativni odbor je obrav-naval pripombe, kl so jih podpisnice posredovale do 27. sep-tembra 1976 in jih upošteval v naslednjem obsegu (na. vajamo le pomembnejše): Pripombe skupšrine občine Ljubljana Center: — v 4. členu je črtan zadnji odstavek. ki je v osnutku določal prioritetnl pomen preskrbe s sadjem in zelenja-to; — v 10. členu je črtana 3. alinea. ki je določala za podpisnice nižje najemnine za poslovne prostore kot za ostale interesente; — predloga o spremembi pojma »kmetijski živilskl pridelki« s pojmom »določene vrste živil« iniciativni odbur ni akceptiral, ker smatra. da se s pojmom »kmetijski živilski pridelki« v družbenem dogovoru natančnejše opre-deluje obseg živil, ki jib dogovor zajema; — besedilo 17. člena je vsklajeno z zakonom o rp-publlških rezervah. zato iniciativni odbor smatra, da popravki niso potrebni; — predlog za natančnejšo opredelitev dmžbenega do-govora do SIS za preskrbo In sestavo hooordinacijskega odbora ni upoštevan iz razlogov: Vse operativne naloge preskrbe prevzema SIS za preskrbo, ki mora vsebino svojega delovanja podrejati določilom družbenega dogo-vora. Koordinacijski odbor ima do SIS torej samo nad-zorno in koordinarijsko funkcijo predvsem z družbeno-politlčnega aspekta in je temu prllagojena tudi njegova sestava v 20. členu. PRIPOMBE SKUPSCINE OBCINE LJUBLJANA 3TSKA — v 1. alinei 10. člena je v besedilu dodano »» skladu s posebniml predpisi«, 3. alinea pa je črtana; — iniciativni odbor je proučil možnosti za oblikova-nje rizičnega (iziavnalnega sklada) in ugotovil, da so realne možnosti virov sklada Ie v združevanju sredstev OZD vključenih v dogovor in z zbiranjem sredstev Iz spo-razumno določenlh vlrov, ki predstavljajo kalkulativni elcment v stroških pri obiikovanju cen. Zato bodo izrav nalni sklad oblikovale podpisnice s posebnim samouprav. nim sporazumom pri SIS za preskrbo; — bilance potreb se bodo ugotavljale v okvlru SIS za preskrbo in bodo vsekakor morale upoštevati območje regije, ki s proizvodnega stališča predstavlju pomemben delež v preskrbi Ljubljane. PRIPOMBE MEDOBCINSKEGA SVETA ZS LJU-BLJANSKE REGUE — v 9. členu so z dodatnlm drugim odstavkom upo. števane pripombe v zvezi % doiočitvijo obvei TOZD 21. vilski trgi; — dopolnjen je 15. člen s tem, da ,(e v zbor izvajal. cev vkljuLen delegat TOZD Zivilski trgi, v zbor uporab-nikov pa po 1 delegat občinskih zborov krajevnili skup-nosti in zbova občin SML. PRIPOMBE ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA UU. BLJANA — predlogov 2G Ljubtjana, da se v druženl dogovor vključi 2G in ostale transportne organizacije s tem, da prevzamejo določene obveznosti glede Izvajanja tran^por-tov in so istočasno deležni tudi ugodnejših pogojev kre-ditiranja, iniciativni odbor sii uposteval. Tako ŽG Ljii-bljana, kot ostale transprotne organizacije se bodo glede svojih uslug dogovarjale z izvajalci preskrbe v okviru SIS za preskrbo. Na osnovi določila 5. alinee 8. člena do-govora, pa prevzetnajo izva.jalci tudi odgovornost za n»-cionalne.jšo distribucijo s posebnim poudarkom na zmanj. ševanju transportnih stroškov. INICIATIVNl ODBOR Beležke: MESTNA KONFERENCA SZDL LJUBIJANA ODBOR ZA IZGRADNJO AST Z namenom, da ohranijo sedanjlm In kasnejšlm ro-dovom zgodovinske dokaze polpretekle dobe in da trdi in zmagoviti borbi postavijo trajen spomenik SKLEPAJO ->• Mestna konferenca SZDL Loubljana Mestna konferenea ZKS Ljubljana Mestna konferenca ZSMS Ljubljana Mestni odbor ZZB-NOV Ljubljana Mesfcni svet ZSS Ljubljana :- Občinske konference SZDfL Občtnske konTerence ZKS Ob&n&ke konference ZSMS Občinski svet ZSS in Ob&nski odbori ZZB-NOV ter Skupšfiina mesta Ljubljana Skupščina občine Ljubljana Center Skupščina občine Ljubljana Bežigrad Skupščdna občioe Ljubljana Moste-Polje Skupščina občine Ljubljana Siška Skupščina občine I^jubljana Vič-Budnik Mestne interesne stupnosti (5) Družbeni dogovor o izvajanju, urejanju in vzdrževanju alej spominov in tovarištva L TEMLLJNE DOLOCBE - 1. Oeii Izgradnja Aleje spominov in tovariitva (v nadaljnjem besediiu AST) kot pomnika revolucije In obeležja slavnih tradicij okupirane Ljubljane — mesta heroja, v boju zo-per okupatorja, je prvenstvena družbenopolitična naloga organiziranih socialističnih sil občin In mesta Ljubljane ter temeljindh samoupravnib organizacij in skupnost na obmodju, ki ga je oklenila okupatorjeva žica. Izhajajoč iz tega in dosedanje uresničitve projekta iz-gradnje AST se podpisniki družbenega dogovora zavezuje-jo, da bodo z združevanjem materialnih in drugth sred-stev zagotovili nemoten potek izgradnje in ureditve AST po izdelanam in odobrenem projektu ter vzdrževanje že izgrajendh odsekov. DružbenopoliitiCne organizaoije v občtnah m mestu Ljubljani skrbijo za neposredno uresničevanje tega družbe-nega dogovora In za sklenitev samoupravnih sporazumov na njegovi podlagi. 2. člen Podpisniki družben^a dogovora se obvezujejo, da bodo skrbeli za uresničitev tega družbenega dogovora neposre-. dno s tem, da bodo v okviru svoje redne dejavnosti zain-teresirali čimširši krog organizacij združenega dela, samo-upravnlh tateresnih in krajevnih skupnosti ter drugih dinžbeniih dejavnikov, ki bodo na podlagi samoupravnih • sporazumov zagotovill v okviru občine predvidena sredstva za uresnifiitev programa o preraemu posameznlh dejavno-sti iz tega programa. Ob&ne se zavezujejo, da bodo v prihodnjih "petih letih zbrale skupaj 50.000.000 dinarjev sredstev ln sicer po na-slednjih vsotah: Ljubljana Bežigrad 8,410.000 dln Ljubljana Center 9,595.000 dan Ljubljana Moste-Polje 8,705.000 din Ljubljana SiSka ' . K,57S.O0O din Ljubljana Vič-Rudnik ' ¦ 10,715.000 din Višina obveznosti posamezne občine Je določena na podlagi upoštevanja števUa prebivalcev ter višine narod-nega dohodka, splošne in skupne poratoe v !etu 1975. Občine se same dogovarijo o tem, kako bodo letno v obdobju petih let realizirale svojo obveznost ln kako bodo posamično ali skupaj zagotovUe, da bo letni dotok sred-stev odražal 1/5 vseh sredstev, ki jih morajo zbratd v 5 letih. Same se tudi dogovorijo za način realizacije svojih obveznosti (samoupravni sporazum oz. druge oblike, 28 katere se odločijo). 3.čleo Poleg sredstev, ki jih za uresni&tev nafirta AST pod-pisniki združujejo s tem družbenim dogovarom bo ded sredstev zagotovljen v okviru: — namenskih daril in volll posameznikov, delovniii organizacij, družbenopolitičnih cuganizacij, družbenlh or-ganizacij, dmštev in krajevnih skupnosti, — posamezne delovne organizaclje in KS pa so že in bodo prevzale oskrbo in upravljanje posameznih obeležij AST, — z delovninu akcijaml (mladinske delovne brigade, JLA in drugi), — na druge načine. 4. člen Za načrtno uresnlčevanje projekta AST skrbi Odbor AST pri MK SZDL Ljubljana, v okviru katerega ustano-vijo podpisndki družbenega dogovora posebno komisijo. Komisija se ustanavlja z namenorn, da se bo družbeni do-govor čimbolj učinkovito uresnlfieval. Komisijo sestavljajo delegati vseh podpisnlkov. V ko misijo delegira vsaka skupščina delegata, družbenopolitič-ne organizacije mesta Ljubljane enega (skupnega) dele-gata ter vse družbenopolitične organizacije iz vsake občine po enega delegata. Komisija šteje 12 dlanov, M izmed sebe izvolijo predsednlka. Družbenopolitične organizacije se za skupne delegate dogovoiijo v okviru občinskih in mestne konference SZDL. 5. člen Komisija tma zlasti naslednje naJoge: — povezuje vse udeležence dogovora in po potrebi tudl udeležence samoupravnih sporazumov, — daje odboru za izgradnjo AST predloge za oddajo posameznih objektov v oskrbo in upravljanje organizaci-jam združenega dela, samoupravnim lnteresndm in dmgtra skupnostim ter z njimi sklepa otem samoupravnein spo-razusne oz. pogodbe. ' — Skrbl da z zakonl oz. predptei opredeljenl oz. zadolženi družbeni subjekt izvršujejo svoje naloge v skladu s pro-gramom izgradnje AST in z določili tega družbenega do-govora, — redno, najmanj pa dvakrat Jetoo obvesti javnost o višini zbrandh sredstev in način njihove uporabe. DeJegate v komisijo izvolijo pristojni organi podpisnj-kov družbenega dogovora za Cas uresničltve tega družbe-nega dogovora. Sedež komisije je prt MK SZDL Ljubljana — pri Odboru za izgradnjo AST. Komisija lahko za pcsamezne dejavnosti, za urejanje zadev iz tega dogovora imenuje stalne in občasne delovne skupine. Komisija dela po poslovniku, kl gs sprejema v soglasju z Odborom za izgradnjo AST pri Mestnd konfe-renci SZDL Ljubljana. 6. člen Udeleženci, W po tem družbenem dogovoru ali poseb-nem sporazutnu prevzemajo določene obveznostd, odgo-varjajo zanje moralno, politlčno in mateiialno. H. KONCNE DOLOCBE 7. člen Dokler ne bodo podpisani samoupravni sporazuml oai-roma dogovorjene druge oblike za realizacijo obveznostl iz tega dogovora se te obveznosti realizirajo v skladu z dolofiM tega dogovora. 8. člen Ta dogovor piične veljati z dnesn ko ga podpišejo vrt udeleženci. OBRAZLOZITEV Z nsmenom, da se poudari obeležje herojstva meste Ljubljane kot prvega mesta odlikovanega z redom narod-nega heroja v zabodni Evropl in z namenom, da se s spre-hajalno potjo obdano % drevjem ter z rekreacijskimi povr-šinaml, ki so nanjo navezane, obogati in oplemeniti urba-nistična in hortikulturaa podoba mesta, je bila ustanov-Ijena delovna skupina. Id je prlpravila idejni projekt »AJe-je spominov in tovarlštva. Prl mestnl konferencl sociall-stične zveze delovnega ljudstva je bU osUnovljen odbor za izgradnjo AST. Do začetka leta 1974 Je Ljubljanski urbanistlčnl lavod v sodelovanju z odborom za izgradnjo AST In slnzbe za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane izdelal končnl projekt celotne trase z zavarovalnimi povrSinami, kl je. bil na podlagi sklepa 9. seje izvršnega sveta skupščine me-sta Ljubljane 24. 6. 1974 javno razgrnjen v fasu od 16. ju-lija do 30. septembra 1974 na vseh l.iubljanskih občinah in kra.jevnlh skupnostlh, po katerth poteka trasa »AST«. Po obdelavJ prlpomb In vnašan.1 sprememb poteka trase je ljubljanski urbanistidni zavod v sodelovanju z Odborom za izgTadn.io AST (ter strokovnimi siužbaml Re-publiSke skiinnosti ra ceste in slnžbe ra urbantzem mestne skupščine), Izdelal dokonfno vskiajeno traso aleje, kot sestavni element generalnepa urbanlsfičnega plana mesta LJubljane. Aleja spomfnov fn tovarištva zdruLu,fe element vzfroje in izobraževanja. clemente splošnepa Viudskepa odpora, rekreaclje fn pomenf erifnstven naFin razvtjanja revolu-cionarnih tradicij beroiskeea mesta. IVa potek trase ale.fr so dali soplasja RepubHSka sIoitv nost za ceste, I jublianskf reirionalnl zavnd za spomeniško varstvo. LhiMfansM nrbanJsH?nt zavod In komunalno pod-jetje Rast, kar ,fe rarvidno tz eradiva. Beležke: 1ZVKSNI ODBOR SKliPNE KOMISIJK PODPISNIC SA- MOliPRAVNEGA SPORAZUMA O STIPENDIRANJL' ,UCENCRV IN KTUOENTOV OBCINE UUBLMNA CENTER , Siuiba za kadrovske zadeve skupščine obfiane Ljubljana Center je na podlagi programa dela izdelala poro6ilo o tavajanju itipendijske politike in štipendiranja učoncev in kudentov ix zdruienih sredstev za Solsko oz. fttudijako leto 1975/76 v obdini Ljubljana Center. Porofiilo vsebuje uvodni del in podatke o Stipendlranju učencev ln Studontov iz združenih sredsetv v ob&ni Ljub-ljana Center ter porofiila o nalogah, kti jih je opravil lz-rrtai odbor in skupna komisija podpi&nic samoupravnega »porazuma o šcipendiranju učencev in študentov. K poročilu je priložtno tuda porofiilo strokovne službe Skupnosti za zaposlovan.tc Ljubljana, ki se s svojim pro-gramom dela vključuje v ievajanje štipendijske politike. O poro&lu je razpravljal, dne 23. 9. 1976, izvnSni odbor sKupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o Itipendiranju uCencev m Studentov občine Ljubljana Oen-t»r in sprejel naslednja staliSča: — dosledno izvajati pclitiko žtipenairanja is aaruž«™^ sredstev in usmerjati kandidate prodvsem v dru*beno deficitame poklice, — iadelati točen pregled raapoloiljivlii fcadrovsknh Stipen. dij In s« jav»flmatj i» raapise in dodeUevanJe Sttpen- dy v akUmlu i dolgoro6nimi kadrovskimd potrebaml adruženega dela, — v letu 1977 je potrelmo vskladiti vJSin« Stipendij z gi-banjem osebnih dohodkov, - zavzetnati se za dosledno izvrševanje dolodil druibene-ga dogovora in samoupravnega sporazuma v smisiu vo-denja dolgoro&ie in sprejete Stipendijske polittke in predlagati uvedbo postopka za morebitno dopolnitev in vskladitev družbenega dogovora In samoupravnega spo-razuma, — poroCilo o izvajanju štipendijske politilie in šitipendi-raixlu utencev in študentov za Solsko oz. študijsko leto 1975/76 v občini Ljubljana Center se sprejme. O poročilu je razpravljal, dne 6. 10. 1976 tovrSni svet skupšdine občine Ljubljana Center. poroCilo bo 14. 10. 1976 obravnavala tudi skupna komi-sija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju ufiencm' in Studenrov v obfiini Ljubljana Center. StaAiSča t« komisije bodo poEredovana delegatom na zasedanju abo-rov skupščine občine Ljubljana Center. IavrSnj odbor skupne komisije podpisnlc samoupravn»-ga sporazuma o šrlpendiranju uftencev in študentov pred. laga vseni zboroni skupS6ine obdine Ljubljana Center, da poroftilo s staliSči izvršnega odbora obravnavajo in sprej-niejo s svojimi pripombami in predlogl. IZVRSNI ODBOR SKUPNE KOMISLIB SOCIAUSTICNA REPUBUKA SLOVENUA SKUPSCINA OBCINE UUBLJANA CENTEH SLU2BA ZA KADROVSKE ZADEVE Poročilo o izvajanju štipendijske politike in štipendiranju učencev in študentov iz združenih sredstev za šolsko oziroma študijsko leto 1975-76 v občini Ljubljana center 1 UVOD ZavedajoC se pcanena Solanih kactrov v goapodarstvu m družtoenih sluibah smo v letu 1974 sačeli v naLi repu-biaki lniemEivno akcijo za popolnejSo rešitev problematike icipaodiranja. Nai cilj je bil v prvl vrsti zagotoviti več denarja za Solanje kmečke in delavske mladine, želeli pa •noo doseči cudi večjo pcnresavo med potrebaml adiružene-ga dela pc novih tielavcih in usmorjanjem mladine v po-klice. Naposled naj bi bUe Stipendije tudi take, da bi uCen-c« lo Studant« stiinuUrale sa httrejSe in uspešnejSe 4o-laoje. V leta 1974 sprejeti druiibeni dogovor in samoupravni •porassum o itipendiranju u<5encev in Studentov je tako prsctvidttl delitev sredstev za izobraievanje, ki jlh vad sa-poslani cblikujojo v višini lfi odstotka bmto ooebnšta do-hodkov, na dva dela. En odstotek naj bi še naproj o»ta-]al organiaacijam zdntienega dela anroma delovnim skup. oostim za izc bražcvanje že zaposlenih delavcev aEiroma za Mipendije sebi potrebnih kadrov, QL od«totfca pa naj bi vsi japosleni združevali v posebne solidamostne sidede t otKMnah, v katenh imajo delovne organizacije in delovne skupnosti svoj sedež. S pomodjo tega denarja naj bi po-sebej isp/oLjena sajnoupravna telesa štlpendtrala tiste učen-ca in študente. za katere v občini, širSi regiji ali republaid ie ni neposradnega kadrovskega intereea. Is t«h sredstev naj bi šal denar tudl za obiikovanoe Titovega sklada za štipendiranje, ki naj bi imel v novwn StLpandijskem sist«nu posebno mesto. Z njegovo pomoCjo naj bi namrea omogočali nadaljnje šolanje sposobni mla-dini, del&voem, ki po o«»ovni šoli niso imeli mo&iosti zs nadaljnje usposabljanje, hkrati pa naj bi bile štipendi. j« Is taga sklada posebno priznanje nadpovprečno uspefi-nim učencein in Studentom v rednem izobraževanju, v ko-liko? kažejo vrtiko zagnanost tudi na podro6]u družbeno-politiftneea dela. V tako oblikovanih skiadih za žtipendiranje, ki so se 2aLell unenovati zdmžena sredstva za štipendiranje, s« ]e t letu 1975 zbralo v SR Sloveniji 203 milijone dinar-jev. Znesek ie bi! ve«ji od planiranega, in sicer zaradi ne- poravnanlh otivezaiostl te leta 1974. Decembra 1975 je preijema.Uj štipendijo iz združenih sredstev skupno 17.378 štipendistov, kar pomeni približno 20 odstotkov vseh učencev m študentov v republiki. Ta odstotek je bil seveda od občine do občane rassli-Cen. Večji je bil v manj razvitih obmoijih. Ta zveffine tudi niso imele dovoij denarja aa kritje svojih obveenosti do štipendistov. Zato so prejemale solidamostno pomoč bcrij razvitih občin. V decembru 1975 je bilo aa ta rafiun dotirantb skupno 41 slovenskih občin. 8. OBRACTJN STIPENDIRANJA 12 ZDRU2ENIH SRED STEV V OBCINI LJUBLJANA CENTER ZA SOLSKO OZI ROMA STUDIJSKO LETO 1975/76 V letu 1974 je bilo v ab&ni I 4. Upravna administra- . • ¦"" < tivna šola — — — — 5. Vzgojiteljska šola 11 — — 6. šola za medicinske . .;> . ' -sestre-babice -^' i. i» • >-.;.is .» a.' T. Srednjamedicinska i..>sš--.•'''' '^--' >.;•"'-¦'»¦»- šoia . •;¦*';• --^''-i: - «.•-.¦¦ 4.^': -4 8. Srednja šola za "-"".:^V • ' '"¦••.' ^r-sanitame tehnike .... 4?J:. '-J . •• ¦- ¦¦'-.1 •&¦'• *i * 9. Tehnična sred. šola kemijski odd. 5 5 — — 10. Tehnična šola za ke- . ..... mljsko, metal. rudar- " '•¦¦•: ¦ " . . . ¦"¦; sko, lesno tn papimo stroko -- kemijski Odsek - 12 6 6 — 11. Tehnična lesaa šola 11 — — 12. Srednja teh. Sola — pohiš. sticka 2 2 — —-- 13. Gradbena srediya š. ~t geodetski odd. 2 1 1 ----- 14. Gradbena teh. šola 2 — 2 — 15. Elektroteta. sr. š. 3 3 _ _ 16. Gozdarska teh. šola — — — — 17. Sredna> teh. šola — ' ¦ ' stroj. oddetek — — — — 13. Tehriična pomorska šola — stroj. oddelek — — — — 19. Srednja kmetijska š. — — — — 20. Poklicna kovinarska ^. in avtamehanična 6. — — '** " — — 21: Poklicna šola — tehnični risar — — — — 22. TeU. tekstilna š. — — — — 23. Pedagoška gimnazija — — ¦ <— — * 24. Tehniena š. za licence — — — —•"' 25. šola sa RTV mehanike — — — —" 26. Srednja komercialiia •-¦ SOla — — — — 27. Poklicna lesna šola — — — — 28. Srednja &ola za PTT 2 — '2 — III. UCENCl V GOSPODARSTVU 1. Gostinska šola 2 — 2 2 2. sola za prodajalee — — — — 8. Sola za prodajalce ¦ ' živilske stroke — — — — •4. Pokllcna gradbena š. 382 — 382 382 5. Poklicna kovinarska š. 69 69 69 6. Poklicna elektroteh. š. — . — _ 7. Poklicna slikarsko- . pleskarska šola — — — ¦ 8. Grafična šola — — —' ' REKAPITULACIJA I. VRje m visoke šole -skup&j 134 109 25 4 II. Srecinje šole 86 61 25 15 III. Učenci v -• gospodarstm 453 — 453 453 fi73 170 5«! 472 5. RAZPISI ŠTIPENDIJ ZA ^OLSKO OZ. ŠTUDIJSKO LETO 1976/77 - • 5.-1. Skupna -komisija podpisnlc samoupravnega spora-zutna o štipendiranju učencev in študentov občine Ljub-Ijana Center je skupaj s Skupnostjo za zaposlovanje ob. javila v maju razpis štipendij iz združenih sredstev za Soisko oz. študijsko leto 1976/77. Med dnigimi razpisanimi pogoji so bila objavljena tudi floltJčila, da se štipendije 12 združenih sredstev podeljujejo le dvakaft letaij in to v septembru za srednješolce in v pktobru za visokošolce in za tiste, ki so se zaradi zaosta-janja pri študijskih obveanostih naknadno vpisali v janu-ar.]u oz. februarju. Doslej se je za štipendije prtjavilo: 23 srednješolcev in 237 učencev iz gospodarstva, ki ix ždniženih sredstev prejemajo razlike skupno 303 Stipen-disti. Razpis za študij na višjih in visokoSolskih zavodih pa 3e še odprt, zato še ni mogoče posredovati podatikov o piri-jav:jencili. Eazen razpisa o štipendiranju iz združenih sredstev so objavile razpise tudi OZD ter skladi: Titov sklad, Kradg-herjev sklad in Kidričev sklad. Skupno je bil v občini Ljubljana Center razpisanih 533 kadrovskih štipendij za šolsko oz. študijsko leto 1976/77. 5. a. PREGLED RAZPISA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ PO STUOKAH: ZA SREDNJE SOLE: Stevilo dode- Potrebe popro- Fregled raspisanih kadrovskih šti- IJenih kadrov illh fcadrov \> pendij v šolskem oz. študijskem skih štip. v laslednjem ob letu 1976/77 šols. letu lobju 197«/77 strojni mehanik „.., --.v * -.' '¦'*- - "^*.,«-• ./i elefctromonter _ .". JjS .. .... - ¦?- t._ ¦., '"?&.&.. avtoelektrikar i& — '.. ^^^.j,: steklopihač . ...... 6 — .•"-**, strojni stavec '1 , . •« . _i ', ^- tiskar za ploskve ,_ " _ 2 ,¦',-.'.-. — '".'•* mouter — zapiraiec ... . ( ',, ,'¦ - — administrator . $-'^ ¦.. — — stirojni tehnik ,.s .... g " _ — avtomehanik 4 — — elelctrikar ... . X — — gradbeni tehnik . • M — — geodetski tehnik „ . . 4 — , — papirni tehnik . 4 — — grafični tehnik 10 — — pletilski tehniJc 9 ~- — prametnl tehnik . .10 — — gostinski tehnik 3 — — efconomskj tehnife 97 — — administrativni tehnik 38 — — medicinska se&tra 68 — — bataica 3 — — - sandtarni tehnik 1 — — faimacevtski tehinik 1 — — labaratorijsfci tehnik 2 — — otroSta negovalka 8 — — sfcupno ^8 ^ ^" ZA VISJE ŠOLE: Ing. elektrotehnik 1 —- — graTifcni inženir 3 — — prometnj inžeoir 2 — — komeroialist ekonoim 13 — — e&onomist 10 — — višji upravni delavec 3 — — organizatx>r dela 2 — — ¦vižji fiziaterapevt 36 — — socialni delavec 1 — — skupno 66 — — ZA VISOKE SOLE: dipl. strojni inženir 1 — — dipl. ing. elektrotehnik 12 — — dipl. gradto. ing. 13 — — dipl. ekanoinist 42 — — dipl. pravnik 37 — — dapl.biolog 2 — — dipl. novinar 2 — — glasbena akademija za godala 3 — — zdravnik 1 — — sfeupno 109 — — 5. 3. Sfcupnost za zaposlovanje je skupaj s strolcovno službo 2» štipendlramje pri občini Ljubljana Center šti-pendiste Iz adruženih sredstev za bodoče šolsko leto us-merjala v kadioroke štipendije v OZD in sainoupravne interesne skupnosti. Doslej je usmerila 45 štipendistov. S popotaimi podatiki v kakšni meri so doslej neizkoriSčene kadrovske štipeodiie v OZD in samoupravnih rnteresrnh skupnostih in kakšne so potrebe po določenih profilih ka-drov v naši obfttni pa Skiipnost za zaposlovanje še ne raz. polaga. Pri ijivadanju vrste nalog ima Skupnost za zapo-slovanje določene težave o katerih podrobneje porofiajo v priloga. SLU2BA ZA KADROVSKE ZADEVE STROKOVNA SLU2BA SKUPNOSTl ZA ZAPOSLOVANJE LJCBLJANA DELO STROKPVNE SLU2BE ZA STIPENDIRANJE ¦ * ¦ t.,. -V •• •¦¦ijv'.'^* Strofeovna služba skupnosti za zaposlovanje, kot eden od izvajalcev štipendijske politike, mora delo štipendira-nja usklajevati s samoupravnim sporazutnom in s sklepi izvrSilnega odbora skupne komisije podpisnic družbenega dogovora o žtipendiranju učencev in študentav. Poieg tega, da je strokovna služba prevaala vsa tehnMS-no-administrativna opravila, so še njene naloge izrazito strokcvne narave, ki se predvsem odražajo: — v poklicnem usmerjanju un preusmerjanju v aefjcitar-ne paklice ( ...-- — usmerjandu v kadrovske štipendije — spremljaniju učnega uspeha, informiranju in podobno. Pri iavajanju teh nalc^ pa se pojavija vrsta problemov, ki delo moeno otežkoda. Težave nastajajo ie pri usmerja-nju mladine v poklice. S pomočjo poklicne svetovalne službe se samo del mladine odloči za poklic, ki ji je bil svetovan, ki je deficitaren in ki se ga lahko usmeri v kad-rovsko štipendijo. VeCji del pa je tistih šttpendistov, ki bremene samo združena sredstva in sicer so predvsem takšni, ki so si ia-btali poklice, za katere ni predvidena kadrovska Sti-pendija in tudi zaposlitev je otežkofiaie. Stipendija je bi-la tej vrsti mladine dcxieljena zato, ker je predložila proS-njo za štipendijo že s potrdilom o vpisu v Solo tfidaj ko sfe je pouk že začel. Iz tega razloga poklicno usmerjanje tej mladini, ki je že izbrala smer šole, ni bilo več možno svetovati. Samoupravai sporazum o Štipendiranju pa no določa kriterijev glede izbire kandidatov aa štipendije ossi-roma ne vključuje selekctjskega mehanizma. Velike težave so s kadrovskimi štipendijami. Delovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti so v za-oetfcu koledarskega leta posredovale skupnosti zb zaposlo-vanje letni plan potreb po delavcih in med njimi tudj po-trebe po štipendistih. Kljub temu, da so bili TOZD in SlS obve&čeni o izvajanju tega plana ter da vsako raz-pisano &tipendijo prijavijo strokovni službi na obrazou PRS, veliko delovnih organizacij tega ni izvajalo. Fosledi-oa tega je, da ni bila naloga kadrovanja v delovni argani-zaciji in samoupravni interesni skupnosti v celoti izvede-na. Res pa je, da tudi iz siužbe za štipendiranje (odružena sredstva) ne bi mogli kriti vseh potreb, ker le-te niso jme-le na razpolago dovolj primernih kandddatov. So pa tudi primeri, ko kandidat kadrovsko štipendijo odkloni, zato je takim kandidatom v skladu z določili samoupxavnega sporazuma o štipendiraoju učencev in študentov Stipeodija iz združenih sredstev ukinjena. Strokovna služba za štipendiranje zmore selekcionirati štipendiste le tedaj, ko so kandldati ufcno neuspe&ni (za-radi nepravilne izbire poklica, zaradi nedelavnosti, zaradi izrazitega neskladja med sposobnostjo kandidata in za-htevnostjo poklica, zaradi zdravstvene kontraindikacije) ter se individualno pretresejo problemi štipendista, kar pcxmeni določene ukrepe (vrafnnje Stipendije). To pa je dokumentirano predloženo v odlo6itev izvrgilnemu odbo-ru skupne komisije. Izhajajoč iz vseh dosedaAJih izku^enj v izvajanju po-litike &tipenidiranja naše steokovne aliižbe smatramo, da bi se r samoupravni sporazum za štipandiranje učencev in študentov vneslo Cimbolj jasnl kriterijj za pridobltev Štipendije. Med kriteriji bi morali tmebi vsekaikor pomemb-ao mesto učni uspeh štipendista, osebnostna prunsmost za izbran poklic in družbene potrebe. ZA STRGKOVNO SLU2BO VIDA ŠKRK Kadrovske zadeve SOCIALISTICNA REPUBMKA SLOVENUA SKUPSCINA OBCINE LJUBLJA.NA GENTER KOMISIJA ZA VOLITVE VS IMENOVANJA PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU PREDSTAVNIKOV SKUPŠČINE OBČINE LJUBUANA CENTER V SVETE OSNOVNIH ŠOL Komisija m voditve in imenovanja predlaga. da skup-ščina »bčine Ljubljana Center tmenuje naslednje pred-Stavnike v svet« osnovnih šol: 1. V svet OS LEDINA, Ljubljana, Komenskega 19, »e imenuje Alojz CERJAK 2. V svet Oš MAJDE VRHOVNIK, Ljubljana, Gre-garčičeva 16, reku predloga sklepa o omenovanju predstavnikov občin-ske skupščine Ljubljana Center v svete vzgojnovarstvenlh zavodov in sicer: 1. V svet WZ »Ane Zlherl« Danico STER, rojena 16. 10. 1921, upoko.jenka, stanujoča Vrhovčeva 3, Ljubljana, član ZK. član delegacije KS Tabor, 2. V svet WZ »PoJJane« Marjo 2AGAR. rojena U. «. 1909, upokojenka, stanujoča Ljubljana, Zrinjskega 8, člaa ZK, član temeljne delegacije KS Poljane. 3. V svet WZ »Dr, France Prešeren« Olgo VIPOTNIK. rojena 8. 7. 1923, upokojenka, stanujoča Ljubljana, Levstl-kova 13, član ZK, član temeljne tlplepacije KS Gradlšče. 4. V svet WZ »Prule« Vido ŠUŠTAR, rojena 30. 9. 1931, predmetna učiteljica, stanujoča Ljubljana, Tesarska 10, član temeljne delegacije KS Prule. 5. V svet WZ »Stari VodmaU, Poldeta OBLAKA. ro-jen 30. 10. 1939, novinar. stanujoč Ljubljana, Sketova 9, član ZK, fian sploSne drtegaclje SIS KS Stari Vodmat. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA Beležke: OOGOVORI — POSEBNA SKUPŠCINSKA PRILOGA, oreja sekretariat skupščine občine Ljubljana Center TLSK CGP DELO — LJubljana, ofctober 1976