Posamezna Številka 12 vinarjev. Slev. 215. v LlnuiM v Četrtek, dne 20. semrs 1917. LtlO KLV. es Velja po poŠti: s za celo leto naprej.. K 30-— za enmeeec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34'— za ostalo Inozemstvo. „ 40-— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej,. K 28-— za en moseo „ .. K 2*30 V opravi prejeman mesefino „ 2-— s Sobotna izdaja: s Za 00.0 leto . . „. . r za Nemčijo oeloletno. „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12 — Uredništvo je v Kopitarjevi nlfoi Stev, 6/III. Rokopisi so ne vračajo; netranklrana pisma ce bo sprejemajo. — Uredniškega telefona števv?4. = Inserati: Enoatolpna petltvrata (72 uim široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primsron popust po dogovora. Enostolpna petltvrata po 60 v Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nr! pop. Redna letna priloga vozni red, m slovenski narod. Oprjvnlštvo |e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštno hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero, št. 7563. — Bpravniškega telefona št. 188. Novo Poljska. Novemberska pojitika, katero sta za-počeli Avstrija in Nemčija proti osvobojeni ali bolje rečeno proti zasedeni Poljski, ni rodila zaželjenega uspeha, Državni svet, ki naj bi bil posredoval med osvoje-valno oblastjo in ned osrednjima silama, je izgubil ves svoj vpliv in svoj ugled, poljski legionarji so uprizorili nekako vojaško stavko, namesto da bi bili tvorili jedro nameravane poljske armade, in zapor Pil-sudskega jc vez popolnoma pretrgal. To so bila huda, neprijetna razočaranja in ugodna ter povoljna rešitev poljskega vprašanja jc postala težavnejša nego kdaj prejv Združeni vladi sta poskusili s svojimi novemberskimi patenti pridobiti Poljake zase, ogreti jih za politiko osrednjih sil in zadati velikemu delu poljske politike nov pravec, zlasti politiki v nekdanji poljski kraljevini, ki nam je bolj znana pod imenom > ruske orientacije«. Ta struja je stre-mila za avtonomno Poljsko in za združitev vseh, torej tudi onih pokrajin v Avstriji in Nemčiji, ki so nekdaj pripadale poljskemu kraljestvu in kjer poljski živelj še ni izumrl, v državno poljsko celoto pod ruskim vodstvom in pod protektoratom zapadno-evropske demokracije. Ta struja se je naslanjala na dva važna državotvorna elementa: na narodni princip, ki se je izkazal posebno v 19. stoletju kot velikanska državotvorna sila, in pa na gospodarski moment, ki vidi v naslonitvi Poljske na velikansko, tja do daljnega vzhoda in Tihega morja segajočo rusko gospodarsko telo možnost velikega gospodarskega napredka tudi za poljsko narodno gospodarstvo, zlasti za procvita-jočo rusko-poljsko obrt in veleindustrijo. Vsepoljaki in dmovci niso delali svojih računov na slabi podlagi. Večina poljskega izobraženstva je sanjala že od nekdaj o obnovitvi staroslavrje poljske kraljevine. Res da je tožila tudi o krutem carističnem zatiranju, toda te tožbe so znali ententovci znatno omejiti, z upanjem, da carizem nc bo večno živel. Zlasti še poterc. J,:o se je sklenila, pogodba med za-padom in vzhodom proti evropskemu osredju, so znali napeljati vodo na svoj mlin, ker so ličili, da zveza z zapadom ne more ostati brez vpliva na notranjo rusko politiko in da jo bo tekom časa popolnoma predrugačila, kakor je predrugačila rusko vnanjo politiko. Te elemente »ruske-: orientacije pri Poljakih bi lahko imenovali pozitivne. Pa tudi negativnih ni malo, in ti so bili mogoče še najmočnejši. Zatiral-lia pruska politika v Poznanju in v ostali pruski Šleziji, razlastitveni zakon in pritisk na katoličanstvo med pruskimi Poljaki so Nemce in Poljake vedno bolj od-tujevali med seboj. V Galiciji sicer nasprotje med Poljaki in avstrijsko vlado ni bilo tako hudo, ampak bilo ga je tudi nekaj, zlasti vsled rusinske politike, ki je pri nas vedno omahovala med interesi vna-njega urada, notranje naše politike in zasebno koristjo poljske žlahte. Zato je ruska smer pridobila tudi med avstrijskimi Poljaki veliko število privržencev, ki je rastlo toliko bolj, kolikor bolj so poljski industrialci v kraljestvu bogateli in kolikor manjše davke so plačevali ruskopolj-ski kmetje v primeri z gališkimi. To so gola in suha dejstva. Mi ne rečemo, da se za te principe vnemamo, ravno tako ne, da jih negiramo, ampak mi računamo ž njimi, ker so tu. Če bi bile hotele zvezne vlade ta dejstva videti, bi bile mogoče svojo politiko proti Poljakom uravnale nekoliko drugače. Kakor zahteva naša deklaracijska politika za Jugoslovane svojo državo na podlagi priznavanja narodnostnega principa, tako zahtevajo tudi Poljaki svojo državo, namreč narodnostno državo v polnem obsegu in z izhodom na morje. Najvažnejši znak za državno samostojnost je pravo, da se sme država v mednarodnih ozirih popolnoma prosto gibati, da sme sklepati mednarodne pogodbe, da sme sklepati politične in trgovske zveze, s kom in kadar jih hoče. Septemberski patent pa ne obeta nič slič-nega; nasprotno: če smemo verjeti komentarjem nemških oficioznih in neoficioznih listov, ima septemberski regulativ namen, da Poljake priključi za vedno v srednjeevropsko zvezo, kar jc samo milejši izraz za nekaj čisto druzega, s čemur sc Poljaki ne bodo nikdar sprijaznili. Pa tudi notranja uredba sedanjega zasedenega ozemlja jih ne bo zadovoljila. Priznava se jim sicer regentski svet, dovoljuje se jim ministrstvo in upostavlja se nov državni svet z omejenimi pravicami pravega državnega zbora — a kaj pomenja vse to, dokler je vsak korak teh oblastij vezan na kontrolo zasednih oblastij? Kdor more videti v takih določbah niakar samo skromen osnutek bodoče državne samostojnosti, naj ga vidi; dvomimo pa prav zelo, da bodo to napravili Poljaki, ki že od nekdaj slove kot velespretni politiki. To bodo storili toliko manj, ker uživajo danes njihove zahteve priznanje in podporo vsega civiliziranega sveča; poljsko državo priznava ententa, priznavajo jo osrednje sile, priznava jo papež v svoji mirovni noti, in ker jo priznavajo tako važni čini-telji, ^ato se bodo Poljaki, gotovo postavili na. stališče, da zahtevajo tako državo, katera jim izpolni njihove narodne in gospodarske želje v najširšem obsegu, nc bodo se pa zadovoljile s tvorbo, ki jim daje komaj v notranji upravi nekaj drob-tin in se veliko premalo ozira na zgoraj omenjena dva najvažnejša državotvorna elementa. Za nas južne Slovane jc vredno, da zasledujemo razvoj poljske politike z največjo pozornostjo že zaradi tega, ker sta oba problema v svojih oblikah in v svojem bistvu zelo slična. Poljaki so razdeljeni na tri države — tudi mi smo razdeljeni. Zato sta obe vprašanji mednarodni. Oboje skušajo pridobiti zase eni in drugi; to mora zopet vplivati no notranjo politiko dotičnih držav, ki seveda zopet vpliva na vnanjo. Pri obeh se gre za boj med starim državno - teritorijalnim, osvojeval-nim, fevdalnim principom in pa med modernim narodnostnim in gospodarskim, ki sla danes državotvorna. Kateri bo zmagal, o tem pa ne dvomimo. Prej ali slej, bodisi s pomočjo orožja ali pa vsled moči velikih idej. Na zadnje damo več, ker te ne umirajo, če odločijo vojne kocke tako ali tako. Prejeli smo naslednje nemško pisano pismo: Že dolgo jc bila moja vroča želja, da bi v javnosti povedal svoje mnenje o Slovencih, o njih dobroti in zvestobi, ki ni ganila lc mene, marveč vsakogar, ki je imel priliko pogledati v srce slovenskega človeka. Reči moram, da je Bog Slovencc obdaril s tako mehkim, tako blagim, ljubezni polnim srcem kakor malokateri drug narod. Ko smo kmalu po začetku italijanske vojne prišli z ruskega bojišča na soško fronto, je vsak vedel, da ga čakajo tu še vse večje nevarnosti in napori, nego jih je že prestal. Zato nam je neizmerno dobro del sprejem, ki nam ga jc priredilo domače slovensko ljudstvo, sprejem, ka- kršnega dotlej nismo poznali in ga ne pričakovali. Ljudje so nas pozdravljali z veseljem in spoštovanjem kot branitelje njih drage grude, kot svoje ljube goste; po cestah so stali sodi z vodo, da smo si hladili žejo, tuintam so nam postregli celo z vinom; sadja so pripeljali cele vozove in ga nam delili. — plačila niti omeniti nismo smeli. Vso pot so nam sipali cvetje, vsak je dal vojaku, kar je le premogel. Vse to nas je iznenadilo in ganilo v dno srca. Kaj čuda, da je vsak izmed nas krepkeje zgrabil za puško in zbral zadnje moči, da brani zemljo tega predobrega naroda in z njo celokupno domovino. Da, ravno obnašanje slovenskega ljudstva nas je podžgalo, da smo se borili proti zavratnemu sovražniku z navdušenjem in podvojeno močjo. Pa tudi to je res, da se dosedaj še nikdar ni slišalo, da bi bil kdo, po čegav žilah teče slovenska kri, bojazljivec; ne, kakor levi so se borili in se še bore Slovenci po vseh bojiščih, kjer naši dragi domovini grozi sovražnik in velja z lastno krvjo zastaviti mu pot. Spričo vsega tega so si Slovenci pridobili ljubezen in spoštovanje skoraj vseh narodov monarhije. Bog daj, da bi se mogli po tej vojni mirno in uspešno razvijati na svoji zemlji in vži-vati sadove s vojc zvestobe in svojega dela! Č e t o v. J. D r e c h s 1 e r. m WM 1 S: Zagrebška »Hrvatska Država < prinaša sledeči slovenski dopis iz Spielfelda na Štajerskem: Misel narodnega ujedinienja je prešinila 7. veliko silo tudi slovenski živeli na Štajerskem, posebno narod v krajih, kier bije ljut boj s pangernjanskimi organizacijami, z vsenemško propagando. Od hrvatsko-srbskc-slovenskega ujed'njenja pričakujemo Slovenci med Muro in Dravo oslobo-jenja izpod nemškega robstva, V tem ozemlju biva krepak slovenski rod, ki bije borbo na življenje in smrt z oholim tuj-stvom s severa. Naš narodni sovrag je ustanovil samo med Muro in Dravo tekom zadnjih let nad 10 šulferajnskih ponemče-valnic, pokupil ie ravno južno od Spielfelda, kjer je glavni prehod z nemškega ozemlja na. jugoslovansko, okrog 1000 oralov najlepše vinorodne naše zemlje in naseli! tfa same tevtonske Švabe s šliri-oglatnim čelom. Vse to z namenom: Potisniti narodno meio ob Dravo, Sovrag računa s tem, da pride enkrat do narodnega uiedinjenja med Jugoslovani, zato dela s nolnim parom, cla vsaj umetno porine na-redno mejo kolikor r-ogoče claleč proti jugu. Danes leče narodna meja na tej le črti: od Št. Gotharda na Ogrskem prekorači štaiersko mejo in teče v polkrogu pro-'i Radgoni, kjer stoji na desnem bregu Mure in teče tako večinoma do Snielfel-cl.a oziroma Ernoža (Ehrenhausen), Od tam £re južno od Leonice na Zeleni Travnik, severno od Arveža (Arnfels) v zahodni smeri nroti sp, Dravogradu. Te je prava narodna meja med Slovenci in Nemci na Štajerskem. Meje ne clela Drava, kakor mislijo naši Slovenci na Kranjskem in v Primorju oziroma naši bratje Hrvatje, anj-nak mejo dela na severovzhodnem delu Slovenije reka Mura. To dejstvo bo pri določevanju pravih mej naše države vele-važno. Vsled tega prosimo hrvatsko in slovensko časonisje. da opusti izraz »med Dravo in A^rijo«, ampak »med Muro in Adriio«. Nad 100.000 duš nas je v tem ozemlju. Tukaj leži biser Slovenije — Slovenske Gorice, tukaj leži naš Kozja in del našega Pohorja. Med Muro in Dravo imamo zale vinorodske Ljutomerske gorice in rodovitno Mursko polje med Radgono in Ljutomerom. Te svete naše zemlje, ki nam jc dala Stanko Vraza, Miklošiča, dr. Korošca. Gomi'ška, Murka, Raiča in nešievilno drugih slavnih Slovenccv, ne damo :n ie ne smemo dati tujcu. Bratje Hrvatje! Ko se bo šlo za uresničenje našega jugoslovanskega ideala, ko sc bo združil Hrvat s Slovencem in oba zopet s Srbom, spomnite sc nas štajerskih obinrjnih slovenskih bratov, ki ječi- liio sedaj pod težo germanskega jerobstva. Bratje, oslobodite nas! — Slovence. Nemiri Iioliln. : V Italiji so bile, če so došla poročila točna, v velikih industrijskih mestih hude pobune: vstaje, ki gotovo vplivajo tudi na občutje italijanskih vojev na bojišču. Socialisti v Italiji hočejo mir; zato prirejajo vstaje in nočejo delati. Njih upore so morali potlačiti z orožjem vojaki, to stoji ih mora odmevati tudi v strelskih jarkih. Lakota: najzvestejša spremljevalka vsake vojske, se v Italiji oglaša in podi ljudi ha ceste. Liverpoljski Ust Kuricr« pripoveduje, da so koncem avgusta zaprli v Sredozemskem morju skoraj vsa francoska in italijanska pristanišča; naši podmorski čolni so povzročili zaporo, ki je trajala skbro ves teden. Veliko angleških 'pamikov je bijo potopljenih. Lakota v Italiji in upori v italijanskih mestih so morebiti s to neprostovoljno pomorsko zaporo v zvezi. N* bojišču je napadal Lah na Banjčkl visoki planoti, goro sv. Gabrijela, v katero se jc popolnoma zamaknil. Laha so naši odbili. Močno je Lah tucl obstreljeval Kras. Maršal Coiirad jc s protinapadom .vzel Lahom pri Carzanu postojanko, katero smo moral1 nedavno sovražniku pcepastiti. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19, septembra. Uradno sc poroča: Pri vojni skupini maršala barona p 1, C o n r a d a i e popolnoma uspeš protinapad, s katerim smo zopet vseli kos bojne črte, ki smo gs bili začasno prepustili sovražniku. Ujeli smo 6 častnikov in nad 300 mož. Načelnik generalnega štaba. Poročilo vojnega tiskovnega stana. Dunaj. 19, septembra, (Kor. ur.) Vomi tiskovni a'an: Na Banjški visoki planoti in v odseku i^ore sv. Gabi jcia sc še vedno močno bo. t. Italijanska pehota ;e dvakrai napadla, obakrat smo r> >>cibili. Na Krasu razvija sovražnik močnejši motiln' ogenj. Daljši boji so se bili pri vojni skupini maršala barona, pl. Conrada. Pri Cauriolu so napadli Italijani stražno postojanko, ki smo jo že davno opustili. Drugod so napadli posamezni oddelki naše prednje straže, a smo jih vseiei odbili. Popolnoma je uspelo naše podjetje, da zopet pridobimo del naše postojanke pri Carzanu, ki smo ;io bih pred kratkim izpraznili. Ujeli smo 6 častnikov in 315 mož. Podpora Italiji. Lugano, 18. septembra. (Kor. ur.) Angleški vojni minister lord Derby je brzoja-vil min. preds. Boselliju, da bo Anglija v vsakem oziru podpirala Italijo. Cesar o slavnem izidu li. soške bitke. Na udanostno brzojavko ogrske poslanske zbornicc jc cesar odgovoril: Povodom zmagovitega izida enajste soške bitke izraženo udanost poslanske zbornice ogrskega državnega zbora jemljem z odkritosrčnim veseljem in iskrenim zadoščenjem na. znanje. Po slavnem zaključku tega nadčloveškega boja mi napolnjuje srce globoka hvaležnost do božje previdnosti in ponosno gledam na odlične junaške čine moje, jugozapadno mejo monarhije braneče armade. V posebno zadoščenje mi je, da so sinovi ogrskega naroda tudi topot, kakor že tolikokrat v tej svetovni vojni, svoje po prednikih podedovane kreposti znova izpričali. Sporočile poslanski zbornici ogrskega državnega zbora mojo vročo zahvalo za njegovo udanost, Karel. Vstaja v Milanu >n v Turinu, — Veliki izgredi v Benetkah. Curih, i9. septembra. Popotniki, došli iz Benetk, pripovedujejo, da so pred 14. dnevi količine kruha za polovico znižali. Na Markovem trgu so bili veliki izgredi. V Milanu so začetkom septembra zaprli tretjino tvornic; manjkalo je premoga. Delavci so se zato uprli. Lugano, 19. septembra. V Milanu je od predvSeraišnjim revoludis. Tndt v in- dustrijskih krajih milanske okolice so izbruhnili nemiri, V Turinu traja upor dalje. Bern, 19. septembra. (Kor. ur.) Tišinj-ski listi poročajo, da so italijansko_ mejo zaprli radi vstaje v Milanu in v Turinu. V četrtek so zaprli v Milanu v mestno hišo voditelje socialistov. Bern, 19. septembra. (Kor. ur.) Lu-zernski »Vaterland« poroča iz Milana: Zasebna naznanila o padlih častnikih dokazujejo, da so bili žrtve turinske krušne vstaje. V Turinu so proti vstašem nasto-p'li milanski bataljoni. Aretacije. — Nastopi neodrešenccv proti socialistom. Lugano, 19. septembra. Listi poročajo: Sodno preganjajo glavnega tajnika socialistične stranke Lazzarija, ker je poslal socialističnim občinskim zvezam okrožnico. Več listov se za to čudi, češ da spada Laz-zari pred vojno sodišče, ker je pozival mestne in vaške zveze, naj se bore proti vojski. Po tridnevni, nenavadno strogi zapori italijansko-švicarske meje so mejo s prejšnjimi omejitvami zopet odprli. Italijanski listi, ki so prvi prišli sicer namigujejo, da je notranjepolitični položaj zelo rapet in so odredile oblasti veliko resnih ukrepov proti socialistom, ki nastopajo vedno bolj »nesramno« proti voiski. Vojni hujskači so napovedali iutri demonstracijski izprevod, da slave obletnico, ko so vkorakali Italijani 1. 1870. v Rim, a kakor pravi »Corriere della sera«, nastopijo pred vsem za to, da slovesno manifestirajo proti vstaji socialistov. Nocojšnjega predslavlja se udeleži tudi naučni minister. Socialističnega župana v Albese, provinca Como, so zaprli za tri mesece in ga odstavili, ker je šuntal ženske, naj se upro. tete z bojišča proti vstašem v italijanskih mestih. * Lugano, 18. septembra. (Kor. ur.) Čet piso premikali proti bojni črti, tudi jih niso pamenjavali, marveč poslali so jih z boji-|ča, da vpostavijo in zaiamčijo red v notranji deželi. Uradno se je sicer dozdaj le poročalo, da so vojaške sile porabljali proti vojni sabotaži in da ukrote ljudi v Genovi, Alessandriji in v Turinu, a nujna dela jo odpovedali delavci tudi v drugih krajih, v Civitavecchia niso pristaniški delavci izvedli nujnih del, da protestirajo proti Vojski, \ Italijanska meja zopet odprta. r Chiasso, 19. septembra. (Kor. ur.) Da-fies se je italijanska meja zopet otvorila. Ml--* ' Mirovni pokret napreduje. VVossiscHe Ztg,« poroča: Ameriški fi-Aančni krogi so prepričani, da bodo mogoča mirovna pogajanja še pred koncem letošnjega leta. V Angliji pospešujejo posebno katoličani mirovni pokret. Kardinal Bournc je izjavil, da je sv. oče izdal mirovno noto popolnoma iz lastnega nagiba in tfa še vedno upa na uspeh. V Ameriki pa nastopajo vseučilišča za reč mirolju-bov. »Az Est« poroča, da se zdaj v Angliji posvetujejo o reviziji vojnih smotrov. Iz Amsterdama se poroča, da pričakujejo Angleži napeto odgovora osrednjih velesil. Prepričani so, da sta noti Avstrije in Nemčije popolnoma enaki, a ne dvomijo, da je ljubezen Avstrije in posebno cesarja Karla do miru vplivala tudi na stališče Nemčije. Neki ameriški državnik je izjavil dopisniku madridskega lista »A B C«; Samo Anglija še zavira, da ni že mir sklenjen. Dokler ne bo ležal zadnji Anglež v strelskih jarkih, ne sme Amerika, poslati nobenega vojaka v Evropo. Iz Madrida: Tukajšnji politični krogi, ki so o položaju prav dobro poučeni, pravijo, da se sprav-Ijivost krepi tudi med narodi sporazuma in da nevtralni diplomati sploh pričakujejo, da se bo koncem leta končala tudi vojska. Jeseni in začetkom zime se bodo pač še bili večji boji, a diplomacija bo lahko pričela vezati razne niti, ki se zdaj predejo. V Italiji je položaj tak, da vlada in krona ne moreta prenesti daljše vojske radi velike nezadovoljnosti srednjih in nižjih slojev, ki zahtevaio tako odločno mir, kakor nikjer drugod. Tudi na Francoskem več ne taje, da žele miru. V Ameriki niso nič kaj za vojsko navdušeni. Na Angleškem se poslužuje vlada že zelo močnih sredstev, da vzdrži bojaželjnost, a tudi tam se spravljivi duh zelo širi. Belgijsko vprašanje, Berlin, 19, septembra. »Badische Lan-deszeitung« poroča iz Berlina iz dobro poučene strani: Sv. oče pozna že danes ofi-ciozno in ž njim tudi Anglija pet predpogojev glede na belgijsko vprašanie: 1. Samostojnost belgijske države in vojna odškodnina; 2. Belgija se mora najstrožje zavezati. da ostane nevtralna; 3. Jamstvo, da Nemčija ne bo ogrožena kot je bila 1914; 4. Ločena uprava Flamcev in Valonov; 5. Prostost nemškega gospodarskega obrata v Belgiji, posebno v Antwerpnu. Odgovor Nemčije sv. očetu, Berlin, 19. septembra. Glede na odgovor Nemčije sv. očetu poroča »Berliner Tageblatt«; Predlog sv. očeta, naj se uvede mednarodno sodišče, bo splošno nota najbrže pritrdila. Papež izda nov mirovni poziv? »Journal de Geneve« poroča, da se namerava sv. oče sedaj obrniti z novim mirovnim pozivoni naravnost na vojujoče se narode. Vsenemci napadajo nemškega cesarja. Vsenemci, kakor se poroča iz Berlina, besno napadajo vlado, ker se je sploh pričela pečati z vprašanjem Belgije in ker je baje tudi voljna, da odstopi del Alzacije Lorene Francozom. »Deutsche Tageszei-tung« odkrito pravi, da je nemški narod v Nemčiji nad vse in da ni nihče nad njim. List tako prikrito napada cesarja Viljema radi Belgije, V pojasnilo: Vsenemci zahtevajo, naj obdrži Nemčija politično, gospodarsko in vojaško Belgijo, večina nemškega državnega zbora je pa tako rešitev odklonila in se postavila na stališče note sv. očeta. Ker vsenemško časopisje besni in divja, se sklepa, da se jc nemška vlada odločila za to, kar je sklenila večina nemškega državnega zbora. lirama polila. Klubi. Dunaj, 18. septembra, Jugoslovanski klub ima svojo sejo v torek dne 25. t. m. V sredo dne 26. t. m. bo zboroval Česky svaz, V nedeljo dne 23. t. m. Poljsko kolo, v ponedeljek dne 24. t. m. pa nemška nacionalna zveza. Dr. Krek na občnem zboru dalmatinske »Zadružne zveze«. »Naše J e d i n s t v o« piše: V četrtek, dne 13. t. m. se je vršil v Splitu v prostorih gledališča občni zbor dalmatinske Zadružne zveze. Navzočih je bilo nad 300 oseb, med njimi tudi državni poslanec dr. Janez Ev. Krek. Zborovanje je otvoril vlč. g. Bervaldi. Po čitanju revizijskega poročila je vstal državni poslanec d r. Krek. V svojem govoru je obsojal napade socialistov na zadružništvo. Oni, ki bi morali zadružništvo najbolj podpirati, ga rušijo. Boj proti kapitalu je treba voditi s kapitalom, a tega socialistične mase nimajo in za to ga morajo iskati v zadružništvu. Preko infamnih napadov socialistov na zadružništvo, katerega bi morali podpirati, naj so gre na dnevni red. Dalje se je dotaknil dr. Krek kmečkega vprašanja. Kmet nima prijatelja pri vladi. Vsa gospodarska vprašanja so le reklama trgovskega ministrstva. Iu zato kapitalistična in individualna. Za kmeta nimajo smisla. Ivmct sc mora sam postaviti na lastne noge, da zamore dočakati težko zaželje-ni mir. Denar danes ne pomeni bogastva, on je znak siromaštva države in mi smo bolni vsled preobilice denarja. Polja in livade so opustošene, blago prodano, a z denarjem se bo našel kmet in težaJt prvo jutro miru, ko sc prebudi, v dolgovih. Zato mora vsak, ki ni sedaj plačal dolgov, propasti. Z lastno produkcijo se moramo dvigniti. Dr. Krek naglasa pravi pomen zadružništva. Ta pomen se označi v treh besedah: »Ljubezen, svoboda in kruh.« Temelji zadružništva so v ljubezni. Zadružništvo ne daje miloščin, ono lioče, cla izginejo siromaki, da postanejo vsi samosvoji in lahko drugim dajejo miloščine. Splošno blagostanje, to je cilj dela. Poleg ljubezni je treba svobode, a te nimamo. Združenje z našimi br&ti na jugu, to je naša volja. V združitvi sc Idouio osvobodili gospodarskih in narodnih okov, vsled katerih tako trpi Dalmacija. Kdor je proti tej združitvi, je veleizdajalec nasproti državi in dinastiji, ker le združitev zamore okrepiti državo. Zborovalci so govor dr. Kreka ope-tovano prekinili s ploskanjem in dolgotrajnimi: Živi o Krek 5 Na koncu zborovanja je predlagal veleč. g. Fulgosa resolucijo, v kateri se zahteva gospodarsko in politično združenje s Hrvatsko. Vladni zastopnik je resolucijo in debato zabranil. Nato so zborovalci zaklicali: »Živio Kreki« Nemški nacijonalci zadovoljni z dr. pl, Seidlerjem, Dunaj, 19 .septembra. Danes popoldne je poročal posl. Denk pri seji predsedstva nemške delavne skupine, da se je po včerajšnjem razgovoru z ministrskim predsednikom položaj razjasnil. Zastopniki nemške nacionalne zveze so s posvetovanjem in s pojasnili dr. pl. Seidlerja zadovoljni. Volilna reforma na Hrvatskem. Načrt nove volilne reforme je že gotov. Na Hrvatskem upeljejo splošno, enako in tajno volilno pravico ali z varstvom manjšin samo po mestih. Po tem načrtu dobe tudi ženske s srednješolsko izobrazbo pasivno volilno pravico. Hrvatska bo razdeljena na 120 volilnih okrajev po ključu: na 20.000 prebivalcev nride no en mandat. Roška republika. Proglas republike na Ruskem. Petrograjska brzojavna agentura poroča dne 16. septembra: Začasna vlada je izdala naslednji proglas: Upor generala Kornilova je zatrt, zmeda pa, ki jo je zanesel v armado in po deželi, je velika. Domovini in njeni svobodi grozi znova smrtna nevarnost. Ker je potrebno, da se določi vladna oblika dežele in ker se je na moskovski državni konferenci na tako jasen način izrazila enodušna in plamteča simpatija za republikansko misel, zato začasna vlada izjavlja, da je politična oblika Rusije republikanska in proglaša Rusijo za republikansko državo. Nujna potreba, da brez odloga ukrene odločilne odredbe in omajano državno vlado zopet upostavi, je nagnila začasno vlado, da izroči celokupno oblast petim ministrom s predsednikom ministrskega sveta na čelu. Začasna vlada smatra za svojo glavno nalogo, da v državi upostavi red in obnovi bojno sposobnost armade. V prepričanju, da more le združitev vseh živih sil države rešiti domovino iz mučnega položaja, v katerem se nahaja, se bo vlada prizadevala, da se izpopolni ter pritegne v svoje vrste zastopnike vseh življev, katerim so večni in splošni interesi domovine več nego slučajno zasebne, strankarske ali državne koristi. Začasna vlada je gotova, da se ji bo v najkrajšem času posrečilo svojo nalogo popolnoma izvesti. Protirevclucijo v Rusiji vodi zdaj Kaledin. Stockholm, 19. septembra. Po Korni-lovem polomu vodi zdaj pokret proti revoluciji Kaledin, ki zbira čete s fronte na odločilen udarec. Naslanja se na donske in kazanske kozake. Zasedel je že mesti Rostov in Novočerkask. S Petrogradom jc odrezana vsaka zveza. Novi petrograjski poveljnik. Petrograd, 18. septembra. (Kor, ur.) Agentura: Ker je Kornilova vstaja popolnoma potlačena, je odpravila začasna vlada mesto oetrograjskega vojaškega guber-natorja. Polkovnik Palkovr.iskov je imenovan poveljnikom petrograjskega okraja. Kozaki na Finskem. Stockholm. (Kor. ur.) Na Finsko so poslali dve diviziji kozakov. Odstopi ruskih ministrov. Petrograd, 18, septembra, (Kor. ur.) Agentura; Vlada je sprejela odstop ministrov Aksentijeva in Skobeleva. Direktorij republike sprejel sklep delavskega sveta. Rotterdam, 18. septembra. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Direktorij republike jc delavskemu in vojaškemu svetu naznanil, da sprejme njegov sklep s 15, septembra, ki je zahteval, naj se razveljavijo vse tajne pogodbe in naj se kmalu sklene demokratičen mir. Odstop predsedstva delavskega m vojaškega sveta, 1 Petrograd, 19. septemb. (K. u.) Agentura: Ker je delavski in vojaški svet sklenil na predlog maksimalistov, naj svet prevzame oblast, je predsedstvo odstopilo. Novo predsedstvo se kmalu spet izvoli. Demokratičen posvet v Rusiji bo zboroval 25. t. m. Na njeni bo 800 poslancev. Nov napad na Kerenskega. Stockholm, 19. septembra. Včeraj so odkrili novo zaroto proti Kerenskem; več častnikov so zaprli. Car in carica aretirana, »Petit Journal« javlja iz Petrograda: Ruska vlada je sklenila, da aretira carja in carico in ju šele izpusti, ko bo ruska republika proglašena. Važni diplomatični spisi ukradeni, Stockholm, 10. septembra. V Kristi-janiji so bili odposlancu ruske vlade, ki je potoval iz Petrograda v London, ukradeni njegovi važni papirji. vojska z Rosi in Humani. Rumunske divizije napadajo notranji krili armadnih skupin nadvojvoda Jožefa in Mackensena. Radi bi vzeli postojanke, ki so jih izgubili prejšnji mesec in se rešili tesnobe, ki je takrat nastala za nje. Napadajo odsekTirgul-Očna-Grozesti v prostoru med dolinama Trotus in Oitoz in odsek Suzita zahodno od Panciua, kjer sovražnik že dva Ani zaman naskakuje naše postojanke pri Vccniti in Maucelu. Posebno važnost ti napadi v primeroma tesnem prostoru nimajo, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. septembra. Uradno se poroča: Na obeh straneh doline Ojtoz smo odbili močne rumunske napade, S hitrim protisunkom smo popolnoma vrgli sovražnika, ki je bil vdrl na neki točki. Sovraž-I ne izgube so izdatne. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. septembra. Veliki glavni stan; Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri Dvinsku in v ovinku Lučka so Rusi močnejše streljali. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa. Rumuni so močno napadali naše višinske postojanke južno od doline Ojtoz. Sovražnika, ki je bil prvotno vdrl južno od Grozesti, smo vrgli s krepkim protisunkom, sicer pa že z našim ognjem; sovražnikove izgube so bile povsod krvave,' izgubil je veliko ujetnikov. Bojna skupina maršala pI. Mackensena. Rumunske čete so pri Vamiti in pr! Funculu ponovno napadle z novimi neuspehi. Prvi generalni kvartirni mojster p 1. Ludendorff, Odbiti napad Rumunov, Dunaj, 19. septembra. (Kor. ur,) Vojni tiskovni stan: Bojna črta generalnega pol« kovnika nadvojvode Jožefa. Rumuni so od ranega jutra do popoldne besno obstreljevali s topovi in z mi* nami naše postojanke pri Grozesti. Po sla* bih delnih sunkih je napadel popoldne Ru-mun z močnimi silami. V središču prostora, ki ga je napadel sovražnik, je začasno vdrl v del naše postojanke. S krepkim protisunkom so naše čete Rumune zopet vrgle; izgube sovražnika so bile zelo ve-like. Ponoči cmo ;;opet popolnoma zasedli postojanke. Bojna črtn maršala princa Leopolda Bavarskega, Tu in tam je streljal sovražnik s topovi in minami; sicer nobenih posebnih bojev. Berlin, 19. septembra. Wolff: Tudi na vzhodu so se pričeli bojevati. Rusi so iz-vedH na pozorišču pri Rigi več brezuspešnih delnih sunkov, Rusi in Rumuni so napadli iznova zjutraj 18. septembra. Severno od glažute so sledili od doline Oitoz do doline Kazinu slabejši delni napadi. Po močni pripravi s topovi so pričeli popoldne besno v globokih vrstah napadati. Pri glažuti smo jih odbili. Južno ocl Grozesti smo s protisunkom popolnoma vzravnali uspeh, ki so ga bili Rumuni prvotno priborili^ Rumuni so pri Varniti ponovno napadali, ne da bi bili uspeli, ravno tako se-vernozabodno od Muncelula., kjer so poizkusili Rumuni presenetiti z delnim sunkom, ki se jc pa v obrambnem og.nju zaveznikov popolnoma zrušil. la Mrl Na macedonskem pozorišču se zdi, da namerava levo krilo, ki ga tvorijo pred vsem Francozi, nastopati v ozemlju Ohrid-prespa jezero, Ta nastop naj podpira ofenziva iz kotline pri Bitolju. Če razpolaga Sarrail z zadostnimi četami, ki jih mora biti veliko se ne ve. NEMŠKO URADNO POROČILO. Beriin, 19, septembra, Veliki glavni stan: V bitoljski kotlini in v ožini med jezerom Prespa in Ohrida so s topovi močnejše streljali. Vzhodno od Doiianskega jezera so se razvili boji med prednjimi stražami; Bolgari so pregnali mešane oddelke. Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff, Boji v Albaniji. Dunaj, 19. septembra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan; Sovražne patrulje v posameznih odsekih živahnejše nastopajo. , Beli 1 zeMn. Na zahodnem bojišču je pričel, kar se je pričakovalo, sovražnik z delnimi napadi. Francozi so prvi nastopili vzhodno od Moze z dvema divizijama. Dosegli niso ničesar. Angleži pripravljajo napad na Flan-drskem, kjer se bije velika topovska bitka, NEMŠEO URADNO POROČILO. Berlin, 19, septembra. Veliki glavni stan; Bojna skupina kraljeviča Ruperta Bavarskega. Na Flandrskem so se včeraj ves dan med gozdom Houthoulster in Lysom močnejše borili s topovi. Uničevalni ogenj sovražnih baterij, ki ga je naš močni proti-učinek vidno rušil, so najbesnejše sipali na naš obrambni odsek. Zvečer in danes zjutraj je izvajal sovražnik večkrat bobneči ogenj, ki mu niso sledili napadi pehote. Pri Lensu in St. Ouentinu so se ži-! vahno borili. Bojna skupina nemškega cesarjevima. Severovzhodno od Soissonsa, ob prekopu Aisne-Marne in zahodno od nižine Suippe so se artiljerije od časa do časa borile uporabljajoč velike množine streliva. Na zahodnem bregu Moze so napadli Francozi po živahni pripravi z obstreljevanjem zahodno od ceste Beaumont-Va-cherauville na širini 3 km. Prve naskakovalne vale, ki so se v ognju naše obrambe hitro umaknili, so rezerve, ki so jim sledile v globokih vrstah, potegnile s seboj na novi napad, a tudi ta močni sunek se je izjalovil v ognju in v borbi moža z možem. V gruči, ki se je valila nazaj, je našlo naše topništvo posebno take cilje, ki so se izplačali. Dan je stal Francoze zopet velike žrtve, ne da bi bili najmanj pridobili. . . . Včeraj smo na padec prisilili. 16 sovražnih letal. Namestni narednik Thom je sestrelil 3, poročnik Thuy 2 sovražnika. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 1$. septembra zvečer. Veliki 'glavni stan: Topovska bitka na Flandrskem se bije dalje. Sicer nič posebnega. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Novi boji na zahodu. Berlin, 19. septembra. Wolff: Odmor, ki je nastal v boju, ker so bile čete sporazuma utrujene, se je končal; boj se zopet na vseh pozoriščih bije. Na Flanderskem nastopajo Angleži zelo živahno. V Artois so močnejše streljali posebno pri Acheville. Močnejše so streljali s topovi ob Aisne. Na vzhodnem bregu Moze so poizkušali Francozi napasti, a njih prvi na-skakovalni valovi niso prišli niti do nemških ovir. Obrnili so se in pobegnili, a jih je sila sledečih rezerv zopet potegnila naprej. Ker so se nahajali v gručah, so imeli v ognju nemških strojnih pušk strašne izgube, le mali del je prišel do nemških jarkov, kjer so jih pobili ali pa ujeli. Seja vodslva S. L. S. Ker si člani S. L. S., ki niso bili pri seji vodstva, iz včerajšnjega oficielnega poročila ne morejo napraviti objektivne sodbe, zato podam tu predlog, ki sem ga stavil glede notranjih razmer v naši stranki. Ta predlog se glasi: Z ozirom na sijajno, soglasno manifestacijo vodstva S. L. S. za državnopravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. L, v kateri sedaj kulminira vsa naša politična smer, z ozirom na to, da treba za uresničevanje te naše skupne politične ideje složnega dela vseh Slovencev, posebno še članov S. L. S., ker se gre morebiti za najvažnejši moment v zgodovini našega naroda; z ozirom na to, da je prevzel na sestanku duhovščine ljubljanske škofije presvetli knezoškof nalogo, da poskusi poravnati nasprotja v S. L. S. in je zato naprosil zastopnike obeh struj, da mu pred-lože sporne točke; z ozirom na to, da knezoškof dose-daj še ni mogel izvršiti te naloge, ker še ni dobil od obeh struj tozadevnega poročila; z ozirom na to, da se priprave za tako poravnavo ložje in brez pikrosti izvrše v bolj omejenem krogu, predlagam: . Vodstvo S. L. S. odloži sklepanje o tej točki z današnjega dnevnega reda dotlej, da presvetli knezoškof dovrši svojo nalogo glede poravnave, Po mojem mnenju je bilo to pravilno stališče, zlasti še obvezno za duhovne, ki so se udeležili po presvetlem knezoškofu sklicanega sestanka duhovnikov. Ta predlog pa je večina odklonila in zato, ker je manjšina vztrajala pri svojem predlogu, ni moglo biti govora o kakem temeljitem razgovoru o notranjih razmerah v stranki. Ker kot član predsedstva za take vrste oficielna poročila ne morem nositi prav nikake soodgovornosti, zato s tem odlagam mesto novoizvoljenega podpredsednika vodstva S. L. S. Ljubljana, 20. septembra 1917, Andrej Kalan, Dnevne novice. -!- Katoliška inteligenca in S, L. S. Resolucija kanonika in poslanca Lavren-čiča, ki je bila v seji vodstva S. L. S. dne 18. t. m. soglasno sprejeta, se glasi: S. L. S. vabi posvetno katoilško inteligenco na najintenzivnejše delovanje v njenih vrstah in jo v ta namen najprisrčneje pozdravlja. -j- Odlikovanja, ,..Vitežki priž Franc Jcipovega reda z vojno ;dekoracijo je dobil štabni zdravnik dr. Karel Peharc, poveljnik san. skladišča št. 12. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je do- bil poročnik 1. bos. herc. pp. Ivan Klemen-čič. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 28. polj. top. p. Al. Drevenšek in poročnik 3. gor. top. p. Ciril Supančič. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil vojaški oskrbovalni oficial Just Debelak. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik 47. pp. Rudolf Lavrič. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 27, črnovoj, okr. pov, Ivan Velišček. — Železni križ 2. vrste je dobil polkovnik 97. pp. Lašek Henrik. — Srebrno hrabrostno svetinjo so dobili: enol. prost, poddesetnik Sterle Iv., poddes. Kastelic Ignacij, pešca Stifter Metod in Klinar Lovrenc, vsi pri 17. pp. —• Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: atit. poddes. Matjaž Fran, pešci Zore Andrej, Kofol Ivan, Mršnik Ivan, Grča Alojzij, Pinter Jakob, Poličnik Rok in Ja-nežič Anton, vsi pri 17. pp. Italijanski imperializem in Jugoslovani. »Information« piše: V Pulju izhajajoči »Gazzettino« je zelo nezadovoljen z obnašanjem primorskih in tržaških Slovencev nasproti avstrijskim Italijanom. Na stališču avstrijsko-italijanskega »patriotizma« stoječi list predbaciva Slovencem, da so načelne sovražni vsem Italijanom in da avstrijskim Italijanom sploh ne priznavajo narodne pravice. Tej trditvi morajo Slovenci r vsem poudarkom ugovarjati. Slovenci niso Italijanom nikoli odrekali njihovih narodnih pravic, marveč so morali vedno skrajno napenjati vse svoje sile, da so se vsaj za silo ubranili italijanskega poseganja v najprimitivnejše pravice jugo-slovanstva. Saj so bili prav do zadnjega časa gospodarji položaja vedno Italijani in zlasti Slovencem znan: kot narodni sovražnik, ki ne pozna prizanašanja. Vse njihovo dejanje in nehanje jc vedno in po-vsodi preveval duh najneomejenejšega narodnega napuha in pred nobeno oviro ustavljajočega se vladohlepja. Lahi so poznali v celokupnem jadranskem pasu, ki je severno in vzhodno slovanska prazem-lja, samo predmete zopetne osvojitve v smislu vel:koitalijanskega imperializma; poznali so le »mare nostro« in »terra no-stra«, in slovanska narodnost je bila le divje rastoče rastlinje na tleh, ki jih mora preorati kulturni plug latinske civilizacije, ki izvaja svoje pravic še od rimskih Cezarjev. Italijani so bili politični nasprotnik, s katerim je bilo vsako mirno razpravljanje sploh izključeno, ki je povsodi tam, kjer je stal, zahteval brezpogojno, popolno podvržbo. Na temelju popolne pravne neenakosti se je iz vsega početka razvilo razmerje političnega in narodnega nasprotja med Jugoslovani in Italijani in ravno Lah je bil, ki je s svojimi načeli in metodami desetletja v trdi šoli učil Slovana, da se more le nase zanesti in da ne sme niti za hip dvomiti, da je zmaga pravične slovanske stvari in zavarovanje pridobitev te zmage le tedaj mogoče, ako se vsi Jugoslovani zavedo svojih skupnih interesov proti italijanskemu imperializmu in bijejo svoj boj usque ad finem kot skupni boj do konca. Ma tej točki stoje danes stvari in ni je moči, ki bi mogla na tem kaj izpre-meniti! — Poročnik Maksimiljan Feterlin gorskega strelskega polka št. 2. je za svoje junaške čine izvedene v boju za goro Sv. Gabrijela predlagan za Leopoldov red III. razreda. Smrtna kosa. V Krškem je umrla dne 18- t. m., kakor smo že včeraj kratko poročali, g. Marija Mencinger, vdova po rajnem odvetniku in pisatelju dr. Janezu Mencingerju, v starosti 67 let. Za njo žalujejo štirje sinovi: odvetniški kandidat dr. Janko, okrajni komisar Anton, deželni stavbni nadkomisar Leo ter gimnazijski profesor v pokoju Milan. Bila je skromna in blaga gospa, svetila ji večna luč! — Zveza jugoslovanskih železničarjev začne zopet delovati ter sklicuje izredni občni zbor na nedeljo, dne 7. oktobra ob 2. uri popoldne v Maribor, Narodni dom. Dnevni red: 1. poročilo odbora, 2. volitev odbora, 3. določitev članarine, 4. slučajnosti, Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih. Ker bo Zveza zastopala zaenkrat vse kategorije, se vabijo vsi tovariši brez razlike, Na predvečer, v soboto, dne 6. oktobra ob 6. uri zvečer istotam posvetovanje delegatov, h kateremu imajo pristop vsi odborniki osrednjega odbora in podružnic. Vabila se ne razpošiljajo! Kdor želi prenočišče, naj to do 4. oktobra javi na naslov: Franc Farh, pristav, Maribor, Ar-thico Mally-Strasse. 45, Odbor. — Na adreso južne železnice v Trstu. Piše se nam: Umevno je, da je v sedanjih časih na vlakih velik naval, pos.:b .o ob , začetku šolskega leta. Vlakov je manj in j voz manj, pa še polno vojaštva. Pri tem i bi ravnateljstvo opozorili na eno stran. Preveč drakonično sc v sedanjih razmerah postopa po postavi. V ponedeljek popoldne smo se peljali iz Št. Petra; vojaki so imeli deset voz, civilisti pa štiri, ljudstva pa silno veliko. Ker so bili vsi vo- t zovi tretjega razreda polni, tedaj je seveda vse drlo v drugi razred. Tedaj pa pride revizor in terja od vseh, tudi od dijakov, doplačilo za drugi razred. Seveda so vsi stali na hodniku. Ali ni to prestrogo? Kam pa hočejo iti, ali na streho? Revizor, ki ni znal dobro ne nemško, še manj slovensko, je kričal samo: »Imam sam štiri bus, sam štiri bus!« Torej naj se vendar postopa mileje — ali pa naj uprava preskrbi več »bus«, — Očividec. — Zopet nesreča z ročno granato. Dne 17. septembra t. 1. se je ponesrečil zopet v Sneberjih llletni Franc Dimnik, posestnika sin. Našel je ročno granato ter jo na paši žgal. Poškodovan je na desni roki, kjer mu je odtrgalo atri prste, mezinec, sredinec in prstanec. Ni mogoče dovolj priporočati: Pustite najdena vžigala v miru! — Umrla je na Prestraneku gostilni-čarka gdčna. Fani Gorup, stara 33 let. — V celovški okolici je umrl naduči-telj v pokoju Tomaž Kropivnik. Poroka. V Št. Ilju v Slov. gor. se je dne 16. t. m. poročil rezervni poročnik 2. bosanskega pešpolka učitelj Janko Žel z gdč. Marjano Heleno Stepišnik, učiteljico pri Sv. Ani v Slov. gor. — Novo židovsko glasilo pod imenom »Hajehudi« (žid) je pričelo izhajati v Zagrebu. List bo izhajal dvakrat na mesec, a urejuje ga dr. Fischer. Zahvala. Občna zavarovalnica Assi-curazione Generali v Trstu izplačala mi je, upoštevaje moj izredno obupen položaj — ko mi je laška granata ubila mojega nad vse ljubljenega sina, divizijskega župnika dr. Ivana Andolšek - a, bivšega prefekta Terezijanišča, veliko in edino pomoč moji starosti in bedi, — še enkrat toliko zavarovalnine, kakor mi po pravilih gre, zato tej zavarovalnici in gosp. racnatelju Iv. Rogerju iskrekam najsrčnejšo zahvalo. — Lipovšica pri Sodražici, 9. septembra 1917. Ivana Andolšek. GospodorsRe beležke. Oddaja krme. Deželni odbor je presvitlega cesarja prosil brzojavno za odpo-moč pri oddaji krme za vojaštvo, ker drugače se število živine precej zmanjša. Cesar so prošnjo uslišali in so poslali iz Dunaja visokega častnika z nalogom, naj vse tako uredi, da se na Kranjskem čim manj zahteva in da se pokrajine v ozadju bolj pritegnejo, Dotični visoki častnik mi je izrazil željo, naj Vas pomirim, ker se bo vse mogoče storilo in se Vam breme po možnosti zmanjša. Prosim, da se pomirite in to, kar še mora biti, zavedajoč se, da brez dobro oskrbljene armade poginemo, velikodušno odstopite. Gospodje duhovniki v tem zmislu ljudi poučite. V Ljubljani, 20. septembra 1917. f Anton Bonaventura, škof. — O vojnopoštnih pošiljatvah se nam uradno piše: Kliub obstoječi prepovedi in kljub ponovnim opominom se prilagajo vojnopoštnim pošiljkam blagovnih vzorcev ali pa vojnopštnim zavitkom še vedno predmeti, ki so nevarni zaradi ognja ali ki se radi sami od sebe vnamejo, kar povzroča, da nastanejo požari železniških ali drugih vozov, s katerimi se prevažajo take pošiljke. Tako sta zgorela šc pred kratkim zopet na neki železniški postaji dva poštna priklopna vozova in se je mogel rešiti samo del vsebine, Ker pride vsled takih, posameznim osebam namenjenih predmetov na tisoče drugih pošiljk v nevarnost, ki jih odpošljejo predajniki pogosto z velikimi denarnimi žrtvami na vojno polje in ki so potem uničene vsled neprevidnosti in lohkomišljenosti posameznih oseb in z ozirom na to, da pride vsled enakih slučajev v nevarnost tudi brez števila pisem, katera vojaki na fronti pogosto hrepeneče pričakujejo iz domovine in ki so .uničena potem vsled takega brezobzirnega postopanja posameznikov, se opozarja občinstvo vnovič na to prepoved, kakor tudi na to, da jc bilo ukazano poštnim uradom, da preiščejo natančno vsebino pošiljk blagovnih vzorcev in da se poslužijo v obilni meri svoje pravice, odpirati vojnopoštne zavitke in dognati njih vsebino. Ako se dožene, da vsebuje pošiljka take prepovedane predmete, se bo proti odpošiljateljem vložila kazenska ovadba, oziroma se bo v za to določenih slučajih izterjala od njih denarna globa 50 K. Naša vojna kava, V začetku letošnjega leta je zmiraj bolj ginevala možnost uvažati kavo. Kljub ostrim odmerkom je hitro ginila kava po zalogah. Da se vse kavine karte v celi Avstriji honorirajo, je treba za eno dobo okoli 5,000.000 kg kave, aii na leto 325.000 stotov. S preneha-nim uvažanjem je bilo misliti na to, da se zaloge nadomestijo s kakšno zmesjo. Tedaj je bilo na razpolago mnogo surogatov, ali proti nji so se izrekli ljudje tako s teoretičnega kakor tudi s praktičnega stališča. Predvsem zato, ker bi se morali surogati vsled oljnate kavine vsebine izpremeniti tako temeljito, da bi bili do ocla uničeni. Pretresalo se jc o kavinih konservah in so prišli na švicarski recept, pri katerem sc da surovi sladkor za izdelovanje kavinega nadomestka izborno porabiti. Po mnogih poizkusih so se odločili za zmes iz 8 delov karameliziranega surovega sladkorja, 1 dela pesine moke in 1 dela kave. Poizkušnje so trajale precej časa. Preizkusiti jc bilo treba vrednost zmesi z ozirom na surovi sladkor in na potrebno množino posušene pese. Dolžnost kavine centrale je bila, dobiti tvrdke, ki bi bile v stanu velike množine surovega sladkorja racionalno kara-milizirati. Urad za prehrano prebivalstva je predložil svojomu strokovnemu odboru v presojo vprašanje, če jc priporočati s stališča ljudske prehrane uporaba večje množine surovega sladkorja in njegove izdelke v karamile, da se povečajo kavine zaloge. Razsodba se je glasila ugodno. —. Član strokovnega urada ravnatelj ing. chm. Izidor Pollak je sočasno prijavil način ka-meliziranja, katerega je sam izumil. S tem karameliziranjem se ne prihrani samo množina surovega sladkorja, temveč tudi kurivo. Poizkusno izdelovanje je spet rabilo nekaj časa, končno je uspela stvar v, toliko, da je urad za prehrano prebivalstva odobril kavino zmes po Pollakovem receptu iu stopil v pogajanje z tvorničar-ii. Surovine so bile tu. Izdelovanje 3,600.000 kg se je izročilo 16 tvrdkam, ki so bile v stanu, da so svoje tvornice za racionalno izdelovanje po odobrenem načinu preuredile. Ko so bile premagane velike težkoče, se je tudi posrečilo velike kotle in železno pločevino izdelovati. Dne 4. avgusta se je pričela nova osemtedenska prodajalna doba. Začela se jc izdelovati kavina zmes in je produciranje tako narastlo, da bodo vse kavine karte z lahkoto honorirane. Za razdelitev se je morala izvoliti komisija, ki je drugačna kakor dosedanja za pravo kavo, zakaj prvotno je imela kavina centrala omejeno množino na razpolago. Posebno sestavljen načrt je določil, da se najprej organizacija konsumentov za novo porab-no periodo zadostno preskrbi. Oni konsu-menti, kateri niso v organizaciji, dobijo »vojno kavo« proti oddaji svojih kavinih kart potom proste trgovine. V ta namen se slehernemu okrajnemu glavarstvu, slehernemu mestu z lastnim statutom določi toliko, kolikor popolni tretjini dobave za dotični okraj ali za dotično občino ustreza. Popolna dobava se še ni mogla izvršiti, ker zaenkrat še ne zadoščajo "množine zmesi. Tudi še ni podatkov o številu neorganiziranih konsumentov. Namen je bil, Ha se večji del prebivalstva kolikor mogoče hitro preskrbi in morebitne napake pozneje popravijo. Če se organizacija konsumentov nenavadno močno razvije, ne morejo biti ti popravki preveliki. Okraji, v katerih vlada pomanjkanje, posebno^pa oni, katere ie urad za prehrano kabini centrali imenoma navedel, so bili najprej obdarjeni. Poleg organicacije konsumentov je bilo od 369 avstrijskih političnih krajev že 169 okrajev obdarjenih. Ker je na razpolago dovolj surovin, se bo s četrt kg za osebo skoraj 20 milijonov ljudi preskrbelo, a poleg tega bodo še posamična okrajna glavarstva obdarjena. Izdelovanje pa še nikakor ni na vrhuncu; pač jasno, če sc pomisli, da je morala biti v nekaj tednih vpeljana velikanska produkcija, za katero j cnedostajalo tako potrebnih strojev kakor tudi izvežbanih delavskih moči. Izdelovanje se jc natančno nadzorovalo in upati je, da se izdelovanje tako izpopolni, da bomo imeli popolno nadomestilo za pravo kavo. — Iz vojnega žitnoprometnega zavoda. V skupini komisije za vojno gospodarstvo je izjavil predsednik vojnega žitnoprometnega zavoda vitez Schonka, da vojni žitnoprometni zavod ni akcijska družba niti zadruga, ampak državni zavod, ki posluje z državnimi sredstvi. Če bi bili omejeni le na domačo žetev, bi bile cene gotovo nižje, kakor so bile v zadnjih treh letih A ni preostalo druzega, nego da smo morali višje stroške, ki so nastali v Rumu-niji, spicjeti v kalkulacijo. Prvi začasni računski sklep izkazuje za leto 1915 3,300.000 krm prebitka, bilanca za leto 1916 pa 1,400.000 kron. Skupni promet je znašal poldrugo milijardo. Pri zavodu sodeluje 3249 komisionarjev in nakupcev. V debati sta poslanca Kadečak in Goli na-glašala ,da je zavladalo nezadovoljstvo S poslovanjem central zlasti zaradi tega, ker zastopniki žitnoprometnega zavoda nasproti ljudstvu ne nastopajo kot kupci, marveč kot uradne osebe. Poslanec dr. Jer-žabek je poudarjal, da je med vsemi centralami žitnoprometni zavod našel še naj-povoljnejšo kritiko, naglašal pa jc številne pritožbe, da komisionarji zavoda niso kos svoji nalogi. — Liter mleka stane v Sarajevu — 4 kg moke. Za preskrbo železničarjev z živili se je ustanovil v železniškem ministrstvu glavni gospodarski urad«, kateremu so podrejena v raznih deželah že obstoječa in na novo se snujoča skladišča živil, pa naj bodo železniška ali zadružna last. Preskrba obsega moko in druge mlevske izdelke, socivje, maslo, mast, sladkor, kav-i ni nadomestek, marmelado, posušeno sad-| je in zelenjavo ter milo. Pod Gotovimi po- goji se pritegnejo v železničarsko preskrbo tudi poštni in finančni uslužbenci, v kolikor opravljajo službo na železnicah. Rekvizicija kovin. Interesenti se opozarjajo, da morajo imeti podjetniki, od-nosno njihovi namestniki, ki so od vojaške oblasti poverjeni, snemati bakrene strehe, strelovode itd., uradne legitimacije. Delavce, ki bi utegnili jemati strelovode i. dr. in ki se ne morejo izkazati s poverilom vojaške oblasti, bi bilo naznaniti orožni-štvu, odnosno policiji. Pripominja se, da škoda, ki bi utegnila na ta način nastati, n: le za vojni erar, marveč tudi za lastnika bakra, ker bi isti ne dobil zanj plačila. Najnujnejša potrebščina konopnine za izdelavo vrvarskih izdelkov v poljedelske svrhe. Ljubljanski poljedelci, ki reflekti-rajo na konopnino za izdelavo vrvarskih izdelkov v kmetijske svrhe, imajo do 25. t. m. priglasiti to svojo najnujnejšo potrebščino v mestnem gospodarskem uradu ob običajnih uradnih urah. LTredba prometa s kavo-msšariico in kavinimi suregati. Mestni magistrat opozarja v smislu naročila'c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 31. julija 1917, štev. 52.017 — intimacija c. kr. dež. vlade za Kranjsko z dne 13. avgusta 1917, št. 230. drž. zak. zadevajoč naredbo prometa s kavo-mešanico in kavinimi surogati. Oso-bito se povdarja, da je dopustna le prodaja onega blaga, za katero je izdal c. kr. urad za ljudsko prehrano dovoljenje. Dovoljenja sc objavljajo od časa do časa v uradnem listu Wiencr Zeitung;.; pojasnila daje pa tozadevno tudi mestni magistrat (sladkorni oddelek v mestni posvetovalnici). Zajedno odreja mestni magistrat v smislu cit. razpisa, da mora biti predležeči razglas nabit v vseh onih prodajalnah, kjer se prodaja predmetno blago. Razglas jc dobiti v magistratnem ekspeditu. Prevzemne csne za sočivje Istine 1.917 So sledeče: za fižol SO K, za bob in fižol za krmo 60 K, /.a lečo 120 K. Vojno kuhinjo za 20.000 ljudi nameravajo otvorili v delavskem okraju St. Pane-ras v Londonu. — Vodline cene za vino. Dobili smo iz krogov vinogradnikov: Lansko leto nismo imeli nobenih uradno določenih cen za vino. Vinska kupčija je šla svojo pot in narastle so cene neverojetno visoko. Mošt se je prodajal še po i K 60 v., pri vinu se je pa cena povzdignila na 2 K 40 v., pozneje na 3 K 20 v. in celo na 4 K in čez. Kdor je bil zaradi visoke prodajne cene ovaden, je moral trpeti tudi za druge, vzlic temu, da je bila cena po naših krajih splošno tako visoka in da se je tudi po drugih deželah vino tako drago prodajalo. Letos so vinogradniki, vinski trgovci in konzumenti nestrpno pričakovali uradno določenih vodilnih cen. Teh cen pa le ni hotelo biti, dasi se je presojevalnica za cene že dobra dva meseca prej pečala s tem vprašanjem. Navsezadnje se je pa vinska kupčija po nekaterih krajih vendar le pričela in so se zaarali mošti liter po 4 K, portugalska pa tudi po 5 K in baje še dražje. Govorilo se je že, da na Kranjskem sploh ne dobimo vodilnih cen, če tudi so jih po drugih deželah že objavljali. Nazadnje smo jih pa vendar tudi pri nas dobili. Objavljene so bile v obliki navadne notice po naših domačih listih. Eden in drug jih je lahko prezrl, dasi je treba na nje najširše opo-zoritve, Za navadna namizna vina se je določilna vodilna cena 3 K za liter na lice mesta, v kleti vinogradnika; vinski trgovec ima pri prodaji na debelo priračunati pri množinah do 10 hI po 10% pribitka k nabavnim stroškom, pri večjih množinah pa le 5 %,dočim mora gostilničar točiti vino v svojih prostorih s pribitkom 25% k nabavnim stroškom in če ga toči čez ulico s pribitkom 15%. Vinogradnik pa sme točiti svoj lastni pridelek ood vejico 3 K 20 v, liter. Vodilne cene imamo torej in je treba danes z njimi računati, Nastavljena cena 3 K za liter velja za pokipelo vino, ki se do. že prevažati po železnici in ne za surov mošt. Na splošno je cena 3 K sedanji draginji, sedanjemu položaju našega vinogradništva in naše vinske trgovine primerna in odgovarja tudi zaraditega, ker soglaša s ceno drugih vinskih dežel, kakor Štajersko in Nižje Avstrijsko, kjer znaša cena navadnemu namiznemu vinu tudi 3 K. Boljša »ina, vina izbranih vrst, n. pr. portugalka, rizling itd. bodo imela seveda višjo ceno. Sploh se da vodilna cena prekoračiti, če je vino več vredno in se da to dognati. Prve kupčije z letošnjim vinom ozir. moštom so se že zvršile, predno so prišle vodilne cene na dan, in se jc za navadna namizna vina nastavila na 4 K, na kateri višini so bila zadnja vina lanske letine. Opozarjamo zaradi tega naše vinogradnike, da se letos po možnosti drže uradno določene cene, da se jim ne bo treba pozneje pri sodiščih zagovarjati. Zaraditega je tudi potrebno, da se te cene po vsih vinorodnih občinah ponovno razglasijo, da sc bodo vedeli vinogradniki po njih ravnati. Ker se je cena vinu tudi za vinske trgovce in gostilničarje uradno določila, je upati, da bodo vinske cene sploh v boljšem soglasju in da bodo v obče bolj primerne tudi za konsumenta. dasi more- mo po drugi strani priznati, da bo sedanji način določevanja nadrobnih cen za gostilničarja raje vplival na podraženje nakupnih cen in s tem vred tudi na podraženje točilnih cen kakor pa narobe. — Proč z divjačino! Vlada poziva lastnike in najemnike lova. naj postre-Ijajo divjačine, kolikor so da. Proti tistim lastnikom lova, ki radi nizkih cen divjačini ali iz kateregakoli vzroka no bodo streljali divjačine, so bo postopalo z vso ostrostjo. — Ta odredba nam dopadc. Kmetje, dregajte v lovce, naj postroljajo divjačino, da vam no bo ilolala škodo! Drugo vprašanje pa je, kje vzeti lovsko strelivo? Šiber ni, patron ni in tudi "smodnika ter kapic splošno primanjkuje. Eiiflov stolp v Parizu bodo prepleska-li in porabili v to svrlio 20.000 kg oljne barve. Delo bo trajalo tri mesece. Izredno zgodnja trgatev na Nemškem. »M. N. N.« poročajo dne 11. septembra: Presenetljivo je: Šele 2. msia se je letos tudi v Porenju začela pomlad torej za celih petdeset dni kasneje nego navadno, a kljub temu se je te dni v celem Rhein-gauii, Rheinhessnu in v najboljših položajih Ahra in Mozele začela splošna trgatev zgodnjega burgundca. Kaj takega se ni še zgodilo izza 1. 1S65., torej 52 let ne. V Renskem Palatinatu so pa trgatev portu-galca že skoraj končali, kar se že sto let ni zgodilo. Kljub zgodnji dozoritvi računajo na tretjino do polovico dobre letine. Burgundski in portugalski mošt se prodajata po 3 M liter (lani l marko). Bogata vinska letina na Italijanskem. Na Italijanskem cenijo letošnji vinski pridelek na približno 47 milijonov hektolitrov. Lani so pridelali 38, leta 1915 pa samo 19 milijonov hektolitrov vina. Mrojfs ifflie pliel Večina nas ubogih Zemljanov čuti že dsri za dnevom vedno hujše: kako težko je priti do toliko živeža, kolikor ga je treba za zdravo telo. Vsega nam dan za dnevom vedno bolj primanjkuje, in vse v ceni tako raste, kakor hudournik, kadar se oblak pretrga. Bliža se pa čas, ko začne rasti po gozdih in trebežih in drugod vsem bolj ali manj dobro znano, skoraj tako kakor meso tečno hranivo, in to so — gobe ali glive. _ .. Že pred dvema letoma sem priporočal: »Gobe — namesto mesa«, pa mislili, da je še potrebno zopet in zopet priporočati to izvrstno in tečno hranivo, da se ne bodo posamezniki še tako zelo bali uživati gobe, ki niso toliko nevarne, kr.likor si domišljujejo. Reciilnih snovi, posebno beljakovine, imajo najslabše gobe približno toliko, kakor najbolj redilne rastline, kakor fižol in grah in dr., vsekakor pa več kakor naj si bo katerakoli zelenjava ali pa krompir, repa, zelje. Manjka jim samo maščobe, ki jo pa daje zaužito olje in oljnata semena, ali pa krompir, kruh itd. v svojem škrobu. Užitnih gob jc pri nas gotovo okoli 200 vrst, in sicer en četrt izvrstnih, en četrt dobrih in polovica pa manj dobrih, ali za nekatera jedila vendar pripravnih in še dosti okusnih. Vendar pa pri nas ne uživajo več kakor kakšnih 10 vrst, drugih se izogibljejo in to le vsled strahu, da bi' se zastrupili, — ker jih ne poznajo. Težko je gobe natančno razločiti drugo od druge, posebno za nevajene, Zato nabirajo le take, ki jih lahko spoznajo. Nekatere vrste pa prištevajo — in to po krivici — strupenim gobam, posebno tiste, ki izpreminjajo barvo, kadar jih pre-režemo, prelomimo ali pritisnemo. Vsa pravila, ki jih še ljudje za edino prava navajajo za spoznavanje strupenih od nestrupenih, — so popolnoma neveljavna, ker zameiujejo najboljše gobe. V sledečem hočem deloma po I. Roth-mayru" na kratko navesti iste znake, po katerih sc lahko izognemo zastrupljenju z gobami. A. Splošna navodila. a) Nc nabiraj gob v dežju ali takoj po dežju, dokler so še mokre in sluzave (slinaste); pa tudi rosnih ne; le jurčkom rosa ne škoduje. b) Ne nabiraj starih, že smrdljivih gob, ki so od ličink (črvov) in drugih golazni razjedene, in že vsled starosti izmehčane, — temveč le mlade in jedrnate (čvrste). Čim jih pustiš nerazrezane, tim bolj sc ti ličinke v njih zrede. c) Osnaži gobe ali giive že pri nabira-ranju; če pa tega ne moreš storiti, pa kmalu potem, ko jih clomu prineseš. Potem jih takoj razreži na tanke režnje, ali jih pa razgrni v hladnem, suhem in zračnem prostoru po lesah, deskah ali rešetih. Na kupu np smejo ležati nc cele, ne razrezane, (n. pr. v skledi)! Več kakor eno noč naj gobe nerazrezane ne leže I Prof. I. Rothmavr (Švicar), ji liil napravil jeseni leta 1912. v Ljubljani ^razstavo gob«.- s predavanji o flobah. Dalje. Kar jih ne moreš svežih pripraviti za j jed, pa jih posuši, ali pa napravi iz njih »izvleček«, čc se nc dajo sušiti. d) Ako se da kožica s klobuka odlu-piti (cd i oba proti sredini), odlupi jo, ker je težko prebavljiva ali cclo neprebavljiva, in ima premočen, če tudi prijeten vonj (pečenka ali šampinjon); pri nekaterih glivah iz rodu »mušnic« (gomoljic) pa je tudi strupena in sicer samo ta kožica je strupena, drugi deli glive ne. e) Pripravi le toliko gob, kolikor jih moreš s svojo družino naenkrat pojesti, ker prestane in zopet pogrete gobe so večkrat škodljive ali celo strupene. f) Dobro storiš, če pri praženju takoj skraja prideneš pol kavine žlice jedilne sode (soda bicarbona), ki stanične kožice zmehča in razje. g) Pripravljaj gobe pravilno, ker nepravilno ali slabo »izemrajene« gobe so škodljive, kakor tudi vsaka druga jed, h) Ne peri nobenih svežih gob s toplo vodo, temveč vedno le z mrzlo, in kolikor mogoče hitro, da se redline snovi ne raz-tope. Le smrčke (mavrohe) popari hitro z vrelo vodo, da izgube škodljivo »helvella«-kislino. i) Jej gobe počasi in zgrizi jih kolikor mogoče drobno, ker le dobro zgrizene gobe so prebavljive. i) Ne uživaj preveč gob pri enem in istem obroku! Tudi najboljše klobase so želodcu škodljive, če se ga preveč ž njimi napolniš. ' (Dalje.) ZDirKe lovsReoa fsaialjoi. Poročajo nam: O c. in ks. lovskem bataljonu št. 20 jc bilo v široki javnosti redkodaj slišati, tako da celo njegova pohvala in odlikovanje v cesarskem povelju z dne 5. decembra 1916, ki v zgodovini c. in kr. armade nima primere, ni vzbudila taistega splošnega zanimanja, katerega bi bila zaslužila. Vendar so pa 20. lovci na tihem na probudo svojega dveletnega poveljnika in po zaslugi delavnega nadaljne-ga vodstva in podpore njihovega sedanjega voditelja kakor tudi poveljnika nadomestne stotnije na naravnost zgleden način poskrbeli, da ovekovečijo svoje bojne čine in dela. Bataljon ima že dvanajstorico slik svojih postojank in zgradb ob gorenji Soči iz mojsterske roke graškega umetnika Konstantina Damianos, sedem nadalj-nih slik in risb od globokočutečega dunajskega slikarja Pavla Ress, kakor tudi 12-storico portretov najbolj znanih svojih čast-niov, ki jih jc v olju slikal nadporočnik i. s. Leon Schneider, ki se je v mirnem času odlikoval kot monakovski umetnik. Poskrbljeno je tudi že za nadaljne portrete in zbirko fotografij padlih njegovih junakov in prejšnjih postojank. Prizorišče zadnjih bojev na visoki planoti Sedmih občin, v katerih so dvajseti lovci v tridnevni borbi zopet enkrat junaško in požrtvovalno vstrajali ter podobno kakor pri Zaleščikih meseca junija 1915., ko je padel njihov major Fran Richter, izgubili v zmagovitem naskoku svojega vroče ljubljenega nadporočnika Frana Mattas, se bo istotako ove-kovečilo na platnu. Slikam se pridružuje prva knjiga »Od Soče do Zajzere«, pisma z bojišča in črtice (194 strani, kartonirano 60 fenigov, založba Hausen, Saarlouis, Po-renje), spisal rez. por. dr. Anton Dorrer, kateri bosta sledili dve nadaljni: »Avstrij-• ski železni lovci v Galiciji in Bukovini« in »Gorska vojna, avstrijska junaška pesem« (iz Krnskih predelov in Južne Tirolske.) Prva teh poljudnih vojaških knjig tirolskega slovstvenega zgodovinarja je našla obilo odjemalcev. Čisti dobiček pripade vdovskemu in sirotinskemu zakladu 20, lovskega bataljona, ki je bil ustanovljen meseca januarja 1916 ter izkazuje spričo požrtvovalnosti vseh že znatno svoto. Drug zaklad se je ustanovil za zgradbo spomenika padlim junakom. Tako skrbe 20,ti lovci za izročitev svoje slavne zgodovine in za blagor družin svojjih padlih, v čemer se bataljon in nadomestna stotnija zvesto in složno medsebojno podpirata. Duševni sad zori že sedaj v neomajnem korenjaškem obnašanju njunih lovcev, čeprav so sedaj v njihovih vrstah zastopani najrazličnejši narodi monarhije. LjiljisKe novice. lj Nevarni nahrbtnik. Urad za ljudsko prehrano razpošilja nov članek proti prenašanju krompirja v nahrbtniku ali na podoben način. Članek pravi med drugim: »Čisto nedopustno ie zato tudi prodajanje v nahrbtniških količinah, ki se bo odslej z vsemi sredstvi preprečevalo tako v kraju nakupa kakor tudi na dohodnih kolodvorih. Kako škodljiv jc ta nahrbtniški promet, se vidi iz tega, da so zadnji čas razni nepošteni življt najeli cele partije ljudi, da | jim donašajo krompir, katerega nato po I oderuških cenah dalje prodajajo.« — Kdo jc neki prehranjevalnemu uradu natvezel ; čenče o »celih partijah«? Če ekscelenca Hofer nima nobenega drugega razloga, da bi dokazal, »kako škodljiv« je nahrbtnik, potem stoji njegova prepoved nahrbtnika na slabih nogah. Namesto da bi preganjal revne lačne ljudi, ki si v nahrbtniku prinesejo par kilogramov krompirja, naj bi prehranjevalni urad raje stopal na prste onim oderuhom, ki vlačijo cele vagone različnega blaga in ga puste, da sc pokvari. lj Vabilo na dobrodelni shod, ki ga pri-redc združena karitativna društva v četrtek, 27. septembra v Ljubljani. Ob 8. uri zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega sv. maša, ki jo opravi presvetli gospod knezoškof. Nato pridiga. Po končanem cerkvenem opravilu (kmalu po 9. uri) zborovanje v dvorani Rokodelskega doma (Komenske-ga ulica št. 12). 1. Največja dobrota — mir in ljubezen. — Dr. Franc Jež. — 2. Nrav-na propadlost in sredstva zoper njo. — Dr. Anton Zdešar. — 3. Vojna in mladina. — Sodni svetnik Fr. Milčinski. — 4. Skrb za vojne sirote. — Župnik Anton Mrkun. —• 5. Socijalna preskrba invalidov. — Vladni svetnik Ivan Šubic. — 6. Domačije za invalide. — Dr. J. Ev. Krek. — 7. Žensko vprašanje. — C. kr. učiteljica M. Štupica. — 8. Pomoč beguncem in obnovitev Gorij ške. Dr. Franc Pavletič. — Iz razporeda je razvidno, da jc namen shoda ta, da sc karilativno delo med nami sploh poživi, a zlasti, da sc posvetujemo, kako popraviti in ozdraviti rane, ki jih je prizadejala vojska. Ljubljančani in vsi, ki imate srce za bedo bližnjega ter vam dopušča čas, pridite k temu za sedanji čas tako potrebnemu zborovanju. lj Spored koncerta komorne pevke G. Foerstel v deželnem gledališču v petek 21. t. m. ob YPeti t Pa risi en-< opisuje sedanje bivališče carskc družine v Sibiriji in ta slika novega sedeža carske družine ni potemtakem nič kaj vesela. Predstavimo si, piše list, grmado nepravilno raztresenih lesenih barak, tupatam kakšna enonadstropna hiša iz nežganc opeke, pobeljena z apnom, potem prostrano prazno plan, vrtove, nato nekaj krompirjevega polja in potem zopet lesene barake. To vse se razprostira na planjavi nekaj kilometrov. Neskončno dolge ulice so pogreznjene v pretresljivo žalost, nikjer nobene prodajalnice, nikjer nobenega iz-ložbnega okna, nikjer nobene stvari, ki bi mogla oči zmotiti. Promet celega mesta je v majhnem bazarju, čigar prodajalnice in stanice so siromašnejše kakor v najbolj primitivnih evropskih vaseh. Povsod leži zaspan mir. V tej sibirski pokrajini ni v krogu 1000 km najti niti enega kamna, zato rabijo za vse reči samo les. Ulice so tlakovane z debelimi deskami, po katerih tečejo vozovi tiho brez ropota. Sredi vse te žalostne revščine stoji velika nerodna zgradba iz opeke — vojašnica — in ta je sedež carjev. Ko je bivši car stopil notri, se mu je gotovo zbudil spomin izza mladih dni. Kot 27letni carjevič se je mudil dve noči v tem poslopju na potu na Japonsko. Sobe so tesne, oprava je pripro-sta in enotna. Na vrtu, ki je bil v oficiel-nem poročilu tako veličasten, je samo nekaj gostih grmičkov in jelk, ined katerimi se vije nekaj malega stezic. Krasne cvetlice tu ne uspevajo, ker bi jih ostro podnebje uničilo. Temperature pod 40 stop. pod ničlo tu niso redke, zima traja navadno devet mesecev. Le za nekoliko tednov se dviga toplota nad nuazovo črto, tako da naposled šc meseca julija pod deskami na ulicah koščki ledu ležijo. Ali kar dela tukajšnje bivanje neznosno, ni neprijazno podnebje, temuč tolika ločenost od celega sveta, v kateri mora car sedaj živeti. Železnica jc odtod oddaljena 250 km. Pozimi hodi pošta nepravilno, včasih je ni sploh po več dni. V tem mestu, izgubljenem v potopljenem ozemlju gozdov, ne pride k prebivalci glas iz našega sveta. Tu je tako, kakor bi bil človek za vsekdar obdan z neprestopnimi zidovi. Tu bo torej živel car od zdaj naprej. Morda reče kdo, da je vendar njegova vlada sama nekoč napravila Tobolsk za mesto pregnancev — ali da ni revolucija takih naredb carizma odstranila — kaj se jc pa pravzaprav v, Rusiji izpremenilo? — Sovražna soijonaža v Nemčiji. —» »Munchener neueste Nachrichten« poročajo iz Stockholua: Glasom poročil iz Malino se je nemški mejni policiji posrečilo, izslediti že od leta 1915 delujočo organizacijo ententnih špijonov, katerih mrežo so obsegale Nizozemsko, Švico in Skandinavijo, Po nabranem gradivu so kompromitirani zastopi ententnih vlad na Švedskem, Danskem in Nizozemskem. Zlasti sc je dognalo, katere osebe so v raznih časovnih dobah vodile organizacijo špijonov v Skandinaviji. Gre za špijonažo v Nemčiji, ki je obsegala vojaške, trgovske in gospodarske zadeve. Špijoni so se za poročila v inozemstvo posluževali deloma ne vidi j; ve pisave, deloma dozdevno brezpomembnih trgovskih naznanil v nemških časopisih. »Miinchencr Neueste Nachrichten« pravijo, da bodo šc objavile ccn.zaci-onelna razkritja. Peš iz jp.čr. daleč v domačo vas. Splitski »Narodni list« poroča, da jc neki dalmatinski Srb, ki je bil pomiloščen, prehodil daljno težko pot iz Maribora, kjer je bil v zaporu, v svoj rojstni kraj Biteliče pri Si-nju. Ječo je zapustil z 10 kronami v žepu. Prišel je ž njimi do Zagreba in od tu je po-potoval 17 dni peš. Čevlji so mu razpadli, noge so mu krvavele, a on je ob milodarih romal dalje. Sinovi-junaki se bojujejo na bojišču, žena. živi v bedi, a on jc prehodil pot iz Zagreba v Dalmacijo žejen in lačen in bos. — Pač močna vez na. dom človeka vez c. Kako hitro rastejo rastline. Neki ameriški botanik sc jc bavil z vprašanjem, kako hitro raste bambus. Objavil je javnosti uspehe svojih opazovanj. V 37 slučajih je dognal dnevno rast za 47 in pol centimetra, v 111 slučajih pa za 30 centimetrov. V enem slučaju jc dognal celo rast 60 centimetrov na dan, tako da je zrastlo deblo vsako uro za 5 centimetrov. Lahko se reče, da je videl travo rasti. Naročajte nahitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za damo K 1'50, za otroke K 1'20. Zaradi drago poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobo so pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Na zasebneai učilišča Legat v Mariboru se pricno dne 2. oktobra 1.1. novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje, poslovna pisma, računstvo v zvezi z osnovnimi pravili enostavnega knjigovodstva, zemljepisje, lepopisje in nemščino. Doba 6 mesecev. Prospekti zastonj. Govoriti je mogoče vsak dan od 11.—12. ure. Maribor, Viktringhofgasse 17, I, nadstr. 1916 vsake vrsto, su6l® §5©&88, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko. 8200 pleskarski in likarski mojster i, Utok so priporoča conj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. Jam-« čim, da delam samo s pristnim firnežem. Iščem zdravo, pošteno in snažno, za vsako delo pripravno. Plača dobra, po dogovoru. Nastop najraje takoj. Naslov povo upravništvo toga lista pod S t, 2331. IU jjjiJJ z dobrimi spričevali, star HL 16 lct in Pol> poštenih _ starSov, ki se uči že dvo leti trgovine, želi radi slabih razmer vsled vojno, vstopiti v drugo trgovino za 1 leto učne dobe. Najraje gro v Ljubljano, oziroma v drugo mesto, cvcntuelno tucii na deželo v večjo trgovino, mešano ali manufakturno. Ponudbo sprejema upravništvo .Slovenca" uod štovilko 2320. vsebujoč 80% sladkorja, nad 59 kg na debelo ponudi v dobavo I. Gigovlč Sisak (Hrvatsko). » * vi Samostojen fS|j§|jjf fj|p|f b! xnA začel izvrševati obrt v večjem kraju ter išče zato primernega prostora. Cenj. ponudbe se prosijo na upravo lista pod »Krojač 2375g. «T « >3 ® CB m a .s N g »r^J a G c « a -a 3 3 « a W -s I m 11 ter sadjevec razpošilja A. Osel, p. Gruštanj, Koroško. K rodbini 3 oseb v Ljubljani išče se boljša i P x3 # BHTa 9 1 rt Znati mora tudi nekaj kuhati. Plača in hrana dobra. Naslov se poizve pri upravi pod št. 2339. Deklica, 15 let. stara, ki je absolvirala šest razredov ljudske šole, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi vstopili kot W _ ^ -.,1; cl. V \ v ■-- ---T ■ V kako trgovino. Več se izve v upravništvu pod št. 236D, ako znamka za odgovor! za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354 itjip, Mi t. z. omoznega msarra k išče okrajna sodnija v šeni Lenartu v Slov. gor. Nastop 1. okt. 1.1. Sedanja mesečna plača krog 150 K, Prednost imajo strojepisci, 2398 Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljub na, temveč obliki noge popolnoma prilagorlena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. Poskusite pri: 2472 specialist za oriopeciičua in anatomičr.a ofeuvaSa Ljubljana, Scleitburgo va ul. -S. Novi, tudi sladki tudi stari, čisti, dobri — najceneje! VINA več kakovosti. Pošilja le nacl 300 litr. vsako množino Fran Vilhar, Annenstrasse 61, Gradec. 2397 Slasovirje, planine toaa-moniij© in Kolodvorska ulica 36. 124 stanovanje za čas do 1. mninika 1918 -20 km oddaljeno od Ljubljane, prijetna železniška zveza. Osebna pojasnila daje g. Jože Rozman, Ljubljana, Sodna ulica 1. v pritličju. v « Mimmiiufii! na Gorenjskem ali na Dolenjskem (tudi na Spodnje Štajerskem) Ponudbe na upravništvo Slovenca pod „Večjje posestvo" 2385. Odda se takoj Naslov se izve pri upravi pod št. 2395. s prosto oskrbo se sprejme v Ljubljani. Cesarja Jožefa trg 10. snažna in pridna, se takoj sprejme za nekaj ur dopoldne in popoldne. Erjavčeva česta 12, I. nadstropje na levo suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bornbažastih in volnenih cunj, žakljevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni E. Kotzbek, Kranj. 2388 » y :«:JCJ»ar ». Armorat as. I ccj "5 5 t?J" >. * wmj* MrTMJLM.-irxr.At.-*-.*. asnamcrane« » .* Tsojam si javiti slavn. občinstvu, da mi je Kovinska centrala d. dr. za armadne dobave poverila poleg zastopstva za nakup kovinskih predmetov tudi edino zastopstvo za Kranjsko Zi po oblastveno določenih cenah. Opozarjam, da drage nakupovalnice za nakup kovinskih predmetov na Kranjskem nimajo pravice do nakupa starih kovin. Ed ino zastopstvo na Kranjskem za nakup starih kovin in kovinskih predmetov: trgovina z železnmo na Marije Terezije cesti štev. 1. Vsakega državljana sveta dolžnost je, oddati _predmete iz kovine v prid državi! Tisk »Katoliške Tiskarne«, 2368 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno. vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, stara mati in tašča, gospa dne 19, septembra 1917, ob pol 6. uri popoldne, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo vršil dne 21. septembra 1917, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Gradaška ulica 8 • V Ljubljani, dne 19. septembra 1917. loaiH BHocnife, poduradnik v pok., soprog. Minka inf avla Močn.k, učiteljici, hčeri. Dr. Erne3t Močnik, c. kr. fin. konc., Dr. Ivan Močnik, c. kr. sodni U, Ing. Jos p Močnik, rudn. komisar in nadporočnik v rez., sinovi. Stana Močnik, Mgženka Močnik, sinahi. Pepček in Ernest Močnik« vnuka. Pri poveljništvu trenske skupine v Ljubljani na zbirališču Tivoli se vrši v soboto dne 29. septembra ti. ob 9 uri dopoldne Dražbe se morejo udeležiti le take osebe, ki se morejo izkazati s potrdilom okrajnega glavarstva, cla so res poljedelci oziroma konjerejci. Trgovci s konji in mešetarji so od dražbe izključeni. Rodbini Gorup in Pavčnik naznanjate vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati njih iskreno ljubljeno hčerko, sestro, svakinjo in teto, gospodično gosfllnlfiarlia u Presfrao??!!! dne 18. septembra 1917 ob 5. uri popoldan v 33. letu starosti, po kratki in mučni bolezni, prevideno s svetotajstvi, v boljše življenje. Pogreb nepozabne ranjke bo v četrtek, dne 20. sept. 1917, ob treh popoldan iz hiše žalosti v Prestranku na pokopališče v Slavini. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Prestranek-Žeje. dne 18. sept. 1917. Globs&D žaluJoS! ostali. kupi vsako množino franko vagon 1 Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo v srce se-^tr gajočo vest, da je večna usoda sklenila, vzeti nam našega i - tonoljub-[| ljenega, angelsko dobrega sina brata, preblagorodnega gos] .da Raiclote b vsega učitelja, nadporočirka nekega gorskega strelskega polka, Ime-j i tel j a vojaškega zasluznega križca tretjega razieda z vojno dekoracijo in z meči, ter zlatega in srebrnega »Signum Laudis« z meči, ter Karlovega četnega križca Izdihnit je svojo blago dušo v 24. letu starosti, dne 11. septembra v službi domovine na gori sv. Gabrijela. Truplo pokojnega se prepelje v Ljubljano na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba. Prosimo, da se plemeniti pokojnik ohrani v blagem in častnem spominu. LJUBLJANA, 19. septembra 1917. Martin Svete, Marija roj. Podbevšek, starši. Davorin, Stane, Alojzij, Adolf, Rudi Minka bratje sestra.