CENA NAROČNINI:	
Za eno leto ............	............ $2.00
Za pol leta ............	............ 1.25
Za ZDA...............	
_l
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Vol. 2 No. 30.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
V .
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO PONEDELJEK, 30 AVGUSTA. 1943.
Cena 5c.
Leto 2 Štev. 30.
Nacisticnf vjetni ki na begu
Kingston, Otn. Avg. 27 — Devet od devetnajst nacističnih vjetnikov, katerim se je danes zjutraj Dosrečilo uiti iz taborišča potom odvodne cevi za kanalizacijo, je dosedaj aretiranih. Deset se jih nahaja Še na svobodi neznano kje.
Nadzorne oblasti taborišča trdijo, da so se nacistični vjetniki po-služili odvodne cevi, ki drži v jezero od taborišča. . Prednedavnim smo poročali o begu nacističnih vjetnikov iz taborišča pri Monteeth, nedaleč Timminsa, ki se so poslu-žili izkopati tunel in zahvaljeno bodo da je stražnik ob pravem času zasačil poskus na beg večjega števila. Nekaj podobno temu, se so kakor razvidno poslužili nacisti v taborišču, nedaleč Kingstona, kjer
se je 19-tim posrečilo uiti.
Takoj vpričo tega slučaja, poklicano je vojaštvo in civilna policija, zasledovati ubežance. Naproša se tudi prebivalstvo povsod, da je pozorno na sumljive osebe, ter na ta način pomaga izslediti nacistične vjetnike, ki so Še na begu.
Vsekakor značilno je, da se pojavljajo skoraj pogostoma taki
poskusi iz taboršč nacističnih vjetnikov. Kje in kakšen je re«iicen vzrok da taki poskusi pridejo do svojega uspeha, je seveda vprašanje, ki ni dovolj pojasnjeno, čas je, da se na podlagi dosedajnega uspeha za beg, preišče do cela odgovornost in spreči v bodoče.
Delavska vlada v Avstraliji zmagala
NEMIRI V DANSKI
Stoksholm. — V Danski so nastali resni nemiri in ej prišlo na več krajih do spopada med kraljevsko gardo in nemškimi posadkami. Nadalje ista poročila trdijo da so se uprli mornarji na 40 ladij, ki so bile v pristanišču v Kopenhagen, ter nekatere od njih ušle v Švedska pristanišča.
Izdan je ukrep obsednega stanji in nova nacistična pojačanja so poslana z tanki in drugim orožjem proti danskih upornikov. Tudi je izdan ultimatom z Strani nacističnih oblasti, ki si prizadevajo obdržati militaristično oblast v Danski, proti kateri narašča narodni revolt.
Sdney, Avstralija 22 avg. — Kakor smo prej poročili, 21 avgusta se so vršile volitve v Avstraliji. Vlada premijera John Curtina, je zmagala z ogromno večino pri sedajnih volitvah.
Če tudi niso tozadevna poročila na raspolago v podrobnosti, dozdeva se da bo Curtinova vlada imela v vladni zbornici od 50 do 70 poslancev. V zbornico senata, so izvoljeni vsi laboristični kandidati po Število 19.
Kakor o zadnjih provincionalnih volitvah v Ontario, tako tudi o volitvah v Avstraliji, so razni komentarji in tudi pogovor. Jasno je, da je narod v Avstraliji, kakor v Ontario, zapustil stare reakcionarne stranke zavedajoč se, njihovega dela v preteklosti, ter dal svoj glas strankam in kandidatom, ki bodo delno spreminjali socijalne reforme v državi in provinciji vprid delovnega ljudstva.
Med drugim "Toronto Star" pravi: "Ni izključeno da bo po zmagi v Angliji delavska vlada, oziroma laboristična, kajti že zdaj vse kaže, da narod gre za progresom in večjimi reformami v gospodarskih in tudi demokratičnih ozirih". Imenitno bi pa bilo, da zastopa idejno tudi tukaj v deželi za tako spremembo, ki je očitno potrebna in bo le v interesih naroda in države.
Pregled bojevnili crt proti fašizmu
RDEČA ARMADA PRODIRA PROTI REKE DNJEPRA OB HARKOVU-POLTAVA CESTI NA JUGU IN PROTI BRYANSKU NA SEVEROZAPADU. NAD SEDEM MILIJON MOŽ NACISTIČNE ARMADE JE V 22 MESECIH POBITO. RANJENIH IN ZA VJETIH NA VZHODNI
BOJNI ČRTI.
Enomesečna ofenziva Rdeče Armade se približuje na južni in se-verozapadni strani izmed Poltave in Bryanska, reki Dnjepr. Točasno je ne le dosegla črto uspeha v minuli zimski ofenzivi pri Harkovu, ampak je le nekoliko milj odaljena od Poltave, meda poslednja utrdba na-cističkega odpora na to stran reke Dnjepra. Ravno tako prodira na severozapadni strani proti Bryans-ku. Vojni strokovnjaki predvidevajo, da je namen sedajne ofenzive Rdeče Armade, pognati sovražnika na drugo stran obrežja reke Dnjeper, ter se tu utrditi in zbrati nove moči, za nadaljevati ofenzivo enkrat v zimskih mesecih.
Zelo odločne borbe so medtem v teku ob Donets reki, južnovzhod-no od VoroŠilovgrada in južno od Izylum-a. Na tem kraju je sovražnik pretrpel le v nekoliko spopadih,
nad dva tisoč mož. ter vničeno je večje Število tankov, topov in bojnih letal vzadnjem tednu.
S zavzetjem Zenkova, na Harkov —Konotop državni cesti, se Rrdeča Armada neposredno približuje Pol-tavi, ter tudi reki Dnjeper, zapad-no pa proti Kijevu, prestolici sovjetske Ukrajine.
Ob zavzetju Harkova, Zenkova in dragih mest v sedajni ofenzivi, so se vršile večje svečanosti v Moskvi in tudi drugih mestih Sovjetske Unije. Narod, ki z posebno navdušenostjo zasleduje vsak korak napredka Rdeče Armade, je navdušeno klical Rdeči Armadi, ter njenemu vrhovnemu poveljniku maršalu, Stalinu. Stalin je naslovil narodne čestite častnikom in vojakom na bojni črti. Istočasno ob tej priložnosti izdana je izjava sovjetske komande, ki pravi, da so nacistične
izgube zadnjih 22 mesecev dosegle sedem milijonov, ubitih, ranjenih in vjetih vojakov in častnikov. Ze samo to Število očitno daje razumeti vzhodno bojno črto, ki je ne le izjema v zbrani nacistični moči, ampak tudi po surovosti nad civilnem prebivalstvom v okupiranih krajih. Na tisoče nedolžnega prebivalstva raznih mest in vasi, je nemilosrdno pobito in celo na poseben način zastrupljeno z plinom.
Vzhodna bojna črta je izmenjala svetovni položaj, postala istočasno rešiteljica človeštva pred fašistično tiranijo, ter je tudi danes ena od osnovne moči svetovnega fašizma.
Ta resničnost prebuja progresu in napredku naklonjene sile v svetu, proti odlašanju ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi. Zlomiti Hitlerjevo vojno mašino, pomeni zlomiti hrbtenico osišču.
NOVA DELAVS KA STRANKA
potom narodne e notnosti k uspešni zmagi je geslo nove strane
PREGLED ZAVEZNIŠKIH
OPERACIJ
ATENTAT NA KRALJA BORISA
Berne 27 Avg. — Kakor razvidno iz tukaj Šnih poročil, ni posluži-la sreča bolgarskega kralja Borisa, ko se je povrnil z posebnim vlakom v Bolgarijo iz pogovora z Hitlerjem. Pogovori se so vršili nekje v glavnem komandnem stanu Hitlerja, pravi to poročilo. Na zadnji postaji nedaleč prestolice bolgarske, je izvršen atentat na kralja Borisa, kateri je zadet z tremi streli iz samokresa, ko je hotel vstopiti v svoj automobil. Njegovo stanje pravi vest, je vsekakor kritično za-
Mimmler dobil večjo oblast
London — Od tukaj trdijo poročila, da je v nemških fašističnih krogih nastopila sprememba s ozirom na sigurnost notrajnega ura-dovanja fašistične oblasti.
Odvratni zločinec in Šef tajne policije Gestapa, Henrich Himler, je imenovan za ministra notrajnih del, odnosno namestnik Dr. W. Frick, kateri je pa imenovan "oskrbnikom" čehoslovaške.
Položaj ministra notrajnih del, je dal večjo oblast v roke dosedaj znanemu zločincu, kateri je odgovoren za tisoče in tisoče nedolžnih žrtev tako v Nemčiji, kakor tudi drugih okupiranih državah, za-
radi ran. (Toda poslednje vesti trdijo da je podlegel ranam).
Streli so zadeli kralja v trebuh, zato se dozdeva da bi tudi lahko podlegel ranam. Kolikor je sicer priljubljen v bolgarski, najbolj zatrjuje -ta slučaj, ko se je povrnil iz pogovora z Hitlerjem, mesto navdušenega naroda, ga je pozdravilo nekoliko strelov iz samokresa. Vest vsekakor pravi da je atentat izvršil policijski načelnik, ki da je naklonjen Sovjetski Uniji.
Ista vest nadalje trdi, da bi radi smrti kralja lahko nastale zelo resne razmere v Bolgariji. Celo da bi lahko prišlo do prevrata proti sedaj nega režima. Kajti narod ogorčeno demonstrira proti sedajnemu režimu in zahteva prekinitev odnošajev z fašistično Nemčijo, ter splošno z osiščem. To pa dovolj jasno pove, kakšne so razmere v. bolgarski in kako je narod razpoložen in vdan dosedaj nim krmil-cem, ki so kljub njegove volje, sodelovali z fašističnimi zločinci.
sužnjene Evrope. Zdi se pa, da je ta srememba nasledila iz strahu pred narodnim revoltom, ki tudi v Nemčiji kipi, poleg drugih krajev v Evropi. In le krvnik, ki ga v tem oziru tipično izraža Himmler, je pripravljen zatirati narodni revolt, pobijati nedolžne žrtve in na ta način vsekakor podaljšati umirajoče živlenje nacistični oblasti.
Sicilija in Še nekoliko drugih o-tokov med temi tudi zloglasni "hudičevi" otok Musolinija, Lipari, je okupirano po zavezniški armadi. O večjih vojnih operacijah na tem kraju zaenkrat ni, razen zračnega bombardiranja raznih mest v Italiji in Nemčiji.
Zavezniški letalci so bombardirali Milan v severni Italiji. Napram poročilom se trdi, da je to mesto vničeno za 60 odstotkov. Tudi nekatera druga mesta v Nemčiji so bila precej prizadeta, posebno Hamburg in Berlin. Na tisoče tonov so zavezniški letalci vrgli na ta mesta eksploziva. Tako je bil zadet tunel čez reko pri Hamburgu, kateri je služil tako za prehod, kakor tudi zavetje prebivalcev. Toda pri tem je izgubilo 18.000 ljudi živlenje, ko je bil zadet tunel.
Dosedaj nobenega uspeha ni in tudi ne izgleda da se bo dosegel drugači dokler italijanski narod ne strmoglavi tudi Bodoglijev fašistični režim, da se Italijo izključi iz vojne. NaglaŠa se, da je trenotek
pred novimi operacijami invazije novodno Italije. Bodogli in fašistična klika žnjim na čelu, si prizadeva z drastičnimi ukrepi obdržati oblast, proti narodni revolti, ki ni potihnila kljub ukrepom.
Severna Italija je vsekakor središče notrajnega revolta proti Bo-doglijevega režima. Od druge strani v delu Slovenije, t. j. slovenskem Primorju, pokret Narodne Osvobodilne Fronte, se množi z naglico. Kot dokaz temu je najbolj očitna izjava demonstrantov v Ljubljani, ki so klicali: "Enotna borba proti nemških okupatorjev v Jugoslaviji in Italiji." Znano je, da so Italijani v celofi dokaj ogorčeni prot Nemcem, ki si lastijo gospo-dstvo v Italiji, celo na račun svojih fašističnih privržencev. Prej ali pa slej bodo klici ljubljanskih demonstrantov postali dovolj močn v resnični "ljudski fronti", katera bo predstavljala ne le silo jugoslovanskega in italijanskega naroda, ampak demokratično in svobodoljubno pravičnost za en in drugi narod.
Kakor je omenjeno v zadnji
dni ni bilo večjih vojnih operacij po zaveznišk armadi. Zdi se, da je sedajna že Šesta konferenca med Churchillom in Roosveltom s ozirom na to, precej vezana. Posamezne izjave so dokaj povoljne o bodočih vojnih operacijah, če se yh vresniči ob pravem času in na najbolj važnem položaju v kolikor se tiče Evrope. Vsekakor bodočnost bo opravičila njihovo vrednost, toda stari pregovor pravi: "dosti gr-mlenja — malo dežja".
Zapadna Evropa je ključ do sko-rajŠne zmage in zmanjšanju ogromnih materijalnih in ljudskih žrtev tako na bojnih črtah, kakor tudi v zasužnjenih pokrajinah. Narodi v zasužnjeni Evropi, težko — zelo težko pričakujejo pomoč za rešitev. Ponavljajoče obljube in poslanica za strpljivost — čakati in čakati na tako pomoč, daje najboljšo priložnost fašistični propagandi, ki izkorišča odlašanje invazije v svoje svrhe propagandno in tudi vo jaško. Čas je, da dejansko izpolnimo obljube tako konference v Casablan-nco, kakor tudi zdaj v Quebec-u.
Toronto — Zadnjega tedna je tukaj zborovalo okrog 500 delegatov raznega poklica, ter vstanovilo novo delavsko progresivno stranko. Nikdar prej se ni izražala tako potreba vstanovitvi delavske progresivne stranke, kakor danes. Temu dokaz je omenjena konvencija z takim številom delegatov iz raznih krajev dežele; raznega poklica v javnem udejstvovanju, ter tudi po spolu. Izmed 500 delegatov okrog 175 so člani unijskega pokreta, ter ena tretina delegatov so bile delavke. Poleg tega večje Število umetnikov, advokatov, duhovnikov United Church, ter novo izvoljeni delavski poslanci za provincional-ne zbornice in poslanci federalnega parlamenta. Iz tega razvidno je, da je nova stranka ne le nadomestila praznino med delavci in far-merji z ene in druge strane praznino narodnega soglasja, ampak ono praznino političnega vodstva v resnih zadevah delavcev, farmerjev in naroda v splošnem.
Takoj v pričetku tekoče vojne, komunistična stranka in število delavskih klubov, nekaterih verskh skupin, je bilo podvrženo ven zakona. Večje Število voditeljev ob-sejeno v koncentracijski taborišča itd. Nedvomno da so take '. azmere povzročale nezadovoljstvo med delavci, tudi elementi, ki so naklonjeni resnično delavskemu pokretu in delavski stranki. Razne obtožbe z "rdečim strašilom" so saj za današnji čas brez podlage, ker cel svet ve, da je to izključno izum proti narodne enotnosti vprid fašizmu in sebičnih finančnih krogov. Demokratična načela v dejanskem pomenu zagotavljajo sicer ono dostojno svobodščino ljudstvu, da v obsegu
državnega ustava izraza svoje po- i litične nazore po svobodnem izboru pripadati stranki, skupini v političnih, verskih ali pa narodnih ozirih. Toda s ozirom na to v mart sikatereh slučajih resnica je ravno nasprotno. Nekaj takega so čutili kanadski delavci in farmerji od pričetku vojne in celo danes so preo-Čitni znaki proti demokratičnim načelom v deželi.
Klnadski delavec in farmer, ža-njeta prednost v vojni proizvodnji sorazmerno po Številu prebivalstva z daleč močnejšimi državami. Torej skrajni je čas, da tudi v socijalnih, gospodarskih in političnih zadevah, govorita potom svoje stranke, katera je že na vstanovit- , veni konvenciji demonstrirala svojo vdanost domovini; pripravnost za totalno vojno; brezkompromisno zmago nad fašizmom, ter pravično preureditev socijalnih, gospodarskih in narodnih vprašanj po vojni.
Potom narodne enotnosti k us- j pešni zmagi nad sovražnikom, ter pravično preureditev po vojni, je načelo delavske progresivne stranke. Njena aktivnost med delavc'j^ in farmerji, bo vsekascCr pospešila narodno enotnost, obenem pa najboljša opora, da bodo njihovi interesi zaščiteni in zavarovani. Njen namen je pridobiti čimveč članov in z tem pospešiti delovanje v splošnih zadevah delavcev in farmerjev, posebno pa v provincionalnih in federalnih volitvah zagotoviti, da bodo v teh zbornicah zastopani interesi naroda kot celote.
Nacionalni odbor je sestavljen od 75 članov, glavni vodja nove de" Iavske stranke je z navduŠnjem konvencije izvoljen vodja kanadskih komunistov, Tim Buck.
ODLOČNO STALIŠČE DELAVSKEGA PRAVNIKA
VELIKE ZMAGE PARTIZANSKE ARMADE V JUGOSLAVIJI )
Narodpa Osvobodilna in Partizanska armada, katere vrste so kronane z narodno slavo in častjo, kot osnovna opora Slovencev, Hrvatov in Srbov v Jugoslaviji in tudi drugod za narodno osvobojenje; za novo narodno in demokratično Jugoslavijo, je izbojevala nove zmage.
Pod vodstvom Vaso Todoroviča, KrajiŠka brigada na poseben način izvedla je operaeje proti sovražnega aerodroma v Radovcu, nedaleč Sarajeva. Imenovani je izdelal v podrobnosti načrt za napad in razvrstil svoje udarne skupine, ki se so junaško borile celo noč, ter proti jutro končno okupirale aerodrom. Te skupine so ob tej priložnosti vničile 34 nemških aeropla-nov, med temi Štiri "Junker" izdelka, 18 bombnikov "Dornir" in 6 "Vlenhen" bombnikov.
Vest o tako sjajnem KrajiŠke brigade, se je
uspehu raznesla
bliskovitom tempom izmed prebivalstva, ki je navdahnila jugoslovanske patriote, da s podvojeno vdanostjo do svoje domovine in interesov naroda, nadaljujo osvobodilno borbo proti okupatorjev.
Seveda ta vest ni bila všeč nacističnim silam zbranih ob raznih važnih položajih posebno železniškem prometu, zato so bila poslana pojačanja v Sarajevo. Toda oddelki narodne osvobodilne in partizan-
OSEMNAJST TISOČ POTOPLJENIH
London —Osemnajst tisoč ljudi se je potopilo, ko je bil zadet tunel po zavezniškem zračnem napadu na Hamburg v Nemčiji. Tunel "Elbe" je navodno bil izpod reke in je služil za zavetje pred zračnim napdom, trdi vest iz Zuricha v Švici.
ske armade, so pa na drugih krajih v Hrvatski in Sloveniji izvedli napade in z tem prekrižali načrte nacističnih sil. Najhujši boji se so vršili ob železniški progi Sarajevo-Mostar, Jajce, Travnik in Gornji Vakuf. V Sloveni, slovenski partizani so iztirili vlak, pri čem je izgubilo živlenje 71 nemških oficirjev, ki so bili na potu za posebno službo. Ravno tako so razstrelili most na železniški progi Celje-Zi-dani most.
NenaŠtevajoč zaplenjeno opremo, vjetnike in osvobojenih nadaljnih nekoliko mest in vasi, dokaz je o katerem ni dvoma, da je narodna osvobodilna in partizanska armada, ne samo središče odpora in osvobodilne borbe v Jugoslaviji, ampak edina nadeja naroda v splošnem, da je to njegova armada za poraz okupatorskih sil in končno zagotovilo de'inskega osvobojenja.
Toronto — Odločno stališče delavskega pravnika v delavskem sodišču v zadevi delavcev in jeklarske družbe "Atlas", je povzročilo krizo tako v delavskem sodišču, kakor tudi drugih krogih.
J. L. Cohen, K. C., kateri je zastopal delavsko unijo, je izdal izjavo zadnjega tedna kot odgovor sodniku, McTague, na neurednosti ki vladajo pri prej omenjeni družbi in tudi na podlagi omahljivost ministrskega departmenta za delo. Cohen je naglasil, da je dotični odbor za poravnanje spora v industriji prisiljen delati v zelo omejenih določbah, zaradi skrčene le-gislacije delavske zakonodaje, ter omahljivosti administracije. Ker jp odločno zastopal zahteve unije pri "Atlas" jeklarski družbi, je povzročilo njegovo stališče nesoglasje kajpak med njim, sodnikom in jeklarsko družbo.
Kakor smo zadnjič poročali se je vršila delavska sodnijska preiskava pri "Atlas Steel Co." zaradi spora izmed delavske in kompanij-ske unije. Ogromna večina delavcev je poverila mandat delavski uniji, dočim neznatna skupina z kompanijsko unijo vztraja z pomočjo kompanije, ki je kljub temu podpisala ugovor z kompanijsko unijo. To je v bistvu razlog spora in tudi dosedaj brezuspešnega zaključka tudi posredovalnega odbora, ter končno posledica nastle krize tega odbora in drugih odgovornih krogov.
UpaiLlja je in kakor je razvidno
iz zadnjih poročil, da bo prišlo do sporazuma posredovalnega odbora kot celote, ki zahteva jasen delavski program z strani vlade, ter tudi določbe v tem oziru. Mr. Cohen je naglasil potrebo spremeniti določbe v delavski legislaturi, ter z tem odstraniti tako nezadovoljstvo med delavci, kakor tudi vzrok zastoja v industriji. Kaj je potrebno deželi v tekočem času, je potrebna akcija. To je pa tudi moje stališče, je izjavil Cohen.
NOVE ARETACIJE VOHUNOV
Washington — Državno justični department je naznanil seznam imen v®hunov, ki so bili zasačeni v Združenih državah, med temi tudi atraktivna blondinka Grace Buchanan Dinen, rojena v Toron-tu, Kanadsko Francoskih staršev.
Vohunsko delo se je sukalo o-krog 34 let stare Grace vprid Nemčiji v Združenih državah. Prednedavnim zasačeni vohuni v Detro-itu, so bili kaznovani po določenem zakonu z smrtjo. Kakšno kazen zasluži Grace in Theresa Behrens in Dr. Fred Willimas, oba iz Detro-ita, poročilo neomenja. Toda napram jamčevini da so na svobodi do sodnijske obravnave, je 50.000 dolarjev za vsakega posebej, kar vnaprej daja dokaz, da bo kazen po določenih predpisih v teh S s smrtio.	------*
"EDINOST"
PubKshed trice montly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Zavezniška konferenca
Napram poročilom o konferenci ki je točasno zaključena med Churchillom, MacKanzie Kingom in Rooseveltom v Quebec-u, doz-devenja so razna o svrhi konference posebno pa komentarji zaradi odsotnosti predstavništva Sovjetske Unije.
Neki krogi trdijo češ, da je vzrok odsotnosti predstavništva Sovjetske Unije sedajna ofenziva Rdeče Armade, kateri poveljuje premijer Sovjetske Unije in maršal Rdeče Armade, Jožef Stalin, kateri je vsled tega zaposlen in neutegne prisostovati imenitnim pogovorom za nada-' Ijne operacije. Drugi pa, da so pogovori med zavezniškimi voditelji o bodočih akcijah na Pacifiku proti Japanski, z katero je Sovjetska Unija podpisala nenapadalni pakt.
Trditev zadnjih bi lahko smatrali s ozirom na to opravičeno, docim trditev prvih, da je sovjetsko predstavništvo odsotno zaradi sedaj ne ofenzive, nima podlage in postaja celo smešno.
Kakšnega pomena je konferenca zavezniških voditeljev v tekočem času, ki je vsekakor resen in zahteva gotovih akcij, bo pokazala bodočnost. Obenem pa iz doslednosti takih pogovorov, ki se na našajo na militarne akcije, strateška vprašanja zavezniške armade, se moramo 1 sprijazniti, da je to tajnost. Zato razni komentarji iz vsakodnevnih vesti, ter dozdevanja so lahko prav stranskega pomena, ali pa celo brez kakoŠne koli podlage. Kar je medtem važno je to, da omenjeni vodje niso prišli le na obisk v Quebec, ampak zaradi gotovih načrtov bodočih akcij zavezniške armade od eAe in diuge strani, ali bodo bodoče akcije že na podlagi doseženega delno sporazuma na konferenci v Casa-blanko, pričele tam od kjer bi imela vsaj delno direktno pomoč Sovjetska Unija, ter obenem se skrajšala kvava vojna vprizorjena po nemškem fašizmu, v Evropi.
Evropa sama po sebi je osnovno središče vojne proti osišču. Resnica je, da je Rdeča Armada zadnje dve leti, podnaŠala udarce najmoč-• nejŠih fašističnih sil, nemškega fašizma, ter salitetnih privržencev. O tej resničnosti priznavajo voditelji zavezniških držav; priznava tudi ostali svobodoljubeči svet, posebno v zasužnjeni Evropi, nepodcenju-joč vojno na Pacifiku in akcijah zavezniške armade v severni Afriki in Siciliji. Ravno tako nepodcenjujoč materijalno pomoč Sovjetski Uniji z strani zaveznikov. Ker je že ta resničnost priznana in priznano tudi, da je Hitlerjeva vojna maŠina osnova osičnega odpora in moči, tedaj je sjrajni čas spoznati tudi osnovni pravec vojnih akcij in z ono • činkovitostjo udarca proti sovražniku od katerega je pričakovati skoraj-' šno zmago.
Sovjetska Unija naglaŠa in opozarja na potrebo ustanovitve druge fronte v zapadni Evropi. Zaradi odsotnosti druge fronte, je uspelo ne-■en^s^aicuprjt-šsidP Stalingrada in se zadržavati na sovjetskem ozemlju z t tako zbrano močjo, do danes. Kar v drugih besedah poceni, da ni S na vzhodni bojni črti, le nemška armada, nemško orožje, ampak s redko izjemo industrijska proizvodnja, poljedelske potrAščine in tudi delno armada iz cele Evrope.
Brez kakšnega komentarja Sovjetska Unija je opravičena zahtevati drugo fronto, kajti druga fronta ni fronta Sovjetske Unije, ampak fronta za osvobojenje cele Evrope. Sovjetska Unija vzdružuje nad dva J tisoč milj dolgo bojno črto, ter nad dvesto nemških divizij, to je, nad - tri milijona vojaštva. Koliko pa je drugega orožja si lahko predstavlja-' mo sami iz dnevnih poročil, ko samo v eni akciji pade nad 200 bojnih letal in toliko tankov. Torej zahtevo za drugo fronto, je potrebno ne le- podpirati, ampak dejansko delati in zalagati vse potrebno, da se jo ustanovi čimprej. Kajti politika odlašanja je preočitna in izraža le težke rane sveta v splošnem. Rane pa nepoznajo obljub in odlašanja, tembolj takojšno akcijo.
Nova delavska progresivna stranka
Na drugem mestu priobčeno je poročilo o vstanovitvi nove delavske stranke, ki je zadnjega tedna vstanovljena na prvi vstanovni konvenciji. Napram poročilo razvidno je, da je nova stranka pridobila ogromno popolarnost med delavci in farmerji. Najbolj očiten dokaz . je, 500 delegatov, raznega poklica, ki jasno sam za sebe potrjuje, da je bila delavska stranka ne le potrebna, ampak nujna. Kajti 500 delegatov se ni zbralo na konvencijo, kakor gostje, da napolnijo dvorano in odobravajo govornikom, tembolj kot predstavniki iz raznih naselbin od unijskega gibanja, raznih drugih narodnih pokretov in delavskih skupin, izdelajo načrt za bodoče delovanje.
Nova stranka je sprejela tudi program, ki je v marsičem različen od drugih strank. Osnovno različen v tem, ker gre za enotnostjo kanadskega naroda v splošnem, posebno vzajemnost med delavci in farmerji, za podpiranje vojnih naporov Kanade; akcijah za ustanovitev druge fronte; brezkompromisno zmago nad fašizmom; tre pravično preuredi tev povojnega sveta.
Dotični program priobčimo v naslednji izdaji lista, zato se bomo delno omejili na obširnejšo razlago. Bolj važno je omeniti nekoliko besed o novi stranki in tudi pod skrajšanim imenom znano stranko CCF. (Co-operativ Commenvelt Federation).
Delavska progresivna stranka, je takoj na konvenciji naznanila svojo pripravnost za sodelovanje z CCF in celo za priključitev. Toda CCF je ironično zavrgla to pripravnost delavsko progresivne stranke z tem, češ da je to le maska komunistov itd. Od posameznih voditeljev CCF., ni nič nenavadna izpava. Saj so pred leti izjavljali na isti način in če bi delavci recimo, ki so bolj levičarsko naklonjeni sledili kaj takega v minulih volitvah, bi to bil poraz za CCF., ter obenem ljud-stav v splošnem. Kajti za današnji čas ni važno kako posameznik misli in želi, ampak kaj dela in kako razume one vrednote, ki prinašajo korist delavcem, farmerjem ter narodu in deželi v splošnem.
Dosti ljudi je, ki se strinjajo z komunisti; dosti jih je, ki se strinjajo z CCF., zatem pa z starimi strankami, če tudi v manjši meri, z to ali pa ono versko skupino, narodno itd. če cenimo demokratična načela po njihovem pomenu, tedaj bi ne smelo obstojati dvoma ali pa prigovora, da so delavci in farmerji upravičeni do svoje politične stranke, brez izjeme na njena načela in verske nazore, delujejo čimbolj skupno in enotno. Kajti če tudi predstoječa nevarnost se takoj vpričo neiz-raia v tako očitni meri, bodo pa posledice zaradi nesloge in razkola, tembolj usodne.
Upati je, da bodo vodje CCF sprevideli svojo trdovratno napako za času, ter postavili vprašanje sloge in vzajemnega sodelovanja na dnevni red, ne zaradi preleviti se v "komuniste", "socijaliste" ali pa kakoršne koli politične skupine, ampak zaradi interesov delavcev in delavk, farmerjev in delovnega ljudstva v splošnem.
PREGLED SVETOVNIH RAZMER
Kakor vsak drugi razvoj gotovih razmer doseže stopjno ki zahteva spremembo bodisi v akciji, taktiki, do gotove meje celo v politiki,-zlasti pa strateških vprašanjih, tako tudi v vojni.
V vojni kolikor igra vlogo oborožena armada z vsimi potrebnimi sredstvi proti sovražniku, toliko igra vlogu taktika in strateška da-lekovidnost za razvrstitev armade in orožja, ter podvzetju akcije ob pravem času. Nekaj takega bomo dobili zdaj v tekočih razmerah v svetu, oziroma v protifašistični borbi, ki so kakor razvidno desegle gotovo stopnjo in zahtevajo bolj odločne akcije ob vidni priložnosti za dobiti zmago v tem letu.
Za današnji svet ni tajnost, da je Rdeča Armada reŠevalka civilizacije. Oni ki trdijo češ da je bila Anglija sama nad leto dni, nimajo podlage opravičiti svojo trditev. Kajti Sovjetska Unija, prvič ni odklonila zavezništva z Anglijo in Moskva ni bila nič dlje od Londona pred in po 22 junijem leta 1941. Razdalja ki je delila to zavezništvo je bila v bistvu gotovih krogov v Angliji, ki so nezaupno se ponašali proti Sovjetski Uniji, ter odpošiljali posredovalce za sporazum enostavne ljudi, mesto resničnega vladnega zastopništva. Toda 22 junij, kot obletnica zločinskega napada na Sovjetsko Unijo z strani nemškega fašizma, je spremenjen tako položaj protifašističnih sil, proti faŠstičnega zavezništva, kakor tudi do cela karakter vojne. Od tega času sem, vojna je "l judska vojna" za obrambo narodne svobode in neodvisnosti. Dočim pa do junija, je bila vojna kakor tudi prejŠne vojne, za nadvlado in posest v svetovnem obsegu.
Leto dni pozneje podpisan je 20 letr.i palet vzajemnosti med Anglijo in Sovjetsko Unijo. Če tudi ni prišlo do istega pakta med Združenimi državami in Sovjetsko Unijo, je prišlo vsaj do boljeŠega razumevanja in medsebojne pomoči, največ po zaslugah bivšega ambasadorja Joseph E. Davies. Odobrena je kreditna trgovina "lend Lease" Bili, vključujoč Sovjetsko Unijo, skoraj po isti določbi kokor Vel. Britaniji. Da pa ni prišlo do pakta gredo seveda zasluge gotovim krogom v ameriškem State Deprat-mentu in gotovih protisovjetskih krogov, ki niso odnehali od svoje odvratne propagande proti Sovjetski Uniji, na podlagi ustvarjanju nezaupanje njej s ozirom na družabni red' in socijalistični sistem.
Toda podpisan je koalicijski mi-litarni pakt lansko leto, ki jeposebej podkrepil "Atlantsko Povelje" in toliko bolj zedinil zavezniški sporazum enotnih militarnih akcij. Posebej razumevalo se je ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi. Ljudstvo v splošnem je pričakovalo ustanovitev druge fronte, Še lansko leto, zlasti ko je bila Rdeča Armada v ofenzivi in na ta način prenašala vso težo nacistične moči na vzhodni bojni črti. Progresu naklonjene sile
takrat kakor tudi danes, so zahtevale ustanovotev druge fronte, opozarjajoč na apizersko politiko, katere povest bo menda ena od najbolj zlobnih v človeški družbi.
Na podlagi splošnega vznemirjenja in zahtev, zavezniška armada se je izkrcala v severno Afriko. Ta poteza delno je potolažila splošno vznemirjenost zaradi odlašanja na drugo fronto. Izmed drugih poročil, jasno se je održala celo nestrp-ljivost med armado v Vel. Britaniji, kjer so nekateri oddelki prebili nad dve leti brez akcij. Dokler je svet v splošnem potrpežljivo z vso vnetostjo zasledoval razvoj operacij v severni Afriki, klical in pozdravljal zavezniško armado, ni z tem odnehal od objektivne zamisli na drugo fronto. Temu najboljši dokaz je sklep konference v Casablanco, ki ni mogla prezreti to resničnost. Izjava zavezniških voditeljev je bila očitno vprid drugi fronti in čakalo se je le na trenotek. Opozarjalo narod v Franciji, da str-plivo čaka, ker dan osvobojenja ni več daleč. Ravno tako v drugih državah zasužnjene Evrope. Toda v-kljub obljubam in opozarjanju naroda v Franciji, ter drugih krajih Evrope, preteklo je ne samo nekaj mesecev, ampak neposredna priložnost za naval na evropski kontinent v času zadnje ofenzive Rdeče Armade pri Stalingradu, ter zdaj ob padcu Musolinijevega režima in ponovne ofenzive Rdeče Armade.
Res da je okupirana Sicilija, italijanski otok na sredozemskem morju, kar postavlja zavezniško armado neposredno na prag Italije, bazično za Balkan in južno Francijo. Vse to pa daleč od resnih in činkovitih udarcev proti nacistični sili od ene in druge strani z tem je podaljšana vojna, ter so pomnožene materij alne in tudi fizične žrtve.
ZAVEZNIŠKA KONFERENCA V QNEBE-U
V zadnji izdaji Edinosti pod naslovom: "Sovjetska Unifa opozarja na odlašanje druge fronte", kar je prevod iz mesečne revije "Delavski razred in vojna", jasno se izraža nezadovoljstvo Sovjetske Unije radi zavezniškega odlašanja ustanoviti drugo fronto v zapadni Evropi. Toda ako bi prištevali nezadovoljstvo le Sovjetske Unije brez vključitev zasužnjenega naroda v Evropi, ter narodne pripravnosti za neposredno akcijo na evropskem kontinentu, bi bili površni in neobjektiv-ni. Najbolj podobni onim, ki skušajo opravičiti odlašanje za drugo fronto, na podlagi "too big ads" (nacistične premoči na obrežju), ali pa zopet drugim, ki razlagajo "bombardiranje" mest v Nemčiji in Italiji ; kot edino dober način da se jih prisili na kapitulacijo in končno tretjim; ki napovedujejo ogromne žrtve z ene in druge strani pa, nezadostna pripravnost za invazijo kontinenta. V nižji kategoriji dobimo seveda one elemente, ki računajo drugo fronto za "komu-
Mir je mogoč le z demokratično Italijo
Nobena narodnostna skupina ni imela toliko izkušenj s fašizmom kot onih 600.000 Jugoslovanov — Hrvatov in Slovencev — ki žive v ozemlju, ki je do leta 1919 pripadalo Avstro-ogerski, t. j. v Istri in Primorju, je izjavil g. Sava Kosanovič, član protinacistične in protifašistične vlade od 27 marca 1941 v interwew-ju z urednikom lista "Aufbau".
Jugoslovani so morda oni narod, ki ima največ razlogov, da črti italijanski fašizem, pravi Kosanovič. Italijani so na spornem ozemlju zaprli ne le vse jugoslovanske Šole in ukinili vse jugoslovansko časopisje, temveč so celo poitalijan-čili imena mest in ljudi. Da, celo na grobovih so izbrisali čimveč mogoče jugoslovanskih napisov in jih zamenjali z italijanskimi. Ni torej čudno, da je v tem delu Italije nastal mnogo močnejši odpor pro ti fašizmu nego drugje.
Junaštvo naših zena
Dne 6 aprila 1941 so Nemci in Italijani napali Jugoslavijo ter jo deloma okupirali, deloma pa izročili jugoslovanskemu kvizlingu, da jo prevzame kot nekakšen "fu-chrer", češ da je "neodvisna" va-zalska država.
Preokret v Italiji bo izzval med Jugoslovani podvojen odpor proti Italijanom in Nemcem. Če pride zdaj do zloma Italije, bodo vsi Jugoslovani razen onih par kvizlin-gov, ki žive od plače nacizma ste-zali svoje roke k zaveznikom. Toda le ako postane v Italiji prava demokracija, se bomo brez težav sporazumeli glede spornega terena. Kot vsi iskreni demokrati, se tudi jaz bojim kompromisov . . .
Kosanovič smatra, da je "skupnost odpora" najmočnejše orožje proti nacizmu in fašizmu. Ta odpor mora biti v isti meri naperjen proti nacizmu in fašizmu kot proti kvizlingom.
nistično" propagando in edino Sovjetski Uniji vprid.
Zaprav kakšen je točasno položaj ? Prvič, Rdeča Armada je v ofenzivi.Nad 200 nacističnih in salitetnih divizij je na vzhodni bojni črti. Do danes in napram poročilom nacistična sila je vničena nad 7 milijonov le v vojaštvu na vzhodni bojni črti, neračunajoč ogromno količino vojne opreme. Od druge strani zavezniška armada je okupirala Sicilijo. Podrt je Musolinijev režim v Italiji. Narod manifestira svojo pripravnost za mir in svobodo. Narodno Osvobodilna in Partizanska armada v Jugoslaviji, porazila je že Šesto nacistično ofenzivo. Narodno vznemirje v Bolga riji, Rumuniji, Madžarski, narašča in salitetni privrženci si prizadevajo pod težo neznosnih ukrepov obdržati oblast. Naraščajoči revolt naroda in sabotaža v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Norveški, Poljski in Čehoslovaški.
Drugič: Zavezniška pripravnost zadnjih dveh let, brez večjih akcij, je daleč v ospredju od lanskega leta, tako z potrebnimi sredstvi za invazijo, kakor tudi z izurjeno armado. Ako bi vposlil le polovico bojnih letal in bombnikov poleg vojnih krstilcev, minonoscev, ter obrambnih križark čez Angleški kanal, je ni obrambe, ki bi vzdržala težo eksplozije in bi bila prisiljena odstopiti daleč v obrambo Šele drugih obrambnih in celo mogoče tretjih pozicij na francoskem obrežju. Nevarnost pred podmornicami nima tudi podlage, ker iz dosedajnih poročil prevoz čez Atlantik, ni imel skoraj nikakorš-nih izgub. Torej če bi zbral vse pomorske priprave za naval čez kanal, nedvomno da se naredi jekleno baražo, kateri ne bodo kos vse nacistične podmornice in tudi zračna sila.
Tak položaj protifašističnega zavezništva objektivno nalaga spremembo o dosedajnih akcijah in dejansko daje prednost ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi.
Druga fronta v zapadni Evropi, ni "komunistična" propaganda, tudi ne izključno vprid Sovjetske Unije. Ona je objektivna naloga najkrajšega pota do zmage nad nacistično zverino v Evropi. Narod v zasužnjeni Evropi, je že neštetokrat slišal o trenotku rešitve, toda odlaša se dan za dnevom. Ogromne žrtve ki jih daj a tako Rdeča Armada vred z narodom Sovjetske Unije zadnje dve leti, ter žrtve zasužnjenih narodov v Evropi za osvobojenje, je vendar pričujoče dejstvo ne propagande in izključno volje posamezne skupine ali pa države, nego izključno in neposredno nalega zavezniškega sveta za takojšno akcijo invazije zapadne Evrope. Naloga človekoljubnih sil sveta, da se zmanjšajo ž^Jve in da se čimprej zadobi zmago.
Točasno je v teku zavezniška šesta konferenca. Dorthy Tompson je v enem svojem članku postavila vprašanje: "Kako je mogoče da se vrše zavezniške konference v času ofenzive Rdeče Armade?" Res za-ničilno vprašanje, tembolj ko pričamo odvratnemu delovanju proti-narodnih sil v času, ko je potreben sporazum in sodelovanje vsih svobodoljubečih sil. Od druge strani primijer Vel. Britanije Mr. Churchill je dejal: "RUSIJA JE ZASLUZILA NAŠO POMOČ". Imet-nih izjav se ni manjkalo v zadnjem letu, toda izjave so zelo dobre če izražajo svoj pomen. Kadar pa jih prekaša termin njihovega pomena, tedaj ustvarjajo ne samo nezadovoljstvo, ampak celo dvom o svojem pomenu. To je pa lahko usodno za obče stvari.
Rezoltat sedajne konference bomo pričali v bodočnosti, kakor smo tudi prejšnim. Toda če bo nasledil po akcijah prejŠnih sklepov in celo v Casablanko, tedaj bo bodočnost opozarjala na sklepe konference v Yuebec-u, kot sklepe, ki niso dejansko služili splošnim ampak enostranskim interesom v borbi proti fašizmu. Enostranski interesi brez skupnosti so pa lahko usodapolni za svet.
Podgornjim naslovom Vse Slovanski odbor vam pošilja članek po Dragotinu Guštinčiču, ki se glasi:
"Neprestana borba Jugoslovas-kega naroda že nad dve leti proti najbolj brezobzirnega sovražnika Slovanov — proti Hitlerjevih razbojnikov in vničevalcev, je spremenila obenem naže ženske. One niso več enostavne hišne gospodinje in delavke, kakor smo jih poznavali pred to vojno. Ne. V tej naporni in odločni borbi, one zavzemajo ne manj važen položaj v borbi od svojih očetov, moža in bratov. Nove vrline junaštva in v-ztrajnosti se žari pri njih o čemu nism# vedeli in se nadejali prej. Od prej enostavne hišne matere, žene in dekleta, so postale v zadnjih letih poplnoma enak tovariš z moškim v nemilosrdni borbi.
V tej borbi one so pokazale nove kvalifikacije, sposobnosti in v-ztrajnosti, katere lahko primerjano z slavo junaštva naših mož, ker naša domovina pozna Število naših junaških žena, ki so sodelovale v borbi. Toda v pretelosti to so bili le redki slučaji. Danes v brutalni borbi proti okupatorjev, ogromno število naših žena, se bori v vrstah Partizanov. Mnoge od njih resnični heroji. Nekoliko slikovitih primerov in imen naših junaških žena:
Učitelj ca Lela Panovič, je zapustila miroljubni Šolski pouk takoj v pričetku invazije, vzela pušku in ročno bombo, ter skupaj z svojim možem se pridružila Partizanom. Ona ni samo vztrajno prenašala težkoče živlenja po barakah in raznih kotlinah, ampak je njeno ime prekrito z neprimerno vztrajnostjo in korajžo borca. Ranjena v borbi, ona je zadržala Hitlerjevce v eni dolini do zadnjega naboja in poslednjega vzdiha svojega živlenja. Junaške smrti je umrla.
španskemu Kvizlingu postaja vroče
London — Glasom tukajšnih poročil se trdi, da se so zadnjega tedna vršili pregovori med Brit-skim ambasadorjem Sir Hoare in Španskim kvizlingom generalisimo Franko. Trdi se, da si Britski krogi prizadevajo pridobiti Franka na svojo stran v zameno oborožiti špansko armado v borbi proti osišču. Toda, Franko vztraja" pri enostranski "nevtralnosti", to je dajati pomoč in držati vezi z Hitlerjem, mesto prelomiti odnošaje in se priključiti Zedinjenim Narodom.
Predobiti Španskega kvizlinga na svojo strano, ne pomeni predobiti Španskega naroda, da bo podpiral one krmilce, ki so prišli na oblast z pomočjo nemških in italijanskih fašističnih bajonetov. Krmilci, ki so zaščiteni po gestapovcih in fašistični miliciji. Resničen zaveznik Zedinjenih Narodov je Španski narod.. Kako se zdaj maščuje apizers-ka politika v tem oziru proti interesom Zedinjenih Narodov, je dokaj očitno samo po sebi. Ako bi bila Španska Republika dobila pomoč od zunaj nega sveta mesto zlo-rabnega "neintervencijskega odbora", ter blokado po morju, bi danes nudila ogromno pomoč v borbi proti fašističnih zločincev. Toda pregovori z fašističnimi kvizlingi, če tudi uspešni, ne bodo pridobili simpatijo naroda, tudi ne njegove podpore razen, da se sestavi vlado, ki bo odgovarjala narodnim težnjam-
Španski kvizling, ostane le om-ražen fašistični zločinec v očeh Španskega naroda. Težke rane triletne vojne, se Še niso zacelile in skelijo v plamenu mržnje in osve-te. Po vsih prepisih mednarodne kazni nad fašističnimi zločinci, generalisimo Franko, ne more biti izjema. Tudi on spada pod isto kazen.
POZDRALJENI DELEGATI
V imenu Upravništva in Uredništva Edinosti, pozdravljamo delegate prve konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, ter ji želimo obilo uspeha.
Sto in sto deklet Belgradske Univerze", se je pridružilo Partizanom. Mnoga od njih se so borila z arož-jem proti sovražnika. Zelo imeniten primer nam podajate sestre, Ivka in Bronislavva Milič, katere ste pozneje zapadle v roke Hitlerjevih razbojnikov in potem streljane. Zatem dekle Leposlava Stanenko-vič iz Leskovca, ki je skupaj z svo-zana Gajer, kateri je pretrgal nemš-življenje na oltar svoje domovine.
Iz glavnega stana izdajalca HrvaŠkega naroda, Paveliča, pravi poročilo, da je med onimi, ki so pomladi 1942 organizirali partizansko borbo v Dinarskih planinah na HrvaŠkem, bila Nadja, žena parti-okupirali mesto Gačko v Bosni ke telefonske in telegrafske vezi na postaji v Zagrebu. Ko so fašisti okupirali mesto Gacko v Bosni 1942 leta, so pobili vse ranjene partizane in bolničarke v mestni bolšnici. Edino je uspelo uiti bolničarki Mariji Kustririč, ter se pridružiti svojemu oddelku, kljub temu da je bila med potjo štirikrat ranjena. Ne manj zaslužna igralka Jelena Nedelj kovič, katera se že dve leti bori v vrstah partizanov. Zatem je Število žensk v partizanski armadi v Sloveniji.
Posebno je znana partizanka dekle edino znana pod imenom "Ančka". Do danes ne vemo o njenem pravem imenu in rojstnem mestu, toda ona je znana vsakemu človeku, ženam in otrokom v Sloveniji. Ona je strah Italijanom.
Enkrat ko je Šla na poizvedovalno patrolo, razorožila je tri italijanske vojake, ter jih prignala na glavni stan partizanskega oddelka. Dostikrat ženske v partizanski armadi, izvršujejo najnevarnejši posel. Pod njihovem nadzorstvom je do cela zdravniška posluga. Ju-goslovanke niso le pripomočni oddelek partizanski armadi, ampak resnične bojevnice z svojemi možmi, brati in očeti. One zavzemajo zelo važne in odgovorne položaje.
V Partizanski in Narodni Osvobodilni armadi, so ženske tudi pri stroojnicah, mortarjih, polu-strojni-cah in celo pri topništvu. Poleg tega njihova je posebej skrb za ranjence, telefon in radio opravila. One se zavedajo da zmaga ne pride sama ob sebi, ampak se jo mora priboriti. Njihova junaška in vztrajna borba žari na obzorju in naznanja zmago!
D. Gustinčič.
FINSKA V RESNIH RAZMERAH '
Stockholm — Sem dospela poročila trdijo, da si Finska reakcija prizadeva najti pota in načina predložiti "za mir z Sovjetsko Unijo. S ozirom na to prišlo je celo do pregovora vred z nekaterimi krogi i Švediji, da bi se izkoristilo Vel. Bn-tanijo za posredovalca. Zdi se pa, da je taka zamisel ostala neuspešna ker Vel. Britanija noče imeti odgovornost za Finsko reakcijo, ki je podpirala Hitlerja v borbi proti Sovjetski Uniji.
Ni čudno če se je torej pojavila taka zamisel pri socijal-demokratih. Kajti kadar koli je bila bužuazi ja v stiski, se je izključno oslanjala na socijal-demokrate, ki so na zvit način jo rešili pred katastrofo, ter z tem podaljšali jarem za večino delovnega ljudstva.
Zdaj seveda, ko so skoraj Šteti dnevni Hitlerjevi vojni maŠini in druge strani do skaj nosti izčrpan Finski narod, iščejo pota Finski socijal-demokrati, da rešijo katastrofo ki končno preti vred z Hitlerjem in Manerhaimom, tudi njim v povojni Finski. Kljub izdajalski sramoti in neoziraje se na tisoče žrtev finskega naroda in žrtev sovjetskega naroda, si prizadevajo na eden ali na drugi način opravičiti svoj položaj s znanimi izgovori in hinavŠčino. Toda nihče drugi kakor Finski narod sam, bo obračunal z takimi v domačih zadevah poznavajoč jih še iz zadnje narodne revolucije po prvi svetovni vojni, toliko bolj pa v sedajni, ki so zvesto podpirali Hitlerja in Menerhaima, mesto narodnih in mednarodnih interesov.
NAJ ŽIVI PRVA KONVENCIJA Z. K. S.
Timmins — Na redni seji ood-seka Z. K. S., ki se je vršila dne 8 tg. m., smo sklenili prirediti piknik v korist prvi konvenciji in za gomoč listu Edinosti. Obenem na tej seji sta bila izvoljena delegata, Frank Brkopec in Margareta Slak.
Smatrali smo za potrebno sklicati seja ne samo rednih članov, ampak Slovencev in Slovenk v splošnem v tej naselbini. Zato smo napravili primerna vabila, kjer smo omenili, da ima vsak pravico voliti in predložiti delegate za prvo konvencijo Zveze. Kljub temu seja ni bila po število uspešna, kakor smo sicer pričakovali. Zakaj, to je še vedno vprašanje?
Tukaj pri nas na severu je bila kakopak tudi sezona za borovnice in maline. Ljudje so komaj čakali nedeljo, da dobe prosti čas, za nabirat edino sadje, ki tukaj raste, da na ta način pripravijo nekaj za čez zimo. Tudi letina prav dobro -kaže v tem letu. Mogoče da je to vzrok, vsaj pri nekaterih^da se niso vdeležili seje; pri nekaterih pa kakor navadno je seja vedno druga ali pa tretja točka na dnevnem redu. Je le vedno izgovor in drugim pa vedno primanjkuje dovolj času. Tako gredo stvari tukaj dan za dnevom in leto za letom.
Začeli smo kakor je omenjeno pripravljati vse potrebno za piknik. Bili smo že v skrbeh, kakšno bo vreme, ko bo slovenski piknik. Na seji smo pa pozabili omeniti, da v slučaju slabega vremena, ali bomo preložili piknik, ali pa mesto tega priredili sicer domačo zabavo.
V petek in soboto, je padal dež, ter je mrzli veter vlekel čez severno pokrajino. Nekateri so nam že smeje rekli češ: "Slovenci bodo imeli piknik v hiši ali pa pod dežnikom". V nedeljo zjutraj pa kakor nalašč, pokazalo se je lepo poletno solnce na jasnem nebu brez kakšnega oblaka. Piknik bo, smo si veselo vzkliknili — in tudi res je bil !
Slovenci so se pokazali v lepem Število, posebno iz South Porcupine, katerim gre seveda zahvala, kakor tudi posetnikom Slovencem in Hrvatom in Schumacher in Timminsa, da je piknik uspel. Čistega dobička je bilo na pikniku $129-97 centov. Skupna vsota je namenjena kakor je omenjeno za prvo konvencijo Zveze in vprid listu Edinosti.
Torej v imenu odbora se prav lepo zahvaljujemo vsem posetnikom, ki so nam Šli na roko in pomagali k tako lepemu uspehu. Ne-vem ali se naj tudi zahvalim "mu-žu" vremena, ki je dal tako lepi dan 15 avgusta.
Bratje in sestre! Konvencija se približuje. Koliko delegatov bo na konvenciji, je ležeče na nas. Glavni odbor je nemogoč pomagati tako finančno, kakor tudi ne osebno, ker to je zadeva prvič odsekov Zveze in drugič vsih drugih Slovencev in njihovih društev, da pošljejo svoje delegate. Potrebno pa je da se udeležimo vsi konvencije, člani Zveze, raznih drugih društev, čitatelji E-dinosti itd., oziroma po svojih delegatih.
Res da ni mogoče da bi bili vsi delegati, lahko pa skupno damo malo truda, da bo konvencija res uspešna. Kajti ne glede na vse drugo, ona je zgodovinskega pomena. Če tega nevidimo recimo danes in nemoremo razumeti v oni meri kakšno predstavlja, bomo to spoznali v bodočnosti. Obenem po razgovoru z drugimi razvidno je, da nam je list nujno potreben. Kako pogosto bo izhajal, je odvisno od nas samih. Kajti Edinost je nai list, narodni list. Torej to so važna vprašanja pred konvencijo.
Naše geslo naj bo: Še enkrat močnejša Zveza Kanadskih Slovencev in Edinost, tednik v letu J. 944.
Živela prva konvecija Z. K. Slovencev.
Martin Bayuk, gl. Predsednik.
ODSTRANIMO MRZNJO, PREZIR
IN SEBIČNOST
Toronto — V zadnjem dopisu, ljučju prispel v Norveško iz Jugo ki je bil obenem tudi moj prvi, sem j slavije, oziroma ušel gotovi smrti pripomnil da bom enkrat pozneje j kljub temu, da ga je Nedečeva ob-malo obširneje poročal o tukajšnem ! last izročila nacistični okupatorski
zanimanju« Slovencev, ter drugih razmerah. Kar sem obljubil bom tudi izpolnil, če pišem resnico, naj čitatelji razsodijo zlasti tukajšni rojaki, obenem pa kaj me je napotilo ^a to pišem.
Koliko je med nami Slovenci v Toronto zanimanja za kake nas tikaj očih se stvari, naj navedem samo en primer: "Prednedavnim povrnjen Partizan, Radovan Dimovič, je imel predavanje o razmerah borbe in neizrečnimi težkočami našega naroda v starem kraju.
Po naključju in z pomočjo Britskega poslanstva v Švediji, mu je uspelo priti v Anglijo, oziroma rešiti se enkrat ko je pobegnil in kon-cetracijskih taborišč v Norveški. Tako je z posredovanjem (AngeŠ-kega ne jugoslovanskega) poslanstva prispel v Anglijo, zatem pa sem v Kanado. Že samo dejstvo je zanimivo, beg iz koncetracijskega taborišča v Norveški; beg čez mejo v Švedijo in potovanje v Anglijo in Kanado, ko bi ne bilo recimo nič drugega. Toda on je po nak-
oblasti, katera je pobila na stotine resnih narodnih borcev na ta način, pa tudi z načinom posredovanja Mihajlovičevih četnikov. Torej to ni povestna preteklost, ne izvirna poročila iz raznih virov o razmerah in teŠkočah v Jugoslaviji,ampak živa^ priča po človeku, ki je kakor omejeno ušel gotovi smrti.
Koliko Slovencev nas je bilo prisotnih na dotičnem predavanju o-čividca o strahotah vprizorjenih po-fašističnih zločincih v starem kraju? Predavanje ni bilo tajno ampak naznanjeno potom časopisov, letakov in tudi javno na pikniku dan poprej. Da ne pretiravam število, nas je bilo menda od vsih Slovencev živečih tukaj v Toronto, toliko da se mi ne zdi vredno omeniti števila.
Po mojem mnenju zadostuje to delno za potrdilo našega zanimanja o resnih stvareh od katerih niso celo naši interesi ločeni. Nemislim da je vsak mogel prisostovati predavanju, ker jih dosta dela nočne Ših-te, drugi so pa mogoče bili zapos-
Predkovenčna diskusija
Le par dni preostane predno se bodo zbrali delegati iz raznih naselbin od odsekov Zveze, morda tudi drugih društev in skupin, za prvo konvencijo Zveze Kanadskih Slovencev.
V dosedajni diskusiji nekoliko članov in članic, podalo je svoja mišljenja, sugestije in priporočila. Pričakovati pa je, da bodo delegati na podlagi dosedaj nega delovanja, ter diskusije po odsekih, obogateli konvencijo in ji dali novega okrep-čila, tudi nove moči; za nadaljevanje plemenitih ciljev, ki jih kot narodna skupina hočemo z našo vdanostjo za demokracijo in svobodo, pomagati ustvarjati.
Poleg dobre strani v dosedajni diskusiji opaža se neka omejenost. Ni bilo dovolj razlage po dosedaj -nih pravilih Zveze, ki so vsekakor osnovni potokaz k osnovnim nalogam konvencije. Manj ali pa več omejili smo se izključno na stvari starega kraja, katere so «e manj važne posebno za nas Slovence in druge sobratske narode v Jugoslaviji, od tukajŠnih, kjer smo dnevno odvisni od živlenjskih, delovnih in gospodarskih razmer. To je z ene in druge strani pa, osnovne naloge in pripomočna sredstva v obsegu protifašistične vojne.
Osnovno vprašanje pred konvencijo ter Slovenci kot narodno celoto je, da strne v bratski slogi in vzajemnosti svoje sile; podpirati vojne napore Kanade in njenih zaveznikov v borbi proti osiŠču. Najprej je potrebno zmagati nad krviločnim sovražnikom; osvoboditi zasužnjene narode, ne z miloščino in darili, ampak z puško, topom, tankom in z armado. Potrebno je vničiti sovražnika v Evropi. Da se to doseže je potrebna tako nezlomljiva sloga in enotnost vsih narodnih skupin, kakor tudi neizmerna zaloga sredstev za armado.
To osnovo motamo spoznati in dejansko tudi jo izpolnjevati z večjo vnemo in aktivnostjo, kakor dosedaj. Spoznati moramo, da smo kot narodna celota neločen sestav kanadskega naroda. Z njim je
vezan naš živlenjski, gospodarski in narodni obstanek.
Drugo osnovno vprašanje je, proširiti in zgraditi močno enotnost kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov, vred z drugimi skupinami Slovanov in vred z kanadskem narodom kot celoto. Taka enotnost nam mora služiti ne samo za zmago nad sovražnikom na bojnem polju, ampak tudi v domačih zadevah, da se ne povrnemo v dobo brezdelja, revščine, bede in pomanjkanja. Zato je naloga konvencije, da poleg osnovne naloge v borbi proti sovražniku, za brezkompromisno zmago nad njim, razmotriva sicer o vpražanjih, ki se tičejo tako nas, kakor ljudstva v splošnem, za povojno preureditev. Zmaga nad sovražnikom je neločeno vprašanje od povojnega sveta.
In tretje osnovno vprašanje se tiče nas izključno s ozirom kako in na kateri način bomo pomagali našemu trpečemu narodu. Ponekod
POSNEMAJMO MALI GERALTON
Port Arthur — Kot obično vsako leto, sva tudi letos šla z mojim možem in z otroci, na obisk k našim znancem in prijateljem v znani Geraldton. Zato ob tej priložnosti je sicer moja želja in tudi družine skupno, povedati nekoliko besed o tamkaj Šnih rojakih in priseljenci. So to namreč neke vrste ljudi, da se človek počuti med njimi kakor doma pri svoji družini. Postrežljivi in uljudni!
Po imenu nemorem omenjati vsakega posebej, ker bi vzelo preveč prostora v listu, nego se vsim skupaj najlepše zahvaljujem za njihovo gostoljubnost in prijaznost, katero so nam izkazali za čusu našega bivanja med njimi. Obenem mi je tukaj omeniti njihovo skupno delo v napredku društvenega živlenja.
Opaža se med njimi složnost in solidarnost, kot menda v malokateri naselbini. Namreč prišla sva tom ravno ko se je vršil skupni ali pa bolj znano vse-slovanski piknik. Kar iznenadena sva bila! Lahko rečem, da tako zabavnega piknika nisem bila deležna že precej časa. Bilo je vse veselo in živahno, kar se mi je dopadlo kljub temu, da sem bila takoj ob prihodu "aretirana" in da se je to ponavljalo nekajkrat. Seveda človek ne rad se se podvrže "aretaciji", toda to je neke vrste aretacija v veseli družbi in aretiranec plača gotovo kazen, ali pa mora kdo drugi odkupiti, kar gre vprid skupnega dohodka piknika. Geraldčani so skoraj pravi majstri v tem oziru! Izkoristijo na poseben način vsako priložnost.
somiŠlenja zbirati denarne prispev- I Toda njihova družabnost ni izklju
ke, naložiti jih v vojne bonde in na ta način zajamčiti prvotno pomoč k. 'ar se ukaže priložnost in bodo direktne vezi dopuščale. Neki so pa mišlenja, da se bodo najprej prepričali, komu se bo izročil denar? Pogovor vsekakor je, da ne jugoslovanski zamejni vladi, ampak narodnemu predstavništvu.
Po mojem mišlenju in s ozirom na varščino denarnih zbirk, je pripravno za konvencijo, da določi tako zbirko na račun organizacije, ne glede potem na to, če je ta denar naložen v vojne bonde. Kajti oorganizacija kot celota, bo v takem slučaju določala, komu in kdaj izročiti denarno pomoč našemu narodu.
Ta tri osnovna vprašanja sem smatral za potrebno navesti po mojem prepričanju, da se konvencija v celoti posvetuje in izdela bodoči načrt v obsegu istih, za naše delovanje kot narodne celote in tudi organizacije posebej. Obenem pa da ni omejena diskusija izključno zaradi naših narodnih čutov, ki so vsekakor izraz globoke narodne
čno patriotična le v Geraldtonu. Oni so prispevali za uspeh našega piknika Slovencev in Srbov v Port Arthurju, ki se je prednedavnim vršil. Ker sem pozabila se zahvaliti vsem za njihov prispevek, naj jim izrečem tem potom zahvalo tudi v tem oziru. Kajti mednjimi sem nabrala precej glasov za našo kraljico piknika v Port Arthur j o, ki se je vršil malo kasneje.
Dalje obiskala sem stan "Rdečega Križa". Kako lepo se mi je zdelo, ko sem našla tu zaposlenih skupino naših žensk, za pomoč zavezniškim armadam. Kar nekam sramežljivo se sem počutila zaradi tega, ker tudi v Port Arthurju smo takoj ob pričetku vojne aktivno sodelovale ženske pri takem delu.
Zdaj pa je vse to nekam zaspalo. Ali je opravičenega vzroka za to, nevem. Zdi se mi pa, da ga ni, ker tako delo je vendar potrebno, humanitarno in človekoljubno, ne le dokler bo trajala vojna, ampak celo tudi povojni bodo potrebe za tisoče revežev v zasužnjeni Evropi, neizmerne.
Torej z eno besedo "mali" Geraldton, nam daje vzgled v marsičem, da ga posnemamo tudi v drugih naselbinah. To je vzgled, ki poleg vsega drugega recimo gostoljubnosti in prijaznosti izraža globoko zavest za narodne stvari — stvari tekoče dobe za narode in človeštvo. Tak utis sem dobila o naših vrlih rojakih tako Slovencev, kakor tudi Hrvati in Srbi, ki mi ostane globoko v spominu.
Kakor smo brali v izjavi glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev, se vrši prva konvencija dne 4 in 5 septembra, te imenovane organizacije. Kakor menda drugod, ji tudi jaz želim obilo uspeha. Želim da so njeni sklepi v smeri enotne fronte vsih Slovencev, Hrvatov in Srbov, da čimprej staremo Hitlerizem in rešimo svet suženjstva. Želim, da bo njen sad rodil močno organizacijo kanadskih Slovencev, za njihov narodni in kulturni napredek.
Torej, Še enkrat se lepo zahvaljujem znancem in prijateljem v Geraldtonu, ter pozdravljam čita-telje in naročnike tega lista.
Vera Marohnič.
Obisk v Uredništvo
zavesti, svobodoljubnosti in požrtvovalnosti. Tembolj, da konvencija zboruje po onih vprašanjih ti-kajočih se za današnji čas ki so od prvotne naloge, ter obenem ži-vlenjskega in za narodni obstank, važna in pomembna.
G.M.
Zadnjega tedna ste obiskali Uredništvo, družini Gorše in Lesar iz Sudbury. Prijaznost in vljudnost, ste zares lepi vrlini človeka, ki jo dobimo tako pri družini Gorše, kakor tudi Lesar. Seveda ob tej priložnosti ni zmanjkalo tudi raznega pogovora. Posebno sta Jože Gorše in Jože Lesar, imela prav dosti za povedati o ravnokar minulih volitvah in zanimanju ljudstva v Sudbury. Zdi se, da sta precej dobro podkovana oba s ozirom na tekoči položaj protifašistične vojne, ter tudi za povojno preureditev.
Medtem sta obiskala Uredništvo dva sosednja rojaka iz Zruženih držav. Anton Zornik, zastopnik "Prosvete" glasilo Slovenske Narodne Podporne Jednote, ter A. Klemenčič, kateri pa ima svojega brata, tukaj v Toronto. Upamo da bosta za času svojega obiska med kanadskimi rojaki, se počutila prav po domače kakor po navadi z prijaznostjo tukajŠnih Slovencev in nji hovih družin.
Hvala, za obisk, Uredništvo.
leni privatnem opravku itd. To je izjema. Toda sodeč po Število prisotnih, bi človek mislil da je prav neznatno število nas v Torontu. Vsaj tako imajo dojem druge narodnosti, če tudi vedo prav dobro, koliko nas je tukaj stanujočih.
Ko pa pogledamo stvari v svetovnem obsegu, vidimo da celi svet gre za napredkom in da utira pot progresu. S redko izjemo bomo dobili človeka, ki tako brezbrižno stoji na domačem pragu, kateri se je omejil edino na samega sebe. Celo Indijanci v daljnem severu naše domovine, niso ostali le pri svojem lovu na divjačine in ribe, ampak ko je bila kampanja za pomoč Sovjetski Uniji, so tudi oni zbrali gotovo vsoto in jo odposlali odboru vprid Sovjetski Uniji. Dostikrat se je pa slišalo, češ si kakor Indijanc, kar je pomenilo nekaj nekulturnega. Toda resnica je ravno nasprotno, da tudi Indijanci se zanimajo za tekoči čas, posvetujejo med seboj o gotovih nalogah z katerimi hočejo kot narodna skupina se izkazati vprid gotovih stvari v borbi proti fašizmu.
Torej zanas kot narodno skupino so ravno tako naloge, da ne prepuščamo čas in priložnost če je to predavanje, seja ali pa shod, kjer se govori in posvetuje o narodnih težkočah, osvobodilni borbi in načrtih za bodoči povojni svet. Prepustiti da drugi rešavajo o naših vprašanjih, ni pravilno in tudi nismo opravičeni za kritiziranje kakor-Šne koli narodne skupine. Mi moramo sami delati, sami se zanimati za splošne stvari vred z drugimi narodi tako, da kadar se bo vodila odločna beseda za spremembo ene ali pa druge stvari v novi domovini ali pa starem kraju, da smo zraven in da smo zastopani, kot narodna skupina.
Zavist, prezir in sebičnost mora izginiti, tako v svetu, kakor tudi med posameznim narodom. To geslo napolnjuje zevest človeka v splošnem, da koraka v tekoči vojni kot človek, za novo in pravično povojno človeško družbo. Kajti zavist, prezir in sebičnost, je na Škodo ne samo posameznika, ampak skupnosti in najboljši prijatelj nesreči in trplenju. Zato je skrajni čas, da spoznamo do cela današnji čas ter kot ljudje 20 stoletja, delujemo za srečno bodočnost naroda in človeštva.	L. Troha.
IZ BLAK STURGENA
Cenjeno uredništvo. V prilogi I" Delavci niso nikdar dozdevali o vam pošiljam denarno nakaznico svoji živlenjskih nalogah, vedoč v znesku $10.05 centov, kar sem vnaprej da je edino svoboda meja
zbral na nabiralno polo za tiskovni sklad, ter tridolarja čestitka k prvi obletnici z moje strani. Skupaj $10. 05. centov.
Res da je malo pozno toda nikdar prepozno če računamo, da je list odvisen od nas samih, to je od podpiranja za tiskovni sklad. Cena naročnini bi ne mogla kriti izdatkov čez leto, ko bi ne bilo dobro-voljnih prispevkov. Ti vzdržujeju list, da redno izhaja za kar si Štejemo v posebno zadovoljstvo delavci in delavke, ker nas pravilno vodi in daje navodila po kateri poti naj korakamo, da pridemo v boljšo in srečnejšo dobo za narod in človeštvo. To je tista vrednost ki jo moramo spoznati v Edinosti, da ta ne piše članke o dozdevanju na eno ali pa drugo zadevo tekočega časa, ampak objektivno in prepričevalno o gotovih nalogah naroda in mednarodi.
So časopisi, ki so napolnjeni ži-ahnih dozdevanj. Napolnjeni z raznimi vestmi iz raznih virov. Ko pa zbereŠ vse skupaj in hočeš izvleči | Cenjeno uredništvo: Priloženo končni zaključek, tedaj pa opaziš j vam pošiljam dva dolarja za nove kako se ti je izmaknila pravilna pot ^ naročnino. Prosim da takoj pošljete k izhodu iz ene ali pa druge za- . list novemu naročniku, deve.	Gerden,
njihove borbe za obstanek življenja. Dozdevajo o posameznih stvareh le oni elementi, ki zakrivajo pravilne naloge delavca in delovnega ljudstva v splošnem, na račun svojega položaja. Toda resničen delavski časopis ne bo nikoli dvomil in dvomljivo se ponašal v današnjih nalogah za pobiti sovražnika, rešiti svet suženjstva in trlenja, ter urediti socijalne in družabne razmere na podlagi svobode in pravice.
Ob sklepu pozdravljam uredništvo in čitatelje lista — listu pa želim obilo uspeha.
Tony Jerše.
IZ PORT ARTHURJA
Priloženo pošiljam tri ponov naročnine. Nekoliko naročnikov v je preselilo in prosim da se jit.i pošilja naročnina na novi naslov, kakor je na kuponih naslovljeno.
F. Cimprič.
GARSON ONTARIO
ZNAČILNI SKLEPI ZEDIN-JENEGA ODBORA
PA ŽE NEKAJ
Iz poročil razodeva se, da so fašistični krogi pripravni proglasifi za odprta mesta, Berlin in Rim. Res nekaj imenitnega si lahko zamislimo! Kako da je celo fašističnim krogom prišla taka zamisel vpoŠtev? Recimo zlasti "arijancem" . . , "teutunom" ... Saj so napovedovali pred leti o svoji "nepremagljivosti" (!). Kdo si bo za božjo voljo drznil bombardirati, Berlin, ter sveto prestolico Rim? Kje in kakšni pa so to junaki, ki tako mislijo? Kdo Rusi? O, kaj Še! Čez dobri Šest tednov se bomo pogovarjali v Mosk ... so "arijan-ci" ustvarjali načrt.
Zdaj pa ko morajo zategadelj okusiti sicer samosvoj izum na lastnem pragu dejanskih strahot vojne, so pozabili, da je bilo precej mest v Evropi proglašenih kot odprta mesta, niso jih pa "arijanci" vpoštevali.
Še boljših medecin lahko pričakujejo, sicer ki so bolj činkovite
tudi od bomb iz zraka?
* * * *
E^len od naših rojakov mi je nekoč pripomnil: "Veš kaj ti rečem? Palitika pa na stran. Mi smo nepa-litični ljudje in nismo zreli za palitiko. VeŠ . . . tam . . tam so možje, ki poznajo palitiko (misleč na beleovratnike).
Ni bilo dolgo potem, ko se je tako togotil proti Rusom, češ kakšni brezverci da so. Imenovati druge narode z raznimi imeni, ker si so vpeljali nov družaben red in sistem, je kajpak ne palitično, pristransko, strogo pristransko, celo strogo kakor je videti "nestransko".
Tak človek bi najprej storil prav dobro, da bi se toliko zanimal za
Dne 7 avgusta se je vršilo zborovanje Zedinjenga odbora ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov v Cle-velandu. Poleg zelo značilnih sklepov, ki jih je sprejel Zedinjeni Odbor, je za moralno in materijalno podpiranje Narodne Osvobodilne in Partizanske armade v starem kraju. To je menda s ozirom na stari kraj in tudi protinarodne elemente, ki skušajo ovirati enotno sodelovanje Jugoslovanov tako na tem kontinentu, kakor tudi potom raznih drugih intrig v starem kraju, eden od najpomembnejših sklepov ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov, katerega poveat bo segala vred z sklepi našega naroda v celoti.
Za današnji čas in razmere v katerih se nahajamo, je skrajni čas zavreči staro in neokusno zbadanje zaradi osebnosti ali pa političnih in verskih nazorov in prepričanj. Enotnost, to je geslo naroda v zasužnjeni Evropi, ki junaško vodi borbo proti nadmoči in krutosti sovražnika. To geslo je pravilno tudi za nas neoziraje se na vse drugo do končne in brezkompromisne zmage nad fašizmom. Ko je enkrat osvobojen narod, zmagana fašistična zverina, tedaj naj narod na svobodno demokratični podlagi si uredi svoje narodne in državne zadeve po svoji volji in zavesti.
V glaven sklepi Zedinjenega Odbora se na našajo, za neomejeno delovanje k enotnosti Jugoslovanov ; podpirati Združene države in
Zedinjene Narode v vojni proti osiŠču; ter povojnih načrtih posebej tikajočih se Južnih Slovanov; govoriti v imenu našega trpečega naroda dokler ta nemore govoriti v imenu samega sebe, sedaj boreč se v okupirani Jugoslaviji; zbrati za 25 milijonov vojnih bondov; pobijati lažnjivo propagando s ozirom na razmere v Jugoslaviji, ter dajati moralno in materijalno pomoč Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi.
Poleg tega je odbor \r.j'' nekoliko važnih sklepov o delovanju odbora v Združenih državah v zadevah Južnih Slovanov, kakor tudi pozdrav Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi. Z tem je odbor seveda storil značilen korak k progresu in napredku za čem stremi večina naroda tukaj, tudi v starem kraju. Zato je potrebno podpirati delovanje odbora povsod.
SABOTAŽA V DANSKI
Stockholm — Tukajšni časopis "Svenska dagblad" je priobčil vest o sabotaži v Danski kljub daje kralj Cristian izdal poslanico na narod, da preneha z sabotažo in vni-čevanjem tovarn in drugih vrednos-" tnih zgrad.
Toda narod se ni oziral na poslanico salitetnega kralja ampak je nekdo podložil dinamitno pripravo pod tovarno aluminiuma v Frede-ricsberg in v Copenhagen tovarna za razne vojne izdelke, ste bili razstreljeni proti kraju zadnjega tedna. Ravno tako je naletel na mino nacistični patrolni motorni člon, ki ga je raznesla na koščke blizu Copenhagen, glavnega mesta Danske.
Izvršena je sabotaža tudi na več krajih železniške proge. Vesti iz Stockholma nadalje zatrjujo, da se sabotaža nadaljuje navzlic drastičnim ukrepom z smrtno kaznijo. Ne drastični ukrepi in ne razne hinavske poslanice, ne bodo vplivale na narod, da zbere svojo moč in enkrat za vselej izžene notrajne in zunajne zločince za njegovo nesrečo in tr-plenje.
take stvari, da bi vedel vsaj razliko izmed kaj je politično in kaj nepolitično. Z tem bi prihranil drugim nepotrebnega prepričevanja, sam sebi pa vzged.
Priznanje odbora za narodno osvobojenje
London — Odkar je vstanovljen odbor za Narodno Osvobojenje Francije v Afriki, katermu nače-ljujeta Gen. De Gauele in Gen. Girard, so se med zavezniškimi državami, navodno, Anglijo, Združene države in Sovjetsko Unijo, med drugim vršili tudi pr>.oovori radi priznanja tega odbora. Tudi sam odbor je naslovil nekajkrat tozadevno vprašanje Angliji in Združenim državam, toda dosedaj vsekakor brez uspeha. Dočim Sovjetska Unija, je brez odlašanja in tudi omejitve v tem oziru priznala odbor, kot državno predstavništvo Francije.
Napram sedajnim poročilom in gotovo zavezniških pregovorov v Quebec-u, je naznanjeno, da so Anglija, Canada in Združene dr» žave, priznale odbor Narodnega Osvobojen j a Francije, toda z rezervacijo s ozirom le na militarne zadeve. Dočim je Sovjetska Unija kakor omenjeno priznala odbor neomejeno tako v civilnih, kaker tudi vojaških zadevah. Ta korak, ki je vsekakor opravičen z strani Sovjetske Unije, kakor je razvidno ni do cela v skladu z ostalimi zavezniki. Posebno je izgovor Zrdu-ženih držav bil ta, da se za času vojne nepriznava neka forma vlade Francije, ampak po vojni. Dejstvo pa je, da ne bo nihče drugi bolj pripraven za mobilizirati francoski narod, kakor njegovo predstavništvo, če je vdano narodnim interesom, za katere se bori narod. Ko-.
likor pa je znano, De Gaulova sku pina ima simpatije in vdanos francoskega naroda, ter je njen program odobravan v Franciji, kakor tudi v Afriki, to je delu francoskih kolonij.

PREGLED BOJEV V JUGOSLAVIJI
Takoj po padcu Musolinijevega jeižma in izkoriščajoč vznemirjene nzmere v Italiji, Slovenska Osvobodilna Fronta, je sklicala velike narodne demonstracije. Dne 1 avgusta dvanajst tisoč naroda masiralo je v povorki po ulicah v Ljubljani, zahtevajoč osvobojenje slovenskih patriotov v koncetracij--kih taboriščih in zaporu. Naposled in v duhu ogorčenosti proti terorja okupatorskih sil, demonstracija je izražala narodni protest, zahtevajoč izgon okupatorjev iz Slovenije, da se nemoteno zedini v svobodni Jugoslaviji.
Narod, ki se je menda prvikrat *VHral v takem Število, navdahnjen • ljubezni do svoje domovine in 'ernosti Osvobodilni Fronti, je po-eg tega klical Sovjetski Uniji, Vel. Britaniji in Zrduženim državam. General Gambara, znan krvnik španskega naroda, ter veren hlapec Musolinija, je poklical vojaške oddelke z tanki proti demonstrantom.
Nemške težave v trgovskih odnošajih z Balkanom
London — Važni Švedski gospodarski časopis "Industria" pravi v nekem članku o katerem poroča Office of War Information, da zahtevajo balkanske države zdaj v svojih trgovskih pogajanjih z Nemčijo, večjih garancij in računajo tudi višje cene za svoje proizvode. Tako nameravajo vsaj deloma nadomestiti izgube iz prejŠne dobe, l- o so Nemci svojevoljno narekova-'i izredno ugodne pogoje in jih turi dobili.
Noben narod noče trajno nositi I remena vojnih stroškov drugega f .iroda, pravi Švedski list. Nemški <■. ilg? v kliringih je narastel na og-au .i€ zneske, katere cene na 10. 0C0 milion mark, ker je nemška industrija nezmožna dobavljati industrijsko blago deželam, ki imajo kliring z Nečijo.
V zečetku so Nemci p9skuŠali, glasom lista "Industria" izenačiti svoj kliring s tem, da so izvažali različno blago, ki je bilo njihovim upnikom sicer potrebno, katere so pa pod nemškim pritiskom vseeno morali sprejeti. Zdaj pa teh nepotrebnih stvari ni več na razpolago za izvoz.
Industrija pravi, da je jasno videti kako so postale balkanske dežele v svojih gospodarskih pogajanjih z Nemčijo bolj odporne. Madžarska je nedavno sklenila z Nemčijo trgovski dogovor, ki dovoljuje Madžarski, da že zdaj odaja naroČila za stroje, transportna sredstva in surovine, katere bo morala Nem-a po vojni dobaviti na prvem jstu.
Švedski list pravi, da je Nemčija jako nerada sprejela ta pogoj.
Ko so se ti približili demonstrantom iz tisoč grl razvil se je klic: "Mir! Osvobojenje Italije iz nemškega terorja! Enotna borba naroda Jugoslavije in Italije, proti Hitlerjeve Nemčije"!
Ob tej priložnosti je bilo 22 arestiranih in drugega dne je izrečena obsodba proti njih z 22 let ječe, za vsakega posebej, na kar so obsojeni takoj prepeljani v Italijo.
Pred par dni zavezniška armada je okupirala zloglasni otok Lipari, na sredozemskem morju. Oziioma otok, kjer so bila koncetracijska taborišča in ječe za kaznjence. Ni izključeno da so med temi bili Primorski Slovenci in Hrvati, ne samo od zadnjih aretacij in izgona v se-dajni vojni, ampak pred leti areti-trani v Julijski krajini, Trstu, Gorici in drugih krajih Primorske. Vsekakor ponovni teror in nasilje fašističnega reižma Bodoglija, ne bo zaustavilo narodnega revolta tako v Sloveniji, kakor tudi v Italiji. Dan osvobojenja se približuje!
KAJ SE GODI NA STAJERSKEM
Nacistične izgube
Preko radio postaje "Milano Li-berta", naznanjen je sledeči poziv:
"Mi s radostjo naznanjamo o močni aktivnosti ki se razvija vprid generalne stavke za mir. O njenem uspehu odvisno je, če bo Italija izključena iz vojne in nadaljni obstoj vlade Bodoglia, katera nadaljuje odnošaje z Nemčijo, ter plu-tokratsko kliko v Italiji, odgovorno za 21-letno strahovlado fašizma, kateri je privedel državo na rob propada in zapleteno v vojno po-zorišče".
"Smatramo za potrebno opomniti stranke Narodnega anti-faŠistične-ga bloka, da se ne podajo iluzijam, da bo Bodoglijeva vlada odstopila in zadovoljila narodnim zahtevam. Bodogli ne bo sam od seb^ odstopil, tudi ne delal za rp:c. Mir se bo dosegel, strmoglaviti Bodoglijev režim, ter prisilili kralja na abdika-cijo. Zato je važno ne izgubljati času v organiziranju borbe in priprave za generalno stavko naroda in oboroženega vojaštva".
Nadalje iz drugih virov poročila trdijo, da je precej poostrila krizo Bodoglijeve vlade katoliška ljudska stranka, ki sodeluje z so-cijalisti in komunisti, za izkljčitev Italije iz vojne, ter proti Bodoglije-vega režima. Nadalje isti viri trdijo, da je pričakovati v naslednjih dneh resnih sprememb v Italiji, vključujoč kraljevsko hišo "Savojev". Kajti narod zahteva kraljevsko abdi-kacijo, kakor tudi odstop Bodoglijeve vlade.
Sovjetski "Detroit"
Moskva — Harkov je bil eden skoraj od največjih industrijskih centrov v Sovjetski Ukrajini, oziroma Sovjetski Uniji. Zato je dostikrat v poročilo smatran kot glavno mesto Ukrajine, mesto Kijeva. Toda prestolica Ukrajine je Kijev, Harkov pa po svoji ogromni industriji, kjr je bilo pred vojno vpos->nih nad 900.000 delavcev, je matran za Sovjetski Detroit.
V Harkovu je bila težka industrija, ter se je izdelavalo od raznih drugih strojev, ogromna količina tankov, topov in drugo orožje. Poleg tega uredba mesta je bila z -modernimi apartmenti za delavcev, tlakirane ulice, park in razna druga zabavaliŠča. Športni stadium v Har-kopu je imel 100.000 sedežev, zatem pa kinogledaliŠča od največjih z 4.000 sedežev.
Toda danes Harkov je le kup ru-Šfcvin. V tej vojni je Štirikrat bil ?avzet z ene in druge strani. Zdaj ga je Rrdeča Armada spet zavzela in upati je, da ne bo prišel več v roke nacističnim zverinam, am-p\k stopnjema napredoval sicer do višje stopnje industrijskega centra in kulturnih ustanov, kakor pred v>ino.
Odmev zadjnih volitev
Kirkland Lake — V tukajšnem "Uptown Theatru" se je vršil shod pod avspicijo unijskega lokala 240. I. U. M. M. S. W. Glavni govorniki so bili na novo izvoljeni poslanci za tukajšna volilna okrožja severnega Ontaria, na CCF listi.
Da se je ljudstvo prebudilo v Ontario v splošnem, je dokaz pro-vincionalne volitve, kakor je že bilo omenjeno, posebej pa Kirkland Lake, kjer se spominjamo stavke rudarjev. Kako se so ponašali posamezni odbori sem poslani iz Ottawe, da poravnajo spor, najbolje vedo tukajŠni rudarji ter ljudstvo v splošnem. Gotovo pa je da nismo pozabili delo takih odborov in naklonjenost, ki so jo izkazali "vprid" tukajŠnih rudarjev, oziroma rudniških baronov.
Delavci bi nikdar ne stavkali, ko bi ne bilo sebičnosti z strani delo-dajalskih družb. Njim se gre za večje dohodke, delavcem pa za pravičnejši zaslužek. To sta v bistvu si dva nepomirljiva nasprotnika le s razliko, da se gre delavcem za pravice in živlenjski obstanek, dočim pa družbam in podjetnikom za dohodek. Torej odbori ki so posre-do\^di v zadevi stavke rudarjev, so prezrli to resničnost pod pritiskom dohodkov rudarskih družb, mesto da bi priznali opravičene zahteve rudarjev in njihovih družin.
Rezoltat provincionalnih volitev je pokazal, da tudi rudarji severne-
V nekem nemškem časopisu, katerega imena ne smemo navesti, je napisal Bundesfuehrer Steindl dolg poziv prebivalstvu Spodnje Štajerske, iz katerega je razvidno, da Nemci — prav tako kakor Italijani — PRITISNITI PEČAT KOMUNIZMA VSEM SLOVENCEM, KI SE JIM UPIRAJO. Ta zanimiv zgodovinski dokument pa dokazuje obenem, da tudi na Štajerskem boj in upor našega naroda nikakor Še nista prenehala — in da Še vedno naraščata. Članek ima naslov:
ODKRITA BESEDA VSEM SPODNJE- ČTAJERCEM
Dolžnost nacionalnih socialistov in pripadnikov fuehrerja v teh odločnih mesecih je, da jasno določimo svojo pozicijo. Poglavitna naloga Štajerskega "Heimatbunda" je, da z dušo in telesom stremi za tem, da postane položaj, katerega je ustvaril nemčki meč, trajen in večen.
Več kot dve leti sta že minuli od onih burnih dni preloma; mrzlica je ponehala, nadomestile so jo vsakodnevne skrbi, delo in boj.
Dnevi preloma v letu 1941 pomenijo konec zavednih nositeljev politične oblasti malih minoritet, katerih ideologija se ni skladala s pripadnostjo prostora. V kolikor jih nismo vrgli ven in pregnali iz dežele, so vsaj deloma že razumeli in zdaj navidezno poskušajo uživeti se v nove razmere. Sprejeli so naš novi red akoravno je ostalo njihovo duševno čustvovanje neiz-premenjeno, prav kakor njihovi politični cijli in nameni. Njihovo zadnje upanje je vojna in možnost nemškega poraza.
Dokler so nemške armade zmagoslavno napredovale, so se malo-duŠno skrivali ir> se odpovedali u-panja oKiovitev starega režima — razven nekaterih komuunis-tor,- ki so odšli v gozdove, ko se je začel boj proti bolŠevikom. Hoteli so ubogati povelje kominterne in kot partizani motiti javni mir in
3,800 topov, ter več 20.000 trokov in raznih vozilnih priprav na 500 milj dolgi bojni črti.
"Rdeča Zvezda" glasilo Rdeče Armade med drugim pravi: "Nacisti so izgubli eno tretjino svoje moči na vzhodni bojni črti. Dose-red. Njih delovanje je bilo politično brezciljno in nevažno, dokler je bila Nemčija zmagovita na bojišču. Njih napori so bili brez pomena, akoravno se je včasih pripetilo, da so naši najboljši ljudje postali njihove žrtve.
Zdaj pa je vojna vstopila v odločilno fazo. Usoda nam ni prihranila preizkušenj, porazov in žrtev in nas bo naredila bolj trde. Končn zmago bomo dosegli le .v trdem boju — ne bomo je dobili v pok-lon, kot darilo.
Jasno je videti, da vojaški dogodki v vseh poedinostih odmevajo v političnem življenju na Spodnjem Štajerskem. Odmev je tukaj mnogo bolj močan nego kjerkoli drugje v rajhu, kjer je ljudstvo zaradi svoje nacionalno socialistične vzgoje bolj utrjeno napram političnim in vojaškim neuspehom vsakdanjih bojev.
S ponosom smemo reči, da je veČina prebivalstva na Spodnjem Štajerskem ohranila zaupanje v
Vesti iz domovine
Prejeli smo izvirno vest iz domovine, da se nahajajo v bolnišnici Ospidali Riuniti, Santa Ma-ria, Castiglon Fiorentino blizu Arezzi, naslednji Slovenci:
Nacistične izgube
London — TukajŠni poročeval-ni krogi so posneli podatke na podlagi posebnega buletina vojne komande Sovjetske Unije, ki daja pregled dosedajnih nacističnih in sali-tetnih izgub na vzhodni bojni Črti.
V zadnja dva meseca v sedajni ofenzivi so nacisti in saliteti izgubili nad milijon vojakov, ubitih, ranjenih in vjetih, pravi poročilo. Na podlagi prej Šnih poročil in odkar je Hitler zahrbtno napadel Sovjetsko Unijo, je Število nacističnih izgub doseglo 7,400.000, ubitih, ranjenih in vjetih vojakov in častnikov.
Ob drugi obletnici dne 22 junija posebni buletin vojaške komande je med drugim omenil, da so do tedaj nacistične izgube znašale okrog 6,400.000. Toda odkar so nacisti skušali z poletno ofenzivo pri Kursku prodreti v notraj-nost Sovjetske Unije, očitno je, da Sovjetska Unija postaja rodovitno groblje za nacistično silo. Izgube od 12 julija do zadnjega tedna se računajo nad milijon vojakov in častnikov, pobitih, ranjenih in vjetih. V borbi pri Kursku, so nacisti izgubili nad 300.00 mož. Število vjetnikov znaša pa 25.000.
Od 5 julija sem posebni buletin vojaške komande pravi, da je Rdeča Armada zaplenila: 875 tankov; 1,274 topov; 429 strojnic in 4,230 trokov. Povrhu tega pa vničila: 4,600 bojnih letal; 6,400 tankov;
ga Ontarija niso pozabili storiti svojo dolžnost v tem oziru. Odali so svoj glas novim zastopnikom nadejajoč se od njih, da bodo storili vsaj nekaj vprid onih, ki dnevno kljubujo na sto in sto stopal pod zemmljo, le za borni živlenjski obstanek. Da bodo v provincionalni zbornici resno zastopali in dejansko izpolnili obljube v predvolilni kampanji Naj enkrat odmeva beseda v takih zbornicah tudi malega človeka, kateri prenaša največje breme dela in za obrano domovine, toda najmanj pa vpoŠtevan v opravičenih zahtevah za svoj žiplenjski obstanek.
Rudar.
črnkovič Jože in Marija, Gornji Potok Št. 2; Dremelj Jože, Draga 30, poŠta Višnja Gora; ZakrajŠek Andrej, Strimica, Nova Vas; Praznik Ignacij, Marčidol, poŠta Velika Loka; Tomšič Jože, Vrh 6, poŠta Žužemberk; Leveč Ivan, Ljubljana, Florjanska 15; Štefančič Jože, Ribnica 103; Kobal Leopold, Ljubljana Novi Trg 1; Rajh Janez, Ga-berje 32, poŠta Brusnice; Babnik Franca, Bizovik 35, poŠta Dobru-nje: Osredkar Alojzij, Pristava 7, Polhov Gradec; Strah Jože, Kom-pole 114, Dobrepolje; Bobnar Rudolf, Vabča vas 83, Semič; Modrijan Jože, Rovte pri Logatcu; Me-že Jože, Vrbljenje pri Ljubljani; Resedič Anton, Bela Cerkev; Zu-pet Alojz, Skocijan pri Novem Mestu; Miklič Anton, Travnik 30 Loški potok; Volk Janez, Dolenja Vas 7, Šmarje; Jordan Anton, Pre-dgrad, Stari trg ob Kolpi; Burgar Ivan, ŠustarŠičeva 24, Moste pri Ljubljani; Remec Franc, Švica 31, Dobrova; Habič Vinko, Sostro 77, Dobronje; Strah Franc, Sostro 55; Gliha Jože, Marčidol 19, Velika loka; Vesel Vencelj, Sodražica 70; Urbič Anto, Lipsen 9, Grahovo; Ančnik Anton, Vrh 11, Ig; Lunder Adolf, Rašica 10, Velike Lašče; Okorn Anton, Borovnica 142; Ra-dovič Jože, Preloka 20, Vinice; Lampel Jože, Višnje Gore; Vesel Anzej, Zadvor 4, Devica Marija v Polju; Likar Stanko, oRžna dolina 156; Salmič Alojz, Osterc 45, Kostanjevica; Grum Mirko, Polhov Gradec 68; Simončič Janez, Vini-vrh, Semič; černe Rudolf, Brezje 14, Semič; Zidar Jože, Colnariji 4, Fara pri Kočevju; Ambrožič Franc, Bobna gora, Polhov gradeč; Malnar Ivan, Zamost, poŠta Brod na Kolpi; Mavrin Peter, Dolenja vas, Stari trg; Grlica Frac, Bitna ves 1, Tre-balno; KavŠek Janez, Mleščevo 7, Stična; Lipovec Jože, Sodražica 95, Anžur Franc, Ostro 7, Rogale Ivan, Vas 35, Fara pri Kočevju; Prijatelj Franc, Zamostecl, Sodražica; Ve-selič Nikolaj, Vrhovci 6, AdleŠiče, Kampel Alojz, Semič.
daj je znašala nacistična sila okrog 3 limijona mož na sovjetsko-nem-Ški bojni črti".
Gornji podatki nudijo precejšen primer proti kakšni moči se bori Rdeča Armada že nad dve leti, obenem pa dejstvo, da je nacistična sila zbrana na vzhodni bojni črti, kar pomeni da edino direktna pomoč bi bila ustanoviti drugo fronto v zapadni Evropi.
zmago in kljub Stalingradu in Tu-nisu ohranila svoje vedenje iz prejšnjih mirnih dni, predno je privihrala burja in rezdražila uhove.
Naši politični nasprotniki, mala brezpomembna manjšina, ki je skozi 23 let nosila prapor Slovanstva, mislijo da zopet dihajo svež zrak in prihajajo zopet na površje.
Med njimi je razločevati skupino, ki deluje proti nam po ukazih iz Moskve, skupina zločincev in sanjačev, ki terorizira posamezne pokrajine na Spodnjem Štajerskem. V njihovih vrstah skoraj ni nobenih Spodnje-Štajercev. To so povečini ljudje iz Gorenjske, iz italijanske province Ljubljana in iz nekaterih delov Balkana.
Smatramo, da te tolpe niso vojaki, temveč morilci in naš cilj je, da jih iztrebimo. Nasprotniki, ki nas sovražijo brez hrabrosti, bodo morali sami nositi posledice in bodo delili njih usodo. To so roparji, toda njihova duševna, dogmatiČna smer jim daje večjo moč. Oni poskušajo zlomiti duševni odpor Spod-nje-Štajercev s tem, da Širijo laži, govorice in sovražna gesla. Roparji so, in sovražniki rajha — zato bomo pobijali duh in smer njihove propagande, dokler jih ne uničimo. Preprečili bomo tudi, da se ti saboterji ne bodo mogli umakniti iz svojih duševnih bunkerjev in v trenotku zmage priti nazaj, ter postati člani skupnosti, proti kateri so se borili v njenih najtežjih urah.
Spodnje-štajerski delavci in kmetje, ne dajte se preslepiti in ne izgubljajte svoje vere v nemško zmago. Udarjali bomo po teh roparjih in oni Spodnje-Štajerci, ki so nam zvesti, naj računajo na to, da jih bomo branili. Fronta na Spodnjem Štajerskem je jasna — vsi oni, ki drže s sovražnikom bodo poginili.
Tako se glasi grožnja fašističnih razbojnikov preti Spodnje-Štajer-cem. Toda grožnja ne bo uspela. U spela bo pravica in človekoljublje.
Borbena enotnost Južnih Slovanov
Andrei A, Gromyko nasledil Litvinova
Washington — Andrei A. Gro-mykov, je nasledil Maxm -a Litvinova na položaj ambasadorja Sovjetske Unije v Združenih državah. Litvinov je prednedavnim poklican v Moskvo, ter je bil ob tej priložnosti imenovan v komiserijat za zunajne zadeve Sovjetske Unije.
Neki krogi so zelo histerično komentirali to izmeno v zadevah Sovjetske Unije in Združenih držav, češ da je to znak nezadovoljstva Sovjetske Unije z akcijo zaveznikov. Ta vznemirjenost je pa dosegla svoj višek pri onih krogih, ki celo napovedajo "seperatni mir" med Sovjetsko Unijo in Nemčijo.
Značilno je, da je vsak korak Sovjetske Unije tako dobro nadzorovan in izziva komentarje, ter razna dozdevanja. Toda tembolj značilno bi bilo, ko bi taki krogi se sprijaznili s domačimi zadevami, prej, kot pa pometali prag svojega soseda, oziroma zaveznika v tem oziru. Sigurno je, da bi našli prav dosti smeti na Škodo tako naroda kakor tudi dežele.
Menda Sovjetska Unija ima prednost do tega, da svoja poslanstva namešča brez priporočil in volje raznih kratkovidnežev in histeričar-jev.
(Brzojavno Edinosti)
Moskva — V pričetku minulega stoletja srbski narod je začel borbo, za narodno neodvisnost. Že tedaj mu je bilo jasno zlasti njegovim najboljšim predstavnikom, da je narodna in ekonomska neodvisnost edino mogoča ako so južni Slovani, Slovenci, Hrvati in Srbi zedi-njeni. Potreba ki se je v oni dobi izražala ne le kot nujna, ampak je bila očitna na različne načine. Tako naprimer v februarju leta 1808 mi-litarne oblasti v Sloveniji in Hrvatski so naznanile Avstrijskemu imperorju Francu, da je-525 vojakov, medtemi 327 "Graničarjev" 188 pehotnikov in konjenikov, di-zetiralo redno armado, ter pobegnilo v Srbijo. Ko je pa formirana Ilirija v letu 1809 "Združene skupine Slovencev in Hrvatov" Administrativni Svet" za osvobojenje Srbije, je sprejel sklep da se Srbija združi z Ilirijo, ter je potom peticije naslovil prošnjo Napoleonu, da jo vzame pod svojo protekcijo. "Administrativni Svet" je zogoto-vil Napoleonu, da bodo primeru Srbov sledili vsi južni Slovani na Balkanu in Avstrji. Kajti če tudi majhna in slabotna Srbija pod te-dajnim Turškim jarmom v letu 1848, je poslala 8000 dobrovoljcev v pomoč Hrvatom v borbi proti Ogrom. če tudi jih ni zapadla priložnost sodelovati v borbi, je to dokaz, da so južni Slovani si izražali pripravnost za medsebojno pomoč in združitev v eno državo.
Leta 1875 in sicer ob "vstaji" v Bosni in Hercegovini, katere je bil glavni cilj osvoboditi te kraje in jih pripojiti z Srbijo. Tri leta se je nadaljevala nemilosrdna borba proti tlačiteljev, kjer so južni Slovani na en ali pa drugi način sodelovali v njej. Prvi komandir upornikov v Bosni od leta 1875-78, je bil Slovenec po imenu Hubmajer iz Ljubljane. Ne manj se je odlikoval tudi drugi Slovenec po imenu Stibil, kateri je pozneje se pridružil redni srbski armadi pod vodstvom Vukasoviča. Zatem dobimo kot velika patriota, Crosta in škofa Strossmajera, ki sta sistematično podpirala upornike z orožjem in strelivom. Škof Strossmajer je preko Bosenskih Frančiškanov, osebno sodeloval in organiziral vstajo. Ko so
navodila, da zahtevajo združenje z Srbijo in ne z Avstrijo. Toda leto 1908 je usodno za Balkan. Haps-burgška dinastija je aneksirala Bosno in Hercegovino in z tem odkrito pokazala svojo vlogo za dominacijo Balkana. Poleg tega jasno se je izražala v zaledju stare Avstrije, imperijalistična pohlepnost Nemčija, oborožena do zob. Impirijalisti-čna vloga Hapsburgha-Ogerske in Nemčije v južnovzhodni Evropi, je povzročila resne razmere med Srbi, Hrvati in Slovenci. To je bilo jasno vsem, da se bo svoboda južnih Slovanov ohranila edino z združenimi narodnimi močmi. V združeni in enotni borbi proti enotnega sovražnika nemškega impirijalizma.
Nastala je balkanska vojna 1912. Balkanski Slovani so se borili proti svojega starega sovražnika, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mladina se je oborožila in priskočila v pomoč svojim balkanskim bratom. Na kar je pričela po nemškem imperijaliz-mu prva svetovna vojna z napadom na Srbijo. To je bila napoved vsim južim Slovanom.
Takoj vpričetku vojne, Hrvati in Slovenci, cele čete in celo batalijoni, prešli so na stran svojih srbskih in ruskih bratov. V letu 1916 in 1917 so bili formirani vojaški oddelki za pomoč srbski armadi. Zato v sedajni borbi jugoslovanski patrioti, Srbi, Hrvati, Slovenci, Črnogorci in Ma-cedonci, rama ob rami združeni v partizanski armadi, se bore proti njihovega največjega sovražnika. Jugoslovanski narodi iz svoji starih tradicij v borbi za narodno osvobojenje, vedo, da edino v združeni enotnosti južnih Slovanov in z tesno zvezo z Rdečo Armado, ter svojih, Britanskih in Ameriških zaveznikov bodo zmagali nad krvavim Hitlerizmom in dosegli osvobojenje južnih Slovanov in lijihovo narodno neodvisnost.
Dragotin Gustinčič.
Pet milijonov ubitih in deportiranih
New York — Posnemamo izjavo Instituta v zadevah Židov, ki se glasi:
. .. , , , .	"Desetletna vojna Hitlerja pro-
Avstrijske oblati potom svojih žldm. je dosegla strašne ^ke
privržencev izražale pripravnost podpirati Bosenske Hrvate, škof Strossmajer je izdal Franjevcem
IZ TIMMINSA
OBSOJENI NA DOSMRTNO JEČO
(—CI) Glasom izvirnih vesti iz domovine, katere smo te dni prejeli po podtalnih kanalih, so bili od vojaškega sodišče v Ljubljani obsojeni na dosmrtno ječo v mesecu aprilu naslednji Slovenci in Slovenke:
Majda Vrhovnik, Ljubljana; Srečko PleŠko, Ljubljana; Franc Černe, Spodnji Kašelj pri Zalogu; Jakob Pristavec, Podpeč; Milan Molek, Črna vas pri Ljubljani; Frančiška Jevc, Črna vas; Anton Boltežar, rna vas; Matija Vajda, Črna vas; Ferdinand Javornik, Ljubljana, Gvidon Javornik, Ljubljana; Ana Ferjan, Ljubljana in Andrej Masle, rojen v Waukegan-u. 111. USA.
Cenjeno uredništvo: Priloženo pošiljam 8 ponovnih naročnin in za tiskovni fond $2.89 centov. Skupaj prilagam denarno nakaznico v znesko $18.98.
Za tiskovni fond so darovali: Slavka Schafer en dolar, J. Perko-vič 89., G. Stark, 50c., ter po 25 centi, K. MacMellon in F. Flik. Za tiskovni sklad je zbrala $2.00, M. Slak, 89 centov, pa A. Starič.
Iskrena hvala tako ponovnim naročnikom, kakor tudi darovalcem za tiskovni sklad.
M. Slak.
žrtev. Pet milijonov od skupnega Števila 8,300.00 prebivalcev židovskega porekla v Evropi, je ubito, vključujoč tudi deportirane, katerih Število je skoraj neznano. Komaj 3 milijona Židov je pri živlenju v 24-tih državah na evropskem kontinentu. Hitlerjev "novi red" je šel za tem, da poplnoma vniči Žide, ne le potom nečloveških masikra-lij in progroma, ampak na umeten način z izstradanjem, stopnjema s raznimi torturami po vničevnih taboriščih in prisilnem delu.
Isti Institut naznanja, da se je okrog 1,180.000 Židov priselilo v Sovjetsko Unijo, okrog 180.000 pa v razne druge države. Največje čtevilo žrtev je bilo v Poljski, kjer so nacisti t>d 3,300.000 prebivalcev, pobili 1,600.000 Židov.
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime: ...........................................................................
Ulica, hš. št. alj poštni predal ..................................................
Mesto: .............................................Pro v.
NOVI NASLOV:
Ime in primek: ..................................
Ulica, hš. št. ali poštni predal ....
Drž..
Mesto: ............................................Prov.................. Drž______________________
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.