The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
AVNOST
E Q U A L 1 1 >
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
Neodvisen dnevnik zastopajoč Interese slovenskih delavcev v Ameriki
VOLVME XVII r — LETO XVITI
L DEL — P ALT 1.
CLE\rELAND, OHIO, SATURDAY, (SOBOTA) DECEMBER 21, 1935.
ŠTEVILKA (NUMBER) 300
VESTI IZ ZlVUE'^^ toe 50 Slovenci razkropljeni po svetu
V stari domovini obhajajo vsako leto prvi teden v decem-bin "izseljeniški teden," ki je posvečen mislim na Slovence, ki so V Chicagu se je te dni mlad' razkropljeni širom sveta. Neki ovenski fant Oskar Medved' ljubljanski dnevnik je ob tej pri-Pritožil policiji, da je plačal liki objavil kratek pregled slo fo	Savatoreju Porca-
' je brat republikanskega
Politiea
%
v 28. wardi, za kar je imel preskrbeti mestno ni od niko-
venskega izseljeništva. Slovenci v Zed. državah smo seveda prvi omenjeni, kajti tu nas živi več kot kje drugje na svetu, razen v stari domovini. Potem sledi opis
pn policiji tudi dva
toda službe
Enako pritožbe sta na- "ašega izseljeništva v drugih de-Pravila
'^^Ijaka.
V Sharonu, Pa., je te dni ro-^ ohna Novaka resno u-lovski
jg	—- pes, s katerim se
so trije prsti.
%
bivf oioral iskati zdravniš-
kmalu
hI	90 milj od
Colo., je umH za sr-
Kapjo Louis Lakner. Umrl
let t	Pokojni je bil 53
doma nekje na Do-
"jsl	dva-
^iip	od 12. ure do
>taii	bo na radio po-
> WIND v Gary, w., od-^ jugoslovanski program. So? omenjena postaja po-kžia °'u^bia radijskega oni-J^azsirila preko 20 držav.
Pueblo, Colo., je umrl , W Renor, star 82 let, ki je B|) J ^ omenjenem mestu.
ter v starem kra-PUsca eno sestro. — V bol-
ilvag Lf® Nahaja istotam rojak jlob	— Zakonca Go-
ko , , ^ obhajala 25-let-I zakonskega življenja.
; Slovenski duhoven Rev. Fran-živi v Mound, i'AiyibL?^ nedavno napisal v #!(_ ^ kanskem Slovencu čla
želah, ki bo gotovo vsakega zanimal. Začenši s Kanado, ki je naša soseda, omenjeni list piše: V Kanado so se pričeli izseljevati Slovenci že pred svetovno vojno. Ko pa je ta izbruhnila, se je izseljevanje v takrat še no-
še precej zasluži, le na manjših farmah je plača zelo slaba. Nekateri naši izseljenci morajo delati skoraj zastonj. Stavbne delavce so izpodrinili Angleži. Zdaj pa je Kanada ravno tako kakor Zedinjene države priseljevanje skoraj popolnoma ustavila. Tja smejo le žene in otroci naših tam zaposlenih rojakov, če imajo ti tam trajno zagotovljen zaslužek, potem pa oni naši državljani, ki so delali že več let v Kanadi ter so bili odsotni največ leto dni. V splošnem so naši izseljenci v Kanadi dobro zaslužili, vendar so imeli zelo težavno in nevarno delo. Mnoge je zadela smrt pri delu v rudnikih, gozdovih ali to-var'nah. Tudi v Kanadi so Slo-
vo deželo ustavilo in šele leta I venci organizirani v podpornih 1923 na novo pričelo. Splošne društvih. V Montrealu is tudi
razmere tamkaj niso baš slabe. Tako je n. pr. zaslužek v rud-
jugoslovensko prosvetno društvo.
nikih province Ontario še dovolj; Argentina je sicer vehka de-dober. Tudi na velikih farmah so žela naših izseljencev, vendar se
Slovencem ne godi posebno dobro. V boljših razmerah so le kvalificirani delavci v večjih tovarnah. Tudi zidarji so še precej zadovoljni. Silno slabo pa se godi nekvalificiranim delavcem
Blodnje fašističnega imperializma
v Rimu izhaja list "II trava- in poljedelcem na farmah, ki se so delle idee", ki ima na čelu v skupinah selijo vsako leto po napis, da je službeno glasilo in- dvakrat za setev in žetev od se-telektualcev. V svoji zadnji vera proti jugu ter niso nikjer številki z dne 1. decembra t. 1. stalni. Slovenci iz Primorske, ki ima na prvi strani sliko, ki so se izselili v Argentino, se tam predstavlja razvoj Italije in nje- počutijo tako slabo, da so uve-ne aspiracije v Evropi, Afriki] dli akcijo za; kolonizacijo v 3už-in Aziji. Nad sliko je napis ■ ni Srbiji. Iz dravske banovine se "Silila via dell Impero" (Na!je izseljevanje v Argentino v potu k imperiju).	j zadnjem času skoraj popolnoma
Na sliki so štiri zemljepisne! ustavilo, le iz Prekmuria se po-karte. Prva predstavlja Italijo -sreči izseljenskim agentom, da
Vo
v ^ *1
scilo
Uredništvo in uprava "Enakopravnosti" se tem potom prisrčno zahvaljuje vsera, ki so na en ali drugi mičin pomagali, da je bilo mogoče izdati tako obijirno in bogato božično izdajo kot je ta, ki jo držite sedaj v rokah. Hvala sotrud-nikom,ki so prispevali originalno gradivo, in enako hvala našim trgovcem in obrtnikom, ki so nam naklonili oglase. Upamo, da vam bo gradivo, ki ga vsebuje božična "E-nakopravnost" ugajalo, in da boste v njem našli marsikaj, kar vam bo v pouk kot tudi razvedrilo. Vse naše prijatelje tudi prosimo, da sodelujejo z nami s tem, da podpirajo trgovce in podjetja, katerih oglase najdete v tej izdaji. Za vaše sodelovanje vam bomo hvaležni. Hvala naročnikom za njih lojalno podporo, ter vam vsem kličemo:
V.emle	- -
praznike!-
Slovenija hudo prizadeta Vsled A{i|G[|J^ PRI"
sankcij proti Italiji PRAVLiENA NA
VOJNO GROŽNIO
pred zedinjenjem, druga Italijo
spravijo tu in tam kak trans-
V sedanjih njenih mejah. Po-port skupaj. Neugodne delavske sebno zanimivi sta tretja in če-:in splošne gospodarske razmere trta karta. Na.tretji karti so| v Argentini so večinoma posledi-vrisane meje Italije, kakor jih i ce vedno ponavljajočih se revo-hoče italijanska politika izvoje-1 lucij. Razen nekoliko slovenskih vati v bližnji bodočnosti. Po prosvetnih društev v Buenos' tej karti pripadajo Italiji: itali- Airesu in bližnjih provincah ni v!
priporoča, da
ako	zaveznica|jg^2n del Švice, južna Franci
Srn	j^' južno-vzhodno Španija do
W, pse. v prihodnii sve- r^-r, ,, ,
k " Voini hr. T4 1- -	Gibraltarske ozine, vsa severna
Italija zmagala
ancozom in Angležem s
tri?.® Nemčije, Ogrske, Av-
>, jc IJI r,r,.

^^liin	umirajoči državi.
— Anglija
m
»ja
youji|
Hj V —— iNa. Kateri -<1 in "^°f^^vija? Na Fran-^^^^GŠki seveda. In pri
"'s Vm?!	"loč. I bet on
— Na kateri
Argentini nobenih slovenskih organizacij. Slovenski tisk jc šele v povojih. Izhajata lista "Go-obala Afrike z Marokom in de- spodarstvo" in "Slovenski ted-lom Egipta in vsa obala Jon-| "ik".
skega in Jadranskega morja to: Braziliji so slovenski izse-je južna in zapadna Grška vsa l.ienci precej raztreseni, vendar. Albanija, Črna gora, Dalmaci-'®® nahajajo tudi tamkaj večje, ja. Hrvatsko Primorje in Slo-! skupine naših ljudi. Tako je v ^ venija do Save.	; San Paolu slovenska naselbina, j
THELMA TODD JE BILA NAJBRŽE UMORJENA
LOS ANGELES, 20. dec. — Vtis, da filmska igralka Thelma Todd ni umrla kot rezultat nesreče, temveč da je bila umorjena, postaja čedalje močnejši. Glavni natakar v kafeju, kjer se ;ie igralka mudila v soboto zvečer, je danes prejel grozilno pismo, da naj ne gre izpričevat pred veliko poroto glede obnašanja igralke, prednu je odšla od tam. In pojavila se je še ena priča, ki pravi, da ie igralko videla živo še v nedeljo. Njeno truplo je bilo najdeno v garažu v pondeljek.
^ , ... , . ki šteje pnbhzno 400 oseb. Za i
o___.... ocvt-iin 1.1	Četrta zemljepisna karta pa	^	_ . i
1, .	in pri	, « . .T. .slovenske izseljence so v Brazi-
L, "1 konferenci hn sio kaze Italijo v njem končni obli-' ... , . ,	, ■ ,
^oivi „ v	"O sla cela i,	, liji skoro iste razmere kakor v'
V^^Pkotvopaodškoil''' "ot imperij. Italijanskemu;'; — --—
Si"® taeesljerud„i.|'"P':"J"	™.". -'TIS izseljevanje vBrazilij. v zad-
aviti	olja, ba- j ®	®	" njem času skoro popolnoma pre-
to 1	ki so jih Sr-'	del jnzne Rusije s Kav	^ .tr. >
le j; Francozom za časa voi-l'^^^°™' Mala Azija z za-'
posojila iz amerikanskega i	obrežjem Arabije vsa
'"H K ^odo dobili Lahi. So-'	Afrika z Egiptom vsa
W° •aška luka. — Vsi ^in I Španija, Francija, Anglija, Bel-
io
gov,
žalostna vest
Mrs. Agnes Šetina, 624 E.
, ------ — vol siu-i	v.. T-. J 140 St. ie prejela iz starega
1 odo zatrti. Hrvat m Juzni	kraja žalostno vest, da ji je dne
20. novembra umrla ljubljena
1-4 of' s Srbi po laško,	še
No	zakleti se	ne
Vje ^ "iti za grmom.	— ^ <ialeč ni ta dan!"
S	"Proletarec" se
,^8. SQg redni letni zbor

to karto sta naslikana dva italijanska vojaka, ki nosita k štirim kartam še peto, na kateri je vrisana Abesinija.
To vse so sicer italijanske fantazije brez vsake realne pod-
lo^il redni zbor ie do-'®°'"^	™ora oiu	u<iujauaHu
^ 11, T ^ Canonsburg	^	današnjih
izmed'katerih
^ clani '	"
zveze vršil 3., 4 in 5 ' kažejo pa, kako duševno
; bolna že mora biti italijanska
Se(ie^	izbralo enega	vzpostaviti
(V Prihodnjemu zboru.
stari
CENA SREBRA ŠE VEDNO PADA
NEW YORK, 20. dec.— Im-portirano srebro je danes zopet padlo za dva centa in sicer na 51% pri učni, kar je najnižja cena izza 10. oktobra 1934. Dno je padlo iz srebrnega trga, odkar je ameriška vlada naznanila, da ne bo več kupovala srebra na svetovnem trgu.

"Enako-
r v ov,- , " porocano, da ie S OH	smrtno povo-
rimski imperij!
Nujen relif
Gov. Davey je včeraj podpi-k- 0Q ^	".v yuvu- sal relifno predlogo, glasom
^Mlc, ^'^obila rojak Anton katere se bo iz splošnega dr-
V	^^4siti	mora- žavnega sklada dalo $1,500,000
omenjeni živel nujne podpore 19 okrajem v ga je tudi do- Ohio, ki nimajo nobenih sred-
V	^fŠkeo •	doma nekje stev za oskrbo brezposelnih, ^GvpinA'^ menda brata katerih se ni zaposlilo pri re-
'lifnih delih.
mati Anna Krese, stara okoli 90 let. Pokojnica je bila doma iz Sela, fara Prečna, zadnih 30 let pa je bivala pri svoji hčeri Ani Ivančič, Dolno Kronovo. Pokojnica zapušča v stari domovini dve hčeri, Terezijo Blatnik in Ano Ivančič, ter hčer Agnes Šetina v Ameriki. Bodi ji lahka domača gruda!
Pobiranje asesmenta
Članstvu vseh onih društev, ki pobirajo asesment v SNDo-mu, se naznanja, da se bo radi božičnih praznikov ta mesec pobiral asesment v pondeljek, 23. decembra, 1935 v spodnji dvorani S. N. Doma, ob navadnih u-l ah. Članstvo je prošeno, da to upošteva in pride pravočasno plačati. — John Tavčar, tajnik SND.
Pritožbe WPA delavcev
Na tisoče relifnih delavcev, ki so zaposleni pri WPA delih, čaka že skoro mesec dni na plačilne čeke, kar je povzročilo veliko nejevoljo. WPA urad pravi, da ne more vsega tako hitro urediti radi naglice, s katero se je delavce vzelo iz direktnega relifa ter zaposlilo pri gradnji. Relifnl
Kot razvidno iz tiska v stari domovini, so slovenski kraji, zlasti Notranjska in Gorenjska^ najbolj prizadeti vsled gospodarskih sankcij proti Italiji, katere je Jugoslavija podvzela iz solidarnosti z Ligo narodov. Iz, Dolenjega Logatca pišejo na primer;
Izmed vseh bano\in v Jugoslaviji občuti dravska banovina najbolj posledice sankcij proti Italiji in spet je od vseh naših srezov najbolj prizadet logaški srez. Tu, kjer gre za tisoče ljudi, ki živijo od izvoza, nikakor ne smemo prikrivati dejstev. Zato je dopisnik "Jutra" zbral podatke po log^kem srezu. Stanje je naslednje:
Sankcije proti Italiji so se občutile v naših krajih v vsem gospodarskem življenju že takoj prve dni po uvedbi. Prav posebno pa sta prizadeta naša trgovina z lesom in mlekarstvo. Očitne je da gravitira naša izvozna ^rgovina zaradi zemljepisne lege vsega sreza na Trst, na Italijo. Izvoz našega, lesa v Italijo ni več mogoč, za druge države pa ne pride v poštev, ker je naš lesni tip izdelan v pretežni večini "am o za potrebe italijanskega lesnega trga.
Več lesnih industrijskih o-bratov je že ustavilo proizvodnjo. Kolikor pa jih trenutno še dela, bodo ustavili obratovanje v najkrajšem času, ker v nasta-'"TO položaju pač ni več mogoče delati. Cena lesa je padla v teku enega tedna od 4.25 Din na 3.50 Din za kubični čevelj ali za okro-<»lo 23 Din pri kubičnem metru, '^''daj je dovoz in izvoz lesa z lesnih skladišč popolnoma ustav-lien. S tem je prizadetih v logaškem okraju okoli tisoč voznikov, ki se preživljajo izključno le od prevažanja lesa. Delavstva je nekaj še zaposlenega pri pospravljanju lesnih skladišč in, ri urejevanju lesnih zalog. Čim, -A bo delo v celoti ustavljeno, ^ bo ob ves zaslužek posredno in, neposredno okoli 20,000 oseb. |
Kmečki proizvodi ne pridejo v ^ vpoštev, ker se ne pridela poljskih pridelkov zadosti niti za' lastno potrebo prebivalstva. Živina nima takorekoč nobene cene več. Izvoz mleka v Italijo je bil ustavljen z italijanske strani tnkoj drugi dan po uvedbi sankcij. S tem so prizadeti vsi naši kmečki posestniki vzdolž vse meje. Logaška zadružna mlekarna je dobavila v Trst vsak drugi dan lepo količino mleka, ki ga je redno odvažal tržaški rovorni avto. Zdaj ga ni več ponj in niti nosode za mleko ni več nazaj. Mlekarna ima na dobavljenem mleku terjatev, ki gre v težke tisočake. Tako je torej ob redne dohodke vse naše kmečko gospodinjstvo. Mlekarna bo morala predelovati mleko v sir, ki pa ne pojde tako kmalu v gotov denar kakor mleko samo in bodo morali dobavitelji mleka čakati "aradi pomanjkanja gotovino mesece in mesece na izplačilo.
Posredno pod vplivom izvajanja sankcij je potrebno ugotoviti, da so prizadete tudi trgovine in gostilničarska obrt, kate-
du naj upoštevajo, kako hudo so prizadeti naši kraji; dobiti moramo kompenzacije na domačih
tleh in v mednarodni trgovini.	-
Živeti hočemo in moramo, saj mi Vlada bo napela vse sile, da
smo stražarji meje na zapadu Jugoslavije.
V drugem poročilu iz Škofje Loke čitamo: Naše gospodarsko življenje ie zadelo silno zlo: — sankcije! Lesna trgovina, ki že doslej ni imela cvetočih dni, je postavljena pred težko dejstvo, saj groze prilike, da se večina naših industrijskih obratov popolnoma ustavi. Kaj bi to pomenilo za naše ljudi, naj pomisli vsakdo sam, ko se je škofjeloški okraj predvsem naslanjal na lesno industrijo, ki mu je soseda I-talija po svoji zemljepisni legi prirodno tržišče.
Sicer se bogve kako že od prej ne moremo pohvaliti in je padel {Dalje na 2. str.j
pridobi druge narode Lige narodov za slučaj italijanskega napada.
Dr. Beneš za neraz-družno zvezo z Jugoslavijo
direktor Hopkins je zdaj obljubil, da do božiča bodo gotovo vsi j rih dnevni inkaso se je zmanjšal delavci plačani. Mnogo je tudi' približno za polovico. Že z nave-pritoževanja, da morajo izučeni denih ugotovitev sledi torej, da delavci opravljati dela težakov j je prizadejalo izvajanje sankcij za nizko plačo, navadni težki pa našemu gospodarskemu življe-da so postavljeni na dela, ki zah- nju globoke sledove, ki jih ob-tevajo skušenj in da dobijo višje čuti najtežje prav naš obmejni mezde. Stavbinske unije so se nkr^i. I^iudstvo s skr))jo gleda v tozadevno pritožile na državni u- bodočnost, kaj bo, ko preneha-rad WPA, ki je obljubil stvar vajo sredstva za preživljanje in poravnati.	' to prav zdaj na zimo. V Beogra-
PRAGA. — Na dan 1. decembra, ko je Jugoslavija obhajala praznik narodnega ujedinjenja, je imel čehoslovaški zunanji minister dr. Edward Beneš, ki je' od tedaj postal predsednik Če-hoslovaške republike, v narodnem gledališču v zvezi z slavnostno proslavo daljši govor, v katerem je naglašal nerazdruž-Ijivo zavezništvo med Čehoslo-vakijo in Jugoslavijo. Dr. Beneš je v svojem govoru dejal:
"V času svetovne vojne sm'o se skupno borili, da zrušimo staro habsburško monarhijo, da realiziramo v Srednji Evropi stanje, ki bo zagotovilo ne samo našima dvema državama, temveč državam v tem delu kontinenta pravičnejšo bodočnost. Naše sodelovanje z Jugoslovani in Romuni med vojno ni bilo nič drugega nego uvod v o-snovanje Male antante. Mala. antanta ni ofenziven instrument nego političen in gospodarski program s smotrom, da omogoči sodelovanje držav v Srednji Evropi. Proti splošnim alar-Tnantnim občutkom, ki so vladali okrog nas po voini, proti vsem nevarnostim disorganizaciic, proti kritikam, da bo Srednja Evropa balkanizirana, proti vsem težavam, ki bi jih nam bile lahko napravile neke sosecV ne velike sile, smo šli na delo in dokazali, da znamo tudi ni graditi, konzolidirati in čuvati svoje države. Zato se je Mala antanta ustvarila. V 35 letih, ki so potekla, odkar obstoji, so dovolj jasno dokazala, kako upravičen je njen obstoj.
"Naša posestrima Jugoslavija je v tem pravcu izredno značilen primer. Treba je le, da člo-"ek pomisli, kako je jugoslovanski narod dokazal svoje edin-stvo in ga spontano realiziral kljub vsem terorističnim napadom, ki so z umorom kralja Aleksandra dosegli vrhunec, a ne izpolnili svoje naloge, da bi zrušili državo in uničili narod... Naš narod veže z jugoslovanskim narodom iskreno prisrčno čuv-
' LONDON, 20. dec. — Visoki viri so danes odkrili, da se an-! gleška vlada v polni meri zave-I da, da obstoji resna nevarnost nenadne vojne, in da se bo sedaj, ko je francosko-angleški načrt za mir v Afriki mrtev, z vso silo vrgla na delo, da mobilizira druge člane Lige narodov za slučaj italijanskega napada. Anglija je že začela razgovore s predstavniki več vodilnih sil, od katerih bo skušala dobiti trdna zagotovila, da so pripravljene nositi svoj delež bremena, ako bi prišlo do nenadnega in nepričakovanega napada.
Včerajšnja dramatična seja v parlamentu je podala dokaz, da je Anglija resno vznemirjena nad svojim položajem, kajti pokazalo se je, da je bila ona edina, ki je poslala svoje oborožene sile v Sredozemsko morje. S katerimi silami se Anglija raz-govarja za pomoč, če bi Italija vprizorila nenaden napad, ni znano, toda splošno se sodi, da so to dežele; ki leže ob Sredozemskem mdrju, zlasti Španija, Grčija, Turčija, Francija in Jugoslavija.
Kar se tiče akcije za petrolej-ni embargo proti Italiji, ne bo Anglija podvzela nobenega na-daljnega koraka, dokler se obstoječa negotovost ne razjasni.
Premijer Baldwin, ki je včeraj v parlamentu dobil zaupnico, potem ko je priznal, da je vlada napravila zmoto, ker je sledila Lavalu v njegovi formuli, je danes iskal novega zunanjega ministra, in je imel tozadevno oseben razgovor s kraljem Jurijem. Kralj je imel potem razgovor z večjim številom prominentnih oseb.
RIM, 20. dec. — Neki vladni predstavnik je danes izjavil, da Italija še vedno smatra, da sta Anglija in Francija vezani po angleško-francoskem mirovnem načrtu, akoravno je premi jer 'Jaldv/in na pritisk v parlamentu načrt vrgel v vodo. Italija ne priznava, da je načrt mrtev, dokler fašistični veliki svet ne izreče o njem končne besede.
Na afriški fronti ni veliko aktivnosti. Italijani poročajo, da so zapadno od Makale porazili sovražno posadko. Obenem pa se iz Addis Ababe javlja, da so Abesinci prodrli do obronka Makale.
PARIZ, 20. dec. — Premi jer Laval je danes po razgovoru s predsednikom Labrunom izjavil, da ne bo resigniral, temveč da bo čakal izida debate, ki se bo vršila v parlamentu 27. dec. Francosko časopisje piše, da je Francija zadnja velesila v Ligi narodov, ki drži nazaj nevarnost splošne evropske vojne.
Samomor na sodniji
Včeraj se je na sodniji ustre-I lil bivši mestni detektiv Alton stvo. Povsem prirodna stvar je, B. Sperry, star 43 let, ki je bil da se veselimo vseh jiigoslovan- obtožen sprejemanja ukradene skih uspehov, da se radujemo lastnine. Stopil je iz sodne razvoja Jugoslavije, ojačene in dvorane, rekoč ženi, ki je z njim silne, da čutimo se prav tako ka- vred obtožena, da pride takoj kor Jugoslovani sami, prav ta- nazaj, trenotek nato pa je na ko, kakor da gre za našo lastno hodniku že počil strel. Sperry zemljo."	I je bil takoj mrtev.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
21. decembra, 1935
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
•ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. A PUB. CO.
6231 ST CLAIR AVE.—HEnderson 5811 luued Every Day Except Sundays and Holiday# VATRO J GRILL. Editor
Po ramaSaJcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
w 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........«1^
Po pošti v Clevelandu za celo leto .................W
w 6 mesecev .........$3.26; za 3 mesece ..........$3.00
Za Zedlnjene države In Kanado za celo leto ......$4.M
M 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$l oO
Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države « « mesecev .......$400; za celo leto .........$800
Entered as Second Class Matter April 26 h, 1918 at the Post (Xflce at Cleveland, Ohio, ui der the Act of Congress of March 3rd, 18,9
^ozic 1935
Zopet obhaja krščanski svet rojstvo Kristusa, ki se je pred 1935 leti rodil v betlehemskem hlevu.
Kako obhaja krščanski svet svoj največji praznik? V koliko se današnje ki-ščanstvo razlikuje od paganstva? Ali se izpolnjuje božična poslanica; Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje?
Ustavimo se za trenotek in poglejmo. * * *
Tampa, Florida: V noči med SO. novembrom in 1. decembrom 19S5 je tolpa moških z maskami na obrazih prihrumela pred dom tajnika unije vozniških delavcev. Tam so bili na seji trije delavci^ socijalisti, ki so bili aktivni v organiziranju brezposelnih. Tolpa je vdrla v hišo, vse tri moške zgrabila vji nalošila m avtomobil ter peljala iz mesta. Na deželi jih je neusmiljeno pretepla, povaljala v smoli ter jih pustila v krvi ležeče v obcestnem jarku. Eden izmed teh moških, po ir/ienu Jos. Shoemaker, je bil čez 2If ur najden 'nezavesten in pripeljan v bolnišnico. Na celem njegovem telesu ni bilo niti tri kvadratne čevlje cele kože. Bil je skoro popolnoma paraliziran. Zdravniki so bili brez moči. Čez nekaj dni ga
je smrt rešila strašnih muk.
♦ * *
Harrisburg, Pa.: Te dni je imel sodnik George W. Maxey iz Scrantona na seji republikanske ženske organizacije v Harrisburgu, Pa., govor, v katerem je med drugim izjavil; "Strah pred pomanjkanjem je glavna pobuda k podvzetnosti. Edino lopovi zavajajo ljudstvo z obljubami o obilnem življenju potom zakonov. Oni govorijo, kakor da bi brez-močni človeški zakoni mogli razveljaviti zakone Stvarnika, ki je odredil, da je življenje večna preizkušnja in večen boj. 'Borba za obstanek' ni le govorniška fraza, temveč biologičen fakt. Bog je hotel, da je tako. Zakaj bi se
upirali namenom Vsemogočnega?"
» * *
Cleveland, O.: Ker v družinah brezposelnih navzlic relifni akciji še vedno obstoji veliko pomanjkanje, so se srca privatne dobrodelnosti omehčala za božične praznike. Zbira se fonde, da se kupi igrače otrokom bednih delavskih družin. V imenu krščanskega 'usmiljenja in božičnega duha jc eden izmed lokalnih ameriških dnevnikov priredil boksarsko predstavo, sinoči pa so vsi trije veliki listi, skupno z vsemi radio postajami v mestu, priredili v isti namen—in za svojo reklamo— velik gledališki špektakel, na katerem so napol nage Icpotice plaale v imenu krščanskega usmiljenja . . .
V V 4^
Vatikan: Papež Pij je 19. deccmbra, 1935 v ceremonijah z mogočnim pompom in slovesnim bleščem podelil rdeče klobuke šestnajstim izmed dvajsetih novo imenovanih kardinalov. Z visokega balkona starodavne katedrale sv. Petra so se oglasile srebrne trobente, ko se je papež približal na svojem prestolu, Katerega je nosilo 12 škrlatno oblečenih mož . . . Zastopniki kraljevskih hiš, aristokracija in stoteri visoki cerkveni prelatje, katerih uniforme, plašči in medalje so se lesketale v luči stoterih Icstencev, so imeli prva
mesta v klopeh . . .
.y. .y. H-
Chicago: WillUm H. Hearst, noluticwi imttHniilijonar, protestant, je uredniku svojeg« lista v Chicayu, "Herald and Exarrincr." poslal to-le naročilo: "Napišite scnjo odobravajoč militantno stališče kaloliš.ce co kve proti komunizmu ... To je stališče p:ol\ politični amrhiji, razrednemu sovraštvu proti nasilnemu uničenju miru in reda. To je stališče proti temu, da vlada ne pride v obltSo najbolj ignorantnih, najbolj nesposobnih in najbolj koruptnih elementov v državi. To )e stališče za mir, za družinske pravice, za lastninske pravice in za človeške pravice. (Hearst
je woz, ki trdi, da predsednik Roosevelt uvaja
komunizem v Zed. državah.)
* * *
Rim: Vsi italijanski listi so prinesli neko jako značilno sliko. Na sliki je tank, ki služi za altar, na katerem je postavljen križ in vse, kar spada k službi božji, a pred njim stoji duhovnik v mašniškem ornatu.
* * »
Kristus, čigar rojstni dan obhaja te dni krščanski svet, je v Pridigi na gori govoril tako le:
Slišali ste, da je rečeno "Ljubi bližnjega svojega" in sovraži sovražnika svojega. A jaz vam pravim: Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo . . . Pazite, da ne boste izkazovali pravičnosti svoje pred ljudmi, da bi vas oni videli . . . Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj kakor delajo hinavci po shodnicah in ulicah, da jih hvalijo ljudje ... In kadar molite, ne bodite kakor hinavci, kajti oni radi po shodnicah in po uličnih vogalih stoječ molijo, da se kažejo ljudem ... Ti pa, kadar moliš, pojdi v svojo izbo in zapri duri svoje in moli k Očetu svojemu . . . Ne zbirajte si zakladov na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi podkopavajo in kradejo, temveč nabirajte si zakladov v nebesih . . . Kajti kjer je zaklad tvoj, tam bode tudi tvoje srce . . . Nihče ne more dvema gospodoma služiti . . . Ne
morete Bogu služiti in Mamonu.
* * t-
O, kako dolga je še pot, katero bo moralo prehoditi človeštvo, predno bo imelo pravico imenovati se krščansko!
Pastirček Peter in kralj Briljantin
dela in potrpljenja ako hočemo,
da gre stvar naprej in udeležiti se moramo vsaj prireditev, kajti vsako malenkost se upošteva.
Torej, prisrčno ste dobrodošli,
V zadnjih par letih je podala; tako da se bomo skupaj veselili Slov. Mlad. Šola S. N. Doma par velikega praznika, katerega mla-Icrasnih bajnih predstav kot — dina komaj čaka.
"Pogumni krojaček" in "Kra-' še enkrat vas prosim, napol- j Vzrok temu je prenapolnjenost Ijična z mrtvim srcem", v kate- nimo dvorano v nedeljo, ob 3. ondotnega delavskega trga.
rih se je odlikovalo z dobrim i- uri!	I u v . ,. .•
. ' . v , TT 1 1- --v	■, I Skrb za nase izseljence vodi
graniem nemalo učenčev sole. Vesele bozicne	praznike vam . . . ^ . , , .
"	^ I ministrstvo socialne politike, ki
ima za vsako državo izseljenski
komisarijat v Zagrebu. Ta ima v
Beogradu in Ljubljani svoje iz-
ske banovine kmalu po svetovni vojni v velikem številu in je šele v zadnjem času prenehalo. Razmere za naše delavce tamkaj so take, da se komaj preživljajo. | Izseljevanje v Belgijo, Holandi-1 jo in Luksenburg naših ljudi je skoraj popolnoma prenehalo. —
Mrs. Jennie Hrvatin.
letcs pa boste imeli priliko vide- in srca želi ti in slišati skoro povsem novo
igralsko skupino v bajni igri —	-
"Pastirček Peter in Kralj Bri- SLOVENIJA HUDO PRI-Ijantin". —	, ZADETA OD SANKCIJ
Izvzemši enega igralca, namreč Johnny šuštarja, bodo na	(Dalje iz 1. str.)
odru sami "novinci", ki bodo to jgvoz daleko pod količino, ki smo
ŠKRAT
JUGOSLOVANSKO UJEDINJENJE
"Delavska Politika" z dne 4. doc. piše: Dne prvega decembra smo sedemnajstič proslavljali 2>raznik zodiiijt^nja južuili Slovanov. Ta dan je bilo zedinjenje slovesno razglašeno. Socialisti, oziroma delavski razred, niso nikdar prezrli pomena važnega zgodovinskega dogodka. Že v tivolski resoluciji li)()9 je bil podan revolucionarni del programa tem zmislu. Socialna demokracija s(( je v u'ivi edinici v. ueiilrudljivo vnemo zavzemala za nje demokratično ureditev, v kateri veljajo svoboda, demokracija in enakopravnost vseli zedinjenili. Iii iia tem programu je socialna demokracija ostala, čeprav so se vrstili dogodki iu zmote, ki so jili zagovarjali nasprotniki delavstva in demokracije. Tudi danes mora delavstvo poudariti svoje neomajno stališče. Pripravljati se mora, zbirati sile, da pribori narodu sploh, zlasti pa delavskemu razredu svobodo, demokracijo, politično, gospodarsko in kulturno eiiiikopravnost. To je edina jjot iz današnjih političnih in socialnih razmer. Kdor hoče lepšo bodočnost, naj sledi idejam socialne demokracije!
25 LETNICA SMRTI LEVA NIKOLA-JEVIČA TOLSTOJA
Dne "JO. je o(;liajal ves kulturni svet ol)letnico smrti Les a Nikolajeviča Tolstoja. Malo je zavednih delavcev, ki ne bi vsaj ene njegove knjige biii prečitali, saj imamo vse \ ečje njegove romane, kakor "Vstajenje", "Ana Kareniiia", "Kozaki", " Hadži .Mural" in "Vojno in mir" prevedene tudi v slovenščino, da lahko občudujemo njegove biijiževiie sposobnosti. Nimamo pa v slovenščini njegovih i'ilozoi'skih in polemičnih spisov, iz katerih bi mogli spoznati šek- pra-\ > ga Tolstoja, ker f.o ti spisi obstoječi m;-ščaiiski družbi zelo neugodni in l/i jih najraje zamolčala. Teh spisov še najbrž dolgo dobili ne bomo. \' marsikateri državi bi se znašel človek v okovih, če bi poizkušal žiVeti jio naukih tega pi t,sla\ Ijenega moža.
PREVEČ ENAKIH KRSTNIH IMEN V ITALIJI
Neki rimski list loži, da ima že vsak Italijan, otlnosno Italijanka isto ki si no imi', nieti tem ko ga inui na primer v Zedinjenili državah šele vsaka 58. oseba. List zahteva, tla mora država poskrbeti za to, da ustvari nova, lepa in ])rimerna domača imena. Neki faljivec, ki je čital to ganljivo tožbo, je u-rcdništvu iiasvetoval, da bi na prime i" za ženske uvcuHi imena, kakor Kriza — času posebno primi rno ime. Dalje Etcetera; za družino z obilico otrok, ki še kaj pričakujejo, jja Dasta ali liastanea!
seljenske nadzornike ter poleg teh še na raznih izhodiščih iz države obmejne izseljenske nad-roznike. Uprava naše banovine' ima svojega posebnega izseljen- j
Na ulici se
srečata
Edenj^inwi
vsled česar ga drugi vp se je zgodilo.
f-------D------J— ,	"Veš. moia žena je po
pot pmc imeh vecje vloge. To- bili vajeni v prvih povojnih referenta, ki posluje v pa-'^o zapravljiva," reče tisti z mmi' Tnvp.nr hn Pastirrplf PptAr.	„„	o« i«!« ^ .	' . 1 . iKO /apiavij i ___, co BI
; ob-
^ih, toda vsaj za silo,"se je le	t:,;,;s««:«
Kralj Bnljantan pa Frank,e Pe- životarilo. Zdaj pa grozi, da les-]se koncentrirajo vsa: ®	gospodarskih
ternel. St^ara m hudobna toper- industrija popolnoma propa-ij^^olienska vprašanja ter dobi Sar mi ona odgovonla'' niča bo Theresa Kalister, Mr- j,, od 18. novembra dalje, ko so	vsakdo, bodisi interesen-
varja bo igral Joseph Orko, nje- g topile sankcije v veljavo, m bil ^ domovini ali v tujini in nji-govo hčerko Liziko pa Albina I- odpremljen s škofjeloške posta- svojci, potrebna pojasnila vanc. Pomočnik Kralja palčkov jg en vagon lesa in je posta-bo v rokah Frankie Suhadolni-
mo*
ja kakor izumrla. Vozniki, ki so ka medtem ko bosta skrbela za prihajali poprej s Selške in Posmeh Mrvarjev hlapec Gašper ijanske doline in dovažali les za Siratka (J. Šuštar) in dekla tujino, izostali, na Trati gospo-Nanča . (Esther MramOr)	dari mir in tišina, ki navdajata
Božič je čas otroškega veselja prizadete s skrbjo. Gospodarsko in zato si bomo najlažje obudili ven je je čisto izumrlo, težki spomine jia svoja detinska leta, ciedovi pa se bodo poznali še toče se podamo v sredo 25. decern- ^iko bolj, ker ni nobena tajnost, bra v lijih krog — k Božičnici se bo vsa lesna industrija na-Slov. Mlad. šole S. N. D. — Pri- ggga okraja naslanjala odslej po četek ob 3. uri pop. Po igri Mi- dosedanjih vidikih na kupčije 2 klavž in ples ob zvokih orkestra vagonov oglja mesečno in na do-"Bled", ki je odsek slov. godbe	manjših množin kostanje-
"Bled" ter so njega člani sami	lesa. Na neitalijanska tr-
mladi in navdušeni godbeniki. žišča se ni kaj zanašati, ker so Torej člani društev, ki ste za- kupčije z državami, ki doslej ni-stcpani v Prosvetnem klubu S. ^ile naše odjemalke gotovo N. Doma, agitirajte za to prire- ^li manj tvegana zadeva, ditev, da bo delo našega kluba. sledovi sankcij so se poznali uspevala Nanrien kluba namreč ^^koj. Izvoz se je ustavil, kakor je oživeli več zanimanja za po- ^il odrezan. Veleindustrijska set kulturnih priredb v naselbi- podjetja svojega obrata trenutni. Dolžnost nas vseh je torej a- sicer še niso ustavila, ker de-gitirati med prijatelji in znanci, ^a zalogo, toda pojavljajo se da bo dvorana lepo zasedena, gg glasovi, da bo z novim letom kajti drugače ni misliti na kak obratovanje ustavljeno. In kaj kulturen razvoj med nami, pač potem? Na dlani seveda je, da pa bodo pajki začeli presti po bojg občutili zastoj v lesni indu-naših odrih.	gtriji tudi ostali gospodarski či-
—^ nitelji, kajti, če ljudje no bodo imeli zaslužka, kako naj potem kupujejo svoje vsakdanje po-I trebščine ? Prizadeti bodo obrt-I ni ki, trgovci in kmet, ki svojega ! lesa, kljub najboljši volji ne bo . . ' mogel prodati. Saj ne bo od ni-Eiiclid, Ohio	kupca! Skrajno upraviče-
Dragi stariši in prijatelji!— no zatorej tudi ves škofjeloški Samo dve zgornje besedi naj bi okraj apelira na Beograd, naj bo pomenili kaj hočem danes pove- storjeno in preskrbljeno vse, da dati. Kakor ste že čitali v naših, prizadeto prebivalstvo dobi za listih, se bo napravilo nekaj v izgubo nadomestila na domačih korist našim Škrjančkom. Kaj. in inozemskih tržiščih!
mislite, ali ni naSa dolžnost, ali	ySE SO SLOVENCI
RAZKROPLJENI
(Dalje is 1. str.)
"Moja največja
in navodila. Tamkaj se vodi tudi. . ^	» '-je re»"- - _
kataster izseljencev iz dravske I	"Cd® ^ ,
banovine.
Iz stare domovine
! ka svoji prijateliici- k^udu-stojim prai ogledani m
jem svojo lepoto'
'Oh, Rezika,'
čka, "saj to m
jo zavrle T""'
J išljavost'
dom«
Poskusen umor 73-Ietnega ampak le domišljij^-
ki"'
zdravnik«' ^
Zavedajmo so dolžnosti
ali ni naša dolžnost, ali nismo srečni in veseli ako moremo kaj podariti našim otrokom, ko jih imamo tako radi, da bi dali vse zanie. Da, res ni
je večje ljubezni in sreče kot so nehalo. Urugvaj je dežela emi-nam otroci zakaj torej ne poka- gracije za naše rojake iz Prek-nati v javnosti in s tem še druge mnrja. Samo v Montevideo se je
spodbuditi odprto. Kaj mislite, da bodo kedaj pozabili? Nikdar!
v zadnjih letih izselilo nad 400 slovenskih deklet iz dolnjelen-Še vedno se bodo spominjali ka- davskega in soboškega sreza.
ko so osebno videli Miklavža iu y Avstraliji je okrog 300 slo-kaj jim je dal.	venskih delavcev, večinoma dc-
Pa tudi nam odraslim ne bi ma iz Prekmurja in logaškega nič. škodilo ako se pozdravimo sreza. V Sidneyju je celo damski Miklavžem in nam kaj podari, krojaški mojster, doma iz Ljub-ker vem, da ima za vsakega ne- Ijane. Izseljevanje naših roja-kaj, zato vas prosim v imenu kov iz dravske banovine v Av-/bora "škrjančkov", da pridete stralijo je v poslednjem času vsi stariši in prijatelji, ker ako zaradi dolgotrajne in drage vož-!caterega ni, ta nič ne dobi. To- nje ter zaradi neugodnih poro«
rej, ne pozabite v nedeljo, 22. čil slovenskih izseljencev skoro dt'c. vsi v Slov. Društveni Dom popolnoma ustavljeno.
na Rechcr Ave., ker zbor nam bo V evropskih državah so večje ^žufu kri, ki mu jc kar curkoma zopet zapel par krasnih pesmi iu naselbine naših izseljencev v tekla iz vratu, in ga obvezati, nastopili bodo tudi naši pevci v Nemčiji, večinoma v rudnikih toda kri jc prodrla skozi vse ob-solospcvih, duetih itd, da bo ve- Westfalije in Porenja, nadalje v veze in tekla na tla. Naložili so selje, ker se pridno učijo pod Franciji, Holandiji in Belgiji.' ubogega .Jožefa Livka na voz in spretnim vodstvom učitelja Mr. Izseljevanje Slovencev v Nem- ga peljali takoj v Mokronog k .Šemeta. Stariši, povem vam, d?, či^jo se ie začelo pred nekako 35 zdravniku dr. Škulju, ki mu je ako bi mi hodili k vajam, da leti in je zdaj popolnoma pre- zošil 12 cm dolgo in 5 cm globo-'
Na Gorniji v vasi Malkovec št. i i. župnije Tržišče je svoj čas ži- Jožek je pn ^
vel v lepi slogi in miru pri svo- veli naj pokaže ] jem pokojnem sinu Antonu Liv- uboga.	0'
ku njegov oče Jožef Livk. Ko se ,	moraš
je sin poročil z Marijo Poljanec, i	zdravnik.
so kmalu nastopila nesoglasja ^
med snaho in tastom, ki so se { "Nak, še bolj po smrti sinovi še povečala in ko odreže Jožek. ve se je ovdovela snaha v drugič priraščen!"	^

poročila z Ignacijem Repovžem, 30 postale razmere tako neznosne, da se je moral Jožef Livk u-
oiiC
nis"
Ali ni škoda, da	ooi
- _ , jji
makniti v Gornije. Iskal je dalj i^ijko rekli, da časa mirnega kotička, slednjič g'a je našel pri Alojziju Livku na Škovcu, kjer je živel že dve leti v zadovoljnosti in miru. Na Gorniji pa je imel izgovorjen užitek,
ki ga pa od sedanjega gospodarja ni dobival in je bil primo-ran zateči se za pomoč na sod-nijo. Napovedana je bila prisilna dražba Gornije, ko se je vedno miroljubni Livk Jožef pobotal z Ignacijem Repovžem za užitek in je tako bila ustavljena prisilna dražba. Po tem je pa žef večkrat prigovarjal sedanjemu gospodarju na Škovcu, pri katerem je stanoval, naj bi šla z vozom po užitek, saj ga je Ignacij Repovž večkrat prijazno vabil, naj pride po užitek. In res,
šla sta z Alojzijem Livkora z vo
kristjani?	^
kjo krščansko dar sipljejo bomb ^
Krščanska	"I"
napredovala ^ ^	^
so angelji prisU iz "S» šav ter peli
Bogu na višavah f#" na zemlji, ki so o
^ kaj ; bi
Če bi se danc pripetilo
Mussolini poslal ,^@1 *
bo
čo lii> op
kd
Ha' 1%
fol
ni
nanje ter hitro sramnimi pacifi'' i
življenju, četudi rnu^ odteklo zelo ve
- je prišel 'v ^ t.ivK
mu
pov
pi-ed njim je bil W p.
,\'ž
ranjencem	pcp®
zom na Gornije po obetani uži- lojzij z	. ^
tek. Ignacij Repovž ju je prav.vso zadevo	jgdal j®
prijazno sprejel, ju povabil v zi- je takoj, ko	*^1"
danico na kozarec vina, potem Mokronogu, zače po9 vrviroi A 1.^4.,:4,, T v.r, ;' orožnikom in	v)
pa je rekel Alojziju Livku, naj spreže in da vola v hlev medtem pa je šel z užitkarjem Jožefom
ga je ujeti in
cn n.,Hi da JC SlC<= tT«^,
V
Vso se čudi, da je ~
■'	v f ril	|(j J
Livkom v hišo. Tu mu je odmeril | nacij Repovž	pri
■>
stari Livk spravljal v pripravljeno vrečico, je nagioma Re-
najprej merico kaše, in ko jo je j dejanje. Neka lo ^ Oo^\ol>'
svoj čas stanovala Rcpovževih,
povž zgrabil starega Livka za) da je že prejšnji	v
vrat in mu ga začel rezati s pri- se bo zgodilo na	po-
pravljenim krivcem. Jožef Livk Kakor vse kaže,
jo bil takoj ves v krvi in začel mišljen in dobro	P
klicati na pomoč. Prišel je res čin, saj se je vse Alojzij Livk, ki je takoj popu- lem dnevu ob H	.y];)'
stil živino, katero je spregal, in Ijiva je bila tudi v.«aj toliko preprečil, da Repovž tero je Repovž sp ni z nožem popolnoma usmrtil saj ga je prej vedn jg f j ubogega Jožefa Livka. Ignacij je tudi z ženo prete^P Repovž sc je podal sam v Mokronog naznanit sc orožnikom,
medtem pa je Alojzij Livk z.a silo skušal ustaviti ubogemu Jo-
nil zapustiti	jO'
sti'ahom hoditi P®	^jii-
pa naenkrat ta
sodnji sobi je bila-1 jjj rija Repovž, P j fi o ^ da noče ničesar ve"^
K 1
h
le %
jen !e
«41,
ki %
ki K
idr ^0 jfoa
i'*'61 le •
Z
iS H
i "»in
S
f®l Hi
svojega inoza.

Ubila je mina,
• ie "a k' ki f
ma eksplodirala,
starega delavca
marsikateri bi rekel, ne, toliko nehalo, zakaj tudi pri naših ro- ko rano ter ga s svojim lastnim i narja, vulgo otrok pe že ne maram učiti. Kaj iakih tamkaj se je začela pojav- avtom odpeljal v bolnišnico v ve nri Kroni, ki J®	if
'I
e
v j ve pri Kropi, ki j® ^ ,
mislite, da ie to lahko delo? A Ijati brezposelnost. Vendar pr. Kandijo. Livk ima prerezane tri pri urejevanju hu f, radi jih le poslušamo in veselo« so naši ljudje v Nemčiji precej žile, a sreča v nesreči je bila, da I novec v Kropi. je gledamo, ko tako lepo in složno dobro organizirani. V Francijo mu Repovž ni prerezal odvodni- j razmesarila glavo	,
;:a,pojejo, ampak treba je veliko se je pričelo izseljevanje iz drav ce in je tako ostal Livk še pri | mestu mrtev
S
s
k
kdeemtra, 1935

STRAN 3.
O klobuku, pozdravu in podobnih z^tdevah
Z«a«i ljubljamki reRser O. j nos, pa tudi tako ni potrebno je napvsal svojevrstno knji-lprikimSiti, kakor bi bil pojedel o "lepem vedenju," kateri je'dežnik.
^ naslov "Kar po domače" ^ j® polna dovtipnih, pa tudi u-'"^stnih nasvetov, kako se ima ^ek obnašati, da ne bo ne ne dnigim v nadlego in Wtiko. Tu priobcamo odlo-iz onw,njene knjige.
Običaj pozdravljanja je na svetu zelo različen. Če ho-® izraziti Kitajec napram svo-znancu svoje prav poseb-^animanje, ga vpraša: "Ka-'® vam je teknil riž?" — Per Jjec vpraša: "Ali se potite?" -^uki si drgnejo v znak po-krepko nos ob nos in L? tem temperamentno dihajo J^tanci škripljejo ob taki pri-, osti z zobmi, si kažejo jezik ^^P^skajo drug drugega za Melanezu pa velja za če ga popraskate z no ® Po^ glavi. Pa še vse drugač 'Načini pozdravov so. Ml dvignemo na cesti klobuk Mkimamo z glavo. . ^ ne dvigne klobuka, Več samo pokima z glavo, a zadeva ima simbolično za 3e. Izraža ponižnost, ali ps 3 morala bi jo izražati. Tak namen pozdrava. Spoštova-
čase so nosili moški
Ni ravno nujna potreba, da pozdravljaš s cigareto ali cigaro v ustih.
Tudi ni imenitno, če srečaš znanca pozimi, in vidiš, da te hoče pozdraviti, da mu migaš že od daleč in kričiš: "Kar pustite, pustite, obdržite, prosim, klobuk na glavi!"
Ko je bil moj prijatelj Miklavž še Miklavžek, to se pravi, ko je še trgal skupaj z menoj hlače na K. u K. Oberrealschu-le, sva promenirala neko nedeljo pod Tivoli jem. Pa pride ravnatelj realke in prične tudi promenirati, in Miklavžek ga je pozdravil vsakokrat, ko smo se srečali. V celoti morda petdesetkrat.
Jaz sam sem pozdravil profesorja matematike, ki se je hodil pozimi drsat na isto drsališče kakor jaz, tudi vsakokrat, ko jo je prirezal mimo mene. Morda osemdesetkrat. V matima-tiki sem imel pa vseeno "faj-
%ale
® iz železa in na njih so perjanice. Stati pred klobuka, to je po skoraj toliko, kakor o
Si perje, sneti si krone z eno besedo: podre
Pozdravi
K
^^ubiti \glave ^ti se.
^Kako gre tista?: ______
3si desetkrat preveč, kakor ^ ^ premalo. Prav nič se ne {q	če pozdraviš doma-
k,-naprej in če se od "Pazili ^^^"^°noši, preden te je
cesti, pa ti pride Ne-sproti; zdi se ti, da ga po Dato' Sa pozdraviš. Tako; % J Ugotoviš, da je zmota . . . Saj lahko na-^ko ^ potegneš z drugo 3 ^ ^^se in s tem zbudiš _ 'i	pozdravil, temveč
^0 narahlo popravil fri-pa je, kaj? ^ <^vljaj naprej! vi§	čaka, da ga pozdra-
potem sname klo-hn.' ^ ° siromaštvu na du
jiQ^^j^tojmka, ki spada k tej le Iji , čakajoči bratovščini w v	Najbrže mu
®avp v, L	obremenjuje
<iniga stvar.
jsft oh;.	močno razšir-
(6	gospodih je, da
.dotakne tak kavalir krajca
df\>v. ^ enim prstom % pnwitemu, da Kdo salutira? Sa oficir, financar, HP^"^°noša, policaj . . . W :^»trežček lahko salutira,
običaj
ki L°tal >tira
Nihče ni povedal niti meni, niti Miklavžu, da enkratni pozdrav na istem mestu, ob istih okoliščinah, popolnoma zadošča. 'Kaj se hoče, tak je svet...
Pa sedimo smrkavci v Glavni ileji v Tivoliju, pa zagledamo 3d daleč profesorja telovadbe, ci je slovel po tem, da pozdravi nagari naprej, če ni drugače. Pa rečemo: "Halo, vstanimo, pojdimo Brunetu naproti, pa bomo videli, če je res, da pozdravlja naprej!" Razdalja se zmanjša in tako nekako tri, štiri korake pred nami sname Brunet mišnico in nas pozdravi.
Pozdravi čedno, brez slehernega očitka v obrazu. Pa gredo trije osramočeni smrkavci tjemo mimo njega in drže rdečih obrazov klobuke v rokah... Nepozabno!
klavž. Za take priložnosti ima še več izbire, pa mi ni hotel zaupati vseh sredstev, ker namerava izdati sam brošuro: "Kako se ognem pozdravu."
Gospod pozdravi damo naprej.
Če gre gospod z damo in dama pozdravi, pozdravi z njo skupaj tudi gospod. Dama mirne duše pozdravi lahko tudi druge ljudi, ne samo dame, če gre z gospodom.
Če srečaš damo in gospoda ki stopata skupaj, ne kliči gospodu: "2Wravo, gospod Brež-nik!" Če delaš to, ignoriraš damo.
Nasproti ti prideta gospod in gospa. Znanca. Postojite in po kramljate. Najprej pozdravi damo, potem gospoda. Obema podaš roko. Smeš!
Tole podajanje rok! Včasi se mi zdi, da imam v roki močerada, včasi pa spet ogledujem roko, če so še vsi prsti v členkih celi.
Torej: stisk roke naj ne bo podoben polžu, pa tudi ne roko-borskemu prijemu.
Kakor poznamo različne načine pozdravljanja, prav tako 30 znane nam grešnim Zemljanom tudi metode, kako se pozdravu ognemo. Kdor misli, da to ni važno, se moti
Od daleč zagledaš človeka, ki ti ni pri srcu, morda ti je celo zopem . . . Moral bi ga pozdraviti . . . Kaj storiti? Evo ne kaj pripomočkov.
a) Naredi naenkrat tako, kakor bi se ti bil odvezal čevelj. Skloni se in popravljaj trake. Če slučajno nimaš na nogah čevljev, temveč škornje, poprav Ijaj ušesa. To je zelo učinkovito. Pri tem pazi, da ne dvig
Na tem mestu še o nečem. O poljubljanju rok.
To je sicer trubadurska zadeva, pa je še vedno v modi in veljavi. Saj nič ne rečem, včasi je čisto prijetna.
Na cesti ne poljubljamo rok nobeni dami.
Roke, ki tiči v rokavici, tudi ne poljubljamo.
Pri poljubljanju rok ne cmo-kajmo. Poljubljanje rok nima tudi z umivanjem prav nobene veze.
Če poljubiš dami roko, ne o-stajaj preko noči z ustnicami na roki.
So pa tudi taki, ki se skloni jo bliskovito nad ponudeno roko, čavsnejo, in stvar je od pravljena. Smuk, smuk, kakor telovadba.
Moj prijatelj Miklavž je naredil tole:
Ko je videl, da ima dama o blečeno rokavico, je poljubil dami čisto enostavno laket, pripombo: "Dovolite, da vam poljubim košček kože." Drugič pa, ko je imela dama oblečeno kratko rokavico, je potisnil usnje na stran in bil ves vzhičen nad svojo iznajdljivostjo. Moj prijatelj Miklavž se šteje za odličnega kavalirja, včasi se mu pa le ponesreči.	,
In vi, milostiva?
Ne bodite v zadregi, če vam kdo namerja poljubiti roko. Tudi zardeti ni treba.
Dvignite lepo malo roko, da se kavalirju, ki ima take čudo
istega spola, približno iste starosti in približno istega socialnega položaja, se izmažemo iz afere najbolje na ta način, da izgovorimo oboje imen hitro drugo za drugim, objamemo o-ba gospoda hkratu s pogledom in ju prepustimo njuni nadaljni usodi."
To je neumnost Mlajšo žensko predstavimo starejši, mlajšega gospoda starejšemu.
Gospoda predstavimo dami Prej je bila akcija predstavljanja v zvezi z raznimi litani-jami: "Dovolite, da vam predstavim gospoda Novaka." Danes imenujemo enostavno: "Gospod Novak, gospod Mišic" — in stvar je odpravljena.
Dama ne vstane, če ji predstavljamo gospoda.
Starejša dama ne vstane, če ji predstavimo mlado dekle
Potem! Stavim, tisoč proti eni, da si v večini primerov ne zapomnimo imena predstavljene osebe. In zakaj ne? Zato, ker se običajno ime izgovori nejasno. Potem pa iztikamo in izprašujemo. "Oprostite, kako se že piše gospod, ki mi je bil pravkar predstavljen?"
Zato prosim;
Bratec, ne misli, da boš napravil nekaj nedostojnega, ako vprašaš, če nisi dobro razumel imena predstavijenčevega: "O-prostite, kako je vaše cenjeno ime?" Na ta način ne boš prišel nikoli v zadrego.
V zadrego ne boš prišel tudi tedaj, če se ti zgodi to, kar se je zgodilo mojemu prijatelju Miklavžu na Hvaru.
Prijatelj Miklavž je strasten plavalec. Pa se koplje lepo v morju, zleze na obrežje in na obrežju ga nagovori gospod, ki
Običajno stopamo z damo tako, da je ona na desni, če je pa dami leva plat ugodnejša, no, ja, potem stopa pač dama na levi.
So tudi taki, ki sploh rajši hodijo na levi strani. Mogoče so malo gluhi na desno uho, Bog z njimi, naj hodijo na levi
ne
magal ubežnika ujeti, tega pa, Po cesti hodi, bratec, v določeni smeri. Tako, kot prepisuje cestni policijski red. Hodil boš vedno brez skrbi. Če se kdo
Ali: gre po cesti dama in ima strgano nogavico. Luknja je velika tri centimetre in nogavica je temne barve. Za njo stopajo odrasla dekleta, ki gredo iz šole. Večje zabave, kakor jo imajo ta dekleta s to luknjo v nogavici, si ne morete misliti. Da bi pa pristopila ena ali druga bodočih dara in opozorila: "Oprostite, nogavica se vam je
zaleti vate, pričakuj od njega opravičilo, če tega ne stori, ga lahko nahruliš. Reci mu: "Pazite, saj niste sami na cesti," ali "Saj nisem zadel svojih nog v razredni loteriji," ali "Kaj mislite, da ste na nogometni tek-
mi
9"
Ce si v družbi z damo, se ne strgala," to pa ne .
oziraj po drugih ženskah, kveč-l	prijatelj Miklavž mi je
jemu če najdeš primerao duho-	zadnič, da je opazoval v
vit izgovor in opravičilo.	šelenburgovi ulici dve uri go-
spoda, ki je hodil gor in dol, in je imel na hrbtu za ovratnik zataknjeno strelsko tarčo. Nihče ga ni opozoril na to. Prijatelj Miklavž mi je dejal, da je bil velik špas . . .
je prav tako kakor Miklavž v
kopalni obleki. Miklavž odgovarja, in pri kosilu mi reče: "Poslušaj, Ost, danes sem go voril celo uro s človekom, o ka terem ne vem, kdo je." Zvečer ko sreča gospoda, ki se je z ju traj zabaval z njim v plavalnih hlačkah, vzklikne: "Zdaj vem Na trgovskem plesu sem spoznal tega peklenščka! Ampak takrat je bil v smokingu."
Iz tega sledi:
Ce si pozabil ime, če si pozabil okoliščine, v katerih si se z nekom seznanil, ne straši se — vprašaj mimo, in vse bo v naj-1
Od nekdaj so se dogajali primeri, da so tuji gospodje nagovarjali' neznane dame. Običajno je zadeva takale: Pristopi tak tiček k dami, se odkrije in izreče s primemo sladkim glasom: "Oprostite, gospa ali gospodična, vas smem spremiti?" Če dežuje, bo izustil duhovito krilatico: "Ali vam smem ponuditi dežnik?" Načinov je vsekakor še več.
Kako ostane nagovorjena gospodar situacije? Tudi za to je več načinov.
Najenostavnejši način je, iz-premeniti se takoj v košček ledu, v mutca in gluhca. Najbrže bo šel kavalir čez nekaj minut spet svojo pot.
Dmgi način je, da pogleda nagovorjena vsiljivega tička zelo ljubeznivo in mu izjavi z mUim, sladkim glasom: "Hvala lepa, tam na oglu me pričakuje moj zaročenec, mož, fant," ali
podobno.
Ce tudi to ne učinkuje, potem draga prijateljica, pristopi k močnejšemu sredstvu; poglej ga in premeri od zgoraj navzdol in mu izjavi: "Gospod, kdaj ste se pa zadnjič kopali, saj imate ovratnik črn kakor dimnikar." Prepričan sem, da bo izginil kakor kafra.
Če ste temperamentni in ljubite šalo in dovtip, mu lahko pokažete jezik. Ampak prosim, zelo dolg. Ne verjamem, da živi pod božjim solncem kavalir, ki bi ne pobegnil po takem porazu.
Če se zaleti moj prijatelj ^ , Miklavž, ki je nekoliko kratkoviden, v koga, kar se tu pa tam tudi zgodi, se lepo opraviči in reče: "Oprostite," ali "Pardon," ali "Ne zamerite." Pri tem lepo pozdravi in jo mahne svojo pot. Zato moj prijatelj Miklavž ni imel še nikoli incidenta radi prestopka cestno policijskega reda.
RAZVESELITE "JO'
Moj prijatelj Miklavž je zelo eleganten fant. Če gre po uradnih urah čez promenado in vidi frkovca, ki ne more speljati težko naloženega vozička, stopi lepo k njemu in mu pomaga. Doslej, pravi mu še ni padla krona z glave.
Tudi če sedi moj prijatelj
z električnimi predmeti
Med najlepšimi in trajnimi j razstavljene pri E1 e c trical darili so električni pripomočki j League, se dobe tudi pri naših in predmeti, ki jih vsaka gospo-.	trgovcih in prav vese-
dinia uporablja pri opravljanju 1	j
svojega dela. Številni novi pri-jla bo ona gospodmja, ki bo de-
pomočki, ki jih lahko vidite: ležena enakih daril.
lepšem redu. Reci: "Saj ni ču-j Miklavž v kavami in opazi, ka-da, toliko časa je minilo," ali ko se debelušna stara dama z
VELIKO ZNIŽANJE CEN NA ELEKTRIČNIH LEDENICAH
FRIGIDAIRE IN KELVINATOR IZDELKA
(FLOOR SAMPLES)
■ DO 25% ZNIŽANJA
Sedaj vam ni treba takoj ničesar plačati—s 1. januarjem pa pričnete plačati po tako nizkem odplačilu kot 75c tedensko.
MANDEL HARDWARE, 15704 WATERLDO ROAD
pa, da nimaš spomina za obraze.
Na predzadnji lekciji prej o-menjenega tečaja so mi mladi ljudje napisali vprašanja, kako
vite namene, ne bo treba skla- se je treba ravnati ob priložno-
neš butice prej, preden je oni njati v pravem kotu. Napravili stih, ki so se jim zdele posebno
»O'.
Civilist pa po-
^0 J®' sname klobuk. Va-1"%.^ 1?' ^^ko ga sname. S n	ne oviraj pro-
^^iGtavaj se v ljudi in oseba.
Jic sem videl tole:
®®sti gospod in nese pride
gospod, "očitno
»lih, . °buk
Pa si hitro po-na glavo, pozdravi ®ga "očitno šefa.
SI
mimo. To bi bilo zelo neprijetno.
b) Ce si kadilec, si prični takoj prižigati cigareto ali cigaro . . . Zveplenke ne dajo ognja, tudi če ni vetra, ugasne prav gotovo vsaka. Da bo učinkovitejše in prirodnejše, lahko polglasno zabavljaš na slabo kvaliteto žveplenk in prav v trenotku, ko gre oni mimo, zarenčiš v zobe: Vrag te vzemi, ali kaj podobno krepkega. Tudi to je zelo učinkovito.
c) Četi preti tako srečanje v obljudeni ulici, kjer so trgovine, je zadeva zelo preprosta; obr-
Ho	klobuk na glavo, |neš se, bratec, čisto prirodno
f'	"očitno šef" mimo, ■ proti prvi izložbi in se z velikim
I	J klobuk z glave in zanimanjem zagledaš v izložbo,
mirno s klobukom v; v kateri je razstavljena recimo pot . . . Fletno kaj? kuhinjska posoda, železnina.
A ž
1 ^ te* • . . r letno Kaj r pozdraviš
\erhi samo s poklonom, ^0 j potrebi in odnosu do \o. rt znanca. Ni po-si pri tem razbiješ

boste najodličnejši vtis
Na splošno bi dejal, da rok sploh ne poljubljajmo. Vprašate zakaj?
Zato ker rodi to početje pogosto nevšečnosti: zamere, morda celo ljubosumnost, z eno besedo — rajši ne. Ampak . . .
Ampak za enkrat je še prezgodaj črtati to početje popolnoma iz pravil družabnega občevanja.
Poljubljanje rok med zaljubljenci je poglavje zase . . .
Na nekem tečaju, katerega udeleženci so bili sami mladi ljudje, sem ugotovil, da jim dela največ preglavic in skrbi zadeva, kako se seznaniti, predstaviti samega sebe ali pa svojega znanca ali znanko.
podkve, sploh stvari, s kateri- Da, to so res skrbi, in sleher-mi nimaš sicer nikakega oprav- ni mlad človek trpi zaradi njih. ka. Ko je oni mimo tebe, jo j Neki star predpis govori o kresneš lepo dalje.	predstavljanju takole:
Tako dela moj prijatelj Mi-j "Ce seznanjamo dvoje oseb
kočljive.
Tako vprašuje neko dekle:
"Kako naj se obnašam proti gospodu, ki mi ni bil predstavljen in je v istem uradu usluž-ben kakor jaz?"
Dekle, čisto preprosto! Stopi k njemu in se mu predstavi sama.
Neko drugo revico tare tole:
"Kaj naj storim, če me neki gospod pozdravi in se mi predstavi, čeprav me še ne pozna?"
To, dekle, je pa druga zadeva, in bo obravnavana na drugem mestu.
Pojdimo malo na promenado.
Sprehajaš se z dekletom, z ženo, z zaročenko po promenadi, in tvojo damo pozdravi nekdo. Ne kriči takoj ljubosumno: "Kdo je bil to?!"
Če si pozdravil nekoga po pomoti, ne padi v nezavest. Na svetu se dogajajo mnogo hujše reči.
naporom bojuje s svojim kožuhom in ga ne more obleči, mimo pristopi in ji pomaga u-gnati upornika.
Zadnjič je naredil tole: sreča tujega gospoda pri belem dnevu in na obljudeni ulici. Pa je imel tuji gospod toaletno na pako, kakršne gospodje ne smejo imeti. Pristopi Miklavž obzirno k tujemo gospodu in mu reče: "Oprostite, gospod, vam manjka majhen gumb tam, kjer majhen gumb gospodu ne sme manjkati." Nato se lepo pokloni in gre svojo pot. Stvar je bila popolnoma v redu.
Vse te stvari bi spadale prav za prav pod poglavje, ki bi se smelo imenovati "škodoželjnost."
Ste že videli kedaj naslednji prizor?
Veter spiha solidnemu gospodu klobuk z glave. Siromak se podi za njim kakor maratonski tekač, mimo idoči se obračajo za njim, gledajo, se muzajo, delajo duhovite opazke, da bi pa kdo izmed njih priskočil in po-
Bruss Radio Service
Radio Tubes — Lamps 6026 St Clair Ave. ENdicott 4324
DELNIŠKA SEIA
Letna delniška seja tiskovne družbe
THE AMERICAN JII60SIAV PTG. & PIS. CO.
ENAKOPRAVNOST
se vrsi v
NEDEUO, 12. JANUARIA, 1936
v Slov. Del. Domu, 15335 Waterloo Road
Pričetek ob 1=30 popoldne. Podano bo poročilo o stanju družbe, volilo se bo odbor za prihodnje leto in končno se bo razmotrivalo o poslovnem zboljšanju.
Delničarji so vljudno vabljeni, da se polno-številno udeležijo te delniške seje m da so tocni.
Ludvik Medveshek, tajnik-blagajnik
Miklavžev večer s pe^em !
Po programu ples. VSTOPNINA 25c
SKI PEVSKI ZBOR
Solospevi in dueti. Igra Sesek godba
y	riiiVOIVl
XRIANCK
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
21. decembra,
1935
VELIKI TRGOVEC
POVEST
Spisal ENGELBERT GANGL
most od Karlovca do Metlike —' • Ko"se je zvečer vrnil • iz šole'Janeza. Bodisi v šoli, bodisi do-11 naravnost do naše hiše, da bi šel: domov, je sedel h knjigam ter ,ma -— Janez in njegovi dobri o-vsak dan lahko nar izprehod po; so učil, ds je bil kmalu jeden iz- bedi so mu bili v mislih. Ka-tem mostu," pripoveduje Jan- j med prvih v razredu. Na ta na-: dar je sedel pri knjigi, da se na-ko z vso resnostjo. "Pa če bi ne j čin si je pridobil ljubezen uči-imel časa, da bi šel tako daleč i teljev, ki so ga večkrat stavljali na izprehod, pa bi vsaj videl. njegovim součencem v vzgled.
vsak dan našo hišo."	Stric mu je nabavil nekaj no-
"Ne vem, Janko, če bi bilo to ve obleke, da je bil tudi po zu-
Ta in oni odide z barilcem ali j "A tako, tako!"
čutaro na rami v vinograd, pre-1 "Tebi torej ne ugaja tu v Kar gleda in pretiplje vsako trto, po- lovcu?" vpraša potem Janez trga izrastke, priveze trdneje tr- ^ Janka.
to h kolu, potehtava zoreče: "Kaj vem!" odgovori ta;
u-
grozdje, gleda po tleh, ali si ni gajalo bi mi že, če bi ne bil iz napravila lisica steze k sladkemu grozdju. Potem odpre zidanico, da izpuhti iz nje zaduhli zrak in da se napolni s čistim, zdravim vzduhom. Potrkava po sodih, ali še bobne glasno, odvr-ta čep in napolni posodo, ki jo je prinesel s seboj, da bo imela družina doma kaj poboljška. Potem cdpahne triogelno omarico,
ki visi v kotu, vzame pol suhe klobase in kupico ter natoči vanjo žlahtne tekočine iz polnega soda. Sede na prag in obrača kipeče vino proti soncu, prigrizne klobaso in izpije vino.
Starci, žene in otroci pa se solnčijo doma pred hišami. Tu in tam se jih je zbrala gruča, in veseli pomenki jim krajšajo ure. Dekleta čitajo knjige, izposojene pri gospodu učitelju, fantje pu-šijo smodke in zbijajo šale med seboj. Gospodinja hodi po hiši, po kuhinji, po kleti, po dvorišču, ogledujoč, če je vse v redu, vse na svojem mestu. Vse počiva in vendar dela. Vse je nekak zaključek dela minulega tedna in začetek delu prihodnjega tedna. Vso to brigo spremljajo neštete prošnje, ki plavajo proti nebu; nad vsem mestom, nad vso lepo okolico plava nekaj kot klic, o-znanjajoč smoter človeškega življenja, izražen v kratkih besedah: Moli in delaj!--
A kar je gospode, ta se na-pravlja na izprehod tja proti Kolpi, ali tja proti Gorjancem. Kdor more, si naroči tudi voznika, da ga popelje kam v okolico: v Gradac, v Črnomelj, na Lužo, na Božjakovo ali kamorkoli . . .
Ko pa se nagne solnce, prikoraka na trg mestna godba, da zaigra manj ali več komadov, kakor so že poslušalci manj ali več radodarni s plačevanjem pijače. In pijača je metliškemu godcu to, kar ribi voda. Če ni pijače, so inštrumenti pokvarjeni.
Da, z duhom sta bila doma mlada izprehajalca Janez in Janko!
Priplavala je Janezu pred oči žalostna očetova podoba. Sam Bog ve, kaj dela sedaj. Morda jc doma, morda je zopet v gostilni-ci, da bo razgrajal, ko se vrne zvečer domov. Morda je pri podu ali pri kozolcu in gleda, kako se je obnesla košnja. Kaj dela France, kaj Nana?
"Kaj pa tako vpijeta?" vpraša glasno gospod Drganec.
Janko odgovori: "Prah je po cesti in šel bi nama v grlo . . . "
Metlike doma. Tako me pa zmeraj nekaj vleče domov." In po kratkem molku zopet izpregovo-ri; "Ali res misliš, da sede moj ata pred hišo in kadijo pipo?"
"Gotovo tega ne vem, mogoče pa je," reče Janez.
Jankov oče pa je bil mlinar, in zato reče Janko: "Kaj pa, če sede pred mlinom in tamkaj kade pipo? Ob nedeljah popoldne gredo navadno s sestro Ceno tjakaj, kjer je senca in hlad."
"Potlej so pa tudi danes tam," reče Janez, "seveda so! Kakor da jih vidim."
"Ah, da sem sedaj tudi jaz tam!" vzdihne Janko. "Tam je tako lepo, tam zore mahne in tepke. Pa tepke rad jem, ker
mogoče," ugovarja Janez; "zakaj zemlja je okrogla, in tako dolg most bi bil v sredi gotovo vzdignjen, obokan."
"Naj bi bil tak ali drugačen— saj ne bo nikakoršnega, Janez; zakaj Janko nima cvenka, pa zato tudi mostu ne bo."
' uči, kar je bilo treba znati v šoli, jo položil pod knjigo kos papirja in, če ni bilo gospodinje poleg, risal nanj . sklede in skledi-ce, čaše in steklenice ter si vzbujal slast in žalost;
In srce mu je bilo polno tož-
nanjščini prikupen deček. Vrh tega mu je dal včasi tudi kak denar, rekoč, da mu bodi majh-^ba in bolečin, ko se je sešel ob na odškodnina za njegovo prid- i nedeljah popoldne z Janezom, nost, ter da naj razpolaga z njim! Ta ga je tolažil in bodril, da naj kakor se mu zdi prav in dobro, i vztraja, da bodo prišli tudi nje-
Janez ni čutil nobene sile, da bi po nepotrebnem izdajal denar,
"A sedaj bo menda dovolj iz- saj je imel pri stricu vsega česar prehoda in prahu," se oglasi za 'je potreboval. Kupil si je le tu in
hrbtom gospod Drganec, "zatorej se vrnimo v mesto!'*
Vsa družba se obrne proti mestu, kamor so se začeli vračati tudi drugi izprehajalci. Ko do-c;po do drevoreda, zadoni iz daljave godba. Drganec se obrne k svoji ženi in ji reče: "Vojaška godba igra tam v gostilnici. Napravimo mladima prijateljema, to veselje ter pojdimo poslušat godbo!"
Tam so zasedli okroglo mizo ler so poslušali lepo godbo do poznega mraka.
IX.
Polagoma se je Janez popolnoma privadil Karlovcu. Tisto mehko čuvstvo, ki se mu je vzbujalo v duši kot glas, kUčoč ga in vabeč domov, se mu je iz-promenilo v hrepenenje po uče-vlečejo usta skupaj, tako — nju z željo, da bi svojim dobrot-iriej!" In. Janko nategne ustnico i nikom — Drgančevim v Kar-kakor da je trpek sad.	lovcu, svojcem in učitelju Pal-
"Ali pa, da sem vsaj bogat, ;čiču v Metliki — z lepim vede-silno bogat!" vzkUkne potem. njem in poštenim delom naprav-
"In kaj bi bilo, da si silno bo-,ljal veselje.
gat?" ga vpraša Janez.	| Kmalu se je sukal po pro-
"Kaj bi bilo? O, jaz že vem, | dajalnici, kakor bi bil že Bog ve kaj bi napravil!" reče Janko, i koliko časa pri stricu.
"Pa povej! Ali je to taka: "11 si skrivnost?"	;govca,"
"Napraviti bi dal velik, velik, stric.
kakor ultVSrjen za tr-je večkrat rekel
mu
tam kako knjigo, ki so jo priporočali v šoli; drugo, kar mu je ostalo, je hranil, češ, bo že še kdaj prav prišlo.
Nedeljske popoldneve sta navadno prebila z Jankom; ali je obiskal Janko Janeza, ali Janez Janka. Navadno je bilo tako, da je prišel Janko k Janezu, in sicer vselej že takrat, ko so sedeli Drgančevi še pri obedu. Saj je vedel, da mu bo dala prijazna gospa ali košček pečenke, ali košček močnate jedi, ali vsaj kupico vina. In vse to je Janko visoko cenil, zlasti še zategadelj, ker ni bilo takih dobrih rečij nikdar na mizo pri njegovi gospodinji. Tamkaj je zavzemal v petek in svetek krompir glavno mesto: enkrat v oblicah, drugikrat v juhi, tretjikrat v zabeli. A ocvirki so bili tako redko nasejani po ponižnih krompirjevih koščkih, da je moral Janko o solnčnem poldnevu prižgat svečo, če je hotel katerega najti in deti pod zob. Tako je \^aj pravil Janko, ki je to najbolje vedel.
Ali tam pri Drgančevih je bilo to vse drugače, in Janko je blagroval Janeza, kadarkoli se je spomnil nanj. In niso bili baš redki trenutki, ko je mislil na
mu kdaj boljši časi
"E, lahko govoriš ti, ko ti je tako dobro," je odvrnil ob takih prilikah Janko.
A Janez mu je dejal: "Dragi moj, saj to ni vse, če se godi želodcu dobro."
"Morda ni vse, a je vsaj mnogo," je pripomnil Janko.
In zidal je še dalje mostove od Karlovca do Metlike in od dne do dne si je bolj želel domov. Bil je sicer bistre glave in lahko bi se učil, da je imel nekoliko več dobre volje, pa da mu je bilo o-ko zdravo. A to oboje ga je neprenehoma motilo in odviačalo od učenja in le svoj dobri spomin je moral zahvaliti, da je prebil z ugodnim uspehom prvo šolo, in da ni bil ves denar, ki ga je izdal oče zanj, po nepotrebnem vržen v vodo.
Drugo leto Janka ni bilo več
Joseph Dolinar
se toplo priporoča za popravila streh in žlebov. Postavljamo nove forneze in čistimo forneze z Vacuum čistilcem. V zalogi tudi imamo omrežje za forneze (grates).
Complete Sheet Metal Works
G925 ST. CLAIR AVE. IIEnderson 4736
DomaČi mali
Spodaj najdete seznam raznovrstnih domačih trgovskih podjetij in obrtnikov. Naše čitatelje, gospodinje in gospodarje, opozarjamo, da čitajo te oglase ter da se pri nabavljanju potrebščin in drugih trgovskih poslih ozirajo na te trgovine in podjetja. Trgovce in obrtnike, ki še niso zastopani v "Domačem malem oglasniku" pa vabimo, da se priglasijo. "Domači mali oglasnik" bo priobčen enkrat na teden.
jmtammmmmanmnmmmnmntmj
BEER GARDENS
KLEPARSTVO
OBUVALO
RESTAVRACIJE
FR. MIHCIC
7202 ST. CLAIR AVENUE Gostilna
6% pivo, vino in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk
FRANK
Popravljam
KURE
žlebove, forneze,
1118 EAST
strehe,
itd.
77th ST.—ENdicott
LOUIS MAJER
7508 ST. CLAIR AVE.
Obuvalo za vso družino
PAULICH'S RESTAURANT
0439
CVETLIČARNE
Imamo cvetlice za vse namene.
Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu.
Frank Jelerčič
15302 Waterloo Koad
KEnmore 0195
"MOJ MAU DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA"
"Nagoviijdli suiu s» iviuiub, da j« Jedel," in nič, kar je'pojedel, ni pomagalo, d* bi pridobil na tsži. Vedno bom hvaležna .tisti, ju^leri. kj ini je povedala o Triuerjeveiii grenkem vinu."
Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo •apo, nečistost kože in težave, združene s prebavnimi nerednostuii, in navda z življenjem oslabeli tek. Dobite ga lahko ▼ vsaki lekarni.
TRINF.RJF.V FXIKS1R
GRENKEGA VINA
--- -- ■ ■ --'■
JowpU Trlner Copjoany, Chlcigo "WW"mm,;, ■
Ignac Slapnik, st.
CVETLICAH
C102 sr. CLAIR AVE.
UEndcrsou llliC
POZOR!
A ko potrebujete popravila pri vaših žlebovih, strehah in forne-zih, pokličite nas, ker vara damo prvovrstno blago, točno postrežbo in zmerne cene. Se toplo priporočamo.
JERRY GLAVAČ
1052 ADDISON RD.
IIEnderson 5779
5238 ST. CLAIR AVE.
Vsakovrstna
domača jedila boljše pivo
KROJAČI
JOHN SUSTER
114* EAST GOth STREET
Krojačuica In čistilnica nioškili ženskili oblek, be priporočam.
in
MLEKARNE
Za prvovrstno postrežbo, najboljše mleko in druge potrebščine, pokličite
RACE DAIRY
1028 E. Glbt ST.—HEndcrwu 1780
FRANK BUTALA
8410 ST. CLAIR AVE.
Fino obuvalo poceni
Caucuses
callonset off entirely Aik for
EDNA DAIRY
(1302 Edna Ave.—UEudersoii 7UU3 Anton ^uldaršič, lastnik
Pijte uaSc mleko, ker je čisto iii zdravo
PEKARIJE
Charles Zupančič
Moderna peliarija «413 ST. CLAIR AVE., v SNI)
SLAŠČIČARNE
Peter Mukavetz
1231 EAST 61st STREET Slaščičarna in fino pivo
nazaj v Karlovec. Ostal je doma. On ni ničesar opomnil očetu a oče ničesar njemu. In tako sta sklenila oba, ne da bi izpregovo-nla drug z drugim besedico, da je najbolje, če ostane Janko v domači hiši in si kako drugače pomaga do samostojnosti. Priro-da sama je že poskrbela zato, da se bo moral vse svoje žive dni težko boriti za vsakdanji kruhek; dala mu je šibko telo in slepo oko, a da bi svojega telesnega uboštva ne čutil tako bridko, mu je dala dobro voljo, dovtip in šalo, kar ga je dvigalo nad vsakdanje skrbi, mu na-pravljalo jednakomernost malo-mestnega življenja zabavno in priležno ter ga prikupilo gospodi in preprostim ljudem.
Imel je lepo, hitro pisavo, zato ga je sprejel v svojo pisarni-co metliški notar. Kmalu se je do cela seznanil s posli notarskega urada in bil svojemu gospodu zvest in delaven služabnik. Od meseca do meseca je z lahkoto potrosil prislužene novce ter leta in leta presedel za mizo med kupi zanimivih, a večinoma pustih in dolgočasnih listin in pisem.
(DaVjc prihodnjič)
DRAGULJ KARLA VELI-IIEGA
V Londonu bodo sedaj razstavili sloveči safir, o a rem strokovnjaki trdijo, najlepši dragulj na dragulj je «5 k«t.. Ustno izroaio trd., W ^
Veli-
fir bil pritrjfen za
Karla
kega.
mrtvaškem plašču	..g
Kamen Ima zgodovino. Po čudnih nah .je končno pnsel. , poleonk I., kateri ^ je cesarici Jožef ini.
mrla, je kamen poleon III. Sedaj Londonu in bo široki J na posebni razstavi ogled.
hranijo v
avnosti
Premislek
Pri nakupovanju bj
nih daril,	de-
sno blago dobite za nar. Za moške	.
predmete dobite naj merno blago, kar " voljilo vsakega v
znani
Ir-
Frank Belaj
6205 St. Clair Av^
VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM žELl^^ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO!
THE IKTERNATlieML SAV & LOAN CO.
6233 St. Clair Avenue
in naj- j
Chas. Rogel
ICwjiitiiica Uljleke |)o iiier
ill člBlUiilua ublek
bliiueju
narejene več.
ue
l)52U ST. t'LAlK AVENUE


#W"# wOi*#
NICK SPELIC
Slovenska moderna mlekarna 1007 EAST (MStb PLACE HEnderson 2110
Veiino prvovrstno mleko in smetana

RAZNO
LYON DAIRY
UWi E. UUllt. UbuUubuti
JoHepl) Olavan, lastnik nat UuWte vedno člslu in zdravo mleku
«i pi
pji
WINERIES
ANTON KOROŠEC
10U3 ADDISON UOAD
ENdicott 3571
Nabavite si fino vino na drobno all debelo, pri nas.
ROSSMAN'S
OD
ST. CUn) DEPARTMENT STORES '
Želijo vsem svojim odjemalcem vesele praznike in srečno Novo leto!
icn^
PO
najnižjih cenah dobite poliištvo, peči, pralne stroje, radio aparate, električne ledenice, svetilke, preproge in sploh vse za doni, pri
LOUIS OBLAK
Ti'j^'vino i>ulii:,lVilli
6303 Glase Ave.
HEnderson '497$
r,i ,y>i
GASOLIN
»uttummumtmmmmnmtmumttmi
MIKE POKLAR
E. .',S Hi. in Išt. Clair Ave.
Pennzoil Gas Station
Izvršujemo tudi prvovrstna pu pravila na avtomobilih.
Ogloiajl© v —
"Enakopravnosti"
Movoni
v so 111
vam
Vo.sol Božič z iskreno željo Vlili zdravje, srečo in uspi
DR.
' ' . ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenue
v KNAUSOVKiM IMJSLOVMl'
^ Zli . .Božič ol)i.šrit(' slovensko restavriH-U'"
MISS JENNIE JAKSIC


II« I#'#'
TV
m
IKJIO i,i;ra
I .yc/c
14311 St. Clair Avenue
\i nas iniiiino vsak petrk Fisli večvr pil kokošji.) večerjo; ,1 eUnie i,ia liannoiiike kar si. k<lu izvoli.
IJuaeliiihuiii ill iJiijiilfljciii. ^elitno
.■ičite pra.siiihv h' arnaini No' u h
Krv, \ . Vabi,i«'"'
rt ■!}'''
■h:
1)0
v-**
p
Vol, IV. — Issue No. 51,
FEATURE SECTION
Sat., December 21, 193$
CSL IFKATCKNAILIS/H ;
By MARTIN ANTONCIC	|
This year in Chicago and the one to show up at the meetings. They, o£ ideas as suggested by some of the to follow in Cleveland mark the have their own ideas of a lodge or | lodges which might be utilized by
tenth year since the English-conduct 6d. Jodges in the Slovene parent or ganizations have been given full reign to carry on and govern their own locals. Have they attained success or haVe they failed in their endeavors?
Many will joyously recall the early Organization days of lodges and social clubs. New ideas, new members, pep,
enthusiasm, energy—each unit enjoyed and boasted of these things. At nearly every meeting several new members were initiated into the lodge.
Many newcomers were fascinated because of a lodge name, or because a
previous dance attracted a record | be of great help in the lodge promo crowd, or again, because some friend sold them on the Idea of joining his lodge "where fellowship reigns supreme." A new member most often did not inquire what the organization's principles were. If he joined certain organizations, he would merely be told that the organization is founded on principles which make you look at the more serious side of life.
Wore than that, due to lack of knoweledge, was never explained.
Most of the lodges in Cleveland Were organized in the boom days.
Very little difficulty was experienced in making a success of dances or other social ventures. Lodges vied with one another in engaging ritzy orchestras to replace the "muskontar or cheese box player" and his ac-
club and consequently form their own ; other branches.	,
private clique of 10 members or so | if such a report were made regu-1 and stage a dance social which is i jarly the Central body would know: most often quite successful. They fjom month to month the pulse, as to realize the profits will go to them- j speak, of each lodge. When attend-1 selves. As a result they v/ork whole- ; ance begins to decrease, it should be ; heartedly so as to make some money j the duty of the Central body or Ped-, with which to buy sweaters or rent a I eration to investigate. Is it the fault summer cottage or hire a bus for an! of the officers? Is there dissension outing. Meantime the earnest mem- the club? Or are the members non-bers of a lodge continue to discuss in- ■ expressive and merely interested in a tricate ways of improving the organi-; good-time club? On the other hand, zation and the by-laws. But they | a lodge showing an increase in at-fail to realize that the element which | tendance at meetings would also bear isn't interested in these things can i investigation. What is it that makes
this lodge successful? Can the same tions if wisely directed to such as- | enthusiasm and interest be injected signments as will make them feel i into the dormant lodges?
pE*t of the organization. The samel	,
now of energy spent elsewhere wlU: 1*=, conunrckes oi l&upitme, then be mleased a* thek own or- ' Boards for every pAwse of lodge
.,	except an actual experienced and!
ganization.	. ^	. i. u i
. painstaking committee which would
Our Slovene organizations have iq^k after the conduct and business of j very little competition from outside	of the locals, particularly when!
fraternal organizations in their own| officers are laggards. There is no' community. The competition that studied effort being made to deter-1

9E wiZfrnmu
U^ew
cM^exico
Tin IE IDIIMIE
H. Gregory Prusheck
Gourtay '■^'Prolerarec''*
IE AN ID
€€N€IEICT
By ELIZABETH A. HOSTNIK
-------- ------ ------„ -------- The town band had just finished of sending mosquitoes to their Valhal-	It was. Big, lazy, impartial lain-
does exist has been made by the 81o- definitely why seme of thewading painfully and unmelodiously > la gone from her mind, Susie turned	drops.
vene organizations themselves. They: ^g^bers fail to come to the meetings' through "The American Patrol." to the flannel-trousered beef-trust.	"So what?" said Susie huffily.
have permitted a set number, 10 mem- , ^^y they quit a lodge. While this j susan McClintock settled back i Wohlring and his henchmen seised	"Oh, nothing." Beef withdrew into
bers or so, to o?^anize a lodge. The ^ should be done by the officers j damply. So did the other 2,000 peo- . this moment to play one of the pret-	himself again.
more lodges that were organized the ^ each respective lodge, one some-1 pie who comprised the audience that' tier passages from the Strauss v/altz.	Now came the crowning touch to
more successful the organization ap-. times questions just hov/ many do it, 1 night. i Susie was big. She stood 5 feet 9	the evening. (The sprinkle had stop-
peared on the surface. In combining when they fail, what body is re-1 it was a hot night, band-concert in her service silk stockings, and	ped). Chief Conspirator Wohlring
lodges they would pay for a general. sponsible. | night. Rather than endure the pur- | tipped the scales at 166 pounds. Not	smirked in anticipation. The musi-
meeting room once a month instead; problems com-' gatorian heat of their homes, the I badly proportioned but big-plain big,	clans smiled too. It was such fun, of three tunes; stage one affair, ' pjaints. etc., into one committee should' citizens had fled to the River park, an unforgiveable sin in this dhe of , these concerts. Then, with a deafen-
prove more'beneficial to the organiza-; But they had merely changed from , size 16's.	clamor, as of ten thousand dish-
ine thpir \ r —"-v tion as a whole because through re-' cne form of torture to another more She was still smarting sensitively	pans droppmg, the volunteer band
country clubhouMs and! for dance tickets once, as well as__________.___'	Mr,«, thov mer« heino- trrart- when Wohlring and company hauled proceeded to "go to town" on "Urii-
coiupanist. Lodge treasuries swelled.' one orchestra and hall and pay for, Some of the lodges talked about hav- this once and not three times: pay!
r^reational facilities that go with i trouble the -merchants for ads once
em. Boat rides were staged and I and not three times.
approximately 1,000 people were on i Why create our own competition	, , „	i u„_^
board on at least two occasions. Out-'during these times when all businesses:!"'""'^ of years to give the full bene-, band.
gg. Pimics. bowline, basketball and, arc centralizing their forces in order	iJT'Sity	exhorting his panting underlings
mdoor leagues were organized. In'to be more effective?	i leason, theie is no stability in some]	T
the last thi-ee yearrnaUonal Tthlet^c which ^^it" ne7	'°^ses. Inferior officers may' greater discords.
peated experiences it will be in a bet- exquisite. Now they were being grad	,
ter position to cope with them. Lodge ually deprived of their hearing by the: off and tore into the "Ride of the	versa! Judgment.
officers do not remain in office over a 1 stentorian blasts of the volunteer | Valkyries." Clash, Clang! Bing!:	And now the rain did not heslitate.
Buchanan Wohlring, under the Oomf! .Clunk! The Valkyries stepped	Down it came sloshing in a solid sil
amoufiaging title of "conductor" was into high.	ver sheet.
tn' whij"* this pandemonium reigned,	The crowd stampeded. The band-
the "beef-trust" dragged out a bag	master and band, deserted, played
"The American Patrol." the stui- of peanuts.	feebly, stopped, tried once more, and
Elefint!" Susie hissed the word un-	stopped again,
ing hand, no danger signal to inform' by a trumpet solo—"Indian Love' grammatically under her breath. At	"Universal Judgment' had got
the same time she wished that she,	them.
In ^ ^ - I Change in me morale oi one oi us; In the middle of a high, tremolo too, had a bulging bag of "crunchy.	Susie found herself under a clump
,c«o .4="'-rrzr::....
Eventually
take you home?'' Flannel Trousers large,! "Uh—oh, here, have some. There's peered down at Susie doubtfully
Organizations
------- ---------- --------- ------ --------C___ps to organize:, , , , ,	, .
Olympic contest« were staged.	I in areas where their own branches al-j	^ ^ ^
Behind all this activity and bally-j ready exist are unfair and unbusiness-! P'™ down^yd. There is no gmd-: fmg knocked out of it. wao followed
hoc however, the lodge memberships: like. The effect of a new lodge ere- I	.. „oii
have made very little gain in recent ! ated under such conditions is only i Central body of the sudden Call.
years, in somp	------------I change in the morale of one of its; In
note, Susie slapped at a powerful but in________
lodge siiffovc «,v,'r	""""	^ "•'ifore someone in the Supreme Office over-hoggish mosquito.	For a while she bore the sounds of her heels
w. t. .«	l sT=Sr?n"? tog they	"" ' "
i wish wed have good times like we' When a new lodge is organized, aft-.	^	aoiiars is i e y
did when we first joined the club.": er the first few months of wild en-, e elements expressing this were at 1 thusiasm, that early spark is dimmed.
i danger signal it seems), very little ac- well-fed young man. The groan was plenty.
tion is taken until the lodge is vlr- still throbbing in the aii* when Susie Susie purpled.
the
very outset strictly good time' The Supreme Board, through its rep-
Praternallsm as preached by some of our leaders is too idealistic. As interpreted by some, it doesn't sound
if her clouts missed
mosquitoes.
® ques and through the years have' resentatives, does not have a follow-a ed to snap out of it }:o take an'up system to determine whether the n erest in their crgaiiižation. Tliese lodge is progressing or retrogi-essing.
s interes ted members, unable to ex- The lodges' success seems to be based _	_	_____________ ___________ ________________ ____
press their ideas, look upon those who' on the amount of dues collected which | wholly sincere. It is too high up in audience. Right now he intended to | making all this noise with your pea- ceiled. The effect was far from forbidding.
assented Flannel Beefy grinned. "About the peanuts — I'm sorry. I was kiddin', sorta
Susie gasped, then came up for One capable hand mere aii'. A rather nice young man.
even if he was indiscreet about pea-i nuts. In all her 22 years Susie nevei their Listen, you" she gritted. "I don t heard those magic words, "C'n I take want peanuts. I don't like peanuts, you home?"
(A lie) I never eat peanuts. (Another ..you c'n." Unconsciously she Bandmaster Wohlring leered at the 1 lie) For Goodness sake, will you stop mimicked him, and unconsciously she
tually down and out. Imagine a busi- smote again. She was too absorbed in pushed the bag away, ness being run as carefree.	' her private carnage to hear any com
: plaints
^■''e making attempts to better the' makes it strictly an insurance propo-' the clouds. It isn't neighborly and lull them into a false security with I nuts?"
organization as just pests who like to I sitlon. There is no checkup or report' simple for the ordinary worker as "Tales From the Vienna Woods " by "Ulp-uh-yuh!"
^ear themselves talk. It is for this, to any local centralized agency show-[well as the white collar man. Plain Johann Strauss.	, Trousers.	____ _____ — ______
reason that they either quit a "dry . ing an increase or decline in attend- ■ talk and writing will have more mem-	The first potes were struggling < Both subsided and held theii- place tryin' you out. Ain't sore? "
organization" of "stuckups" or fail | ance at meetings, or a clearing house, bers understanding one another.
Transition
this realm ruled in iiate.
number, excerpts "Rigoletto," and
TVith Hast So't
questionable wisdom mad poverty my mate.
Sloyene Village
I forth when a large, exasperated face ■ thruout the next I was thrust into Susie's range of vi- i from "Carmen,"
sion.	"Aida."'
"Say, leddy," growled a voice, "get Susie had almost forgotten her ir your feet outa the aisle."	ritation when the source of that iiri
Susie blinked. She stammered. tation touched her arm timidly. Vastly affronted with all thoughts, "Look! It's raining," he offered.
"Uh — No! No!
In his car. Beefy looked at Susie admiringly. No puny, pint-size female, this, but a generously-built Amazon. Funny, but she filled some . thing that had been empty for a long while. No, not the car.
good man's belly and rich man's • profit may be great.
^ith insult smarting, the soul conspires.
so; Mustn't be.
e injustice dawns; Judgment fires,' " anew, the wise are liars.
^heu teachers rote, "man kill man," ^^that s the plot.	|
natural composition.
ve midst plenty, ts God's lot.
r brains a bog; Thoughts smuU o rot.
Meet...	9
MARTIN ANTONCIC-—"Heinie" P to friends, is prexy of SNPJ Comrades and has been
When You Grow Up
By JOSEPH L. MIHELIC
"Ploeze Missis, I got no work, and no money, and I am so hungry," with ihese words a Mexican, with a pockmarked face and dressed in a blue working shire, accosted a young lady who was leading v/ith one hand a small neatly-dressed girl. The lady did not even as much as look at the beggar but kept on walking to the corner of the street.
Once there, she casually looked over her shoulder to see the beggar who annoys people on the street. She did not mind helping out occasionally, but in these days there were altogether too many people begging and Lelling that they were hungry.
He was still standing there, looking miserable and pathetic in his dirty shirt and overalls and his brown haggard face which was disfigured by small pox. Something squeezed her heart and she felt real pity for the wretched figure thai was looking after her with such a sad and forlorn expression.
The lady could not help but reach into her pocketbook. Taking out a aimo she gave it to the girl to carry it to the beggar.
The girl quickly ran back to the -Mexican, She proffered the shining dime, saying, "Mamma gives you this."
The man uncovered his head, reached for the dime, saying, with a tone which showed sincere gratitude, 'Tank you leetle girl. Muchas gratias ;enorita. " Then looking at the girl's nother he bowed with his head, repeating his thanks.
The girl was in the act of running Dack to her mother, when she espied jn the middle of the street a small ,tray dog. Turning to her mother ;he called, "Oh ma, look our lost Jueenie!" Without waiting for her nother's reply, she darted into the niddle cC "he street the d", .
Suc'aemy the Mexican who was following with his eyes the actions of his .ittle benefactor, gave a cry of horror and jumped with the agility of a cat into the street in front of a speeding car and pushed the girl from its path.
There was a grinding of the brakes, but too late. A heavy thud was heard as the body of the Mexican was hurled to the hard pavement by the impact of the speeding car. The crov.'d quickly gathered around the car and the body of the unknown beggar in overalls. A frantic woman with bewildered eyes was clutching to her bosom the little girl whose life the ra^ed beggar had saved.
The driver of the fateful car stood palefaced, stuttering and mumbling excuses. They picked up the unfortunate man and carried him to a nearby physician's office. But the physician, after a hurried examination, only shook his head. The spark Df life had fled ....
A few minutes later the ambulance came for the body, and as they were placing it on the stretcher, from one )f the clutched hands rolled a shining lime—the prize of the beggar's life.
:y . ' .
-ic-
tlvclnlodeewor|(foryearl BOnceuponatime



rink! To drink, cool audacity,	i
Bp- firing seeking soul.	'
__<irunk: Comes sobriety	,
ss. gutter swine, nonetity.
from	astirs to cry of labor! j
'^alldom to powers high!
ence comes peace to break the ' saber,
loving is returned by love of 'neighbor.
the list and pledge it j
ArisJi''"^' 'ncssage:
slumberers, the Day is i
J "hfi'Jows shorten and sun shines;
ELIZABETH HOSTNIK, John g; They told you al! about a certain Hay graduate, i-; "just another Q. Great big'friendly spirit — Santa Glaus,
girl with literary aspirations,' QMolly lifting heavy tubs,
but once menisci praise from n,	, ■ , , c , ,___i.
Louis Adamič.	Q While Dick was playing hookey from his school,
LOUIS JARTZ, activc witi? the pl% And Shirley wearing silks, and Steffie mending rags;
Jugoslav Socialist Federation; {li yet, most of all, he brought big bags to Dick and Shirley Grey—
; Then once you found the candy box beneath the bed.
, And fruit and nuts upon the pantry shelf,
And you grew very wise,
■ And vowed they never could make fool of you again.
in this sheet
has publi.slied bciore.
MARY JUGO, Chicago writer and post v/iio has to her credit much of the exc?llcnt woric in the English Section of the "SNPJ Mladinski List."
JOSEPH L. MIHELIC, formerly of Lorain, nov/ studying
When goblins ceased to prance among the woods, 11 And fairies made no wish come true,
The City
for a Master of Arts degree at )] And witches were not found at every marsh. College. A graduate ^ And no one ever, ever saw a ghost.
eastern sky.
!
I'ourlfiy ^^'ProUtertc^^
Stanko Zele
of Dubuque University.
LUDWIG OTONICAU, writes poetry and sh'.ut .-iLories. and ha:; h?.d .sonic of lliem ac-rrptcd by inagiu'inc'i and ncw.'-piipons.
FRANIC VREME--a Cleveland Slovene who is gettiiiB attention as a poet, but doesn't Vv-ant hLs real name revealed.
■ You asked your father why they wrote such stuff; He told you that was only 'til you'd grown up; , Then you grew very, very wise, indeed.
—Louib Jartz'
lAiBCK SCIHČ€LS
later ! were
I You were a "shark" in history;
i You shone in sports; your grades were "high";
You sang, debated, played the flute;
•s You were the year's outstanding student;
5 You took the sheepskin roll, and — where to now?
Times "How much experience?" "Sorry, boy," "No jobs today.'
I gaze with awe upon
The passing multitudis.
An endless legion,
Strange faces -variou". moods.
Like bees buzzing to and fro.
Always moving--alwuy.s busy
Faster and fa.-^tor.-never slov/
Queer kaleidoscopes—makes one dizzy.
And tall stern, gray structures Nearly touching the clouds on high. As if to them make overtures A link between the earth and sky. Nerve-wracking noises' perpetual clatter'
Honking of horns' the pounding of 1 feet'
A newsboy's yell' a vendor's shrill chatter'
Cosmopolitan harmony on Main Street.
Back to th<; country I wend my weary way.
Where the .spaikling brook hums a
lulful ditty.
Where the llov/ers blossom in gorgeous array.
And where Nature triumphs over the city.
,	—liiKhvig Olt'niciir
to become top-heavy.	^ i • i • ■ _ ..........
good, lodges sponsored elabor-1 But Dick IS driving a new cai,	......
j ate dances, they .spent money on | And never worked a d'ay and m vci wanu-a o. k. ^ 1 .'ixirls, parents upiiealed to the young-1 What l<ind of ti'ick was this while yoii wcie glowing U By MIANK SODNIKAH	honest courses in labor history and, lightfully made of iimnigrantiJ. but cr people on nationalistic lines. One j
'^Uggesiion to orgaimc a "free-1 l"bor sociology. But they haven't. Is,will be understanding of their actions.
0"8ht" school was advanced some-	wonder then that graduates.
To supplement this information in
ago by "ProBveta," olficiul organ'^et oinployfnent, 1	children's education, should b;
Will
Slovene National Benefit So-1 plexed as to what to do	1 the aim of specially-instituted "labor
'SNPJ). This suggestion is' proached to join a union, or se a,	no set theories, doc-
fof most constructive advanced j demand for better workli^condiUm^,^^^^^^	|gms will be preached. • min^" "f Ihe much-discussed one can't blame them. They know no
"I'adina" or ".c^pmnri .. I better. To no	one is "working class educa-
Lonig ®^Kgesl
or "second generation." Adamic, about a year ago.
are
*iepri ^	the second generation that they
Bcn ^ "background." The "second have their own history, their own so-the	needs a background—not ciological problems and solutions. Only
p. background of its parents' ,Euro-; after they become educated as to who culture and tradition, biit the' they are will they have a solid foot-
They are not conscious of the fact tion more essential than to our frat-workers, that workers' ernai organizations. The question: ' 'Why should I join your lodge, I be-
h
of proletarian America, ing In life. They will use their work-8Wp , '^'^'^Bround of hunky steel-nilll, ing-class consclou.sncss In their de-pjj , ' of Sacco-Vanzettls, of human I cisions at the ballot box, In their iioPH	All working-class children ] conduct in factories and in their
8etii	Ihey have no way of i philosophy. They will not be corraled
"K It. High Scho"lB should have' like sheep, as the charge is often
or more of these reasons brought a | They took you in the GCC Camps,
large influx into the ESL.	: And roused you with the bugle call,
depression horizoiW. .»w! A»d made y6uKP (you might have
discovered ' rank of sergeant, lieutenant — captain.)
long to an insurance," is brouglit up | more was needed to hold members— much too often and an answer of dry. understanding of their own back-statistics doesn t always appeal.	.	with it tlie consequent
Very many young people were at- ■ consciousness of belonging to organi-tractcd into the English-conducted ; zations wliose principles were modelled lodge movement during the len years to this background ."then a fratei-of its existence by hallow and ground- i iml organization is more than just less methods, which were sooner or | another Insuiance."
But as
our lives, organizations uibcuve.Lu ,	^ youliniforms, mess halls, taps
that one could attend socials with-1	because discipline will fit you for
out belonging to a lodge, and could' ^ belter life, a better manhood,
participate in sports outside of the I when you Step out into "the wide, wide world,"
lodge. There was a steady drop in Qut where they say all have an equal chance,
enthusiasm in the ESL. Something j And if you feel you were denied, why, "LIFE is naught,
But life AFTER death," — that is the goal;
Sez you!
There you will be a winged infant always.
And live upon the spirits of your worldly hopes!
Sez they!	•
O, woild, what is the age for growing up?
—illu/ f/ Jayy
Sheep On Tethers
DriftinK with wind Ii'om Ihc hill, Low bleat of the tethered slitv'i); Dim and faint echoes creep Down from afar, from the hill.
Like the lift of soft feathers,
Lone cry of sheep held on tcthcrs.
—l-'rank Vreme
Sculptor For Virginia
John D. Brcin, Gliicago Serb sculptor. hns moved to Virginia, where he bought an riaate. Brcin, just past 40, has gained a wide reputation in I Amci icaii art c'lrle Hi; best known ! work:: ail' the of McGo' inick t*ic campui 111 WasliiiHUoti and fjee Uni-' vorsity, and ol Marl; Twrin in Cltlca-go.
k
Vol. IV. — Issue No. 51.
ENGLISH SJt^CtiON
Sat., December 21,
First Round Ends With Spartans, Serbs Tied For Top; Socas Beat ?>rd SDZ Foe
niipkpyes 2, Clnirwoods 0 fPorfoit.) Spartans 23, G. W.'s 18 Socas 23, Brook. Slov. 18 Serbs 21, St. Josephs 20
The first round of the Tnier-Lodge ba.sketball league .schedule was ended last Wednesday at the St. Clair Bath House with both the Serbs and Spartans coming thorugh with victories to maintain, their partneiship in the loop's leadership. With Pete Choj-nowski connecting for thirteen points, by virtue of six field goals and a foul singleton, the 1935 champions cased through to a 21 to 20 triumph. As the score indicates, the tussle was close thruout. At the conclusion of the first period the Serbs had forged an 8 to 3 lead which they could not, hold however with the St. Joes piling up 11 in the second quai'ter to lead 14 to 10 at half way. With the game three quarters gone the score sheet showed the teams deadlocked at 16-all. Chojnowski's tossing then furnished the margin of victory. Boogey Dolence's 8 markers kept the St. Joes ill the game. It was the first meeting of the two teams since last season's champion.ship finals.
Scoring a 23 to 18 victory over the i Brooklyn Slovene^, the Socas completed the rout of all their S. D. Z. rivals. It was their third victory of the year. They had previously defeated the Clairwoods and the Buckeyes. Koss and Magyar tallied healthfully to remain among the ten leading scorers. Chesnik sank nine points for the Brookiymtcs,
The Spartans, co-holders of first place, survived a last quarter G. W. ten point rally, to ease through to a 23 to 18 triumph. Blair arid Jurca each accounted for six points for the winners.
In the curtain rai.ser of the night's bill, the Lorain Buckeyes accepted a 2 to 0 forfeit triumph over the Clairwoods who were one man shy at starting time. Joey Konchan, of last sea.son's Commodores, joined the Clairwoods who then lost a 21 to 17 exhibition.
I. L. Standings
Team W.	L.	Pet.
Serbians ............. G	1	857
Spartans ............. G	1	857
St. Josephs .......... 4	3	571
George Washingtons . 3	4	429
Socas ................ 3	4	429
Buckeyes ............ 3	4	429
Clairwoods ........... 2	5	286
Brook. Slovenes ...... 1	G	143
Leading Scorers
Player—Team G.	F.	T'l
Koss—Socas .......... 16	20	52
Justin—Serbs ......... 19	11	49
Chesnik—Brook. Slov. . 15	15	45
Magyar—Socas ........ 19	6	44
Blair—Spartans ....... 19	6	44
Debenak—St. Josephs . 15	10	10
Cl.szewski—Spartans .. 12	16	40
Dolence—St. Josephs .15	1	37
Chojnowski—Serbs .... 15	6	36
FlaLsman—Geo. Wa.sh. .14	6	34
No I-L Games Scheduled
The Inter-Lodge basketball league race will be at a standstill during the Christmas and New Year holidays with no games being scheduled until Wednesday, January 8, when the second round will be ushered in.
1. L. Team Pictures
Pictures of the Inter-Lodge basketball teams will be taken, Wednesday evening January 8 by the Beros Sti^ dio. "Teams are requested to come early.
Rich Gridiron Season In Scholastic Ranks Sees Many Yugoslavs Perform
To this observer, the Cleveland 1935 high school football pastime saw more Yugoslavs perform brilliantly than in any previous period in the history of scholastic grid warfare. This contention was verified last week when two Cleveland newspapers released all scholastic selections which contained two players of Slovene extraction. In the Press selection, Frgink Zakrajsek, a member of CollinwoWs city champion.ship team, was nominated to an end post. The News varsity had Carl Estenic of West High at fullback.
Prior to the Colliiiwood-IIoly Name for the city crown. Prank Zakrajsek was the subject of a Cleveland Plain Dealer editorial which exalted him as an iron man athlete. During his team's entire schedule, Zakrajsek polished the bench for only two quarters. His selection to the all-star team v/as due in great measure to his superlative ability in snagRint; all types of aerial heaves from his teammate Paul Lundblad, vdio also merited a place on the team. In addition, his rangy built assisted in making him
one of the best defensive ends in the state. Pans who saw the East game will remember that a great deal of the yardage compiled by the Five Points school was due to completion of passes to this brilliant flankman. Carl Estenic, the other nominee, was West High's leading scorer. He was responsible for West High's deadlock moral victory over West Tech.
The Collinwood team had in addition several other Yugoslav stars; namely: Opalich, end; Paul Zorich, backfield; Ka.stellic, center, and Jacob Jernia end. Prank Strauss end for East High, Ulevich, center for Glen-ville and Harry Jerina, Latin tackle weie others who were consideied for all scholastic posts.
Lorain High School, a member of the Lake Erie League, undoubtedly had one of the best ball luggers in the state with Paul Kromar in its line-up. This season marked Kro-mar's last season of a three year record. Besides football, his natural ability permitted him to star in basketball, baseball and track.
Writes School Song
i
Agnes Zalokar, senior at Collinwood High, was one of five who wrote a new school song.	|
Louis Kozlevcar is president of the! Gamma Hi-Y club of Collinwood. Joe Zakrajsek is a member.	j
Edward Miklieh was one of three students who designed a new cashier's cage for the school noon movies. j Honor students at Collinwood an-; nounced this week include:	]
SENIOR HIGH: ivlary Rožnik, Mar- ; garet Sneller, Louis Kozlevcar, Frances Cerkvenik, Olga Princic, Agnes Za- ] lokar, Florence Ipavec, Amelia Jerov- | nik, Patty Turek and Rose Prijatel., JUNIOR HIGH: Anne Lusin, Julia Ipavec, Stanley Rossa, Albert Unetic. Irene Petric, Mary Samsa, Frances Se-plc, Frank Cebul, Mary Centa, Alice Kozlevcar and Carolyn Aiunicli.
Plans for the grandest and most spectacular event in Cleveland Slovene social history are being made by the committee of the annual Inter-Lodge Day which will be held at the St. Clair National Home, January 18. No expense is being spared. Orchestras under consideration are two nationally-famous, Gene Beecher's band and Charles Stenross.. Both broadcast regularly over the nation-wide NBC hook-up. One of these will play. A canopy marquee and a footman are other things considered, besides elaborate decorations of the hall.
Greeting Cards j
POR	!
EVERY MEMBER OF THE FAMILY j
Below is a list of some | holiday specials: 1 lb. Half-Half Tobacco 69c Xmas Tree Set	33c
Xraas Tree Lamps, 4 for 5c 5 lb. box Chocolates 98c lOc Fancy Tree Lamps 5c We feature
Chocolates
We now have on display a complete assortment of Xmas accessories and toys.	J
BLATNIK'S
6304 St. Clair Ave.
ENdicott 9133 one door east of St. Clair Bath House '
Plan Open Forum
Acting on the suggestion of the Comrades, the Cleveland SNPJ Federation will sponsor an open forum, "What is wrong with the SNPJ?" at the St. Clair National Home, January 25. Otto Tekautz and Matt Petrovič will speak twenty minutes each.
The committee airanglng the forum is composed of Louis Zorko, Frank Cellgoy, John Vehar, Mrs. Candon, Joseph Terbizan and Louis Jartz.
GAY WAY...
Hunters are returning- from Pennsylvania hills with excellent trophies for their markman.ship— Anton U-rankar. East 239 street and Joseph Stampfel have brought back each an antler— and John Plaisman returned with hi.s second prize, a deer, thl.s week— it will be served tonight at F'lalsman's Tavern— Frank Kosec was also a lucky hunter— Mrs. Anna Po-klar, nee Lekse, 6605 Schaeffer avenue, presented her husband with a baby girl this week-
Charles Epstein former Hay I>edger poet IS engaged to marry Lillian Kuhar, Flora Stone Mather student, according to the Hay Ledger— Louise Vidmar, Garfield Heights senior at Notre Dame College, was on the committee for the annual college Christmas party— Marian Konchan is the new prexy of the SNPJ Commodores— Dr. James W. Mally is writing a three-act play which he hopes the Yugo Little Theatre will produce in March—
The Juniors of SNPJ Comrades will hold a Christmas party this afternoon at the St. Clair National Home— Mary Cercek, 953 East 209 street, is recovering from an operation at Glenville hospital— the Wrong Club inaugurated the Jungle Hop drink at its Christmas dance Saturday— James Cerne, Jr., 16717 Waterloo road is in Huron road hospital where friends may visit him— Frank An-zlovar, who was down with a serious illness at St. Alexis hospital, has recovered enough to be taken home where he is now gaining back his strength— Louis Drassler, WPA State Engineer, has been elected president of the Society of Professional Engi-jjee^j^ 16 candidates opposed him—
Yug-o Little Theatre will produce one of Eugene O'Neill's one-act plays after its February meeting— Prank Suhadolnik will direct it— Emily Fabian's profile stands out prominently among the beauties on the Palace's screen this week to advertise its new vaudeville show— William Perusek, Hale avenue, is a messenger in the Ohio Legislature— he travels home every week-end— Frank "Sam" Drob-nic saved someone's arm, when he pulled it from under a giant press at Fisher Body this week— Jennie Ven-cel, 1017 East 62 street is in Glenville hospital—
Hippler Guards will have a Christmas and Initiation party tonight at the Tomsic residence.
The large number of rontri-butois for the featuir iiagt' which is included in i.oday's edition nece.ssitated the exclusion of many good arl iclps. These will lie inserted in later editions of the English Section.
Features on Pg.5
SCASOW'S GRrcrm
PIN TOPPLERS I


' ^ ^ ^ # f >
Charley Lausohe, a member of the Golden Bock bowling crew, rattled off series of 620 and 631 as his team took six games in the City Traveling league, last Sunday. The Wooden Shoes, representatives of the Clair-Doan Alleys, won one game by a single pin margin and lost two others to the Cooke's Rec, Kelly Priedel's 227 game was high for the losers.
The Christmas party of the Spartan Juniors, Vrtec 5, SSPZ, will be held today at the St. Clair Nat'l Home, Room 2. Regular meeting will start promptly at 7 p. m. Please come early, as it disturbs the progiess of the meeting if you are late. You will also have a chance to win a door prize.—Director.
Will Play Santa
On Christmas Eve the role of Santa Claus will be partially filled by members of the Wrong Club when they will distribute many food baskets in the Collinwood and St. Clair neighborhoods. This was made possible through the success of their dance Saturday. The dance was successful because of the cooperation of business men and friends of the club.

^The
With The Brides
Tliese are marrying: John Haddock, 919 East 232 street and Alice Bambic, 15021 Thames avenue; James Kennye, 992 East 64 street and Sophie Rozman, 992 East 64 street; Anna Za-kia-jsek. 876 East 141 street and Louis Knaus, 1194 East 170 street.
Places to Go
TONIGHT
Junior chorus "Slavcki" social in St. Clair National Home.
TOMORROW
Banquet of St. Clair Rifle and Hunting Club at St. Clair National Home.
Concert, Santa Claus Visit and Social of Junior Singing Chorus; "Skrjan-cki" at Recher avenue Home.
WEDNESDAY. CHRISTMAS
Christinas Play and Social of St Clair National Home. Slovene School at the Home.
NO. I.-L. BASKETBALL GAMES DURING HOLIDAYS
Spotlight
Adolph Jalen, 987 East 76 street, is active in the In-ter-Lodge basketball league where he is manager of the C 1 a i r w o o d team— he was born on Armistice Day, 1916 and attended East Madison, Empire Junior High, Hodge and East Tech, from where he giaduated in 1935— his distinction in school is a real man's accomplishment— he hadn't missed a day in school since the second grade— and never received a grade lower than 70—
His hobbles are model airplanes, stamp collecting and making kites and winning prizes with them— he is considered the "kite champion" of Cleveland schools, since he won a bushelful of awards, from Press cups down to simple medals— he reads sports books, favors sports movies, scans over only the sports page, and listens to mysteries on the radio— in fact he's mostly all sports—
Besides playing basketball he has also played baseball with the Royal Taverns in class C— he would want to succeed as a baseball player or a pattern maker— While with the Royal Taverns he led Class C with home-run.s, having five to his credit—
He doesn't attend dances, likes a I dog Or canai-y, and prefers for a wife ^a girl who can cook— he says that a memorable occasion for him was i the time an East Tech teacher told I the class that it knew more when it I came to East Tech than when it will I leave— about the Inter-Lodge league I he has to say that it is very well j organized and gives a person a chance I to show what he can do in the way of I sports—
I See our large display of . . . i SWEETHEART CARDS
BLATNIK'S
6304 St. Clair Ave.
One door east of St. Clair Bath House
The Stork?
The Wedding March?
A Blow-Out?
Surprise Party?
Honors At School?
Let us know about it I Others are just tickled pink to read such news. We'll be glad to give it to them In this sheet! Just, call HEn. 5811 or drop a letter to the Engllsli Editor, 6231 St. Clair avenue.
Solve The Problem NOW
The answer to many a Christmas gift problem is Your Photograph—the personal (jift that oiili/ YOU can give.
It's not too early for Christmas sittings.
Make an appointment today.
Bukovnik Studio
762 E. 185th St.	KEnmore 1166
Open every day—Sundays 10 to 4.
SPORT SHORTS
i Lodges Hold Annual Meetings And Elect i Officers To Guide Activities In 1936
.lohnny Mlakar, lormrr basketball .star at Willson .lunior High, i.s now
a .starter for the East High cage outfit— Steve Bernardic, former Western Re.serve basketball star and a member of the Black Forest Beers in Class "A" last year, now dribbles for the Mar.shall Drugs in the Greater Cleveland Major loop— Joe Staydahar, niamoth tackle of the West Virginia U. grid s(|uad, was selected as a member of the All East team v/hich will play on the West Coast on New Year's Day-
Johnny Mihalic, who finished last season's baseball playing with the Wa.shington Senators, batted 227 in six games. In 22 times at bat he collected 0 hits, tallied four runs, and whacked out three doubles— Mike Kreevich, former Kansas City star, who was acquired by the Chicago White Sox at the close of last season batted 435 in 6 games— He is a third baseman . at present although formerly he was handled as an outfielder—
Nick Lalich former I.L. flash is a member of the Ohio University cage varsity— Kozlevcar, Opalich and Zakrajsek are on the Collinwood Hi basketball varsity—
Birthday Party
Little Mary Rose Gramc, granddaughter of Mr. and Mrs. Robert Gramc, 19316 Cherokee avenue celebrated her third birthday Sunday. A large birthday and Christmas party combined was given in her honor.
Among the boys and girls present were Rose Noda, Jerry Noda, Anthony, Frank and Robert Nose, Mildred Per-ko, Olga Virant, Albert and Robert Simons, Henry and Mike Pugel, Louise, Jennie and Rose Marie Kel-lar, Marietta Best and Ralph Parn-ham.
Later in the evening Mr. and Mrs. .Noda, 20300 Lindbergh avenue, grandparents, came to celebrate with Mary Rose.
Jolui Vehar was elected new pre.si-dtnt of the SNPJ Comrades tlii.s week. Other officers elected are: Pauline Spik, vice-president: Mary Krizmancic, secretary; John Alieli, trea.sin-er; Anthony Kuslilrtn. recording secretary; Frank Truden, Oito
Tekautz and Jo,šeph Pifolt, auditors. # * *
Wrong Club elected officers Sunday. They are: Frank Yankovic, president; Lloyd J. Guenther, vice-pre.sident; John Disabato, Jr., secretary; William Benedict, treasurer; Frank Chesnik, recorder; Frank Speller, Henry Nagode
and Rudy Lokar, trustees.
* $ *
Several young people merited offi-' ces in the Cleveland Federation of SSPZ lodges. Officers are: Krist Stekel, president; Margaret Vidmar, vice-president; John J. Kikol, secretary-treasurer; John Kardel, recorder, and Charles Koman, Anton Vavpotic and Prank Pucel, auditors.
Utopians, ESL of SSPZ elected Anton Gruden, president; Margaret Vidmar, vice-president; Elsie Pucel, sec-retary-treasurer; Albina Gruden, recorder; Jeanette Kuznik, Joe Bohinc and Prank Koss, auditors. Andrew Gruden, Al Bohinc and William Te-kavec are members of the athletic i board, Albina Gruden, Wanda Tre-f bee and Vera Pucel are on the enter-; tainment committee.
Hippler Guards, 110, CWC, elected ; the following officers: Celia Jacklitz, captain; Fannie Poje, recording sec-, retary; Josephine Tomsic, treasurer; Louise Colman and Valeria Turk, auditors.
i Slovene Sokol elected new officers. They are: John Pollock, president; Charlie Wick, vice-president; Janko N. Rogelj, secretary; Prank Sober, . treasurer; -Rudolph Perdan, John
Simcic and John Jeglič,
Frank Jereb, gym leader, a Muhic, assistant gym leader.
"Eastern Stars,"
elected Rudy Lokar, P''®	vidniw,
officers elected are:	. gggre-
vice-president; Mary	,(Lf ye-
tary-treasurer: Louiae Maom,
cording .secretary; Sophie Skully and Jennie T°^e, gophle Ed Skully, Margaret	' gjnta-
Kozely and Rudy
tives to the SDZ Junior • * •
Spartans, SSPZ,
week. Results are: Stanley president; Stanley	. cjiarles
dent; Anna Opeka,	re-
Koman, treasurer;	zagar,
cording secretary; Ant Adolph Candon and	. ..gate »
off, auditors r Rudy	^ gandon,
the END Conference;	podges,
representative at the C u g^gar, SND; Anna Opeka, Stan John Kikol and Charles K resentatives to the	»-d to K'
dolph Lisch was ® inference 0^ present the lodge at the r^isW-
the League Against War a * *
Commodores, ESL or ° gon-gulded by the followii^: ^ vice-Chan, president; Joseph ° . ggcre* president; Camillus Za ', goro" tary; Peter Zurowski, trea pjaiiK thy Pultz, recording Ivancic, sergeant - at - a gar-Ewalski, Theresa StefanK ^ and nick, auditors; Marian _.Hon C. Zarnick, Cleveland Fede gates.
Entertain Members
At the meeting of the Slovene Women held last joyce young members, Olga ' ggter-Gorshe and Cvetka Kones ®
tained with a Christmas P
MIIUOS

At Popular Prices That
Men's Robes
A lasting gift, in wool, silk or flannel, plain colors and patterns. All sizes.
3.95 to 5.95
A SPECIAL
Pajamas
^ The biggest assortment of Pajamas in our history.
1.45 to 3.95
GIFTS
Such as Belts, Suspenders, Garters, Spats, Gloves, Handkerchiefs, packed in' beautiful gift boxes, moderately priced.
Men like
Useful Gifts Are Most Satisfying
A few of our
CHRISTMAS SUPER-VALUES
SHIRTS
THE KIND MEN LIKE
A vast selection of the newest pattern colors, styles, ind" ' White with the new Non-Wilt Trubcnlzed collar.
OTHERS AT 1.00-1.65 - 3.00
TIES 1.00
Hundreds of hand-tailored silk and silk and wool ties.
Others at 55c-1.50
Gifts Wrapped in Holiday Packings at no Extra Cost
We Monogram Shirts,
MUFFLERS 1.25 ^...
A big assortment in wools,
silk mufflers in beautiful co and patterns.
Others at 65c-l>®®
SOCKS
A useful gift at
25c, 50c and 85c
Pajamas, Robes, Etc.
5? CLAIRJWE
M
r
vn

BOŽIČNA IZDAJA
CHRISTMAS EDITION
1935
II. BEL. — PARI
CLKVRLAND, OHIO, SATURDAY, (SOBOTA) I)BCE1\[BER "JI, 1935
ŠTEVILKA (NUMBER) 800
'božično drevo in poroka
"Igrava se.'
FEODOR M. DOSTOJEVSKI
-'^1'lor spodil,jci rrlice je ruski vclihaii, Fcodor M. Dosfn-l-l jo bil ro jen v Moskvi 1. 1821 iu je v mrl I. 1881. Sro-rclikd /Jcln ''F'oniiani in vassal j ck i" je objavil I. 1846. . " leta kasneje jo bil jmil obtožbo proti-rlailnega rorarjenja ■dojeti iia jjrof/iiaitstvo v Sibiriji, is katereffa se je rodilo nje-9oio znamenito delo "Spomini iz mrtve hiše." Leta 1859
se
J® irvil v Pelrof/rad, da vadaljuje s svojim književnim, delo-lijer jo rnnrl vslod bolezni, katero si je napokal v Sibi-Dostojevski med največjimi pisa-^'1' .9?c/a. y:oki moderni kritik pravi o njem: "Če hi me kdo P^ axal, da na l:ratko povem, kaj je bila poslanica Dostojev-rodil in svetu, bi povedal z drema besedama-. ''7/	■'^'""111 je." Drugi njegovi znameniti romani sr,
"Hrata Karnmazov" itd. Več ro-tudi v slovenskem prevodu. Ra-"'■'^,/'5 ^imerikanei prevedenega celega Dostojev-.^/^oc/w/V črtice je bil napravljen za "Enakoprar-iz ajigle.ščine. v T r- ■
! stotki. On dobi osem, morda
^ deset. Recimo petsto, petsto' "Kaj, z njim?" je rekel Juli-tisoč, najmanj toliko je gotovo, jan Mastakovič z vprašujočim , Vse, kar bo čez, ostane za dro-■ ))ogledom na otroka governan-, biž... hm..."	te. "Ti bi moral iti v salon, deč-
Potem se je vseknil in. je na- ko moj," mu je rekel.
je dobila najlepšo punčko, in meraval oditi iz sobe, ko je za-; Deček je molčal in gledal mo-ostala darila so bila razdeljena gledal deklico ter obstal. Mene, Iža s široko odprtimi očmi. Ju-
po vrednosti v soglasju z manj-'ki sem sedel za rastlinami, ni o- lijan Mastakovič se je zopet j rekel s pritajenim, skoraj neslišnim glasom, polnim razburjenja in r.estrpnosti.
"Ako pridcir. obiskat tvoje starše, ali me boš imela rada, moja draga?"
Poskusil je poljubiti malo
0EDAVNO SEM neko poroko . .
raje po-
fok"	drevescu. Po-
^	imenitna. Ugajala
doJ!	Toda drugi
Ifg i® bil še imenitnejši.
™e je poroka h 'Ha na božično drevesce.
videl Toda
'Sodilo Nata
se ]e tako-le:
laskala in se vrtila okrog njega, vodila k njemu goste ter mu jih predstavljala, ampak ga nista nikoli peljala k nikomur drugemu. Opazil sem, da so se v o-čeh gospodarja zalesketale solze, ko je Julijan Mastakovič naredil opazko, da je imel redkokdaj tako prijeten večer. V navzočnosti tega odličnika pa
na
bil nf ! v	je pova-
je stal °	neki mož, ki
'i, k" ° ^ trgovskem syc-1 kfog.'	svoje zveze, svoj;
-ako	in svoje spletke.'
je torej izgledalo, da je
pak se ni drznil. Videlo se je, da je že vedel, kje je njegovo mesto.
Jaz raa opi...:ujem otroke. Zanimivo je gledati, kako se o-i sebnost v njih bori za samoiz-ražanje. Videl sem, da imajo i stvari drugih otrok silno pri-! vlačnost za rdečel^scga dečka,, i sem se začel čutiti neudobno, zlasti malo gledališče, s katerim;' Zato sem se, potem ko sem se bi se bil tako rad igral, da sej zabaval z otroci, med katerimi je odločil pridobiti druge otro-jj je bilo pet gospodarjevih otrok ke s dobrikanjem. Nasmejal se,] —vsi nenavadno dobro pitani je boječe in se začel igrati z' mladi ljudje—podal v malo ča- njimi. Svoje eno in edino ja-j kalnico, ki je bila popolnoma bolko je dal nekemu malemu']
bili''
šajočo pomembnostjo stopinje, pazil. Zdelo se je kol da se tre- previdno ozrl naokrog ter se ki so zavzemali njihovi starši v j se od razburjenja. Razburiti so' sklonil nad deklico.
življenju. Zadnji otrok, neki ga morali njegovi računi. MeL '-Kaj pa imaš—punčko, moja droben, okoli deset let star de-i si je roke, stopical sem in tja draga?"
ček, suh, rdečelas in pegav, je kot da pleše ter postajal bolj;	^	.
dobil malo knjigo zgodb iz na- in bolj razburjen. ' Končno pa!	S^spo . tro je i
rave, v kateri ni bilo nobenih | je premagal svoje občutke ter • preplašen m njeno celo se podob in bila je celo brez za- : obstal. Vrgel je odločen po- nagubancilo.
četnih in zaključnih okraskov.' gled na svojo bodočo nevesto ter "Punčko? Ali veš, moja dra-Bil je otrok governante. Ona hotel stopiti proti nji, toda se ga, iz česa so narejene punčke?" je bila revna vdova, in njen je poprej ozrl okrog. Potem pa' "Ne, gospod," je rekla sla-majhen deček, oblečen v malo je, kakor da ima slabo vest, po botno in sklonila glavo.
jopico, je izlgiedal popolnoma i prstih stopil k otroku, se smeh- "iz cunj, moja draga. Ti, zrušen in preplašen. Vzel je' Ijajoč sklonil ter poljubil njeno i dečko, pojdi nazaj v salon, k knjigo z zgodbami iz narave ter | glavo.	otrokom," je rekel Julijan Ma-
krožil počasi okrog otroških i Njegov prihod je bd tako ne- stakovič, ter strogo pogledal igrač. Dal bi bil karkoli, če bi | pričakovan, da je od strahu ' dečka.
se bil mogel igrati z njimi. Am-1 kriknila.	Otroka sta gledala mrko, se
takovič, govoreč z pritajenim glasom.
"Ne."
"Zato, ker si bila ves teden pridna, zelo pridna deklica."
Ob teh besedah je Julijana Mastakoviča popadlo silno razburjenje. Ozrl se je okrog ter
"Kaj pa delaš tukaj, dragi o-!prijela za roke ter nista hotela trok ?" je zašepetal on, pogledal | iti narazen.	i
okrog sebe ter vščipnil njeno; "In veš, zakaj so ti dali pun-lice.	čko?"' je vprašal Julijan Mas-
KUPITE
vedno bolj | žuje solze, je ujel njeno roko in zaihtel v sočutju. To je razsrdilo moškega.
"Pojdi proč! Pojdi proč! Pojdi nazaj v drugo sobo, k o-stalim otrokom!"
"Jaz nočem, da bi šel! Jaz nočem, da bi šel! Pojdite vi proč!" je zaklicala deklica. "Pustite ga! Pustite ga!" Malo je manjkalo, da ni jokala.
Pri vratih so se oglasile stopinje. Julijan Mastokovič se je zdrznil ter izravnal svoje če-stitljivo telo. Rdečelasi deček ljubko bitje, toda rdečelasi de-j je bil še bolj vznemirjen. Spu-ček, ki je videl, da komaj zadr-	(Dalje na g. sf^.j
ELEKTRIČNI PREDMEn
v. , — ficLveza, aa lahko prišli skupaj in
Ni T- ■
"jih
. Jaz
m slučajno go svareh, ki so se tikale sainih.
"»s.
ln__ .
govoriti o ni-
° prebil
posebnem, sem večer la-
k bil '	zase. Navzoč
fe ,'^Gki drug gospod, ki HQ T	slučajno za-
'' otroški bal uT o t"' T i Prazna, ter se vsedel na konec, debeluharju, čigar žepi so 80 stnvx- ,	^ ki je tvoril konservatorij ter i že polni sladkarij, in nekemu ^,
je zavzemal skoro pol sobe. \ drugemu fantiču je celo pustil,., Otroci so bili očarljivi. Ho-1 da je jahal na njegovem hrbtu j teli niso biti na noben način'—vse le zato, da bi smel igrati! takšni kot njihovi starši, na-1 gledališče,	!
vzlic vsem prizadevanjem nji- i Že po par trenotkih pa je neki 1 hovih mater in governant. Kot paglavec skočil nanj in ga na-bi trenil so oplenili božično dre- bunkal. Ampak niti jokati si ni | vesce do zadnjega sladkorčka, upal. Prišla je governanta in | in posrečilo se jim je razbiti i mu rekla, da naj se neha me-;, polovico igrač, še predno so ve-^šati v igre drugih otrok, nakar j deli, čigava je katera.	j se je odplazil v isto sobo, kjer j
Eden izmed njih je bil po-j sva bila mala deklica in jaz.; sebno lep dečko, temnih oči in: Ona mu je pustila sedeti poleg j kodrastih las, ki je vztrajno me-! sebe, in oba sta se začela ukvar-: \ ril name s svojo leseno puško. ! jati z oblačenjem drage punčke. [ Toda otrok, ki je povzročal naj- i Preteklo je skoro pol ure, in j; večjo pozornost, je bila njego-1 malo je manjkalo, da nisem za-i va sestra, okoli enajst let stara | dremal, ko sem tako sedel v, deklica, in ljubka kot Kupid. | konservatoriju, napol posluša- j Bila je mirna in zamišljena, zljoč čebljanje rdečelasega dečka j-
ZA BOŽIČ
•la to On
priredbo domače sre-Nn v! P^vi, ki je zbudil
zornost. Njegova zu-tloveir delala vtisa, da je stanu. Bil je ' 'o nil . zelo resen in do-
oblecen. Tisti trcnotek, ko
»leh:	v neki kot, je
njegovega lica, in niočni temni obrvi so Poznal -
gospodarna^ -	' velikimi, polnimi, sanjavimi o-j in male lepotice z bogato doto, j
^ ^)^ake, da se smrtno^d^l	^^roci so se ji nekaj za- j ko je nenadoma vstopil Julijan:
. ' akoravnn	- .	merili, nakar jih je zapustila in
Sno ,.'r .	po-	J J f

Gospodinji boste najbolje ustregli ako ji boste za božične praznike podarili električni predmet, ki ji bo olajšal delo in ji bo obenem v trajen spomin. Pri nas si lahko izberete vsakovrstne potreb-iščiue za Itišo in dom. Obiščite našo trgovino, katero smo prod kratkim jirenovili in povečali, tako da je ona največjih i o vrslo v naselltini. Zaloga jo popolna in velika, iz katero si boste gotovo prav lahko izbrali za vašo pot^robo. Tudi naše cene so vedno
zmerno.
% J vztrajal v vlogi, kakor'	sobo, kamor sem
Se
k, JWno zabava. Pozneje'®' -makn.! Tam se je s
V ^=ael, da je provmcijalcc, j	^ ^ot.
H P,"« ' Molico rad I	T/' '"I
t in zapletene zadeve,	"'T®"' .
J" prinesel priporočilno pi-	dragemu v spost-
k, našega gostitelja In da	, .
' "i« posebnim vese-iT	,
pokrovi
* ^la Of'yr^olyi V-vn1___ j	-	j
I od katere sem slišal prihajati! Ijajoč sam s seboj.
'Tristo tisoč rub-dejanih na
Mastakovič. Odstranil se je i neopaženo iz salona med vri-i ščem, ki so ga povzročali otroci.; Iz kota, kjer sem sedel sam, ni j ušlo moji pozornosti, da se jei par trenotkov prej živahno raz-1 j varjal z očetom bogate dekli-[ ce, kateremu je bil šele pravkar i predstavljen.	|;
Stal je nekaj trenotkov čisto;
X.- "U. Na ntrnži,." u'r • ' Ko sem se ozrl na skupino, mirno, preudarjajoč in mom-^^bil i,__,	_ a ga jejb-Qtor-o aom slišal nrihaiatii liaioč sam S seboj, kakor da (
^2 gole vljudnosti.

'ijim
I to novico, se je moj pogled sre- j šteje nekaj na prste.
čal z očmi Julijana Mastakovi-j "Tristo... tristo... enajst... dva-
V resnici ime-gladil jih je tako
^ ni o	smotk. Nihče
V	z njim v razgo-
^li	so Že od daleč spo-
njegovem perju, gospod ni vedel,! s	' rokami, je mora!
%i	^ tem, da je z 1
(ovi uf, svoje brke. Nje-
H\ 80 bili
^ So	človek dobil vtis,
® Pot ^ P'^isli prvi na svet, "(o gladu	la-
neki gost, ki dn	Toda on je bil
!^''čna	^te. On je bil
San	Klicali so >ga
S 1)^,stakovič. Bilo je na da je bil >tneri"	j® »tal v istem
ai
ča. Stal je in poslušal neslano}najst... trinajst... šestnajst... v i klepetanje z največjo pozornost-1 petih Mtih! Recimo, po štiri jo, držeč roke na hrbtu in z ne-, odstotke.... petkrat dvanajst... koliko na stran nagnjeno glavo, i šestdeset, in od teh šestdese-Neprestano sem občudoval tih... Recimo, da bo v petih le-spretnost našega gostitelja, ki j tih zneslo... no, štiristo. Hm... jo je pokazal pri razdeljevanju hm! Ampak stari lisjak najbr-l daril. Deklica z bogato doto | že ni zadovoljen s štirimi od
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem!
Za Božič smo založili našo cvetličarno z najrazličnejšim ter najlepšim umetnim in svežim cvetjem.—Priporočamo vam, da pridete k nam po vaše božične vence in šopke za okras vašega doma.
Svež šopek cvetlic je najlepši dar za ženo, mater ali dekleta.~Razveselite jih!
IGNAC SLAPNIK
Cvetličar 6102 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 1126

upenor
Home
ply
FRANK OGLAR, lastnik
6401-05 Superior Avenue
LOGAR BEAUTY SHOPPE
17216 Grovewood Avenue—KEnmore 0645
Se toplo pripovoc-a vsem ženam in dekletom za koclranje las. Delo prvovrstno. Cene nizke.
hožinie pravnike in srcnw Noro leto želi in o vsem!
'•"ki. ^®^Podar z gospodom Kc. Gospodar
gospodarjem hiše,
z
'Oga	m njegova so-
neprestano govo-" ^^beznjivosti, bila sta i pozorna nanj, se mu

Slika kaže našo mlekarno, ki je opremljena z vsemi modernimi napravami, da ostane mleko čisto in sveže.
Dopcljemo na dom.—Pokličite KEnmore 0515
EUCLID DAIRY
SLOVENSKA ]\1 LEKARNA Louis Starman, lastnik
515 East 200th Street
P.elimo prav vesele božične praznike iti srečno Novo leto vsem našim prijateljem in odjemalcem!
MR. m MRS. ANTON KOREN
4426 Hamilton Avenue
GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
Mi vam postrežemo z najboljšo domačo hrano oh vsaki priliki. Imamo 6% pivo, vino in vsakovrstno žganje. Se priporočamo za poset in obenem želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto!



Rtran 2
ENAKOPRAVNOST
21. decembra,
RUDY BUKOVE
4506 Superior Avenue
SLO\^.NSKA MESNICA
Pi-i iias dobite zmoraj prvovrstno meso po zmerni coni. Imamo doma prekajeno meso kot tudi sveže meso. Da boste imeli dober x>rigrizek za praznike, nabavite si ga pri nas.
]'esele božične pruz)iike m srečno Novo teto želimo vsem naiiim odjemalcem in prijateljem!
BOŽIČNO DREVO IN POROKA
(Dalje iz 1. str.)
stil je dekličino roko, se plaho umaknil k steni ter ušel skozi salon v jedilnico.
' Da ne bi vzbudil pozornosti, je tudi Julijan Mastakovič hitro odšel proti jedilnici. Bil je rdeč kot kuhan rak. Zdelo se je, da ga je pogled na samega sebe v ogledalu spravil v zadregp. Bil
"Tu je deček, o katerem sem govoril z vami," je dejal ter namignil proti rdečelasemu Otroku. "Vzel sem si svobodo, nadejati se vaše dobrohotnosti za-3tran njega."
"O," je odvrnil Julijan Mastakovič, ki še ni popolnoma prišel k sebi.
"On je sin moje governante."
je očividno ozlovoljen nad svo- j je nadaljeval gospodar s pro-jo lastno gorečnostjo in nestrp-1 sečim glasom. "Ona je reva, nostjo. Navzlic svoji važnosti j vdova poštenega č i n o vnika. in svojemu dostojanstvu so ga Vsled tega, če bi vam bilo mo-njegovi računi zvabili in pod- i goče ..."
JOSEPH GLAVAH
SLOVENSKA MLEKARNA
1166 East 60th Street
Zii kolače., potico in drugo fino pecivo je po-Irolm finega mleka. Y naši mlekarni ga je dovolj, da lahko vnem vritrežemo.—Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
žgali k pohlepni nestrpnosti mladiča, ki plane naravnost proti svojemu cilju—akoravno to sedaj še ni bil njegov cilj: imel je le biti čez pet let. Sledil sem vrlemu možu v jedilnico, kjer sem bil priča izredni igri.
Julian Mastakovič je zahripel! od razdraženosti in a strupenim! pogledom začel groziti rdečela-l semu dečku. Rdečelasi deček j se je umikal dalj in dalj, dokler se ni imel že nikamor več umakniti in v svojem strahu ni vedel, kam naj se obrne.
"Nemogoče, nemogoče!" je zaklical hitro Julijan Mastakovič. "Morate mi oprostiti, Filip Aleksejevič, v resnici mi ni mogoče. Izvršil sem povpraševanja. Ni nobenega praznega mesta in čaka jih deset, ki imajo večjo pravico — mi je žal."
"Obžalujem," je rekel gospodar. "On je tih, miren otrok."
"Zelo poreden paglavec, bi dejal," je rekel Julijan Mastakovič hromo. "Pojdi stran, dečko! Zakaj pa si še vedno tu?
družbe vprašala Julijana Masta-koviča, ako bi jih počastil s svojim obiskom. Slišal sem Julijana Mastakoviča sprejeti po-| vabilo z nehlinjenim navdušenjem. Potem so se gostje do-1 stojanstveno razkropili in razdelili v sobe, in slišal sem jih, | ko so v najbolj spoštljivem tonu poveličevali trgovca, trgovčevo ženo, trgovčevo hčer, in zlasti pa Julijana Mastakoviča
"Ali je oženjen?" sem glasne I vprašal nekega znanca, ki je 1 j stal zraven Julijana Mastako-1 I viča.
Julijan Mastakovič strupeno pogledal.
me je
"Ne," je odvrnil moj znanec, j globoke ogorčen nad mojo premišljeno—nepremišljenostjo.
Nedavno kve Sv. —
Ptac resele božične inazuike in srečno Xoco leto želimo vsem nanm cenjenim posetnikom
JOHN IN FRANCES TOMSIC
SLOVENSKA (JOSTILNA
16000 Waterloo Road
Pri nas imamo vodno sveže 6% pivo in dobro vino ter vodno okusen prigrizek.
VeSele božične praznike in srečno Novo leto želi
vsem
GEORGE TUREK
16011 Waterloo Road
'l^onnjo sveže pivo in dobro vino ter imamo vodno okusen priiji-izek. Dvorana za svatbe, seje in dru-X'o priroditve.
sem šel mimo cer —. Mojo pozornos' je zbudila truma ljudi, ki se je | tam zbrala, da vidi neko poro ko. Bil je turoben dan. Iz nebt je začela pršiti. Napravil sem I si pot skozi množico v cerkev. | Ženin je bil neki okrogel, rejen trebušnat majhen mož, ki pa je I bil zelo nečimerno oblečen. Tekel je sem in tja in sitnaril ter| dajal povelja in naročila. Končno se je razširil glas, da priha-1 ja nevesta. Prerinil sem se skozi množico in zagledal sem čudovito lepotico, katere pomlad se je komaj začenjala. | Zdelo se mi je, da so njene oči rdeče od nedavnega jokanja. | Klasična strogost sleherne črte njenega obraza je dajala njeni lepoti neko posebno značilnost I in slovesnost. Toda skozi ono |
_____J____________^__________________________^	v . .	I strogost in slovesnost, skozi
Oblival ga je pot, pihal je in so ze obkolili očetje m mate-: žalost, je sijala nedolžnost o-sopihal. Tako zopern mu je bil	gospodar m njegova so-	Bilo je nekaj neizreklji-
otrok (ali pa je bil morda lju-	živahen razgovor preprostega, nemirnega, in
boGumen nanj?), da je dejansko ^ damo, kateri je bil : ^^^ii^dega v njeni podobi, kar se začel divjati kot blaznež.	kar predstavljen. Dama je dr-j zdelo, da brez besed prosi |
,	. , žala roko male bogate deklice, j	■
Jaz sem se glajno ^»smqW ^ j« kar topil od mtvduše. I Jurijan Mastakovic so je obrnil.!	dragega otro-! Rekli so, da je ravno Sest-
Bil je cisto zmeden m za treno-	njeno nadarjenostjo in: najst let stara. Pogledal seir
"Ven se spravi! Kaj delaš'Spravi se k drugim otrokom." tu? Pravim ti, ven se spravi,i Ni se mogel več premagovati nepridiprav! Ven, ti, pega-! ti in ošvrknil ga je od stra-vec! Pojdi, kjer so tebi enaki!"; ni s pogledom. Jaz se tudi ni-Prestrašeni otrok je slednjič | sem mogel več premagovati, v svoji brezupnosti hitro zlezel j Smejal sem se mu naravnost v pod mizo. Njegov preganjalec,! obraz. Obrnil se je v stran ter ki je bil čisto iz sebe, je po-j vprašal gospodarja dovolj gla-tegnil ven svoj velik platneni j sno, da sem slišal, kdo da je ta robec ter ga je rabil kot bič, da čudni mlad človek. Nato sta prepodi dečka iz njegove pošto- nekaj šepetala med seboj in janke.	odšla iz sobe, ne da bi se zme^
Tu moram pripomniti, da je nila zame.
bil Julijan Mastakovič })reccj	,
debd mož, tdkk, Iqw r%ien/ "Casern se tnad mi smeha, pokuh Hc. tMbušnatin n}%^,vi I%*empa8ern8eltudi jMV glamjiso Wli okn%;Hkot(*ehi. km.	vddu moz, katare-
FRANK KLEMENČIC
1052 Addison Road
BARVAH IN l>Elv()RATOR
Zalivaljujom so za dosedanjo naklonjenost ter se ])riporočam tudi za v bodočo.
Veade Božične praznike in sreč)io Noro Leto šelinio vsem.
MR. IN MRS. MIKE JALOVEC
6424 Spilker Avenue
GOSTU AA
1'i-i nas dobite dobro pivo. ('onjonemu občinstvu so pi-ijmi-ooarno otiisk, obonom pa
želimo rtie)n prav vesele božične praznike in .srečno Novo Leto!
tek je ocividno popolnoma poza-	nad njeno izvrstno vzgo-j pozorno ženina. Nenadoma sem |
bil na SVOJO neizmerno vaznosu	gg laskajoč materi, ki! spoznal Julijana Mastakoviča,
Tieli trenotek se je pojavil med ^	poslušanjem komaj za-: katerega nisem videl zadnjih pet j
vratmi na nasprotni strani go-	solze sreče, medtem ko! let. Potem sem zopet pogledal
jf (db kazal swye veed^ z nevesto. -- %[(% Bog! NapravH do voljnim smehom.
Veselje je bilo nalezljivo.
Vsakdo ga je bil deležen. Colo otroci so morali prenehati z i-j kam sumljivo pogledal. Toda grami, da niso motili razgovo-kot človek, ki pozna svet in ki ra. Ozračje je bilo prenapolnje-se zna hitro znajti, je porabil no spoštljivosti. Slišal sem ma-priliko, da pograbi svojega dra- ter važne male deklice, ko je v gocenega gosta in dobi iz njega, najglobokejši ginjenosti z najiz-
mire ter si obrisal kolena in komolce. Julijan Maatako/ič je robec, katerega jo držal oamo za en konec, hitro nesel k nosu. Gospodar nas je vse tri ne-
sem si pot iz cerkve, kakor hitro mi je bilo mogoče. Meč množico sem slišal, ko so govorili o bogastvu neveste—o nje ni doti, ki znaša petsto tisoč rubljev—in še toliko in toliko drobiža.
"Njegovi računi so bili torej pravilni," sem si mislil, ko sem
to, kar je hotel.
branejšimi besedami olikane se prerinil na ulico.
I)EVINSKrVO.rVf)DA V
\ ZIIODNl AFRIKI
Sredi morskih čeri
'{riez Ajjduaander Tliurriin	"la
X1S, vojvoda Devinski (po gradu	»sil
Dcvinu pri Trstu) ter njegov sin Ilajmund sta se prijavila kot prostovoljca za Vzhodno Afriko.
Rod teh vojvod je v sorodstvu s Habsburžani, Wittelschovci in savojsko vladarsko hišo. Knez cče je bil v staroavstrijski armadi visok častnik, vendar je začel svojo italijansko častniško ka-
Brodo-
lomci "Silvarhazela", ki se jo razbil ob filipinskem otoku Luzonu.
Po treh dneh je uspelo rešiti brodolomce s parnika "Silverha-zel!" ki se je bil razbil ob čereh na jugu največjega filipinskega otoka Luzona.
JERRY GLAVAČ
KLEPAK
1052 Addison Road — HEnderson 5779
I'csalr /ložinir prozn-ikr in sicrno Nuro Lcin želi m'I vsem.
Katiav nnato kaka popi'fivilf! ali dni^a dola, spada jooa v našo stroko, poklieilo nas. Prvn\ rstno delo po zmeni i ccui.
DiVJE
(JOSI OB SKEM SLAPU
D
KUNCHIK'S CAFE
15610 Watcdoo Road
žGAx.fr: — vixo - pm*
Odprlo \ saku nor do 2 .) zjutraj
I Italic božične prajiake in snxnu Norn h'to .'.cUnn
rsciii!
Divji vihar je vrgel parnik riero v častniški šoli zno\ a. Je preti čerem in potniki ter posad-znan raziskovalec žuželk in po- ka so morali gledati, da se spra-znavalec Vzhodne Afrike.	vijo čim prej iz njega. To je pa
---: bila kaj težka stvar. Del posad-
NIAf AK	potnikov se je skušal reši-
ti na hitro zbitih splavih, ki so jih pa nekatere požrli valovi.
Trop kakšnih 8000 divjih gosi. Večji del liudi fe je rešil na čeri, !:i oO bile od daljne poti iz Ark- ki so parnik uničilo. AmeriSki ti dr popolnoma izčrpane, se je, tcrpedovki "Peary" je uspelo, da in^tavil nad niagars^kim slapom, je rešila 45 oseb, ki so se bile fv:'r ptice niso bile sposobne, da zatekle na splave in na čeri. Vsi bi letele naprej, je obstojala no-1poskusi, da bi rešili štiri zenrike varnost, da jih bo divja voda in 47 mož, ki so se zatekli na ve-potegnila v svojo prepadno glo-: čjo čer, pa so bili tri dni zaman, bino. Graničarji ob slapu so zato Torpedovka in cela vrsta par-dcluli vso noč hrup z raketami in nikov, ki so prihiteli na pomoč,
pifitolami ter so svetili z žarometi, da bi ptice prepodili s Lega II nevarnega kraja. Vse pa je bilo ^ zaman. Šele zjutraj so našli pravi pripomoček, potem ko je že ; vchk del ptic padel v slap. Dvignilo se je namreč vojaško letalo n\ je 3 svojimi motorji nekolike '! m.f trov nad vodo napravilo tak-' Kcn hrup, da so me preostale pti-
so morali glodati brez moči ne-
ALl SE IZPLAČA
BITI \T.JUDEN?
Ravnateljstvo velike Wana-mckerjeve prodajalne v New Yorku je napravilo zanimiv eksperiment. Nekega dne je naročilo vsem prodajalcem in prodajalkam, da morajo biti napram kupcem izredno vljudni prijazni in ustrežljivi. Celo najbolj prepirljivim in izbirčnim kupcem naj strežejo z nasmeškom, po-1 trpljenjem in celo komplimenti, i
Takoj naslednji dan pa so pre- i jeli nameščenci nasprotno pove -! Ijo: s kupci naj bodo samci stvar- i ni, izogibajo naj se vse odvisne prijaznosti. Učinek je bil zelo poučen. Dočim je znašala prodaja. prvega, prijaznega dne na kupca povprečno 90 centov, je ■pustil vsak obiskovalec naslednji dan povprečno samo 27 centov pri blagajni. Ni dvoma, kakšno stališče bo moralo name-ščongtvo Wanamakerjeve tvrd-tiR A' bodoče zavzemati napram kupcem.
mmD FLORM. SHOPPE
JOHN L. MTJRGEL, lai . rA
6120 St. Clair Aveniie-HEnd. 4814 j
Krasne cvetlice in sopkc se vedno	jjji
cvetličarni. Posebno sedaj %a praznike iKi" razpolago veliko izbero.
\T . h>fl)
Vesele božične praznike in srečno Aofo ^
vsem od jemalcem in prijciteljcni.
mm
toliko pomirilo, da so mogli rešilni čolni do njih. Mnogo osdb
človeški boj teh brodolomcev,: po med tem valovi odnesli v glo-ker je bilo izldjučeno, da bi sie? bino. Med tistimi, ki jih pogre-jim v razdivjanih valovih pribli- šajo, je tudi kapitan pnno«reče-žali ali da bi poslali do njih re- nocra parnika. O njem pravijo, '■] silne čolne. Vsak čoln bi se razbil da je razbito ladjo ostavil šele v; i brez milosti ob čereh. Ve lovi »o zadnji minuti, da bi se rešil s i besneli neprestano preko nesreč-, pUvvn njem. Na 'hrbet si je bil pri- \ nikov, ki so se držali z vsemi na- vezal pas nekega potnika pre- i pori skale in ki tri dni niso niče- i den je dosegel rešilno čer, pa je I
ce vendarle dvignile in izginile, sar zaužili. Končno se je morje | izginil v morju.
MESNICA
4030 St. Clair Avenue ^
Vesele božične praznike in srečno ^
vsem našim odjemalcem in p>''
}gli0
Se zalivaljujemo za dosedanjo iiakloj#^^
se priporočamo za v bodoče. Pri luis dobitejj^il^^^p še vrste fsvežej^a in doma sušenega mesa, ^
šunke, klo))apc, jirato itd. Vse po prav zmcin^
Ako liočele imeti vesele božične ])raznike m leto z vašim avtom, mu dajte

oij E .	^
kateri ne zmrzne tudi ako jo 10 stopinj mraza. Podrobnosti o tem vam bo poveda
,)0d
poslovodja Pennzoil postaje	i
St. Clair Avenue in East 43rd 8^
ENdicott 9181
Ti'Bl
(iASOLlX — OLJE — TA.JEH.U
Mlg
Pri nas vam vedno postrežemo z	O'
nim žganjem vseh vrst ler s svežim kusen ]iri,i^rizek.
()% l'i\
16819 Waterloo Road
ČLANi TBU(WSKE Z\'EZK.
'c.sclr bozicuc. pratuHiC ui srrnto }soi'o ''
■rscff/:

MR. IN MRS. JOE OSTROŠl^
3858 St. Clair Avenue
BEE K (JARDEX
pivo, vino in dobre sendviču dobite nas. Se prijtoročamo.
1)1''
Vsem prijateljem in znancem letimo ^ . v/r praznike in, srečno Novo U'lo-
v'/r
I'l'Sl 11'

MAKOVEC CANDY
SHOPP®
<>415 Si. Ciair Aveuue, v SNP
V sakovrstne slaščice, cigare, cigarete in I rebši ine dobite pri nas. Se priporočamo. p' nikc imamo veliko zalogo slaščic in- boii1»un<^^ \'ojčl<ili.
I'rseic IJolične pra^^nike in srečno .VufO želimo rseiii.

drenih
MR. IN MRS. FELIX
S422 Hamilton Avenue
. UEEii UALM)1::X L\' liES'|\U HACW'\.f,|]
Zaiiv aljiijmiio sc za dosedanjo naklonjenost v našim ohisk(i\-)ilcc;u ter se priporočamo tud' ' b(jflo:;e. ]'se.m ni'..^i:)n posetnikom in prijatc^ Umu ves<'le hoiičiic praznike in srečn.n
decembra, 1935
enae:opbavin'ost
Stran 3
LOUIS MAIER
7508 St. Clair Avenue
TRGOVINA OBUTVE
Vesele hozične prasriilie iit srečno Novo leto želimo rsem iiaš^ini od jemalcem, in prijateljem!
Lopa ]ivala za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam Indi za v bodoče.
MR. IN MRS. FRANK GREBENC
1297 East 55th Street
Irselp. hn.tirur prasiiil-e. in srečno Novo leto želimo vsem, našim odjemalcem, in prijateljem!
Priporočamo se, da nas ob priliki obiščete. I-mamo vsakovrstno žganje, 6% pivo in vino, kot tiuli fine sendviče in cigare.
ADDISON HlimiRE CO.
Novo ill rabljeno pohištvo knpimo, prodamo in zamenjamo.
6714 St. Clair Avenue-HEnd. 3417
^ csele bozicne praznike in srečno Novo leto želimo
vsem!
T KOLUNim
6419 St. Clair Avenue
v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
zoli svojim številnim prijateljem prav vesele hožič-"6 piaznike in mnocjo sreče v Novem letn!
Obenem se priporoča onim, Id nameravajo v pil lodnjem letn potovati v staro domovino in o-^1'^' želijo poslati denar v domovino, kakor ^«om, ki rabijo notarske listine.

■'^<'»1 VdNim, prijateljevi želimo prav vesele božične praznil;e in, srečno Novo leto!
WATERLOO TAVERN
16605 Waterloo Road — KEnmore 2999 W
JOHN in FRANCES POLO
MR. IN MRS. FRANK MIHCIC
7202 St. Clair Avenue
OOSTILNA
lias dobite prvovrstno 6% pivo in dobro vino pi'igrizek. So, priporočamo za obilen o-
V
^^ele božične proznilcp in srečno Novo leto želimo vsem!
Tolstoj na begu smrt
zadnji dnevi velikega ruskega pisatelja in misleca
ZA BOŽIČNA DABILA. — Prodno greste kam drugam, pridite k nam, ter si oglejte našo veliko zalogo vsakovrstnili stvari, primernih za celo dru-
žino.
Poročilo o zadnjih dnevih L. N. Tolstega, o njegovi smrti in pogrebu obsegajo tisoč eno in osemdeset brzojavk, vseh spisov, ki se tičejo teh dogodkov, pa je bilo gotovo še več. Med njimi so sporočila orožnistva, policije, železniške oblasti, cerkve in tiska. Besede, ki jih vse-■bujejo ti dokumenti, so pretresljive v svoji kratkosti in ne potrebujejo nobenega pojasnila ali dodatka.
Pr\'i brzo jav se je glasil:
Orožniški postajevodja Puš kov; "V vlaku št. 12 takoj po gledati, če se vozi v njem pisatelj Lev Tolstoj. Če se je vozil, ugotovil, kje je izstopil. Br-zojavite mi o tem."
Ta brzojavka ima datum 31. oktobra (po starem) 1910. Od dana je bila popoldne ob treh ( 20 minut. Še isti dan ob 7. uri 43 minut je imel stotnik Savic-kij v rokah zaželjeni odgovor:
"Pisatelj grof Tolstoj je zbolel v vlaku št. 12. Postajni načelnik Osolin ga je sprejel v svoje stanovanje."
Družinske razmere Tolstega so bile znane ne samo v Rusiji. Večkrat je skušal zbežati z doma, toda posrečilo se mu je to ! šele v dva in osemdesetem letu. j Odpravil se je na pot s svojo hčerjo Aleksandro, drjem Ma-kovickim in strojepisko. Med ' vožnjo je zbolel. Aleksandra Tolsta je to brzojavno sporočila najboljšemu prijatelju svojega očeta. V. G. Certkovu, ki mu je sporočila tudi naslov: postaja Astapovo Brzojavka navaja, da ima Tolstoj 39.8 tem perature in pravi, da je sprem stvo v strahu zaradi materinega prihoda.
i Kako je tisk t&ko hitro izvedel za Tolstega beg in bolezen, še ni pojasnjeno. Dejstvo je, da so začeli listi že koj prvi dan oblegati postajnega načelnika Osolina zaradi podrobnosti. On pa je odgovoril, da Tolstoj ne želi, da se piše o njem.
Navzlic tej želji so se pripeljali v Astapovo kmalu roji novinarjev. Začeli so oblegati postajno poslopje.
Prvo obvestilo svojcem
I Aleksandra je brzojavila sestri Tatjani in bratu Sergeju da ju želi videti. To je bilo 2 novembra. Ponoči pa se je pripeljala v Astapovo Tolstega že j na z nekaerimi sinovi in zdrav nikom. Stanovali so kar v via ku, ki so ga porinili na stranski tir. Vrata poslopja, v katerem je ležal bolnik, so bila zaprta Tam so bili s Tolstim njegova ljubljenka Aleksandra, zdrav nika Makovickij in Nikitin ter prijatelj Tolstega Čertkov. Ni kogar niso pustili k bolniku, tu di ne Tolstega žene. Reporter ji so prežali na vsak korak pi sateljevih svojcev, sami pa so bili hkratu pod policijskim nad zorstvom.
Kako je prišlo do tega, da je I Tolstoj zapustil dom, pripove duje grofica Tolsta novinarju .Ježovu v listu "Novoje Vrem ja."
I "Lev Nikolajevič je nenado ma odpotoval iz samostana Ša-mardina. Pisatelj je hotel prebiti vsaj dva tedna v tem samo-
stanu, kjer je bila njegova se-j na cilj ni prišel. Menih Jožef stra za nuno. Hotel se je od- iz samostana Optine je odpoto-počiti. Toda nekdo, ki je hodil val proti Astapovu, toda nje-
jod oknom njegove sobe noč in dan sem in tja, ga je tako vznemirjal, da mu ni bilo več obstanka. Tolstoj je dejal: "To je vohun!" Prav tedaj je vstopil tajnik Čertkova, Sergjenko. Tolstoj je bil zelo začuden in ga je pozdravil z besedami: "Torej nisem dovolj skrit. Tega si nisem mislil . . ." Takoj se je dvignil na pot in prišel do Astapova."
Bolezen
novembra je bilo izdano u-radno poročilo o bolniku, ki u-
gov obisk so odklonili. Ježo v poroča v "Nov. vr.", da je Tolstoj 4. novembra okolu 10. ure ponoči zaspal. V Astapovo je ^ prispel guverner Obolenskij. Iz-; dal je nalog, da se morajo vsi, odstraniti. Naslednji dan zju-| traj je grofica Tolsta potožila Joževu, da pisatelj sprašuje po nji (kar je bilo seveda izmišljeno). Grofica je dejala: "0-sem in štirideset let sem živela z njim, zdaj pa me ne pustijo niti k njemu!"
Vilenskij, poročevalec "Ki-jevske Mysli" javlja, da Tol-
gotavlja vnetje plučnih konic, g^oj fantazira. Narekoval je razširjeno bronhitis. Tempera- Aleksandri, ki je pisala, toda tura zjutraj 36.7, zvečer 37.3. Lg^ ^^r je narekoval, je bilo Srce peša in bije neenakomerno,	zveze. Prisotni so bili
Jetra povečana, bolnik nima te-	da bo bolnik na to
ka.	pozabil. Toda zgodilo se je o-
Dopisnik Rajeckij poroča 3. Uratno: Tolstoj je zahteval, da novembra: "Tesna dvorana I. r.Lg mu diktat prečita. Poslušal kaže danes nenavadno lice. Na je čitanje z veliko pozornostjo, vsaki mizi je improvizirana pi- dejal pa ni nič, temveč je samo sama: Tatjana, Andrej in stro- globoko vzdihnil.
episka odgovarjajo na pismJ	postajni
m brzojavke prijateljev V ne-	j, smejo
kem kotu sMijo ctah cianida«	^
Tolstega druzme. Z njimi sor'*^^ ,	,
. . , „ , J	r~i I rahlo piskati, da ne bodo pre-
tudi pianist Goldenweiser, Gor-P^^^" ^	^
. , .1 TVT'A'i '	V6C vznemirjali bolnika.
bunov m zdravnik Nitikm. Go-	,	, ,	,
Ob tem času je dobil iol-
vori se o možnosti zmage sve-, . v . . , . V \ v , . , . u 4. ' • stoi prvi srčni napad, ki pa je tie duše, ki se bon z betezmmr'-^J______ __
telesom." Bolniku dajejo sredstva proti pekočini v želodcu.
Medtem se ,1e tudi izkazalo,
da ne morejo številni korespon-denti bivati v vagonih. Naka-
kmalu minil. V Astapovo so prispeli nekateri škofje in več ^ drugih svečenikov. Tudi neka ' dama iz višje aristokracije si je prizadevala, da bi Tolstega pridobila za cerkev. Grofica zali so jim zaradi tega neko	je še vedno niso pu-
nedozidano hišo. Prevladovalol^.j. ^ bolnikovi postelji, je bila
je namreč prepričanje, da bo trajalo okrevanje bolnika še najmanj pet tednov. Na smrtni izid bolezni ni tedaj še nihče mislil.
Skrb za dušo
strašno vznemirjena in je hli-pala. Zvečer je sprejela guvernerja, Škof Izidor je pozval Tolstega, naj se vrne v naročje pravoverne cerkve
Po napadu slabosti je dejal Že 3. novembra pa so sproži-j Tolstoja svoji hčeri; "Svetujem li nameščenci železniške posta-1 vam vsem pomisliti, da je na jice Astapovo misel, da bi bilo svetu mnogo ljudi, vi pa vidite dobro, če bi domači svečenik samo enega, mene ..."
daroval mašo za bolnega Tol-	Smrt in pogreb
stega. Domači svečenik ni ho-1
tel o tem nič slišati. Šele v so- Vsi ruski in inozemski listi so sednem kraju so našli duhovna, j pisali tiste dni o Tolstem. Raz-ki je menil, da ni nič slabega j pravljali so tudi o nameravani moliti za kogarkoli. Toda naj- prodaji Jasne Poljane. Eden brže na višji ukaz tudi on ni izmed sinov Tolstega je v tej hotel imeti maše. V resnici pa zvezi izjavil: "Res je, da nismo je bilo nekoliko drugače. 4. no- sledili filozofiji našega očeta, i vembra je prispela v Astapovo toda vprašam, ali je to nujno na naslov Tolstega naslednja potrebno? Očeta cenimo in Iju-brzojavka:	bimo. Smo pač vsakdanji Iju-
"Mitropolit Antonin iz Petro- dje . . ."
grada Levu N. Tolstemu. Od Od tega časa so pazili na prvega trenutka Vaše ločitve vsako najmanjšo spremembo od cerkve sem neprestano molil pri bolniku. Dajali so mu mor-in še molim za Vaš povratek v fija. Ko je dobil nov napad, se naročje cerkve. Mogoče boste je Zofija Andrejevna silno raz-kmalu poklicani pred sodbo, burila. Končno so jo pustili k: Kot bolnika Vas prosim, spravi- možu ,ki pa je ni več spoznal, j te se s cerkvijo in pravovernimi O smrti poroča N. E. Efros... i ruskim ljudstvom. Bog Vas Ob šesti uri pet minut so odpr-i blagoslovi in čuvaj!"	li okence in jokajoči glas je de-
Še isti dan so sporočili vse- jal; "Umrl je..." Vsi, ki so sta-bino te brzojavke listom, ki so I li na dvorišču, so se odkrili, natisnili njeno vsebino s pri- Ilja (pisateljev sin) se je opo-mernim komentarjem.	tekel. Prestregli so ga in nesli
...... J. ^ v. v hišo.
»Oaem m	kf sem	bil v dvomu, kje bo-
vela z njim ...	jdo pokopali Tolstega, kajti pi-
Tolstoj prav gotovo ni videl satelj je že davno izrazil svojo Antoninove brzojavke, zato se željo počivati v parku Jasne je odpravil episkop Kiril iz Poljane, kjer se je igral še v Tambove 4. novembra na pot, mladostnih dneh.
da bi govoril s Tolstim, toda'	(Dalje na S. str)
ANTON GUBANC
16725 Waterloo Road
Imeli bomo lepe koledarje.—Vesele božične praznike in krečim Novo leto želimo vsemi
PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
'NA/'aterloo Dept.
Najlepša hvala vsem Slovencem in Hrvatom za naklonjenost ter se priporočamo v bodoče.
15504-12 Waterloo Road
vogal East 156th Street
MR. IN MRS. JOHN PAULICH
5238 St. Clair Avenue
RESTAVRACIJA' IN PIVO
Domara kuhinja. Prijazna in točna postrežba. Rojakom se priporočamo za naklonjenost.
Vsein gostom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto!
>SSs
Prav vesele božično praznike in sreče polno Novo leto 1936 vam želi
JOS. ŠTAMPFEl
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
6108 St. Clair Avenue
Za božično praznike imamo veliko zalogo modnega blaga za moško, ženske, fante in dekleta ter otroke. Ne drenjajte se po mestu, kjer je blago pre-metano semintja, cene so pa večkrat še višje kot pri vašemu domačemu trgovcu, ki vam točno in vljudno postreže. Izberite vaša darila v domači tr-
čistimo in likamo obleke po najno^-ejših metodah. TOČNA POSTREŽBA.	CENE ZMERNE.
Pridemo iskati in dopeljemo na dom. Pokličite KEnmoie 3100
THE NEW FASHION DRY CLEANING
15621 Waterloo Road
KOVAČ BE AT JE, lastniki.
Vsem prijateljevi in znancevi želimo vesele hožič-ne praznike in srečno Novo leto!
JOSEPH PERME
SLOVENSKI KROJAČ
15607 Waterloo Road
v Kmetovem poslopju
Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom kadar potrebujete novo obleko od $20 in naprej, fino s'orko snknjo od $18.50 in naprej. Napravljeno dol)ro in trpežno po meri.
Vesele praznike želim vsem!
Jej te mnogo, sadja, ako hočete biti zdravi. Pri nas imamo vedno polno zalogo svežega sadja in zelenjave.
ANTON GODINA
416 East 156th Street
Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim prijateljem in odjemalcem!
Kadar hočete kupiti res dobro barvo, pridite k nam. Vsakovrstne hišne in kuhinjske potrebščine. Poštena postrežba in cene,
KUHL HARDWARE
Grovewood Avenue, vogal E. 173rd Street
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem!
,i t.


stran 4
ENAKOPKAVNOST
21. decembra, 19^
V^esele hožičiie praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
KALISH DEPARIMEKT STORE
Modna trgovina
7010 St. Clair Avenue
BIL S SHOE STORE
7008 St. Clair Avenue
Se priporočamo tudi za v bodoče
DOMINIK KRMC
GOSTILNA
6025 St. Clair Avenue

z najboljšo pivo, vsakovrstnimi žganji ter do-brim prigrizkom postrežemo vsem obiskovalcem. 1-mamo fino, moderno urejeno plesno dvorano, znano pod imenom TWILIGHT BALLliUOM.
Tov/e božične pra:^irikc in srečno Novo Iti o ždhno csevi!
PETER MUKAVnZ
1231 East 61st Street
SLAŠrlrAliNA
Pii nas dobile najboljše vrste slaščice, cigare, cigareto in prvovrstno pivo. Se priporočamo za obilen obisk.
Vesele božične jtraznikc in srečno Auro leto želimo vsem!
Vsem pusctiilkoiH iti prijateljem želimo vesele ho-iične praznike, in srečno Novo leto!
MR. IN MRS. ANTON KOTNIK
7513 St. Clair Avenue
BEEK (JAUDEN
Našim gostom postrežemo z različnim likerjem, ()% pivom in vinom ter sendviči. Se cenjenemu občinstvu toplo priporočamo za obilen obisk.
A. BROFMAN
MODNA TRGOVINA
6030 St. Clair Avenue
\' zalogi imamo v^^akovrstno deško, dekliško m žensko o|)ravo. Se pripoi'oeamo za obilen obisk. Vesel)' božične /nd^iiike ///, srečno Nora leti) sellmp rs''m iKišim fjilji'm(ilee)n in prij<iteljen>!
Qolkowski
RUSKI JULES VERNE
Kaluga je neznatno provin-cialno mestece nekako 170 km južno od Moskve. Nekaj drobnih zgodovinskih spominov na lažnega Demetrija in na mogočnega vlastrodržca Borisa Godunova se veže nanj. V tem skromnem mestecu je nedavno umrl eden največjih ruskih tehnikov in fantastov Konstantin Edvardovič Ciolkowski, ki ga po vsej pravici lahko primerjamo s popularnih francoskim "utopistom" J-ulesom Verneom. Njegovo ime se bo morda nekoč imenovalo skupaj z imeni največjih izumiteljev, katerih genialna fantazija je za nekaj generacij prehitela njihovo dobo. Tudi življenjska pot Ciolkow-skega je v vseh tipičnih potezah slična usodi velikih duhov, ki jih sodobniki niso mogli razumeti. Učeni akademiki cari-stične dobe so postrani gledali preprostega samouka, ki jim je poskušal celih 50 let razlagati načrte o konstrukciji vodljive ladje, ki bi bila vsa narejena iz kovine. Smejali so se mu vse do prevrata, ko se je sovjetska vlada, deloma tudi iz političnih motivov resno zavzela za njegove načrte in jih začela postopoma uresničevati. Že v bližnji bodočnosti bo zgrajen njegov kovinski zrakoplov, ki bo morda povzročil precejšen prevrat v gradnji zračnih ladij. Ciolkowski ni dočakal, da bi videl, kako se bo v praksi obneslo njegovo življenjsko delo, dočakal pa je vsaj mongo priznanja in časti. Po njem so Rusi zdaj imenovali več znanstvenih institucij, denarno nagrado za znanstvena dela, dve štipendiji in zrakoplovni institut.
Ciolkowski se je rodil kot sin gozdarja in je imel še dvanajst iratov in sestra, tako da je bilo dovolj revščine v hiši. Še kot otrok je po škrlatinki izgubil sluh. Zato ni mogel biti deležen normalne šolske izobrazbe Bil pa je fanatično priden in vztrajen samouk in se mu je vzlic težkemu prirodnemu de fVktu posrečilo napraviti izpite za ljudskošolskega učitelja. Kar mu je od učenja ostajalo pro stega časa, ga je porabil z izdelovanjem vsakovrstnih mehanič nih igrač in strojnih modelov, na katerih je pokazal čudovito domišljijo in ročno spretnost. Leta 1887 se je s prihranjenimi kopejkami odpeljal v Moskvo kjer je imel pred člani carskega tehničnega društva predavanje o kovinski zračni ladji, ki bi bi la sijajno prometno sredstvo in neprekosljivo vojno orožje. Soglasna sodba navzočih strokov njakov je bila, da je taka zrač na ladja budalnost. Osem let kasneje je zletel prvi vodljivi zrakoplov grofa Zeppelina.
Gluhi uičtelj iz Kaluge se ni dal uganiti. Poglobil se je v študij višje matematike in pričel sistematične fizikalne poskuse. S prihranki, ki si jih je pritrgal od ust, si je 1. 1891 zgradil majhen kanal z zračnim tokom, v katerem je delal areo-dinamične poskuse. Štiri leta kasneje je objayil svoje izsledke v razpravi "Aeroplani ali ptici podoben letalni stroj." V tem delu je že postavil temeljne zakone iz teorije letanja s stroji, ki so težji od zraka. Američana — brata Wrighta sta šele osem let kasneje stopila pred javnost s svojim prvim, zgolj po praktičnih izkustvih zgrajenim letalom.
tem denarjem si, je učenjak u-redil večji aerodinamični la-3oratorij, v katerem je v krat-keni izoblikoval raziskovalne metode, ki še danes veljajo za klasične na tem področju, dasi se često uporabljajo pod drugimi imeni.
Značilno za Ciolkowskega je, da mu je zmerom fantazija dajala pobudo za kasnejše eksakt-no znanstveno delo. Tako je 11. pr. 1896. objavil načrte fantastičnega letala za 200 potnikov. 1903 je objavil razpravo n^ožnosti raziskovanja vse-mirja z raketami. Ta problem je torej zanimal Ciolkowskega dolgo poprej kakor Američana Goddarda ali Nemca Obertha in druge eksperimentatorje, ki smo jih vajeni priznavati za Dionirje na tem polju, dasi so se začeli udejstvovati šele v povojni dobi. Objektivna zgodovina 30 morala priznati duševno o-četovstvo vsemirske rakete samo Ciolkowskemu.
Življenjsko delo Ciolkowskega je bila popolnoma iz kovine zgrajena zračna ladja. Prednosti takega zrakoplova bi bile )o mnenju izumitelja v prvi vrsti večja varnost pred ognjem' in preprostejša gradnja. Razen tega bi se polnilni plin po potrebi lahko segreval z vročimi izpušnimi plini motorjev, tako da bi se nosilnost zrakoplova lahko na najpreprostejši in najcenejši način izpreminja-la.
Sovjetska vlada je že 1931. uredila Ciolkowskemu moderen aboratorij in konstrukcijski u-rad, v katerem so bili do vseh podrobnosti izdelani načrti za {ovinski zrakoplov. Lani so pričeli z gradnjo prvega mode-a, ki bo imel 8000 m prostornine. Plašč bo zvarjen iz 0.1 do 1 mm debele valovite pločevine iz nerjavečega jekla. Zrakoplov bo dolg 52 m pri največjem premeru 17.4 m. Imel bo dva motorja po 300 ks, ki mu ita dajala brzino 110 km na uro. Zrakoplov bo dograjen najbrže šele 1937, ker gre za popolnoma svojevrstno konstrukcijo in nove delovne metode, v katerih si morajo graditelji šele pridobiti potrebnih izkušenj. Da ne bi bilo kakih razočaranj, so začeli najprvo graditi poskusni model, ki ima le 1000 m prostornine in ki bo že kratkem pričel s poskusnimi poleti.
Rhona prestopila bregove
Katastrofalne poplave v Franciji — Ljudje plezajo na strehe hiš in na drevesa
Iz Pariza javljajo o katastrofalnem obsegu poplav v dolini reke Rhone. V sredo zvečer je voda narasla za 2.40 m. Na nekaterih mestih je prestopila bregove v višini 15 km, tako da so se stvorila cela jezera. Letalci poročajo, da so videli nekatere pokrajine kakor mala morja.
Najbolj trpi zaradi teh poplav mesto Avignon, ki je pod vodo. Okoliške vasi so popolnoma od-lezane od sveta, mnoge kmetije so v nevarnosti, da se zrušijo. Ljudje plezajo v obupu za svoje življenje na strehe in drevesa. Gasilci so noč in dan na delu, da pomorejo ogroženim krajem. V neki vojaški baraki je bilo 11 oseb, za katere so se že bali, da so utonile. K sreči pa so se ljudje rešili navzlic deroči vodi. Zbežali so na neki otočič.
Brzojavni in telefonski promet je zaradi poplav v mnogih krajih prekinjen, ceste so pod vodo in neporabne za promet. Številni avtomobilisti, ki jih je poplava zalotila na vožnji, so obtičali ter so morali pustiti vozila tam, kjer so se ustavili. Gmotna škoda je gotovo velikanska, najhujše pa je to, da ni nobenega upanja na izboljšanje vremena in omiljen je nesreče.
FRANK DOlSAK
Najstarejša slovenska mlekarna v	ood
448 East 158th Street
KEnmore 127
Pri nas dobite dobro mleko v čistih stek % call. Seveda imamo tudi smetano, sir in drUoG one dobrote.
Vesele božične praznike in srečno Nov-o
vsem odjemalcem in prijateljem!


S DRY LEANING
6527 St. Clair Avenue
TOLSTOJ m BEGU
m
(Dalje iz 2. str.)
Poslednje mesece svojega živ Ijenja, ko je Ciolkowski videl, da njegovo življensko delo vstaja v resničnost, je dokončno od iožii račune in formule in se spet ves predal svoji fantaziji o vsemirskih raketah. Njegov: parola se je glasila "Kaluga-Mars" in je bil prepričan, da bi se dal ta projekt že v nekaj desetletjih uresničiti. Napravi" je celo vrsto osnutkov raket na vse mogoče pogonske snovi na hlajenje zunanjih sten s kisikom, s prožili, ki bi omogočila človeku prenesti neizmerni fizični napor, ki je potreben, da se telo odtrga od zemeljske pri vlačnosti itd. Z lahkoto fanta-sta, a hkrati s pedantno natanč nostjo matematika je ustvar jal osnovno obliko vozila bodočnosti. In sredi največjega dela ga je prehitela smrt. Dočakal je 78 let.
Ali je Ciolkowski fantast ali prerok, bo pokazala bodočnost.
Tako se je tudi zgodilo. Izkopali so mu jamo v Jasni Po-! Ijani.
Jutro je bilo hladno in sivo. Pripeljal se je vlak, krsta je bila v tovornem vagonu, katerega so na znotraj ozaljšali s pšenič-nimi snopi.
Razvrstil se je sprevod brez križa in duhovščine, za množico žalujočih pa je stopalo orožni-1 štvo.
Tolstega so položili na oder v liši, kjer je ležal ves dan. Zvečer so ga odnesli v naročje zemlje. Nesli so krsto z njegovimi ostanki skozi velik sadov-1 njak. Nad grobom se je sklanjalo staro drevo, na njem je I bil obešen venec. Ta venec sol obesili tja proti volji pokojnika, ki se je branil vsakršnega pom-pa. Da bo banalnost se bolj poudarjena, naj sledi naročilo | za ta venec:
'Postajni načelnik D. D. Nau- j mov V. V. Eljutinu, pomočniku lostajenačelnika v Moskvi; Kupite in pošljite z vlakom št. 8 vovinski venec s porcelanskimi | cvetkami, rubljev 50 do 60."

VI '
1908. je dobil Ciolkowski iz javnih sredstev nekaj sto rubljev, pol tisočaka pa je vrgla javna nabiralna akcija, ki jo je v njegovo korist organiziral li beralni list Ruskoje Slovo. S
Za dosedanjo naklonjenost naši čistilm se vsem najlepše zahvaljujemo in se enako pr 1 čamo za naklonjenost v bodoče!
Naša čistilnica je opremljena % modeniimi stroji, da nam je mogoče nuditi voljivo postrežbo vsem.
'caele božične praznike iit' srečno Novo leto vse)u odjemulcon iv prijateljem!
lEANETTTS RESTAURANT
.JOllX TL'ESIT', lastnik
1022 East 83rd Street

—ty Wtr	y lii'P'
Vodno poslrožomo z najboljšo domaco
in (j% })ivom ter vinom. Se priporočamo za
AMERIŠKE ZIBELKE
fe
'esele bazične praznike in srečno Novo rsein našitn cenjenim poselnikom in pr>

v Evropi je zibelka prišla žo docela iz rabe; smatrajo jo za zastarelo in nepraktično. V A-l meriki pa so jo že pred časom I nanovo uvedli. Seveda niso te ameriške zibelke take kakor nekdaj, ampak so popolnoma | modernizirane, da ustrezajo duhu našega časa. Tako na pr. prodajajo zibelke, ki so oprem- j Ijene z majhnim elektromotorjem. Mati spoji motorjevo pco l z navadnim stikalom za luč in zibelka se sama ziblje, mati pa I lahko nemoteno opravlja svoj | posel. Prodajajo pa tudi zibelke, j ki predstavljajo dovršene izume. V eni izmed takih zibelk ležeči o-trok lahko avtomatično požene 1 zibelko, se ziblje in zibanje spet ustavi. Na taki zibelki je nameščen majhen mikrofon, ki je|
ANTON BASCA
1016 East 61st Street
BUNDED WINERY
ko bo v strogi šoli realnega t zvezan z električnim motorjem, praktičnega, življenja preizkusi-1 Kadar začne otrok jokati ali la vrednost njegovega dela. Na i Končati, prestreže mikrofon te vsak način je bil velik genij, ki. glasove in požene motor, ki zač-, je v mnogih področjih nakazal! nn zibelko zibati. Ko pa otrok i tehniki nova potj. k roiitvi "e-, zaspi in neha jokati, ir.ikrofon likih aktualnih problemov. sam ustavi zibanje.
i'cselc bazične praznike in srečno Naoo
želimo vsem!	^ j
Pri nas dobile vedno najboljše vino. jjo' mo na drobno in debelo. Se pripoi'oeamo za i'' iijcnost.
'Pooinio dobro Wooden Shoe pivo.
vsuk petek okusno pečene ribo ter druge Se priporočamo.
FRANK TRBIŽAN
16610 Grovewood Avenue	.
rf/"
Tci't'/r božične praznike, in srečno Novo lelo " vsem- od jf malce m in prijateljem!

decembra, 1935
^besinska kri Aleksandra Puškina
lesia na bregove zaledene Neve.; vojno je dobil težko rano na gla Največji ruski pesnik, Ale- vi in se je vrnil v Pariz, kjer je
I kajti do svoje smrti ni mogel 1 'brez strahu in razburj(iiijp. po-!
__jslušati cingljanja kraguljčko\'i
Vsak, ki se zanima za rusko j jo spremljal na vseh njegovih trojki. Ko je leta 1741 sedla; zgodovino, pozna zgodbo Abe-: pohodih. Potem so ga poslali v prestol hči Petia Velikega, ji sinca Ibrahim a Hanibala, ki ga' Pariz, kjer je obiskoval neko j J® Hanibal poslal pismo, v kate-, jc čudna usoda iz osrčja žareče j vojno šolo in je stopil celo v, je bilo le nekoliko besed iz |
Afrike, iz gorate Abesinije za-' francosko armado. Med špansko, ^'^'^^S^lija; "Spomni se name, ko!
stopiš v svoje kraljestvo." Ce-| sarica Elizabeta ga je takoj po- i zvala na dvor. kjei'^ga je spreje-: la & častmi. Postal je general-major in pozneje general šef. Ce-! sarica mu je dala tudi več po- j seste\' in vasi v guberniji Psov- ■ ski ter Petrograjski in manjše | posestvo pi i Revalu.	;
Ibrahim Hanibal je umrl podi vlado cesarice Katarine leta i 1781 v starosti 93 let. Umrl jej kakor kakšen filozof, poroča 1 njegov nemški življenjepisec. V i visoki starosti je napisal svoje | spomine v francoskem jeziku, j toda v napadu nenadnega stra-; hu, kakršne je često imel, je dra- i gccene papirje skupaj z drugimi i družinskimi dokumenti sežgal.
Ibrahim Hanibal je bil v svojem zakonu zelo nesrečen. Naj-
ENAKOPRAWOST
Komarji
stran 5
živel veselo življenje na dvoru kralja Ludovika. Peter Veliki mu je večkrat pisal in ga nagovarjal, naj se vrne v Rusijo, toda Henibalu se ni mudilo. Kon-
kfander Puškin, izvira po svoji jnateri Nadeždi Osipovni Hani-Jalovi, "lepi Kreolki", v direktni »iji od tega Ibrahima, in pri-črne krvi je videti slavnemu pesniku že na zunaj, na kodras- j čno mu je car sporočil, da ga nikakor noče siliti, naj ostane v Franciji ali se vrne v Rusijo, ka-]vor želi, a kjerkoli bo, povsod ga carjeva ljubezen ne bo zapustila.
^	_____________ Globoko ganjen je Hanibal te-
zakona se je poročila spet I daj pohitel takoj v Petrograd. irskim velikim knezom ^jlom Mihajlovičem.
Gh laseh in debelih ustnicah, uškinova hči se je omožila z, 1'atom vladajočega vojvode Na-®^yskega, tako da teče v žihah lese veje nasavske vojvodsko ^fodbine abesinska kri. Neka hči
Mi-
Pufiki
Car mu je pojezdil naproti in ga je blagoslovil s sveto podobo a-
ider zamaka voda travnike inlpih zvezana s stroški, ki jih v!
jih spremeni v močvirja, dalje teh časih že marsikateri kme-
__mlake okoli hiš, odprte gnojni- to valeč ne zmore več. Istotalio
Komarji so neprijetna nadlo- ce itd. V nočnem času pi'iha- je z ureditvijo stanovanjskih in
ga človeku, gotove vrste so na- j a jo komarji tudi v hiše sko%i gospodarskih prostorov. V bli-
ravnost opasne, ker prenašajo odprta okna če gori luč. Ob žini mesi, so kmetova stanova-
razne bolezni n. pr. malarije. V nastopu hladnega vremena pa nja že večinoma svetla, prostor-
naši banovini nahajamo slednje si poiščejo zatočišča v temnih na in zračna, istotako tudi
le na nekaterih krajih, dočim v kleteh, lilevih in sobah po ko- hiev in ostalo. Po dežeii pa so
ostalem ta opasnost ne obstoja, tih.	te prilike večinoma še jako ža-
Dač Da značiio nadlosfo vsled	^	lostne. oobe so majhne, saja-
pdc pd,	iiduiugu voicu ^ ^ naiboii uspesno u- .	.	, v. , v
pikanja ponoči, ko se jih človek .	Tn
nonwreubmrKi	^	To je
' .	s kawnm	^nAo:
JajčjLv -ejo v plitke moč-; oblaslva po vsem sve u,	gjj vsaj blizu, namestu da;
virnate vode, mlake in j^iice, ki; žive komarji, pose no oe am,	njimi primerna razda-1
so zagoščeni in je vsled tega od-1 kjer prenašajo tropske bolezni.	. svetovati je pač lah-'
tok vode otežkočen, odnosno V te svrhe^ se trošijo ogromna.	izvesti nasvet pa je skoro I
voda popolnoma zastaja. Sa- ^ vsote z večjim ali inanjsim i.	ker primanjkuje de-1
mice leže približno 300 jajčec, iz: spehom. Princip v boroi je, da,	Vendar bi se dalo kme-|
katerih se razvije okoli 1 cm ae komarjem onemogoči razvoj.	vzgojiti k čistoči, redu,
dolga ličinka, ki sivi v vodi, ter; V prvi vrsti se to doseže z re	vsaj vsako leto po-'
Beli in črni junaki
Prvi iimirajo za Mussoliiiija, drugi za črnega cesarja
km je obdelal zgodbo svo-1 postolov Petra in Pavla, ki so jo črnega prednika v novel! zelo častili še Ibrahimovi sinovi, lorec Petra Velikega", na-;ki je pa jaz nisem več videl. — . pa je tudi naslednji njegov' Kmalu nato je Peter Veliki ime-''^'ijenjepis:
3«ga 'Zam
pec,
"Ded
j novai svojega ljubljenca za stot-moje matere je bil Etio-1 nika-poročnika v stotniji bom-; prvo se je poročil s čudovito le-
nekega vladajočega abe- bardirjev polka telesne straže i po Grkinjo, ki mu je- rodila be-P-Usk ^	kakor poročajo.! Preobraženskega, ki mu je po-1 lo hčer. Toda svoje žene ni ljubil.
^ ' "emu poslaniku v Carigradu Uspelo na ta ali oni način, da ^S'^abil iz sultanovega se-J so ga držali kot talca,
""^jhni;
liki h
Sa poslal z dvema drugima Etiopcema Petru Ve-
riinio	malega Ibra-
itiec v Vilni krstiti, pri če-® poljsko kraljico, t^ali	Avgusta, za botra,
fed	Peter Hanibal.
jokal in se branil, "" ea	'^ovo ime, in tako
o njegove smrti imenova-
' A-br;
ama (Ibrahim^).
Sel
vdjeval car sam. To je bilo leta : Prisilil jo je, da je stopila kot. 1722. Po Petrovi smrti se je u- :nuna v neki samostan, hčer je: soda njegovega črnega ljubljen-, pa dal v svoji hiši skrbno vzgo-; :;a spremenila. Knez Menšikov i jiti, dal ji je bogato -doto, ven-se je bal Hanibalcvega vpliva na 'dar ji ni nikoli dovolil, da bi mu mladega carja Petra II., vnuka' stopila pred oči. V drugem zako-Petra Velikega, in je našel sred-! nu se je v Revalu poročil s Kri- j stva, da ga je odstranil iz Petro- j stino Regino Schoenberško, ki! grada. Hanibal je moral kot ma-, mu je darovala črne sinove in jor garnizije v Tobolsku odpoto-1 hčere.	I
vati v Sibirijo, kjer so mu dali' Življenska pot najstarejšega naročilo naj izmeri kitajski zid. | Ibrahimovega sina je tudi zelo Po padcu mogočnega kneza i čudna. Proti volji svojega očeta Menšikova se je Hanibal brez | si je ta sin po imenu Ivan izbral nadaljnega vrnil v Petrograd. j vojaško karijero, boril se je pro-ki jim je bil | ti Turkom pri Išezmi in je bil o-
'	brat je pri- { Knezi Dolgcruki, j.... j- ^ ^j
^^Petrograd in je carju, j prijatelj, so bili v velikih čislih | deii izmed maloštevihiih v po
Wa p	odkupnino zanj, i pri mladem carju. Toda po nje-|sadki neke vojne ladje, ki so jo
Gr Veliki se ni hotel lo-lgovi nenadni smrti so tudi ti | pognali v zrak. Leta 1770 je o-k. jg	krščenea, katere-1 prišli v nemilost in pregnanstvo.' svojil Navarin, 1779 je osnoval
Q ^ ljubil. Do 1716 Hani- j Feldmaršal grof Munich je skril: mesto Herzon. še I. 1821 sem na ®'^ojega' visokega | Hanibala na svojem posestvu jugu srečal ljudi, ki so se ga ži-^jer -je	J® v delavnici,: pri Revalu, kjer je ta preživel ce- i vo spominjali in zelo hvalili. Po
«-■	včasih tesaril, in ga' lo desetletje v večnem nemiru, nekem prepiru z mogočnim Ijub-
prihaja na površje od časa do:gulacijo rek in z izsuševanjem	in druge pro
Časa, da zajame zrak. V krat-^močvar s pomočjo lenazmii	temeljito očistil hlev in,
kem času se ličinka zabubi in ^ jarkov, ki naj omogočijo hitro	g^j bo imel
kmalu se izleže, razvit komar.' odtekanje vode. Jarke in poto-' . . , ,	,	:
Ves ta razvoj traja v ugodnihjke je treba trebiti," od8traniti^°''"\ °''	|
okoliščinah okoli 30 dni, torej vodno rastlinstvo, da voda ne Pazid je treba iia to, da se vj jalco kratek čas;-zato je ta nad-i zastaja, isto tako tudi grmičev-; mraku v naših krajih ne prižge| ležni mrčes tudi tako mnogo-'je. Gladki bregovi in tekoča:luč ob odprtih oknih, kar pri-| brojen. To pa je potrebno za-' voda komarju ne nudijo prilik i vabi j a komarje posebno v jcse-, radi ohranitve vrste, kajti so- za zalego. Tolmune odnosno ni. Priporočljivo je tudi vedno | vražnikov — ptic ki jim služi' mlake in opuščene- vodnjake je | pregledovanje prostorov, poseb- j za hrano, jo dosti. — 20 dni ■ treba zasuti. Jarki in mlaite | no kleti, hleva ter pokončava-1 po končanem razvoju že leže | okoli stanovanjskih stavb se' nje komarjev. Najenostavnej-; komar jajčeca, forej doseže v i morajo zasuti; vsi odpadki n^, ši in najcenejši način je mena-; zelo kratkem času spolno dozo-i se odlagajo v greznice. Smeti-i nično pokončavanje. V poštev: relost. Jajčeca leže komar v! šča in greznice morajo biti v! prihaja tudi dalmatinski pra-; kupih, ki leže na površini, ličin-:zemlji in tesno zaprte? Stano-;šek zoper mrčes (pyrethrussa),-ke pa vise v vodi skoro navpič- vanjski prostori, kleti, hlev in; ki ga je treba razpršiti ali sež-. no od površine navzdol.	i ostali prostori naj bodo svetli,! gati dalje obrizgavaiije sten s I
Predpogoj za razvoj in obstoj zračni in skrbet' ie treba za; formalciehytalijevim milom itd. i komarjev je, kot omenjeno, sto- j snago v njih.	j Končno še nekaj o pikih in
ječa voda in močvirnata tla., p^ečne regulacije, izsuševanje.njih posledicah. Priporočajo se To so .predvsem zamočvirjena!	zahtevajo velike inve-; razna mazila, tekočine, ki naj
porečja, močvirja, zaraščeni	tako, da se dado izvesti: preprečijo pikanje. Vsa ta
drenažni kanali, potoki, odko-! ^ pomočjo banovine in drža- sredstva so problematične vred-linncem Katarine, knezom Po-jvr. Trebljenje jarkov, zasiplje- nosti. Po piku je pa najbolje, temkinom, je ostavil službo, če-1 nje mlak in tulmunov. čistoča, da se opikano mesto namaze s pravsejecaricavtej zadevi po-jOkrog hiše, v hiši, po gospo- calmijakovim cvetom, kar pre-stavila L njegovo stran in gaidarskih poslopjih ter na dvori- preči vse nepn#ne posledice lastnoročno okrasila s trakom i šču se da doseči brez večjih n. pr. srbez. TezkiL pooledic
! reda sv. Aleksandra. Moj ded pa denarnih žrtev, le vzgojiti je tak pik običajno itak mm^Ce
I se je odpovedal nadaljnim ča- treba kmetovalca in mu pre do- bi bil otok jacji m vecje bole-istem in se je umaknil. Živel je čiti, koristi, ki jih ima od tega. čine, zadostujejo večinoma hla-I odtlej večinoma v Snjdi in so- Žal pa je baš ureditev gnojišč dni obkladKi s svinčeno vodo,
1 1 .1 .	1 »f • ____i-i* ^^	T^vinpi-' Hsi Hnl'TPllO TTlFSto ZODCt SDlclllZie.
I'Tederico Philos piše iz Aba-i)e konec oktobra:
Dr. Piere Remande je eden izmed Belgijcev v abesinski službi. Po pokhcu je zdravnik. Dovolil mi je obiskati vojni lazaret, kjer strežejo ranjencem bele in abeainske bolničarke.
Beli in črni vojaki ležijo tam drug poleg drugega. Pred kratkim še sovražniki, so se pred obličjem trpljenja in smrti zbližali in se zde kakor bratje. Na levi leži zelo mlad Italijan. Zdravnik pravi: "Dobil je dum-dum kroglo v trebuh. Revež!" Ranjenec neprestano stoka: "Mama, mama."
Vprašam ga italijanski, kaj bi rad. Odvrne mi s slabotnim glasom, da ne potrebuje ničesar. Toda njegove oa so žive in krasne, svetijo se, ko pravi: "Če u-mrcm, umrem za Duceja. A noi! Poleg njega leži abesinski voj-ščak s smrtno rano na glavi, ki je vsa v obvezah. Očitno je mož slišal zadnje besede italijanskega vojaka, kajti zavpil je dve besedi: "Haile Selassie." Tako u-rairajo v Abesiniji beli in črni junaki afriške vojne . . .
VOLKOVI IN NERESCI V ROMUNIJI
V nekih delih Romunije je nastopil občuten mraz, ki je imel za posledico, da so se pojavili celi tropi volkov. V več vaseh so se v'olkovi spravili tudi že med veliko živino. V neko vas blizu mesta Barlada je pa vdrla tolpa nercscev in napadla hleve. ICme-tje so se oborožili s kosami in vi-hmi ter ro po daljšem boju pregnali zverine, med katerimi so bili tudi nenavadno veliki primerki. V boju sta bila težko ranjena neki 141etni deček in neki rastir.
k
(Sam!?
KaiAi
imei po	cenaH
M po^ic m Aobo Heto
■BM
LOUIS LAUTIZAR 1193 E. eothst. ___1195 E. 71 St.__
CHARLES LEVEČ 6614 St. Clair Ave.
JOS. MODIC _1033 E. 62nd St.
LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd.
KARL 1140E.G7thSt.
ANTON MARTINCIC _5919 Prosser Ave.
louis jTprTnce
1209 Norwood Rd.
ANfON~PRIMC 985 Addison Rd.
GEORGE KUHAR 3846 St. Clair Ave.
OMVSSTE
ANTON BARTOL 1425 E. 55th St.
LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Road
JOHN FILIPIC 1048 E. 76th St.
(7
Iff
i mm.
KAVA M CA)
ZElENiAVA IN SADIE
JOHN GODNJAVEC 1011 E. 64tli St.
FRANK POŽAR 1126 E. 68th St.
J. KRECIC 1054 E. 61st St.
J. LUPSINA 10201 Prince Ave.
I
J
)	
	
Wisolc Itu/ičnc jiraziiiki' in ,si'(;riio Nun'o k*lo žcliuiu \'.-ciii prijaloljc'iu iu od,jemalcem
vain priporocsiimo
%

liHtn
d ,


Stran 6
ENAKOPEaTI^'C^
21. decembra,

Voftdf božične j/ra~iiil>f hi sreruo .\ot'i> Iflo Sflinio r.-;rm našim odjonuilceni in prijdlrljrui!
■' prav lepo zahvaljujemo za dosedanjo naklonjo-noHl, ter se ])riporoennio še za v bodoee.
.Vrti.v/ of^jf-nwlci fso sodovnljni, kar jp naše na j h dljše pripororilo.
EDNA DAIRY
AN'TON ZXlDARftir' Slovenska mlekarna
6203 Edna Ave.
Tel.: lIEiiderson TfKj.'i

JOHN MIKU^
6607 Edna Ave.
IZD K I/)V AI .E( ^ 11 AfniON Ilv
Tzdcln.jc-mo in ijoyjravljamo vsakovrs;1iic liarnio-niko. Se pri poročamo za iiai-očila.
hožiriic praznike in urečno Noro h'to želimo i-sern.
MR. IN. MRS. RUDY BOZEGLAV
1125 East 60th Street
f'rar rcneJe hožirne praznike in sre/'no Novo lei o žeHtno rseni prijateljem in sv<(iiceni!
Prodajamo vino na kozarce in steklenice. SE PRIPOROČAMO
JOE DOLINAR
6925 St. Clair Avenue
SLOVENSKI KLEPAR
Mi izdelujemo vsakovrstna kleparska dela kot tudi pripravo za točenje pive. Se priporočamo za na ročila.
Vesele hozinw prasnike in srečno Noi'o leto želimo
vse»i vasiiH znancem m pn;,
em:
Vesele Itažičiie jiraziiike in sreeno Xoro leto želimo rsem prijaleljem in znancem!
JOSEPH POZELNIK, lastnik
CLA11M)()AN RRCRKATION P>()\VMX(J ALLEYS
10322 St. Clair Avenue
CHARLES ZUPANČIČ
Slovoiiska i)Pkari,ja v Slov. Nar. Donni
6413 St. Clair Avenue
Za božično praznike kupite vaše potice, kolačke, pecivo, in kruh v slovenski pekarni.
Pvnr rcselc hazinic i)r(iznike i)! srečno Xnro Ido zdim o vsem!
VeKolo božične praznike in srečno Xovo leto želimo vsem našim številnim odjemalcem in prijateljem!
KOMIN'S PHARMACY
6430 St. Clair Avenue, vogal Addison Road
Slovenska lekarna — nasproti SND
Vsem rojakom se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče.
Črni mačl^i, čarovnice, srečne
m
% iS
črni mački, srečne podkve, nesrečni petki, številka trinajst, razbita o-gledala, štiriperesna deteljica in na tisoČGj drugih vraž — odkod so prišle? Kje imajo svoj izvor? Kaj pomenijo? Kaj je pravzaprav vražarstvo ?
Pojdimo nazaj v začetek stvari in poglejmo, kako se je vse to začelo.
Primitiven človek, ki ni bil sposoben razumeti ali pojmiti sveta okrog sebe — bruhanje ognjenikov, bobnenja groma, celo sence, ki jo je povzročal sam — se je bal. In z njegovim prvim strahom se je rodilo seme vražarstva. To seme je rastlo in. 30 razbohotilo; prodrlo je tudi" ograje civilizacije ter je zgodaj postalo del človekove osebnosti. Ko je vraža 1'ski strah rastel, se je pojavilo na tisoče novih vraž in vražarskih navad, ki so se silile med ljudmi kot nalezljiva bo lezen. Tudi krščanstvo ni oprostilo človeka ignorantnih in vražarskih strahov. Mnogo vraž je prešlo in bilo sprejetih v krščanstvo in so se ohranile v obliki verskih obredov.
Celo danes, \ tej dobi znanja in vede, se nas še vedno držijo brezpomembne vraže. Še vedno mečemo ščepce soli preko l ame, pobiramo podkve, imamo še vedno strah pred razbitimi zrcali črnimi mački, nesrečnimi petki in nesrečno številko trinajsto. Kako ie prišlo do tega ? Iz česa izvira to praznoverje ? Poglejmo torej.
Ena najbolj splošno razširjenih vraž je, da najdba podkve prinaša srečo. Glede izvora te vraže je mnogo teorij. Skoro vsaka dežela ima svojo legendo ali tradicije glede tega. Najbolj razumiji^'a razlaga se najde med Irci, ki pripovedujejo, da ko je bil Kristus rojen, se je v hlevu nahajal tudi konj in podkev je od tega dobila svojo magično moč.
Zanimivo je tudi, da se je v nekaterih deželah kovačem pripisovalo neke nadnaravne sile. Nekateri pisatelji so mnenja, da se podkev vsled tega smatra za znamenje sreče, ker so jo kovači v vlogi čarodejcev rabili pri izvajanju svojih čarov. V Rusiji so nekoč kovači veljali za čarovnike in prisege se je delalo z roko na kovalu namesto na sv. pismu!
Druga vraža, ki je enako razširjena, je, da najdba štiri-peres-ne deteljice prinaša srečo in bogastvo. Tudi ta stara vraža je dvomljivega izvora. Legenda pa je, da je Eva, ko je bila izgnana iz raja, vzela seboj štiri-peresno deteljico. Ker ie bila deteljica edina zelena stvar iz tega vrta, se je njeno najdbo smatralo za znak sreče.
Tekom starovnih časov se je silno smatralo za zaščito proti vsemu zlu. Rimski pisatelj Pli-nij nam pove, da so ljudje pod vplivom te vraže pljuvali, da se obvarujejo pred vplivom čarov-niških sil. Navada pljuvanja je postala splošno sprejeta za zajamčen je sreče in uspeha, in tudi za zavarovanje lastnine proti tatvini. Danes v Ameriki opazimo, da je pljuvanje na novce "za dobro" srečo še splošno v na^/adi.
V nasprotju s temi vražami, ki prinašajo srečo, pa imamo druge, o katerih se sodi, da prinašajo nesrečo. Strah in nevednost sta zgodnjega človeka vodila, da se je izogibal vsega, česar se je bal ali česar ni razumel. Na tak način so rastli tudi naši moderni vražarski strahovi.
Ena najbolj razširjenih vraž so tiče številke trinajst. Natančnega izvora te vraže ne poznamo, obstoji pa več razlag. Naj-
je splošno razširjena. V resnici je tako močna, da se v hotelih pogosto izpusti sobo št. 13, in celo trinajsto nadstropje se v mnogih velikih poslopjih "preskoči."
Črn maček velja za nosilca nesreče vsled tega, ker jih je tradicija vedno družila s čarovnicami. Obstoji tudi starodavna vraža, da se duhovi mrtvih vračajo v podobi črnega mačka, da se čarovnice pojavljajo v obliki črnih mačkov, in da s tem, če se ubije mačka, se ne more ubiti čarovnice, ker čarovnica se lahko devetkrat pretvori v mačka. T/ tega izhaja druga vraža, da ima maček devet življenj
Druga zelo ra/pasena vraža je, da je petek nesrečen dan. Nekateri proučevalci sodijo, da izvira iz Kristusovega križanja na ta dan. Drugi zopet sodijo, da je vraža nastala iz domneve, da sta Adam in "Kva na petek jedla prepovedani sad.
Navzlic temu, da se petek smatra za nesrečen dan, pa je bil vsaj za Zed. države posebno srečen. Krištof Kolumb se je na petek odpravil na pot v Ameriko. in na petek je prvič opazil suhn zemljo. Bilo je na petek, ko jc ladja "Mayflower" s prvimi priseljenci na ameriški celini dospela v Princetown pristanišče, in bilo je petek, ko so se "Pilgrim.ski očetje" izkrcali na sloA'iti Plymouth skali. Eno stoletje kasneje je bil na petek rojen George Washington. Za mlado Ameriko jfc oil torej "nesrečni" petek nenavadno srečen.
Ena od najbolj razširjenih vraž ie, da razbitje zrcala prinaša nesrečo. Zrcalo se je že od najzgodnejših časov rabilo za "čitanje bodočnosti". Primitivna vera je bila, da je bilo v zrcalu mogoče videti voljo bogov. Če je torej človek zrcalo ubil, se je to tolmačilo kot znamenje, da bcgovi nočejo, da bi dotičnik videl svojo bodočnost. To se je tolmačilo naprej, da mu bodočnost prinaša nesrečo, ali pa celo smrt.
Čudna vraža, da ubit je zrcala nrinaša sedem let nesreče, je nastala med Rimljani v prvem stoletju krščanske dobe. Verjeli so namreč, da se zdravje človeka spi'emeni vsakih sedem let, in da ker zrcalo reflektira podobo človeka, torej ubitje zrcala pomeni ?labo zdravje skozi sedem let.
Nenavadna je vraža glede soli. Nihče ne ve, kje se je prvič odkrilo sol in kdaj jo ie človek začel prvič rabiti. Nekoč se je 3ol smatralo za božanstvenc t.A-arino, ki ni bila skoro nič manj dragocena ko zlato. Vojaki, u-radniki in delavci v Grčiji in Rimu so dobih vso ali del plače v obliki soli. Plačilo za delo se je imenovalo "salarium" iz česar 'Zvira angleška beseda "salary". Tz tega prihaja ljudski izraz: "Niti za sol ne zasluži". (V slovenščini tudi pravimo, ako je kaka stvar zelo draga, da je "slana".)
V orijentalskih in slovanskih deželah se je gostom ponudilo sol kot znamenje gostoljubnosti •n če se je pri tem sol stresla, 36 je v tem videlo znak zle sre-le. Obstojala je vera, da bo sledil spor ali prepir. Da se to prepreči, je vraža zahtevala, da se streseno sol vrže preko leve rame in tako potolaži hudobnega duha, ki drugače napravi razprtijo med prijatelji, kadarkoli se sol strese.
Druga vraža je, da tulenje psa pomeni smrt. Ta vera izhaja iz časa ko so psi veljali za svete živali, in se ie smatralo, da pred videvajo smrt in.da dajejo svarilo s tuljenjem in lajanjem.
Človek se je vedno bal smrti in si v domišljiji ustvarjal zlovešča znamenja in svarila iz
Ako se bolnika preseli iz ene sobo v drugo, bo glasom vraže gotovo umrl. Kdor šteje vozove mimoidočega pogreba, bo umrl v teku enega leta. Stati pod odprtim dežnikom v hiši je v vraži pomenilo zgodnjo smrt.
Če pomislimo na vse te nesmiselne vraže, zlovešča znamenja, bojazni, čarovnije in podobno, bi nas moralo biti v resnici sram. Zdi se neverjetno, da ljudje s tako visoko inteligenca in tako ogromno znanostjo kot je naša, še vedno verujejo v vraže in strahove, ki so mučili človeka, ko se še ni dosti razlikoval od živali. In vendar je tako.
Pod kožo civiliziranega člo-,veka je še mnogo, mnogo barbarskih instinktov;
rcsele hdžiriie praznike in IcH rsciii srojii)! urljchiaJcPDi in prijatelj'""' /jriporuča c hoiločc
80LIČM 100-LETN!CA
Pred kratkim je vsa Amerika obhajala stoletnico rojstva velikega ameriškega filozofa in humorista Marka Twina, ki je bil rojen 30. novembra, 1735. Tu sledi- nekaj tipičnih Tweinovih izrekov.
Mi vsi radi vidimo ljudi, ki imajo morsko bolezen, kadar je nimamo sami.
Milo in izobrazba ne prideta tako nenadno kot masaker, toda končno so posledice še veliko bolj usodne.
Pravijo, da sreča potrka na vrata vsakega enkrat v življenju, toda v mnogih slučajih je rnož v bližnji gostilni in je ne sli-si.
človek ne sme biti brez moralo ; bolje je imeti slabo moralo kot pa nobeno.
Kadar si v dvomu, govori resnico.
Mučeništvo pokrije celo množico grehov.
Proti skušnjavam je več dobrih zaščit, najboljša pa je stra-hopetnost.
Za kozle, ki jih streljamo, je dosti izgovorov, ampak najbolj popularno je, zvrniti krivdo na previdnost božjo.
KAJ SO SANKCIJE?
V zvezi s prizadevanjem Lii?^ narodov, da ustavi konflikt med Italijo in Abesinijo, mnogo ljudi vprašuje, kaj so sankcije. Brit-ski institut za zunanje zadeve definira to besedo kot sledi:
"Sankcija je ime, katero dajejo legalni pisatelji korakom za dosego poslušnosti zakona. Sankcije se lahko podvzame kot kazen za kršitev zakona, ki je bila že izvršena, ali moro obstojati iz korakov, ki se jih podvzame za dejansko preprečenje grozečega kršenja."
SMEH
Edino človek trpi tako globo-: ko, da je moral iznajti smeli. —• ' Nietzsche.
j Človek je edino bitje, ki je ob-Idarjeno s smehom; ali ni torej tudi edini, ki zasluži, da se mu smeje? —Greville.
bolj splošno sprejeta je, da je; najbolj preprostih stvari in popri Zadnji večerji sedelo tri-;javov. Zvonenje v ušesih se je najst ljudi, in da je bil Judež tri-1 n. pr. skozi mnogo rodov sma-najsti gost. ,	: tralo za znamenje bližajoče so
Vraža glede številke trinajst smrti.
IZOBRAZBA
Jasno je, da potrebujemo izobrazbo dveh vrst. Ena nas bi morala naučiti, kako se preživljati, druga pa, kako živeti. —, James Tuslow Adams.
STRAH
RA%\%\ŽALRC PTVA NA DEBELO
Nekateri ljudje se tako boje smrti, da sploh nikoli ne začno živeti. — Henry Van Dyke.
St. Clair Ave. in East 260th St. KEnmore 2739
Erin Brew, the Standard Beer of Cleveland and Carling's Ale
'7
6620 St. Clair Avenue
CVETLIČAR
ŽeliiHo prav vesele hnžieue prasnike in sreciio ^^ leto vsem našivi, prijatctjem in
"iskreno se zalivaljnjemo za doseclaiijo ^ njonost lor se cenjeni javnosti iiripoi'ocawo bodočo. Mi imamo vedno najlepše cvetlice loi- vence za vsak slučaj, naj si bo vesel ali »a
CENE ZMERNE.
SE PRIPOB
OČAMO-
FRANK KURE
1118 East 77th Street
KI.RPAK
Popravljam žlebove in izvršujem vsa * . sko stroko spadajoča dela. Delo prvovrstno i
no in po zmernih cenah.
Želim rse)n vesele hošinie praznike Novo leto!

JERMAN'S SANDWICH BAB
3840 St. Clair Avenue
Želimo vsem rojakom prav vesele božične p' in srečno ter zadovoljno Novo leto.
.■azV'

Se |)ri|ior()ramo, da nas obiščete.
šeete PoslTOff'i
mo vedno z dobro pivo in vinom ter
izkoiO'
% "	xa" Al
Cl'
MRS. DEZMAN
6301 Glass Avenue SLAŠČIČARNA
Pri nas dobite vedno fine slaščice,
H.ii'Ote, tobak itd. Tudi s kozarcem dobre ])oslrežemo. Se pi iporočamo za obisk tei'
prav vedele božične y)raznike in srečno NoVO
v naši trgovini dobite vedno sveže sadje njavo najboljše vrste po zmernih cenah.
ANTON MRSNIK
15609 Waterloo Road, v K-mettovem P®' ^
I?AZVARAMO NA DOM. — SE PRIPOROC^
leio
Prav vesele božične praznike in srečna NovO želimo vsem Slovencem in Hrvatom!

glopi*"
nakopravnost
BOŽIČNA IZDAJA
CHRISTMAS EDITION
1935
ni. DEL. — PART 111.
CTvKVKLANl), OHIO, SATURDAY, (SOBOTA) DECEMBER 21, 1935
(ŠTEVILKA (NUMBER) 300
Josip Stalin - diktator (Sovjetske unije
Naslednji besedni portret sovjetskega diktator-
I
ni hotel za svojega na!:ie.hi'l:_-. Lenin je bil na tej točki po-ja Josipa Stalina je napi-j vsem izrazit. Poslu.^ajto, kaj je sal ameriški časnikar in pi-! rekel o njem;
satelj John Gunther v me-; "Tovariš Stalin je prerobat... sečniku "Harper's" ter bo
jo obrisov stavbe, katero gradi. | tega človega kot je on. Ima Njegova pot gre naravnost, on j pogum priznati svoje napake, vidi vodno le končni cilj. Nje-j nekaj, kar si upa malo diktator-gova sposobnost za koncentra-! jev. V svojem članku "Vrto-cijo je velika. Ameriški kores-, glavi od uspeha" je čisto od-_	-	Jaz pradlagam, da tovariši naj- pondent, ki že dolgo let biva v! krito priznal, da se kolektiviza-
orli ono izmed poglavij v dejo pot, da ga odstranijo od te Moskvi, mi je povedal nasled- j cija kmetov vrši prehitro. V njigi o voditeljih sodobne I pozicije (Stalin je bil takrat njo malo zgodbo:	' "Leninizmu" piše:
vrope, ki izide v kratkem. ^ generalni tajnik stranke) in da Pri %,ioslavi BoVioj gledali- "Glavna stvar v tej zadevi j® mnogo let I imenujejo drugega moža, ki se šča, ob 40-letnici literarnega de-' imeti pogum priznati napake
lovanja Maksima Gorkija, se je i" ™eti odločnost popraviti jih
orespondent čikaškega y vseh ozirih razlikuje od Sta-aily News" na Dunaju, ^ lin samo v superiornosti—ki je
i namreč bolj potrpežljiv, bolj lo-
Skandinaviji ženevi Madri-ljaien, bolj uljuden, bolj obzi-
u in v deželah Bližnjega i ren napram tovarišem, manj Vzhoda. Sedaj zastopa isti | muhast, itd..."
list v I^ndonu.—Opomba
uredništ\'a.	' To je bilo leta 1924. Enajst
let pozneje pa Stalina njemu podrejeni skoro ravno tako poveličujejo kot so nekoč Lenina samega. V sovjetskih listih se ga navdušeno nazivlja "velika-ga," "ljubljenega," "drznega,"
Umetnost vodstva je ^re-zadeva, človek ne sme ^O'Ostajati za pokretom, ^djti to pomeni, da posta- ] «e izoliran od mas. Toda
Stalina opazilo na odru v res nem razgovoru z nekim nepo-mebnim komunistom, morda delegatom iz kake province, katerega ni nihče poznal. Mladi mož—brezpomemben človek v
v najkrajšem času."
Njegov občutek za podrobnosti je zelo velik. Njegovo budno oko prodre v najmanjše elemente narodnega življenja, in se v splošnem zanima za podrob-
primeri z drugimi dostojanstve-	iia način, kot bi se Hitler-
niki—je Stalina nekaj spraševal. Stalin ni ostalim, ki so bili okrog njega, posvečal nobene pozornosti, temveč je po-
ju ali Mussoliniju niti ne sanjalo. Hitler na primer ne mara čitati nobenih pisem, niti o-nih, v katerih ga pristaši naj-
tudi hiteti
ne sme daleč i
'modrega," "navdihujočega"
m
"odUi (carpofcrerjoraiv"'!'"'''''"''	in Sta-
vofiiH r. ■ 1 '	ilmsK. Proslave se zaključujejo
^	t"" "■""""'ipogosto a klici: "živel L dra-
P'Oil onim, ki zaostaja- ■ j- - . ,. ,,. JO ^ \ . •' jgi vodja, nas prisrčno ljubljeni JO m proti onim, ki se iimla^. i- % . .. . ^ „ \ ^ Stalin, nas tovariš m prijatelj."
Josip bta-i Poglejmo, odkod izvira Stalinova oblast.
Nobene reoolucijv se we j V prvi vrsti je pogumen, vz-fl izvesti s svilnatimi ro-1 drzen in fizično močan. Nje-— Josip Stalin.' govo srce mu sicer povzroča ne-
Vreveč mudi. lin
slušal mladega moža, potem pa' slavijo. Stalin čita vse, do mu je začel počasi in resno od-! zadnjega odstavka v "Pravdi." govarjati, kot da je popolnoma j Njegov dan se začne s pregle-pozabil, kaj se godi okrog nje- ^om lokalnih poročil, ki so skrb-
ga.
Stalin je zvit in prekanjen, kajti je pač Oriientalec in to tudi priznava. "Pozdravljeni," je rekel prvemu korespondentu, kateremu je dovolil interview, nekemu Japoncu. "Tudi jaz sem Azijatčan."
Stalin je poskušal zatreti Le-1 ninovo oporoko, ki ni bila ugod-koliko neprilik, drugače pa je ^a zanj, toda ni imel dovolj o-
pALlN je najmogočnejši	fizična moč in vzdrž-
posameznik na svetu in "»st ogromna. On ni razdraž-eden največjih. On se ^ nevrotik, kakor Hitler, niti oči drugih diktatorjev, ni njegova fizična sila tesno
inacijonale, ki ima svo-,
Hjj y'^^ike v vseh deželah. Raz-' so to kot žile v skali.
se tudi od Hitlerja in; Poseda pa potrpežljivost, je-
. m le nesporni voditelj ene j spojena s čustvenostjo, kakor
^ 6(i velikih držav, temveč tu- i v slučaju Mussolinija. V Sta-
^elikega pokreta, Komunisti- i linu ni več čustvenosti kot v
^^ternacijonale, ki ima svo-; kosu granita. Ako ima živce, : Kor(
uje
v	v tem, da spada že j Iclenost in moč koncentracije.
0[j J .	diktatorjev, kajti Njegova vzdržnost, kakor pravi
ij v ^^el že prednika,^Lenina,i Walter Duranty (korespondent rok je prevzel oblast, i N. Y. Timesa), je "nečloveška." Uiggt	imenoval Lenin na On gradi počasi kot zidar, ki
jj' S3, zavzema. Zgodilo poklada opeko na opeko. Nje-Stali«	ravno obratno.; govi pristaši postanejo vsled te-
katerega Lenin ga včasih .nestrpni, ker ne vidi-
: no izbrana iz vseh delov Sov-; jetske unije. W. H. Chamber-lin, ki gotovo ni nikak prijateljski kritik, je opazil, da je! Stalin potom osebnega posredovanja popravil krivice v po-, dročjih, ki niso bila v najmanjši | zvezi z njegovimi normalnimi, posli.
V poletju 1933 je Stalin hotel, da se gradnjo Manitogor-i
blasti, da bi se mu to posrečilo, industrijalnega r^ta, ki. Toda nenadoma je bila dežela!=^g^:I^^S''^«^!°ZGibiFijite.:
poplavljena s fotografijami, ki so prikazovale Stalina in Lenina, sedeča skupaj na klopi v j resnem, prijateljskem razgovo-j^^	nega
ru.
Stalinova dvojna kampanja, i de se iznebi najprej levičarske opozicije Trockija, Zinvjeva in
gorečnost. On veruje v komu- ni. Stalin je popoln boss, go-nizem prav tako trdno kot pa-jspodar nad stranko. Disciplina j pež v Kristusa.	j v stranki je neizprosno stroga
i Neumno in nesmiselno bi bilo i in Stalin kontrolira disciplino, izanikovati, da je Stalin izredno; Slišal sem reči: "Lenin je vla-' Zožujejo, Mussolini ja se boje,: brezobziren. Ruski teror je bil dal potom intelekta in osebno-Stalina pa spoštujejo.	,kaznilni napad na debelo na en,sti, Stalin pa vlada potom u-
Kot govornik se Stalin ne od-: cel razred. Sovjetska Rusija se spešne organizacije."
likuje. Njegovi govori so pre-: razlikuje od drugih diktatur v Stranka in država v Sovjet-; prosti, poslovni. Kadar se loti! tem, da je od začetka smatrala; ski Rusiji sta eno in isto, toda marksizma, se njegovi govori potrebo uničenja razrednih so- Stalin skrbi za strogo teoretič-slišijo kot dizertacija kandidata j vražnikov. V trenotku krize se: no ločitev med strankinimi in za filizifski doktorat. Kadar pa; Stalin niti za trenotek obo- vladnimi funkcijonarji. Lenin se izogne filozofskim vpraša- tavljal udariti uporne kmete z i ni bil le načelnik stranke, tem-njem, je veliko bolj uspešen—| orožjem lakote. Vse vlade kon-, več tudi predsednik sveta Ijud-direkten, enostaven in poln;Cem konca vladajo s silo. V skih komisarjev — premijer. praktične razumnosti. Navad-: Sovjetski Rusiji je sila izvaja-, Stalin je zavrnil to zvezo. On no se poslužuje v svojih raz- j direktno, in z izgledom za stoji raje v ozadju kot diktator pravah metode vprašanj in od- ■ dosego socialnih ciljev, ki ima-' stranke. On vlada nad ozem-govorov, vsled česar se njegovi' jo koristiti ne le 165 milijonom• Ijen 180 milijonov kvadratnih govori slišijo kot katekizem. | Rusom, temveč vsemu člove-; milj, kar znaša več kot površina Njegova inteligenca ni ostra ali | štvu. Sovjetski nazor je, da na- i cela Severne Amerike in dva-briljantna, pač pa oprezna in i "^en upravičuje sredstvo. Sta- krat več kot pa je velikost ev-temeljita. Toda bil je več kot lin je popolnoma odkrit glede I ropskega kontinenta, kos situaciji v znanem razgo-{ tega. Lady Astor ga je vpra-l	—
voru z G. H. Wellsom. In ko i šala: "Koliko časa pa boste na-' Pravo ime Stalina je Josip ga je leta 1927 obiskala dele-1 daljevali z ubijanjem ljudi ?"! Visarijonovič Džugašvili, ter je gacija ameriških delavcev, je j Stalin je odgovoril; "Kolikor 'bil rojen leta 1879 v vasi Gora skozi štiri ure brez prestankaj časa bo potrebno."	! blizu Tiflisa v Gružiji. Svoj
odgovarjal na vprašanja naj-	^ da je bil Stalin I
razllčnejših vrst in je to storitf^^;^; ^1 je imel pogum ostati v:J« dob.l tekom svojih pod-
kom petletke, kolikor mogoče dramatično in slikovito opiše v I časopisih. Spomnil se je neke-reporterja pri "Izvestijih" z imenom Garry ter vprašal, kaj se je zgodilo z njim. Našlo se ga je v nekem koncentracijskem tabo rišču! Stalin je odredil, da se ga oprosti ter ga je poslal, da opiše gradnjo Manitogorska.
Na kongresu komunistične
s temeljitostjo, katere more biti sposoben le človek, ki je popolnoma gotov samega sebe. Za kaj takega je treba izredne inteligence. Ko je delegacija popolnoma izčrpana prenehala z vpraša,nji, je Stalin hotel vedeti, če on lahko stavi nekaj vprašanj o Ameriki, in je potem skozi dve uri stavil vprašanja. Njegova vprašanja so bila prodirajoča in so pokazala znatno poznanje ameriških razmer. Stalin je sam mnogo bolje odgovarjal na vprašanja delegacije kot pa so oni na njegove.
Rusiji, ko se je revolucija 1. 1905 izjalovila. Drugi revolu-; cijonarji so zbežali na vse stra-| ni v inozemstvo ter kot Lenin životarili v knjižnicah in kavarnah do 1. 1917. Stalin je ves čas ostal v Rusiji. Tako si je ustvaril ogromno poznanstvo med tajnimi revolucijonarji ter je bil ob času, ko je bilo treba, sposoben spremeniti podzemski ustioj v svoj strankarski u-stroj.
Komunistična stranka ni več razdvojena glede načelnih vprašanj kot je bila tekom Trocki-
zemskih revolucijonarnih dni.
Stalin je bil sin čevljarja, ki : je bil poprej kmet. Družina je bila zelo ubožna, vendar je Josip dobil priliko do izobrazbe. Od 14. do 19. leta je pohajal v pravoslavno semenišče v Tifli-su, da se izuči za duhovnika. Njegov oče, ki je bil mož brez domišljije, je hotel, da bi postal čevljar, toda mati tega ni pustila. Splošno se misli, da je bil Stalin izključen iz senenišča radi svojih marksističnih aktivnosti. To pa ni resnica. Ven ga je vzela njegova mati, ker je
Drugi vir moči je Stalinova jeve epizode. Opozicije sploh
(Dalje na 2. st^.)
Kameneva, potem pa desničarske opozicije Buharina, Rade-ka in Tomskija, je bilo triumf ne samo brezobzirne vzdržnosti,
temveč tudi tankočuteče preka-: stranke v februarju 1934 je njenosti.	Stalin poslušal govor svojega
Kadar odkritost služi njegovemu namenu, ga ni bolj odkri-

Ok-



✓ V/
%


Pošiljamo Vam vesele pozdrave in novoletna voščila
Zahvaljujemo se vam za vašo naklonjenost v letu 1935 tor želimo, da bi še nadalje uživali vašo naklonjenost v letu 1936!
Imrtnio na stotisoče različnih stvari pripravnih za darila. Krasne zavojčke Candy-ja, Kodaks, Parfuma itd. Zdravniške recepte izvršujemo natančno in točno!
John E. Cass
DRUGGIST vogal Cherokee Ave. in E. 185 St.
Telefon: KEnmore 2877
prvega pomočnika Kaganoviča. Govoril je o gotovih učnih knjigah, ki so se izkazale nezadovoljive. Stalin ga nenadoma prekine: "Ne one učne knjige, temveč tiste s spremenljivimi listi."
Ko je bil njegov prijatelj Kirov v decembru 1934 v Leningradu umorjen, je šel Stalin tja, da je lahko osebno izprašal a-tentatorja.
Drug vir njegove oblasti je njegova sposobnost shajati z ljudmi. On je skrajno spreten političen taktičar, vodja stran-I ke in neprekosljiv organizator. Zameril se je mnogim, mnogo komunistov je pripravljenih trditi, da ne poseda nikakega čuta za človeške odnošaje. Vendar se mu ljudje, ki delajo pod njim, lojalni in zna jih izvrstno izbrati.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
V naši mlekarni boste vedno najboljše postreženi s najboljšim mlekom in smetano. Postanite odjemalec domačega podjetja, kjer je vsa oprema v mlekarni sanitarna.
Nick Spelich
SLOVENSKA MLBKARKA
1007 East 66th Place	HEnderson 2116
===== Vesele božične praznike in srečno Novo leto vam žele
ČLANI _
F*rogresivn.e Trgovske
-veze
V CLEVELANDU IN OKOLICI Poglejte in čitajte posamezne božične oglase!



JStran 2
ENAKOPRAVNOST
21. decembra, 193»
KREMZAR FURNnURE
6806 St. Clair Avenue
Veacle božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
So prav lepo zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče. Pri nas dobite najboljše pohištvo in točiio postrežbo.
JOHN MAVSAR
SLOVENSKA GROCERUA IX MESNICA
23871 St. Clair Avenue
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo
rsem odjemalcem i)i prijateljem!
{<
Z I
FRANK ZAKRAJ^EK
POGREBXl ZAVOD
1105 Norwood Road - ENdicott 4735
Zalivaljujemo so vsom za dosedanjo naklonjenost ter želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem Slovencem in Hrvatom!
THE LAKE ERIE
Iiril.DlNU MATUBLM, CU.
5459 Hamilton Avenue
LUMBER
Mi smo v vasi naselbini .'>7 let.
Zahvaljujemo se vam za vso vašo naklonjenost v preteklem ter vam želimo
vesela božične praznike in srečno Noro leto! Priporočamo, da nas obiščete ko potrebujete les itd.
KliNSTEL S CAFE
6616 St. Clair Avenue
1'sen/ (/oslom, in, prijateljem, žeiono vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Pri nas dobile vedno dobro pivo in \ ino ter se pi ipoi očamo za naklonjenost.
Vfselc božične praznile in arcčno Nom letu želi-iiio rsem rojakom in znancem!
BRAZIS TAILORS
6113 St. Clair Avenue *
l''ine nlilcko in siiloijc za juoskc in lantr izde-hijctno pi) zmerni ecni. Se ]>riporo<''amo za obilen olii.sk.
MR. IN MRS. .lOHN JEGLIČ I
1188 Norwood Roe.d
I sem pu.selnikom in prijateljem lelnno resale bo iienc praznike in sreoio'\vro U !o!
I'ri nas |instrežemo z tlol rini pi'.uin, xendviei, ci^arami in cigareti. Se priporočamo, da za praznike nas oliiščete!
JOSIP STALIN. DIKTATOR SOVJETSKE UNIJE

(Dalje iz 1. str.)	plemen in Stalin je bil oni, ki
bilo vsled pomanjkanja ogrože- je dal Leninu idejo "Zveze sov-no njegovo zdravje.	I jetskih socijalističnih repub-
H. R. Knickerbocker je go- lik," na podlagi katere so "ne-voril s Stalinovo materjo Eka- odvisne" in "avtonomne" re-terino Džugašvili, ki živi v Ti- publike postale "Sovjetska Zve-flisu in ki govori komaj nekaj za," kateri so poverile central-besed ruščine. Rekla je, da je, no oblast, med tem ko so lokal-bil "Soso," kakor ga je ime-1 ne upravne privilegije obdržale novala, "dober deček" in zdelo! zase.
se je, da ne razume njegovega ogromnega uspeha. Pred nekaj leti jo je Stalin dobil v Moskvo. Prebila je mesec dni v Krenielju, ampak pravijo, da ji ni ugajalo, in da ji je bilo zlasti nerazumljivo, kaj njen sin "dela," da se preživi.
Gružijci niso Rusi, in celo danes govori Stalin rusko z lahkim gružijskim naglasom. Gružijci so žilavo južno pleme mešane kavkaške krvi ter so po izvoru sorodni Armencem, toda imajo svojo lastno zgodovino, na katero so jako ponosni. Imajo modro-črne lase in ko noč črne oči.
Onih devetnajst let med 1898, ko je zapustil semenišče in 1917, ko je prišla revolucija, so bila leta nepretrganega in ogromnega dela, ki je imelo samo en cilj—revolucija. Bila so leta potrpežljivega in neodjen-Ijivega delovanja za ustanovitev organizacije, leta trpljenja, o-krutnosti, preganjanja in aretacij. Tudi Hitler in Mussolini sta poznala notrajnost ječe, ampak to je bila malenkost v primeri s Stalinovimi skušnjami. Carska policija ga je zajela petkrat in bil je petkrat obsojen v pregnanstvo, iz katerega je štirikrat pobegnil. Revolucija 1. 1917 ga je osvobodila iz petega zapora, ko se je nahajal zaprt na skrajnem severu v Turuhan-ski pokrajini.
Stalin je pomagal pri aktualnem terorizmu. Stranka je potrebovala denarja in je podvzela program "razlastitev" in napadov na banke, ki so bili pravzaprav navadni ropi. Kot član strankinega komiteja v Tiflisu je bil leta 1907 delno odgovoren za neki tak napad, v katerem je bilo dvajset oseb ubitih: njegovi možje so bombardirali denarno pošiljatev ter odnesli $75,000. Ta slučaj je bil malo preveč za voditelje stranke in Stalin je bil za kratko dobo izključen.
Med sedenjem v ječi in življenjem v pregnanstvu je Stalin našel čas za mnoga dela manj burnega značaja. V Baku ob Kaspiškem morju je urejeval boljševiški list 'Vhemia" v gružijskem jeziku. Šel je v Stockholm, Krakovo in Prago, kjer se je vdeležil strankinih kongresov. Že leta 1912 je napisal knjigo "Socializem in narodno vprašanje." Ob tem času je bil vodja boljševiške sekcije socialno-demokratske stranke v Dumi, ter eden izmed u-rednikov strankinega glasila "Pravda," leta 1913 pa je bil aretiran ter zadnjič poslan v pregnanstvo.
Vse to je bila le priprava. Pravo življenje se je začelo 1.


Stalin je bil že od začetka ljubosumen na Trockija in do konflikta med njima je prišlo že zgodaj. Pripoveduje se, da je Stalin dal ustreliti skupino častnikov radi neuspešnosti na fronti, proti čemur je Trocki kot vrhovni poveljnik odločno protestiral. Stalin je telegram eno^ stavno spravil v arhiv in ga pustil tam trohneti.
Neka druga prigoda iz te dobe ga kaže v drugačni luči. Nekega dne je pregledoval vojaštvo blizu Petrograda. Neki mrk vojak mu ni hotel salutirati. Stalin ga je začel izpraševati, nakar mu je vojak pokazal na noge, ki so bile zavite v surovo žakljevino, prepojeno s snegom in mokroto, potem pa Stalinove dobre škornje. Stalin je brez besede sezul škornje in jih vrgel vojaku ter nataknil vojakove razdrapane cape, katere je nosil, dokler mu Lenin sam ni ukazal, da naj si dobi normalno obutev.
Splošen vtis je, da je Lenin izbral Stalina za svojega naslednika, ker je vedel, da bo vzdržal. Tiste dni se je splošno govorilo: "Lenin zaupa Stalinu, Stalin pa ne zaupa nikomur." Trdi pa se, da je med Leninom in Stalinom prišlo do preloma okoli štiri mesece pred Lenino vo smrtjo, kjer je Lenin smatral, da ima Stalin prevelik po; hitep po oblasti. Iz Leninovega testamenta je vsekakor jasno, da ni odobraval nekaterih stra ni Stalinovega značaja. Dejal je n. pr.: "Ta kuharica bo skuhala prevročo rihto."
Stalin je stopil v akcijo tisti trenotek, ko je Lenin umrl. On in Zinovjev sta nosila Leninovo krsto. To je bilo leta 1924. Stalina je vzelo ravno pet let, da je izpopolnil svojo organizacijo, neusmiljeno iztrebil opozicijo, katero je dolžil, da ne sledi sveti strankarski "črti," katere je bil edino on sposoben tolmačiti, in se uveljavil kot nesporen diktator Unije sovjetskih
socijalističnih republik.
!'.! * *
Stalin zanika je, da so bile njegove razlike s Trocki jem o-sebne, toda med njima je nedvomno obstojala globoka mrž-nja od vsega začetka. Bila sta produkt dveh različnih svetov in celo marksistični most ju ni mogel zvezati. Stalin je nazival Trockija aristokrata in igralca. In Trocki je aristokrat v vsem, razen v socialnem ozi-ru, t. j., ima možgane, pogum in stil. Trocki je rekel, da je Stalin neotesan, zahrbten, barbarski in korupten.
Čudno je, da je bil tak bur-žoazen in "trivijalen" pojem kot osebno sovraštvo, tako važen faktor v zgodovini ruske revo-1917. Bil je od začetka član i lucije. Toda bilo je tako, ako-Poli tbi roja ter je tudi imel dvo- 'ravno so osebno stran seveda ; je kabinetnih uradov, ko jo bila podprli tudi drugi faktorji, sovjttnka vlada organizirana: Trocki jo Staiiiia tako silno mr-'koir.isar za delavsko in limečko xil, da ga jo celo v javnosti |,rc-inšiK-kcijo in ku.nisar za. n.irod- nii.šljouo iiiauUirai. Na komi-lu;,;!!. '''ckoni dobe, ho jo div- l.ojnkiii nrjrili n- pr. jo izzivalno, jah>. civilna vojna, ni bil tako vzc! časopis v roke in zaool či-, aktiven kot Trocki, t,nd:i bil jo tati, kadarkoli je Stalin iniol član fovoliicijonarnoga vojaH'.o- , govor.
ga komiteja ter je bil v aktivni Kazlika v njunih značajih so-službi tako v Ukrajini kot tudi veda je bila globoka. Stalin je. proti koncu v Petrograda proti strasten politik in kot tak pred-gen. Judeniču. Leta 1921 jo iio-; vsem produkt komitejev. Troc-razil upor v Kronstadtu ter je ki je bil vedno samcati volk, od-za nagrado dobil (od Lenina u- loe.>n individualist, ki se skozi rad generalnega tajnika stran- dvajset let pred revolucijo ni ko.	mogel pripraviti, da bi se odlo-
Njegovo poglavitno delo v tej oil bodisi za boljševiško ali dobi pa je bilo na polju narod- manjševiško frakcijo v stijan-nega vprašanja, za katero je bil, ki. Stalin je potrpežljiv, poča-kot ne-Rus posebno uspobob-j sen, molčeč in previden, Trocki Ijeii. Sovjetska Rusij:; je me- živahen kot satir. Stalin je, rianic^a najmanj sto razlicnili praktičen, sijajen organizator.
Trocki ljubitelj abstraktnosti, impulziven, nečimurn. Kakšna razlika med smehom teh dveh mož! Stalin se smeje kot tiger, ki je pravkar pojedel kanarčka. Trocki se smeje veselo in spontana kot otrok.	j
Poleg osebnega konflikta pa so obstojale med njima skrajno važna politična nesoblasja. Trockijega "leva opozicija" je izhajala iz doktrine "trajne revolucije." On ni verjel, kakor, Stalin, da more biti socijalizemj uspešen v samo eni deželi. Bil je prepričan, da se bo marksistični režim v Rusiji v stanu vzdržati le, ako je v teku trajna in progresivna revolucija zunaj Rusije.
Trockisti so bili skrajno vznemirjeni nad načinom kot so se godile stvari v Rnsiii no Leninovi smrti. Socijalizacija se po njih mnenju vršila vse prepočasi. Bali so se, da so bo Leninova taktična in začasna koncesija kapitalističnim silam, ki se je izražala v NEP-u (Novi ekonomski politiki) nadaljevale v nedogledni bodočnosti, in da bo komunizem ob tako malenkostnih uspehih propadel, ako ne dobi pomoči od pro-letarske revolucije v zunanjem svetu.
Stalin je zavzemal nasprotno stališče. On je takorekoč rekel: "Vi fantje zunaj si ohladite pete za par desetletij, potem pridete na vrsto." Trocki je rekel: "Pridružite se ruskim tovarišem v revoluciji in osvobodite se takoj iz verig." Stalin je rekel: "Rusija je prva. Kadar spravimo domačo hišo v red, pride vrsta na vas." Trocki je rekel: "Prva je vsaka dežela, v kateri slučajno živite."
Stalin seveda je imel prav. Uspeh prvega petletnega načrta je to dokazal. Lahko je biti moder po dogodku. Pred sedmimi leti, predno je bil Trocki izgnan iz Rusije, in še predno se je pričelo s petletnim načrtom, ni mogel nihče z gotovostjo vedeti, kakšen bo rezultat. Stalinu gre ves kredit za njegovo dalekovidnost.
Na isti način kot je Stalin zdrobil opozicijo Trockija in njegovih prijateljev, je pozneje zdrobil tudi "desničarsko opozicijo," ki je trdila, da se socijalizacija Rusije vrši prehitro.
Izgleda, da Trockiju ni nikoli prišlo na um, da ko je Stalin rekel, da bo zgradil socijalizem v samo eni državi, da je ta država Rusija, ki pravzaprav ni država v navadnem smislu besede, temveč je cel kontinent. Niti ni prišlo Trockiju na um, da bo najboljši oglas in priporočilo za komunizem v bodočnosti —uspešna, trdna in varna Rusija.
* * *
Danes nihče več ne zanikuje, da je bila pomladi 1. 1933 v Severnem Kavkazu in Ukrajini strahovita lakota, v kateri je umrlo več milijonov ljudi. Temeljni fakt pri tem, je, da se je vlada vrgla v epohalno borbo za socijalizacijo kmetijstva, ki ima prej ali slej koristiti kmetom samim. Kmetje pa so se ])ostavili IX) robu ter so za upor plačali grozovit/) ceno. Z namenom, da porazijo vlado, so pustili pridelek scgniti na poljih, vsled česar niso imeli dovolj jesti in so mrli od lakoto, j
Zgodovina lakoto na kratko jo sledeča. l^eUelni načrt jo v k 1 j u čeval "kolektivizaoijo" kmetijstva. Rusija, ki je v o-gromni pretežaosti poljedelska dežela, je imela leta 1927 skoro 25 milijonov samostojnih kmetij, in načrt Stalina je bil, zdru-' žiti jih v socializirane kolektivne; kmetije. Kmetje ;-o imeli izročiti orodje in živino skupne- j mu upravitelja in delati skupno na primeroma veliki kmetiji,' namesto da bi vsak kmet obde-loval svoj kos zemlje, in v po-,
(Dalje na 3. str)
F. Petrovdč
SLOVENSKA MLEKAKXA
682 East 162nd. St.-GLenville 5481
Naša mlekarna jo poznana kol ena iiajl'^J ■ ' nitarnili v Clevelanciu. Naši odjemalci so voljni z našo postrežbo. Priporočamo so še \ seffl iiim, kateri še niso naši odjemalci, da ])0stane]0 se prepričajo o naši izvrstni postrežbi.
Vesidt' božične praziiiJ;e in srečno Nuvo
vsem cev.je)ii)n odjemalcem, prijC'
teljetn in znancem!
iRIDEE TAVERN
SLOVENSKI HOTEL
694 East 152nd St-MUlberry #55
V uašj restavraciji dobite vcdiu)
niača jedila iii dobro pivo. Veliko prostora selice, svalhe in domačo zabave.
VESELE PRAZNIKE VOŠCLMO VSE>i'
Frances
. rievnik
Sii>

^elhno resele božične- praznike in srečno
rseia odjenialceni, prijateljem vznauccut-
RAKAR iN SINOVA
1'rodajamo IjLI'E Fl^ASIl "asolin le'

FLASH olje. Avto iiamaženio (<>'reasiug') 1^"'
celil-
d
18009 Waterloo Road in Grovewoo
KOTUKGHAM WINERY
r.. w. NO. 7:
TilO.MAS KRAfiEVEC IX SlX<)^''
I
17721 Waterloo Road

I'll
So priporočamo za iiakuj) dolircga villa ill mošta.	p
Vesele božieiie praznike in srctiiu Koto	8
želimo rsem!

AI.l V.\.M .IK ZXANO, da se vaSc <Tvl.j(-l,'ar\'a zlato, srchnio aii katerokoli drtis" ^ n'. Ali vam je znano, da bodo vaši eeviji 'delj '
poli ali so pravilno popravljeniZakaj b' j-jci' pošljilo jih v popra\ iio Oiiio Stale eampij'^'^"' so npošteva dobro doto in kakovost.
KOZAN SHOE REBUILDING'
6530 St. Clair Avpnue
I 'r,\r/c boiiriw jii'iiztukv in .vrt rz/v \oC>> h'liiii I'Sfiii!
Id o
mi^\
Sigp
MR. IN MRS. JOHN ŽUŽEK
liKMK I'AR.I.OK 7510 St. Clair Avenue
,lobi'"
VI
Mi iliiaiiU) (1% Womkii Slu»' |)i\() ill )i() kjik!'r tudi I'iii pi ij^t i/ck. I'ripoi'oeain^ iijoiiiiii i-()Jakoiu za obisk.
I'csclc huiiciic prdiiiilu' in srcriin N'H'" zi'liiiii) rscm.


'• decembra, 1935

Str^ S
JOSIP STALIN, DIKTATOR SOVJETSKE UNIJE
(Dalje iz 2. str.) ^ bi jim bili od države ^krbljeni traktorji. To je lačrt. Od njega je bila od-bodočnost socialističnega Sfepodarstva v Rusiji.
Kar
pa se je v resnici zgodi-
le bilo to, da so kmetje vpri dva večja odpora proti ^ffinemu procesu prisilne ko-^vizacije. Naprej so začeli govejo živino, prašiče in r&je kot pa da bi jih izro-kolektivam. Posledice so ® grozne. Stalin je štiri leta to priznal. Poljedelska linija je zadobila udarec, ^terega ne bo popolnoma
kmetje spravili za svojo rabo. Če je bil normalen pridelek kmetije n. pr. 60 bušeljev, je davek znašal 20 bušljev. Ampak kmet je recimo spravil pod streho samo 25 bušeljev žita. Ko je torej vlada vzela 20 bušljev, je kmetu in družini ostalo le 5 bušljev,—namesto 25—da se preživi skozi zimo in spomlad. Vlada bi bila morda sposobna vrniti nekaj žita v kmetijske po-
poslopjih v Moskvi se vidi njegove slike, ki so ponoči razsvetljene kot gledališki oglasi. To javno čaščenje bi lahko ustavil, toda tega ne stori. En vzrok utegne biti, ker smatra to laskanje za dobro politično orožje, in ve tudi, da Rusi razumejo človeka, ki nastopa kot gospodar. Morda pa mu to ugaja.
Kadar je v Moskvi, živi v
na trgu. In najmanj dvakrat celo vozila s poulično železnico na leto, 1. maja in 7. novem- kot drugi državljani. Njena bra, ki sta dva velika sovjet- ambicija je bila, da postane na-ska praznika stoji Stalin na čelnica državnega trusta za u-
grobnici Lenina in dobesedno več milijonov ljudi gre mimo njega v razdalji petnajst čevljev.
metno svilo.
Dne 8. novembra 1932 pa je Stalinova žena nenadoma umrla, kar je povzročilo vsakovrst-
stem določal 225 rubljev kotjri, ker vera je nekaj, kar na-najvišjo plačo. Sedaj ni nobe- j sprotuje znanosti." Navzlic te-ne omejitve, toda povprečna i mu pa je značilno, da je za svo-alača znaša 600 rubljev mese- j jo ženo dovolil skoro ortodokano čno. Noben komunist ne more j verski pogreb. On je edini dik-3iti plačan za več kot en urad, | tator, o katerem se lahko reče, orez ozira, koliko jih zavzema.! da je temeljito čital sv. pismo, In noben član stranke ne sme i namreč ko je bil v semenišču.
krajine, akoravno je dotično le-1 Kremi ju. Kremelj ni eno po-to povsod primanjkovalo hra- j slopje ,temveč nekaka z zidov-ne, ampak tega ni storila. Sta-1 jem obdana trdnjava, broječa lin je bil odločen, da morajo 140 ali 50 poslopij, cerkva, vo-kmetje plačati kazen za svoj u-: jašnic in vrtov. Stalin je napor. Zoperstavili so se državi stan jen v treh sobah. Govori
"^vala do okoli 1940, kajti slepo in bedasto, naj torej umi-

W
6 je bilo okoli 50 odstot-vse živine v Sovjetski uni-
ca, da je Stalin dejanski jetnik
strofe, '
onemeli od te kata-so se pogreznili v začas-otopelost. Vlada je napra-toda šele, ko
hiter umik
ogromna škoda že nare-Froces kolektivizacija se po prvotnem načrtu raz-
izbila
jaa.
^imel
preko deset let, toda v jg ^ ^Gtih, med 1928 in 1930, ' o 65 odstotkov vseh kme-j^KoIektiviziranih. Vlada je 3 dala zavore na kolektivi-tjg Navzlic temu pa so kme-
rajo od lakote. In so umirali. | v Kremi ju in da živi vedno za Medtem pa se je kulake (bo-1 njegovim ozidjem, je nesmisel-gate kmete) likvidiralo na bolj na. Veliko svojih dnevnih po-direkten način. Leta 1928 je i slov izvrši izven Kremlja, v pobilo v Sovjetski uniji 750,0001 slopju strankinga centralnega takih "razrednih osvražnikov komiteja, v Staraji Plošadi, v na poljedelski fronti." Danes j najbolj prometnem delu Mo-ni nobenega. Izruvalo se jih jejskve.
kot drevesa, naložilo na jetniš-'	^	^ ..
, , ,	Veliko časa prebije tudi v^
ke tovorne avtomobile ter raz- ..	, f ,	:
SVOJI vili na deželi, okrog enoj
Za pomp in ceremonije se ne!ne govorice. Vest o njem smr-briga. Uniforme ne nosi ni-1 ti je bila objavljena brez vsa-kdar, temveč oblečen je v jo-1 kega hrupa in bila je pokopana pič olivno-zelene barve, ki je!—ne sežgana—na pokopališču zapet ob vratu, jahalne hlače! samostana Novih devic. Razne-in škornje. Na prostom nosi j sle so se govorice, da je poku-napol-vojaško čepico. To o- i šala vso hrano, ki je bila pri-blačilo, ki ni uradna uniforma, j pravljena za Stalina, in da je se širom Rusije mnogo posne-jumrla za zastrupljenjem. Fakt, ma, zlasti med laskači, ki hoče-1 kot izgleda, pa je bil, da je ime-jo s tem pokazati svojo lojal- la več dni prebavne neprilike nost napram "bossu."	j ter jih je zanemarila. Moža ni
Stalin navadno trdo dela pet j nadlegovala, misleč, da se gre dni, potem pa gre za tri dni v j za manjše nerazpoloženje, in vilo na oddih. Razvedril ima ■ morda se ga je tudi nekoliko ba malo, toda rad ima opero in ba- i la. Skušala je prikriti boleči-let in pogosto prisostvuje pred- \ ne ter stisniti zobe kot se spo-stavam v Boljšoj gledališču.
Čita mnogo in včasih igra šah.
obdržati honorja od knjig, ki jih napiše.
poslalo v delavska taborišča na vse strani deleže, kjer se jih
Kadi neprestano, namreč pipo, in to celo med jedjo. Alkohol ima rad, zlasti brandy, toda ga zna dobro nositi.
Njegovo stališče glede spola
uro od Moskve. Hiša je bila pre-; je normalno in zdravo. Ože-
nji železnic in
Zdaj baje
' je trpel na maniji, da mu vedno živi s sestro svojega prvega po kopaniu kana- , J ____ l----------------Nim^rnv,
... , , . J i je last nekega milijonarja, ki njen je bil dvakrat, rabi za prisilno delo pri grad-H.	& j j > .
lov.
: strežejo po življenju in je o-; močnika Kaganoviča. Njegova
krog 10 akrov obsegajočega po- prva žena je umrla 1. 1917 za Lakota je strla hrbet kmeč- ggg^va dal postaviti debel zid. pljučnico. Z njo je imel sina,
/'^0 stopili ^ delež
_|^'eta 1932 poskusili z zad- kemu odporu v Sovjetski uniji. I	zidu ni dal podreti. ki je sedaj 25 let star, ki pa se
. brezuspešnim protestom ^d tedaj se kolektivizacija po- okolica vile je močno zastra- ni dobro obnesel v tehnični šo-še J^ebelirali. Kmetje, ki	I in istotako cesta med Mo-:li, nakar ga je Stalin poslal v
v kolektive, so ^ «i mizernih cen, in z bodisi niso mogli ni-kij/	ali pa so dobili le
ferei* kakovosti, šli so posejali vso zemljo,
1 ^ je pridelek, ki je bil zelo ^ aozorel, so poželi le toliko toiiu spravili pod streho le ° ^''ugih pridelkov, koli-da bo zadosto-^ ^j^b lastne potrebe, o-% n pustili, da je gnilo "^^kaj se mučiti za pridelek, če pride država vzame?" so rekli
To
j® bil upor proti bil le punt proti & 7 1^', ^^"^več grožnja, da se
Od 1930 do 1935 se je socializi- i	vilo. Stalin se navadno! Tiflis, kjer dela v neki tovarni
ralo nadaljnih 25 odstotkov: tja v treh Packard avto-1 Leta 1919 je Stalin obiskal zemlje. Skoro vsa najboljša ;	vozijo zelo hitro.! nekega revolucijonamega pri-
zemlja v Rusiji je danes orga-!	navadno sedi zraven šo- jatelja v Leningradu, ključavni-
mzirana v okoli 250,000 kolek-:	i^^ pozicija avtomobila, v | čarja Sergija Alilujeva, kjer je
tivnih kmetijah. Revolta bi bi- j	se nahaia. se dnevno! SDOznal njegovo 17-letno hčer
la lahko strla Sovjetsko unijo, I toda pod železno voljo Stalina i se je sesula. Kmetje so pobili I svojo živino, potem pa so ubili j sami sebe.
' solini. Videlo se ga je več-ko se je peš vračal v
; menja. Izletnikom in turistom I v okolici je uljudno povedano, da naj ne postavajo.
Vendar Stalin ni tako očitno j zastražen kot sta Hitler in Mus-
ter jo poročil. Z njo je imel dva otroka, sina Vasilija, ki je sedaj star 14 let, in hčer Sve-tlano, sedaj stara devet let. Leta 1929 je Stalinova žena stopila v šolo za industrijske u-metnosti, kjer se je učila izdelovanja umetne svile. Tam je
Naj iz tega nihče ne dobi vti- ^ ^
sa, da je Stalin navaden suro-| ' . .	, , ,.vv
vpž Niecova izobrazba ie J Kremelj iz opernega gledališča roka in globoka, zlasti dobro	prijateljev skozi gneče delala kot vsakdo drugi m se
pozna filozofijo in zgodovino.'
V svojih govorih citira mislece {
in pisatelje stare kot moderne j dobe. V razgovoru z Wellsom
dobi za boljševika. Bolezen pa je izkazala za vnetje slepiča, in ko je priznala, da je bolna, je bilo že prepozno. Umrla je na zastrupljen ju, ki je sledilo.
Stalinovo razmerje do njego vih mlajših otrok je normalno razmerje med očetom in otroci toda prav posebno gleda, da se v šoli postopa z njimi prav ta ko kot z drugimi otroci. Šole, v katero hodita, ni nikoli obi skal. Deček je imel v zadnjem izpričevalu sedem "zadostnih? in pet "dobrih," toda nobenega "prav dobrega" ali "odličnega.' Najboljši je v literaturi. Lan sko pomlad je bil izvoljen za načelnika "pionirske" čete, sovjetskih "boy scoutov."
* * O
Stalinova plača, znaša okoli tisoč rubljev na mesec, oziroma okoli $33.50. Za denar splo: nima nobenega zanimanja. Kot vsi sovjetski voditelji, je tudi on reven, mož; in nobenega se ni še nikoli dotaknil najmanjši dih finančnega škandala. Pla če komunistov so urejene po ka tegoriji, dočim je prejšnji si
I" lahkoto prisiU h kLitula-	angleškim pisateljem
Sovjetska vlada -	zgodovinarjem) je pokazal.
% — j^LSKa viaaa je rabila ^^^^Glitev v industrijah	in v velikih me-abila je žito tudi za iz-je bila ^ašin,

v stanu plačati
kiipjti	katero je morala
feniv ^ ^ozemstvu za uresni-
za in-
---Ztcl
. .^'®^l®tnega načrta i , ^^IJzacijo dežele.
ki so bili že v ivah, so pustili žito gni-
I Bilo
lo
je malo kamunističnih
&	malo izvežbanih
da bolje pozna angleško zgodovino kot Wells sam.
Leta 1933 je osupnil depu-tacijo boljševiških pisateljev, ko jim je enostavno rekel, da je njih delo plevasto, ker nima podlage v splošni kulturi. Rekel jim je: "Čitajte Shakes-pearja in Goetheja, kakor delam jaz."
Niti niso njegove manire slabe. Posetnike sprejema zelo redko, toda vsi od prvega do zadnjega povdarjajo njegovo treznost, spo(jtljivb pozornost za njih vprašanja in prizadeva-
Ijey kmetijskih upravite-^ ip /Moskvo je prišla vest,
io	žita, ki je bil ze-
P°^GČini izgubljen.
ked ^ videl, da stoji dežela; nje, da se v njegovi navzočno-Vjftj krizo. Ako se kme-1 sti počutijo udobno. Javno na-zmagajo, je revo-' stopa malo. Enkrat tekom kri-% Sg P^^^ažena. ("Stari razre- tične dobe "petletke," ni skozi io," umaknejo prostovolj- leto in pol imel niti enega go-"^^kel Wellsu.) Moral vora niti ni ves čas javno na-'nastopiti in je to tu-!stopil. On je edini diktator, ki : Via^ ...	: je miren.
^Uli ^ kolektorji so se Toda Stalin dovoljuje in po-kmetije, zaraščene z spešuje svoje oboževanje. Nje-plevelom, ter zaplenili gove slike zavzemajo povsod

Intimnih prijateljev ima ma-
' lo. Varošilov (poveljnik Rde-
Stalin bi lahko jedel z zlatih ce armade) in Kaganovič sta
krožnikov, kakor so delali ne- j najintimenjša. Stari kolegi v
{oč carji, ako bi želel, toda živi! stranki ga trkajo in on tika nje.
preprosto, ako se izvzame vilo, 1 Ljudje, ki ga dobro poznajo, ga
in ima tudi služabnike, avtomo-1 nazivajo "Josip Visarijonovič,"
lile in knjige.	^ drugi mu pravijo "tovariš Sta-
^ ,.vv	:lin." Naslovov nima nobenih.
Njegovo stahsce napram;^	. .
.. , . . .	Tainiki m tolmači ne kažejo no-
konvencnonalni ven je povsem- •' ^
...	, . benega strahu pred njim. Mor-
negativno. Njegova vera, koti ,	, . v
. . 1 da so razburjeni, ce ga prej se drugih diktatorjev, je njegovo,	^
delo. Rekel je: "Stranka	^	^
more biti nevtralna napram ve-	(Dalje na Jf. str.)


delež žita, ki so ga častno mesto z Leninom.
Želimo izreči globoko zahvalo
VSEM CENJENIM SLOVENCEM IN HRVATOM ZA NAKLONJENOST V PRETEKLOSTI IN SE PRIPOROČAMO,
V BODOČE
Vesele božične prasnihe in srečno Novo leto želimo vsem!
Obenem želimo sporočiti, da imamo stotine stvari pripravnih za božična darila za celo družino. Polna zaloga trpežnih čevljev in copatov za celo družino.
POSEBNO NIZKE CENE ZA EN TEDEN
Posebno fini ženski robci iz čistega platna, ročno šivani, vloženi v lepe škatlje:
Regularna cena 3 za 50c — SEDAJ 3 ZA 29c
]MAMO LEPE STENSKE KOLEDAEJE
Moms Mandel
iSSoz Waterloo Roadl
BEROS STUDIO
(Jor (^ine l^hotographs ST. CLAIR AVE.
KLIČE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
%)esel ^ožič
ENDICOTT 0670
Kadar si zaželite kozarček dobrega legalnega žganja ali kozarec dobrega piva ali vina, se oglasite pri nas.
ANTON NOVAK
17406 Grovewood Avenue
'l''esele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem.

"esele božične praznike in srečno Novo teto želim vsem Slovencem in Hrvatom!
DR. JOHN FOLIN, M. D.
ZDRAVNIK IN KIEURCr
11116 Union Ave. - Diamond 0832
Uradne nre: 10. do 12. zjutraj. — 2.-4. in 7. do 8. zvečer razen ob sredah in nedeljah.
VESEL BOŽIČ!
Ko se približujejo božični prazniki, zopet voščimo vesel Božič in uspešno Novo leto in zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje tekom leta. Ko smo pripravljeni iti skozi vrata, ki vodijo v novo leto, se ustavimo ter pretehtamo naše delo tekom leta in ponovimo naš sklep storiti vse najboljše, ko se pojavi kak slučaj. Naše geslo je vedno bilo in vedno bo, nuditi tako postrežbo, kot bi jo sami zahtevali, ako bi se nahajali v istem položaju. Naš cilj je, vedno skušati zboljšati naše delo.
WW
LOUIS L. FERFOUA
LICENCIEAN POGREBNIK
3515 East 81st St. - Michigan 7420
NEW YORK DRY CLEANING
6120 Glass Avenue
ČISTILNICA OBLEK Zahvaljujemo se vsem rojakom in rojakinjam za naklonjenost v preteklem letu, ter se priporočamo še za naprej.
Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem!
FRANK TEKAVEC, lastnik

I & J SHOE CO.
FINI ČEVLJI ZA VSO DRUŽINO
6311 St. Clair Avenue
Priporočamo so za naklonjenost ter želimo vsem veselo božične praznike in srečno Novo leto!
Stran 4
ENAKOPRAVNOST
21, decembiM^
Veselejše božične praznike ter srečnejše Novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
FRANK LAURICH
15601 Holmes Avenue
Imamo lepe bokse napolnjene s svežimi čokoladnimi bonbončki po najnižjih cenah. He priporočamo.
ANTON AN2L0VAR
6202 St. Clair Avenue
Vesele hozične praznUce in srečno Novo leto želimo vsem naSim odjemalcem in prijateljem!
Kadar ste v jiotrebi modnega blaga, 6e gotovo spomnite naše trgovine, katera je založena z vsakovrstnim blagom za moške, ženske in otroke.
IZBIRA VELIKA
NIZKE CENE
OHiO FURIIURE CO.
6323 St. Clair Avenue
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! Priporočamo so še za nadaljnjo naklonjenost!
MARTIN SORN
6034 St. Clair Avenue
SLOVENSKA JiWSTAVKACLIA
Žtiiino prav vcacle božične praznike in srečno Novo leto vsan našim goi^lom!
Z našo ločno in prijazno postrežbo ter finimi gorkimi in mrzlimi jedili zadovoljimo slehernega gosta. Obiščite nas ob priliki tudi vi. Točimo tudi fino pivo.
DOMINIK LU^IN
UASOLINS KA POSTAJ A
East 60th St. in St. Clair Avenue
želimo prav vesele božične jtraznike in srečtto Novo leto vsem ohiskovdlcem in prijateljem!
Se priporočamo^ da nas obiščete katlar potrebujete gasolin ali olje za vaš avto.
Najstarejša restavracija v naselbini
MRS. AMALIJA tlOLOB, lastnica
6314 St. Clair Avenue
Pri nas dobile domačo hrano ter 6% pivo in vino. Se priporočamo rojakom za naklonjenost, obenem pa želimo vsem našim gostom vesele božične praznike in (prečno Novo leto!
ST. CLAIR WINDOW SHADE CO.
OKBNSKl ZAM'rOm ii\ STISNSKI PAPIB
6532 St. Clair Avenue -r- ENdicott 3154
Vesfle holične pra.jnikc in siecnu Novo lelo želimo VSI'm 0(1 jemalcem in prijateljem!
T)ve materi
Sanda Jovčeva — Iz bolg. P. Hočevar jeva
JENE oči se več ne sre-čavajo z visokimi bregovi, pogled se več ne po taplja v mehko zelenino hrastov, duše ji ne polni tišina planin. Po brezmejnem polju begajo sedaj njene oči, pogled ji hiti po vsemirju in dosega belo črto na obzorju. V tem mestu, posutem sredi ravnine, tudi solnce zahaja nizko, prav do same zemlje, se trkali po njej kakor rešeto in ugaša tam nekje. Pri njih na vasi ni bilo tako. Vedno je vzhajalo na vrhu planine in je tudi zahajalo nekje za goro. Posebno bolestno se ji zdi ropotanje voz, neprestano piskanje odhajajočih in prihajajočih vlakov, veliko mesto jo utruja z vsem: z novim, nepoznanim, tujim. Čuti, kakor bi imela mrzlico, ki je prešla že tudi na otroka. Tudi otroka nekaj boli, šibki njegov glasek hrope na njenih prsih, ostri in bolni stoki se zabadajo v njeno srce. Dete pojema kakor ogenj na ognjišču, ko ga izsesava zimski mraz.
Dete priticka k sebi in hodi po predmestnih ulicah, kjer se male nizke hiše stiskajo druga k drugi kakor gobe in se srečava jo žene v siromašnih obnošenih oblekah, prav take kakor o-na. Brez cilja gleda predse. Na križišču zgreši pot ter zavije v široko, neznano ulico. Zadnje zvonjenje odmeva po mestu. "Ave Marija zvoni," si misli in zagleda veliko kupolo z zlatim blestečim križem. Spomni se, kaj ji je rekla danes neka ženska, ko je pogledala bolnič-ka: "Pojdi, Bogu se priporoči. Moli za njegovo zdravje." In stopinje jo nehote zaneso proti cerkvi.
Toda večernice so že minile, verniki so se razšli, vonj iz kadilnic se je razgubil, sveče, iz-trpljene kakor človeške duše, skoraj dogorevajo. K podobi svete Device zavije. Razburjeno prestopi prag in se ustavi pri drugem koraku: ali naj bi šla bliže k sveti podobi ali naj bi se obrnila. Dnevna svetloba se je pozlatila, mrači se, v cerkvi pa je tiho, pobožno tiho, kakor v kraljestvu svete tišine, kjer se stisnjena in grešna* duša sprošča greha, skrbi in bede. Samo stari cerkovnik stoji v preddverju pred skladanico rumenih sveč. Še okleva. Oči upre v podobo svete Device z velikim zlatim okvirjem. Po-zlatnina tajinstveno blešči sredi naraščajoče teme.
Lepa mlada žena z dekliškim izrazom in z občutkom materinske sreče gleda svoje polno, lepo dete. Nepričakovano privzdigne lepa mati oči in se nasmehne trpinki. Tudi prikima ji obraz na sliki. Ona pa se mu približa s plahimi koraki. Od vsepovsod jo gledajo stroge oči svetnikov, ki so oblečeni v razkošne obleke ter se košate z zla timi in srebrnimi rokami in sijaji, lesketajo se veliki lestenci iz belega stekla; visoki izrezljani prestoli z zlatim in rde čim plišem, svečniki, dragoce na preproga in tisti gospodovalni belolasi starec gori v kupoli so jo čisto zmešali. S pove šenimi očmi stoji osramočena kakor prava beračica pred pravičniki, ki se tope v zlatu in razkošju.
"Zakaj si se hotela vrniti?" jo pohlevno vpraša sveta Devica.
Oua molči.
"Ti nisi od tukaj,'' ji pravi sveta Pevica.
"Tz Kolib sem," ji odgovori in se v tistem trenutku znajde v rojstni vasici: kupček hiš se stiska ob vznožju bregov, petij^ je ptičic sliši, gozd šepeta, oua. pa v misUU ^abrodi s %o%aml*
"čemu si prišla sem?" jo iz-prašuje sveta Devica.
"Doma nimamo kaj jesti. Delo iščem."
"Ali ga nisi dobila?" jo skrbno vpraša sveta Devica.
"Včeraj sem čistila veliko, jako veliko hišo. Notri je bilo toliko stvari, pa sem se zadela in bi bila kmalu razbila belega kamenitega človeka. Roke i-mam trde, pa..."
"Povej, sestra."
"Otrok mi je zbolel." Sedaj vzdigne oči in upre pogled v otročička. Beseda ji zastane in obmolkne. Obraz se ji pomrači.
"Pripoveduj naprej, pripoveduj."
"Kaj bi ti pripovedovala o svojih hudih nadlogah. Ti me ne moreš razumeti, mati, — kaj ti veš..."
Sveta Pevica jo žalostno pogleda.
"Zakaj misliš tako?" s? ca-čudi. "Pripoveduj."
"Otrok mi je zbolel. Mleko se mi je posušilo, pa je shiral." In pogleda otroka. Kakor da bi muciko držala v roki. Glasno je zacvililo v njem in žalostno obrača plamteče mrzlične oči.
"Tvoj," govori dalje, "pa je debel, zdrav. Iz rdečih ličk mu bo kar kri udarila."
Sveta Devica jo dobrodušno pogleda:
"Poslušam te," in upre pogled vanjo.
"Naša koča je nizka in mrzla — ni kakor tvoj dom tukaj."
"Poslušam te, sestra."
"Ti si lepa in okinčana kakor dekle in tudi svetniki so vsi v zlatu. Ne veste, kaj je revščina. Kako bi vendar mogli razumeti moje ubostvo ? — ubo-štvo, ki je po svetu..."
Pa jo odtujeno pogleda. "Ne glej me tako," pravi sve-■;a Devica, "ne jezi se, preženi jezo iz srca. Jaz nisem debela, sita in zadovoljna — tako so me samo narisali. Veruj mi, da me teže ti zlati sijaji, te okovane
JOSIP STALIN, DIKTA TOR SOVJETSKE UNIJE
(Dalje iz 3. str.)
roke, bleščeče in drage oble-
ke. Tudi moj otrok ni tak — tudi on je hodil bos po zemlji v zakrpani srajčki." Sveta Devica vzdihne in govori:
"Tudi svetniki so hodili bosi, v priprostih oblekah. Tudi oni so hodili spat lačni in utrujeni, pod slamnatimi strehami so ležali."
"Res je tako, verjemi nam," se oglasijo svetniki. ■ "Na poglej!"
Nenadoma padejo z njih bogata oblačila, na podobi se prikažejo ljudje s šibkimi postavami, v preprostih haljah in z izpitimi lici, samo oči jim gledajo poduhovljeno v bodočnost.
Tako je, sestra. Tudi jaz si ne želim takega bogatega doma. Raje imam malo cerkvico v vasi — še veš, tam, kamor si hodila molit na Jurjevdan."
"Kaj bi ne vedela." Zopet zagleda domačo vas malo, z apnom pomazano cerkvico in dobrodušne oči svetnikov v priprostih oblačilih.
"Vidiš, tisto cerkvico, ki jo v duhu gledaš, imam jaz rada. Ne jezi se. Ljudje vse predrugači-jo, čc se ne more iznebiti laži. Jaz pa nosim njihov greh. Daj, sestra," sveta Devica iztegne roke, "pridi bliže k meni, jaz sem tvoja sestra, tvoje ubo-štvo je tudi moje uboštvo."
Čelo si začuti prilepljeno na sveto podobo, obe ženi se ob-jameta, spojita svoje solze in trpljenje.	:
V cerkvi se je stemnilo. Lučke zaplapolajo, rumeni plamen-! čki zatrepetajo in ugasnejo. Kar zavpije rezek gin,s:	'
"No, pojdi ven... zaprl buiu. " j Zdrzne se iii ozre. Strogo in z mrzlimi očmi jo gledajo s'.et-
Njegov nastop ne dela vtisa o blastnosti. Kimavcev ne mara in je sposoben prenesti kritiko Rusi ga navadno nazivljajo "hozjen" ali "boss," seveda ne v njegovi navzočnosti. Ameri kanci v Moskvi so iz nepoznanega vzroka izbrali zanj ime "stric Joe."
Tujezemce sprejema zelo redko. Ameriški poslanik William C. Biillit je bil deležen redke ča sti, da je imel kosilo z njim. Pred njim ni nikoli sprejel nobenega tujega diplomata. Nje ga je "sprejel" na tipično in-direkten način. Vorošilov je a ranžiral kosilo za več oseb in Stalin je enostavno "padel" notri. Bil je vesel in prijazen, nazdravljal vsem, ki so sedeli pri mizi, govoril z veliko razum nostjo in znanjem o Ameriki, ter se, kadeč svojo pipo, čisto "otajal," medtem ko so komisarji sedeli ob klavirju in prepevali pesmi kot družba veselih študentov.
Zadnji čas je Stalin pokazal znake, da utegne priti iz svoje lupine. Obiskal je nepričakovano novo Metro podzemsko železnico v Moskvi ter je nedav' no prvič govoril po radiu; in poljubil je celo male otroke v Kulturnem parku—zadnja koncesija za popularnost. Ko je letos spomladi in poleti sprejel Edena, Lavala in Beneša, je skupno z Molotovim podpisal komikeje za javnost.
Njegova rastoča popularnost utegne biti delno pojasnilo za to. ' Stalin ni ljubljen, kot je bil Lenin, toda z rastočimi u-spehi revolucije in z izboljšanjem življenskih razmer se mehčajo celo zakrknjeni ne-komunisti. Nova podzemska železnica v Moskvi je izzvala med prebivalstvom marsikak napol-neprostovoljen izraz odobravanja, češ: mož navsezadnje morda le ni tako slab.
Stalin je zadnji čas nastopil v novi vlogi: kot zagovornik ljudskih pravic, v vlogi zagovornika ljudi kot ljudi—celo ljudi izven stranke. Preteklega maja je ožigosal "brezsrčno birokracijo" in je dejal, da "v prvi vrsti se moramo naučiti ceniti ljudi, ceniti slehernega delavca, ki je v stanu koristiti skupni stvari. Čas je, da pridemo do spoznanja, da od vseh dragocenih kapitalov, ki jih poseda svet, je ljudstvo najdragocenejši in najodločilnejši kapital." Najprej ljudje, potem šele stroji!
Toda ta koncesija za človeštvo prihaja zelo pozno, po grozovitih borbah in žrtvah. Ako se Stalin sedaj lahko sprosti in išče človeške vrednote, je vse v redu. Toda njegova zgodovinska misija je bila čisto drugačna. Stalin je bil mož, ki je vzel rusko revolucijo v roke ter jo spravil v obrat. Človeške vrednote so bile začasno pozablejne. On je ustvaritelj železne dobe, genij petletnega načrta, mož, ki je z industrijalizacijo Rusijo omogočil socijalizem v eni sami državi.
niki iz pozlačenih okvirjev, zlati sijaj se blešči okoli glave sve te Device, vse zadovoljne in srečne, ogromni lestenci težko vise od stropa. Le na prsih ji še leži vedno enako slabo, onemoglo detece, ki stoka s pojemajočim glaskom in gleda plamtečimi mrzličnimi očmi.
DEKORIBAMO
vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd
A.PLUTH
21101 Recher Ave.
KEnmore 3934 R.


MR. IN MRS. KRAIJ®
1130 East 68th Street
SLAŠCICAENA
Pri nas dobite najboljše slaščice, cigare, cio rete, tobak in tudi mehke pijače ter groceiijo-
Se priporočamo, da nas obiščete ter žeh^fi božične praznike in srečno Novo o.
želimo prav vesele božične praznike in srečno^^ leto vsem našim gostom in prijateljem.
MR. IN MRS. CERNE
16717 Waterloo Road
Dobro 6% pivo, vino in okusen prig'i'i^® pri nas.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem gostom in prijateljem!
RODELLA CAFE
ME. IN MRS. RODELLA, Mgrs.
3385 East 93rd Street
V naši restavraciji dobite vedno tri vi ste dobra jedila in točno jDOstrežbo.
MR. IN MRS. KOŽAR
6737 St. Clair Avenue
Vsem posetnikom in prijateljem želimo vesela žične praznike in srečno Novo ZeZo-V naši slaščičarni dobite vsakovrstne še slaščice, cigare, cigarete, itd. Imamo ^ pivo, vino in okusen prigrizek. Se priporoc
obilen obisk.
WM. LIFSHETZ DEPT. STORE #
7306-08 St. Clair Avenue
želi vsem prijateljem in odjemalcem ■vesei'^ praznike in srečno Novo leto!
V naši trgovini dobite več za vaš deuai-
a«
Prihranite si denar pri nakupu božičnih
HOEDL'S MUSIC HOUSE
7412 St. Clair Avenue — HEnderson
Radio aparati in muzikalični inštrumenti
NOVE IN STARE HARMONIKE-Vesele božične praznike in srečno Novo želimo vsem!	_
Gotlba na razpolago za vsakovrstne prircti
MR. IN MRS. L. SANABOB
BRIVNICA IN BEAUTY PARLOK 15801 Waterloo Road
roVO
\)ščiva vsem prav vesel Božič ter srečno
to! Priporočava se vsem za naklonjenost "V
Želimo prav vesele božične praznike in st
•ečiio

utA/ j/iui/ c/ooci D	jjI tiatvtrviy nf	^
leto vsem našim prijateljem in odjemalci'
MR. IN MRS. ZADNIK
3839 East 93rd Street
V naši restavraciji dobite vedno najboU^® dila, dobro pivo in točno postrežbo.

Vesele božične pramike in- srečno Novo Icj^ vsem našim odjemalcetn in pHjatel]^'"*'
MANHATTAN CAPE
MK. IN MBS. TSATtAK, M^re. <Jur Specialty BiickeVe and tJnioii Ak 10700 Reno Avenue
RODICA'S CORNER CAFE
MRS. RODICA IN SIN 16507 St. ClAii* Avenue
^clc

želiva vsem prijateljem, in odjemdice-vi '-'C*
živite pror^nike ter srwno Nol'o 1*^1^- , ](■ Pri iias \am hwno vedtto poslreg'li n galiiim žganjem in viuoin ter G% pivoiu- ^ prigrizek vedno iia razpolago.
Se priporočava za iiakloiijenosl.
F/
21. decembra, 1935
ENAKOPRAVNOST
stran 5
na jelene
Piše Anton Novak (Cleveland, O.)
Bilo je leta 1920, večer pred}čeprav sta bila dva med nami, svetim Štefanom. Moj oče sedi | pač pa moj oče. Njemu so zna-Pn mizi v kuhinji, na mizi sto-1 ne vse stezice divjih zveri, vsa-3® naboji na šibre-prebira, šte- {ka pot, vse postojanke, in lahko jih je kalibra 12, to-; rečem, da tudi vsako bolj debe-^ 16, tukaj so firkelci, tam 1 lo drevo v celem vaškem gozdu. ° (nulerji). Zadosti jih bo. Jeleni so izginili čez vrh, kdo Oglasi se mati.	; ve kara so krenili. Snega ni bi-
Janez, pa vendar, za božio lo zunaj gozda, da bi jim sledi-jutri ja ne boš šel najli.
3®go. Tako velik praznik sv.
štef;
bo
je, kakšna nesreča sej
zgodila!
"Nit zato," pravi oče, "jelene bomo gotovo dobili, ako boste ; poslušali mene. Jaz vem, kam i so šli. Najprej bomo zastavili
Mica, nesreča se je že zgo-zgubili smo Avstrijo ir.	, v	,
pdKahm vil&dKC'	sogda-
' vo v suhem vrhu. Ti, Tone, pojdi tja k 'lužam,' s teboj naj gre mladi gospod učitelj, po-
- A——XUClllJU.
su vojske ni bil praznik Wtey&n,
rue
nasprotno—sovraž-
Je se bolj streljal in pobi-, ,
nedolžne vojake, da je	^	svoj 'stant.'
lik jal
in škripanje z zobmi. •^1 lui pa da si ne bi smeli ■"ivoščiti sprožiti puške na je-ali srnjaka! Beži, beži, ne Vendar tako po stari mo-
jj ^ožja volja naj se zgo-
ae. Jutri ob 5. kof	in pripravi kaj
. G a. -Vseh skupaj nas bo ;	oba učitelja Šu-
; °]a in Pepe Kršarjev."
' kai učitelja?—Marija sveta, ' neki nsi
naj pripravim za fru-
štel{ ?"
"I&k
■čna.'
j^^oiga je Lila noč zame, to mi jg jager verjel. Končno 5ha^ zaropotalo v kuhinji— 80 že na nogah—čas, ilolp^ napravimo, pot je precej 8-> dve uri hoda do gozda.
mladi šuligoj, za 4Uj ^^j®gov oče, star možiček, j Pak navdušen lovec. Kma-"smo bili ^ Pep
Bog ne daj, da bi kateri izmed vaju streljal kakšno drugo žival, ker danes jagamo samo jelene in nič drugega—sta razumela? In nobeden ne sme streljati jelena, če je oddaljen več kot 45 korakov—pomeri jelena tam za pleče—dobro pomeri,
kakšen ropot po snegu, srce mi začne hitreje utripati, kaj neki se bo prikazalo. Zagledam majhno srno, ki dirja—puška mi zdrkne k licu, nekoliko pomerim, pok, srnca malo poskoči in dirja naprej—pritisnem na drugega petelina, pec, je naredilo, naboj ni užgal. Ti prekleta beračija, in takšni patroni, vražja vojska je vse ta boljše patrone pobrala, najboljšo mu-nicijo so rabili za streljati ljudi. Jo j, kaj bo oče rekel? Streljal sem, pa nič nimam pokazati, to 60 zopet šola. Pa vendar grem pogledat, ako sem kaj pogodil. Po snegu je kri—zadel sem jo. Ostali lovci se zbirajo skupaj.
"Kdo je streljal?" vpraša o-če?
"Ata—ena srna je tako galo-pirala pa sem mislil, da je mlada košuta in sem streljal."
"Ti si ena neumna košuta— zakaj se ne posluša mene? Kaj
kajti od strahu ne bo padel.	^^kel, da ne streljati sr-
Pepe, pel ji pse tja doli kjer iz-, nadi—zdaj si vse jelene razpo-vira voda, saj veš kam. Pazi, da!*^^^^^® tvojim strelom."
ne boš spustil psov, preden mi Ata, gotov sem, da sem jo
Poča-
i zadel."
gotovi
za odhod.
I bil	bratranec, ki jc
I	za "brakirja,"
sa mojega očeta: "Ujc, pa '	daste nobene pu-
kako naj ti jo dam Voj^v^ P®: nimam, če hočeš tisto
'Ja,
karabinko.'
^sii	^i^to mi dajte,
, najbolj navajen." ko ^ tukaj imaš karabin-fiba	glej da boš pazil na
ti ne strgajo veri-
p-
k	odrinili, po polju
tu in tam v ;	še beli obrisi snega
■ "^epokrit še z debelin".
P°8°vori se po-Stari učitel ' i	ni več za dolge
lega" Večkrat vpraša mo-Farin, kake „^i%amo Še za hoditi —"
"iJi P°1 ure, prijatelj." k, ^jc!" se oglasi naš Pe-tam gori.

Vsi
mimo
kamna gredo sr-itjjo ^ ustavimo in gle-"Ravno sedaj bo-I k sg vrh, pazite." Moj o-' *0	• '^aj vendar to ni-
i)li|( to so jeleni." -Nekam ■ ^^^eda vse skupaj.
m
.štiri
1'očasi pomikajo čez Izgledajo kot mla-Jeleni so—par spiča-Par samic. Zdaj se jc P tava šoia, ampak ta 'u vodil noben učitelj
I Hg^Manine jk,>.
pridemo na postojanke.
kaj pol ure.'	i "Kjv3 pa je, če si jo zadel?"
Vsa takšna in podobna navo- "Kri se pozna za njo."
dila nam je zabičal naš vodja, i "Kaj bo tista kri, morda si Ko sva odšla z učiteljem, me jo malo opraskal po parkljih." vpraša učitelj: "Toni, kaj bo-| Od nekje pride pes. "Pepe, ste vi streljali srno, če slučaj-■ privezi psa!" Predno se Pepe no pride?"	! pripravi, je pes zavohal krvavo
"Ako bo velika jo bom, izgo- sled—oče vpije za psom, ga voril se bom, da je izgledala kliče nazaj toda vse zaman. "Nikakor košuta (mlada jelenov- ti pes ne uboga danes," se jezi ka). Učitelj mi pritrdi rekoč: oče. "Hitro se raztecite po poti, "Seveda, če ne bo prišel jelen,. 200-300 korakov na široko." bo pa srna padla, ako bo sreča."; Trenutek nato srna priteče rav-Postaviva se vsak na določeno no med nas, pes pa tik za njo. mesto. S čevlji razbrskam sneg Ni bilo treba streljati, kajti mo-pod leskovim grmom, tako da ment nato je že pes zgrabil srno pride bolj važno pod nogami, za nogo, drugo je pa opravil Dober štant, si mislim, je tukaj, lovski nož.
ah, ako bi pridirjal jelen tam Psi se gostijo z drobovjem, na 30 korakov—dvignem puško; naš oče in stari učitelj zbijata
k licu in primerjam—joj, kako bi padel. Poslušam dalje, napenjam ušesa na vse strani, nič. Kam je šel, ta Pepe s tistimi psi, morda se je zgubil,
šale na naš račun, da je pes ujel zdravo srno i. t. d.
"Zdaj bomo zastavili Suhi vrh," pravi oče. "Ti, Pepe, nesi tole srnco tja in tja, saj veš v
ali kaj. Naenkrat začujem ne- tisti grm. Imaš uro časa, da
Vsem trgovcem, obrtnikom in naročnikom "Enakopravnosti" želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto!
John Renko John Steblaj John Peterka
-Zastopniki "Enakopravnosti"
Imamo polno zalogo vsakovrstnih stvari za božična darila.
Čevlje za celo družino.
Ako vas bolijo noge, nabavite si te nove vrste Nu-Matic čevlje, s katerimi boste lažje hodili.
ANTON OGRIN
Waterloo Road	v Slov. Del. Domu
I r..^(;/e boilvne pnuiiiLv iti sku.hu Novo Irhj icUnia
pridemo mi na vrh in se posta vimo na štante—potem spusti pse. Vidva ki sta bolj mlada in lažje hodita, pojdita na vrh, Toni, saj veš, kje so štanti—
Na vThu hriba je pleša. Učitelja postavim na nasprotno stran, tako, da vidiva eden drugega. Lep razgled je doli v dolino. Nobenega sledu ni videti v bližini, jeleni morajo biti tu pod vrhom, sem si mislil. Kar naenkrat zagledam jelene — gredo mirno, nič hudega sluteč, eden za drugim kakšnih sto korakov pod učiteljevim štantom. Predaleč si Slavko, sem si mislil. Tega se zaveda tudi on, zato ne strelja. Dve minuti pozneje počita dva strela, takoj nato še eden. Aha, stari mački streljajo, nekaj bo. Jaz splezam na vrh skale, da bi kaj o-pazil doli čez lazi. Dva jelena vidim, trenotek nato se ustavita in gledata nazaj, spet gresta par korakov naprej in se ustavita in gledata nazaj, to se ponavlja dvakrat, trikrat— čakata tovariše, potem opazim tretjega jelena, čudno hodi in zapleta se sem in tje kot vinjen človek, vtika nos v stopali po snegu svojih tovarišev—ranjen je, a vendar ne izgreši sledu. Nato prilepi pe? po sledu za jeleni. Vsestransko dober pes, samo lajal ni, če ni videl živali, zatorej smo ga imenovali "mutec." Drugi pes je bil mlad, komaj deset mesecev star, tudi dobre pasme. Oče zažvižga lovski klic za skupaj.
Prišedši doli vidim krasnega jelena ležati na tleh. "Kdo ga je?"
"Gospod učitelj!"
! "Čestitam gosp. učitelj, čestitam!"
i "Kaj ti si ga?" se oglasi oče. I "Pa praviš, da si star! Kaj še, kdo ti verjame!"
"Da, jaz sem ga podrl, nam' reč dostrelil, pa vendar sem vesel, samo obžaljujem, ker nima rogov."
Oče zopet ukazuje. Eden izmed nas bo moral iti takoj domov po voz. "Jaz grem," se o-glasi stari učitelj.
; "Dobro. Povejte Krnevčiču, I da naj pride po jelena in po sr-
|no. Toni, tukaj imaš mojo puško, pa pojdita z gosp. učiteljem Slavkom za sledom ranjenega jelena, saj gotovo je že mutec za njim."
Pol ure tavava za krvavim sledom, pač ne kaže, da bi bil jelen omagal, ker po snegu se vidi, da dela še precej velike skoke.
"Vrniva se nazaj in vzameva sled prvih dveh jelenov."'
Previdno stopava naprej do malega grička, ki je precej gosto obraščen z debelimi smrekami. Mladi psiček prične goniti, midva naskočiva par sto korakov narazen. Psiček neprenehoma laje, ki ima izredno močan glas. Tedaj zapazim, kako nekaj dirja kot blisk, neka* ko 50 korakov v kolobarju mene. Ne morem odločiti, kaj je, vendar dvignem puško k licu. Kot bi pritisnil na zavori avtomobila, se žival ustavi ravno za debelo smreko. Jelen je. Stoji v poševni črti, z levo stranjo prsi proti meni, glavo drži visoko med vejami, in ušesa mu 'strižejo kot plahemu konju, ter (Dalje na 6. str.)

SIIENT AUTOMATIC TOASTER AND BUFFET SET
To Je najpopolnejši "toaster," ki je kdaj bil narejen, ima krasno taco iz crehovinc, Štiri "Buffet" krožnike iz pristnega Intaglio kristala, dva krož* nika za zelenjavo, vsak razdeljen na dva dela. Da zamorete pravilno ceniti ta set. ga morate videti. Samo $16.35 kompletno.
r t..««. COFFEEMASTER
^Mtbeam SERVICE SET
60 niKoli niste videti take lepote, pripravnost in uporabo v popolnem setu za kuhanje in serviranje kave. To je "full-vacuum" CO FFE EM ASTER, ki se raibije, ter Ima krasen set za sladkor In smetano in krasno taco s kroma. $17.95.

AUTOMATIC MIXMASTER
Ženske imajo raje priznani avtomatični MIxmasicr ker jc lažji za rabiti— iz;.šl najtežje delo. ki se ga navadno mora 7 rokami delati pri kuhi. pečenju In pripravljanju obedov. The mixer with 10 Speeds—60% more power-new full-mix beaters. Complete with Juioo Extractor, 2 lovely Jado groan brwis. $22.50.
^uiibeani ipo^MASTER
Segrcjo dvakrat hitreje— niika gor-kota v 30 sekundah, viboka Oorkoti v 2' g minutah. Ima nov, primeren regulator pri ročaju za palec. Ima večjo površino za likanja—potrebuje manj truda za več dela. Tehta le funta ter krasno izdelan. $7.95
loiamo tudi mehanične in električne vlake. Se priporočamo.
Joseph Kalan
6622 St. Clair Avenue - HEnderson 4325
Žflimo vsem I'ojakoin in udjenialcem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Strikingi ■ ^ Styles
Covered with the season's newest leathers
If

Frank Butala
6410 ST. CLAIR AVE.
Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem!
Pri nas si lahko moški, ženske, dekleta in fantje izberete čevlje, ki vam bodo ugajali in obenem dobro pristojali, da boste z lahkoto hodili v njih. Vsi najnovejšega izdelka.
\i{ SHttBV
Tudi za otroke ima mo vsakovrstno obu tev. Cene zelo zmer ne, blago vedno naj boljše. Se priporoča mo, da si prihodnji par čevljev nabavite pri nas.
Možje in fantje!
OBLEKE SUKNJE

oo
ALL WOOL
16
UNION MADE
OBLEKE $21.50
Fantje in možje, izdelujemo obleke in suknje po vasi meri. Velika izbera. Boljše obleke $25.00 in $27.00
$1.95 MOŠKI KLOBUKI $2.95
KUPITE BOŽIČNA DARILA PRI NAS Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi
Močnik Clothing
Inc.
6421 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
V S. N. Domu	Tel.: ENdicott 2929
Novak's Meats and Groceries
5204 St. Clair Avenue. "" ENdicott 9067
božične pra.-:iiike vu xreviio Novo leto želimo r.'ic.iH' iKmiii. oiljeiHukem in prijateljein! Zubvuljujfmo t>(.' zu dotsediinjo iiukloiijcnot;t lor sc pi'iporocanu) lutli m v bodočo. Pri uus inui-mo doma «uscuo meso iii nujboljžo grocorijo. So priporočamo za obilen obisk. Dovažuino tudi iia dom
EAST STREET GARAGE
.MR. liAUMAN, Jaistuik
Wnt'le božični- praznili'f ('«■ arečiio Novo Iflo ii'linio rseni.
Kadar potrebuje \a!< avtomobil popravila, pokličite nas. Delo jo jamčoiio prvovrstno in po zmor-IIib cojiali. So ])riporočamo %a naklonjenost.
:'W':




Tcne Podgoričan:
KAKŠEN POMEN IMA "ENAKOPRAV-NOST" ZA NAS?
^biskfl vas v ^ew Jersey
Mislim da je čas, da si odkrito odgovorimo na to vprašanje, ki je za slovenski napredni tabor v Clcvelandu vobče mnogo večje važnosti kot si predstavljajo mnogi naši napredni rojaki. V čem pa leži ta važen pomen "Enakopravnost" za nas? V dejstvu, da izlip.ja v Clevelandii te^ prinaša lokalne novice, se zanima za lokalne dogodke bolj kot na primer "Prosveta"? Ne, ker to je postranskega pomena. Za nas je "Enakopravnost" važna zaradi njenih smernic, ker zastopa napredne ideje in je naklonjena delavskemu gibanju. To jo važno za nas.
Neresnico bi govoril, ako bi trdil, da sem z "Enakopravnostjo", kakršna je danes, popolnoma in v vseh pogledih zadovoljen. Tudi pri "Enakopravnosti" so razne pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti, in neumno bi bilo trditi, da list ne potrebuje izboljšav. Toda moj namen ni, razpravljati o tem na tem mestu, to je zadeva delničarjev "E-nakopravnosti", moj namen je le poudariti dejstvo, da je "Enakopravnost" napreden in delavskemu gibanju naklonjen list in kot tak nadvse važen za naš napredni tabor.
Mnogokrat tekom zadnjih let 5mo že bili priče srditim napadom naše domače reakcije n<i "Enakopravnost". Te napade je vodila vedno z derviškim fanatizmom "Ameriška Domovina", list, ki se je zaradi osebnih koristi predal reakciji, in pomagali so ji pri tem vedno tudi slovenski duhovniki. Kar je bilo pri tem vedno jako zanimivo, je pa dejstvo, da je naša reakcija o-sredotočila ogenj iz svojih "križarskih" kanonov vselej na "E-nakopravnost", dcčim se je ob "Prosveto" ali "Proletarca" lo sem pa tja malce obregnila. Če človek ne bi vedel, kje naše klerikalce čevelj žuli, bi se temu čudil, saj vendar "Prosveta" in "Proletarec" kot glasili izrazito svobodomiselnih delavskih organizacij, zlasti še slednji, z mnogo bolj odločno neizprosnostjo zastopata težnje, ki docela nasprotujejo težnjam naše reakcije, dočim "Enakopravnost", kot privatno lastovan list, odvisen od naročnin in oglasov, v tem pogledu kolikor toliko popušča. Zakaj torej naša reakcija ne napada predvsem "Prosvete" in "Proletarca" ?
Odgovor je na dlani: ker ji je "Enakopravnost" kot lokalen list, ki ima v naselbini dosti več naročnikov kot oba ostala omenjena lista skupaj, bolj nevarna! Med naročniki "Enakopravnosti" je mnogo ljudi, ki so daleč od vsakega radikalizma in ki. bi v mnogih slučajih bržkone ne> čitali nobenega naprednega lista, ako bi ne bilo "Enakopravnosti". Dalje je Chicago daleč in, čikaška napredna lista, ki sta u-rejevana za napredne slovenske delavce v Ameriki v splošnem, se ne utegneta zanimati tolike za naše lokalne zadeve kot lokalen list kot je "Enakopravnost". Za veliko naselbino kot je naša, pa je to izredno važno in
Inaša reakcija se vsega tega zaveda, zato ogredotuča glavno si-! lo svojih napadov na lokalni na-, predni list. "Uničimo "Enakopravnost" in slovenski napredni tabor v Clevelandu bo ostal brez glasila in brez zaslombe!" si zatrjujejo in ne brez podlage. "Potem jih bomo imeli v žak-:lju."
Moti se kdor misli, da bi v slučaju, da bi "Enakopravnost" morala prenehati izhajati, "Prosveta" in "Proletarec" kaj prida pridobila. Po mojem bi prejkone začela izgubljati. Reakcija bi namreč v takem slučaju docela mo-nopolizirala takozvano "javno mnenje", rojaki, ki danes čitajc/ "Enakopravnost", bi v premnogih slučajih segli po glasilu reakcije, ki bi jih prej ali slej miselno zastrupilo in nemara ne bi v^zfclo prav dolgo da bi vladal v naši naselbini "en Bog in en pa-jstir". Vzeti naši naselbini in njenemu dokaj številnemu naprednemu taboru "Enakopravnost" bi pomenilo skoro toliko kot vzeti človeku jezik, ušesa in oči. Naša reakcija bi dobila potem prosto pot, lahko bi počela kar se ji bi zljubilo, kritičnost mlač-nejših naprednjakov bi popustila, "Prosveta" in "Proletarec" bi dosti ne mogla pomagati, ker ju velik del naših rojakov v Clevelandu, ki se prištevajo k naprednim skupinam, ne čita in bi imela naša reakcija odprto pot za nemoteno blufanje, in utegnilo bi se zgoditi, kakor mi je nekoč dejal neki rojak, daj "naprednjaki, ki ne bi hoteli) ! skriti svojega prepričanja, sko-jro ne bi bili več varni na cesti". I Marsikomu se bo zdelo, da pre-I tiravam. Toda le dobro poglejte I okrog sebe in vživite se v razme-' re v naši naselbini, pa ne boste več govorili o pretiravanju. In ' kot sem že omenil, naša reakcija : so tega jasno zaveda, zato velja I njen boj predvsem "Enakopravnosti". "To uničimo in na konju bomo!" je njihovo geslo. In v tem njihovem geslu je velika resnica.
Spričo tega nam mora biti jasno, kakšen mora biti naš odnos do "Enakopravnosti". Sic^r smo imeli in imamo še razne pomisleke proti "Enakopravnosti", pomisleke in predsodke, ki I pa na« ne smejo oslepiti, da bi ji kot slepci obrnili hrbet ter s ■ tern lopnili sebe po glavi. Dokler bo "Enakopravnost" napreden list in dokler bo naklonjena tež-' njam razrednozavednega delav-i stva, tako dolgo je moramo pod-1 pirati, ako nočemo v naši na-Isclbini ostati brez zaslornbe, bre,-! glasila, s čijega pomočjo smo lahko v stalnem stiku z našo javnostjo. To seveda ne pomeni, da moramo postati proti nji nekritični, o ne: ako slučajno napravi napačen korak, tedaj je naša dolžnost, da jo na to o-pozorimo, jo posvarimo. Toda nomoči ji ne smemo odreči, dokler je 7 nami. "Prosveti" in "Proletarcu" s tem ne bomo škodovali — v Clevelandu je dovolj •trcstcra za oba poleg "Enakopravnosti" —, rajši koristili, kajti uničenje "Enakopravnosti" ■
F
H. GREGORY PERUSEK
bi se prej ali slej izkazalo kot udarec tudi za ta dva lista.
Slovenski napredni tabor v Clevelandu potrebuje "Prosveto" in "Proletarca", toda "Enakopravnost" krvavo potrebuje, "Enakopravnost" je zanj ogromne važnosti, in naši klerikalci to vedo, zato so ji napovedali hoj na življenje in smrt. Zato je dolžnost nas vseh, ki se prištevamo k naprednjakom, pa bili socijalisti ali samo svobodomi-selci ali liberalci, da "Enakopravnost" v tem boju podpiramo moralno in gmotno, da bo lahko vzdržala napade reakcije. In to se ne tiče samo posameznikov, temveč tudi naših organizacij, predvsem kulturnih, čijih prireditve je "Enakopravnost" vedno rada oglašala in >«emaIokrat ne da bi bila vprašana za to in zastonj. Razne predsodke in pomisleke, ki so v mnogih sluča-iih že izgubili opravičenost, je treba pri tem pozabiti ter imeti pred očmi le koristi naprednega tabora v Clevelandu kot celote. In te koristi zahtevajo, da ohranimo "Enakopravnost", ki •je za nas življenskega pomena.
Upam, da sem bil dovolj jasen in da se me bo pravilno razumelo.
"PRAVI KRAL-I ETIOPIJE"
V bližini Kapskega mesta je živel dolgo vrsto let star delavec kamenar, po rodu Abesinec. — Vsakemu, ki ga je hotel poslušati je — za čašo piva rad pripovedoval, da je prvi sin abesin-skega cesarja Menelika II. in zato upravičeni dedič etiopskega prestola. Potem je pokazal še pisma, v katerih je stalo, da je pred dolgimi leti v skrivnostnih I okoliščinah dejansko izginil neki Menelikov sin, kar soglaša spet z neko legendo, ki je razširjena po Etijopiji.
I Pred dnevi je prispel po vsem videzu odličen Abesinec v Kap-sko mesto in je hotel starca videti. Ko so ga povedli k njemu, ga je preoblekel v krasna oblačila, nato je z njim izginil. Prej še je javno izjavil, da je v njem spoznal pravega kralja Etiopije. Odpeljala sta se z neko italijan-, sko ladjo in tako menijo angleš-I ki listi, da tiči za vsem italijanska roka.
ALI ŽE VEA ....
... da porabi Kay Francis na leto dvajset ustnih črtal?
... da Chaplin ne more videti nobene ptice, ne da bi pri tem prebledel?
... Da ima Shirley Templeo-va zmeraj najmanj osem mačk okoli sebe?
... da vzreja Erich von Stro-heim v svoji vili pajke in pravi o njih, da so inteligentnejši od marsikaterega igralca?
Takšne duhovitosti pošiljajo razni filmski reklamni strokovnjaki v svet.
Ali so resnične, ne vemo.
Vemo pa to, da ljubitelji filma niso tako naivni, da bi lahko vse take neumnosti prebavili, in da bi filmska reklama lahko postala počasi malo resnejša.
LOV N^ELENE
j	(Dalje iz 5. str.)
posluša psa, ki laje po sledu za njim. V takšni poziciji stojiva par minut, jaz puško pri licu, samo sprožiti mi treba, a jelen se ne gane izza smreke. V prša streljati ni ugodno, preveč , ima močna, ne bi padel. Meni roke pešajo, odločim se, da mu pošljem oba strela v levo stran prsi. Dobro pociljam na muho. Pok, pok—kot mlad žrebec se I jelen dvigne na zadnje noge in mi izgine izpred oči. Nabijem zopet puško in tečem na strel. ! Ti proklcta smola, ta me je namazal z njo. Pogledam na sled , v snegu—kri. V bližini poči en , strni 2—3—4 kedo pa strelja tako naglo? To ni lovska puška. Glas odmeva kot iz vojaške ka-' rabinke. Spomnim se na ofen-j živo pri Gorici. Tedaj se o-glasi naš Pepe: "Toni, teci naokoli, naokoli!" Nič ne vem, kam naj tečem na levo ali desno. Odločim se ter tečem v smer, kamor so padli streli. ' Kmalu zapazim Pepeta, ki teka
sem in tja po dolini ter spotoma stavi naboje v karabinko, nekaj korakov pred njim pa je jelen, ki se rine naprej na vse mogoče načine." Ko pridem bližje, vidim jelena s sprednjim koncem popolnoma na tleh, da-jsi je stal z zadnjimi nogami še ! pokonci.
I "Si videl. Toni, jaz sem že i zjutraj slutil, da bom streljal , danes, zato sem prosil ujca za • puško. Mogoče bi jelen ušel, , ako ne bi imel jaz karabinke.
"Pepe, daj mu še ene v glavo, da se ne bo mučil," mu pravim. "Jaz ga ne bom več streljal. Na, ti ga daj," mi ponudi karabinko. Jaz še danes ne morem pogruntati, zakaj ni hotel Pepe več streljati. Potem zatrobim na puškino cev, kličem skupaj. Kmalu se zberemo vsi skupaj ter žavlečemo ves plen k pogozdni cesti.
"Oče zakuri velik ogenj in se vsede poleg njega, rekoč: "Dobro srečo smo imeli danes, vsi ste še mladi, ampak tudi vsi fajn fantje. Sedaj pa greste lahko domov, jaz bom počakal voza."
Ko pridemo domov so mati povedali, da so vsi sosedje povpraševali Krnečiča, čemu na-prega konje na sv. Štefana dan in kam da gre. Krnečič je pa zvit raubšic, in jim je rekel, da nekaj konja ščiplje in da ga je treba spotiti.
"Tisti večer je moja mati nosila koline našim sosedom in pa žlahti. V vsaki hiši je rekla: "Bog ne daj, da bi komu povedali!" Ah, ti dobra mati—da ti be mogel imeti v bližini. Moj oče ne hodi več na jago, ker srne in jeleni so oblečeni v črne srajce. Stari učitelj je pa umrl. Mladi učitelj Šuligoj je pobegnil v Jugoslavijo. Uči o-troke slovenskih rudarjev v Trbovljah. Tam ima tudi močan mladinski pevski zbor "Slav-čki," po katerem mislim so posneti clevelandski Slavčki. Jaz pa se trudim za boljši obstoj življenja v tej zlati deželi, in še vedno ljubim lovski sport, če le imam kakšen nikel v žepu.
isfi
John Bukovnik
%)aš slil^ar
762 EAST ISSth STREET
ŽELI VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Frank Race
S\A) V KN SK A MLE K AR N A
1028 East 61st Street
Član Progresivne trgovske zveze.
Se priporočani vsem za naklonjenost v letu 1936


v preteklem letu smo vsem našim odjeinA vodno točno in vljudno postregli ob vsaki P Iskreno se zalivaljujemo vsem, ki ste nAin y kloiijeni v preteklosti ter se priporočamo tu bodoče.
Ko rabite mleko, smetano in druge delko, zlasti sedaj za praznike, obrnite se o kjer je vse prvovrstno.
Venflp hozične prazvilie in srečno Novo
vffpm }ia.^in od jemalcem in prijatelje^!
GLAVIČ BARBER
SLOVENSKA BEIVNICA
6506 St. Clair Avenue
iskreno se zalivaljujem vsem posetnikoiB^^ ^ je hriviiice za naklonjenost ter se priporo^^® " nanrei.
^ele
PjcUm vsem obisIcuvaJcem in prijatdjein
žične praznike in srečno Novo leto-
VKIJKO ZALOGU vsakovrstnih daril po cenah dobite v naši trgovini. Imamo tudi božična drevesca, 4 za 5c. Nove vrste lučko, ^ lOc seday po 5o in še več drugih stvari itna^®' -g dite in si oglejte našo zalogo. Se priporoča želimo vsem rojakom vesele božične pr8%)" srečno Novo leto!
BLATNIK'S
6304 St. Clair Avenue
Mr. in Mrs. FRANK
SUHADOLNI^
1196 Norwood Road
^flimn prav vesele hožirne praznike in sreč^'^^ vo leto vsem na.šim gostom in prijateljeff-
p'
« v* C1&
Pri nas postrežemo z dobrim pivom, sendviči)^ j rami, cigareti itd. Se priporočamo, da nas obi®
MR. IN MRS. J. FLAISMAN
6402 St. Clair Avenue
BEKR GARDEN


Najl)oljše pivo, liker in dober P' ''ujglc, l;itc' ob vsaki priliki. So priporočamo z* ® ■nom ])ii žolimo prav vesel Božič in sroc»®
leto vsem oltiskovalcem in prijateljem!
valcem m prijateljem!
FRANK A2MAN
6501 St. Clair Avenue
%
MESNICA

■ d"'
Pri nas dobilo vedno prvovrstno sveže ma sušeno meso. So priporočamo, da si za kosilo nabavite mesonino pri nas, ter boste zadovoljni.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto ^ vsem našim odjemalcem in prijateljeM^

o p r a v no s t
BOŽIČNA IZDAJA
CHRISTMAS EDITION
1935
IV. DRL. __ PART IV.
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY, (SOBOTA) DECEMBER 2], 1935
ŠTEVILKA (NUMBER) 300
Začetek, osnove in socialni pomen krščanstva
Nobena stvar v preteklosti|vlogo v krščanstvu, jo Ibroz d,*c
2 za onega, ki hoče razu-: ma ena najbolj revolucijonarnih sedanjost".	; doktrin, kar jih je kdaj culo člo-
veštvo. Ideja enega Boga sicer ni bila nova za Žide, toda Židje, ki so Boga (Jehovo) smatrali za nekakega svojega posebnega
REDNO začnemo z opisom postanka krščan-3—stva, je treba povdariti,
krščanstvo eno izmed, vein važnih pojav versko-fi- zaveznika so bili odločno proti
j	pujctv versKU-ii-
mudkja, kije darUo!t^i«nu	ki je oče vsdi
skušalo storiti za za-! %udi i" plemen, in bi bili torej tjj^nega (tedanjega sredozem-p'®' U"dje brez razlike otroci ali evropskega Človeka)! ^er ta nauk je stal v po-kar so si prizadevala slična'P°^"®"^ nasprotju z njihovo
. *nja na Vzhodu nekaj sto-! domnevo, da so Židje "izvoljeno poprej. (Temeljne ideje.	R™ski paganski im-
Je začel širiti v Indiji 500 ali' P^rij, ki je vladal vsemu teda-^ kt pred Kristusovim roj-1 njemu svetu, je nasprotoval kr-Siddattha Gautama, du-1 ščanstvu iz politično-ekonom-oče budizma, namreč sto-i®^^^ razlogov, kajti bal se je, I ^ Jako bHzu krščanstva.) To; da bi uresničenje Kristusovih ^ pravi, da je iskalo odgovor i naukov zrušilo njih posvetno o-"ganko sveta in uganko živ-! ^i je temeljila na suženj-Od pamtiveka si nam-l^tvu. To nam pojasnjuje so-J .človek stavi vprašanja:iKristusu in je svet, ki me obdaja, ka-iP^^njanje, kateremu so bili JG nastal, kam hiti kakšen i izpostavljeni skozi tristo let u-'^%gov smisel? '	- ■ - ■	_ - . .
sovraštvo in zaničevanje boga-[ kraljestvo. Lažje je kameli! delati, parasiti, ki bi bilo bo-tih, kajti on sam je bil tako I priti skozi uho šivanke kot pa | Ije, če bi jih ne bilo na svetu.
ubog, da ni iniel prostora, "kamor bi glavo položil."
Pojavil se je, potem ko je Rim podjarmil ves tedanji civilizirani svet, vključivši židovsko državo v Palestini, ki je bila Rimu podložna provinca. Rimska imperijalna oblast je vladala tam le v svrho tirjanja davkov, lokalne zadeve Judeje pa so opravljali duhovni židovske vere. Duhovni in bogati I vladajoči razredi Judeje so reducirali nekoč mogočno Židov-
bogatinu stopiti kraljestvo."
Ker je bil Jezus preprost delavec, je bilo naravno, da je branil razred, kateremu je pripadal. Učil je nauk človeškega bratstva, ki ni dopuščal, da bi mala peščica oblastnikov izkoriščala mase preprostega ljudstva. Zbral je okrog sebe krdelo učencev, kateite je učil svo-; jo doktrino življeiske filozofi-I je. Vsi njegovi učenci so bili j revni delavci, razen Matevža,
nebeško! Mnogo med njimi jih je, ki so navadni berači, ki zlorabljajo naša usmiljena srca. Ne, Bog
sko vero v navadno formalnost,
vv. . , . „ .'i ki je bil da vem tirjalec. Zato, hmavscmo in trgovino. Fan-i, - t
žeji so tempel Jehove spreme-
gati proti vladajočemu redu, je nastopal pred množicami na o-
- o-, oiiusei In pa■ "Za-1 ^®nci Kristusa v Palestini m sem tu, kaj pomeni moje širom tedanjega rimskega im-
in življenje ostalih Perija.
■ I'o se pravi, da človeški; Zgodovinski iakt je, da so ' i^.'^^P'^Gstano stremi po tem, j kristjani omenjene dobe širili
ker je Jezus učil ^oj pozitivni
... . v . .	. , . , .sistem	moralne filozofije; zato,
mil v trzmco m menjalnico de-., .	, , .	. , ,
-r . T	v , .iker je	brezobzirno napadal ob-
narja. Ko je Jezus začel pridi-1 ,	. ■ <. t ^ •
,stoječi	socialni sistem Judeje;
■ zato, ker je bil agitator, ki je
, , , .	i žigosal obstoječe institucije—
balah jezer, na uhcah m voga.^„^	tega radoga, da je
hh, vbasih pa tud, v sinagogah..	obsojen na smrt na
Jezus je ?.:irosa! farizeje,	Jezus je bil usmreen
kor se je imenovala vladajoča. zločinec pod tedanjim zako-židovska sekta, radi njih okrut-; zaradi svojih radikalnih nosti, hinavščine in pohlepno- naukov. Po njegovi smrti so
iznašel tisti vsesplošni in princip, ki naj bi vse, kar se godi v člo-iaos	človeka, ki bi iz
a in zmešnjave naredil red
tal(	in da bi torej na
način človek zapopadel raz-^ /^ed seboj in vesoljstvom s^be^- ^ postal vladar samega j ^sega, kar ga obdaja.
* D ir • * * *
[ki ip božjega kraljestva,
. poglavitni nauk Kristusa,
komunistične doktrine in tudi dejansko živeli kot komunisti, to se pravi da so priznavali skupno (kolektivno) lastništvo, ne pa zasebnega (privatnega) lastništva.
Fragmentarna zgodovina nam pove, da je bil Jezus rojen v hlevu, da je zrastel v hiši, kjer je vladala beda, da je delal kot tesar, in da ko je spolnil trideseto leto, je začel učiti ekonomske nauke, ki so mu pridobili lju
sti, primerjajoč jih pobeljenim grobovom, ki so lepi na zunaj, znotraj pa polni gnilobe. Nasprotoval je celemu sistemu profita, obresti in mezd, ki je
apostoli nadaljevali z širjenjem Jezusovih komunističnih naukov. Tako čitamo v četrtem poglavju "Dejanj apostolov": "Množica teh pa, ki so sprejeli prevladoval tedaj, ter je z ne- j vero, je bila enega srca in štetimi prispodobami kazal na; enega duha; tudi nihče ni govo krivičnost tega sistema. Ko ga j da je kaj njegovega od te
je neki bogat mladenič vprašal, kaj naj stori, da mu bo lahko sledil, mu je rekel: "Prodaj vse, kar imaš in razdeli med uboge." In ko je mladenič ža-
joča sila in edini civilizujoči vpliv med belim človeštvom. Krščanski samostani, katerih notranja organizacija nas do današnjega dneva spominja na
ne ljubi reve že v, ker če bi jih prvotni krščanski ideal kolekti-Ijubil, bi jim pomagal."	vizma, niso bili v srednjem ve-
Na te ugovore je cerkveni oče Krizostum odgovoril: "Vi pravite, da reveži ne delajo, ampak ali vi sami delate? Ali ne uživate v brezdelju dobrin, ki ste jih krivično podedovali? Ali ne izkoriščate dela drugih, medtem ko vi lenobe uživate sadove njih uboštva ?"
Bila pa je še ena doktrina zgodnjih kristjanov, ki je vzbujala srd in sovraštvo paganov in civilnih oblasti rimskega imperija, namreč vojno so kristjani smatrali za greh in zločin v očeh božjih, kar je seveda popolnoma logično, če pomislimo, da so zgodnji kristjani ne samo verjeli, da so vsi ljudje otroci božji, temveč so po tem nauku tudi živeli.
Nova vera se je hitro širila in koncem tretjega stoletja je objela že skoro vse pokrajine tedanjega rimskega imperija. Prvi rimski cesar, ki je spoznal v kristjanstvu veliko moralno silo, od katere je upal, da zaustavi razpadanje imperija, je bil Konstantnin Veliki, ki je izjavil, da se mu je tekom neke
človeške družbe, čutila ogroženo. Navzlic vsej opoziciji pa je znanost korakala naprej in ustvarila čudeže, o katerih se človeštvu nekoč niti sanjalo ni. To je vzrok, da je krščanstvo izgubilo mnogo svojega nekdanjega vpliva. Danes cerkev več ne nasprotuje znanosti na poljih fizične vede, toda baš ta veda s svojo mehanično pro-' dukcijo je rodila čisto nov soci-
ku le izraz fanatičnega verske- j alno-ekonomski položaj, ki o-ga dogmatizma in bigotstva, i groža obstoječi gospodarski temveč bili so tudi edini pro-j ^ed, temelječ na privatnem last-stor, kjer se je gojilo umetnost i ništvu produkcijskih sredstev.
in čuvalo ostanke že umrlih ci-
Tako je nastal oster konflikt v
vilizacij in kultur.^ Vsa civili-; obstoječi družbi. Cerkev je vr-
zacija belega človeštva nosi pečat krščanstva in je boljša zaradi tega.
Tekom zadnjih par stoletij se vrši med organiziranim verstvom in znanostjo oster boj, ki je brez potrebe ustvaril vtis, da med vero in znanostjo obstoji nepremostljiv prepad. To se je zgodilo, ker- se je cerkev, ki je bila vajena imeti monopol nad Vsem dejanjem in nehanjem
gla ves svoj vpliv proti reorganizaciji obstoječega ekonomskega sistema in za ohranitev starih družabnih oblik. Danes, ko je človek podjarmil sile prirode, je prvič v zgodovini človeštva mogoče praktično uresničenje krščanstva, in ironičen parak-dos je pač, da ravno ona verska organizacija, katere duševni oče je bil Kristus, v imenu
(Dalje nc 2. st-.

ga, kar je imel, temveč vse jim
je bilo skupno. Ni ga bilo nam-	bitke pred Rimom na nebu pri-j reč ubožca med njimi: kajti ko- kazal križ z napisom v gršči-M likor jih je bilo, ki so imeli hi- ni: "V tem znamenju boš zma-iše, ti so jih prodajali, in so pri- gal." To je bilo 1. 312. Od te-|
'^es igra tako majhno bežen in spoštovanje revnih, ter .dajo bogastvo, prišli v nebeško
lostno odšel, je Jezus rekel: | n^šali izkupiček tega, kar so daj naprej je preganjanje kri-"Kako težko bodo oni, ki pose- —-•-------.. ^ ^ J. ^ ^ J J
P
OZOR ZIMA JE TUKAJ
edaj je čas, da uredite vaš avtomobil za zimo. Poglejte va-stare tajerje če so gladki in obrabljeni—pazite se ker po-so splozke ceste. To, kar vaš avtomobil rabi, so
ker so eni izmed najboljših na trgu in tudi "grip" i-da vam ne drsi avto. Mi vam dobro plačamo za vaše tajerje.
Du PONT ALCOHOL SUPER PYRO ANTI FREEZ zimsko olje (Zero Oil) EVEREADY PRESTONE
HOT WATER HEATER
Za majhno odškodnino vam ga notri postavimo. VAM PREIŠČEMO VAŠE "SPARK PLUGS"
prodali in pokladali apostolom stjanov popolnoma prenehalo, pred noge: in oddelilo ?e je vsa-1 Leta 325 se je vršil v Nice ji v kemu, kar je potrebeviu. ' j Mali Aziji prvi zbor krščanske Tu imairc v novem testamen- cerkve, ki je proglasil krščan-Itu samen.	o radikalnem	za državno vero ter dolo-
značaju kolektivne družbe Kri-l nedeljo kot dan počitka, j stusovih učencev, ki je trajala, Koristantin, ki se je sicer šele i tri stoletja, tekom katerih je naj^^ smrtni postelji (leta 337) I tisoče kristjanov, sledeč svoje- ^al krstiti, je predsedoval cerk-11 mu učitelju, z življenjem plača-, venemu zboru, ter sploh izva-: lo za svoje prepričanje, dokler mogočen vpliv nad organi-:' ni kristjanstvo postalo državna racijo cerkve. Razume se, da i vera rimskega cesarstva.	I Je cerkev pod temi okolščinami
I Pavel, ki je bil največji in omilila svoje nauke, in pod najuspešnejši propagator krist-i^Plivom Konstantina se je za-
sejalo v kristjanstvo tudi mnogo starih paganskih idej. Tako se je zgodilo, da je kristjanstvo izgubilo svoj prvotni revoluci-jonarni značaj. Da bi se pridobilo podporo bogatih in mogočnih, je Konstantin skupno z Ni-cejskim cerkvenim zborom, ki ga je on sklical, omilil prvotne krščanske doktrine proti bogastvu in vojni, ter s tem upo-j stavil nekakšno korumpirano kristjanstvo—kristjanstvo Konstantina Velikega, bolj kot pa kristjanstvo Jezusa Kristusa. Cerkev je postala mogočna in bogata in je kmalu prav tako
JOHN METELKD, 0. D.
PREIŠČEMO DOLOČIMO OČALA Vfipm prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in, srečno Novo leto!
6417 St. Clair Avenue, v S. N. D.
janstva, je smatral bogatine za ! parasite. On je rekel: "Kdor '; ne dela, naj tudi ne je." Za a-:! postoli so prišli "cerkveni o-[ čet je," ki so nadaljevali s šir-I, jenjem kolektivističnih idej. .Tekom te dobe je kristjanstvo postala vera revežev sirom rimskega cesarstva, medtem ko so se bogatini še nadalje trdovratno oklepali paganskih idej. Verski boj se je spremenil v gospodarski boj ter povečal sovraštvo med bogatimi in rev-I nimi. Glasom zgodnjih krščan-iskih idej je bil pohlep po bo-I gastvu največji gre^i in zlo-
ZASTONJ
—baterijo in "battery cables" sčistimo.
"Spark Plugs" čistimo in baterije chargamo za majhno odškodnino.
^Stavite se pri nas preje ko greste kam drugam in vjDrašajte po cenah. Mi vam na razpolago. Kadar kaj kupite pri nas, vprašajte za prihranjena tedenska odplačila. Blago in delo garantirano.
Century Tire Service
Janis 15805 WATERLOO ROAD J. Dovgan
EDINA SLOVENSKA TRGOVINA TE VRSTE
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem.
čin. Oderuštvo — posojevanje; kruto preganjala one, ki ji ni-denarja na obresti — je bilo, so hoteli slediti, kakor so nekoč kristjanom strogo prepovedano, j pagani preganjali prve kristja-
Tertulijan je rekel: "Mi vse j ne.
skupno lastujemo razen žensk." i	* * *
Justinijan je rekel: "Mi nosimo| Ako se je krščantvo v svoj s seboj vse, kar posedamo, in!prvotni revolucijonarni obliki delimo vse z reveži." Avguštin! izjalovilo, pa s tem ni rečeno je rekel: "Privatno lastništvo I da ni izvršilo ogromne moral izvira iz oderuštva . . . Lastni- ne funkcije v preporodu člove-
na ni naravna pravica, temveč pozitivna pravica, temelječa samo na civilni oblasti." Jero-mij je rekel: "Bogastvo je vedno posledica tatvine, katero je
štva. Podleglo je pač, ker takratni ekonomski ustroj ni nudil pogojev za praktično uresničenje idealnega krščanstva. Lahko bi morda celo rekli, da
izvršil, če ne sedanji lastnik, pa i so interesi civilizacije zahtevali, njegovi predniki." Ambrož je}da se je prvotno krščanstvo izrekel: "Zemlja je bila dana bo-j jalovilo. Družba, v kateri se je gatim in revnim, da jo skupno ustvarjalo vse bogastvo edino
rabijo. Privatna lastnina izvira iz sleparske prilastitve."
Bogatini tistega časa so se zagovarjali približno ravno tako kot današnji zagovorniki "žilavega individualizma." Rekli so: "Reveži pač boljšega ne za-
z ročnim delom, ni bila zrela zaj uspešno kolektivno organizacijo človeštva. Treba je tudi priznati, da je bilo krščanstvo, da-si pokvarjeno in izmaličeno, skozi dolga stoletja, ko so barbarska plemena iz Azije po-
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želijo vsem ter se toplo priporočajo za naklonjenost v lotu 1936 sledeči
čevljarji:
FRANK DACAR
17308 Grovewood Ave.
JOHN iABRENIA
924 East 222nd Street
FRANK ilARZLIKAR
16209 St. Clair Avenue
FRANK MARZLIKAR, JR.
683 East 200th Street
ANDREW OGRIN
18508 Shawnee Avenue
MICHAEL UREK
18613 St. Clair Avenue
MATH ZABUKOVEC
16817 Waterloo Road
ANTON ZUPANČIČ
576 East 152nd Street
služijo. To so lenuhi, ki nočejo plavljala Evropo, edina združu-
il

gfraa 2"
ENAKOPRAVNOST
21. (lecemb"ra,'193^
vsi bratje in da je Bog vsej ljudi, bo lahko pos dejstvo.	,
rabljeni sledeči	. i «w-
H. G. Welle: The O* (
selni razvoj evropskega
Priporočila za darila za moške
No. 1—MANHATTAN SRAJCE (Full Cut)
Velika izbera krasnih vzorcev—tudi mnogo belih srajc.
No. 2—SUPERBA
Na ducate bogatili importiranih svilenih kravat. Plaids—Wools.
No. 3—ROBCI
By Manhattan — Pure Linens — initials. No. 4—MUFFLERJI
Svileni — praznični. Volneni — za sport. No. 5—HICKOK
"Belt and Buckle" seli v lepih zavojih.
No. 6—ROBES
Flanelasto in svilene. iModre — temno rdeče in rjave barve. .
Frank. Selaj
Jrgovina z moško opravo
6205 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
POSEBNOST! Cene na deških in moških vrh-_njih suknjah so zelo znižane_
Vesele hozične prazmhe in srečno Novo leto želimo vsem naSim odjemalcem in prijateljem!
ANTON BARAGA
15322 Waterloo Road
BONDED WINERY NO. 113
Imam jjoljio zalogo legalnega vina, dobro pristno kapljico ter se priporočam za nakup tako društvom in posameznikom.
PETER USAY
783 East 185th Street
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
Imamo polno zalogo vsakovrstnega blaga %a moško, ženske in otroke. Se priporočamo vsem za naklonjenost v letu 1936.
Vesela božič)ie praznike in srectw Noh-o leto selimo vsem našim odjemalcem in prijateljem!
KOLENC SHOE REPAIRING
4642 West 130tlvStreet
Želimo prav vesele bazične praznike in, srečno Novo leto vsem našim prijateljem in odjemalcem!
Popravljamo vsakovrstne čevlje. Dclo je točno in v vaše zadovoljstvo. Nizke cene. Se priporočamo!
MR. IN MRS. JOHN RENKO
955 East 76th Street
SLAŠČICA RXA
Vesele božične praznike in, srečno Novo leto želimo vse/m odjemalcon in prijateljem! Se priporočamo, da nas obiščete. Imamo vsakovrstne slaščice, cigare, cigarete, tobak in nekoliko grocer i je. Postregli vam bomo najboljše.
Božični večer v ^ozdu
I'rac veavlc buiu'uc, ijrazuikc in arcčno Noou lato
/oli
ROOSEVELT CAPE
l,OUIS ItOY'rZ, lastnik 524 East 200th Street
I'l'i luifs (lol)il(! vcdiio dobro sveži' pivo Uii' okusna si'udvit'c. Se pi'ijxtrcx'iinio vsem za luiklouji^iiusl.
GEORGE KOVAČIČ
P.UIVNI(\\
6214 St. Clair Avenue
Ziiimu jirui' vtacla hoSičnc prar^iijkr in s^rčiio Nu-ro letu Dticiii ijosetnikooi naše brivnicc. in prijateljem!
Zahvaljujumo so za imkloiijuaout v pruteklem ^ letu I ur se priporočamo vsem tudi za v bodočo. Do- M bra iu točna postrežba!	M
JE JE LEPŠE kot v gozdu na božični večer?! Vse je naravno, čisto nebo kot kristal, lepi beli sneg, katerega nam narava da, zrak oster, tenki veter piha čez o-bleko in meso, prav do kosti te niarsikaterikrat pretrese. Privadiš se vsem, ne čutiš mraza, segreješ se od dela ko sekaš drevje, žagaš istega v krle ir drva, katera potrebujejo za og Ije. Akoravno je drvar v go zdu utrujen in izmučen, vseenc ga nekaj presune, ko se bližajc gotovi prazniki. Božič je eder najstarejših praznikov, ki g:, spoštujejo, skoro bi rekel, vs narodi. Ni cerkva po gozdu da bi jih obiskovali takozvan lumberžeki da bi šli k polnočni ci, pa vseeno se spominjamo le pih zvonov v stari domovini krasnih božičnih večerov, kate re smo prebili še kot otroci po leg svojih starišev. Krasno je bilo potovanje k polnočnici ako smo bili oddaljeni od farne cerkve. Veselili smo se nekaj, kar sami ne vemo kaj. Oznanjeval; so nam prihod Krista, molitve in drugo. Vse nekaj drugeg? je v Ameriki. Otroci se vesele Božiča zato, da bodo nekaj dobili. 'Santa Claus' je tisti, tu v novi domovini, ki ga otroci pričakujejo. Veselijo se ga že mesece v naprej, dneve štejejo ke-daj pride čas, da bo mati postavila božično drevesce, okinčala ga z raznimi kinči, električnimi lučkami in nazadnje kedaj pridejo razni zavitki pod dreve-scom, v katerih je gotovo dar enemu ali drugemu. In kaj se mi starejši veselimo drugo kot da smo leto skoro dokončali ter zaznamovali en križ več čez pleča, kateri nas teži v bodočem letu. Vprašujemo se kaj imamo od vsega trpljenja, od vsega gorja, katerega smo prestali do Božiča. Nič drugo kot leto starejši smo in tako tečejo dnevi, meseci in leta, mi se pa staramo in bližamo grobu. Spomini pa vseeno ostajajo, dobri in slabi. Spominjamo se vseh božičev in praznikov preteklih v našem bornem življenju.
Spomnil sem se Božiča pred 20 leti, tam gori na severnem Michiganu v sredi gozda. Bila je drvarska naselbina, dva Slovenca z družinami, štiri družine Indijancev, ona družina Francozov ter dva pečlarja Bob in John, doma iz države Kentucky. Bob je bil oženjen ter je imel farmo v Kentucky, poleti je delal na farmi, pozimi pa je hcdil po šumah, da je nekaj dolarjev prihranil za semena, katera je potreboval spomladi. John jo bil samec, oziroma vdovec. Ne vem ali je imel kaj družine ali ne, videti je bil bolj skrit, potuhnjen, neodkrit, do-čim je bil Bob prijazen in pri kupljiv človek. Imel je sina, ki je študiral. Sin je bil okrog 22 let star, visoke postave in pravi gentleman. Prišel je za Božič obiskati svojega očeta, gledati kako se je mož trudi! v snegu do pasa, v mrazu, da je vse pokalo, a on ni čutil mraza, vse bi stoiil samo, da vidi sina srečnega in da bi enkrat v resnici postal doktor, za kar jo študiral. Še štiri leta in šola bi bila končana, ali denarja je zmanjkalo. Prišel je do očeta, zato da bi mu kaj denarja dal za podaljšanje šolnine. Kako mu bo oče dal, ker zaslužil jo
Piše WILLIAM CANDON
pravila malo božično drevesce ter v krogu svoje družince tiho in mirno praznovala božični večer. Žena je nakupila nekaj potrebne obleke za otroke in za naju ter nekoliko kinča za drevesce. Popoldne grem in odsekam malo smrekico, napravim stojalo, seveda prav po gozdarsko, postavim drevesce v kot in žena ga prične krasiti, otroci /si veseli skakali sem in tja ter je veselili prihoda Miklavža, o-ziroma daril. Prišel je večer, nraz je bil, da je vse naokrog pokalo kot da Turki prihajajo. Mesec je na nebu sijal, ker je jilo nebo čisto kot zrcalo, obse-/ano z neštevilnimi zvezdami je iilo svetlo zunaj kot podnevi, tu in tam se sliši pokanje dre-i'es, tam skovikanje sove, v daljavi tuljenje volkov, brsketa-nje srn in tako naprej. Vse je bilo nekako čudno, kot da bi v resnici oznanjevala narava pri-icd in rojstvo Krista; še krava je mukala tisti večer, ko ni bila njena navada tega. Vedel sem, da sem ji dal jesti in vodo za piti, grem vseeno pogledat v hlev kaj je. Vprašam, kaj hočeš, Basi? Tako ji je bilo ime. Odgovori mi z mukom, malo jo pogladim, s svetilko v roki se spodtaknem v neko desko in u-darim po steni, na drugi strani stene sem pa imel nekaj kokoši. šment to je bil dirindaj, še kokoši so začele kokodakati. Grem ven, zaprem hlev in polagoma nastane tišina. Streljaj naprej je bila mala kempa, kjer sta se pečljala gori omenjena Kentuckyja. Slišal sem zamolklo petje. Grem v svojo hišico ali kolibo, rečem ženi "Pečlar-ji so veseli," nakar mi reče, "Le zakleni pa ugasni v kuhinji, gremo v drugo sobo k drevesu, bova darila razdelila."
Otroci so komaj čakali. Kar prižge mati luč ter prične klicati imena, vsak ta svoje dobi. Ravno dobro razdeli, ko se zasliši zunaj vpitje. Skočim k oknu ter zapazim pri pečlarjih vfata njih kolibe odprta. Žena reče, kar ,pusti jih na miru. Res tako storim, čez kakih 15 minut pa prileti iz sobe Bob na moja vrata trkat ter prosi "Please, please open the door." Nič se ne oglasimo. Mislila sva z ženo, da je pijan, ker pa le ni minilo prošnje v kraju, stopim K vratom ter vprašam, kaj hočeš; kar pravi "Pomagajte mojemu sinu, samo njega spravite na gorko in rešite ga če morete, da tu ne izkrvavi in pogine od vsega hudega. Rečem, "Dobro, samo sinu dovolim notri in nobenemu drugemu." Gre fo sina ter ga oprtega pripeljeta on in neki Indijanec. Sin, ves bled in prepaden, prosi prvo vode, ko zapazim, da je ves krvav. Pogledam in vidim, da ima palec na desni roki odsekan proč. kaj storiti? Imela sva obveze in nekaj zdravil, storila sva ga spravila na najino poste-je bil enkrat omit in obvezan jo padel v nezavest. Za malo časa sva ga spravila na njino posteljo, nato pa zagledam, da je vse v fjvetlobi in vidim, da šenda pečiarska gori, Bob pa s puško išče napadalca Johna. Šel sera bližje, da bi pogasili ogenj in posričilo se nam jo, da smo ga zadušili, tako da je samo pod zgorel, ker se je peč prevrnila, ko CO se sukali semintja. Šel sem okrog šonde z lučjo ko do-
to zapazi sin hoče z roko preprečiti smrt svojega očeta, pri čemur mu odleti palec, John pa je nato pobegnil neznano kam. Drugi dan je bližnji farmer s konji odpeljal sina v bolnišnico in oče je šel ž njim brez vsakih poškodb. Od tistega časa nisem videl nobenega več. Iz mirnega božičnega večera je bil prav razburljiv. To je bilo leta 1915. Obenem je bilo prve in zadnjo božično drevo v gozdu. Sklenil sem še tisti večer, da ko pride pomlad, ven med svet v mesto, kjer so ljudje, kjer je delo vsaj nekoliko podobno človeku. Želja je bila iti nazaj v Cleveland.
Prišla je pomlad, prišel je maj in hajd na vlak s trebuhom za kruhom. Mesto tihega, mirnega božičnega večera, katere ga sva z mojo družico želela, sva imela bolnišnico in polno skrbi ali bova pravilno obvezala ali bo ozdravil ali ne; rojile so misli po glavi, vsakovrstne, kot da bi bil sam kriv težkega slučaja. Bil je Božič, kateri mi ostane za vedno v spominu.
Tudi potem, ko človek posta-! ne gospodarsko svoboden, bo še j vse polno vprašanj in proble- j mov, ki bodo čakali ne samo; znanstvenika, temveč tudi mi-i sleca. Takrat bodo pravzaprav: šele dani pogoji za razmah človeškega duha v sfere, o katerih danes niti sanjati ne moremo nauk Kristusa,
STAROST ■
Vsakdo izmed nas je osup-njen, kadar prvič sliši, da se ga imenuje starega. Oliver Wendell Holmes.
ZAČETEK, OSNOVE IN
smo
slabo, kar mu je ostalo je pa bi m nož dolg kot aablja, ves
poslal družini; pozabil pa tudi ni aain sebe. Kadar je bila 'i)e-
krvav ležati zadaj za šendo v snegu. To je bil nož, s katerim
da,' si je privoščil par kvartuv je John odsekal prst sinu. Bob žganja, kev v Kentucky ga t ako I in John sta se prepirala radi radi pijejo kot Irci. Par dni par centov, se Veda, prepiral se pred božičem je oila peda; vse je šnops, sin, ki je bil navzoč, je šlo v mesto, eni po razni po- j ju je miril. Beseda je besedo trebščine, drugi pa največ za i prinesla tako dolgo, da je po-pijačo. Dan pred božičem je ital pretep med Bobom in bilo že vse židane volje. Midva'Johnom. John je pograbil nož, z ženo sva sklenila, da bova na- da bo Boba čez glavo usekal, ko
KRŠČANSTVA
(Dalje iz 1. str.)
krščanstva vodi boj proti ko-lektivistični organizaciji človeške družbe. Jasno je, da tisti, ki danes propagirajo kolektivno lastništvo produkcijskih sredstev, ne stoje le na braniku civilizacije in kulture, temveč da obenem tudi delajo za uresničenje idealov prvotnega krščanstva, bodisi da se tega zavedajo ali ne, bodisi da to priznavajo ali ne. že dejstvo, da je danes, ko je moderna znanost ustvarila vse pogoje, da se narode sveta reši vsaj skrbi za njihov mate-rijalni obstoj, na milijone ljudi na svetu lačnih, samo na sebi dokazuje, da je sistem privatnega lastništva in gospodarskega liberalizma preživel svoj čas, in da več ne služi napredku, temveč da je postal cokla vsakega napredka.
Tu se ne gre samo za mate-rijalno blagostanje, ki ni cilj sam na sebi, temveč gre se predvsem za rast civilizacije in kulture, za razvoj duševnega življenja, ki je vedno omogočeno le v toliko, v kolikor se človek oprošča skrbi za svoj gmotni obstoj. Zdelo bi se, da današnja doba nudi zlato priliko za popolno uveljavljenje zlasti katoliškemu delu krščanstva, ki je od početka obsojal gospodarski liberalizem, ki je bil predhodnik modernega kapitalizma. Boj med Rimom in Moskvo n? potreben, ako je Krščanstvo sposobno izvršiti svojo zgodovinsko nalogo. Cerkev je že i priznala, da ni vzioka za boj ; med vero in fizično znanostjo. I Zakaj ne bi šla korak naprej ter j tudi priznala, da ni vzroka za I konflikt med vero in socialnoekonomsko znanostjo? Kapita-: listični sistem gospodarstva je I danes vsepovsod v razkroju, j Njegovi desperatni poizkusi, da se s silo in terorizmom (faši-: zem) reši propada, grozi vreči I človeštvo v strašno vojno, ki utegne uničiti civilizacijo in I pahniti sevt v nov vek barbarizma. Krščanstvo ne bi smelo I biti nevtralno ali celo sovražno i napram silam, ki skušajo preprečiti to katastrofo. Ako bo borba za novo svobodo izvo-; jcvana proti volji krščanstva, ; utegne biti to usodno zanj.
u

Naj cenjeni odjemalci in prijatelji_	.g.
naša prisrčna voščila za vesel Božič in iskreiio Ijo, da bi vam dala bodočnost vse, kar iin^^
aibolj'
111
šega v sebi za leto 1936.
Se vam zalivaljiijeiiio %a \ ašo _ _ se vam priporočamo za v bodoče. To želimo lin našega mlekarskega podjetja, kot razvaževalci mleka.
lastniki
KAOE IN SINOVI, J.ASTNlKl
1083 East 68th Street.-HEnd. 492^
'MILK FROM APPROVED
HOtEVAR'S BEAUTY SII0
6411 St. Clair Avenue-HEnd. 52^ I
žel'])'"
\\sem našim poseliiicaiii in j)rijatel.|('iO vesele božične praznike in srečno Navo	^
ročamo se ženam in dekletom za na k Ion	srf
VESEL BOŽIČ! SREČNO NOVO
•	Š
1 še na mnoga lela, polna zadovoljstva J"	*
ler SREČE ZA. VAS!	|
THE KRICHMAN & PERUSE'^ FURNITURE CO.
BEN FRANKLIN 5 AND 1® I CENT STORE 15428 Waterloo Road
ANTON NOVAK
6218 St. Clair Avenue
I'EK AR1.L\
I'cse/e buziciw praznike hi sre.čtio Sovo
r.sciii!	,
Se priporočamo, da naročite pi'cix'o pi'


hrabra, 1935

Stnffi 3
o GOJITVI PETJA IN GLASBE MED NAMIlI
1914
1935
^aj^naiiilo in nalivala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta smrt tako nenadoma ugrabila iz naše srede ter nas ie za vedno zapustil naš ljubljeni, nepozabni sin in brat
^rafear
in sicer v cvetoči mJadeniški dobi, star šele 21 let. Blagopokojnik je bil rojen 23. maja 1914 leta v Clevelandu. Zbolel je 23. novembra, umrl pa je dne 24. novembra ter ie bil pogreb na Zahvalni dan, 28. novembra, iz hiše žalosti v cerkev sv. Marije na Holmes Ave. ter od tam na sv. Pavla pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili h krsti dragega pokojnika tako krasne vence. Ta dokaz spoštovanja napram pokojniku nam je bil v veliko tolažRo v dneh žalosti. Želimo se zahvaliti sledečim:
Mr. in Mrs. Accetto, Mr. Matt Zadnikar in družini, iz Girard, Ohio, Mr. in Mrs. Bobnar in družini, Mr. in Mrs. Anthony Laurich Jr., Mr. in Mrs. Anton Laurich Sr.^ Dr. in Mrs. Wm. J. Lausche, Mr. in Mrs. Janžič in družini, Mr. in Mrs. Menley in družini, Mr. in Mrs. Lukačko, Mr. in Mrs. Kocjančič in družini iz Erie, Pa., Mr. in Mrs. Prijatelj in družini iz Conneaut, Ohio, Mr. Eddie Marolt, Mr. in Mrs. J. Terškan, Mr. in Mrs. J. Peterka, Mr. in Mrs. F. Kovach in družini, Mrs. Barbara Baron m Pete Welling, Mrs. Mary Mehle Otoničar, soprogu in družini, Mrs. Ktulich in družini, Mr. in Mrs. Sezun in družini, Mr. Frank Novak, Mrs. Shusters, Mr. Frolich, Mr. in Mrs. Joseph Sersen, Shore Tavern, dekletom R. C. A Nela Park, General Electric-Pitney Glass Girls, A. in B. Shift, Mrs. Štru-kel, sosedom in prijateljem, društvu Blejsko Jezero, št. 27 SDZ.
Dalje hvala vsem za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duši pokojnika. Hvala s edečim: Mrs. Otoničar, Mr. in Mrs. Matt Sezun, Mr. in Mrs. William Cercek, Mr. in Mrs. L. M. Miller, Mr. John F. Zortz, Lorain, Ohio, Mrs. A Fink, Mrs. Klemenčič in družini, Mrs. Mary Bačnik, Mr. in Mrs. Jack PJemel, Mr. in Mrs. Albert Duša^ Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs;. Frank Mullec, Mr. Pat Monacelli, Rev. Victor J. Vi-rant, Mr. in Mrs. Joan Accetto, Mrs. Julia Struna, Mrs. Josephine Modic in Jim Patton, Mrs. Antonija Woglesh, Mr. in Mrs. Anthony Laurich Jr., Mr. in Mrs. Peck, Mr. John Novach, Mr. John Champa, Mrs. Pat Monacelli.
Najlepša hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo. Hvala sledečjm: Mr. Harry Wrkman, Mr. Delling, Mr. J. Bohince, Mr. J. Demberio, Mr. Ted Clementz, Mr. J. Fink, Mr. J. Infalvi, Mr. F. Dambrick, Mr. J. Justin, Mr. J. Lesjak, Mr. Ch. štrukel, Mr. J. Gehrung, Mr. F. Kovach, Mr. Spik, Mr. J. Peterka, Mr. J. Polance, Mr. Fink, Mr. E. M. Car, Mr. A. T( msic, Mr. S. Kotman, Mrs. J. Dolence, Mr. Camarra, Mrs. Sezun, Mr. Boinbich, Mr. Wellings, Mr. Torkar, Mr. Urbanich in Mr. Pianinšek.
Dalje hvala vsem, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškem o-dru, kakor tudi onim, ki so ga spremili na zadnji njegovi zemeljski poti.
Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto ter prijateljem-tovarišem za častno stražo.
Dalje hvala čst. g. Virantu za opravljene pogrebne obrede ter ganljiv govor
Hvala Joseph Žele pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb.
Posebno zahvalo naj sprejmejo Mr. Anthony Laurich Jr., Mr. in Mrs. Peterka, Mrs. Shusters, Mr. Frolich, Mr. in Mrs. Accetto, Mr. Eddy Marolt, Mrs. J. Dolence, za vso pomoč in tolažbo v dneh žalosti, in ker so culi pri njemu ko je ležal na mrtvaškem odru.
Ako se je ime katerega po pomoti izpustilo, prosimo, da oprosti ter se mu isto najlepše zahvalimo.
Nepopisna žalost se je naselila v naših srcih radi te nenadne izgube. Kaša srca so polna tuge in naše oči polne grenkih solz, saj nimamo več Tebe, dragi ljubljeni sin in brat, katerega smo tako ljubUi. Bil si nam dober in ljubeč in Tvoja izguba je nenadomestljiva. Počivaj mimo in pokojno v naročju matere zemlje, dokler se ne združimo enkrat vsi na kraju večnega miru in blaženstva.
Solza pada še nešteta tužno bije nam srce.
Smrt pobrala nam je Tebe našo nado, naše vse.
Ni še mesec dni poteklo kar si Ti zapustil nas Vedno pa. spomin ostal bo v naših srcih večni čas.
Žalujoči ostali:
JOHN in FRANCES, oče in mati; FRANK, brat;
ALICE, poročena LAURICH in FRANCES, sestri.
Cleveland, Ohio, %1. flecembra, 1935.
Pisp JOHN FILTPTč (Cleveland, Ohio)
|g-a A SMO Slovenci zdrav, I ■ I žilav in vesel prepeva-joč narod, je veliko do-Ikazov. že mati nam poje ob zibelki. Kmetiška mati, naslonjena čez zibelko, uspava svojega malčka in poje: Aja tuta-ja, ki v zibki nagaja . . . Otroci v šolah, pastirji na pašnikih, perice ob potokih, žanjice na poljih v zlatem klasju, terice ob sušilnih jamah—vse rado poje in izraža čustvo svoje vesele 1 duše.
Kako lepo je bilo poslušati I petje kmetiških fantov na vasi! Nekdo je zavriskal in fan-
tje so lezli skupaj kot ščurki na svojem zbirališču. Po kratkem pogovoru je že donela pesem za pesmijo. Potem so se prijeli čez rame štirje pa štirje skupaj, in šli počasi skozi vas, prepevajoč lepe pesmi. Lepo je bilo slišati pesem v jasni tihi noči; vse je počivalo, le pesem je še odmevala, polagoma izginjala in končno umrla v dalja vi.
To je bil nekakšen kmetiški koncert. Fantje iz nekaterih vasi so bili dobri pevci in kako imenitno so vam znali zapeti naše domače narodne pesmi Kako čarobno je vplivalo fantovsko petje v tihi noči! Marsikatero dekle je stalo ob oknu v luninem svitu in poslušalo svojega fanta, čigar glas je spoznala izmed vseh drugih. In ko so se napeli, so seveda šli vaso-vat k svojim ljubicam, nekateri do ranega jutra.
V spominu nam je še, kako veselo je, kadar se fantje peljejo po balo. Voz lepo okrašen s smrekami in baližom, fantje praznično oblečeni stoje na vozu in pojo. Med peketanjem konjskih kopit in ropotom koles vriska pesem, da kar kipi v človeku. Vse poje!
Umetna glasba ni uspevala med našim ljudstvom. Kdo bi se učil tiste note, tiste kljuke, ki so vse enake. To je pretežko. Sicer pa tudi ni bilo prilike za tako učenje. In vendar v notah se pišejo cele povesti in dogodki kakor s črkami abecede. Kakor se more človek učiti brati tiskane in pisane besede, tako se mora učiti brati note, da postane godbenik in dovr 3en pevec. Pri teoriji glasbe oa pride še tehnika in glas. Da je to jako težko, priča to, da človek nikoli ne zna vsega in dober glasbenik se mora vež-bati vsak dan in vse življenje in nikoli ni predober.
Kakšni so naši pevski zbori? Veliko jih imamo v tej deželi, kar je dokaz, da še vedno radi pojemo. Tudi mladinske zbore smo ustanovili. Starši želijo, da otroci pojo, kakor so peli oni sami, da se ohrani tradicija, kar je razveseljivo. Žal je, da se naši zbori niso nikoli učili glasbene teorije. Povečini note zato držijo v roki, da čitajo besedilo. Obstoje seveda tudi za-vire, med drugim premalo časa, ki se ga posveča vajam. In do bijo se tudi učitelji pevskih zborov, ki sami stvari dobro ne razumejo, oziroma samo malo površno, pa se poje, ali kako?
Več let nazaj se spominjam je bilo skoraj toliko pevskih zborov kakor danes in vsi so peli skoraj enake pesmi, razen da so imeli nekateri boljše pevske moči. Takrat nismo slišali klasičnih pesmi in menda bo res, da pevovodje niso bili kos svoji nalogi, a kljub temu so mislili, da so, in naredili toliko kot navaden organist.
Kakor se jaz spominjam, je gojitev petja v Clevelandu dobila novega življenja s prihodom g. John Ivanuscha. Stan-drad našega petja se je dvignil, slišali smo težje klasične pesmi na koncertih in končno smo prišli celo do opere. Priznanje
pevec seveda, da je dobil g. ] Ivanuscha v Cleveland.
Kdo je Ivanusch? Slovenski I javnosti dobro znan, vsaj moral oi biti, je inteligenten, skromen in dovršen glasbenik. Razume petje popolno in pravilno. Njegova posebnost sta dva instrumenta: kornet, ki ga igra, | da mu je težko para, in gosli. Danes najbrže ni Slovenca v| Ameriki, ki bi ga nadkriljeval v temeljitem poznanju glasbe, le žal, da se naši ljudje tega ne| zavedajo v polni meri.
Poglejmo samostojno "Zar-1 ]o." Pod njegovim vodstvom je bilo podanih že celo vrsto o-per, katerih eno je sam uglas-bil. To je ogromno delo, ali mož se ga ni ustrašil. Rečem lahko, da če bi Ivanuscha ne bilo v Clevelandu, ne bi peli slovenske opere, in kadar ga ne bo, se bojim, da ne bomo več slišali slovenske opere. Razume se, da gre priznanje tudi solistom in celotnemu zboru, da so vztrajni in dobri, ampak brez dobrega] krmarja ne gre. Ponosni bi morali biti vsi, da imamo takoj zmožnega moža med nami.
Poglejmo clevelandski simfonični orkester. Sestoji iz saniihl profesorjev glasbe, iz najboljših! igralcev v mestu, in ko je odšel Sokoloff, so iskali najboljšega med najboljšimi, da jih j vodi v klasičnih skladbah. Danes je Rodzinski, sposoben dal malo takih, vodja teh najboljših godbenikov. Tako tudi naš Ivanusch. Nič več kot prav je, da se javnost tega zaveda, in da mu da priznanje za njegovo | sposobnost in delo.
Vedno sem bil ponosen, dal lahko rečem, da sem igral pri slovenski godbi "Bled" solo kla-1 rinet pod vodstvom g. Ivanusch-a v svetovno znanih koncertnih | skladbah z lepim uspehom.
OBSODBA ZVERINSKE MO BILKE
Sodišče v Steyru je obsodilo Terezijo Moslingerjevo, ki je zastrupila in umorila železo-strugarja Pohla, na osem let poostrene robi je. Mati zločinke, ki so jo osumili sodelovanja pri umoru, a zaradi pomanjkanja dtkkazov ni bila obtožena, izjavlja, da noče pričati proti svoji hčeri. Morilka je čisto mimo o-pisala potek umora pred poroto. Tudi kazen je sprejela čisto mirno, dočim sta izjavila državni tožilec in branitelj obtožen-ke, da se bosta pritožila zaradi prenizko, oziroma previsoko odmerjene kazni.
Najstarejši prepis evangelijev
v Rylandovi knjižnici v Man-chestru so so odkrili v zbirki grških papirov, ki jih je prinesel pokojni prof. Grenfell 1. 1920. iz Egipta, list, na katerem je bilo nekoliko težko čitljivih grških vrstic. Ta list so spoznali sedaj kot del nekega rokopisa iz prve polovice drugega stoletja po našem štetju. Rokopis je moral vsebovati najstarejši doslej znani prepis evangelijev.
List vsebuje na sprednji strani verz 31. do 33. iz 18 poglavja Janezovega evangelija, na zadnji strani pa dele 37. do 38. verza istega poglavja, očitno v sedaj znanem besedilu. O izvoru in zgodovini tega papirove-ga lista ne vemo ničesar, je pa nad vse važen zavoljo tega, ker predstavlja najstarejše zgodovinsko dokazilo o eksistenci sv. pisma nove zaveze in posebno Janezovega evangelija.
ALI ŽE VEiS ....
... da kadi Adolphe Menjou cigarete, ki so izdelane posebej zanj in imajo njegov mono-
Igre Antonu Gardenu, ki je sam grami
Globoko užaloščeni ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede ter nas je za vedno zapustil preljubljeni soprog in oče
Frank Košmerl
in sicer dne 9. novembra, 1935 leta, je previden s sv. zakramenti za umirajoče ob 2, uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se je vršil 13. novembra iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen v vasi Hrib pri Loškemu potoku leta 1870.
V svojo dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili tako krasno cvetje h krsti dragega nam pokojnika. Zahvaljujemo se sledečim: Društvu Slovenska Ženska Zveza, društvu Srca Jezusovega, družini Zupančič, družini Sku-be, družini Jerry Knaus, družini Anton Grdina, družini Dobri teh, Cleveland Ohio Div. No. 2 A. W. W. P. A., družini Martin Pianinšek, Mr. in Mrs. John Delly in družini, Mrs. Josephine Samson, Mr. in Mrs. Frank Skok, Mr. in Mrs. Victor Kranz, Jr., Mr. in Mrs. Victor Kranz Sr., Mr. in Mrs. John Kikol Jr. in družini, Mr. in Mrs. Michael Shirilla, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek in družini, otrokom Eppirhovem, Mr. in Mrs. Smith, družini Lunder iz Warren, O., Mr. in Mrs. H. M. Raus, Mr. in Mrs. Zupan iz Way Ave., družini Tom Sintič, družini Wm. Candon, Mr. in Mrs. Glavič, Mr. in Mrs. Kunčič-Perrotti, Mr. in Mrs. Joe Eppich, Mr. in Mrs. J. Delly, Breckenridge Machine Co., družini Delly, družini Frank Jelerčič, družini Derin, družini Maijdel, Mr. in Mrs- Joseph Mohar.
Za sv. maše, ki se bodo darovale za mir in pokoj duši pokojnika, so darovali ter se jim želimo zahvaliti: Mr. in Mrs. Erwin Owen, Mr. in Mrs. Victor Kranz Sr., Sever Jarch, Mr. in Mrs. Earl Smith, Mr. Michael Anžlin, Mr. Jurečič, Mr. Anton Mestek, Mrs. F. Jerele, Mr. Edward Skebe, Mr., in Mrs. Rosel, E. 152 St., Mr. Frank Spenko, Mr. Frank Koren, Mrs. Mismas, Mrs. Mary Zupane, Way Ave., Mr. John Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Sto-par, Mr. in Mrs. Geo. Knettel, Mrs. Julia Struna, Mrs. Sishka, Mrs. Josephine Kotnik, Mrs. Widmar, Mr. in Mrs. Anton Jerak, družini Laurich, Mrs. Frances Braddock in hčerki, Mr. Frank Skull, Mr. in Mrs. John Pauline, Mrs. Angela Fink, Mr. Anton Grdina Sr., Mr. Matt Intihar, Mr. John Prisel, Mr. in IVfrs. Mil-ner, Mr. John Milner, Mrs. Ana Boldin, Thames Ave., Mr. Peter Bukovnik, Mr. in Mrs. Brzina, prijatelju, Mr. Frank M. Zupančič, Mrs. Margaret Oberstar, Mr. John Jeraikar, Mrs. Jennie Stich, Miss Smrekar, Mrs. Frances Odlazek, družini Perko, Mrs. Rose Zupančič, 15333 Waterloo Rd., Mrs. Margaret Mestek, Mrs. Frances Skubic, Mr. in Mrs. Luke Trček, Jr., Mrs. Mary Jevni-kar, Mr. in Mrs. Vinšek, 776 London Rd., Mrs. Vidmar in družini iz E. 169 St., Mr. Joseph Pianinšek, Mrs. Mary Bukovnik, Mr. in Mrs. Louis Koshir, iz Mellen, Wis., Mr. in Mrs. Verbic, Mr. in Mrs. Anton Dolgan, Mrs. Struna, Mr. in Mrs. Joseph Zele, E. 152 St., Mr. in Mrs. Frank Glavic, Mr. Frank Papež, Mrs. Karl Kosmerl, Java Center, N. Y., Mr. John Bombic, Java Center, N. Y., Mr. John Dobric, Mrs. John Mervar, White Rd., Mr. Joe Ka-dunce, E. 200 St., Mrs. Rose Henkol, Mr. in Mrs. Joseph Mohar, Sr., Montana, Mr. in Mrs. Joseph Mohar, Jr.
Dalje želimo izreči globoko zahvalo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo. Iskrena vam hvala vsem!
Posebna zahvala Mr. in Mrs. Joseph in Frances Zakrajšek za vso pomoč in tolažbo ob času bolezni in smrti.
Hvala vsem, ki so prišli kropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru ter vsem onim, ki so ga spremili na zadnji njegovi zemski poti. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Iskrena hvala pevcem pevskega zbora Ilirija za pretresljivo zapeto žaiostinko, ki nam je segla globoko v srce.
Najlepša hvala čst. g. duhovnom od cerkve sv. Marije za o-pravljene pogrebne obrede in lep ganljiv govor. Posebno zahvalo naj sprejme Monsignor Rev. Vitus Hribar za dnevne obiske in vso tolažbo sv. vere.
Hvala tudi Anton Grdina pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in vsestransko prvovrstno poslugo.
Ako se je ime katerega pomotoma izpustilo prosimo oprošče-nja ter se isto najlepše zahvaljujemo.
Počivaj mirno in rahla naj Ti bo ameriška zemlja, dragi soprog in oče. Odšel si k svojemu Stvarniku, da prejmeš plačilo iz rok Božjih za vse, kar si storil dobrega v življenju. Spominjali se Te bomo s hvaležnostjo in ljubeznijo v molitvi dokler se ne snidemo na kraju večnega veselja in miru!
Žalujoči ostali:	*
JOHANA, soproga;
FRANK, JOSEPH IN LOUIS, sinovi
Cleveland-Collinwood, 21. decembra, 1935.


/

stran 4
ENAKOPBAVNOST
21. dec
bra,
1935
obisku y> "Wisconsinu in •^^mnesoti
Napisal FRANK SODNIKAR (Cleveland, Ohio)
Frank Sodnikar, ki je napisal spodnjo črtico je v Ameriki rojen Slovenec ter dobro obvlada slovenski jezik. On je urednik angleške sekcije "Enakofravnosti."
a
indijansko strežnico, v kateri sem našel krasen primer, ki odprto kaže kontrast med njeno prvotno civilizacijo in našo civilizacijo, ki ji je bila vsiljena. Njena osebnost mi je jasno pokazala, kaj je mislil Adamič, ko je dejal, da je nujno potrebno, da se da otrokom tujezem-cev podlago o življenju., in o-zadju naroda, iz katerega so izšli. Dekle ni le laila polnokrvna Indijanka; razumela je tudi svojo indijansko kri. Njeni gladki črni lasje, širok obraz, majhne oči in top nos, je ostro nasprotovalo njeni obleki, ki je bila ukrojena po najnovejši modi.
Pozneje mi je povedala, da je študirala dve leti na Wisconsin državni univerzi, toda njena indijanska duša se ni mogla spo-prijazniti s suhaparno znanostjo in plitko izmaličeno literaturo, zato je izstopila iz univerze. Indijanska duša, je pojas-
jim močnim glasom naravno lepoto, ki bi jo rad vžival sam zase."
"Natančno tako," je skoro divje zadovoljno odgovorila. "Indinajnec ljubi lepoto, toda tam ni nobene lepote več. Solze mi stopijp v oči, kadar grem skozi doline naravne lepote in vidim kaj je naredila 'civilizacija' belega človeka. Beli človek ne mara, da bi narava živela neoskrunjena, on ne pusti, da bi jo njeni ljubitelji svobodno občudovali. Ne! On gre in trobi o lepoti kraja sto milj na daleč, tako da pridrvijo ljudje iz vseh strani, ki se naj di-vijo naravi, samo zato, ker jim tako pravijo kakšni goljufivi denarni prekupčevalci.
Ko se vožiš po Wisconsinu, vidiš iz cest mnogo zapuščenih domov, poslopij in koč, ki se že podirajo. Zemlja, ki bi morala zmagovalcu roditi, je poraščena
nila, hrepeni po * nežnosti in; s plevelom in grmičevjem. Kje mehkobi narave in je globoko! lastnik zapuščenih polja? Kje nagnjena k resničnemu človeko- j je človek, ki je ruval štore, iz-
Ijubju. V sebi je čutila poklic do umetnosti in pred leti je nameravala iti v Pariz v slikarsko šolo, toda pozneje se je premislila, ko je spoznala, da bi lahko izrazala svojo dušo edino-le s slikanjem tistiji "disjih" svojstvenosti, ki jih ima njen Severozapad.
Ona sama še zelo občuti krivico, ki jo je storila "civilizacija" ' njenemu nekoč tako mogočnemu plemenu. Silno je trpka nasproti vsemu, kar je "civilizirano." "Indijanec," jje "dejala, "ne bi nikoli zavozil deželo v tako 'civilizirano' depresijo, ker je bil navezan na mater Zemljo." Beli človek pa jo je 3pačil, je sarkastično n a -daljevala. Ona z lahkoto naj-
kopaval kamenje, oral in trdo delal, ter sanjal, da ga bo zemlja redila in njegove otroke in otrok otroke? Njega ni, ker so ga pregnali davki in dolgovi.
Iz teh krajev se je izselilo mnogo farmerjev v Alasko, kamor jih je poslala vlada, da spremenijo neobdelano zemljo v rodovitno polje. Čudil sem se tako odprti nedoslednosti—naj-prvo so šli pogumni možje v Wisconsin, kjer so garali podnevi in ponoči in divjine spremenili v radovitno zemljo, sedaj _pa, ko bi imeli vživati sad svojih žuljev, sedaj morajo iti ponovno v svet s trebuhom za kruhom, v močvirnato Alasko. Nerazumljivo je stališče vlade, ki pošlje svoje državljane v oddaljene kraje, stran od sorodni-
že čaka žetev.
VROPCI, ki so bili na o bisku v Ameriki, radi jadikujejo, da je vsa Amerika zgrajena po enem kopitu; mesto je podobno mestu; nad tovarnami se \'zdiguje dim štiriindvajset ur na dan; farme so dolgočasne, na njih ne-pobeljene hiše in Fordsonovi traktorji. V ozadju te čudne neskladnosti pa se skupaj meša kri vseh narodnosLi in ras. V tej babilonski mešanici se skušajo skupaj zvariti skrajno nasprotujoči si značaji, razno-lične ambicije, preverzni ideali, velebistroumna načela, praznoverja, idiotstvo, nemoralnost, nasprotna mnenja in razpoloženja in bratska ljubezen.
Zadnje poletje sem preživel nekaj časa v severozapadnem Wisconsinu in v nekaterih krajih države Minnesote. Te kraje so pričeli "homesteaderji" ob-delavati šele pred šestdestimi leti. Bavijo se največ z mlekarstvom. Dežela je v gotovem oziru še vedno "divja" in nič se ni čuditi, če mora človek potovati po netlakovanih cestah, ki se vlečejo do sto milj na daleč, ali pa voziti se skozi SOmilj široke gozdove z velikanskimi drevesi, izza katerih prisluškujejo jeleni, zajci in veverice.
Ta del dežele ne pozna velikih našel j ali vasi. Vas, kjer sem bival par dni, sestoji iz petih hiš, dveh trgovin, šole, cerkve, v kateri pa se mašuje samo enkrat na vsakih štirinajst dni, in dveh gostileii. Tudi občinsko hišo imajo, ki pa ni bila več odprta izza zadnjih novemberskih volitev. Hiša ni bila pobeljena kakih petnajst let, njena okna pa so vsa razbita.
Prebivalci so močni, zdravi in koren jaški kmetje, v katerih se še vedno preliva pustolovski duh, ki je prignal njih očete v deželo Indijancev, katero so jim iztrgali, njih same pa omrežili s civilizacijo belega plemena, ki pa je niso nič kaj posebno veseli.
Tamkajšni farmerji so pošteni in razumni ljudje, ki v potu svojega obraza pridelujejo ne le to, kar rabi telo, ampak tudi svojo zdravo filozofijo. Možganov si ne burijo radi cerkve, oziroma religije, dasiravno se še vedno vidi v njihovih domovih nabožne podobe in kipe, ki pa so tam iz ukoreninjene navade. Gospodovanje cerkve odklanjajo in prav tako tudi druge "civilizirane manire," v katerih ne vidijo drugega kot laž in hinavstvo. Njihovi življen-ski nazori temeljijo na zdravem razumevanju meje med dobrim in zlom. Oni se samo "naravno obnašajo," kot mi je eden njih pojasnil.
Poleg drugih narodnosti živijo tam tudi Slovenci in Hrvati, ki so se naselili pred štiridesetimi ali petdesetimi leti. Kljub temu še vedno govore svoj jezik. Imajo tudi društva, plese in piknike, kjer je harmo iiika in polka še vedno na pi-vem mestu.
Kraji, ki so poznani tuiistom, so obljudeni z Indijanci, kateri se preživljajo z prodajanjem ii metniško izdelane lončevine ter drugih stvari, kot n. "pr. na roko spletene odeje, šale, itd., ali pa imajo šotore, kjer plešejo za belokožce za dober denar. Ti ponižni in razžaljeni Indijanci trpijo na neke vrste superior, nem kompleksu, ki so se ga navzeli potoni, ko je "kr&čan-skii" c.ivilizKciJ;! unirila nleau-nito pleme.
V nekem restaviantu v Ba-raboou, \Viecoit>ai čem aecal
de delo v restavrantih, ker tu- j	prijateljev, namesto da
risti najrajši obiskujejo pro- bi pomagala doma, kjer jih store,* kjer se lahko vidi "lokalna barva"; zadnji dve poletji je bila zaposlena na chicaški svetovni razstavi, v oddelku države Minnesote, kot "lokalna barva."
Ko sem o tej stvari premišljeval, sem se spomnil na Cankarjevega hlapca Jerneja, ki ne i more razumeti, zakaj ne sme živeti na tisti zemlji, ki jo je že Njen oče biva v bližnjem me- j ygQ prekopal.
stecu v neki indijanski reserva-ciji. Tam pleše za turiste, ki radi plačajo dolar, da vidijo ple-sajočega Indijanca.
"Lahko bi levoltirala pioti vsemu temu, toda sem 'civilizirana' Indijanka in preveč prak-
v Alasko pa jih je šlo tudi nekaj, ki jih ni pognala ekonomska kriza, ampak pustolovska narava in želja po spremembi kraja.
Pokazali so mi na novo po-
tična, da bi čez noč postala j barvano hišo, okoli nje krasen
idealistka," še je nasmejala.
Ko sem ji omenil, da sem pravkar raziskoval Wisconsin Dells, kraj, ki se ga oglaša ob vseh cestah države Wisconsin, kot enega izmed "najlepših na svetu," me je hitro vprašala:
"Kaj je na naredilo na vas najmočnejši vtis?"
Zasmejal sem se.
"Ce hočem biti odkritosrčen.
vrt in moderno gospodarsko poslopje, toda vsa okna so bila zabita z deskami. Gospodarju je umrla žena, on pa, ki je bil sin srčnega pustolovskega naseljenca, ni mogel več prestajati na udobnemu domu, zato jo je ubral v svet, v tuje kraje, kjer upa najti pokoja svoji nemirni duši.
Nekateri slovenski naseljenci
še ime podobno mojeinu," je de jal.
Začudeno sem ga ' pogledal. Bil.ni videti pijan,'ih do tedaj je pametno govoril. Potem pa mi je pojasnil, da je njegovo pravo ime Setnikar, da je doma od Kranja, ime pa je spremenil, ker so ga švedski farmerji težko izgovarjali.
Preživel sem tudi nekaj dni z rojakom, bivšim Clevelandča-nom. Ves denar, ki si ga je prihranil, je zgubil v neki Cleve-landski banki, toda k sreči je še pred bančno krizo kupil v Wisconsinu kos zemlje, kjer si je sam skupaj zbil majhno kočo z dvema sobama in se zadovoljno "pečla." Poleti se preživi s pridelovanjem krompirja, pozimi pa na roko izdeluje lesene single in jih prodaja farmer-jem. Je tudi izvrsten mizar, kar priča njegovo res umetniško izdelano pohištvo. Ko sva ob večerih sedela pred kočo in se pogovarjala o vseh mogočih stvareh, sem videl, da si ne dela nobenih skrbi glede nezaposlenosti, "zmrznjenih" bank, ali koliko bo zaslužil vsak teden; zanj tega problema ni, saj ima harmoniko, svež zrak in tečno hrano, ki mu jo da zemlja.
Razumljivo, da so kmetje precej kritični glede sedanjega ekonomskega reda. Eden mi je dejal, da je letos zemljg, tako bogato obrodila, da primanjkuje delavcev za žetev. "Toda ali smo kaj na boljšem, če imamo dobro letino?" je vprašal. "Lansko leto smo imeli sušo, zato je bila slaba letina; seveda, smo tudi slabo delali, toda cena poljskih pridelkov je bila visoka. Letos pa imamo dobro letino, veliko dela, cena živilom pa je silno padla. Torej, ali se izplača?" še bolj se je jezil.
ko sem mu pojasnil da pri nas v mestu je pa cena živil še zmerom enako visoka. Potrdil mi je, da je razlika pri dobrih in slabih letinah, toda okoristijo se s to razliko le gospodje na Wall Streetu, kmet in delavec pa sta vedno tam, kjer sta bila,
moram reči da sendviči po 25,v Wisconsinu in Minnesoti so centov in dolar in pol, ki sem , se precej poamerikanili. Na nega plačal za polurno vožnjo po j kem hrvaškem pikniku sem bil reki Wisconsin med dolinami; i predstavljen nekemu Smithu. Delia, in pa vodnik, ki me je de- Ko pa je mož slišal moje ime,' lal nervoznega, razlagajoč s svo- i se je zelo razveselil. "Saj je va-
Poslužite se ugodne prilike!
Po F. H. A. vladnemu načrtu dobite brez vsakega predplačila in na tri-letno odplačevanje:
» APEX ELEKTRIČNO
LEDENICO ^ APEX ELEKTRIČNI LIKALNIK
*	APEX PRALNI STROJ
*	KUHINJSKO PEČ, ITD. Nadalje dobite pri meni
popolno opremo za dom, pohištvo, preproge, električne čistilce, radio aparate, svetilke, ogledala, stenske slike, itd. po najnižjih cenah.
LOUIS OBLAK
Prodajalna pohištva in vseh potrebščin za dom
6303 Glass Ave.
HEnderson 2978
Rudniki brez rudarjev
v ruskem premogovnem revirju Gorlovki delajo že več mesecev zanimive poskuse, ki bodo utegnili—če se posrečijo— odpraviti težavno delo rudarjev v premogovnikih, za kar se je svoječasno potegoval že Lenin.
V tem revirju so začeli v neki jami namestu premoga samega pridobivati po novem načinu plin iz premoga. V prvih mesecih so na ta način v jami sami predelali 100 t premoga, v preteklem mesecu se je ta množina zvišala na 500 t. Vsega skupaj so v prvih devetih mesecih teh poskusov pridobili 8.5 milijonov t dobrega plina. Sedaj so v Gorlovki osnovali poseben zavod, ki bo te poskuse nadaljeval na širši podlagi. Menijo, da bodo v nekoliko letih na ta način izkoriščali lahko že vse premogovnike v Rusiji.
Priporočila za božič-
na
darila
ru vam podajamo nekoliko priporočil sa božična darila, s katerimi boste razveselili ženo, mater, sestro ali prijateljico.
PAJAMAS
svilene, corduroy, balbriggan od $1.00 naprej
SLIPS
svilene, čipkaste, lepo narejene, ' bodice" ali "Hollywood top."
po $1.00 in več
CHEMISE
s čipkami ali navadne
po $1.00 in več
NOGAVICE
lepe, tenke nogavice, katere so vedno razveseljivo darilo
po 59c in več SCARFS
in "Scarf seti," tudi "muffs"
59c in več
ENdifolt (ijS.I
Joseph Zele in Sinovi
I.RV.NCiKANl PUUUEBiVilU .
6502 St. Clair Avenue	452 East 152nd Street
IvEilutun^ XIIH
NiiMi pohlvcžlia tiii'\ u\ r^>iii|i in točiui. .<'»Hijciii-iii lu-
.jitliuni hc luijlu.	iias v yliiruju p«,)
...... ; . i t
- •	iKjkli<Mti' ]K) i('l('l'o|iu alt	Nysc (,'tniu «<»
f.. •' f ^ '
lakoTiiuK'-'. jiii \ .s.ikdu"^muiT. ■ ■ • i t • t ' ' , \ 1.'.'/)' I'l'i-idiellevi m- ■snaucem .sblnii'.' > no	f"'	Vr"''i '

PARFUM
darilo, ki se gu najbolj ceni
LEPOTILNI PREDMETI
v krasnih isavojili, ter niaiiicure sutl
50c in več
PANDORA BOXES od $5.00 naprej
. k
* . -A • '* V ■ 'f,V ' ,
i-; '
•y W	'»t '-J;. _t
Obiščite našo trgoyiuo, kjer. va^i bomo z veseljem rwzka%ali našo veliko zalogo, iz katere si boste lahko izbrali kakršnokoli darilo. Vsa darila zavije mo v lepe božične zavoje.
Pridite že sedaj in @1 izberite dari ta, plačajte le majhno svoto In ostalo pa ko jih pridete iskati,
GmSHOPPE
mu 3T CLAIR AVE.
pyiT'i' vr- rJr hn-'u''iir i?i iv.	;>)
srečno Novo leto belimo vsetn'

Darila za celo

služila
lilŠi
Darila, ki bodo razveseljevala in in celi vaši družini so:
Frigidaire ledenice
krasno izdelane. Ako imate lo ledenico v 1 lahko sigurni, da imate nekaj najboljšega, dno hrano svežo in nepokvarjeno.
• •
MaytUQ pralni strop
v	^r-v	ip'/kega pi'^'
priznani kot najboljši na trgu. iNic vec te nja, ki vas muči in ubija, ampak dan za ker ste lastnica najfinejšega pralnega stio]<
tag-.
Zenith in Philco radio
Ta krasno in perfektno izdelani radio va^ ^glili, nesel petje in godbo v vašo hišo, da bos e da stoje godbeniki in pevci pred vami.
Moderne kuhinjska
ill
trpežne ter izdelane po najnovejših vzoi g^o-peč bo dalčL gospodinji priliko, da izkaze » jo kuharsko umetnost.	^ ^
Velik popust za vaš star radio apai^W^ pralni stroj. Damo na lahka mesečna odp
Mandel Hardware
15704 Waterloo Road-KEn.
v •	k
Odprto ob večerih ZASTOPNIKI:
JOSEPH
i
JERRY BOHINC FRANK PLUT

Ml ram ždUno prav ccsdv božične	^llO'
srečno Noro leto! Vam. se zahval f njcHosi v preteklosti ter se j)ri])oroco,ii^o ^
I"c6(V hoiič ill srečno Xovo leto
ciir i
f m ■
John
Pollock
/J^rooviiui %
W	y;
sko ill %c]i*ko
6407 St. Claif Ave. *
S. N.
lIo-uV«'
V
Vesele boiične praznike in prac srečno
let''
. P
želi vsem svojim, odjemalcent,
KRAMER'S MEAT MARKB^ AND GROCERY
5301 St. Clair Avenue
IN
KRAMER'S MEAT 1423 East 55 th Street
I
.1
us
KADAh' SI ZAŽKLlTh; kozii)'e(.' (lobi'ogn (!%' |ii\ !i iili, kozarec'\ U' sc piJ'ifK^^v i-Uii'ino, vL'(li)Yf


- FRANK JtlSTfN
I
305 EAS'i ISGlli Street
I'liii	h"-ii'iie pro-AHli tr .'.»V' /!"
fj el lino o.sLoi!
yl !•
#" 'f SW'	'#

21. decembra, 1935'
ENAKOPEAVNOST
St'raS 9
T'revare, katere je doMvel Janez Zaupal v ^Ameriki
J
|]ANEZ ZAUPAL se še kot mladenič poda na pot v obljubljeno deželo Ameriko. Pri odhodu dobi razne nasvete starišev in starejših vaščanov, kako se je treba ravnati v tujini kot mladeniču ali odraslemu možu. Posebno so wu naročali, da naj ostane veren in priden kjerkoli bo hodil. Misel ga žene, kako bi dosegel pošten kos kruha, ko ga doma Jiima, in tudi želja po bogastvu, ker je večkrat slišal, da je ta ^li oni na hitro obogatel v A-nieriki. Pošten, mlad, poln u-P^nja, na srečno bodočnost mi-sleč, da so ljudje kot on, pride srečno v Ameriko. Z Janezom 3^ prišlo več njemu enakih rojakov.
Dobi delo v premogorovu in se pridno prime dela, da čimprej prihrani par stotakov za prvo potrebo. Trdo je delal in v resnici uspel, da mu preostane ^ekaj sto dolarjev. Misli pa si, da to gre vse prepočasi, ker on bi že rad vrnil nazaj v doma-ci kraj, seveda kot bogat Ame-rikanec. Vihravnih karakterjev in prevarantov ni zmožen spoznati v ti novi deželi.
Kmalu ga zavoha prefrigan prevarant, kateri mu prične praviti, kako se da hitro oboga-.teti. Proda mu stroj za delati denar. Janez mu verjame in upi stroj za večjo svoto pravega denarja. Ko Janezu prevarant razkaže, kako se stroj o-bratuje odide. Drugi dan Ja-prične z tiskanjem denarja, ua lastne oči vidi, da stroj, fie producira nobenega denarja, pač pa navaden papir. Vidi, da osleparjen za svoto katero je plačal prevarantu. Obljubil si, da bo zanaprej bolj pazil in pri-
I čne nanovo delati in hraniti pri-j služene cente. V nekaj letih si i prihrani zopet svoto denarja, j V dotični kraj, kjer on živi, I se priklati zemljiški agent, ka-1 teri ima celo torbo dobrih stav-jbišč naprodaj. Nagovarja Ja-I neza, naj kupi enega ali dva, I kjer se nahajajo stavbišča (lo-j ti) v dobro razvitem industrij-I skem mestu in ker on gotovo ne I misli biti celo življenje premo-gar, zato je priporočljivo in do-bičkanosno, da nekaj kupi in se izseli v mesto, kjer je bolj prijazno življenje kot pa v teh pustih premogarskih kempah. Janez nasede agentu in kupi stav-bišče. V par mesecih se sam preseli v mesto, v katerem je kupil, kos zemlje. V kratkem času pa spozna, da zemlja, ki jo je kupil, ni vredna niti eno petino tega, kar je plačal. Gre in vloži tožbo na sodniji proti zemljiški firmi, od katere je kupil stavbišče. Na sodniji mu povedo, da to je "business" in njegovo pritožbo ne morejo vzeti v naznanje. Zopet se znajde razočaran in prikrajšan na denarju, a ker je mlad, ne obupa, pač pa se prime ponovno dela v avtomobilski tovarni, katera je pričela obratovati tisti čas v do-tičnem mestu, kjer tudi dobro zasluži in si kmalu zopet nekoliko opomore.
Sedaj se nahaja v Ameriki že precej let. Misel, da bi se vrnil v staro doraovino, čedalje bolj izginja, posebno se, ker ne poseduje potrebne svote denarja, da bi se mogel v domačem kraju izkazati kot "Amerika-nec." V glavo mu pride misel, da bi se oženil. V resnici najde mlado Slovenko ne dolgo tega došlo iz starega kraja in se po-
zakonca, da bi si tako čimprej vlaga preostale dolarje v Na-
ustanovila lasten dom. Pohlepnost po denarju pri obeh je precejšnja in kmalu si prihranita nekaj stotakov. Sedaj si do-
rodno banko, ker vae osebe v vodstvu pozna in posebno še, ko ga zagotovijo, da za vsako možno izgubo so oni odgovorni.
Napisal LOUIS KAFERLE, (Cleveland, Ohio)
ročita. V zakonu se jima rodi stvu so same ugledne osebe, ce-' vrednosti tako, da se ne da več sinček, kateri ostane edinec. De-; lo Janezov dušni pastir je v | vnovčiti brez velike izgube. Kaj la se sedaj oprimeta oba mlada' odboru. Janeza pridobijo, da sedaj? Eksekutiva banke sklene, da napravi lov za novimi vlogami kajti obratno bo banke-rot. Razpošlje svoje zastopnike, da obiščejo rojake za nove vloge. Izvohajo, da ima tudi Janez tisočak- na tujem denarnem zavodu, kateri je že več let priznan kot solventen. Pregovorijo ga, da jim izroči tisočak kot vlogo v Narodno banko. Verjame in se v dobri volji uda njih uplivu.
Gospodarska kriza se pogreza čedalje globlje. Vse je na mrtvi točki. Po tovarnah odslav-Ijajo delavce kar v trumah, med
mišljata, kako bi se dalo te sto- i postane popolnoma zaupljiv in take bolj dobičkanosno investi- j pridno donaša pristradane cente rati, da bi se pomnožili čimprej, i v narodni denarni aavod v nadi. Pride naokrog bondni in delni- da bo imel nekaj za deževne ški agent. Sladko jima raztol- dneve. Vse gre gladko nekaj mači, kako se da zlahka pomno- j let. Pride pa bolezen v hišo, že-žiti denar in to brez vsakega, na mu zboli za pljučnico in truda. Nasedeta mu in kupita i umre. Ostaneta sama z sinom, delnice neke oljne družbe, kate-1 Od podporne jednote dobi tiso-rih sesalke niso še nikoli delo- j čak posmrtnine, katerega vloži vale. Nekaj let čakata divi- ^ v sosedno tujo banko kjer ima
dend, ali ker ni od nikoder nič, i tudi vknjižbo (Mortgage) na katerimi se znajde tudi on in je
gresta po pojasnila k izvedencu,, svojo hišo, radi boljših odnoša kateri jima pojasni, da posedu-1 jov napram upniku.
jeta ničvreden papir. Yopet ra
zocaranje,
Janeza jezi, da se ta nova dežela tako poigrava z njim in se vprašuje: Ali ni nobene postave, da bi ščitila ljudi pred temi prevaranti? Revež še ne spozna močnega individualizma, kateri prevladuje deželo, lov za dobičkom, ne glede, kako ga doseže.
Zopet je treba prijeti za delo. Sedaj pa se trdno odloči, da se bo vnaprej odrekel vsem mislim ' po hitrem bogastvu. Tako se I oprimeta zopet marljivo dela in si kmalu toliko opomoreta, da iši kupita hišo z malim vplači-I lom, ostalo jima posodi banka ; na vknjižbo. Oba pridno dela-! ta in si zopet prihranita nekaj : denarja. Odločita se, da bosta j hranila v bodoči na banki, i V tistem času se pojavi med
Janez se počuti sedaj kot posestnik in kot lastnik gotovine na dveh bankah. Ne vzame si časa, da bi kaj izobraževalnega čital, za delavske organizacije se ne briga. Čita list "Domovinski rog," kateri je glasilo Narodne banke.
Po deželi nekaj zašumi— borzni krah," ali on ne razume, kaj to pomeni. Veliki dnevniki previdno prinašajo tolažilne novice pred svoje čitatelje kot da se ni nič zgodilo, za Janeza pa skrbi list "Domovinski rog," da ga obdrži zaupljivega in da nič ne izve.
Finančni svet drvi čedalje bolj v prepad. Bankirji začno odpovedovati kredit, dvigati pričnejo svoje vloge, nakažejo si kolikor mogoče posojila, da si tako zasigurajo svojo kožo.
rojaki ideja za lastni denarni Vlagatelji izgubljajo delo dvi-
zavod in v resnici je ustanovljena Narodna banka. V vod-
gajo denar za vsakdajne potrebe. Bančna Imovina pada na
potisnjen v brezposelne vrste. Tako začne posegati po prihrankih za vsakdajne potrebščine in včasih se ga poloti želja, da bi dvignil večjo svoto— ali ga pregovorijo, češ, hrani dokler imaš.
Resničnega položaja mu ne pojasni nihče. Bančni nadzorniki molčijo o znižanih vrednostih, bančne delnice izginejo iz dnevnega borznega poročila, bilančnega bančnega izk azila ne razume.
Ladja, na kateri se vozi finančni svet, se prične močno zibati. Sledi popoln odpoved kredita. Bankirji in industrialci pospravijo gotovino na varno iz bank.
Janez se neki pondeljek zjutraj zbudi in zasliši krik prodajalca časopisov: "Bančni moratorij za vse banke v državi!" Kaj to pomeni? Ali se to tiče tudi njegove narodne banke? Takoj se odpravi in gre pogledat kaj je na vsem tem. Na
banki mu povedo, da lahko izplačajo le par odstotkov njego-| ve vloge—pa da se ni treba nič bati, čez teden dni bo vse v starem redu. Nato pa še čita tol- ■ mačenje moratorija v bančnem: glasilu "Domovinski rog" in se popolnoma potolaži v veri, da je vse res, kar čita in kar so; mu uradniki banke povedali. j
Janezu se posreči, da dobi de-! lo v tovarni v kateri dela po par dni na teden. Nekega dne ob uri obeda sedi z drugimi delavci pred tovarno na prostem tik za ograjo. Na tratoarju se po-; 'javi mdški, kateri prične Z| vspudbujevalnim govorom za' organiziranje delavcev v delav-; ske unije. Bil je to unijski organizator. Delavci postanejo; pozorni in tudi Janez resno pri-j sluškuje, posebno še, ko govornik tolmači položaj bank in prevare bankirjev. Ravnatelj tovarne opazi, da njegove delavce zanima govor. Takoj ukaže strojniku, da odpre sireho kot znak za pričetek dela, akorav-no ni bil čas delopusta še potekel. Zvečer pa naroči delavcem, da ne smejo več malicati ob ograji cestnega tratoarja. Drugi dan sede delavci ob tovarniškem zidu, kateri je nekoliko oddaljen od ograje, Pojavi se zopet oni organizator in ker vidi da so delavci oddaljeni od njega, takoj razume položaj. Na kompanijsko zemljo ne sme, zato si preskrbi aparat za povečanje glasu, da tako doseže z glasom delavce.
Ravnatelj tovarne to vidi, u-kaže spraviti v pogon stroj, kateri najbolj ropoče v tovarni, da tako prepreči pohujšanje njegovih delavcev. Janeza pa
je zanimalo in stopi k ograji, da£ bi slišal zanimivi govor, gotov si, da ob prosti uri sme to, ali ravnatelj je bil pa drugega mišljenja in je Janeza za kazen odpusti iz dela.
Banke, katere so mogle doka« zati predpisano solventnost od-pro vrata za redno poslovanje. Narodna banka kjer ima Janez shranjen ves denar, pa ostane na parprocentni bazi. Vlagatelji se prično razburjati, kazati se pričhe vidna izguba prihrankov. Tudi Janez se razburja ter sumi, da je ponovno prevar-jen. Med tem časom pa glasilo "Domovinski rog" previdno u-molkne ker čuti neljubo zagato. Janez izve, da se je iz raznih vzrokov premoženje l>anke zelo skrčilo in da je njegova vloga za dogleden čas le malo vredna in postane od razočaranja ves zmešan. Hodi na banko in zahteva v ostrem tonu svoj denar, tako da postane navzočim uradnikom za šalo. Višji uradnik ga potolaži in mesto denarja mu da delo za ureditev vrta ob svoji zadolženi rezidenci.
Janez dela celi dan na ban-kirjevim vrtu, zvečer pa reče bankir Janezu; "Spite pa lahko tam v naši garaži ali drvarnici! Janez si pa pravi: "Jaz v drvarnici—ti pa na mehki postelji, katera je več moja kot tvoja... kako se pa to ujema? Reče: "Jaz bom spal v svojem domu, dokler ga ima:.i:" Odide in se no vrne več na bankirjev vrt.
Janeza tare jeza in skrbi ga, ko uvidi, da je opeharjen. Da ga potolažijo mu preskrbi politični poglavar mestno delo ^za
(Dalje na 6. str.)
člani slovenskega grocerijske

in
mesarskega
v
Collinwoodu
žele vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto 1936!
JOHN ASSEG 15638 Holmes Ave.
VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave.
CERGOL & OGRINC 412 E. 156th St.
JOHN DOLENC 573 E. 140th St.
blaz godec
16903 Grove wood Ave.
JOE JANZEVICH 542 E. 152nd St.
Mary kuhel
16321 Arcade Ave.
JOE METLIKA 14516 Sylvia Ave.
^RANK KASTELIC 19300 Shawnee Ave.
charles les jak
^708 Saranac Road
Frank lach
S04 E. 222nd St.
JOE MODIC '^IS E. 156th St.
Frank mullec
6811 Waterloo Rd.

m
I my
I -Uj/
WfCttMR
Vsi klubovi člani vam nudijo k praznikom znatno znižane cene na groceriji in mesu. Izberite si bližnjega trgovca in kupite pri njemu vse, kar rabite za vašo kuhinjo
Podpirajte slovenske trgovce, ker oni podpirajo vaša podporna, kulturna in prosvetna društva ter narodne domove
LUDWIG RADDELL 15802 Waterloo Rd.
FRANK GABRIEL 595 E. 140th St.
JOHN SPEHEK
16226 Arcade Ave.
%
Držimo se geslo: Vsi za enega in eden za vse!

JOE TISOVEC 16224 Arcade Ave.
JOHN TOMAŽIC 16821 Grovewood Ave.
ANTON TEKANČIC 19302 Chickasaw Ave.
JOHN SKOFF 1170 E. 174th St.
LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave.
JOHN VIDENSEK 486 E. 152nd St.
FRANK BUCAR 830 Babbitt Road
FRED JAZBEC 821 E. 222nd St.
JOHN KAUŠEK 19313 Kewanee Ave.
SOBER & MODIC 544 E. 152nd St. •
LUDWIG MANDEL 15607 Waterloo Road
JOE JANEZ 16016 Parkgrove Ave.
JOE PETRICH 27919 Lake Shore Blvd.
JOE SETINA 608 E. 185th St.
MAX HABINC 542 E. 185th St.
FRANK EPOVEC 731 E. 185th St.
LUDWIG MANDEL 920 E. 140th St.
Člani Progresivne trgovske zveze
■':A:

Stran 6
ENAKOPRAVNOST
21. decembra,
Dvajset let...
o jubileju godbe "Bled" in di'U^em Piše OVINKAPJEVA
E
1ET0ŠNJ0 ZIMO bo minulo dvajset let, odkar se je porodila v Cleve-landu slovenska godba "Bled." Dvajsetleten obstoj ene glasbene organizacije med nami je že pravzaprav naravnost sijajen rekord in zato zaslužijo ti naši godbeniki, da jim damo cleve-landski Slovenci priznanje, ka-koršnega zasluži njih idealna vstrajnost. Ker je Božič in Novo leto čas raznovrstnih dobrih resolucij in sklepov, bi bila moja in gotovo tudi naših vrlih "Blejeanov" iskrena želja, da bi napravili vsi, ki ste ob eni ali drugi priliki tekom zadnjih dvajsetih let, korakali ali se drugače zabavali ob zvokih te naše godbe, trden sklep, nagraditi njene godbenike z vdeležbo na njih slavnostnem koncertu, ki bo v autidoriju S. N. Doma dne 19. jan';arja, 193P
O ustanovitvi in notranjem poslovanju godbe "Bled" vam ne morem dosti.povedati, kajti ob njenem rojstvu mi je moralo biti kakih trinajst let in se se sploh nisem zavedala, da obstoja v Clevelandu kako slovensko ja\Tio življenje. Vem edino to, da sem ob prihodu sem pogrešala marsikaj, česar sem bila vajena v Ljubljani, kjer smo imeli otroci na vsakih par sto korakov javen park, kjer smo se lahko nemoteno igrali in učili.
Zlasti se spominjam, kako je bilo prijetno poleti ob nedeljah dopoldne, ko je igrala v Zvezdi vojaška godba. Kako radi smo
1 kranjske zemlje ti!
Vene iz raja te obdaja,
Vae se veseli!
V tistih veselih in brezskrbnih dneh torej, ko smo cleve-landski napredni Slovenci in ' Slovenke prekipevali življenja in navdušenja za naše narodne
--ustanove, nas je poleg vseh dru-
ob rojstvu godbe "Bled" še gih kulturnih o r g a n i z a cij pravcati otrok. Zame takrat, spremljala in bodrila naša slo-slovenski Cleveland v pravem venska godba "Bled." Najsi je pomenu besede še ni eksistiral bila parada, bazar ali semenj, in se mi ni, po pravici poveda-'povsod smo videli na čelu naše no, vzlic izobilici hrane in dru-ičrvste in krepke fante "Blejča-gih materijalnih dobrot, prav ne."
nič priljubil. Čeravno še otrok,; še danes si želim enega tistih sem podzavestno pogrešala ne- pestrih semnjev, kakoršne smo kaj, kar daje človeškemu živ-' obdržavali včasih na trati okrog Ijenju smisel.	, starega poslopja S. N. D. To
Šele, ko je brat nekega dne■ vam je bilo zabave in vrvenja! "odkril" tam na Glass Ave. ma-1 Vse se je trlo naroda, vse je lo hišico, v kateri je bila na- prevevala ena in ista misel— stanjena Slovenska Narodna Či-' vsem se je šlo za en in isti cilj talnica, je zadobilo življenje v —postaviti čim preje Slovenski Clevelandu polagoma povsem Narodni Dom! Med vsem tem i novo lice. Pričeli smo zahajati j veselim žuborenjem, kupova-na prireditve v tedanjo Birko-1 njem in prodajanjem, licitira-: vo dvorano in spoznavati, da j njem in žrebanjem pa so odme-^ živi tu poleg popolnoma mrtve | vali zvoki godbe "Bled". In kako! in duševno otopele mase, veli- popularni so bili takrat fantje! ka in živahna skupina zavednih!med nežnim spolom. Pa kaj bi Slovencev in Slovenk^,ki je bila'tudi ne bili! Saj so bili poveči-' kulturno in politično zbujena ni še "ledik in frej" in je bilo i ter agi'rtorej tem več vzroka, da se je;
_ 1 , , tri okrog odra vedno cel kup za-i P.arno nekako takrat se le ... , , ^ , , • -I -J 1 u • I Iih deklet! | tudi pojavilo idealno gibanje, ^	, .....
da pomagamo ameriški Sloven- ^	^ ^ vajse i
cl svojim bratov v domovini do ^ P"	spet dost. fan-
boljše bodočnosti v ustvaritvi,	pešcice pijonirjev, i
Jugoslovanske federativne re- ™trajalr skozi vsa leta. Mno-
publike. In temu velikemu gi-	f T"'	"I^JStvo-
vali vec ali manj časa pn god-banju, ki je imelo svoje veje si- , . ^	. &
v , v	. .bi, ter so.se vedno njeni zve-
rom Združenih držav, se je pn- ^ ^ ^	.
ključila cela nasa družina. Vse- f'	5° V'.!
____, X J ■ . i benih koncertih. Godba Bled
povsodi je nastalo tedaj zivah-	^ ,
. . ,	u • ,. Jini je kot nekaka mati ter pn-
no vrvenje m ko smo prihajali ,	. , . .. ^
. . . , ... . idejo radi skupaj ob njenih pri-i na razne seje m vaje, kajti iz ' ,	. , . .	. ,
Penubličanskeea združenia	obujajo spomine.,
Kepublicanskega zdiuzenja se	"Bled" je edino instru-!
je indirektno porodilo, tudi ^	. .
mentalno-godbena organizacija
indirektno
dramsko društvo "Ivan Can , ....	, .
, „	- J	vi med nami, ki ima za seboj re-
kar, se spominjam, da sem cu- ,	, _	,
, . . ,/	^ . kord resnega kulturnega dela.
---------------- -------------,la igranje godbe "Bled." Oni,, , . ^	,
v,. , ... • , , - ,	. ..	v .	In da ima priprost delavec v
sil otroci tja; m kako čudovito'so imeli namreč svoje vaje v, , . ^
,	,	... .1.	. . . n. ,	sebi toliko idealizma, vstraino-
je vplivalo na me, ko smo sli ob, drugem nadstropju Birkovega'	, ,v ..
,	, , ,	v	, . , i- i.-!. J I. , i sti in volje, da hoče vzlic neu-
vecerih na sprehod ter smo culi poslopja. In v tistih dneh, koi , .
.. J. . , , X u i u -11	- godnim razmeram, vzlic male-
iz vrta Kazine zvoke koncertne so bile harmonike le za manjše,	. . ,.
godbe. Še vse bolj me je pa in privatne zabave, je igrala | razumevanju, prines i svo-menda očaralo vse to, ker na godba "Bled" domala za vse}	e avcu, soroja u vsaj
deželi v Moravčah, odkoder smo večje plese in prireditve.	|, ^	^ poezije, i
• v,. T • ui-	1-	•	I bo nekoč lastna vsemu clove-
prisli v Ljubljano, razun orgelj Komu se imamo pravzaprav	^ .
__, . V., ,. .. • i , .... ,	..	i stvu, ko bomo rešeni spon vsak-
na koru in učiteljeve vijohne,! zahvaliti, da so naši godbeniki' , . , v , , , . .
i'i 4. 1JU «T5i J .. • • danje krušne borbe—tedaj je to krstili godbo za Bled, mi ni , ,	, .	,
• J ..v ,... ,	delo res vredno imena—Kultu-
znano, toda najbrze tiči tu zadaj kak gorenjska korenina. Da bi bil kak Ribničan tako visoko, Zato zasluži
nisem nikdar slišala kake godbe.
Pravzaprav je prinesel v hišo prvi glasbeni instrument dobrotnik "sveti Miklavž". Z njim je obdaril seveda mojega brata. Bila je to pločevinasta, kavnemu mlinčku podobna škatlja, in brat, ki je navadno prvi pre-brakiral miklavževino, me je zbudil iz sna s tem bajnim igranjem. Še danes, po tolikih letih mi vselej, kadar se spomnim Miklavža in svojih otroških let, zabrne v ušesih tiste štiri note, ki so prihajale na tako čudovit način iz muzikalnega mlinčka. Vsaj meni so se zdeli zvoki tako bajni in čudoviti, kot da so prihajali iz nekega daljnega pravljičnega sveta. Včasih si mislim, da mogoče izvira iz tistih štirih bajnih not vse moje veselje do glasbe in petja. Najbrže tudi nisem edina in da vas je mnogo, ki ste na enak ali sličen način pričeli z "glasbeno šolo." .
Torej, kakor rečeno, sem bila
godba "Bled,"
počastil nas Gorenjce, mi skoro kot ena izmed važnih kulturnih ne gre v glavo. Toda ta del vezi, ki je prepletala in preple-zgodovine bodo že obelodanili j ta še danes v^ naše važnejše ' Blejčani" sami, ko pride čas javno udejstvovanje, da ji ob zato. Jaz rečem le toliko, da: njenem 20-letnem jubileju damo lepšega in pomembnejšega ime- prisrčen šopek priznanja v ob-na si niso mogli izbrati. Saj j liki natrpane dvorane S. N. Do-pravi naša pesem:	; ma, za katerega je tolikokrat
Otok bleski, kinč nebeški igrala!
PREVARE, KATERE JE DOŽIVEL JANEZ ZAUPAL V AMERIKI
(Dalje iz 5. str.)
pobiranje smeti po cestnih uli- caj in zaradi kalenja javnega
cah. Nekega dne se pripelje mimo njegov bankir, v razkoš-nom avtu in Janeza niti ne pogleda. To pa Janeza jezi in prične vsled razburjenosti kričati za njim; "Hej, ti se voziš v mojem avtu, ker avto je faktično moj!" To sliši prometni poli-
miru Janeza odvede v svrho izpraševanja na policijsko postajo. Janez pojasni, da ima on večjo svoto denarja na falirani banki, in dotični, ki se je peljal mimo njega v avtu, je ekseku-tivni uradnik iste in dolguje večjo svoto zavodu oziroma nje-
DOUBLE EM BOITUNG CO.
6517 St. Clair Avenue
Prva ill največja izdolovalnica mehkih pijač Hhic Ribbon, h'lickfifc in Gold Hnnd pivn
ZA [IVA LA INF VOŠČILf)
JJdjakom, trgovcem, društvom in vsem skupinam, ki so mi bile naklonjene v preteklosti, izrekam najlepšo zahvalo ter vam voščim vsem skupaj prav vesele in zadovoljne božične praznike in srečno No-Vo leto!
JOHN POTOKAR
mu kot vlagatelju, "kako to, da on lahko živi v razkošju, jaz pa moram stradati ob cestnih sme-I teh." Pojasnijo mu, da to je "business," za prestopek ga odpustijo od dela.
Janez stopa vedno \ večjo mizerjo z vsakim dnevom. Brez dela je. Banka, pri kateri ima zadolženo hišo, začne tir jati zaostala vplačila, ker on nima denarja, ko je ves zamrznjen v drugi banki, mu vzamejo lastninsko pravico do hiše, če pa hoče ostati v svoji hiši, mora plačati najemnino. Ali s čem plačati ? Sedaj revež, postaran, ki je delal celo življenje— za druge, naj vzame od vsega hudega konec? Duša kliče po maščevanju . . . misli na zločin ... ali premaga se . . .
Ker ima dosti časa na razpolago, poseže po raznem čtivu. Čita časnike, kateri prinašajo poročila o raznih finančnih in političnih manipulacijah. Sedaj prične razumevati položaj, ali prepozno je. Sedaj spreve-di, da je obstoječi sistem v celoti gnil in ako se hoče izboljšati, ga je treba nadomestiti z novim, boljšim. Enakih priporočil pa ne sliši od tistih, kateri so zavozili svet v obstoječi gospodarski polom, ampak se zavzemajo za starega, kateri služi le nekaterim, in tudi skušajo pridobiti maso ljudi za to.
Vodstvo Narodne banke in glasilo "Domovinski rog" vidita, da postaja za nje položaj neznosen kajti, očitki, kritika žge . . . vrednostni papirji se nočejo dvigniti na ceni . . . zato ni vidnega izhoda iz te zagate, iščejo nov način za ublažiti in razcepiti svoje vlagatelje, da tako ustvarijo novega Janeza za bodoče. Spomnijo se, da je naš Janez veren, zato se izmislijo, da je treba potegniti za zvon "verskega vprašanja" to je, na-hujskati ljudi enega proti drugim, da ne bodo skupaj mislili in tako odvrniti od ljudi pereče misli po izgubi denaj'ja. Pravijo si: mi gremo parkrat k cerkveni slavnosti, nekaj darujemo in jih tako prepričamo, da smo nedolžne verne ovčice, masa se bo potem pa že sama tepla med seboj in v tem grmenju bo masa pozabila zamrznjene dolarje (poteza kot preje povedano, pred tovarno).
Janez se pa to pot bolj skrbno čuva, ker mu je znan stari pregovor ki pravi: Kar se je Prancel naučil, to tudi zna!
Opazuje mešanico verskega natolcevanja katero ima zlobne bizniško lice, ter spozna, koliko hinavščine je pri stvari, spozna pri tem dve vrste vernikov: to je eni so s srcem, drugi za dolar. Opazuje politične prevarante, kako se hočejo priplaziti po hrbtu drugega samo, da je njim dobro. Vidi, kako se hoče zanesti trgovski bojkot na račun vere in politike, pri katerem pa trpi splošna trgovina in se s tem naravnost odganja odjemalce v lastno škodo. Vidi kako se razni karakterji pri pravljajo, da si vzgojijo čimveč "Janezov" kot je bil on, da bi želi dobičke od njih v bodoč nosti.
Janez je postaran, izgaran od dela in razočaranj, katere je do živel, začne hirati. Ko čuti, da se mu bliža konec življenja, po kliče svojega 23 letnega sina k sebi, da mu pojasni prevare, katere so bile tako usodapolne zanj skozi trnjeve poti življenja. Pove mu svojo zgodovino in naroči mu s povdarkom: da on, ker je še mlad, naj se pazi, da se bo zgodilo z njim kot z njegovim očetom. "Delaj na to, da se odpravi ta gnili sistem, da bo postava ščitila vse ljudi, ne le privilegirancev in gotov bodi da boš delal za dobrobit člove-čanstva. Dragi sin! Jaz sedaj razumem, kako bi moralo biti— ali prepozno. Zato razumi ti!"
Janez umre . . . pokopljejo ga. Pogrebnika plača Pod^wrna Jednota.
asi pevci m opera
-KO BI DEJAL kdo pred
20 leti, da bo skupina
_ slovenskih pevcev tu v
Ameriki pela recimo: opero Marta, Gorenjski slavček ali II Trovatore, bi mu rekli, da je norec. In vendar imamo danes slovensko opero v Ameriki, ter prednjačimo s tem pred mnogimi narodi, ki niso zmožni kaj takega. Nimajo pevcev, s kate rimi bi jim bilo mogoče poseči v reportuar svetovno znanih o-pernih del.
Samostojna Zarja pa tvori skupino pevcev in pevk, na katere je upravičeno lahko ponosna vsa slovenska javnost v Ameriki. Opere, katere je podala, niso bile kakšno zmašilo, temveč naravnost čudovito dovršena dela od skupine, ki sestoji le iz amaterjev, ki nimajo razen par izjem nobenih glazbenih šol. Do sedaj so uprizorili Ivanushovo "Turjaško Rozamundo," Viktor Parmov "Urh, grof Celjski," dalje najboljše slovensko operno delo Foersterjev "Gorenjski slavček," Flotowo kom ično "Marto" ter tragično opero izpod peresa slavneg?. Verdija "II Trovatore."
Ako primerjamo te prireditve z vprizoritvijo Smetanove "Pro-j danes neveste" od strani Čehov,' katerim je ta opera takorekoč venec narodnih pesmi, ter so jim te melodije že zašle v kri, potem šele vidimo kako velikansko delo so že izvršili Zar-jani.
Seveda je potreba, da ima zbor tudi soliste, ki primejo vloge. In baš tu ima Zarja srečo. Ima Belleta, Milavčevo, Pluta, Bradača in kakor upam postane zopet aktivna tudi Sim-čičova. Brez teh bi bil zbor Zarja le povprečno dober zbor, a z njimi more skiipno ustvarjati uspehe, ki jim ni para med; nami.
, Prvi tenorist zbora je Louis j Belle. Že več kot 15 let se vež-ba in trudi in rezultat tega je sijajna kreacija "Lionela" v "Marti," ki je vsekakor največji uspeh njegovega prizadevanja. Mogoče ni prvovrsten i-gralec, toda s svojim srebrno-čistim tenorjem zakrije igralske nedostatke. Zdi se, da kadar poje, uživa in pozabi na vse. S svojim bleščečim tenorjem do najvišje lege ter zopet polagoma in božajoče pada v nižino.
Belle je danes najboljši liričen tenorist med Slovenci v A-' meriki ter smo lahko ponosni, da ga imamo. Želja naša je, da ga vidimo še mnogokrat v vo-j dilnih vlogah a la Lionel. Še; nekoliko igralske oživljenosti | mu je potreba, da doda svojemu glasu okvir, ki jo potrebuje o-perni pevec. Potem bodo njegove arije v "Marti" še lepše, še krasnejše.
Belle je videti na prvi pogled nekako robat. V resnici pa je nesebičen in požrtvovalen ter vedno pripravljen, da pomaga tovarišem, pevcem s poukom in dobrimi nasveti kjerkoli je potreba.
Frank Plut. Iz Penne. je prišel med nas. Spominjam se še njegovega prvega nastopa na koncertu Zarje par dni po prihodu. Vsi smo bili vzhičeni in takoj vsi navdušeni ter takoj prepričani, da smo dobili z njim moč, ki šteje več kot za enega. Nismo se motili, ker Plut v resnici poseda tenor dramatičnega kalibra.
Radi malega števila vodilnih moči, poje baritonske vloge in to vedno odlično. Mnogo mu pomaga njegova igralska zmož-! nost ter s svojim neprisiljenim nastopom vedno ugaja. Da jei res tudi dober igralec smo se že večkrat prepričali. V prihodnji "Cankarjevi" predstavi na 23. februarja, ko vprizori ta zbor izborno veselo-igro s petjem "O, ta vražja vdova," bo Plut na-
Piše JOHN M. STEBLAJ
stopil v vlogi "Pavleta" ter po-1 pokazal njen nastop v i kazal svojo igralsko in pevsko i peče žene in matere JdG v
vinoKciju. ua. F«! J- -sko uporabljiva boste bo igrala prešerno in ■ vdovo "Meto" v veseloign > ta vražja vdova."	. .
Kakor sem dejal	_
ka Milavčeva odkritja.
ba ji je še šole, oziroma P" nega učitelja na pn-»*
mestu. Zato pa je
potreba
, zmožnost.	: vinokciju." Da pa je
Plut je marljiv ter se vedno uči doma svoje vloge. V veliko pomoč mu je brezdvomno njegova soproga Amelia, ki je izvrstna pianistka.
Josephine Milavec. Zdi se mi, da je njen talent kakor biser zaprt v školjki na dnu morja ter čaka na srečnega ribiča,
da ga spravi na dan ter ga po- ■ mogočnih dolarjev, brez kaže čudovito lepega in bleste-j rih ni nič na svetu a tu v čega svetu.	i riki še najmanj. In
Milavčeva je pevka velikega! gotov, da bi dobili novo kalibra, vredna, da poje v vsaki operni družbi. Njen glas, njena postava odgovarjajo junaškim vlogam. A tudi v komičnih vlogah (Nancy v "Marti")
je izborna.
kate-
Pogre-
mann-Heink.
Kje je Mrs. Simcic?
samo jo. Njeno petje i ^ slavčka, ki poje ob ri. ZanjenliriČDO.kolov^^ Do viška pa pride, ni sopran so skoro
v težkih dramatičnih vlogah.' zato je potreba, da poje-
vali bomo vsi—nn
Njena kreacija ciganke v "II Trovatore" je tudi bila delo u-metnice. Baš v enakih vlogah pride njen glas, ki je močan in-teman, do svoje popolne veljave. S svojo igralsko dovršenostjo da vlogi tisti čar, ki jo napravi umetnico prvega reda.
Da je res dobra igralka, je ritonistov.
—mi in ona.
edeo
Frank Bradač. On "mlajših," ki
Njegov nastop v " g^l, re" nas je prijetno ter nam daje misliti, da dač, če bo vstrajen in m kmalu eden naših vodilni
eselo
Vesele božične prasniJce, srečno, zdravo in v-Novo leto želi, vsem
SLOVENSKA ZLATARSKA TVEDKA
FRANK CERNE
V SLOV. NAR. DOMU
6401 St. Clair Ave. - Cleveland, Ohio
CARNIOLA TENT 1288 The Maccabees
ŽELIM
članom imenovaneqa društva in njih pri]Oi^''J prav vesele božične praznike i}i srečno uspeha polno novo leto.
John Tavčar, tajnik
ZAVAROVALNINO VSEH VRST
vam preskrbi
lANKO N. ROGELI
6401 Superior Avenue
(tkličilo ENdicoll 0718 ali HEnderson 12^^
S£ASOf\l'S Q^[[r/NČS
J^sen? znancem in prijateljem želim vesele praznike in srečno Novo leto!
MR. IN MRS. JURCA
4444 West 130th Street
RESTAVRACIJA IN DOBRA PIJAČA'
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi^^ vsem našim cenjenim posetnikom in prijatelj^^'^'
Ob vsaki priliki vam postrežemo z okusni®"' jedili in dobro pijačo. Se priporočamo.