p5 3111' evo' ni« •tS le eV JOŠTOV. 2 Naslov—Address nova d o n a <>117 St. Ciair A ve. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) V letu 1930 se bo vršila 15. redna konvencija J. S. K. .lednote. Konvenčno leto naj bi bilo leto največjega napredka. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Entered čd as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. I# ___________________ i j ČUSTVENE IN DRUGE 'S' ^VENSKE vesti ce ’ t J. «0 ifdinffu> Pa-» se bo v s°- • Januarja vršila veseli-pd ^n,štVa št. 61 JSKJ. Vese-11 >« ii/0 *10 Vl’š>la v Harmony dvoji^111 Se bo pričela ob 8. uri '!'r J[tt8lvo Št. Ill JSKJ v mč- "bil* wJ.Ville’ Col°- Pr:redi 'ja ellco v soboto 11. janu- L^tno veselico priredi na NSRt januarja društvo št. L.. ’ v Bear Creeku, Al out. ,1 1 ®v' se bo vršila v Scotch '"dvoram. pogs5,ons<-44 JKKJ v Bar- 1 ■ •> priredi plesno ve- ete7 soboto 25. januarja. ta tl}’ a _ ------' ;1>M , jborovanjy Federacije J. lazi11 ^ • društev v državi Ohio, r; e Vrailo v nedeljo 5. ja~ i k3"'1 )fj’ *° bili izvoljeni razni Vs’ aterih naloga bo ure-P°^Gbno za sprejeti' in -° ^e£ktov 15. redne EI’1^ sClJe- se bo vršila me-. L Membra v Clevelandu. C. S j gubii — i*1 lbol^|ar^eni (typhoid fever) i Tri !fl’ (v.1, ^°hn Vranešič, član 1 za\K pst- 159 JSKJ v Corn-i'a' H' Zdravi se v Good " p'1’1 bolnišnici v Leba- * H. ; bolnišnici je ne- miri Albert Poščič. t la cddelka dru- ai JSKJ v Delmoutn, Pa., je umila An-a stara 18 let. članica ; 17?',136 JSKJ in dru;;t-istj, SNpj. Zapušča star-*n štiri brate. i« zi, f ovanje delničarjev $1 . qSa Narodnega Doma ji !L Sv°Je prostore v S. lovMti. 4,^0 jiSt- clair Ave., je . iz mL J0i ' izvoljen sledeči fijMh P'X^iA p°!lock, predsed- C1 fliCh’ ;edvešek> podpred-G 5^'JSjj' ^tary Križmančič, bomo c la tajnica; A. J. naslovih lAgr^11ančni tajnik; Jo- siar01 knjižničar; An_ v/f Pornožni knjižni- NewJ^i >3e na 4. strani) CLEVELAND, O., WEDNESDAY, JANUARY 8TH — SREDA, 8. JANUARJA, 1936 VOL. XII. — LETNIK XII. d» ral* V a, P e cev c o p(; o i'* DIFTERIJA 'NE IZBIRA Piše Dr. JOHN L. RICE, zdravstveni komisar mesta New York - ’’ Difterija ali davica ne napravlja nikake razlike, kar se tiče na-rednosti, plemen, vere, itd. Grabi svoje žrtve v svseh skupinah. Tujerodni starši dostikrat ne pozdravljajo z ve&eljem prizadevanja zdravstvenih organov, ki jim prigovarjajo; naj se poslu-žijo novejših metod preprečevanja in zdravljenja, kakršne .i uvedla zdravniška veda. Mnogo teh metod je bilu nepoznanih v starem kraju in zato so ti starši nezaupljivi. Rajši se držijo starih navad starega kraja. Niso se še zavedli, da v svrho najboljšega zdravja- za njihove 0-(roke so merodajne zdravstvene navade in sploh življenske navade novega okoliška, v katerem sedaj živijo. Izmed zadnjih napredkov v medicinski vedi je metoda imunizacije proti difteriji, ena izmed naj večjih dobn.t za m'adi no. Toxoid preprečuje difterijo «li davico. V samem mestu New Yorku so injekcije toxoida znižale število smrti'od povprečnih 750 na leto —■ tekom desetletja do 1929 — na 66 v letu 19.i‘. Noben otrok ne bi smel več 11-mreti za difterij<‘, sploh noben otrok ne bi smel oboleti za to bolezfen. To je ena izmed on iI maloštevilnih bolezni, ki se dajejo popolnoma preprečiti. Tudi toxoid ne pozna nikakih razlik, kar se tiče narodnosti, plemena ali vere. Daje zaščito otrokom tujerbdcev, k t otrokom tukaj rojenih Američanov. Otroci so otroci širom vsega sveta in otroške bolezni so enako nevarne pri vseh narodnostih. Zato najbolj varno je za vsako, mater, naj bo te ali one narodnosti, da skrbi za to, da so njeni otroci obvarovani pred difterijo. Vsak otrok bi moral biti imuzi-ran, k0 je devet mesecev star, in vsak otrok, manj kot šest let star, naj bo imuziran brez odloga. Imunizacija nastane šest do osem tednov po vcepljeniu. Takoj vprašajte zdravnika in poskrbite za takojšnjo injekcijo. Jutri utegne biti prekasno. ----------------o-------- BLIZU SONCA Kljub ostri zimi, ki jo imamo v teh krajih v tem času, je zemlja bl'zje soncu kakor poleti. Znanstveniki pravijo, da je bila 1. januarja zemlja oddaljena od 'Onca “le” nekaj nad 91 milijonov milj, medtem ko bo julija oddaljena nad 94 milijonov milj. Za hladno vreme na severni zemski polobli ni odgovorna oddaljenost sonca, ampak dejstvo, da jo sonce obseva veliko bolj poševno ter se tako sončna svetloba in gorl^ota širi čez večjo površino. Poleti padajo sončni . žarki na severno zemsko poloblo bolj navpično in to odgovarja za večjo gorkoto. Kljub zagotovilom znanstvenikov mi navadni zemljani težko verjamemo, da smo zdaj bližje sonca kot v juliju. • o------------- DRAŽJE LEMONE . Italijansko-etiopska vojna se 1 vrši daleč v Afriki, vendar je dvignila ceno lemonam naše Ca-lifomije in Floride. Večina v Italiji pridelanih lemon gre namreč v Afriko, da tolažijo hudo žejo italijanske armade, zato se na evropskih trgih prodajajo večinoma ameriške lemone. Veja zahteva po le.nonah jim je • i seveda ceno dvignila in tako .[vojna indirektno koristi sadjarjem v Floridi in Californiji. LJUDJE NA ZVEZDAH I)a-li je v vsem neizmernem vsemirju z neštetimi milijoni zvezd samo naša zemlja obljudena, ali bivajo človeku podobna bitja tudi na drugih svetovih, je že bilo in še bo mnogo ugibanja. Za gotovo tega najbrž nikdar ne bomo vedeli. Vsekakor, učenjaki prodirajo vedno globlje v vesoljstvo in iz novih odkritij delajo nove zaključke. Glede planetov našega sonca >0 si učenjaki skoro edini, da morejo živeti človeška bitja le na naši zemlji. Poleg nje b’ morda prišel v poštev planet! \ enera, toda isti je vedno tako zavit v nekake 1 blake, da teleskopi ne morejo pokazati površine planeta. Drugi planet, o katerem je bilo že mnogo ugibanja z ozirom na morebitno obljuden je, je Mars. Teleskopi viokažejo sneg na Marsovih U-a.jih, na planetu v splošnem pa izpreminjanje barv p > letivh ča-, 'h, iz česar sklepajo učenjaki da je tam nekaj vlage in rast-instva. Možno je tudi, da živi na Marsu kakšnih nizkih vrst živalstvo. Za človeku podobna bitja pa je tam temperatura prenizka in ozračje vsebuj** premalo k'sika. To so dognali u-čenjaki s kompliciranimi instrumenti. V našem sončnem sistemu torej najbrž nimamo sorodnikov. Tt da naše sonce je samo ena izmed manjših zvezd v zvezdni skupini, ki jo imenujemo rrnska -,'C.sta. Tam je milijone drugih sonc. izmed katerih so mnoga tisočkrat večja od našega son-•a. T11 moderni teleskopi so odkrili milijone drugih “rimskih cest,” ki jih učenjaki imenujejo >ala.\ics. Vsaka teh rimskih •est ima spet neštete milijone zvezd, to je sonc. Boljši inslru nenti učenjakov pa še vedno 1 odkrivajo nadaljne in nadaljne rimske ceste. Ali ne bi bilo absurdno si predstavljati, da je med milijardami in milijardami sonc v vsemirju samo naše malo sonce ‘ako srečno ali nesrečno, da ima olanete in med njimi enega, na katerem žive ljudje! Ali ni mogoče in celo verjetno, da jih je med neštetimi velikimi in ma-imi sonci v vsemirju še vsaj nekaj, ki imajo tudi svoje planete, in da je med njimi tudi i kakšen planet, ki ima pogoje, da morejo na njem prebivati človeku podobna bitja! Učenjaki sodijo, da je družina planetov, kakršna kroži 0-ko!i našega sonca, slučaj oziroma posledica neke katastrofe. Pred milijardami let je neko. sonce vsemirja prišlo preblizu 1 našega sonca in je iz goreče sončne mase s svojo pri\ lačno silo odtrgalo nekaj te goreče tvarine. Ta se je izoblikovala v planete, ki zdaj krožijo okrog domovinskega sonca. N neiz- j merilo dolgih dobah so se ti planeti ohladili tako, da je vsaj 1 na nekaterih oziroma vsaj pa enem izmed njih mogoče življenje .kakršno mi poznamo. Nekateri učenjaki menijo, da se take katastrofe pripete po- , redkoma, morda izmed 100,000 sonc enemu. Na podlagi te domneve se pri tolikih milijai-dih sonc v vsemirju vendai pti* peti milijone takih katastrof in lahko milijone sonc dobi svoje planete. In kdo bi si ppal trdi-i, da se vsaj na nekaterih teh planetov ne bi moglo razviti življenje, kakor se je razvilo na zemlji! Za gotovo tega seveda ne vemo in najbrž ne bomo nikdar vedeli, toda na podlagi všega, (Dalje na 4. strani) se«1 di 1.1lC iba so bo JgOV (nati> ijo :e VSAK PO SVOJE K Praznovanje novega leta je lilo bučno in razigrano. To je na en način popolnoma umestno, kajti v bližnji bodočnosti se lahko.zgodi, da vrhovno sodišče Zedinjenih držav proglasi novo leto za neustavno in ]x)tem ne bo več novega leta, kakor ni več višnjevega orla. Pomislite, kako žalostno bi b:Io, če ne bi bilo nikdar novega leta in bi se staro leto vleklo kar naprej in naprej! Poleg tega je novo leto edina nova stvar, katero si zamo-re.jo privoščiti tudi največji siromaki. jf * V tej deželi si predstavljamo novo leto v obliki lepega malega fant ca, do vratu bosega in z elegantnim cilindrom na kodrolasi glavici. V Evropi, Afriki :n Aziji pa se je letos ta fantič najbrž pripeljal na vojaškem anku, z .jekleno čelado na glavi in s pl'nsko masko na obrazu. * V zveznem kongresu, ki se je 'e dni v W’ashingtonu sestal k rednemu zasedanju, se obetajo hudi boji glede načina, kako naj la dežela še nadalje ostane nev- ■ tralna in izven vojne. Ta reč ni tako enostavna kakor včasih mislimo. Leta 191.8 je bila končana vojna za demokracijo in za odpravo vseh vojn. Zastopniki narod v so se svečano podpisali in podkrižali, da nikdar več vojne! Pa je bil« »d dneva’’"prem fr ja do daiies'ha svetu že 44 večjih in manjših vej n. Mirovne pogodbe so bile približno toliko vredne kot novoletne resolucije. »i* Neki živilski eksperti so pro-, našli, da je v kislem zelju in ki-sii repi mnogo važnih vitaminov, da sta torej omenjeni delikatesi važni živili. Doli v Floridi baje uživajo bambusovo travo za s lato. In nekje sem viriel zapisano, da nekateri člani žive na potnih listih. Kaj vse bomo še jedli, če ne bo kmalu konec depresije! * Kašelj ni posebno priljubljena konverzacija, toda dokazano je, da kdor dolgo kašlja, tudi I dolgo živi. Pa ima kašelj še druge dobre lastnosti. V New Ycrku je mala Betty Kingney pogoltnila malo piščalko iz Miklavževe zbirke. Piščalka ji je obtičala v grlu in zdravniki so se ravno pripravljali, da jo z operacijo odstranijo, ko je mala Betty močno zakašljala in piščalka je z glasnim žvižgom zletela bolniški strežnici v narečje. 5*6 V Clevelandu je bila nedavno otvorjena “boljše vrste” restavracija, imenovana “Mayfair Casino," kjer je na Silvestrov večer stala večerja za osebo deset dolarjev, pijača pa še posebej. Jaz nisem bil tam, toda veliki lokalni dnevniki so poročali, da je bila kazina natlačeno polna. V katero poglavje depresije to spada, ne morem uganiti. * V prijaznem morskem zalivu 1 Floride se je nedavno kopal neki Roy Dyson. Na pesku, nedaleč vstran, je sedela njegova žena . in ga nekaj spraševala. Ko je i mož odprl usta, da odgovori na - čenino vprašanje, ga je mal kro- - vodilček ugriznil v jezik. Mali 1 >1 azil ec je napravil napako; na - jezik ugrizniti bi bil moral kle- - petavo ženo. (Dalje na 4. strani) KITAJCI IN JAPONCI j Zadnje čase spet mnogo čita-j mo o japonski agresivnosti na | Kitajskem in se čudimo, kako | more mala Japonska delati z ogromno 'Kitajsko kot svinja z mehom, čudimo se tudi, kaj sili Japonce k taki ekspanziv-1 nosti. Po uspešni vojni s Kitajsko leta 1895 je.dobila Japonska važen otok Formozo in gotove pravice v Koreji in južni Mandžuriji. Deset let pozneje po vojni z Rusijo je Japonska dobila polotok Sahalin in važno pristanišče v Rumenem morju. Po svetovni vojni je Japonska dobila Marijansko otočje. Korejo je docela podjarmila. Južno Mandžurijo je pred tremi leti odtrgala od Kitajske in napravila iz iste “samostojno” .državo Mančukuo; pred dvemi leti je k temu dodala kitajsko provinco Jehol. Pred par tedni je izsilila “avtonomijo” za pet nadaljnih bogatih kitajskih . provinc. Mančukuo, Jehol in na novo od Kitajske odtrgane “avtonomne” province imajo ali bodo imele le navidezno samovlado ; glavno besedo pa ima ali bc imela Japonska. Kitajcev je 400 milijonov, Japoncev pa le 70 milijonov, vendar slednji dosežejo vse, kar hočejo. Za to so pač odgovorni številni vzroki. Kitajci so miroljubno ljudstvo, industrija in transportacija sta v njihovi deželi slabo razviti in dežela že dolgo nima trdne osrednje vla-.de. Zdi se, da je smisel skupne države Kitajcem nekaj tujega. Na drugi strani pa so Japonci skoro fanatično patriotični. imajo visoko razvito industrijo ter moderno opremljeno vojsko t % in mornarico. Dalje je treba upoštevati, da je Japonska primeroma mala dežela, saj meri komaj okrog 147,000 kvadratnih milj. To otoško cesarstvo je torej približno koma.j tako veliko kot je naša država Montana. Poleg tega je mnogo ozemlja goratega in neprikladnega za poljedelstvo. In na tem malem prostoru živi 70 milijonov ljudi. Razumljivo je, da se mora dober del tega prebivalstva preživljati v industriji, industrija pa rabi tuje trge in odjemalce. Da bi se Japonci v velikem številu kot poljedelci naselili na ozemlju, ki so ga odtrgali Kitajski, je dvomljivo, ker Kitajska je že itak silno gosto naseljena dežela. Toda v novih provincah je dobila Japonska dostop do rudnin in drugih siro-vin, ki jih rabi za svojo industrijo. DotiČni kraji pa potrebujejo industrijske izdelke, katere so doslej deloma dobivali iz Japonske, deloma pa iz Evrope in Amerike. V bodoče bo tam trg le za japonske izdelke, ki so cenejši od evropskih in ameriških; japonska nadvlada pa bo znala tudi z drugimi sredstvi onemogočiti tujo konkurenco. Mogoče je, da Japonci v dogledni bodočnosti vsaj gospodarsko podjarmijo vso veliko Kitajsko. Dvomljivo pa je, če bodo mogli to nadvlado trajno obdržati. Tudi Kitajci so Mon-golci in niso nič manj žilavi od Japoncev. Njihova civilizacija je starejša od katerekoli druge obstoječe civilizacije na svetu. Večkrat v svoji pettisočletni zgodovini so bili že podjarmljeni od vojaško močnejših naro-(Daljc na 4. strani) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA PREDSEDNIK ROOSEVELT j je na večer 3. januarja prečital zveznemu kongresu svojo po- ■ slanico o dosedanjem delu nje- , gove administracije in kongresa* o načrtih za bodočnost, o , splošni svetovni situaciji in o! , odnošajih Zedinjenih držav na- , pram inozemstvu. Poslanica je , bila oficijelno .naslovljena na j obe zbornici kongresa, v resnici pa je bila namenjena vsemu a- , meriškemu narodu in deloma ( tudi inozemstvu. Radio je 110-sil predsednikove besede preko vseh Zedinjenih držav in tudi v inozemstvo. Sodi se, da je predsednikov govor samo v Zedinjenih državah poslušalo okrog 7o ] milijonov oseb. Vzrok, da je predsednik prečital svojo poslanico zbranim članom obeh zbor-nic kongresa ob 9. uri zvečer, je bila predsednikova želja, da nje- ' gove izjave po radio sliši ves -1 ameriški narod. Predsedn’k je z zadovoljstvom 1 poudaril, da vladajo danes na vsem ameriškem kontinentu, ( med vsemi 21. republikami in , Canado, boljši sosedski in prija- ( teljski od noša ji, kakor kedaj ( prej v zgodovini. Na ameriškem j kontmentu, z 250 milijoni pre-I bivalstva, ni vojne, ni govora o 1 vojni in ni želje po vojni, ampak najboljša volja za nadaljevanje dobrih medsebojnih odnošajev. Obžaloval je, da voditelji gotovih velikih narodov v Evropi m 1 Aziji ne hodijo/ po potih, ki vodijo k miru in medsebojnemu 1 prijatejjstvu. Temu je vzrok dejstvo, da so ljudstva pod peto .1 diktature in si ne morejo pomagati. V nadaljevanju svojega govo- : ra je predsednik omenil, da'je; tudi v tej deželi primeroma mala skupina ljudi, skupina, ki ima preveliko politično in gospodarsko moč, katera hoče vladati ljudstvu v interesu lastnih sebičnih koristi. Pozval je to skupino, da naj se ne skriva za zagrinjalo splošnih fraz, ampak naj pride na dan z jasno zahtevo za odpravo vseh postav, ki so bile tekom zadnjih :?4 mesecev sprejete v protekcijo in pomoč delavcem, farmerjem in širokim 1'judskim masam sploh. Takrat se bo pokazalo, kdo je za ljudstvo in kdo za privatne interese bogatašev. Predsednik je dalje izjavil, da mora ta dežela držati prste proč ,d vseh vojnih zapletljajev inozemstva na podlagi pametne in odločne nevtralnostne smernice. Predsednikova poslanica je iz-! zvala mnogo pohvale pa tudi kri-jke. V splošnem se smatra za iekak začetek volilne kampanje. I * ZVEZNI KONGRES, ki se je ’ dne 3. januarja sešel k rednemu zasedanju, je še vedno v vel ki večini demokratski. V poslan-’ ski zbornici sO republikanci pridobili en mandat, ker je bil .na mesto umrlega demokratskega ' kongresnika iz države Rhode Is-! land izvoljen republikanec. V poslanski zbornici je 234 derno-’ kratov, 106 republikancev in deset zastopnikov -farmersko-delav-ske stranke. V senatu je 68 e demokratov, 24 republikancev in 1, dva zastopnika farmerske-delav-S. ske stranke. Demokrati so s e smrtjo Huey Longa izgubili ene-H ga .senatorja, kateremu bo na-1- mestnik izvoljen šele v aprilu. 1- Republikanci pa so izgubili se- 2, latorja T. D. Schalla iz Minne-J. ote, ki je podlegel poškodbam j- avtomobilske nesreče. Na nje-1-1 govo mesto je governer imeno-i-1 val farmer-laborita E. Bensona, (Dalje na 4. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V Brdu pri .Šmohorju na Ko- 1 loškem je dne 12. decembra umrl vodja koroških Slovencev, nekdanji poslanec France Grau-fenau.er. Pokojnik je bil rojen 1 v Mostah pri Brdu 2. decembra 1860. Po poklicu je bil izdelovalec orgel j, katero obrt .je podedoval po svojem očetu. V.š-jih šol ni imel, trda je z lastnim rudom in vztrajnostjo dosegel veliko izobrazbo. Ze v mladih letih se je začel udejstvovati kol nare.lni buditelj in politik. Kot lovenskega narodnega delavca so ga kmalu spoznali po vsem slovenskem in nemškem Koroškem. Leta 1897 je bil izvo-jen v koroški deželni zbor, kjer je ostal do vojne. Leta 1907 je bil izvoljen za državnega poslanci in leta 1911 je bil izvoljen ponovno. Tako v Celovcu kot ! na Dunaju se je vedno krepko in (dločno potegoval (za pravice koroških Slovencev. Tekom voj-le, leta 1916, m> ga avstrijske oblasti zaprle kot veleizdajalca. 'Zaprt je bil v vojaških zaporih v Beljaku, kjer mu je nekaj ča--a delal družbo slovenski pisatelj Ksaver Meško. Pozneje je b‘l zaprt na Nižjom Avstrijskem, v družbi s češkim parlamentarcem Kramarjem. Lets 1917 ga je ječe rešila amnestija. Ob prevratu je moral bežati 'iz svoje domovine v Ljubljano. Šele leta 1925 mu je bilo dovoljeno sc; povrniti v njegovo ožjo tjpmoviijo. Pokojni Graufenauei; “ie bil pravj mučenik za pravico \orošk'h Slovencev. Nedavno je v Ljutomeru zborovala osrednja uprava saveza 1 vskih društev Jugoslavije. Na omenjenem zborovanju je bilo med drugim sklenjeno, da v bo-ioče lovski znak ne bo jelen, ampak slovenski zlatorog, ki ' odo odslej ’ nosili vsi jugoslovanski lovci. Napis na zlato rogu bo Jugoslavija, načrte za znak pa bodo napravili priznan umetniki. V južni Srbiji so v sredi decembra divjale hude poplave, ki so' po nekod odnesle ceste, železnice, mostove in mnogo his. Mnogo hiš je tako poškodovanih, da jih bodo morali podreti. Voda je poplavila polja ter odnesla in pokvarila mnogo živil. V Skop'j 11 je vojafika garnizija skrbela za prehrano tisočerih siromakov, katerim je voda odnesla stanovanja, obleko in živila. 1 Izpremembe občin. Iz občine Lesce se izloči bivša občina Begunje ter se ustanovi nova občina Begunje na Gorenjskem s sedežem v Begunjah. Novi občini bosta priključena kraja Za-puže, ki se izloči iz občine Lesce, in Dvorska vas, ki se izloči iz občine Mošnje. Kraja Griže in Pristava v litijskem srezu se izločita iz občine Stične ter priključita občini Št. Vid. V ptujskem srezu pa se kraja Plešivica in Jeruzalem izločita iz občine Ivanjkovci in priključita občini Sv. Miklavž. Uredbe o teh izpremembah v občinah so bile objavljene v “Službenem listu” dravske banovine in dobile s tem obvezno moč. Nad tri milijone za Jepotila. Od nekdaj so lepe Ljubljanke slovele. Da, toda v moderni dobi lišpanja se je ta razvada zanesla tudi med ljubljanke. Po ■tatistiki mestnega dohodarst-venega urada je bilo lani za-(Dalje na 4. strani) ŠIMU If m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinRiiiiiiiiiiiiiiiiui(;iiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiifii;^3iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi1,iUIIII,i A REAL HERO , Lojze Zupanc: TRIJE BRATJE (Belokranjska pripovedka) Pod Gorjanci je živel osebenjak, ki je imel tri sinove, zemlje pa niti toliko, da bi glavo položil nanjo. K bogatemu vinogradniku je hodil v delo. Sedem let je delal, da si je prislužil sod vina. Dotlej je povsem ostarel in začutil, da mu prisluženega vina ne bo treba piti. Zato je poklical predse svoje tri sinove in jim dejal: “Sinovi moji, slab sem, čutim, da bom moral umreti. Težko sem živel, umrl bom lahko, saj nikomur nisem ničesar dolžan, vse dneve svojega življenja sem se otepal z revščino, pa nimam danes nič velikega, kar naj bi vam zapustil v doto. Pač pa imam sod vinai ki sem si ga prislužil pri bogatem vinogradniku. Le-tega vam zapuščam. Da pa se ne boste prepirali za zapuSčino, kakor je to že stara navada, vam še povem: Tri čepe ima sod. Najstarejši naj pije od vrhnjega, drugi od srednjega, najmlajši pa od spodnjega.” To je še povedal oče svojim sinovom, potlej je umrl. Starejša brata sta se sporazumela, da si vino prihranita za praznik. Najmlajši pa, ki je bil bolj vinski, ni strpel; počenil je k sodu, potegnil iz njega spodnji čep ter se napil vina. Ko pa je poslej le vse dneve preždel pri sodu, sta se pričela starejša brata norčevati: "Požrešnost ti taka, v težaških dneh se z vinom nacejaš, na praznik boš pa sline požiral ■ . Dolgi vrsti težaških dni naposled sledi praznik. Starejša brata se vesela približata sodu in izpulita iz njega vsak svoj čep: v sodu je bila sama tema. Strahovita jeza ju popade. Navalita na najmlajšega brata in pričneta kričati) da. ju je ukanil. Potlej ga pretepeta in neusmiljeno na-ženeta iz bajte. Najstarejši še pograbi v naglici prazno majoliko poleg soda in jo vrže za bežečim: "Požrešnost ti taka, si vino popil, še črepinje vzemi seboj!” Tako je postal najmlajši brat brezdomec. Zajokal se je in, se čudil, čemu neki sta ga starejša brata nadre-vila iz bajte, ko> pa se njunih čepov vendar ni dotaknil, ampak je pil samo tako, kakor ga je bil poučil pokojni oča. Ko se je izjokal, je pobral majolčine črepinje, jih povezal v robec in se napotil v mesto ob Kolpi, češ: "Da ne bodo ljudje opletali, da niti cule nimam, ko pa sem popotni.” “Praznik je, k maši bi šels ” si je govoril in že je potrkal na vrata bogata krčme ob cesti ter zaprosil, naj mu spravijo culo, dckler se ne povrne iz cerkve. Krčmarica pa je bila silno radovedna ženska. Uprla je roke vnic in povprašala: “I, kaj pa imaš v culi. da tako žvenkeče?” “Eh, kaj bi pravil, mati,” je odvrnil najmlajši brat. “Stari turški cekini so v njej, če že hočete vedeti. Ampak v culo nikar ne poglejte, da ne bodo črepinje postali . . ." Tako je dejal in odšel v cerkev. Bogati krčmarici pa radovednost ni dala miru. Stopila je v izbo in odvezala culo. Groza giozanska, v culi so bile sam« črepinje. Prestrašena krčmarica s« je silno bala jeze popotnega. Misleč, da ima opraviti s čarovnikom je brž pobrala črepinje iz cule in vanjo natresla devet prgišč cekinov . . . Kmalu se je vrnil najmlajši brat iz cerkve. "Pa srečno, mati,” je dejal, vzel svojo culo in krenil dalje po prašni cesti. Kaj kmalu je opazil, da nosi v culi cekine. Spotoma se je premislil in se vrnil proti očetovi bajti. Ko pa sta starejša brata videla, koliko bogastva se drži najmlajšega, sta ga ljubeznivo cprejela, še na popito vino sta pozabila, le vanj sta silila s priliznjenimi glasom: “Ljubi bratec, kakšne pa si spet zarobil, da si st cekine pridobil?” On »a, ne bodi len se jima brž zlaže: “V mestu ob Kolpi je grad za črepinje. Zatorej sem povezal črepinje maj(>like, ki sta jo bila davi vrgla za menpj v culo, se napotil v mesto in tamkaj zakričal sredi trga: Črepinj? za cekine! In komaj sem, se malo ozrl, že je pristopila k meni košata gospa. Jaz njej culo črepinj, ona meni culo cekinov. To je vse, kar vem povedati.” Naslednjo uro že sta pohitela starejša brata po vasi in nabrala culo črepinj. Potlej sta sc namahnila v mesto. Pred županovo hišo sc ustavita in pričneta kričati na vse grlo: “črepinje za cekine!” Takšnih norčij pa meščani niso prenesli. Navalili so na oba brata, da sta komaj umaknila pete in zbežala, odkoder sta bila prišla. Spoznala sta, da ju je najmlajši brat spet ukanil. Zato sta ga doma vtaknila v vrečo, jo zavezala In postavila na brej Kol-Pe. “Tako,” sta dejala, “za kazen bodi do večera v tej vreči. Če obljubiš! da naju nikoli več ne ukaniš, te spustiva, če ne, te vrževa v reko.” In sta odšla. Tisti čas pa jc prišel po cesti bu-torajski mesar. Čredo svinj je gonil pred seboj. Ko Je zagledal, c’a se vreča giblje in da nekdo veka v njej, se je ustavil: “Glej ga, šmenta, kdo je pa tebe zavezal v vrečo?” “Meščani,” je odgovoril najmlajši brat kar tja v en dan. “Pa zakaj neki?” “Za župana me silijo.” “Pa nočeš biti?” “Nak.” “Menjajva,” je predlagal butorajski mesar, ki se mu je bilo po županski častni kolcnilo. “Ti iz vreče in še Hredo svinj ti dam, jaz pa v vrečo.” Rečeno-storjeno. Najmlajši brat se Izkobaca iz vreče in zaveže vanjo častihlepnega mesarja. Potem si vreže v grmu palico in nažene čredo svinj prek reke. Komaj dospe s čredo na nasprotni breg, že sta se približala UTeči stanejša brata ter pričela kri- Tommy Barlow was a country lad and he had to go to the town two miles distant to get his education—that is, his book education; But many other things Tommy learned on his father’s farm. He knew much about planting, cultivating, harvesting and about building, too. He was what is called a handy fellow. But no one had ever thought of Tommy as being a hero. One day as Tommy was going home from school, he saw a slight smoke coming from the bank near the railroad track. Tommy’s first thought was that some tramps were preparing a banquet there under the sheltering bank. But after he had walked on for a quarter of a mile he set to thinking about that smoke. Suppose the fire had been started in some careless or accidental way, and that no one was in charge of it! Suppose a good many things! Tommy turned round and went to the spot where he had seen the smoke. Smoke was still coming up in a pale blue streak, hardly perceptible a hundred feet off. On going down the bank to the spot Tommy found the cause of the smoke. Some tramps had been cooking and eating there, had built their fire against an old railroad tie, which had caught on fire and had burned to the tracks. More than that, two or three ties of the track itself had burned almost through, and lay black and smoking. On the up-side of the tracks was the steep bank down which Tommy had gone; on the down-side of the tracks was a steep incline, and the road curved sharply at that point. Tommy proceeded to put out the fire by earring water in his dinner pail from a creek a short distance off. After the fire was entirely extinguished Tommy was on the point of going heine when the danger of the situation came to him. The ties in the track had burned through—two of them. Three more had been badly burned, and all were together. This would cause a spreading of the rails when the train came thundering along. Tommy stood aghast. The curve, the steep decline on the down-side, the spreading of the rails! This would occasion a wreck—at least would derail the engine and tender, and possibly throw them headlong down the embankment. The other cars would be dragged along, and human life endangered. Tommy sat down to think it out. He was one mile from home and one mile from town. Both places out of sight. “Let’s see, there’s a through train— fast express—at about five. Then there’s another—a local—half an hour n a THE BARREL CACTUS Manica: POSTRANI KLOBU* (To be colored with paints or crayons. Whenever you come to a, tvorci spelled in CAPITAL letters use that color) “Oh, it is lots of fun to make snowballs to throw!” cries YELLOW-haired Susie May as she rolls a nice one between her RED mittens. Her mittens have GREEN and YELLOW cuffs and her cap matches her mittens in color scheme. Her snow suit is RED with GREEN cuffs about her BROWN boots. “1 am piling them high on my BLUE sled!” she says. “We will make a big snow fort!” cries BROWN-haired Teddy. Teddy is dressed in a BLUE snow suit and a cap to match. His gloves and cuffs are a pretty ORANGE (use RED and YELLOW mixed) color. Peter is coming to help Susie May and Teddy and he is dressed in an ORANGE color snow' suit with a bright BLUE cap. The runners on Susie May’s sled are YELLOW and the cord to pull is RED. The sky is light BLUE with lots of White snowflakes coming down. Paint the house PINK (use RED Tommy walked abbiat, Hamming the tracks. It had been a criminal thing to do,, that fire-building by those tramps. And now Tommy must remain to give the danger signal. “But how can I warn them?” asked Tommy of himself. “I have no lantern and it Tommy Began Madly Waving His Torch later. It's now half-past four. I haven’t time to reach either home or town and get back with help before time for the train. Guess I’ll have to stick it out here till the express comes along. čati: “Boš še ukanil?” Butorajskemu mesarju se je zdelo da vprašujeta: Boš še župani!?, zato-lej je brž odgovoril: “Bom!" Ničesar nista onadva odgovorila. Prijela sta vrečo in jo vrgla v reko. Komaj pa sta sc dobro ozrla, sta zagledala na nasprotnem bregu najmlaj-še;a brata s čredo svinj. “No, ta ima pa zares srečo,” je najstarejši pc.šepetal srednjemu. “V vodo ga vržeš, cn pa — tebi nič, meni nič — iz vode, preden bi do tri naštel in še čredo svinj ime, povrhu. Pa jaz sem istega očeta sin. Se jaz skočim v vodo pogledat, če je kaj svinj za naju.” Kakcr je rekel, tako je storil. Ko r.c je pričel potapljati, je krilil z roko nad vode. Srednji brat pa je mi-l]iil, da njemu mahai češ, brž skoči menoj, na dnu vode je svinj ko listja in trave! In skočil jc za njim v vedo. Oba sta utonila Najmlajši brat je poslej še dolgo živel v očetovski kajži. Cekinov in svinj je imel na pretok. Odkar pa je umrl. je tudi kajža brez svinj in cekinov. ---------- will be too dark at five for the engineer to see me waving my white shirt on the tracks—at least not till he has come too near to the dangerous place to stop in time. I’ll run up the tracks and meet the train. That will give them more time for stopping the train. Gee!” And Tommy looked up at the sky, “it’s going to pour, and pretty soon, too. Thought all afternoon it would rain before I got home, and now I’m certain of it. Ah, there’s a drop already. But —the rain is not the problem. What or how, rather, atn I to signal the oncoming engineer? As I say, my shirt alone won’t do it, but I’M have to w'ave it as a flag, as there’s no other way.” Tommy proceeded to pull off his coat, then his vest and then his tie. Next off came his shirt, and the cold north win cut him to the bone. Wouldn’t like to go without elothes, after the African style,” grinned Tommy, hurriedly putting his coat on again. As he was buttoning his coat about him he felt something hard in his coat pocket. Thrusting his hand in he drew out a box of matches. “Well, I forgot I had ’em,” he said. Then an idea came to him. He would make a torch out of his shirt and wave it high above his head as the train canie bearing down the tracks. He quickly looked about for a good stick on which to tie the shirt. This was found in the shape of a board off an old tumble-down fence. “Ah, this will make a fine flagpole,” mused Tommy. Then he looked at his watch and saw that it wanted only ten minutes till the train should appear round the curve. Tommy quickly prepared his torch by wrapping the shirt firmly but loosely about one end of the long stick. He then tucked the end of his torch under the skirt of his coat and hurried up the track to meet the on-coming train. He had gone only a few feet when he heard a long, low whistle. The train was only two or three miles away. Tommy fairly flew up the track till he reached a good place to stand. Then he lighted a match and touched the end of the torch. The flame shot up and a few seconds later the engine came in sight round the curve. Tommy began madly waving his torch, his heart beating as madly. Suppose he should not attract the engineer! The thought of such a possibility was almost too much for the brave boy, and his face paled. The rain was coming down now, and threatened to put out the blaze which w'as swinging wildly over the tracks. But Tommy kept it moving so rapidly that the very motion created a draft which fanned the flame and kept it alive. Tommy’s arms were giving out and his heart was in his mouth, so to speak, when of a sudden he saw the engineer thrust out his head, give one look and then jerk it in again. Then the great train slowed down. Tommy dropped his torch whiph had spent itself, and then sat down on the bank suddenly as his knees caved in. The great car-wheels went past him slowly and more slowly and finally stopped— just fifteen feet from the burnt tics. Immediately the train officials and a dozen or more passengers were on the ground inquiring into the-reason of the stop. Tommy ran to where the engineer stood and pointed to the burnt tics. Then it was that he became a hero. Hd never quite recollected how it was that he so suddenly became the center of an excited group, and why so many men grasped his hand, following the act of the engineer and conductor. He only knew that he was feeling a bit cold for want of his shirt, which was now' a blackened cindcr. Well, the conductor took him into the train, declaring that he would carry him to town and from there send him home in a taxi. When Tommy demurred, lie shook his head in a determined way, saying: “There’s nothing too good for you, young feller, and if an airplane was to be had we’d send you home in that with flying colors.” At about six o’clock Tommy’s mother, who had been looking for her son lightly) with BROWN shutters and porch roof. “Who will be the enemy!” shouts Teddy. “We have to have someone to fight!” “Oh, let’s have it all a contest!” says Susie May, “and play sides!” “That is fine!” cries Peter. “We can have a team!” All the children have PINK cheeks and RED lips. Paint the border light GREEN and the lettering PINK. for some time, and who was becoming very anxious over his delay in reaching home, saw a taxicab turn into the yard.. She opened the door and stepped upon the porch just as Tommy alighted, smiling but slightly pale. He was now' passing the reaction period of his afternoon’s excitement.' “Why, Tommy child!” cried his wondering mother, “how did you come to be in that town taxi ?” “Mother, I’ve only done a little thing—saved the fast express from a possible accident—and incidentally burnt up my shirt.” And Tommy opened the front of his coat to his mother’s further surprise and horror. “Come, mother, it’s nothing, I assure you. I’ll tell you all about it as soon as I’m dried out.” And he sought the kitchen fire. * * * Some days later Tommy was surprised by the receipt of a letter from the president of the railroad telling him how much the company appreciated his action and enclosing a saving bank book in which was entered a first deposit which made Tommy whistle with surprise and delight. 0----------------- THE NEW BABY Not more than a hundred miles from Los Angeles, in its desert home of blinding sunlight, drying winds, and singing sands, grows the great Barrel Cactus, Ferocactus acanthodes. Because of these grotesque Cactuses, rearing their spiny heads toward a cloudless sky, a spot not far from Palm Springs has been given the weird name of “The Devil’s Playground.” There, some of the Barrels stand many feet high, either as dignified single specimens or in scattered groups. These huge plants are noted for their conservation of water supply. If dug from the sand and, not replanted, this Cactus, in good condition, will live on its stored moisture for several years. The juicy pulp of Ferocactus acanthodes is considered by the desert birds and animals to be an excellent food. It is said that the wild burros in their thirst sometimes kick open these large Cactuses for the refreshing liquid that is sure to be found inside. Ferocactus acanthodes has to its credit the saving of many human lives, for travelers and prospectors out of water or lost in the barren wastes have turned as a last resort to these spiny Barrels of the desert. This Cactus in its native home is very attractive with brilliant flowers and spines, but w'hen removed to different climates and soils the plants do not bloom so well, and their handsome spines soon fade. At present Ferocactus acanthodes is threatened by commercialism with extermination. Already, practically none are left in Los Angeles County. The largest and finest specimens, taken almost always from public lands, are being hauled out in truck loads. They are brought to the city where they are dumped onto vacant lots. There the spines are burned off and the Cactuses are chopped open. The pulpy inside, a very small portion of the plant, is then cut up into little cubes, boiled in a heavy syrup—the result is cactus candy. Although this odd confection lacks richness and flavor, it is at least Mali Šimek je imel vročo stati čim prej velik, krepak m . # da bi se ga vse balo. Ko n1 ,;l o£ koč sosedov Drejček zaupa*’ , jj iEntje, ki so posebno P0?1 ;e S' močni nosijo klobuk postran. gjo-mek takoj potegnil svoj ki1obu ^ boko na desno stran, glave >n slej vedno nosil tako. . aj šimekova mati se je na skl ^ i zala otroški domišljavosti ^ ... sinčka in nekoč je omenila ge tudi svojemu bratu, Šimekove eu. K*’ Striček pa, ki je bil P0'1.11 golij, se je široko zasmejal- ^y “Le čakaj, da pride priliK8’ J vil ga bom kar zlepa!" , k Par dni pozneje stopi stnc dan«5! pred Šimka. Pa kakšen Je striček! Klobuk, ki mu je s* tičal sredi glave, ima danes P f tako v eno stran, da mu je in oko popolnoma, zakrito-To se zdi Šimku zelo čudi™ ^ davo povpraša: “Stričko, čemu imate Kic j postrani?” ki m “Eh," zastoka striček, ^ n>> mi je prisolil tako klofuto,^ ^ izbil klobuk čisto na stran. . ne r ‘Pa zakaj si klobuka spe ravnate, striček?” “Ne smem, šimek moj! ^ moral nositi klobuk vedno ^ p da bo vsakdo lahko ve“e ’ [3'J, bil oklofutan. Ni pomoči, ^ taka. Na svetu se vse ’ jjgl ( Včasi je postrani klobuk je rt ;11 znak meči in poguma, zdaj I f 1 no narobe. Sicer pa 8ot,° j0 1 tudi opažaš fante, ki ncS tie s * tl postrani. Vidiš, vsi ti * javno kažejo, da so bili 2® j ^ ko je, šimek!” Šimek molči in zija. • ^ ,, Trenutek pozneje mu Je buček spet lepo na sredi S ■' -----------O rj Tudi mladinski člani lahko f (|fj J1) k rasti J. S. K. Jednote, in ^ 'J ^ da nagovarjajo svoje vrst111 ^f pri igri za vstop v mlad>nS \ njihovega društva. ^ it ^ i ^ a novelty. Tourists buy friep§ send some to their eastern Mary C. Shaw, California- All my nose is out of joint ’Count of just one simple point. There’s a baby to our house— Most as little as a mouse. And between both me and you— Kind of very ugly, too. I am always in the way Since it came the other day. And the bottles and the milk! And the coverlets of silk! Mother says, “My little joy! Darling, dimpled, little boy!” “Dimpled darling,” that’s not so— Wrinkled up—I’d have you know. All it does is squeal and drink— Course it couldn’t even think. I’m surprised they’d have a fit Over anything like it. KOLIKO JE URA? Čevljarček; “Gospod stražnik, prosim, bodite tako prijazni in povejte mi, koliko je ura?” Stražnik: “Točno deset in trideset!” čevljarček: “Torej, gospod stražnik, točno ob enajstih me lahko pišete v uho!” Stražnik hoče zgrabiti poredneža, ta pa urno zbeži, in mož postave steče za njim. To vidi drug čevljarček; hitro priteče k stražniku in vpraša, kaj je napravil njegov tovariš. Stražnik: “Rekel mi je, naj ga točno ob enajstih pišem v uho?” “Nu, potem imate pa še pol ure časa, gospod stražnik, in vam ni treba tako hiteti!” pravi mali nepridiprav in zbeži v drugo stran. Aunt Maud and the Telephone Just as Mamma w'as putting little Catherine to bed the other evening Papa came in to tell her that someone wished to talk to her on the telephone. So Mamma left the -ocm and, after a while, came back and told Catherine that she had been talking with little .Jane Paterson’s mother. Now jane was Catherine’s very best friend and playmate and her Mamma was going to give her a party on Saturday afternoon. More than that, she had asked Mamma, on ihe ’phone, if Catherine could come to it. Mamma said that she could, for Catherine had been a good little girl for ever so lrng and besides, there was no school on Saturday, of course. “Oh, oh, oh!” cried Catherine, clapping her hands and jumping up and down in bed until it bounced her lighted as you were when > 0£jed t13 member how strange it s°u!'i.iiig to hear Uncle Bob’s voice ta ^(|{ that queer, funny looking .(5i they call a ‘receiver’? We ’ just that way to Aunt Man • ( “She was amazed—and’s little bit frightened, too. ^ j,iii> Father how much she '°v^ust missed him and how he j come home to us just aS " could. She was just in ( ^ sending him a sweet li*d kiss over the wire when p. the receiver and began to ^ Oh,* Mamma, Mamma-Mother asked her what 'vaS ^ but she wouldn’t tell her f° ^ Then all of a sudden s ‘Mamma, Mamma, oh ■ please make Pappa come 0 S< 1 Mother Hold Aunt Maud Up to the 'Phone So She Could around as though she were in a hammock that someone was shaking ana jiggling. “And, Mamma,” she cried, “can I please tell Jane tomorrow that I’ll come to her party? Can I tell her on the telephone?” Mamma assented and smiled. “That reminds me, Catherine,” she said, “of a little girl named Maud who once talked over the telephone in a most amazing fashion. Shall I tell you about her as your Sleepy-Time story?” But it was quite unnecessary for Mamma to wait for a reply, for Catherine had already tucked the covers in around her hand propped her tiny little chin in her hands, ready to listen. “Well,” began Mamma. “She’s grown up now, but when she talked on the telephone for the first time she was almost as little as you are, Catherine. The telephones in those days were queer looking boxes fastened on the wall and much too high up for little folks to use. Mother held Aunt Maud to the ’phone so she could talk to Father—your Grandfather you know— who was in another town on business. “It was the very first time Aunt Maud had ever talked over the ’phone, remember, and she was just as de- “ ‘Come out?’ excia‘“ f ‘Come out of what ’ ,j)gt ‘“Out—out oof wailed Aunt Maud. un’ (jit11' can he ever get out of t*1‘l 1 j CW “Mother sat right do*11 $bc I t and laughed and laugb^' 1^ Jl». '' sit down for fear she * S» ' ^ Maud fall she was la US j ij^i ily- , 'i “Think of it! Aunt 0I j Jh-Father had crawled insl^ } ceiver and was talking ff> J J Now wasn’t that funny those days, Catherine, !f °Ub|e was just beginning to bc ' pie, and lots and lots .® know how it worked. , jt , t| S' |, ,s do—” and Mamma sn'il6 >'* L girl.' kV “Oh, yes, Mamma," **, .8 C( “'»editor. mx M,NN- 5 is the c N°va r\ time I am writing u oba. I hope everyone will A uI'l'V ^at I am sending in. Itlas APpY BIRTHDAY !■ so Mre ^ay before Lillian’s birth-"lilij-5- W;‘Vne asked her daugh-i p9" 8 birth’ *l0W W0l|ld you like to ^ tCn and: day Party tomorrow afters'^ X yesnVl.te a'l your friends?” 1 s Vane’ w°uld love to have a S- ^5ered Lillian. lf 1 ^ her frnin^ ^‘^,an sent invitations 'aP5, lfctrPartv'endS’ tel*in8 them to com; \ at 2 o’clock in the after- i ®ir * n v°trf !? #iist ?3y Lillian made many * ff b 15 shea 6S 'n 'ler sc'100i jS Tj' Soon WaS *ust thinking of the n vi»' ^ran homSc*10°* was over and Lil- 7thine 6 to ^elp her mother get ofi Xlt *°1- the party. It was j Hckin the boys and girls **,) I'^ren (^e house. Among lI1tj!S . ‘ins * at canie were the Mor- ijjt#1 » ^auj' Were usually called curly J? jCe Of their thick, brown, h! Jnd l ’ ^rst they all played ^ had peanut races. J t LilUan’J>dy Was tired of Pl“yin8 iK to eat mother called them to fii*1 , ai th« ere was a large cake l ul? > TheJ0rds “HaPPy Birthday” slij. vvas 'cc cream in all ne ^ P*l», fi^S- S0IT1e were the shape a |! ®lso m Wers and trees. There slej , !'tverVh!!!y more things to eat. ^ it be ^ Was eafing anci busy dM >°ne6an to *‘Shten and thun-> i. S"'d t*o pay very much Weather outside ex-i if j hid ,n tW'ns’ wh° always ran 7 t'lj ' ''8htenlILSorne dark place when 0 4 t and tllundered. ie 5 rt \ -. 0 8° home and the Mor-P# Su! '* be found. When L*JranCe notified of the twins’ , ^ y her, Was vei-y frightened, ve B|WlnS clear>y. even though I iyed s°me kind °f prank r said f‘rls and boys consoled t$l, ■_ % tM,- Ut would help to :CCy -J ,!1(I ^e.lns' They looked every-f. $ Joutid e.,about to give up when h Conte m behind the sofa jJ°ne oj ?‘eclly» both of them ■ of ,,eur pet Puppies in their !"1 »> ^ lhem , e gently woke them ffl ( Thei^ that it was time to go ieVwerenl0,her was very glad y hid k- Und- She asked them . e’s atri e'tind the sofa, and to ,tre see „lse,,lent they answered, I l^e aH °?red W'hen it lightened iu $ I^binH .t,10se 'oud noises tha ndekeep ponies and I ^et. what it is called. lV” ’ Joan’S” Si said t ' W ’hat’s • ”an' "I*’8 a corral.” t0 '*■' exclaimed Jimmy. iS shouted Trouble. O6- It^' p’aying their game V? 'f thVas from Unc'e Jack ' fh6y W0llid like to come >(/ 'hey , CUr'y tops were ver >t ch in ,, ad always wanted to J e ^est. Even Trou- ^ Nd'* al.thoueh he hardly 'ali' ‘vAif about. The curly f ^.i^h -.Mother if they could .w*, ss ivfp,i'd' *»«•• , !i “ti e)(Der- *he ranch they t^V !(«i|ll,i,lil kf11068’ Uncle Jack i, Se.Hiteack horse to Jimmy l'at % twCv ne t0j0an- °t/i l(° po«t 013(16 a lass0 and •d. , tirf>,,S anc* other things. >V Mjj aside°f doin^ that and 5h‘ if’ [ISS* °Wn fun on the 0 , I*1 W , r ,0ok care °f him SiSsiTsuthe cur'y tops to e ann e war|ted them V»V >. it an , she knew that they i^i ta'<:e care °f their ’of '''/ his own wa>’s °f (SX1? Watched Jim,T,y led i 1 it i f- ?nd °ue afternoon f/'i on'Slled with his rope ] Picked be'1Ch near the rJ , t^to0(1, ®d up the lasso. u0rP i ,’Et ..^id n e said to himself, j )>'l ,-»j ‘Sv0k0ne knew, but not laid aside ,he C*' /i "'e oh’ crowines and Jlttijj cken coop were : S< ifiV™ Amu Lillie. '( f1 I '"as ran out to see what | nd what they saw MLADINSKI DOPISI Contributions From Our Junior Members rfiade them want to laugh, but they did j not. Trouble had lassoed the big rooster. With a small rope around the neck of the crowing rooster, Trouble was dragging the rooster along after him as he ran across the yard. “Trouble!” cried Aunt Lillie, “what are you doing ?” “Playing cowboy,” was his answer. “I lasso rooster wif my rope like Jimmy catches posts.” “Oh, you mustn’t do that!” Aunt Lillie said as she ran after the little boy. Finally she got the rooster, which was all bedraggled from having beer dragged through the dust and dirt. I was very dizzy from being whirled around by Trouble. Afterward Aunt Lillie made Trouble promise he never would do it again she smoothed out the rooster’s feathers: and gave it some water, laughing tc herself at what Trouble had done. ROSE TEL.ICH, No. 200, SSCU 0----------------- ROCKDALE, ILL DEAR EDITOR AND FRIENDS: This is my first letter to the Novi Doba. I am a member of §t. Michael’s Lodge, No. 92, SSCU. I attended my first meeting on Dec 15. I like it very much. The sarm officers were elected for 1936 as wer< for 1935. The hall was packed wit! men, women and children. I hop< every meeting will be as well attended The lodge is going to hold a dance, bu they have not decided on the date a: yet. I will close, wishing the supreme of ficers, editors and juvenile members : Happy New Year. DOROTHY JAGODNIK (age 16), No. 92, SSCU 0------------------- KANSAS CITY, KAF Najprej lepo pozdravim vas, g. ured nik, pa tudi vse člane in članice mla dinskega oddelka. Vsakikrat, kadar prejmemo Novo Dobo, preberem dopisi mladinskih članov in članic. Dopadejr se mi, kakor se moji mami dopade ko Iona “Vsak po svoje”; ona pusti svojf delo, da gre in brž prebere tisto ko lono. Ali imate pri vas v Clevelandu kn snega? Tu pri nas smo ga nekaj dobil ravno za božič. Jaz sem vesela, kada začne sneg padati, ker nam da mnogi zabave#>ri sankanju in kepanju. Am pak, uh! kadar pridem domov s premo čenimi čevlji, takrat 'je treba pa ka* tiho biti. Ne vem zakaj to pišem, ko ni vs' skup nič vredno in ne bo moglo nikoga' zanimati. Rada bi včasi videla kakšet dop:s iz Kansas Citya, pa se nihče ni oglasi. Saj imamo dosti mladih člano v tem mestu, pa nihče neče ali ne upr ničesar pisati v Novo Dobo. Tako sen' se jaz odločila, čeprav mi gre sloven ščina bolj slabo. (Le piši še večkra kaj, mlada prijateljica, s tem se bo" privadila slovenščine, da sama ne bo' vedela kedaj Op. ured.) .Pozdrav vsem članom in članicam mladinskega in od raslega oddelka! ANGELINE MOOTZ, članica društva št. 49 JSKJ O------------------ EVELETH, MINN. DEAR EDITOR: I am sending in a story and I hope that it will be published in the Nova Doba. 1 will thank you very much if you will do so. HUNTING DAY On Saturday my boy friends and I went on a hunting trip. We took our lunch, pack sack, guns and our pet dog. We started off about 7 o’clock in the morning and got there quite early. 1 then built a fire, put our lunch on thi ground and tied the dog to a tree tc watch the lunch. I started to walk and no sooner die I get across the road when I saw z rabbit. I took a shot but missed ii I started to chase it. It ran so fas that I couldn’t see it. I started to wall around again. Soon I saw anothei rabbit under the tree with about fivt. young rabbits. I took a shot and hit ii in the head and killed it. I picked i up and started to skin it. It had boils so I put it in the sack for the dog. 1 started to chase the young rabbits. I caught one alive. It wanted to bite me. so I put it in my cap and started to go back to the place I left my lunch. 1 came there and found the boys sitting down by the big fire. They made the coffee and had started to eat the lunch. They asked me if I got anything. I told them what happened. I said, “I got a live rabbit in my cap.” One of the boys opened the cap to see it and it jumped out and got away. 1 then started to eat my lunch. The rabbit I shot I gave to the dog. After lunch I went back into the woods to hunt. About an hour later I saw the same rabbit that jumped out of my cap, so this time I took a shot at it. I hit him so I picked it up, skinned it and put it in my sack. I couldn't see any more rabbits so I went back to the fire, for it was getting late. All the boys were waiting for me, so we sat down and ate the rest of our lunch. I laid my rabbit about ten feet from the fire. I put my dishes in my pack sack thinking I would put the rabbit on top and when I turned around the dog was eat-I ing it. Of course, I let him eat the res; of it. 1 didn’t like that very well, so we all started for home. I came home and my mother asked me what I had gotten. I told her all about what had happened and she started to laugh. I said I would never take a dog with me again. FRANK KOTNIK (age 14), No. 25, SSCU. 0-------------- PITTSBURGH. PA. DEAR EDITOR AND JUVENILES: This is my first letter to the Nova Doba. I enjoy reading the letters that the juveniles write, so 1 thought that I would write in for the first time. I belong to. Lodge No. 182, SSCU. I wish more and more young members could join the SSCU lodges. Since I see no letters in the Nova Doba from our lodge, I decided to write in. Santa did not pass our house this Christmas and my youngest sister was happy on Christmas morning when she saw many toys and candies under the tree. I wish all the juveniles a Happy New Year for 1936. I will close my letter with a poem called January. JANUARY Cold the day and cold the drifted snow, Crackle, sparkle, fagot, embers glow Someone may be plodding through the snow, Longing for a light, For the light that you and I can -show. FRANCES STARESINIC (age 9), No. 182, SSCU. DENVER, COLO. DEAR EDITOR: I haven’t written to the Nova Doba ?or a lpng time, so I decided to write tgain. We were busy moving from Morley to Denver. Denver is a very arge city, but I miss Morley for it’s big, beautiful mountains. We have little inowfall around here, but it is very cold. I have been attending a very large school by the name of Colo. I like it /ery much for the entertainments they ;ive us twice a week. There is about ine thousand seven hundred going to this school, which seems a very large group to me. Christmas is gone, but I was thankful for all I got. I received a nice present from my mother and also from my uncle and aunt. They sent us two ;hickens, and were they husky. 1 was Hire surprised to receive a box 6f chocolates our lodge gave to me. I hope he editor received a full load of things for Christmas. A few days ago I went to the city park because it was a nice, warm day. The park is a very large one and I saw ill kinds of animals. The sea lion was iaking a sun bath. It looks like a b'g iish. Monkeys and bears like to eal peanuts I think it is their favorite dish. Parrots sure like to talk once. fhey get started. The best thing I en-,oyed was the guinea pigs, squealing and prowling around for something. 1 didn’t think they could squeal so loud Our little pet cat, Mece, sure likes liver and oysters, He, ;*te.twp dishfuls and still wanted more. Mece likes to play around and gets dirty, so I gave him a bath and I enjoyed washing him. We also have pet squirrels around here The one I like best is named Billie. Mece usually chases Billie up into a tree and goes after it. I will close wishing all the juvenile members a happy New Year. How nany pans did you break for New Year, Editor? ANNA BELL CHADEZ (age 12), No. 21, SSCU. o---------------- CONEMAUGH, PA. DEAR EDITOR: The first resolution on my list for the year 1936 is to write every month to the Nova Doba. I shall do my utmost to live up to this resolution, for I, like other juveniles, want to make this paper a larger one. During the past month I noticed that the Nova Doba juvenile page had grown in the amount of letters from any time that I can remember. Juveniles, 1 hope you keep it up. On t’.ie night before Christmas all ,he children belonging to the SSCU and other Slovene lodges were given a treat. As soon as we entered the hall he stage curtain went up and there in .he center of the stage stood a brightly' lighted Christmas tree surrounded by packages of Christmas gifts. Seated near the tree and forming a circle was ‘he newly organized Slovene band. As ihe band struck up a familiar tune, Santa Claus entered the hall and pro-:eeded to look up the children’s records in the book he carried. However, he must have found them satisfactory, for he gave each one a tablet, pencil, a box of candy, and a bag containing nuts, apples and oranges. Meanwhile in the kitchen of the hall ithers were busily engaged in prepar-ng a banquet for the people. The long .ables were filled with delicious food of all sorts. These disappeared quickly as the crowd partook themselves of the rations. At another table in the western end of the dining room were gathered some men singing Slovene songs. Dancing followed and not until 2 o’clock in the morning, did the crowd fully disperse. 1 can trully say that this Christmas was the merriest one I e.ver had and 1 hope that you, juveniles, were happy, too. We had a white Christmas in Conemaugh, with the snow over a foot deep. Yes, Christmas had been what we hoped for. Since there isn’t any more news I will close, wishing you and the many read ers of the Nova Doba a Happy and Prosperous New Year. DOROTHY BREZOVEC (age 13), No. 36, SSCU. o--------------- CONEMAUGH, PA. DEAR EDITOR: I have not written for quite a long time, so I decided to write. Here is a poem I would like you and all the juveniles of our SSCU to read. AMERICAN LIMERICKS A silly young fellow named Hyde In a funeral procession was spied; When asked, “Who is dead?” He giggled and said, “I don't know; I just came for the ride.” There was a young person named Tate, Who went out to dine at 8:8; But I will not relate What that person named Tate, And his tete-a-tete ate at 8:8. A certain yourig fellow named Beebe, Wished to wed with a lady named Phoebe; “But,” said he, “I must see What the clerical fee Be before Phoebe be Beebe.” I will close with best regards to you and the members of our SSCU. LILLIAN BREZOVEC (age 10), No. 33, SSCU. -------o---------- KANSAS CITY, KAS. DEAR EDITOR: This is my second letter to the Nova Doha. The last time I wrote was about a year ago. I made up my mind to try and write every month during 1936. I am in the seventh grade and go to Holy Family School. My birthday already passed last month, Dec. 10. We haven’t had very much snow lately, and for my part I like snow. My brothers, s:sters and I like to slide on our backyard sidewalk. I have two sisters and three brothers. Sliding is good fun. My two younger brothers have to stay in the house and play together because it is very cold outside, as they might catch a cold and have to stay in bed for one or two weeks. I like to watch other children go sled-riding. My brother and I made a sled out of some boxes. Shaped like a sled, it comes in handy. When it was completed my brother and I went riding on the sidewalk in the backyard. I am sending in a story: Old Topknot and Her Ducks One time Grandma had a hen named Topknot. She said she was going to get some fine duck eggs- from one of the neighbors and allow them to hatch. After securing the eggs she put them in old Topknot’s nest, where the hen set on them for two days and two nights. After four weeks there was : little duck under the old hen for every egg she set on. The old hen looked a. the ducks and thought to herself wha strange looking chickens these were but supposed everything would turn ou all right. One day the old hen wandered by the stream and. just as soon as the ducks saw the water they went splash right into it. Some of them jus fell in on their backs. When the her saw what was happening she ran to the bank squawking and clucking, trying ir every way to keep her children from drowning. During all this time the little ducks were having fun. Wher they got tired they came out of the water, and the hen hurried them home Next morning she started out in a different direction, but the little ducks soon found their way to the stream, and before long they would not follow ;he hen any more, just making a beeline for the water. However, the her: looked after her ducks until they were-old and big enough to take care of themselves. Then Grandma said: “Well old Topknot has had enough trouble for one summer. She has been faith ful and the next time I’ll set hen eggs for her.” MARY A. MOOTZ. 0 — EXPORT, PA. DEAR EDITOR: Well, after the holidays are over foi. another year and so is Santa Claus who visited us with a big bundle ol gifts on the night of Dec. 25 at White Valley Hall. What a time with SantE and all his gifts. What a night—the coldest night of the year, a blizzard and the cold snow. Although it was cold, the hall was crowded with many people and members. I wish to write briefly of our program during the evening. First a small play was performed in Slovene. The name, “Little Gypsy” (Ciganček). All parts were played by juvenile members only. After this the song, “Ciganske sirota,” was sung in Slovene by all the players. Two of the juvenile members (boys) played a selection and solos on their violins. Next a “Živa slika— jaslice,” was presented on the stage, while six girls sang “Holy Night” in Slovene. Following was the song “Silent Night” by everyone accompanied by the piano and violin playing softly. “Santa Claus Is Coming to Town” was sung just before Santa came with his big sled and packages. Along with him came the angel. The funniest part was the devil, who came in w’ith such a racket with* his chains, exciting everybody. Santa Claus first distributed gifts to all juvenile members. All senior members were presented with surprise gifts. Mrs. Previc’s package looked as if it was a rolling pin. I’ll just bet Santa won’t stop at her place in the next year to come. There was also a gift for Mrs. Reihtar of Universal, Pa. Her gift package was pretty big. I heard there was a “zgubljena kuhalnica” in it. Santa had a gift for our editor, but he was not present. I suppose he took it to his office in Cleveland. I hope you like your gift, Mr. Terbovec. Many others got small gifts, even the devil and Mr. Santa Claus himself. After he was through Santa got readv' his big sled and went on his way, leaving us for another year. Johnny Pern and Johnny Fatur furnished accord.on music for the rest of the evening. I wish to thank all of those who gave donations for our Christmas party. Best regards to all juvenile and senior members. DOROTHY SKERLY. 0-------------- CLARIDGE, PA. DEAR EDITOR: It’s been some time since I wrote, so ■I thought it about time to break the silence. I am sending in a story in order to break the silence. LUCKY MARY Mary was a very peculiar creature, but lucky; she was a very fat girl, weighed 98 pounds and was 13 years of age. Mary was very careless and never worried about getting her new clothes torn or dirty. One day she was walking home from school in a very bad humor. She had stepped in a big mud puddle, nearly ruining her silk stockings. Mary was about two blocks from her home when she fell over a stick. She was about to cry when she started to pick herself up. There, right in front of her, was a five-dollar gold piece. It made her so h^ppy thdt she sang the rest of the way heme. Her mother put an advertisement in the paper, but no one claimed it and she certainly was happy because it was the first money she had eve;r picked up so easily. Mary was fond of games. Once she tnd one of her friends began to play ball. They played near the tracks. Mary missed once and the ball went on the middle of the tracks, where she ran for it. As she was on this track a train came by and poor Mary just mis?sd getting killed that day. Mary was so lucky that she was called “Lucky Little Incident.” WILLIAM G. SUPANCIC (age 16), No. 40, SSCU. ---------------o-------- NAGRADE Za dopise, priobčene na mladinskih •■Ir.»neh Nove Dobi' v mesecu decembru 1935, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsakemu sledečim mladinskim dopisnikom: Caroline Lovrich, društvo št. 1.'!, Baggaley, Pa.; Josephine Balkover, društvo št. 2fi, Pittsburgh, Pa.; C ir-oline May Kern, društvo št. 54, llib-bing, Minn.; Annie Wallace, društvo št. 53, Little Falls, N. Y.; Ann i Rita Gali, društvo št. 3<>, Conemaugh, Pa.; Anna Koss, društvo St. 140, Morley, Colo.; Victoria Kumse, društvo št. (>, Lorain O.; Robert Palcic, društvo št. 222, Gowanda, N. Y.; Tillie Jenko, društvo št. 116, Delmont, Pa ; Jack Slavec, društvo št. 21, Denver, Colo. -------O-------- wise noc; Sent for Wood, He Return* With Hatchet to Show None Cut There k a wise old Dog liv-ng at a country house, who. like all wise Dogs, made friends with the cook, says The Children’s Newspaper, London. The woodstack was some distance from the house and, when kindling wood was want-ad, the cook would tell the Dog to fetch some-sticks. He knew what she meant and used to trot to the wood yard and bring back a stick at a time. One day he came back with a wagging tail and an empty mouth. Cook sent him again, and ye; again, but each time he came back empty mouthed, wagging his tail apologetically. Cook »vas puzzled, then angry and, :alling the Dog ugly names, lrove him off on the same errand, determined that he should .tarry out her orders. Once more the old Dog trotted away and in a few minutes he came b.ack with the hatchet dragging on the ground beside him! When he reached the house he dropped the hatchet before the cook, as if to say, “There’s no wood cut, and if you want any you must go out and cut it!” -----------------o-------- THE CHILDREN’S POET On Feb. 27, 1807, there was born in Portland, Maine, a baby boy whose voice was destined to be lifted in song that all the world might hear and know him as the Children’s Poet. Henry Wadsworth Longfellow was the name of the poet who has endeared himself to the hearts of all children, young and old, whose lives are in tune to the rhythm of his verses. As a little boy Longfellow played about the streets of Portland, listening to the song of the nearby sea and watching the sails of the fishermen’s ■boats. He dreamed dreams of i travel and adventure and his , pulse throbbed to the beat of the rolling water. You have all read the poems ! that Longfellow wrote. Many j of you can recite the beautiful i lines of Hiawatha and Evan-j geline. The Village Blacksmith! lives again as the lines descriptive of him fall from your lips. Did you know that there really was a Village Blacksmith? And that he really did work at his forge near the shadow of the spreading chestnut tree? When Longfellow was an old man the children of the Cambridge Public Schools heard that the old chestnut tree was to be taken down. It was suggested that a subscription be taken and an armchair fashioned from the wood of the tree to be presented to Longfellow on his seventy-second birthday, which was then approaching. Over seven hundred school children of Cambridge contributed toward this appropriate tribute to their friend, the poet, and a nephew of Longfellow was asked to design a massive chair. When Longfellow heard of the approaching presentation he wrote a poem and called it “From My Arm Chair.” When the children came , to the Longfellow home on the day of the birthday to offer their congratulations and to see the chair they had helped to build Longfellow gave each one a copy of this poem and allowed each one to sit for'a few minutes in the chair. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Dva kilograma težak krompir je izkopal posestnik Alojz Ilavs na sveji njivi na Malem Osovniku pri Turjaku. Letos je pridelal dosti lepega krompirja, ta orjak pa je bil nekaj nenavadnega tudi po obliki. I/. velikega krompirja je izrašče-nih pet malih kakor roke in noge in ima vsa skupina prav čudno obliko. Ljubljana je bolgarskega novinarja navdušila, Zagreb pa ga ni mogel ogreti. V Ljubljani so bolgarskega gosta povsodi sprejemali z odprtimi rokami, dočim je bil sprejem v Zagrebu bolj hladen. Eno je predvsem opazil v Zagrebu: Slovenci govore v svojem maternem jeziku, Hrvati pa radi govorijo nemški. Zato se mu nemara tudi zdi, da so “Hrvatitje postudeni ot Slo-vencitje” (Hrvati hladnejši kakor Slovenci). Grud Ivanov se je vrnil v svojo domovino utrjen v veri, da je bolgarsko-jugoslovensko zbližan je pogoj za boljšo bodočnost cbeh narodov. On piše: “Ideja za bolgarsko - jugoslovensko ;:b!ižanje je zajela že najširše kroge tako v Jugoslaviji, kakor v Bolgariji. Žrtve, ki so bile noložene na altar bratskega sporazuma, danes visoko cenijo vsi in imena prvih pionirjev na polju zbližanja dobivajo polagoma aureolo slave ter ostanejo svetla v obeh državah — v Jugoslaviji in Bolgariji.” Vtiski Bolgara s potovanja, po Jugoslaviji. Grud Ivanov, urednik “Večerne Pošte,” ki izhaja kot dnevnik v Burgasu ob Črnem morju, je meseca oktobra t. 1. napravil izlet v Jugo-davijo. Ogledal si ji. Beograd Zagreb, Ljubljana in prežive1 nekaj dni na Bledu. Vrnivši se v svojo domovino, je priobčil svoje potne vtise s potovanja po Jugoslaviji v “Večerni Pošti.” Ivanov, ki je bil ta pot prvič v Jugoslaviji, pravi, da se je odpravil na pot z nekim strahom, ker so mu razmere v sosednji zemlji slikali “cd detin-stva v najtemnejših barvah.-Bil je pa najprijetneje presenečen, ko je po prehodu “črne meje” naletel povsod na naj večjo uslužnost, uljudnost in pravo bratsko postrezijivost. Na potu v Beograd in v Beogradu samem s e je prepričal’ da ni nikjer v Jugoslaviji opaziti nobene mržnje proti Bolgarom, nasprotno, povsod obstoja težnja, da se poglobijo bratski stiki med Jugoslavijo in Bolgarijo. Beograd, njegova edinstvena lega in živo pulzirujoče življenje v njem je napravilo na I-vanova mogočen vtis. Posebno pa ga je očaral Bled, ki ga proglaša za “najčarobnejši kraj na svetu,’- in o> katerem povdarja, da bi “želel za vedno ostati v tem zemeljskem raju.” Ivanov se je zanimal tudi za gospodarske razmere v Sloveniji. Videl je, da je slovensko ljudstvo izredno delavno *in da ima mnogo smisla za zahteve modernega časa. Zato je tudi povsedi opažati velik napredek tako na gospodarskem, kakor tudi na kulturnem polju. “Kdor hoče videti,” piše Ivanov, “moderno kmetsko gospodarstvo, mora predvsem posetiti Slovenijo.” Ruški premogovnik. Vprašanje premoga postaja za Italijo, dan za dnem vedno bolj aktualno. Znano je, da ga ji je doslej v naj večji meri dobavljala Anglija, ki je danes spričo vojne v vzhodni Afriki r.a čelu držav, ki grozijo Italiji s sankcijami. In poleg tega se v vojnem ča u porabi dvakrat ali trikrat toliko premoga kot v dobi miru. G. '3gre, ki sedaj vodi italijansko premogovno industrijo, se tega tudi zaveda in v listih se že pojavljajo debelo tiskane številke: >00,000 milijonov ton na leto. Istrska premogovna indu.stri-;a ni mlada, vendar kaže, da bo sedaj po 15 letih hudih (tisk .n težav nenadoma dosegla svoj urhunee. Poročano je že bilo o letni produkciji premogovnika, ki leži v Krpanski dolini v vzhodnem vznožju Labinjske planote. V zadnjem času pa so dognali, da ležijo veliki skladi premoga .tudi v Čičariji in Moto-venski dolini. Preračunali so, da znašajo istrski premogovni skladi okrog 100 milijonov ton premoga, ki se ga izplača eks-ploatirati. Listi si obetajo, da bo produkcija sedaj silno nara tia 'n da bo v doglednem času dosegla 2 milijona ton ni leto, v računajoč pri tem seveda tudi nove premogovnike ki pa se imajo šele zgraditi, in zaposlenih bo tedaj 10,000 rudarjev. Vsekakor mnogo, če se pomisli, da so izkopali lani okrog 250.000 ton premoga in je bilo v premogovniku zaposlenih okrog 2000 delavcev. Premog daje sicer po 7500 ka-'orij (raški, če je spran, moto-unski nekoliko manj), a ima to napako, da je v njem znaten odstotek žvepla, tako da pri u-porabi uničuje peči, gorišča in kotle. Po mnenju listov bo mogoče preprečiti škodo tako, da se bodo v bodoče kotli in peči za železniške in ladijske stroje gradili iz trpežnejšega materiala. Tudi inozemsko konkurenco bo lahko premagati, posebno če zaradi finančnih sankcij ne bo tujih deviz za nabavo inozemskega premega. Vprašanje je le, kako se bodo nadomestili kotli na lokomotivah in ladjah, ki so sedaj v prometu. Ostalo bo pokazala prak: a. Vaščani so sami zgradili šolo. V vasi Komodovini pri Petrinji so vaščani sami zgradili lepe, enonadstropno poslopje za osnovno šolo, ki je doslej ni bilo v vasi. Te dni je bilo šolsko poslopje slovesno otvorjeno. Zazidani cekini. Pri posestniku Hedlu v Spodnji Vižingi v Dravski dolini so prenavljali stanovanjsko hišo. Zidarji, ki so delali pri nekem oknu, so našli v steni zazidane stare avstrijske zlatnike. Vsi otroci članov J. S. K. Jed-note bi morali spadati v mladinski oddelek iste organizacije 1 “JNo'Oa Doha” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 7ic letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. ________ of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Sumscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XII. NO. pridobljenih članov v oba oddelka je tako častno, da smo 'vsi lahko ponosni na tak uspeh. Vsi tisti lojalni člani in članice zaslužijo javno priznanje. Pri tem je želeti, da bi se ta njihova aktivnost v tekočem letu ne zmanjšala in da bi našla mnogo posnemovalcev med nadaljnimi tisoči članov. Vse, kar živi, se mora neprestano izboljševati in izpopolnjevati, in naša Jednota ne tvori v tem oziru nikake izjeme. Razmere se neprestano izpreminjajo in njim se mora prilagoditi vse, kar je živega. Naša Jednota ima dobra pravila, toda s tem ni rečeno, da ne bi mogla osvojiti še boljših. Res je seveda, da nobena bratska podporna organizacija nima pravil, ki bi zadovoljila vse člane, res pa je tudi, da so vedno mogoče in potrebne izboljšave istih. Tudi naša prihodnja konvencija bo nedvomno v pravilih napravila nekatere izpremembe, katere so izkušnje pokazale kot potrebne. Popolna tudi prihodnja pravila ne bodo, kakor ni nič popolnega pod soncem. Lahko pa upamo, da bodo vsaj v nekaterih ozirih popolnejša. Lojalni člani že zdaj razpravljajo o raznih izboljšavah in se bodo gotovo potrudili, da na prihodnjo konvencijo pošljejo zastopnike širokega obzorja in naravne inteligence, ki bodo storili, kar bo v njih močeh, da se J. S. K. Jednoti za v bodoče začrta pot k čimdalje večjemu ugledu in napredku. -----------o------------- VSAK PO SVOJE Nekaj o lojalnosti Lojalnost je lepa lastnost ali čednost, s katero se odlikujejo vsi pošteni, dobro misleči in nesebični ljudje. V splošnem je te lastnosti med ljudmi več, kakor navadno mislimo. Nelojalnost je zato tako izrazita in nam je zato tako zoprna, ker jo le redkokedaj srečamo. Velika večina prebivalstva Zedinjenih držav je naši republiki lojalna, dasi so postavodajne, eksekutivne in sodnij-ske oblasti dežele mnogokrat kritizirane. Ako bi se zgodilo, da bi bil v resni nevarnosti obstoj te republike, našli bi se le redki posamezniki, ki ne bi bili pripravljeni jo braniti. S tem seveda ni rečeno, da bi morali brezpogojno odobravati naš gospodarski sistem in upravo dežele. Mnogim se gode krivice, katere je treba odpraviti, mnoga so izboljšanja, ki jih potrebuje dežela. Novi časi prinašajo nove razmere in nove potrebe. Dobri in v resnici lojalni državljani so tisti, ki vidijo in priznajo dobre strani uprave in gospodarskega sistema dežele in želijo vse to še izboljšati in posplošiti; na drugi strani pa vidijo tudi krivice in napake ter jih skušajo odpraviti. Mnogokrat se pritožujemo in ne vselej brez vzroka, da se nam krati svoboda. Toda, ako hočemo biti pošteni, moramo priznati, da so dandanes le redke dežele na svetu, kjer bi prebivalstvo uživalo tako svobodo^ kakor jo uživamo mi. Tega se zavedamo posebno mi priseljenci, ki smo se priselili iz dežel, kjer je bila in je še osebna svoboda hudo pristrižena. Tu nam nihče ne brani, da se gospodarsko, kulturno in jezikovno udejstvujemo, kolikor nam dopuščajo zmožnosti. Imamo naše podporne organizacije in druge gospodarske ustanove, imamo pevska, dramska in telovadna društva, imamo svoje čitalnice, šole in Narodne domove, imamo svoje časopisje itd. Slovenci v Julijski Krajini vsega tega nimajo, dasi bivajo na svoji zemlji, ki je bila že stoletja last njihovih pradedov. Svetovna depresija je poslabšala gospodarske razmere v vseh deželah sveta in seveda ni prizanesla tudi Zedinjenim državam. Kljub temu, ako zasledujemo poročila o razmerah v inozemstvu in jih primerjamo z razmerami v tej deželi, pridemo do prepričanja, da je življenje ljudstev inozemstva neprimerno mizernejše kot je naše. Iz vsega navedenega lahko izpoznamo, da imamo dovolj vzroka, da smo lojalni državljani te republike. Iz te lojalnosti pa neizogibno izhaja dolžnost, da se po svojih zmožnostih in prilikah trudimo, da se uprava dežele in gospodarski sistem vedno izboljšujeta v korist splošnosti. Kdor se zanaša, da bodo v tej smernici vse storili drugi, nima pravice kritizirati, če mu kaj ni všeč. Lojalnost smo dolžni tudi našim prijateljem, kajti, kdor ni lojalen prijatelj, sploh ni prijatelj. Vsak človek je do gotove mere sebičen že po naravi, to je na svoj način potrebno in torej odpustljivo. Toda, kdor je v sebičnost tako zakopan, da vidi le sebe in svoje lastne interese in je pripravljen maliku lastne sebičnosti žrtvovati svoje najboljše prijatelje, ni bil nikdar lojalen prijatelj. Pošteno in potrebno je, da smo lojalni tudi napram našim kulturnim ustanovam ter našim trgovcem in obrtnikom. Kulturne ustanove nam dajejo duševno hrano in nam lepšajo življenje, naši trgovci in obrtniki pa mnogokje znatno pomagajo, da morejo te kulturne ustanove eksistirati. Lojalni bi morali biti tudi do naših bratskih podpornih organizacij. Za nas, člane J. S. K. Jednote, pride tozadevno v prvi vrsti v poštev naša Jednota. Vsi vemo, da je JSKJ poštena napram vsem in nam da vse, do česar smo po pravilih upravičeni. Lojalnost od nas zahteva, da ji tudi mi od naše strani damo vse, kar ji gre, in da je ne izkoriščamo. Dalje vemo, da temelji naša Jednota na strogo nestrankarskem stališču, ki nikomur ne predpisuje, kaj naj veruje ali ne veruje in kje se naj udejstvuje v svojem privatnem življenju. Naša Jednota je po svoji centrali in po krajevnih društvih samo podporna organizacija, zato se v-njej vsi lahko počutimo kot pravi bratje in sestre, brez ozira na smernice, katere zasledujemo v privatnem življenju kot posamezniki. To je odličnost, ki bi morala našo lojalnost do J. S. K. Jednote postoteriti. Samoumevna zahteva lojalnosti je, da člani točno plačujejo svoje asesmente, da se ne pustijo zanje prositi, da sami ne izkoriščajo društvene ali jednotine blagajne in da preprečijo izkoriščanje istih po drugih. Dalje, da gredo po možnosti na roke društvenim uradnikom, ki se navadno mnogo več žrtvujejo za društvo, kakor bi se moglo od njih zahtevati na podlagi njihovih skromnih plač. Prava lojalnost napram Jednoti pa gre še dalje. Jednota mora rasti, če neče nazadovati, in resnično lojalni člani skrbe, da ji pri vsaki možni priliki pridobe kakega novega člana. V preteklem letu so mnogi člani v tem oziru na sijajen način pokazali svojo lojalnost do Jednote. Število novo- (Nadaljevanje s l. strani) * Bivši neuspešni predsedniški kandidat Alfred Smith je bil te dni povabljen na kosilo v Belo hišo, pa je vabilo odklonil. Mož se je menda približno tako počutil, kakor bi se počutil dragi rojak, če bi ga povabila na ohcet njegova bivša izvoljenka, ki se je poročila z drugim. * Novo leto naj bi bilo leto novih aktivnosti za napredek J. S. K. Jednote. Jesse Jones, načelnik rekonstrukcijske finančne korporacije, izjavlja, da je depresije konec. Kadar bo njegovo izjavo potrdilo deset milijonov sedaj še brezposelnih delavcev, ji bom verjel. >1» Mussolini je začel italijanskemu narodu pojasnevati, zakaj laška armada v Etiopiji že več tednov stoji na istih strategič-nih mestih ali pa celo napreduje nazaj. Pojasnovanje diktatorja, ki je vajen lei ukazovati, je zelo sumljiva reč. Znači slabost, polomijo ali strah ali pa vse skupaj. * Kitajci so s svojim časošte-vom mnogo pred nami. Letnica, 'ki jo zdaj pišejo, je 4632. Njihovo novo leto pa se pričenja pozneje, in sicer se ravna po gotovi novi luni, ter ni nikdar pred 21. januarjem ali po 19. j februarju. Kitajci so pogani ter jih smatramo za nazadnjake in staro-kopitneže, toda njihovi načini [življenja so v mnogih, ozirih pametnejši in plemenitejši od naših Na primer, pred vsakim novim letom vsak kitajski dolžnik poskrbi, da poplača vse- svoje dolgove. Ako se pa izkaže, da dolžnik na noben način ne merp dolga poravnati, mu, g£ upnik odpusti. Ob novem letu ni nihče nikomur nič dolžan kar že samo na sebi za vsakega pomeni srečno novo leto. Naši slavni zapadni civilizaciji ne bi škodilo, če bi v teh ozirih postala vaaj nekoliko kitajska! A.J.T. LJUDJE NA ZVEZDAH kar nam mere znanost pokazati, iahko sklepamo, da imamo mnogo več ali manj nam podobnih tratov in sester raztresenih po brezkončnem vsemirju. Saj bi bilo vendar čudno, da bi bil v vsem neizmernem vsemirju obljuden samo en tako neznaten prašek kot je naša zemlja! Dobro bi bilo, da včasi na to rrslimo, ker to nam bo pomagalo, da se ne bomo smatrali za tako velike in važne kakor smo .•navajeni. Domislili si bomo, da smo parno neizrečeno majhna in reznatna golazen, ki lazi po Lem prosenem zrncu vsemirja — na-; i zemlji. Kdo more reči, da na drugih svetovih v vsemirju ne rebivajo bitja, ki so neprimerno lepša, boljša in pred vsem bolj pametna cd nas, ki še vedno smatramo medsebojno pobijanje za junaštvo in patriotizem! DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje la 1. strani) čar; William Candon, Louis Dular in Victor Sneler, nadzorniki. Častno članarino za leto 1936 so poslala Slovenski Narodni Čitalnici v S. N. Domu v Clevelandu sledeča društva: Napredne Slovenke, št. 137 S. N. P. J., $6.00; Clairwood, št. 40 SDZ, §2.00; Vodnikov venec, št. 147 SNPJ, $3.00; Danica, št. 11 SDZ, $3.00; Sava, št. 87 SSPZ, §4.00; samostojno društvo Edinost, ?5.00; Slovenec, št. 1 SDZ, $5.00. -------o------- KITAJCI IN JAPONCI še in mogočne korporacije, so tem postavam silno nasprotni. Ako bo vrhovno sodišče njihovega mnenja, bodo omenjene postave razveljavljene in jih bo mogoče uveljaviti le potom a-mendmentov k ustavi, kar vzame mnogo časa. Vrhovno sodišče je dne 6. januarja s 6 proti 3 glasovom že odločilo, da je takozvana AAA postava za farmersko pomoč neustavna. Rooseveltova administracija je s tem dobila že v drugič hud udarec; prvi je bil razveljavljenje NRA. PO VSEJ DEŽELI se razvija kampanja za proslavo predsednikovega rojstnega dne 30. januarja s i>lesi in veselicami, katerih čisti dobiček se bo nakazal fondu za pobijanje oziroma zdravljenje otroške paralize. Kakor znano, je predsednik Roosevelt pred leti sam trpel na o-menjeni bolezni, pa je pri dobri negi ozdravil. To je vzrok, da se zbirajo denarna sredstva za pobijanje otroške paralize s prireditvami na predsednikov rojstni dan. Lani so dotične prireditve prinesle nad en milijon dolarjev čistega dobička in predlanskim prilično toliko. Vseh žrtev otroške paralize je v tej deželi okrog 300,000. Otroška paraliza ni nova bolezen, ampak je bila znana v Evropi že v srednjem veku; znake iste so našli tudi na tisočletja starih egiptovskih mumijah. Jugoslovanska Katoliška Jednota v As#** ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR a) Izvrševalr.i oilsek: ... Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, »“• Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6117 St. Clair Ave, land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. _h i* Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsbur« ^ Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. 018“ Cleveland, Ohio. b) Nadzorni odseli: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E 33rd St., Lorain, Ohio. , 0 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave, Cie«1® ’ 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh , i 3. nadzornik: FRANK E. VRANICIIAR, if; 12 N. Center St., Jo1 1 , 1 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn ___^ aiU) ----------------------------------------------------------------- «Tec GLAVNI POHOTNI ODBOR: n Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, ■ 1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct., Denver, Cow. f ^ 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, V- 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. sc 4. porotnik: JOHN 2IGMAN, Box 221, Strabane, Pa / —---------------------------------------------------------—■- »lic i Jcdnotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ✓ — ----------------------------------------------------------- ZDRUŽEVALNI ODBOR ®0ba Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, ° . 'lil of. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., J0‘ ’ f 111 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora. Minn. e?U], -'-•'I* | Pravni svetovalec: WM. B LAURICH, 1800 W 22nd PL :____________________________________________________________—-£*55 81 Vse 3t.vnri, tikajoče ho uradnih zatjev, naj se pošiljajo na tKjf denarne poSiljatvc pa na Klavnefja blagajnika. Vse pritožbe in Pri* , n0v, P’V s lovi na predsednika porotnega odbora. P**oSnje za sprejem nov ir zviSnnje zavarovalnine in bolnioku spričevala naj se pošiljajo i>» / idravnika. ^ t ilfjjj Dopisi, društvena naznanila, o*rl»Mi, naročnina nečlanov in ,7prr^ elovov naj se poSiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clajr Ave., ^ Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jug°fller gii-P% hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ^ . piše na glavni urad. Novo društvo bc lahko ustanovi z S člani “l0 L sP^jjr "li neoziraje se na nj»h vero, politično pripadnost aii narodnost. v ^ k. tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahK skero oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Odrasli oddelek je nad ' ten, mladinski pa 478%. (Nadaljevanje s 1. strani) dov, ki so pa tekom stoletij izginili v ogromni kitajski masi. Kitajski učenjak Lin Jutang je nedavno izdal knjigo, v kateri navaja, da se kitajska zgodovina ponavlja v krogih približno osmih stoletij. Krog se prične z vojaško močno pa primeroma kratkotrajno dinastijo, ki združi Kitajsko po večstoletnih notranjih razprtijah. Sledi 400 ali 500 let miru, nato pa vali revolucij in vojskovanja in glavno mesto se preseli iz severa na jug. Sporom med severom in jugom sledi razkosanje dežele, nakar jo podjarmi tuja vlada. S tem je krog končki in zgodovina začne novi krog. V omenjeno ponavljanje zgodovine lahko verjamemo ali pa ne, toda gotovo je, da danes nimamo poleg Kitajcev nobenega drugega naroda, katerega nepretrgana zgodovina na lastni frudi bi segala nad pet tisoč let nazaj. Kako mladi so proti njim vsi evropski narodi, da o Ameriki niti ne govorimo! ----------------o------- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) AMERIŠKA NEVTRALNOST z ozirom na vojne zapletljaje v inozemstvu bo v jsedanjem nasedanju kongresa prišla v ponovno razpravo1. Do 29. februarja velja določba, sprejeta v zadnjem 'zasedanju kongresa, ki nalaga predsedniku, da prepove izvoz orožja in vojnega materiala v vse države, ki so zapletene v vojno. Predsednik je v smislu omenjene določbe prepovedni izvoz orožja in vojnega materiala v Italijo in Etiopijo. Omenjena določba pa ne pokriva Izvoza žita, cl j a, železa, bombaža in drugih predmetov, ki so za vojno prav tako potrebni kot o-rožje. Kakšne določbe bodo z ozirom na to sprejete v sedanjem zasedanju kongresa, bo pokazala bližnja bodočnost. \ VRHOVNO SODIŠČE Zedinjenih držav bo v doglednem času podalo odločitve -glede ustavnosti važnih postav, katere so bile sprejete v zadnjem zasedanju kongresa. Odločitve se bodo likale Guffeyeve premogar-ske postave, Wagner j eve delavske postave, postav o socialni zaščiti itd. Konservativni elementi, ki reprezentirajo bogata- MREŽA ŠPIJONAŽE je razpredena po vsej Evropi z večjo preciznostjo, kakor je bila ke-daj po' svetovni vojni. Anglijo in Francijo zanima kaj se godi v Italiji, Hitlerja zanima, kako napreduje njegova stvar v Avstriji, Mussolini želi izvedeti za razpoloženje na Dunaju;, v Budimpešti. v Londonu, v Parizu itd. Špijonaža je skoro tako razpredena, kakor je bila pred zadnjo svetovno vojno. ITALIJANSKI letalci so za novo leto bombardirali poljsko bolnišnico švedskega Rdečega križa na južni fronti v Etiopiji. Bomibe iso uničile bolnišnico in ubile 9 Švedov in 23. etiopskih pomočnikov. Samo zdravnik dr. Fride je debil lahke poškodbe. Na Švedskem je vest o tem italijanskem barb a rstvu tako razburila prebivalstvo, da' so oblasti takoj močno zastražile italijansko poslaništvo v Stockholmu. Časopisje zahteva, da naj Švedska odgovori na to italijanske barbarstvo s tem, da odpošlje nadaljne oddelke Rdečega križa z zdravniki in zdravniškimi potrebščinami v Etio-iPijo. I Iz Etiopije se poroča, da sc se | Italijani umaknili z mnogih iz-| postavljenih postojank. Italijansko vojaško poveljstvo je baje mnenja, da je vsako nadaljno prodiranje v Etiopijo nemogoče, dokler armada ne dobi izurjenih kolonijalnih čet. Le vojaški letalci še strašijo Etiopce z btmbardiranjem. Italija je zadnje dni pričela pošiljati nadaljne vojaške čete na afriško bojišče. --------o------- ODMEVI TZ RODNIH INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) j trošarinjeno 11,236 kg raznih kosmetičnih sredstev, vrhu tega pa uprav v kozmetični stroki vlada dobro razpredeno, a težko kontrolirano podrobno tihotapstvo. Če računamo povprečno samo 300 do-350 Din za kg lepo-| tila, je lepa Ljubljana izdala za jluksus nad tri in pol milijona dinarjev. Na Ljubnem v Savinjski dolini je 11. decembra nenadoma umrl zadet od srčne kapi, g. Anton Sem, posestnik in trgovec z lesom. Pokojni je bil dolga leta v Ameriki, kjer si je pridobii lepo imetje. Po povratku v domovino se je posvetil gospodarstvu in trgovini z lesom. V domači občini je igral, dokaj vid- NAGRADE V GOTOVINI ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA1^ DINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA V GOTOVINI. <*r 'Pc p At tla Cia f or A, or S H Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novo pridobi jene člane odraslega oddelka Pa s° telji deležni sledečih nagfad: j ^ za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, %1-0® 'j,cf ^ be za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine. N»e, za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3-0<> lltf A{f za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3-5 za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, % selila v Ameriko S 40 leti. Sama pi Je.. ,/ . „ hranila, dvakrat je J %t,0] in, ko je umrla, je^ a ^ ^ x poizvedbah zap^j^o#' ^atj^ njeni sestri v stari ^ —— j s1 Z obsodbo državllL J ^^ za zaščito države so ^ činstva vohunstva ' ^ 1' ke tuje države v obsojeni: Franc Zagoda, /' J močnik iz Ho'tedi’šice’ sjtftii ječe in trajno iz#11 ^ pravic. _ ' Janez Kogovšek- a jf-Hotedršice, na * -.. np trajno izgubo čast*11 * j Franc Rupnik, dršice, na 10 let je^ izgubo častnih Pra''.’ <#| * ‘Frančiška RupA ^ V' Črnega vrha v Ita'^ t \ ječe in trajno V pravic, ter na V V s Janez Zagoda, ^ Vj, dršice, je oproščen- ^ " ?■' : je , Slaboumna žena jn.#- ^ praznoverne km^e- jt, ^ tolska Tišina pri ^ j V, go iaaa neka *%//<. " zdravila kmete >" j j daleč na okrog s es., J J njen zdravniški >s.° t Kil pacientom je V' kri, dajala pa različnejše zdravi^ ° znoverni vaščani ^o\J nim zdravljenjem Hvalili so jo, da ,• in da nič ne s sl malo zmešana. ' -t, i %,. seveda tudi nekaJ ^ katerim puščala ^ Neko ženo so v f zdravniki rešili menda povod, ^ \fj| začele energi&ia ^ *' prakso zmešane ^ pa so prišili i slišali, da je ' ca zblaznela in ^ . , peljali v zavod z J Vrapče. asi en % ■on 'ft* no vlogo: bil je občinski odbornik, odbornik trške-uprave,Tujsko—prometnega društva in Zadružne elektrarne. Pri skupščinskih volitvah 1931 je kandidiral na Živkovičevi listi kot namestnik kandidata Matije Goričarja. Kot dober gospodar in spreten trgovec, ki je vsakomur rad pomagal z dejanjem in nasveti, je užival splošno spoštovanje in velik ugled. Eno uro pred pogrebom je skočil iz rakve. V vasi Radič blizu Petrovgrada se je pripetil dogodek, podoben bajki. Predsednik pravoslavne cerkvene občine, 77-letni Stevo Radie, ki je bil že dolgo bolan, se je oni dan onesvestil in vsi so bili prepričani, da je mrtev. Položili so ga na mrtvaški oder, na cerkvenem domu so razobesili črno zastavo in vse je bilo pripravljeno za slovesen pogreb. Ko je na mrtvaškem odru stala velika skupina sorodnikov in prijateljev, je starec odprl oči in dvignil glavo. V sobi je nastala panika, ženske so padale v omedlevico, starec pa je. vse pomiril, češ, da ni prikazen, temveč živ človek, ki se je prebudil iz dolgotrajne nezavesti. Naglo so razdrli mrtvaški oder, ,sneli zastave in od daleč so hiteli ljudje v Radičevo hišo, da se prepričajo o čudnem dogodku. Nepričakovana dedščina iz A-merike. . Za svoj god je bila prijetno iznenadena 60-Ietna Barbara Polaškova v Sveticah pri Zagrebu. Iz Amerike je dobila dedščino po svoji sestri, ki je že pred nekaj leti umrla. Izplačali so ji 85,000 Din, še enkrat toliko pa bo dobila po izpolnitvi nekih formalnosti. S svojim možem je živela Barbara doslej v veliki revščini. Živela sta v mali sobi, ki je slvpila tudi za kuhinjo. Z dedščino iz A-merike hočeta kupiti malo posestvo nekje v zagrebški okolici. Barbarina sestra se j c iz- icj Cie'®- A«- i o. 2» ,«i •'/ 'jfr * 'I.V s,iV Iflfc ** fisu^ beginning °f each fiscal period it is customary to aijj ,n*erested parties of the rules and regulations governing effe,. Itl|tion; also to inform them of any changes that may be ‘v'e during the following year. t}je v l0Ug^ coincidence the first edition of Nova Doba for H0st at 1936 came out on Jan. 1, and the early issues are the iiljtj apProPriate ones in which to emphasize the rules and regain governing the official organ of the South Slavonic Cath-union. t)teCll.?0ri the shoulders of the editors falls the responsibility of Ha *5 by-laws relating to the publication of the Nova ut uj . ey must see to it that all members comply to the wish H-lty of members, who through their delegates at the Kg0f ClUadl'ennial conventions decide upon the various sec-atl °Ur by-laws governing the weekly editions of the official CONTRIBUTING ARTICLES -On ^ articles submitted by members, and others, for publica-,3ear tlle Personal signature of the contributors. A Vthe en signature is insufficient; it must be accompanied °ntributor’s own handwriting, preferably in ink. li8h^iP.°sitions dealinK in religion and politics cannot be 'Polit' 'n ^°va Doba, as the SSCU is a non-religious and j>u lcai fraternal benefit union, jje pche!/ advertisin£ matter must be paid for according to Vs« u^e of rates decided upon by the Supreme Board. es are available and will be mailed by request. ft} , f CHANGE OF ADDRESS '!$' i ^aili ers are re(luestecl to keep in mind that a change in address should be made direct to Nova Doba, 6117 ta % oj- k Ve” Cleveland, O., either through the lodge secre-°^‘ Ad,/ member himself. 1 S-eS new^y admitted members are received from pM \ow (fice anfi each month are included in the mailing list ed by the home office in Ely, Minn, y Whe N°N-PUBUCATI0N OF ARTICLES f 01 J! I! contributing article is of such a nature that it can-iljjSe, th hed> the contributor is so notified; provided, of i ^oinh^ tlle member inserts a return address. ■Vss o j'rs arc advised to be sure and include a return do enve^°Pe» 80 that if their article, which for some a .ef,not reach its destination, such as an incorrect for- S. j ress> the U. S. Postal Department may return it to / J » asked e pas^ there have been complaints from members I Vi It Why theil' articles never were published. All con- |^ ret 10m members are either published in the Nova Doba V X. ?ned to tIlG sender accompanied by a letter of ex-i At ti11,001 the editor, e# ■ f1GS’ ^Ue sPace> contributing articles are which would be of no value if post-the next issue, are given preference. it deadline e 01 eacb week is the deadline, and articles received L]j,o *, l‘°H. L 0nd»y of each week appear in the following week’s 4 a' Gmbers are ur£ently requested to forward their d^'v l^hfi+ K early as possible, and thus allow for any delay in ,etAt frmight Occur. Ji Pffj *lUe-nt *nterva^s articles: reach the Nova Doba office 5ar ^ ^ wi^b a request that it appear in the same week’s gg ii> ^t,eC[ ’-llch requests cannot be granted because the forms jc. () I ln tllG Print shop cannot be altered to any great extent. , d^LAu °N CONTRIBUTING ARTICLES ji, ^ ^ • -j,jl0nibers enjoy an equal privilege to write for the Nova # J official organ is your newspaper. As such it should , \l * ‘Ms y °t each branch to see that its publicity' committee KW0 *°ca^ activities. Do not write a paragraph when , ce is sufficient. A swift moving composition'with news is much more readily read than one which elab n^ne item. ([Vs ^ hesitate to submit your article for publication. The Ny,, make the necessary changes and alterations in io^/ction, punctuation, etc. ’c(l 0il !j^es a member will inquire as to why his article ap- second page of the English section instead of the \let f avoid any possible misunderstanding, the editor cannot allot any particular space to contributing je.j/\ )l3 of i. ‘le arrangement necessarily is dependent on the 3 P*j|i lij'llijj e contributions and how they will fit best to com-3 jo' I °^ciu] ° Pages the English section. The only exceptions il(, i,|f' -^ctices from the home office. k4: O' *;/ ENGLISH SECTION OF Official Orgao of the South Slavonic Calholic Union. AMPIIFVING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT A Few Reminders Jdv: All "Of). >j: ti ------------U--------,--- For Enrolling New Members ^ iv, 'U offers the following cash awards for securing ^bers: \fj(. *-°r each new member enrolled for a $2,000 death ^°r each new member enrolled for a $1,500 death Vfji. ^0r each new member enrolled for a $1,000 death \S f ’'(ifjj. °r each new member enrolled for a $500 death ‘‘tfji °i' each new member enrolled for a $250 death 5° ce Us for eacj:i new juveniie membei*. k St. Barbara’s Hawkeyes Ely, Minn.—All members of St. Barbara Lodge, No. 200, SSCU, are requested to note that the next regular monthly meeting will take plaee on the third Friday of January, starting at 7:30 p. m. This Friday falls on Jan. 17. All meetings during the coming year will start at 7:30 p. m. sharp. At' the December annual meeting officers for 1936 were elected. Refreshments in the form of beer and sandwiches were served. A large crowd attended the meeting. Let’s try and keep the good attendance all through the entire year of 1936. Regardless of the fact that so many members turned out for the last annual meeting. there are still many young boys and especially girls who failed to be present. Come on, boys and girls, be on hand. During 1936 all the meetings will be important ones because our Union holds its convention in September of this year. We shall also take much more interest in basketball as we have a very promising team. Don’t forget our next meeting on Jan. 17, at 7:30 p. m. sharp; and don’t forget, boys and girls, to turn out and make big showing at this assembly. John (Chief) Simonick, Secretary. o------------ G. W. Meeting Cleveland,. Q-—rThe first monthly meeting of the year 1936 for George Washington Lodge, No. 180, SSCU, will be held Jan. 10. The meeting will start promptly at 8 p. m. at the Slovene National Home, Room No. 2. The program for the evening will cover the installation of new officers, final plans for our February Valentine dance and the probable change of meeting nights. There will be an annual report of the lodge’s financial disbursements and income. Tickets for our Feb. 15 dance are already printed and each member will receive three, one of which the member will be requested to buy. This was voted and passed upon at our December meeting. To those who will not be able to attend the meeting they will receive their tickets by mail. Members who feel they can sell more tickets will be given any amount they can dispose of. We need the co-operation of every member and hope to see a favorable attendance. Agnes Kardell, Sec’y. o------------ Lodge No. 25 Eveleth, Minn.—At our meeting held Dec. 22, 1935, the following officers were elected for the year 1936: Anton Sterle, president; John Rahne, vice president; Frank Urbiha Jr.. secretary; Jacob Ahran, treasurer; Max Voncansek, recording secretary; Louis Govze, chairman, John Verhovnik and John Laurich, trustees; Jack Podbevsek, organizer. Frank Urbiha Jr. is in charge of the sick committee and he will appoint two members to assist him. Dr. Frank Kotchevar of the More Hospital, lodge examiner. Our meetings will be held every fourth Sunday, at 8 :45 a. m., in the church hall. Frank Urbiha Jr., Sec’y. ' Young American Boosters At the Ohio Federation of SSCU Lodges meeting held Sunday, Jan. 5, in Cleveland, three committees were elected to handle the detail work in connection with the 15th quadrennial SSCU convention to take place in September, 1936. English-speaking members are represented on each of the three committes, which are: Reception, program, and eats and refreshments. The next meeting of the Ohio SSCU Federation is scheduled to take place Sunday, April 5, .1936, in the Slovene National Home. Albert Poscich, age 13 years, of Delmont, Pa., passed away at the Columbia Hospital on Jan. 3. He was a juvenile member of Lodge No. 116, SSCU. Typhoid fever recently claimed the lives of two CCC youths who were members of Camp No. 3702, located near the Fernberg ranger station, about twenty miles northeast of Ely, Minn. The two victims are Melvin Leo Jobe, 26, and Charles J. Rodgers, 18, both from the state of Missouri. About 200 boys, all from Missouri, occupy this camp. Nine are afflicted with the disease, and are stationed at the local detention hospital. Typhoid bacili found in the water supply of the camp cause the epi-emic, accoring to Dr. W. P. Greene of the State Board of Health. Betsy Ross Lodge, No. 18G, SSCU, of Cleveland, O., will hold its regular monthly meeting next Thursday, Jan. 9, in the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. Meeting is scheduled to start at 7:30 p. m. Dr. Rudolph F. Antončič of Cleveland was appointed junior assistant resident in surgery at the City Hospital. A graduate of Western Reserve University, Dr. Antončič was the only one of 18 City Hospital internes appointed to this important post, and the only one from Cleveland to be so honored. The remaining four were selected from graduates of Iowa, Nebraska, Pennsylvania and Harvard. His appointment becomes effective July 1, 1936, and continues until July 1, 1937. o------ Sheep Have New Clothing j _____ I! The time was when a sheep -' could take his share of a north-[. west blizzard with the best oi‘ • them, but even this animal has I - now been so softened by civili-) zation that in some places i! - can be seen going around ? wrapped up like a Mexican t hairless dog. Even out in Aus-? tralia where sheep are sup-s posed to be tough,ranchers are - placing large orders for rugs to wrap their “wool-makers” r I in. It turns out to be profitable for the ranchers, however, be-! I cause it keeps the wool clean ^ J and makes it more valuable, and it causes the sheep to put " on weight faster due to the fact that they are kept warm by the rugs. 2 O------- r Liquid Assets v The banker asked a man who 1 was trying to borrow money: ” | “How much have you in the -jway of immediate liquid as-;,, sets?” ,| To which the customer cau- - tiously replied: “About a case and a half.” G. W.’s Drop First Pin Series Match Cleveland, O.—In their first bowling match since winning the national SSCU championship last May, 1935, the George Washington keglers met the KSKJ Grdinas and lost to them by a score of 2800 to 2660. Taking the opener by 45 pins, 890 to 835, the Cherry Tree Choppers dropped the next two by scores of 859 against 965, and 911 to the KSKJ’s 1000. Slapnik paved the way for the victors, winding up a 612 series, including a 245 game. For the W'ashingtons it was reliable Lindy Kotnik, of 800 fame, who dropped the pins for a series of 606, comprising of '■cores of 181, 194 and 231. A return series will be held Sunday, Jan. 19, at the Clair-Doan Alleys, located on St. Clair Ave. near E. 105th St. The first game will get under way at 7 p. m. Scores: GEORGE WASHINGTONS F. Opalek ........ 175 181 157 J. Kogoy 181 147 147 F. Drobnič ....... 156 176 223 L. Kotnik ........ 194 181 231 J. Kromar 184 174 151 Totals ........ 890 859 911 GRDINA KSKJ T. Drobnič 159 172 191 L. Virant 157 217 161 L. Slapnik ....... 170 197 245 T. Grdina ........ 173 166 213 II. Lausche ..... 176 '213 190 Totals ........ 835 965 100C Frank “Samson” Drobnič, Athl. Supvr., No. 180, SSCU. o------------ Tree-Ring Calendar Accurate Athletic Supervisors Complete list of newly elected and re-elected lodge athletic supervisors has not been received to date. Will the lodges who failed to forward the name and address of athletic supervisor for the year 1936 please do so at once? Address as follows: Nova Doba 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. The roster of the national SSCU athletic board will soon be published in the Nova Doha, and the names of only those athletic supervisors will be included as have forwarded the necessary information. New Yugoslav Magazine to Be Published Ringing Out the Old Personality Defined By Rudolph E.Perusek, No. 2, SSCU, Ely, Minn. Without knowing it early man marked the date of his living on a scientific calendar when he built campfires, constructed shelters, or for other reasons cut trees and placed them where fragments might be preserved. Thanks to the tree-ring method of fixing dates many riddles as to the time of certain events in the world’s unwritten past may be solved. Buried cities .graves, etc., hold evidence which will record the forward march of man, and chart weather through prehistoric centuries. It is all done by studying tree rings preserved in fragments of charcoal left * # by fires centuries ago, or in buried logs which once formed i part of ancient shelters. Tree growth of no two seasons is exactly alike. It may be rapid one year because weather is warm and rain plentiful, but the next /ear it may be retarded by adverse conditions such as drouth or cold. Charts going back centuries, prepared from trees ut at a known date, are the key to this method. By comparing the rings appearing in the specimen to those on the chart, the date can be fixed. Already charts covering several hun-Ired years have been made for various sections of the country. ---------o---------- Made It Brief The railway inspector was objecting to the length of the line overseer’s report. “Don’t make them so wordy,” he protested. “Just put down hte condition of the track as you find it. Leave out everything that isn’t absolutely to the point. 1 want a business report, not a! novel.” The overseer replied that he grasped the idea. A few days later the line was badly flooded, and the overseer wrote his r eport to the inspector in the; new manner. It read : “Where the railway was the river is.” By Little Stan Blare of music, whistles blowing, bells ringing, Little Stan feeling top hat. Why?'It’s the end of the old year. Anyway the entire town is out. Many people are at home beginning the evening, perhaps with a little cocktail, the start of real headful of little creatures with long pointed arrow tails pricking every little space. This doesn’t happen until the following morning, and as the new year comes around just once a year (clever?) the folks must get together. Then they wake up in the morning. Not singing, “You Gotta Sing Before Breakfast,” but “Oh, How I Cried the Morning After!” The bells are still ringing. It is 9 p. m. and the bells are doing the ringin’ over the radio! Let’s take a round the world trip with Little Stan, throughout the entire world, to see just how the new year was celebrated. We’ll take Little Stan’s magic carpet, just recuperated from the little ride with the juveniles last August, and skim through the skies toward New York, where our trip really starts off. With a whirr we are in New York, listening to Jack Denny’s music; couples dancing; then to Pittsburgh, where we stop at the Balkovec Lunch. Dolly, a juvenile delegate, is present, with daddy as chaperon. We lunch up a bit, and then we leap on the good old carpet and skim over the ocean in less time than the world-famous Lindbergh, and we find ourselves in France, where the good old champagne is flying around, and we see a couple of apache dancers tearing hair out of each other’s head. We leap back on the rug and skim across the Alps into good old Yugoslavia. Ah, the strains of the old polka are heard. Now we know that we struck the right place. (It’s really the National Home building where a swell party is in progress.) The wine, which our native country is really noted for, is poured into thirsty throats. Then the accordion music starts. Pretty Slovene maidens smilingly, blushingly accept our proposal to dance! And we dance the pok-šotiš, glide in a beautiful waltz, and skim along on a fast two-step! But the bells ring more than ever. It’s the New Year coming, folks, accompanied by another youngster. Why, for cryout out soft and loud, it’s Danny Cupid! And why would he be here? It’s 'Leap Year, to be sure! We must be off again. We hop across the Carribean to Cuba, and the strains of a fast rhumba greet our ears. We hop on the magic carpet with the gang and ride swiftly through the skies to U. S. A. We reach home just in time to see the huge crowd of dancers sway to The Anglo-Yugoslav Review, the first magazine in English to be published in Yugoslavia, wil! appear soon, according to an announcement yesterday by the Carnegie Endowment for International Peace, which had just received word to this effect from Jelenko Mihailovič, president of the Society for Promoting Anglo-Saxon Culture in Yugoslavia. Mr. Mihailovič said that the society will celebrate the publication of the Review by holding in Belgrade an exhibition of British and American publications. He has asked for complimentary copies of newspapers, supplements, Christmas numbers, magazines, periodicals, pamphlets, books, and, especially, any publications relating to Yugoslavia. After the exhibition the exhibits will be added to the library of the society. Mr. Mihailovič is rector of the High School of Pedagogy, president of the National Committee of the International Union of Geodesy and Geo-phizics, and vice president of the Principal Council of Education at the Ministry of Education. The Society for Promoting Anglo-Saxon Culture in Yugoslavia is under the patronage of II. R. H. the Prince Regent Paul. for It gives me an exaltered feeling to write on such a vital topic as personality. Personality is not an easy word to define. The dictionary tells us it is a sum of qualities peculiar to a person. It is more than that. It is a combination of all our physical, mental, and moral qualities, which we have to influence others. The personality 1 first is the physical, eludes a man’s size, »v- . and his actions or SOI1iey ^ manners. His smile, and word belong to this-11 !'a z personality. It is a more complicated1". ^°t ter to determine what a nial1 e' mentally than physical^' man’s mental personal^ e\ what he is in thought. Th|s ( of the personality don1'11. the other two. It has been ’> -A J! over three thousand yea1' „j ^ by a very wise philosophy . a man thinketh in his hea,‘ j.a i , kr J° is he,” and everybody j tn that we are what our th^ * have made us. If you 11 ^ ^ sad thought, your facial e ^ ^ sion will show it, which ^ ^ dence that our mental Pe' ir0 ality is connected in some ^ ^ with out physical. It ton £ veals the fact that our ^ ^ personality dominates the P ical. In regard to men*8 _ litj j, sonality, Dr. Marden ■ “Your poverty of books, °, cation, of reading, of tr9'^ experience, of symp ath tfl erance, your wealth of th° j of splendid discipline, yollf;)1 training, your righte°ll'( 1 and mellowness of hea> \ 30j, sweetness of disposition^ 0(j] bank deposit of cheerful^ |i|j^ helpfulness, and of inspjl'^ ^Ant will be immediately aP^.( ^Ug to every person you co1 °vit with.” J S As I have stated befo»J( % our physical and nient‘'or sonalities are governed iki: lated, well, our moral P^ ality is very much so. moral personality is ^ha , . in terms of honesty, s’11 courtesy, charity, cour9^ other such qualities ofc ter. If a man wants to s . in this world his moral c ■ 2 ter must be sound. ^ ., v.,e.c easily and truthfully a man’s environment W1 ( ’ mine this essential PerS°0( j)0 There are a nunibei •, ments to a well-round® ^ sonality. With no regaI^| ^ order of their import#11^ , are imagination, good jj ijy optimism, observation^ ^ rity, ambition, will, j^^ i^ ability to talk, energy- ^ tact, and good appeal‘^| wish space permitted & o Vf, into the details of f',e f ^ ments. $ % Some of our persona ^ strong, others are ^ . each and every one caI1 I veloped. You will of t people say, “Gee, tV() she) is fortunate to with such faculties ties.” Instead they Vaj( yze and study this Per.j ' ty then try to improve the ,,j^ nesses. {i(1i \ Now, I say to you’ ^ to, what it takes to make ^ personality, practice ^ you, too, will have a Pfji “ G, personality. Man p°''C,( biggest thing in ‘Personality—is manp0 &t0l _—o—S FISH PRODUCE ^ J «j.s| One of the most ^ ,^| aquatic specimens is J V at the London (Eng-),^ A is a Mexican sword-*9 j 0 This fish, unlike the y 'ks, of fishes, does not sP‘ 1 ^ ijv*' | nj produces its young ^j1 ^ ally the young run C'' in number. Period11’^ ^ females tend to far Ifj 0 the males and then n9 V j in to balance the sp®cl^ " sex of a number of J which have product 0,rf families, is changed ^ fish takes on all of J ^ characteristics even^t* ^ ing the long sword-h1’ ^ ^ culiar only to the • L the closing Home Sweet Home number of Dusty and his Rhythm Boys at the auditorium and with a sigh we steer the magic carpet into the home. Little Stan peruses over all the Christmas cards send him by his many friends. Little Stan sent every juvenile delegate a card, but several addresses couldn’t be had, and so he resolved to send these delegates a greeting through our reliable ^vaper. And so, to all that Little Stan missed he sends the best possible greetings for the New Year! He would like to have the addresses of those who didn’t receive a card, then you shall receive one! Anyway, all the cards received by your Little Stanley were swell, beautiful, and all other expressions denoting the nicest things. But the prize card was received from Robert Macek, in which was a picture of a cat ringing a bell! Heh, heh ! Swell, Macek, and if Stan had your address he would send you one of his specialties! Then two gals from Pennsylvania signed a card anonymously, and, of course, any card received without any definite name sorta creates an inquisitiveness in a person, makes Stan kinda wonder. Who are those two gals? Anyway, the New Year is here. I wonder just what kind of resolutions you will make. Why not kinda fill up the juvenile issue for January with a whole list of resolutions? Little Stan was disappointed in not receiving a card from Dorothy Skerly, Pennsylvania; Marie Russ, Joliet; Johnny Kapelj, Cleveland, and Miss Žagar, Barberton, O., and also Anna Mae Banovetz of Roundup, Mont. But anyway, Little Stan extends everything in the season’s greetings to each and every one of you! And here a little “x” will be added. What for? You guess! Well, it’s past midnight, and Little Stanley has a tough grind tomorrow, so with the bells of the newr year still ringing in our ears, Little Stan will say tcodle-oo, and may all your resolutions be good ones! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. Swearing in Japanese If we are to become subjects of the Japanese conquerors, it might be well to post up on some of the peculiarities of Japanese ways. The Jap is always polite—but his politeness doesn’t run exactly along the same lines as ours. Once in a while he slips from grace and then he is up against it, for there are no swear words or expletives! in his lingo. He just has to swell up and stand it, instead of exploding as we do. When a Japanese meets you he bows in a formal way, very low—not one time but three times. And he takes off his hat, but he knows too much about !;he danger that lurks in germs to shake hands with you or kiss you. When he greets you his first concern is about your honorable ancestors several generations back. And next he gets solicitous about your stomach. It would almost be an insult if one Jap met another and neglected to inquire about the other’s stomach. On the third bow he asks: “This morning— how is it with your honorable inside?” As he does this he makes a kind of hissing sound through his teeth. As you come up on your third bow you answer to the effect that the place referred to is doing as well as could be expected, and in turn you ask him for the latest news from the front. Then he lifts his hat again and says: “Your delightful head, this morning—I hope it suffers no commotion !” When you tell him that you are pleased to report that it feels very well he asks about your ancestors and their stomachic ups and downs. After that, you are at liberty to discuss the weather or whathaveyou. But even though the Japs are elaborately polite, once in a while one Jap will get mad at another. They are not like the Irish, for instance, for their anger is slow to rise. But gradually their internal boiler suffers under such a terrific head of steam that there is an explosion. Howrever, this explosion is not the verbal torrent which we might expect. It keeps boiling harder and harder until it casts off all restraint and gives up all idea of decency and decorum by putting into one single phrase all the bitterness and suppressed emotion of which his being is capable. Then he snaps squarely in his opponent’s teeth the worst thing that can be said in the whole gamuth of Japanese scorn: “Your stomach is not on straight,!” This is the final insult. Nothing more can be added—there isn’t any more. Words fail, as his is the limit. If the case is extremely serious, the one who wishes to heap an unquenchable fire on the immortal head of his enemy can now go and commit hari-kari on the grave of that enemy’s most honored ancestor. It would be a great "hing if the Japanese would invent a few good hot terms to use in speech, instead of allowing all this haughty indignation to sour on the stomach. But that just isn’t their way of doing things.—Pathfinder. noti'1 Ilich'1 s 10° ne' id# is ?j: h i it alit»' rhis ,rriiI,!] 3 en iats ( her»1 liea^ y k"1' thoui thii 1 e*f" ■h is 1 Pe! orne * also r rtfj the P1 ntal I Bil 5 gl. porotnega lb°ra J. S. K. J. feivh 190~35 ata Josepha Zobets-a lj’,Cana dru,štva sv. Ciri-št. 1, Ely, Minne-a 11:111 je bila odklonjena 3 operacijsko odškod- ■ed*ffctak!4 da je upra' ’lie on °dskodnine v smi-12 je , ^travniškega po-'’dno, da je bji ta brat Qne 4. aprila 1935, ali ^ Poročila pa je tudi jas- ’ ,a °n ni imel take vr-C1le ■; (len ,le oznacena v ■ Pravdi 70Čki in podtožki "jo ' • operacije, ta-[4tlJe imel ta brat, naša (v ...^ača nobene odškod-jjWu točke 308. Po-»5 je razsodil, da brat j0 ets (Zobec) ni upra- 0 ll0,bene odškodnine za Pot !110rac‘jo, izvršeno v Ion ?,eJ Povedano. . Polish, John Schutte, hntltl Orehek, Rose Sve- P°rot' 1 Chisholm, Minn. 1 odb n^e poro^° o društ- dru^va sv- J°že_ 0(ju ’ kilo pomanjkanji! i,v°.r našega društva, Iet0 1936’ je apP^sv, en’ Predsednik; •’ oovjt ’ p°dPredsednik; Jo-Ij! Z’,tajnik; John La- eforel^PiSnik ’ Ant0n Ud°- ento'Pw ar; Joseph Lani’ TUl ^rank Tekautz, Lovrenc Kovach, Srečno novo loto W’ Va- dfc^Kj leza Krstnika, |Mil0 r je na svoji letni I VHleS- 'eto 1936 sledeči - i111 Puntar pred- the' Okoliš, podpred- JVr q'1 nas^ov: “John .fjj Oavis, W. Va.” ost ^(1 ^ai ,1’ da bo svoj ases- is u’ vSalfl p0s*al pravočas- ng,)-l5lA!io bitT11 Znan° d° Re' d-t0 | ° br i asesnienti pla- the 'Hih°Vsi člani -točni’ ,t sp‘a 1 \ (]„ vSltnosti niti za » u,“fv W ^l°anaŠa drUŠtVC- '' ii iv6te v soboto 18- 1 V V' ®co*'c^ Coulee j )!dna za osebo, to L-CiJ s,0 trav hy. °1 • tho«1 y°«r Aeo& ear*' ;i0H- con' ied al P1 • Av wli»‘ l'i ofc t0: .4 •al C"1 it n d be* anded« .gard’] rtaiice jod ioH> ,iu< ty. * »eara" id ^ ■ tl^si je za člane in nečlane, bo1 50 centov. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bo moral vstopnino plačati vsak član našega društva, pa če se veselice udeleži ali ne; to velja tudi za oddaljene člane. Naša društvena blagajna je docela izčrpana, zato moramo poskrbeti, da jo spet nekoliko k moči spravimo. Pripravljalni odbor garantira dobro zabavo in prvovrstna o-krepčila na veselici. Vsi člani, katerim je le mogoče, naj bi po-etili to prireditev, ki se bo vršila v pomoč društveni blagajni. Na veselico pa so prijazno vabljeni tudi člani drugih bratskih društev; ob priliki sličnih prireditev drugih društev, bomo znali njihovo nakjonjenost upoštevati. Seveda bodo dobrodošli na naši veselici tudi1 vsi drugi rojaki in rojakinje, ki se bodo želeli v dobri družbi nekoliko pozabavati. Na svidenje torej na večer 18. januarja!—Za društvo št. 58 JSKJ: (Ludwig Champa. New Duluth, Minn Na letni sejii društva sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ, je bil za leto 1936 izvoljen sledeči odbor: Frank Vesel, predsednik; George Cacich, podpredsednik; Anna Podgoršek, tajnica; Francos K a p le n k, zapisnikarica, Frank Podgoršek, blagajnik; Frank Blatnik, Frances Kap-lenk in George Cacich, nadzorniki; Fabijan Mrsich, vratar; Fabijan K a r i c h, zastavonoša. Društveni zdravnik je dr. A. J. Bianoo. Društvene seje se bodo vršile v cerkveni dvorani vsako drugo nedeljo v mesecu in se bodo pričenjale ob eni uri popoldne. Prosim člane, da bi se nekoliko bolj številno udeleževali društvenih sej. Navadno jih prihaja le toliko, da je komaj mogoče sejo otvoriti, pa še tisti so večinoma uradniki. Dalje prosim, da bi člani točno in pravočasno plačevali svoje asesmen-tc. Asesment mora biti plačan do 25. dne vsakega meseca. Prosim, da člani to upoštevajo, da ne bo potem pregovarjanja in kritike zaradi suspendacij. Srečno, zdravo in uspešno novo leto želim vsem glavnim uradnikom in sploh vsemu članstvu J.' S. K. Jednote. Anna Podgodšek, tajnica društva št. 128 JSKJ. Helper, Utah. Društvo “Carbon Miners,” št. 168 JSKJ je bilo priredilo veselico dne 21. decembra 1935. Ker pa se več članov veselice ni udeležilo, opozarjam tiste, ki niso bili na seji niti na veselici, da mora vsak, plačati 50 centov v društveno blagajno. To velja za tiste, ki so bili na veselici, in za tiste, ki niso bili. Društvena blagajna potrebuje to denarno pomoč od vseh. Tisti, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti ali po drugih članih, so prošeni, da k asesmentom doložijo tistih 50 centov veselične naklade. Vsak naj upošteva ta poziv v glasilu, da mi ne bo treba vsakemu posebej pisati. Dalje prosim člane, da bi bolj redno na seje prihajali in bolj redno plačevali svoje asesmente. V bodoče se bo pobiral asesment samo do 24. dne v mesecu do 12. ure. Kdor ne bo imel do tistega časa plačanega asesmenta, bo suspendiran. Ako tak član v času suspendacije zboli ali se ponesreči, ni deležen nikake podpore, dokler cd tiste bolezni ali poškodbe ne ozdravi. Torej naj vsak pazi, da bo imel svoje asesmente plačane ob pravem času ! Društvo je za leto 1936 izvolilo sledeči odbor: Augu.st Topolovec, predsednik; Tony Tomsik, podpredsednik; John Ogrinc, R. F. D. 1, Box 14, Helper, Utah, tajnik; Steve Potočnik, blagajnik; John Škerl, zapisnikar; John Vojnich, vratar; Joe Mutz, Jchn Čadež in John Škerl, nadzorniki; John Jakopich, John Čadež, Lawrence Oblak, John Fircik in J. Ogrinc, bolniški nadzorniki. Društvene seje se vršijo v J. Skerlovi dvorani vsako d :ugo nedeljo v mesecu in se pričenjajo ob dveh popoldne. Eratski pozdrav! — Za društvo št. 168 JSKJ: John Ogrinc, tajnik. toda v resnici navadno ostane vse po starem. Brezposelni delavci hodijo povešenih glav od tovarne do tovarne, iskajoči dela, ki se ga pa zelo težko dobi. Posebna starejših ljudi ne sprejemajo na delo, ker imajo mlajših v obilici. Tisti pa, ki delajo, dobivajo tako pičle plače, da s težavo izhajajo v tej draginji, ki se vedno veča. Najcenejša stvar v tem času, so obljube, da e bo po novem letu začelo bolje delati. Pa je preteklo že šest let in obljube so ostale še vedno le obljube. V upanju, da letos nastanejo boljši časi, posebno zato, ker je prestopno leto, je naše žensko društvo sklenilo, da ob 10-letnici svojega obstanka priredi primerno veselico z banketom. Do-tična veselica se bo vršila v soboto 9. maja zvečer v Lanwdale Masonic Temple na Millard in 23. cesti. Vsa bratska društva tega okrožja so prošena, da ne bi na isti večer prirejala svojih veselic. Vse članice obveščam, da se bo naša prihodnja seja vršila 15. januarja in sicer v prostorih sosestre predsednice, na 2294 Blue Island Ave., kakor ponavadi. Želeti je, da se omenjene seje naše članice kar mogoče polnoštevilno udeležijo. Vpeljan bo novi odbor in podano bo celoletno poročilo nadzornega odbora o društvenem obstoju in napredku. Priporočljivo bi bilo, da bi imele na prihodnji seji nekaj novih kandidatinj za društvo. Nagrade za novopridob-Ijene člane in članice odraslega ali mladinskega oddelka so še vedno v veljavi. Na svidenje torej 15. januarja ob'7. uri zvečer na seji! Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! — Za društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ: Agnes Jurečič, tajnica. leto vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! Louis Perushek, tajnik društva št. 2 JSKJ. Euclid, O. Članom društva “Napredek,” št. 132 JSKJ naznanjam, da se bodo v bodoče naše redne mesečne seje vršile vsaki drugi PETEK v mesecu, in ne v četrtek kot dosedaj. Prosim, da člani in članice vzamejo to obvestilo na znanje in se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila v petek 10. januarja ob 7. uri zvečer. Na omenjeni seji bodo preči-tani računi in letno poročilo o vplačilih na Jednoto in o prejemkih od iste. Tiste člane, ki niso bili navzoči na decemberski seji, obveščam, da v januarju plača vsak član in članica odraslega oddelka 25 centov v društveno blagajno, za pokritje društvenih stroškov. Ta društvena naklada je samo za mesec januar. Toliko v obvestilo vsem, da ne bo pozneje kakšnega prerekanja. Bratje in sestre, novo leto, ki je obenem prestopno leto, je v teku. Jaz bi želel, da bi bilo to leto tudi za naše društvo “prestopno,” namreč, da bi podvojilo število svojega članstva. Ak. bi vsak član pridobil ali pridobila vsaj enega novega člana za društvo v tem letu, bi se dalo to izvesti. Lansko leto smo pokazali povelj en napredek, zato upam in želim, da bi naše društvo v tekočem letu še bolj jasno pokazalo, da je vredna svojega imena “Napredek.” Dalje bi priporočal članom, da včasih malo pregledajo naša pravila. To bi precej pomagalo v enem ali drugem oziru. Nekateri mislijo, da je dobro, če plačajo svoj asesment kadarkoli, naj bo prvega ali zadnjega dne v mesecu, toda temu ni tako. Asesment mora biti plačan najkasneje do 25. dne vsaki mesec. To velja za vse člane odraslega in mladinskega oddelka. Od sedaj naprej ne bom sprejel nobenega asesmenta več po 25. dnevu v mesecu. Kdor do takrat ne bo imel plačano, bo suspendiran. Moramo se vsi držati re-!da, če hočemo, da bo naše poslovanje točno in pravilno. Srečno in zdravo novo leto vsemu članstvu J. S. K. Jednote! — Za društvo “Napredek,” št. 132 JSKJ: John Tanko, tajnik. Braddcck, Pa. Danes, ko to pišem, imamo tu precej hudo zimo, namreč 3 pod ničlo. Kljub temu pa nam naši delodajalci ne dovolijo delati. Ko pridem zjutraj v tovarno in povprašam, če bo kaj dela, mi gospodje brž povedo, da no bo nič in da naj grem kar lepi, domov in si poč zakurim, če imam še kaj premoga v kleti. Jaz pa se ne morem Ubraniti misli, da tudi premoga ne bo ^eč za dolgo, če bom dobival kar naprej take pozdrave v tovarni. Po drugi strani si pa spet mislim, da končno ni tako slabo, če so delodajalci na ta način usmiljeni z nami ter nam no pustijo preveč stalno garati. Mi ismo tako staromodni, da bi sc s samim pretrdim garanjem spravili kakšno desetletje prehitro pod zemljo. Odbor, ki rešeta pravila po naročilu Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvania i, se bo sešel k seji zadnjo nedeljo v tem mesecu, to je 26. januarja. Seja se bo vršila v Centru* Pa. Člani, katerim kakšne točke v sedanjih pravilih JSKJ ne ugajajo, naj spišejo priporočila za dotične izpremembe in naj mi jih pošljejo ali pa prinesejo na prihodnjo sejo. Naš odbor je z delom nekoliko zaostal, menda zato, ker smo po večini stari v odboru, pa nam gre bel j počasi. Pa nič zato; za kar smo sq zavzeli, bomo tudi dovršili ob pravem času. Zveza JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji bo skušala izpre-membo pravil izdelati v soglas- n ju s Federacijo JSKJ društev v državi Ohio in, če bo mogoče, bomo stopili v stike tudi z, minnesotsko Federacijo. Ako se vse tri skupine v glavnih točkah sporazumejo, upam, da se bo delo prihodnje konvencije par dni prigrajšalo. To porrieni, da bo konvencija prihranila Jednoti par stotakov, ki se bodo lahko porabili v druge svrhe. Zadnje seje Zveze JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji, ki se je vršila 29. decembra 1935 v Pittsburghu, se je udeležil tudi sobrat Janko N. Rogelj, 1. gl. nadzornik JSKJ, ki zasluži za svoj trud odkrito priznanje. Društva JSKJ v zapadni Pennsylvaniji, ki še niso pri Zvezi, so vabljena, da se pridružijo in pošljejo svoje zastopnike na prihodnje zvezino zborovanje, ki se bo vršilo 29. marca v naselbini Center, Pa. Bratski pozdrav! — Za publicijski odbor: Martin Hudale. Conemaugh, Pa. Minilo je staro leto in nastopilo je novo. Nešteto naših prijateljev in znancev se je v starem letu poslovilo od nas. Mi pa se še držimo in se še bomo držali do določenega nam časa. Smo tu kot na malem dopustu; kadar bo treba iti, bomo morali zapustiti tiste, ki imajo daljši dopust. Zakaj bi torej ne bili tekom našega dopusta vsi prijatelji med seboj, zakaj bi si ne delali prijateljev? Zakaj bi si nakopavali neprijatelje, ki nam morejo povzročiti le škodo? Proč torej s sovraštvom in s podvojeno odločnostjo [gojimo v novem letu prijateljstvo. Veselje in prijateljstvo nam podaljša življenje, to kratko naše življenje. Torej, bodimo veseli in bodimo prijatelji! Za novo leto storimo ta sklep, ki ga bomo lahko držali, če le hočemo. Nekateri ljudje imajo navado ob novem letu obljubovati, da ne bedo več zahajali na veselice in piknike, da ne bodo več kadili, da ne bodo več pili opojnih pijač itd. Jaz za svojo osebo no nameravam nikdar napraviti take obljube. Zdi se mi, da bi bil s tem močno oškodovan, kajti kamorkoli sem povabljen, povsod me pozdravljajo okusne, klobase, šunke, krofi, vino, vodka itd. Da bi s© takim dobrotam odpovedal? Niks, naš dopust je prekratek. Na starega leta dan sem bil deležen obilice prej omenjenih dobrot pri družini Urbanovi na Hochbergu. Tam so obhajali koline po dveh pokojnih pujskih in lepo je bilo. Držali smo se trdno, dokler niso zabrlizgale tovarniške piščalke, nakar smo tudi mi zavriskali, si prijateljsko segli v roke in si medsebojno voščili veselo novo leto. Prav lepa hvala Urbanovi družini za vso gostoljubnost, ki sem je bil deležen! Na novoletni dan sem se peljal v spremstvu Johna Glavača starejšega in Jclma Glavača mlajšega k znani družini Maury v Windber. Tam je bila spet cela “ehcet.” Z mize so nas pozdravljale najrazličnejše dobrote in tudi domačega vinca ni manjkalo. Mi starejši smo se pogovarjali o delu in društvih, v spodnjih prostorih pa so se mlajši rojaki in rojakinje zabavali s plesom. Za ples sta jim igrala Victoria in radio. Pa je pribrzela brhka in živahna de-vejka in zahtevala, da grem plesat. Izgovarjal sem se, da ne znam in da ji bom stopil na kurja očesa, pa ni nič izdalo. Moral sem iti. Komaj sva se dobro zavrtela, že sem ji stopil na kurje oko. Malo se je nakrem-žila, pa je junaško vztrajala dalje. Ko pa sem ji' pohodil še dnigo kurje oko, se je nekako prisiljeno zahvalila za ples, se prijela mlade tovarišice in sc znjo vrtela dalje. Zabavali smo se pozno v noč. Starejši smo se večinoma držali pri vinu, pa tudi mlajši ga niso odklanjali. Pri tem smo postali precej zgovorni in rojak Raspet me je začel naganjati s “Povžarjem;” )jia' > c^11 ’ oft«!1 but to 3 an1 shoul per* tnp° rji on* pi*1 I«- Chicago, III. Kakor je bilo že cd strani so-sestre tajnice poročano, bo naša žensko društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ priredilo meseca maja banket v proslavo desetletnice ustanovitve. Kot soustanoviteljica tega društva in vsa ta leta v odboru, še zdaj ne poznam vseh članic. Zaradi tega bi želela, da bi se vse članice udeležile naše prihodnje seje, ki se bo vršila v navadnih prostorih 15. januarja. Na omenjeni seji bo vpeljava novega odbora, obenem pa se bomo pogovorile o proslavi desetletnice. Priporočam članicam, da dajo vpisati v mladinski oddelek našega društva vse svoje nedorasle otroke, da bomo za desetletnico mogie pokazati nekaj napredka. Pri tej priliki naj mi bo dovoljeno, da izrazim priznanje so sestri Mary Keržišnik v Rock Springsu, Wyo., ki tako zanimivo opisuje svoje potovanje v sta ro domovino in obisk raznih krajev iste. Sosestra Keržišnik pač ni š,la v stari kraj samo na uro gledat, kakor nekateri, ampak si je pošteno ogledala rodno deželo. Tudi meni je že poteklo 30 let, odkar sem zapustila rodno domovino, vendar moje misli se še pogosto mudijo tam. Ako mi bo sreča mila, pojdem čez tri leta obiskat kraj mojega rojstva in najlepših dni moje mladosti. Ti spomini so nepozabljivi. K sklepu voščim vsemu članstvu JSKJ srečno in veselo novo leto! Frances Lukanich, zapisnikarica dr. št. 170 JSKJ. Reading, Pa. Društvo sv. Jurija, št. 61 JSKJ, bo priredilo1'v' soboto 11. januarja veselico. Vršila se bo v Harmony dvorani in se bo pričela ob osmi uri zvečer. Na voselici bo igrala izvrstna godba, kot je še ni bilo na naših prireditvah. Dobiček veselice je namenjen društveni blagajni, ki jo prazna, pa bi bilo treba plačati društvene uradnike in razno društvene potrebščine. Vsi člani našega društva so vabljeni, 1 i se veselice gotovo udeležijo. Vabljeni se pa tudi člani drugih društev, da nas posetijo, kar b m0 skušali ob priliki povrniti. članom našega društva, posebno še oddaljenim, sporočam, da je bil za leto 1936 izvoljen sledeči odbor: Anton Yaklich, predsednik: Frank F. Pezdirc podpredsednik; Jchn Pezdirc Sr. tajnik; John Pezdirc Jr. nadomestni tajnik; Carl Zukina, zapisnikar; Joseph Filak, blagajnik; John Pezdirc Jr., Leopold B. Pezdirc in John Stubler, nadzorniki; Anton Križe, predsednik bolniškega odseka; Emanuel M. Pezdirc, atletični supervizor ; Anton Križe, reditelj; Joseph Yaklich in Ludvik Zukina, poslanca ; Frank F. Pezdirc in Anton B. Yaklich, odbornika za resolucije. Društveni zdravnik je dr. F. N. Sidel. Oddaljenim članom sem razposlal jednotine stenske koledarje. Ako ga kateri .ni dobil, naj mi sporoči, da mu ga upoš-ljem naknadno. Vse člane in druge naše tukajšnje rojake še enkrat pozivam, da naj ne pozabijo na našo veselico na večer 11. januarja. Pozdrav ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto vsemu članstvu J. S. K. Jednote! John Pezdirc Sr., tajnik društva št. 61 JSKJ. Chicago, H*-Nastopilo je novo leto 1936 in staro se je potopilo v večnost. Kaj dobrega nam bo novo leto prineslo', nam je skrivnost, katere ne more nihče odkriti. Na vada je, da si medsebojno vošči mo boljšo srečo v novem letu, Ely, Minn. Društvo sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ, je na svoji letni seji sklenilo, da bo na vsaki' redni seji v. letu 1936 iz društvene blagajne plačalo asesment, za enega člana ali članico. Za katerega ali katero se bo plačalo, bo določila sreča. Te sreče pa bo mogel biti deležen le član ali čla- j niča, ki bo na seji navzoč oziroma navzoča. To se je sklenilo v upanju, da bo to vzpodbudilo člane in članice, da''se bodo v večjem številu udelbževaii sej, kakor preteklo leto. Letos se bodo naše redne, seje vršile vsako' drugo nedeljo v mesecu in se bodo pričenjale ob 7. uri zvečer. Tako bodo tudi članice imele priliko, da se bodo sej udeleževale. Prva seja v tem letu se bo vršila v nedeljo 12. januarja. Člani jn članice so prošeni, da skušajo pridobiti kaj novih članov, bodisi za odrasli ali mladinski oddelek. Vsak zdrav in značajen kandidat belega plemena je sprejemljiv za društvo. Za našo J. S. K. Jednoto je lahko agitirati, ker je popolnoma nestrankarska organizacija, noben član nima pri njej nikakih verskih ali političnih obveznosti, vsak pa je lahko v svojem privatnem življenju prjstaš te ali one skupine ali pa nobene. Nihče ni zaradi tega protežiran in nihče zapostavljati. Pri nas smo pri društvu, in Jednoti samo bratje in sestre med seboj. Vsak, ki pridobi 'novega člana, napravi dobro delo osebi, kateri vpiše, koristi pa tudi Jednoti, ker ji pomaga k rasti, in koristi sebi, ker je deležen od Jednote nagrade. Čitajte v Novi |Dobi o nagradah, ki jih daje Jednota za pridobivanje novih članov. Članom, ki niso bili na letni seji, naznanjam, da je bil za leto 1936 izvoljen sledeči odbor: Joe L. Champa, predsednik; Stanley Pechavar, podpredsednik; Louis Perushek, tajnik; Joe Pechavar Sr., blagajnik; John Mehle, zapisnikar; Dan Bohinc, Anton Pirsh in Anton Knapp, nadzorniki; Anton Kožar, bolniški nadzornik. — Srečno novo pomagala pa mu je še Mrs. Glavač. Nekoliko sem bil užaljen in nisem imel hitro pravega odgovora na jeziku. Na misel pa mi je prišla kartica, katero sem dobil za novo leto po pošti oa nekega neimenovanega prijatelja. V koverti s kartico je bila slika štirirogatega polža, ki je nosil na hrbtu nebotičnik 21 nadstropij, v sedlu pa je sedel jezdec, z bičem in napetimi vajeti v rokah, pa je priganjal ubogo žival, da se je od brzinc kar penila in slinila. Za težko obloženim polžem pa je drvil še mož z gorečo bakljo v roki in ga odzadaj podžigal še k večji hitrosti. Mislil sem, da nikakor ni prav, da društvo za varstvo živali kaj takega dovoli. Tisto draženje s “Polžarjem” mi je dalo misliti, da morata prej omenjena dva najbrž nekaj vedeti, kdo je tisto sliko poslal. In res, rojak Raspet je začel pripovedovati, da ima sliko polža in iz njegovega opisa sem posnel, da je videl tistega ali pa prav takega, kakršen je bil meni poslan. Takrat pa je v meni zavrela povžarska kri in zapretil sem rojaku Raspetu in Mrs. Glavač, da besta imela zaradi tiste slike opraviti s sodnijo oziroma krvavo rihto >n da par let jima ne “sfali.” Če še ne vesta, da se Vjšnjegorcev ne sme povpraševati po polžih, jima bo krvava rihta povedala. Fo dolgi in hudi debati in po posredovanju Mr. Glavača sni J se pobotali, ko sta prvoimenova-na slovesno in pred pričami obljubila, da me besta v bodoče s polži pustila v miru. Debato in spravo smo zalili z rujnim /inčem, nakar smo se prijateljsko poslovili in se i*azšli na svoje domove v upanju, da se spet kmalu snidemo v veseli družbi. Prijateljski pozdrav vsem veseljakom in veseljakinjam in seveda tudi povžarjem, in srečno novo leto vsem! Ivan Pajk. Barbsrton? O. Člani društva sv. Martina, št. 44 JSKJ so prošeni, da se redno udeležujejo društvenih sej in da točno plačujejo svoje asesmente. To je želja društvenega tajnika in sploh vseh društvenih odbornikov. Čim več zanimanja za društvene zadeve bo ci strani članov, tem lažje in boljše bo poslovanje. V poslovilo od starega in v pozdrav novemu letu bo naše društvo priredilo vewelico v soboto 25. januarja. Veselica se bo vršila v dvorani društva “Domovina” na 14. cesti. Vsi člani JSKJ, pa tudi vsi drugi Slovenci iz Barbertona in okolice so vabljeni, da se te veselice udeležijo. Igral bo Happy High Hatters orkester. Vstopnina za osebo bo samo 25 centov. John Opeka, tajnik društva št. 44 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Članicam društva Marije Vne-bovzete, št. 182 JSKJ naznanjam, da je bil za leto 1936 izvoljen sledeči odbor: Katarina Rogina, predsednica; Kate Ca-njar, 5148 Natrona Way, tajnica; Mary Bodak, blagajničarka. Društveni zdravnik je dr. Ralph Fabian, 5200 Butier St. Društvene seje se bodo vršile vsako drugo nedeljo v mesecu na domu predsednice, to je na 5207 Carnegie Ave., in se bodo pričenjale'ob 7:30 zvečer. Članice so prošene, da se kar mogoče polnoštevilno udeležujejo društvenih sej. Posebno ja želeti, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje ;seje, ki se bo vršila 12. januarja. Na omenjeni seji bo prečitano, koliko je društvo tekom leta 1935 plačalo Jednoti in koliko Je prejelo v podporah in odškodninah. Pravilno jel, da je vsaka članica poučena o finančnem in splošnem stanju društva. K sklepu želim vsem glavnim odbornikom in vsem članom in članicam JSKJ vse srečo v letu 1936. Kato Canjar, tajnica društva št. 182 JSKJ. 1A pldlč^l I I" nezom Pečarjem r- • JJI pri Kranjski gori nad Je3SI|j j mi. V pogovoru me I ! kedaj pridem pogledat jsko. Odvrnila sem, d* j 1 i bila na Gorenjskem, 111 ! Bledu. Mož pa se je d°'* j p5 j no nasmejal in priP01**1.’j 1. ! videl Gorenjske, kdor•'fil Ki I gora in planin njegoveS;1 Tako sem se odločila- ("c !fy, j še v Podkoren. s, (Dalje prihodnji- . Ali sip v vaši ‘ixtnvni'ili awflivskn / 'nt.it.vo .1 .9 K y L h] Knut Ilamsun: BLAGOSLOV ZEMLJE (Prevedel Rudolf Kresal) oaoc (Nadaljevanje) Zdaj se pa le pazi! je vzkliknil Izak, in da bi bil kar se da umljiv, js še dostavil: Prekleto babše! Oline pa se za to ni zmenila, kaj še. Haha! je dejala in namignila,. da je prav za prav pretirano, s takimi zajčjimi usti hoditi okrog po svetu kakor počno to neki ljudje. Tudi v tem je treba mere. Izak je bil vesel, ko je nazadnje le srečno prišel iz hiše. Pa kaj mu je preostalo drugega, kakor da kupi Olini usnjena čevlje! On je bil naseljenec v gozdu in ni bil niti toliko podoben bogovom, da hi na prsih prekrižal svoje reke in dejal svoj mu hlapcu: Pojdi! Tako neutrpljiva gospodinja, kar je Oline tudi prav gotovo bila, je lahko r e Ivi a in storila, karkoli je hotela. Nočr so hladne in polna luna je. Barja sc. toliko zamrznila, da morejo nositi moža, podnevi jih solrice spet otaja in so neprehodna. Hladne noči potuje Izak doli v vas, da naroči čevlje za Olino. S seboj ima dva hleba kozjega sira za gospo Geisslerjevo. Na pol pota do vasi se je naselil zdaj novi priseljer.ee. Bil je pač bogat mož, ker je najel tesarje iz vasi, da mu grade hišo, in poleg tega še dninarje, ki mu kos peščenega barja obračajo za krompir; on sam ni delal nič ali pa la malo. Mož je bil Brede Olsen,. pisarniški sluga in sodni oglednik, človek, na katerega se je bilo tr^ba obrniti, če ie potreboval kdo notarja, ali če so ori pastorjevih klali prašiča. Brede Olsen še ni bil star trideset let, pa, je že imel štiri otroke, razen žene, ki pa je bila prav za prav tudi še otrok. Ali Bredova sredstva pač niso bila kdo ve kako velika, vse skupaj ni toliko vrglo, da bi bilo za v pisker i n za v ponev in še za vse te vožnje po rubežnih. Zdaj je hotel poskusiti s poljedelstvom. Denar za hišo si je bil izposodil v banki. Njego-\emu zemljišču se je reklo na širokem razgledu. To imenitno ime mu je dala žena pristava Heyerdahla. Izak gre mimo naselbine in si ne utrga toliko časa, da bi vstopil, pa čeprav je rana jutranja ura, se pri oknu že gnetejo otroci in gledajo ven. Izak hiti mimo, ob hladu druge noči bi bil rad že spet doma. Zunaj v puščobi mora človek marsikaj premisliti in preudariti, kako da bi kar najbolje uredil. Zdaj sicer ni imel prekomernega dela, ali tožilo se mu je po otrocih, ki so ostali doma pri Olini. Ko je tako šel, je moral nehote misliti na svoje prvo potovanje tukaj, čas je minil, zadnji dve leti sta bili zelo dolgi, marsikaj je bilo dobrega na Sellanrai, ali nekaj je bilo slabo. Zdaj je namreč nastala nova naselbina. Izak je prav dobro spoznal kraj, to jo bilo eno onih res dobrih mest, ki jih je preiskal na svoji prvi pc'.i, potem pa zopet opustil. Tukaj je bilo bliže vasi, vsekakor, ali gozd ni bil tako dober, bila j':; sicer ravan, toda barje, zemljo bi bilo res da lahko obračati ali osušiti bi jo bila težava. Dobri Brede še ni imel njiva, če je na barju prekopal tla. Pa kaj naj to pomeni, kaj Brede ne misli za crodje in vozove postaviti ob skedenj lope? Izak je videl, kako prav pred hišo pod, milim nebom stoji prikolica. Pri čevljarju je opravil, toda gospa Geisslerjeva je odpotovala; sir je zato predal branjevcu. Zvečer je krenil domov. Vse bolj je zmrzovalo, tako da mu je bilo lahko iti čez barje, toda Izakova hoja je bila težka. Bog ve, kdaj pride spet Geissler, ker je njegova žena odpotovala; mogoče nikoli več ne pride. Inger je bila proč, čas je hitel. Tudi nazaj grede se ne oglasi pri Bredu, temveč napravi ovinek okrog širokega razgleda in pride tako neopažen mimo. Bredov voz je stal še zmerom na prostem. Rad bi vedel, če bo kar tako-le ostal? si misli Izak. No, vsak po svoje! Saj on sam, Izak, je vendar imel zdaj voz in lopo, pa zato kljub temu ni bilo nič bolje, njegovega doma je bilo samo pol, da nekoč je bil cel, zdaj pa ga je bilo samo pol. Ko je sredi belega dne prišel že tako daleč, da je lahko videl svojo hišo v rebri, mu je krog srca postalo laže, čeprav je bil truden in upehan od dvodnevnega potovanja. Poslopja še stoje. Iz dimnika se dviga dim, otroka sta zunaj, brž ko sta ga ugledala, sta mu stekla naproti. Vstopil je, v izbi sedita dva Laponca, Oline presenečena vstane s pručice in vpraša: Kaj si že prišel? Na ognjišču kuha kavo. Kavo? Kavo! Izak je bil že kajpada poprej opazil: če je prišel Os-Anders ali kak drug Laponec, si Oline še dolgo potem v Ingrinem kotličku kuha kavo. Kuha, katlar je Izak v gozdu ali na polju, in če se je nepričakovano vrnil in videl, je molčal. Toda vedel je, da je vsakokrat postal siromašnejši za klopčič volne ali hleb kozjega sira. Zato je bilo zdaj še prav lepo od Izaka, da Oline ni zgrabil in je za njeno grdobijo ni zdrobil med rokami. Da, Izak, kakršen je že bil, je v resnici poskušal biti vse boljši človek, najsi je že karkoli imel v mislih, zaradi ljubega miru ali pa, ker je upal, da mu potem Bog prej vrne Inger. Bil je nagnjen k premišljevanju in praznoverju, celo v tisto malo kmečke prekanjenosti, kar je je imel, je bil iskren. Zdaj, prav v jeseni, je opazil, da šotna stena v njegove m hlevu grozi pokopati konja pod seboj, požvečil je malo ol svoji rjasti bradi, potem pa se je smehljal, kakor človek, ki ume šalo, naravnal streho in jo podprl z lemezi. Nobena zla beseda mi ni ušla. In to: shramba za živež, v kateri je imel ves živež spravljen, je samo na voglih imela kamenite podstavke. Skozi velike odprtino v temelju so prišle v shrambo majhne ptice, frvotale pe njej in niso našle več izhoda. Oline je tožila, da tiste majhne ptice kljujejo živež, letajo po slanini, da tudi, kar je bilo še huje, ds so ponečedile po vsem. Izak je dejal: Da, saj tudi je nerodno, ds so ptičke znale noter, ven pa ne najdejo! In sredi naj večjega delu je nalomil kamenja in zazidal steno. Sam Bog ve, kaj si je pri vsem tem mislil, ali je upal, da mu ž; kmalu vrnejo Inger, če se bo tako dobro vedel. 9 Leta potekajo. Spet je na Sellanrao prišel inženir s prvim delavcem in dvema delavcema in spet so pregledovali svet za telegrafsko progo. Tako kakor so zdaj merili, proga ne bo tekla daleč od Izakove hiše, ir skozi gozd bodo gradili ravno cesto. Nič hudega, kraj ne bo več tako pust, svet bo prišel vanj in ga bo zjasnil. (Dalje prihodnjič) t pališče. Cesta za pešce vodi: okrog in ob nji rasto fige, rožiči, oljke, lorbar in druge juž-i ne rastline v divjem stanju. Razgled na morje je krasen. Otok I.akrurn je oddaljen od Dubrovnika kake pel ure vožnje z motornim čolnom. Na otoku je spet polno naravnih krasot. Tam je tudi samostan in otroško letovišče. Okoli se vijejo žive meje duhtečega rož-j marina in mirte. Vse te krasote je bilo mogoče ! ogledati samo v ranem jutru. Pozneje je nastala skoro ne-; znosna vročina, da jo vse zelenje venelo. Proti večeru pa se j je ozračje spet shladilo in vsi; smo nekako oživeli. V Dubrovniku je videti mno-j go imenitnih avtomobilov. V prijetnem večernem hladu se po promenadi izprehaja mnogo gospode, kateri se ni treba boriti za vsakdanji kruh. Zanimivi so domačini v pestri kona-veljski narodni noši. Mesto obdaja staro obzidje in vanj se pride iz predmestja preko mostu, po širokih kamenitih stopnicah in do vrat, skozi katera je vhod v mesto. Skozi mesto vodi ena sama široka ulica in ob njej se dvigajo razne trgovine. Cene v teh trgovinah pa sr zelo visoke. Od te ulice vodijo v druge dele mesta ozke, komaj po šest čevljev široke ulice. Stari dalmatinski dobričina nas je pustil na visoko obzidje, katero smo do konca prehodili. Pogled s tega obzidja na mesto in posebno na tiste ozke ulice je prav zanimiv in svojevrsten. . Ko smo prehodili obzidje, smo prišli, do stopnic, katere vodijo v knežji dvorec. Stopili smo v dvorec in mlad vojak nas je vodil okrog in nam razkazal razne zanimivosti. Videli smo -pomenik največjega dobrotnika mesta Dubrovnika, Mihaela Trazatte. V knjižnici so omare, napolnjene z raznimi dokumenti, pisanimi na pergament. Nato nam je naš, vodnik razkazal še temne ječe, kjer so še znaki mučilnih priprav, s katerimi so mučili jetnike, posebno tako-zvane politične zločince. Marsikateri je tu storil strašno smrt. , iti V mestu smo si ogledali tudi lekarno, o kateri pravijo, da je najstarejša v Evropi, kajti bila je ustanovljena leta 1317, in še mnogo drugih zanimivosti. Naše začasno stanovanje vilo “Carmen,” kjer se mi je zgodilo prvič v Jugoslaviji, da mi ni bilo treba navesti vseh mojih življenjskih podrobnosti od rojstva naprej, sem zapustila s; prav lepimi vtisi. Tudi mesto I Dubrovnik v splošnem mi boj ostalo v prijetnem spominu. V pristanišču Gruž smo stopili na potniški parnik “Du-! brovnik,” ki nas je odpeljal »roti Splitu. Sprva je bilo morje mirno in vožnja prijetna, kmalu pa so valovi zdivjali in treba se je bilo umakniti v notranjost. Slabo vreme pa k sreči ni trajalo dolgo. Vozili smo se med skalnatimi otoki in videli večinoma »le skalovje in morje. Parnik se je za kake pol ure ustavil na Korčuli, kj<*r je tudi znamenito kopališče za letoviščarje. Na parniku smo se srečali z mladim mornariškim častnikom. ki je bil na potu v Šibenik in zelo družaben dečko. Med drugimi zanimivostmi nam je povedal, da je on eden izmed četvorice častnikov, ki so v pogrebnem sprevodu kralja Aleksandra nosili venec predsednika Roosevelta. Nekoliko smo se ustavili pri otoku Hvaru, kjer je tudi lep kraj za letovi ščarje, katerih je bilo vse živo v kopališčih. Ko smo spet nadaljevali vožnjo, nas je spet dohitela huda ploha. Lilo je, kakor da so se vse nebeške za-tvornice odprle. Kar malo ne- k jer je bil kronan z razbeljeno železno krono “kralj” jugoslovanskih kmečkih upornikov, Matija Gubec. Lep je park Maksimir, ki ga umetnost ni dosti pokvarila in je skoro podoben gozdu ; tam je nastanjen zverinjak z mnogimi vrstami tujih živali. Zelo zanimiv je botanični vrt, ki spada k uni-verzi in kjer se dijaki uče botanike. Sredi parka so lepi vodometi in jezerca. Rastlinske krasote in zanimivosti v tem parku so res vredne poseta. Videle smo tudi znamenito zagrebško pokopališče “Mirogoj” z dragocenimi marmornatimi grobnicami, kakršnih se ne vidi diugod v Jugoslaviji. Vse skupaj vzeto je Zagreb lepo, snažno in moderno mesto in v teh ozirih skoraj gotovo prvo v Jugoslaviji. V Zagrebu smo bile en dan gosti prijazne družine J. Stif-tarjeve. Gospa Stiftar je sestra moje dobre prijateljice, ki živi j v Rock Springsu. Naši gostitelji so si vse prizadeli, da bi bil naš j poset pri njih kar najbolj prije-ten. ŽELITE m ll]e ^ POSTATI AMKRIšKI S lil DRžAVLf H % 9 % ... ne/ H Tedaj naročite > ^ t ^ ma najnovejšo knJlZ ^ Hhijj vam temeljito raz^ ^ % ( vprašanja in ode«««, A tere morate znau> ^ ^ greste na sodnijo 23 riško državljanstvo. ;v Knjigo dobite salT,<) | ^ “Ameriška Don#1111 (!117 St. Clair /H Cleveland, 0b» " ^ J* % Pošljite 20c v z”1 le^ I- ali money ordru. f ■ ——-— I^GLAS NARODI "SJSKffi 'p v AMERIK* m Je najbolj razSH"Jen k e list v Ameriki: d“ni~ n>'.y nje svetovne novost •, r izvirna poročila i? s f<\j ... (- vine; mnogo Sale )s9t(- 'atj "jmap™1 ihnliširi ^ - ^ in pričeli ga bomo h ^ Vsa pisma n&slov)t ’ vjy/' GLAS NAROjjjS 216 W. 18th St., =======Ksfc N VSEH VRST TISKOVINE Kt za društva in posameznike izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena sloveni Zn, tiskarna ENAKOPRAVNOST (DNEVNIK) 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio it Po nekaj tednih odsotnosti smo se z lepimi spomini pa tudi z nekaterimi razočaranji spet vračale proti Sloveniji. In neizmerno srečno sem se čutila, ko je vlak spet privozil na lepo slovensko zemljo. Pogled na skrbno obdelana polja, na bujno rast pridelkov, na lepa in snažna stanovanja, mi je dal misliti, da Slovenci vendar niso največji reveži. Mnogo je drugih, ki so večjega pomilovanja vredni. Po vrnitvi iz južnih krajev sem se nekaj časa vrtila po Ljubljani, ko sem se sešla z Pi VAŽNO ZA VSAK0GA v A L)/»lC poBiljaie rierar v atari kraj; v A DAR ste namenjeni v atari kraj; .ADAI< želite koga iz Blareua kraja; .ADAH rabi'e kuyu» p« obiattlilo ali kako it j« v o za si ari kraj se obrnit? na na* »AKTE prodajamo ah vse boljfte parnik« po hajnifcjj eeiii in seveda tudi i* vbi ■zlete Potniki so » na&iin posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujem« torno in zanesljivo po dnevnem kurzu v JUGOSLAVIJO V ITAI.IJO Za $ 2.7.-» 100 DinlZa $ 9.25 lfto Lir Za 5.1 r, 200 Din|Za IH.20 200 Liri 'Za 7.25 :!O0 Din,Za 4L00 500 Lir | Za 1 1.75 500 DinlZa .87.50 1.000 Lir | Za 23 50 1.00,1 Din Zu 174.00 2.000 Lir | Za 47.00 2.000 DinlZa 200.00 8.000 Lir '•dv<*d*-ne cen** so podvržene pieinvinDi. kflhoi c kurz. Pošiljamo tudi denar brzoiavno m izvršujemo izplačila v dolarjih. J Vašem lastnem interesu je. da pišite nam prudno ae drugje poalufcite, za cen« in pojasnila Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau* MS Wl-e< tf> «« V..,. V.irb Ni \ *1» ^h; ^ č Ns i mino se mi je zdelo, da je tu- k kaj na morju toliko dežja, tam ž koder je taka huda suša, ga v pa ni. J Po deveturni vožnji smo do- I speli v Split, drugo največje ju- c goslovansko pristanišče na Ja- c drami. Split je precej veliko z trgovsko mesto. Poslopja so ve- t činoma zgrajena iz sivega ka- t menja; le v novejšem delu me- v sta se vidijo poslopja zgrajena t iz opeke. Ob obali se vleče do!- c ga ulica, ob kateri so velike tr- k govine z modernimi izložbami, p Velika, močna palmova dreve- e sa ob cesti dajejo mestu odloč-lg no južno lice. jz Split ima mnogo starinskih ...... .. c znamenitosti in .iaz, z mojima. prijaznima spremljevalkama, t1 r sem si hotela ogledati vsaj ne-l katere. Podale smo se v “Dio- ‘ klecijanovo palačo,” v obzidju katere je zgrajeno staro mesto. Najprej smo zlezle v stolp cer- * kve sv. Dujma, ki je najvišja točka v mestu, odkoder je ču- 1 dovit razgled na mesto in mor-j' • je. Potem smo si ogledale sta-P rinsko cerkev samo, ki je svo- 1 jevrstno čudo z zrezljanimi zidovi in stebri. Vidi se, da so imeli v starih časih tudi mojstre s v umetnijah. Ogledale smo si ; ■Jupiterjev hram, ki je bil zgi a-:' jen leta 300 pred našim časo- i števom. Znamenit je tam strop, ! na katerem je 80 malih kva- ■ dratov, vsak drugačen od dru- ,> gega. Zidovje je videti silno i staro. V “Dioklecijanovi pala- < či” so še razne trgovine in sta- i novanja, kar vse je med seboj i združeno z obokanimi hodniki, i Vse je izredno čudno in nena- ’ vadno. Zdelo se mi je, kakor bi tu ljudje živeli v nekakem < mravljišču. Znamenit je hrib Marjan, ne- i koč samo sivo skalovje, zdaj pa preurejen v lep park, ki je ponos mesta. Lepe, zložne stopnice z varnostno ograjo ob straneh vodijo do vrha. Vrhu hribq so lepi cvetlični nasadi, po pobočju hribžt Hi fed borovci pa je zoološki park z raznimi divjimi živalmi. Ta park je last mornarice in si ga je mogoče ogledati proti mali vstopnini. Pogled s tega hriba je diven. Mesto je v splošnem prav snažno in ljudje so s tujci zelo vljudni Cene raznega blaga v trgovinah pa so zelo visoke. Iz Splita v Zagreb smo se vozile ponoči. V Karlovac smo prišli v zgodnjih jutranjih urah in me ni mikalo izstopiti. Mislila sem, da bo še kedaj pozneje prilika si ogledati omenjeno mesto. Potovale smo naprej v Zagreb in izstopile na veliki zagrebški postaji, ki ima čakalnico za drugi in tretji razred. Stanovanje smo si poiskale v penzionu “Irena?” Gospodi- ' nja je izhajala iz neke angleške plernske rodbine ter je po- i leg drugih jezikov znala tudi nekaj angleščine. Zagreb je brez dvoma naj-j! modernejše mesto v Jugoslavi-|j ji; tam je tudi sedež savske banovine. Mesto ima široke ulice, || [krasne moderne stavbe, lepe: parke in prvovrstne trgovine. V j splošnem napravi na človeka! lep vtis. Žal, da Zagrebčani sami name niso napravili vtisa prijaznih ljudi. Nekako samo- | ljubje se opazi na njih; menda si domišljajo, da so nekaj več od drugih. Ne rečem, da se ne obnašajo olikano, toda so nekako nedostopni in napram Slovencem nič kaj prijazni. Zelo se razlikujejo od preprostega hrvatskega naroda v sončni Dalmaciji. V splošnem se lahko reče, da je Zagreb imovito in lepo mesto, z mnogimi znamenitostmi, katere je vredno videti. Omenila bom le nekatere, katere sem si ogledala. Zanimiv je Jelačičev trg, kjer stoji spomenik bana Jelačiča. Na trgu vlada največja snaga, dasi je tam naprodaj najbolj raznovrstno blago. Videla sem cerkev sv. Marka, pred katero je znamenje, V BLAG SPOMIN OB OBLETNICI SMRTI NEPOZABNEGA SOPB°C'A ij^i] FRANKA POHE ,S”, ijliP' y j ki je preminil dne 12. januarja 1935. Leto dni je že 111 ^f ^ kar snivaš v tihi gomili. V najlepSih moš'.;ih letih si & t r ^ *'1( pustiti vse, kar Ti je bilo ljubo in drago, in oditi k 1 ^ ^6 čitku. ^ |^Hij Res jo da bomo morali umreti vsi, toda vse prezS0^^), C,,., zapustil Ti. Spomin na Tebe pa živi in živel bo do koilca Žalujoča soproga: Marija Pohr. Homer City, Pa NAZNANILO on d*v' ■ft*1 Tužnih src naznanjamo žalostno vest, da je dne * m* Ja|.' 1935 za večno zaspala naša ljubljena hčerka oziroma s k ANNIE J[i Nepozabna pokojnica je bila ob času smrti stara d1 11(. in 10 mesecev. Bila je članica društva št. 136 JSKJ j 'ta. Št. 174 SNPJ. . 1 Cbtma društvoma se tem potoni najlepš? zahvaliv»ljV' I cvetlice ter za izkazano pomoč in čast pri pogrebu. za. jCs se dalje vsem sorodnikom in prijateljem ki so se p31;0j.,j p3* nili s cvetlicami in so se v tako obilnem številu udelež' ^ jjS-Hvala dalje bratoma, ki sta prihitela iz New Jerseya. 11 y larju ml. in Mary Zalar iz Clevelanda. Splch naJlfl vsem za izkazano sožalje in naklonjenost. |(1j Ti pa, ljubljena hčerka in sestra, sladko spavaj v. u, j rodne zemlje. Ohranili Te bomo v ljubečem sp3;I1 ue ne združimo s Teboj v narečju matere narave. Žalujoči ostali: Anton in Mary Hribar, oče in mati’ ' Henry, Frank in Edward, bratje; Christine, omože11 sestra. Krayn Pa.. 2. januarja 1936. Po 34. letih odsotnosti na obisku v stari domovini I*iše Mary Kcrshisnik, Kock Springs, \Vy>». (Nadaljevanje) i j Vlak se je spenjal v gore v { I strmih serpentinah s pomočjo ! posebne vrste lokomotive; od J j zadaj pa sta vlak potiskali še dve lokomotivi. Ko se je danilo, \ smo se ustavili v Mostarju. Mo- 1 star je precej veliko in zname- i rito muslimansko mesto med r silnim skalovjem. Okoli postaje 1 so rasli lepi divji kostanji, pla- i tane in krasne cvetlice; vse \ drugod pa samo skalovje! Vo- r zili smo se dalje po tipičnem kraškem svetu. Male vasice ob < piogi sr zgrajene s kamenja in, 1 kjer je le pest rodovitne zem- ; Ije, je obdelana in ograjena s i kamenito ograjo, da z e m'j e in .j skromnega pridelka ne odnese' burja. Med skalovjem stikajo I za pašo bele kozice. Od skalo v- ^ ; ja, ki je razbeljeno od sonca,)] 1) u h t i silna vročina. ; | Po nekaj urah vožnje od Mo- ,j starja pa se je pred nami od-! i prla lepa ravnina, imenovana : : Popovo polje. Ruj na koruza in drugi pridelki tam dobro uspevajo. To rodovitno Popovo polje je nekako presihajoče jezero. V jeseni, ko ljudje pospravijo poljske pridelke, privre iz i tal voda in poplavi polja. Spomladi voda odteče in pusti po-! gnojeno in namočeno zemljo. Je torej nekaj podobnega, ka-1 ■ kor Cerkniško jezero v Slove-1' i ni ji. Za Dalmacijo, ki je v sploš- ‘ nem pusta in nerodovitna, je to ■ Popovo polje pravo zlato pol je. Končno se je v daljavi poka- : | zalo morje in vlak se je začel | polagoma in previdno spuščati ■ 'navzdol. Bližali smo se Du- ■ brovniku, k jer so se vedno bali, 'požara, kajti od meseca aprila h ni bilo tam padlo niti kapljice dežja. Vlak je zavozil okoli zadnjega hriba, pod katerim ; izvira reka Ombla. Iz vznožja ■ hriba so nas pozdravile vitke ■ ciprese, fife, oljke in druge južne rastline. Izstopile smo v Du- ’ brovniku, nakar smo si preskr- i bele stanovanje in hrano v vili “Carmen” na otoku Lapudu. Utrujene do skrajnosti, smo se najprej dobro umile in odpočile. Ko sem spet stopala po široki tlakovani cesti proti krasnemu mestu Dubrovniku, se m' ' je zdelo, kot bi se bila prebudi- : la iz težkih sanj. Bila sem spet , v lepem in civiliziranem kraju. Kamorkoli se ozreš, je vse snažno in v lepem redu, ljudje l pa v splošnem zelo vljudni in ustrežljivi. Bolj vljudnih ljudi i Ije v vsej Jugoslaviji težko dobiti kakor so v Dubrovniku i Zdelo se mi je, da sem v Arne- i rilci, v domačem mestu. : Dubrovnik je največje morsko pristanišče na jugoslovanskem Jadranu, obenem pa tud: j največje kopališče. Stotine letoviščarjev se zabava v moder 1 nih kopališčih prijaznega Du-:, brovnik a. Prijetno podnebje 'privablja tisoče tujcev tudi v • poletnem času. Mesto leži v 1. dolgi črti ob morski obali. Oti •j železniške postaje, ki je odda-' ljena pol ure hoda od sredine 1 mesta, vozi cestna železnica. Skozi predmestje, “Pili” imenovano, vodi široka cesta, ob stra-'ini katere rasto veliki oleandri, 3 polni pisanega cvetja, ki širi opojno vonjavo. Videti je mno-1 go lepih palm, cipres ter druge-^ ga južnega drevja in grmičja. Cvetje pozdravlja človeka od ' vseh strani. V predmestju so a lepi hoteli, kavarne, bolnice, l apartmenti za letoviščarje, vojaško vežbališče, velika vojašnica itd. Lepo je hoditi po tej a poti; na eni strani rastlinske in umetne lepote, na drugo stran pa odprt razgled na sinje morje Adrijansko! i Od kolodvora vodi široka ce- \ sta na otok Lapud. Cestna že-' leznica vozi okrog otoka, na v katerem so med visokimi cipresami in drugim južnim drevjem j zgrajene krasne vile za letoviščarje. Doli ob morju pa je ko-J