Ke
I St,
62 ' cpyrt?'rci

£ri$k/i DomoviiM/i
/%/VUERI e/im—HO/WtE
AMCRICAN IN SPIRIT F0R61GN IN LANGUAG€ ONLY
NO. 183
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
GOSPODARSKI ZASTOJ
NAJŠIRŠI V 38 LETIH
Sedanji gospodarski zastoj se je začel lani v novembru in računajo, da fte bo končan pred sredo prihodnjega leta.
NEW YORK, N.Y. — Gospodarski strokovnjaki, poslovni in unijski voditelji sodijo, da bo sedanji gospodarski zastoj najširši in najdaljši v letih po drugi svetovni vojni. Zastoj je bil najbolj občuten v gradbeni in avtomobilski industriji, pa se je začel kazati že tudi v drugih gospodarskih panogah. Trdijo, da se pojavlja preobilje izdelkov že celo tudi v papirni industriji, kjer so nam še pred nekaj tedni napovedovali še dolgo stisko v oskrbi,
Odpusti v avtomobilski industriji so kot mrzla prha za industrije, ki so s to povezane. Prvi odpusti so bili že objavljeni v industriji gume in napovedujejo nove, ko so zaloge gum vedno večje, kupcev pa je manj.
Odpusti so bili objavljeni v industrijah gospodinjskih strojev in naprav, v tekstilni industriji, v industriji pohištva. V celi vrsti industrije so omejili nove gradnje in razširjevanje zmogljivosti, za katere so se preje odločili v prepričanju, da so to dobre vloge v bodočnost, ko cene tako naglo rastejo.
Novi grobovi
Jack (Jaka) Remsek V Genevi, Ohio, je umrl 78 let stari Jack (Jaka) Remsek s 3639 j No. Broadway, rojen v Sloveniji, j zaposlen dolgo let pri Rose Lapp v Genevi. Zapustil ni nobenih sorodnikov. Pogreb bo jutri, v sredo iz Belding Webster pogrebnega zavoda na South Broadway, Geneva, v cerkev Marijinega Vnebovzetja ob 10., nato na Evergreen pokopališče v Genevi. Molitev v pogrebnem zavodu bo nocoj ob 7.15.
¥ avšni industriji novih 22,800 bre? dela
ločen čas 62,000 delavcev — kakih 30,000 jih je brez zaposlitve še od lanske zime, ko je prišlo v avtomobiski industriji prvič do večjega zastoja.
Avtomobilska industrija ni v zastoju, smo v depresiji, je dejal podpredsednik Unije avtomobilskega delavstva Irving i Bluestone. Po njegovem bodo Prodaja pohištva je v zadnjih 1 sedanjim odpustom sledili novi, tednih padla povprečno za 6%, ker je industrija v položaju, ki prodaja televizorjev pa celo za se bliža polomu. Jezil se je na 10.5%!	predsednika ZDA G. R. Forda
Gospodarski strokovnjaki ra- in njegov “neandertalski” eko-čunajo, da pred sredo prihod- nomski program, njega leta ni mogoče računati j Težave v avtomobilski indu-nobeno poživitev gospodar- striji imajo na eni strani vzrok
Težave v avtomobilski industriji so tolišne, da na njihovo skorajšnjo rešitev ni mogoče računati.
DETROIT, Mich. — Avtomobilska industrija je včeraj odpustila novih 22,000 delavcev za najmanj en teden, ko se zastoj v prodaji avtomobilov nadaljuje. [ podpredsednika ZDA. Odbor jej Tri glavne družbe avtomobilske | že pred tedni zasliševanja za-industrije GMC, Ford in Chrys- ključil, pa jih bo ta teden obno-ler so doslej odpustile za nedo- j vil.
------o-----
SE MU NE MUDI — Howard Cannon je načelnik senatnega odbora za pravila, ki je zasliševal N. A. Rockefellerja v zvezi z njegovim i m e n o v a njem za
KISSINGER UPA NA NOV DOGOVOR 0 STRATEŠKEM
Kitajska pripravljena skleniti nenapadalno pogodbo s Sovjetijo
MOSKVA, ZSSR. — Ljudska ;
r^s^^iOROZJU MED ZDA IN SZ
slala vladi Sovjetske zveze spo-|	____
Državni tajnik ZDA Henry Kissinger se je v soboto vrnil s svoje poti v ZSSR, Indijo, Bangladeš, Pakistan, Afganistan, Iran, Romunijo, Jugoslavijo, Italijo, Egipt, Savdsko Arabijo, Jordanijo, Sirijo, Izrael in Tunizijo ter v nedeljo poročal o svojih razgovorih predsedniku G. R. Fordu.
WASHINGTON, D. C. — V
rcčilo, da je pripravljena skleniti z njo nenapadalno pogodbo in obnoviti razgovore o rešitvi mejnih sporov. Sporočilo je menda zelo pomirljivo.
Moskva je že precej davno
skušala doseči s Pekingom spo- WA^TNrTONU’D r - V VeČja °d ameriških' ZDA im^° razum o mejnih sporih na teme-	, c. c	, med tem točnejše in zaneslji-
Iju sedanjih meja in obstoječih	™:delj0 ^ dr^avni a3m	ry!	vejše medcelinske	rakete in
pogodb. Peking trdi, da je bila	Kissinger v Camp Davi ^	^ ‘ j	večbombne glave na	njih vrhu,
sedanja meja določena v času	^al predsedniku Geraldu	j	ki jih lahko usmerijo na različ-
šibkosti Kitajske in tedaj skle.'	da o svojih razgovorih na	8	dm ,	ne cilje_
njene pogodbe, Kitajski vsilje-1 d^m^ potovanju^ v Sovjetske, Sovjetska ne. Zato zahteva nove razgovore o mejah na temelju enako-
zveza
pravnosti. Kitajski zemljevidi
hoče ameriško prednost izenačiti, ni pa i voljna zmanjšati števila in po-
označujejo med tem nad pol mL! lijona kvadratnih milj seda-j
1 zvezo, v južno Azijo, južno Evropo in na Srednji vzhod. Dolgo potovanje je nudilo Kissingerjm tigne sj]g g^jj^ raket na ameriško. Hoče ohraniti prednosti, ki j jih ji ZDA ne morejo dovoliti.
pregleda položaja in : izgledov za ohranitev miru. Po- i
nje Sovjetske Azije kot kitajsko ozemlje.
Spor med Moskvo in Pekin-
sebno pozornost sta Kissinger in ! -e na-
varne
pred nenad-
, Ford posvet: jj vprašanju razgo-j nim sovjetskim napadom na ' vorov s Sovj iko zvezo. V dneh
i .
je imel Kissinger
na
stva, ta pa se lahko zavleče še dalje. Sedanji zastoj se je začel, kot sedaj priznavajo, lani v novembru, predno se bo položaj o-brnil na boljše, napovedujejo do 8 milijonov in več brezposelnih.
v krizi energije, ko se je olje tako podražilo, da je omejitev njegove uporabe nujna, na drugi pa splošni gospodarski zastoj ljudi zadržuje pred vsemi večjimi nakupi, ko ne vedo, kako
Vladni gospodarski strokov-: dolgo bodo zaposleni.
njaki smatrajo še vedno za prvega sovražnika našega narodnega gospodarstva inflacijo, o kateri upajo, da bo do konca tega leta znižana na izpod 10%, do konca prihodnjega leta pa na nekje okoli 7% in šele v letu 1976 na raven 4-5%.
Bombna eksplozija v knjigarni in središčn ZN v Los Angelesu
LOS ANGELES, Kalif. — V nedeljo zgodaj zjutraj, je eksplodirala bomba v knjigarni Zveze Združenih narodov in njenem informacijskem središču. Nekdo, ki je poklical Los Angeles Times in radio postajo KFWB, je trdil, da je eksplozija protest proti nastopu zastopnikov Palestinske osvobodilne organizacije v Združenih narodih v sredo.
Policija je objavila, da je prišlo do eksplozije ob treh zjutraj in da je ta napravila kakih $5,000 škode na trgovini, nekaj pa tudi na sosednjih poslopjih, kjer so popokale šipe.
bremenski prerok
Senatno zasliševanje Rockefellerja na TV!
WASHINGTON, D.C. - Senatni odbor za pravila bo jutri, v sredo obnovil zasliševanje N. A. Rockefellerja v zvezi s potrditvijo njegovega imenovanja za podpredsednika ZN. Zasliševanje bo prenašala televizija.
Prihodnji teden bo N. A. Ro-j ckefeller pred pravosodnim odborom Predstavniškega doma v zvezi z istimi zadevami.
— Tihi ocean sega proti vzhodu do zemeljske dolžine države Maine.
Kubanski begunci vzeli odgovornost za bombo pred 0AD
Z njo so protestirali proti predlogu za ukinitev bojkota proti Castrovi Kubi.
WASHINGTON, D.C. — Kubanski begunci, nasprotniki Fi-dela Castra, trdijo, da so odgovorni za bombo, ki je eksplodirala v soboto zvečer pred uradi Organizacije ameriških držav — OAD. Zastopnik OAD je dejal, da je bila močna bomba položena verjetno na vrh telefonske celice v drugem nadstropju, ki je v odročnem koncu hodnika, kamor redkokdaj kdo pride.
Prostori so bili odprti' za javnost do 4. popoldne, bomba je pa eksplodirala ob 8.30 zvečer. FBI, ki vodi preiskavo, je izjavila, da nima nobene trdne sledi. Prostori OAD so v poslopju
, .	23.-27. oktobr .
gom je star sedaj 15 let m po-,	T
°,	.	. ., j , •	•	dolge in obsežne razgovore z L.
skusi pomiritve doslej niso u- ° .	, °.	^
.. L ..	.	Breznievim, pa tudi z Gromi-
speh. Tudi sedanji kitajski po-	J	^
niso
Tudi
skus — če ga je mogoče za kaj takega smatrati — ne kaže na uspeh. Sovjetski zunanji mini-1 ster A. Gromiko je namreč na predvečer obletnice boljševiške revolucije v Kremlju Kitajske napadel zaradi “sodelovanja z imperialisti”, nakar je kitajski poslanik iz protesta zapustil slavnostno dvorano.
kom, glavni del je bil prihranjen vprašanju novega dogovora o omejitvi strateškega orožja. Od tega namreč zavisi bodočnost odnosov med obema glavnima silama si eta.
Sedanji, začasni sporazum, ki je bil sklenjen in podpisan po-
svoja oporišča medcelinskih raket. Potrebno je ravnovesje sil, ki ga je mogoče uspešno nadzi-i rati, da se ne bo čutila nobena stran v nevarnosti.
Predsednik Ford in sovjetski vodnik Brežnjev se bosta o tem in še o vrsti drugih vprašanj razgovarjala v Vladivostoku 23. in 24. novembra. Od tega njunega sestanka bo v dobri meri za-viselo, ali bodo ZDA in ZSSR
Francoski vinslti škandal pomešan s politiko?
BORDEAUX, Fr. — Sodna razprava proti 18 vinskim hišam in trgovcem je spravila tukajšnje in francosko vino sploh ob dober glas. Le kdo naj po vsem, kar je prišlo na dan, še verjame v pristnost francoskih vin, ki jih ponujajo po vsem svetu?
Odvetniki obtoženih so priznali veliko škodo, ki jo je z razpravo utrpel ugled francoskih vin, pa so trdih, da je za njo tudi politika. Tedanji finančni minister Valery Giscard naj bi bil začel preiskavo, da bi zadel svojega političnega tek m e c a Chabana-Delmasa, bivšega pred-
leti 1972, bo leta 1977 potekel. | nadayevaje politiko detente — Predsednik Ford bi imel rad do j izboljševanja medsebojnih odno-prihodnjega leta novega, kot je I sov _ a]i ne bilo to domen je. ao ob obisku Ni* xona v Sovjetski zvezi letošnje
Zadnje vesti
poletje.
Pogajanja o tem se vlečejo od ! WASHINGTON, D.C. - Premo-lani, pa niso privedla nikamor,! garji SQ začeli danes zjutraj četudi so nekaj časa napovedo-
Pan American na Constitution, sednika vlade in župana mesta
od Bele
Avenue, le dva bloka hiše.
Neznanec je telefoniral in drugim poročevalskim bam po eksploziji in dejal, ta odgovor na predlog za ukinitev bojkota Castrove Kube na konferenci OAD v Quitu v Ekvadorju, ki se je začela pretekli petek.
UPI
služ-da je
— Eno tretjino tovornjakov lastujejo v ZDA farmarji.
— Bordeauxa.
Poizvedovalni količek
Vilma Kuhar, roj. Pirc, Šempeter v Savinjski dolini 63311, Slovenija, išče svoje sestrične, hčerke Franka Rupnika, Rose, Vicky in Eleanor, katerih poročnih'imen pa žal ne ve. Ona je bila rojena v Clevelandu, pa se je v mladih letih vrnila z materjo, sestro Franka Rupnika, v Slovenijo.
vali, da bo dog vor pripravljen za podpis ob N ■conovem obisku v juniju letos k Moskvi. Kremelj je smatra , da je položaj zanj ugoden in ni maral popustiti, Nixon pa se je zavedel, da mora braniti koristi ZDA, ko je bil njegov položaj doma že močno omajan. Ford se čuti kljub republikanskemu porazu pri volitvah 5. novembra trdnega, ker je prepričan, da pri razgovorih s Sovjetsko zvezo lahko računa na podporo Kongresa in vse dežele, ko bo branil stališče ZDA v pogledu ravnotež a v jedrskem strateškem orožju.
Državni tajnik Kissinger, o-brambni tajnik Schlesinger in predsednik Ford bodo v naslednjih dneh morali izdelati podrobne odgovore na sovjetske predloge in pomisleke, ki jih je prinesel iz Moskve Kissinger. V glavnem sta dve težavi. Po začasnem sporazumu ima Sovjetska zveza pravico do večjega števila medcelinskih raket in njihova potisna sila je veliko
Oblačno in hladnejše, verjetnost dežja čez dan 80%, zvečer 60%, jutri pa 40%. Dež utegne preiti ponoči v sneg.
SMEH JE ZGINIL Z NJIH OBRAZOV — John Mitchell (na levi) se ne smeji več tako zadovoljno kot pred leti, ko se mora braniti zaradi svojega deleža v Watergate zadevi pred zveznim sodiščem. Maureen Dean je bila navzoča, ko so zasliševali njenega mo ža Johna Deana kot pričo. On sam je bil že obsojen in prestaja kazen od 1 do 5 let v zveznem zaporu. Haldeman je spremenil svojo frizuro, odkar je zapustil Belo hišo, Ehrlichman (na desni) pa se skuša rešiti z izgovori na Nixona, ko je spoznal, da sta ga on in Haldeman "uporabljala” za prikrivanje lastne odgovornosti v Watergate zadevah.
so
štrajk, ko ni bila sklenjena pravočasno nova kolektivna delovna pogodba. Sodijo, da bo štrajk trajal dva do tri tedne. Upali so, da bo pogodba dosežena do konca preteklega tedna, sedaj pa morda ne bo niti do konca tega. Obe strani sta izjavili, da razgovori napredujejo, pa dodali tudi, da je treba rešiti še nekaj važnih vprašanj. Vodnik unije premogar-jev A, Miller je izjavil, da ne gre v glavnem le za denarno stran, ampak v prvi vrsti za varnost in zdravje rudarjev.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj je prišla v New York skupina 16 članov Palestinske osvobodilne organizacije in se naselila v hotelu Waldorf-Astoria. Policija je hotel in vso okolico dobro zastražila. Na strehe in druge pregledne točke so postavili ostrostrelce, da bi preprečili napad na Jasira Arafata, ki bo danes prišel v New York in jutri govoril pred glavno skupščino ZN. Judovska obrambna liga je izjavila, da bo že poskrbela, da “Jasir Arafat ne bo živ zapustil New Yorka”.
QUITO, Ekv. — Napovedovali so, da bo Organizacija ameriških držav končala gospodarski in diplomatski bojkot Castrove Kube na svojem sedanjem tukajšnjem posvetu, sklicanem nalašč v ta namen na predlog Venezuele, Kolumbije in Kostarike. Danes je ^ kazalo, da ukinitve bojkota ne bo. ker njene zagovornice nimajo potrebnih dveh tretjin 1 glasov.
RIM, It. — Mednarodna živežna konferenca še vedno išče rešitev za milijone stradajočih v Indiji, Bangladešu, Sri Lanki in Tanzaniji. Ko rešujejo sedanjo in bodoče živežne krize,1 so ugotovili, da bo kmalu nastopilo na svetu tudi pomanjkanje vode.
WASHINGTON, D.C. — Pred-1
Iz Clevelanda in okolice
Uprava išče raznašalca—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za ceste od E. 70 St. do E. 75 St. severno od St. Clair Avenue. Kličite 431-0628!
Fotografiranje—
Tripar Color Photo Studio, 6411 St. Clair Avenue, se priporoča za prvoobhajilne in vse druge fotografije. Več v oglasu! Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer redno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
Žalostna vest—
G. Dominik Stupica, znani rojak iz Senklerske naselbine, je dobil sporočilo, da mu je včeraj umrl v Torontu v Kanadi brat Anton Stupica, star 64 let, rojen v Sodražici. Zapustil je ženo Terezijo in dve hčeri v Kanadi, v Clevelandu omenjenega brata Dominika, v Sloveniji pa tri sestre.
K molitvi—
Članstvo Marijine legije fare sv. Vida je vabljeno nocoj ob 7. v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Avenue k molitvi za umr* lega Antona Zigmana. Popravek—
Dekliško ime matere pokojne Florence Keith, rok Plemel, je Sile in ne Silkic, kot nam je bilo prvotno napačno sporočeno.
Časopisov še ne bo—
Štrajk pri dnevniku Plain Dealer se nadaljuje, ko je lastništvo The Cleveland Press ustavilo izhajanje lista. Razgovori o končanju štrajka bodo obnovljeni jutri, vendar za enkrat ne izgleda, da bi bilo štrajka hitro konec.
Vrhovni sodnik umorjen v Zahodnem Berlinu
BERLIN, Nem. — Neznanci so vdrli v stanovanje vrhovnega sodnika Zahodnega Berlina preteklo nedeljo in ga umorili. Guenter Drenkman, 64 let stari sodnik, je dobil 4 krogle in bil mrtev na mestu, med tem ko so morilci pobegnili v dveh avtomobilih.
Sum pada na skupino Baader-Meinhof kot maščevanje za smrt 33 let starega Holgerja Meinsa, ki je umrl na posledicah gladovnega štrajka v državni ječi pri Bonnu. Meins je bil obtožen umora 5 oseb, bombnih napadov in bančnih vlomov, ki jih je izvedla Baader-Meinhof teroristična levičarska skupina.
Levičarski demonstranti so v zvezi z Meinsovo smrtjo preteklo soboto razbili okna na sodiščih v Frankfurtu m v Mann-heimu, komunisti pa so razdeljevali letake, v katerih delajo za Meinsovo smrt odgovornega kanclerja H. Schmidta.
Kanada in Indija podaljšali tehnično sodelovanje
NEW DELHI, Ind. — Indija in Kanada sta podaljšali za eno leto sporazum o medsebojnem sodelovanu pri kopanju bakrene rude.
sednik G. R. Ford se pripravlja na potovanje na Japonsko, v Južno Korejo in Sov-sko zvezo. Na pot bo odletel v nedeljo. Državni tajnik Kissinger, ki ga bo spremljal, bo po vsem sodeč po razgovorih Forda z Brežnjevim v Vladi-vostku 24. novembra, odletel na razgovore v Peking.
november 12,1974
Ameriška Domovina
1 9M rcgrain
l lTRlk wi B l
6117 St Clair Av«. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 183 Tuesday, Nov. 12, 1974
Odgovornost emigracije
Ob praznovanju obletnice slovenske narodne osvoboditve 29. oktobra je v Buenos Airesu v Argentini govoril Miloš Stare o potih in ciljih Narodnega odbora za Slovenijo in o odgovornosti emigracije za svoj narod. Miloš Stare, nekdanji poslanec SLS v Sloveniji, je eden od redkih ustanovnih članov Narodnega odbora za Slovenijo in po smrti dr. Mihe Kreka pred 5 leti njegov predsednik. Narodni odbor za Slovenijo je letos 29. oktobra obhajal 30-letnico svoje ustanovitve in opravlja svoje delo od maja 1945 v tujini.
Naj že ima kdo kakršenkoli odnos do NO, je prav, da ve zanj in za njegovo delovanje, zato navajamo na tem mestu to, kar je Miloš Stare govoril o njegovih potih in ciljih.
Narodni odbor je šel v tretjo dobo in dokazal, da je bil zgrajen na zdravih temeljih. Kljub mnogim nerazumevanjem in omalovaževanjem smo predstavniki teh strank v tem odboru še trdneje sklenili roke v trdnem namenu, da bomo vztrajali v složnem delu za naš skupni cilj: svobodo slovenskega naroda. Zavedali smo se, da delo te ustanove ne sme prenehati, ker smo bili prepričani, da Slovenci doma, v zamejstvu in izseljenstvu morajo imeti v svetu svoje narodno predstavništvo. Saj smo danes priče, kako si druge narodnostne skupine iz Jugoslavije v izseljenstvu prizadevajo, da bi si ustvarile kaj podobnega in kolikšne težave imajo pri tem.
Potem, ko sem vam rekel, da si prizadevamo, da ustvarimo lepo podobo slovenske emigracije, kot predstavnice našega naroda v svetu, vam kličem, da delajmo tudi na tem, da bomo dokazali zrelost in življenjsko silo slovenskega naroda do take mere, da bo svet spoznal, da smo dovolj močni, da prevzamemo tudi sami svojo usodo v naše roke, sami upravljamo svojo državo, ki bo sposobna kot enakovredna članica stopiti v družbo svobodnih narodov in držav.
Sodim, da ga ne more biti med nami, ki bi mu vest dopuščala, da bi se našemu cilju upiral.
Združimo se vsi v skupnih naporih, da prenesemo zastavo programa Narodnega odbora za Slovenijo na vse rodove dotlej, da bo slovenska zastava svobodno zavihrala v Ljubljani, glavnem mestu slovenske narodne države.
«■	ven
! BESEDA IZ NARODA 1
z	i
SuilllIlliUtllltDiHIlllllillllilHIlIIIIIIUUllSUIUIiilllllilSUIHIIIimiiliillUiimillUlU^
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. XVII. — jkel: “Father Tomaž je samo e-Med tem, ko sem se dogovarjali den. Takega bi morali imeti že z bivšimi Orli* kako organizirati | davno preje.” Po maši je bil v vajence v Mariboru, sem dobil | spodnji dvorani kratek
Priznam, da je do neke mere upravičeno vprašanje, škove drevesnice, je privedel.
v iviariDoru, sem preko Marka Kranjca prošnjo župnika Božička v Kamnici, naj pridem tja in pomagam organizirati fante. Rad sem se odzval. Kamnica je že predmestje Maribora. V poletju 1931 sem prišel v Kamnico. Zvečer je bilo. Z župnikom sva se dogovorila, da bo on povabil fante na sestanek. Ko pridem tja, ni bilo . žive duše, Župnik je bil v zadregi. Odpravljal sem se nazaj v mesto, ko pride nek fant : l se ozira naokrog. Nagovorin ga. Vsedla sva pod košato lipo in se razgo-varjala. Spoznal sem, da je dober fant, čeprav je priznal, da je član Sokola. Razodel sem mu svoje načrte in ga povabil, naj mi pomaga. Obljubil je. Bil je to France Pesek, doma iz St. Janža na Dravskem polju. Delal je v znani D >linškovi drevesnici. Zmenila sva se za prvi sestanek. Fant je besedo di'žal. Kar pet fantov, največ iz Dolin-
[avno
družabni sestanek. P. dr. Vendelin je prikazal pomembnost vatikanskih radijskih oddaj, kjer pride
Treba je plavati proti toku prireditev v Ridgewoodu, na ka-
materializma in uživanj aželjno-nosti. Tega poguma so zmožni le zreli, skladni in moralni visoko-stoječi ljudje.” (Robert Kennedy.)
*
Johnny, prvoletnik osnovne šole, je dobil v dar od očeta bi-cikelj. Ponosno se je vozil po pločniku. Srečala ga je sestra učiteljica:	“Johnny, novi bici-
kelj imaš. Posodi ga meni, bom se peljala.” Johnny nezaupljivo: “Ne, sestra, ti si predebela in prenerodna. Bi mi ga razbila.” Sestra se je namuznila in šla svojo pot.
*
Po tako lepih dnevih smo dobili dež. Kako “dobro dene” v kosteh ob 91% odstotkih vlage. Pa nič ne jamram, ampak vas vse skupaj lepo pozdravljam.
“Toti Štajerc”
prlrediN na m mm
NEW YORK, N.Y. — V sobo-. to, 26. oktobra, zvečer smo imeli tudi slovenska beseda do velja- Slovenci na Njujorškem kar ve. Slišali smo tudi nekaj po-1 Uve prireditvi, vendar nobena snetkov na trak te slovenske, 0lC[ teh ni bila v naši sredini, na oddaje. Potrebno je povedati, da; Osmi pri Sv. Cirilu.
bo odslej slovenska mladinska maša vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Pri tej maši bodo bralci
Ena je bila čisto na .Njujorškem, v enem od mnogih predmestij New Yorka — v Ridge-
beril učenci slovenske sobo-tne WOodu, ki je zaenkrat še zmeraj šole. Tokrat sta bila Andrej Re- naselje, v katerem najdemo največ Slovencev. Druga je bila v sosedni državi Connecticut, v
mec ml. in njegova sestrica Barbara. Dobro sta se postavila.
Važno je, da k tej maši pridejo Fairfieldu, kjer je zdaj'
kaj Narodni odbor dela. Nikdar namreč nismo delali propagande za svoje deic. Mirne vesti pa trdim,/da je vsak posamezni član in Narodni odbor kot ustanova, storil svojo dolžnost. Nismo opustili nobene priložnosti, da ne bi bile vlade v svobodnem svetu in pomembne ustanove poučene o težnjah slovenskega naroda in o uničujočem nasilju komunizma v domovini. Nismo pozabili zamejskih Slovencev in vsi naši napori so šli za tem, da bi slovenska emigracija bila vzor enotne borbene fronte.
Kaj je izhodišče našega dela?
Decembra 1944 je ameriški diplomat Stettinius v pismu z dne 23. decembra britanskemu veleposlaniku Pat-tersonu pred odhodom v Jalto sporočil sledeče stališče a-meriške vlade do jugoslovanskega problema: “Naša vlada dosledno brani pravice razniih narodov v Jugoslaviji, da bi ti mogli napraviti svoje oblike vlad brez kakega zunanjega pritiska in da ne bi vlado usiljevala kaka narodna ali politična skupina v notranjosti države nad drugimi narodi.”
Prepričan sem, da je imel pokojni dr. Krek v svojimi prizadevanji velik delež, da je ameriška vlada zavzela to stališče, katero je Krek branil že med drugo svetovno vojno z utemeljitvijo, da samo svobodni narodi, ki sestavljajo Jugoslavijo, morejo ohraniti mir v tem delu Evrope. To je bilo izhodišče vsega njegovega dela, še predno je postal predsednik NO. to delo je nadaljeval kot predsednik in to pot gre danes Narodni odbor.
Kdor trezno motri današnji svet, bo priznal, da so zaostritve nasprotij med velesilami iz dneva v dan večje. Vzhod in Zahod sta v krizi in oba skušata izkoristiti težave nasprotnika. Gospodarski interesi stopajo na prvo mesto. So opazovalci, ki dvomijo, da bo to zapletenost sveta možno rešiti na miren način.
Marsikdo bo rekel, kako majhno je naše slovensko vprašanje v okviru takega svetovnega položaja. Priznam, da je na videz tako. Ne pozabimo pa, da vse naše delo opazujejo in beležijo v arhivih zunanjepolitičnih uraciov velikih držav. Pristojni uradi, pa naj bodo to naši sovražniki ali prijatelji, so stalno na delu. Četudi danes ti podatki še ležijo v arhivih, bo prišel čas, ne vemo kdaj, in bodo ti uradi iz arhivov prikazali svojim vladam tudi podobo Slovencev. Ocenjevali bodo slovenski narod tudi po delu emigracije, ki ga predstavlja v Svetu. Zato se zavedajmo naše odgovornosti in delajmo tako, da bo podoba v odločilnem trenutku taka, ki bo prikazala slovensko emigracijo kot predstavnico zrelega slovenskega naroda, ki gre trdnih.in odločnih korakov svojemu cilju nasproti.
In končno še jasno besedo kaj hočemo.
Povem odkrito: Narodni odbor ne gre in ne more s tistimi, ki hočejo nasilno rušiti Jugoslavijo. To nam narekuje naša vest, naša zgodovina in vse nevarnosti, ki grozijo slovenskemu narodu. Tudi ne poznamo mojstra, ki bi gradil nove trdne stavbe iz ruševin in črepinj.
Hočemo, da dobi slovenski narod tako svobodo, da bo sam odločil, ali hoče živeti v skupnosti z narodi Jugoslavije ali ne. Nihče mu ne sme te odločitve vsiljevati. To pravico priznavamo tudi drugim narodom. V tej smeri iščemo zveze s prijateljskimi in demokratičnimi skupinami med Hrvati in Srbi. Nase prizadevanje ni ostalo brez odmeva. To pot bomo nadaljevali, ker hočemo da narodi Jugoslavije urejajo svoje odnose v duhu pomirjenosti ne pa z borbami, revolverji in noži in uničevanjem življenj. Dragocene krvi’ so ti narodi dali zadosti.
Hit 'o smo se spoznali in sklenil. da bomo organizirali tam Fan-, tovski odsek v okvirju Prosvetnega društva, i ■’ranče Pesek je postal predsednik, na Sokola je pozabil. Število članov je hitro
porastlo na 14. stali. Vse je šl
b
i:
ri tem smo o-lepo, dokler ni
ne samo otroci in starši, ki imajo otroke v tej šoli, ampak tudi vsi zavedni Slovenci, čeprav so bolj od, daleč. Prav tako so prav vsi vedno vabljeni na kratek družabni sestanek takoj po maši v spodnjo dvorano. Bo vedno kaj zanimivega. Ne bo trajalo dolgo, tudi kaj za pod zob se bo dobilo. Torej — Slovenci in Slovenke, iskreno vabljeni!
*
Lepo. potezo je pokazala Slo-venska'zenska" zveza, ki je pričela s podporno akcijo za slovenske koroške študente. V e-nem samem tednu je bilo zbra-nm $3,732. Pobubo je dal dr. Rick Šušteršič iz Kalifornije, Ivi je prvi dal $500, neimenovani iz Chicaga je poklonil kar $2,000, druga neimenovana $500, dr. Bernikovi so dali $600, dr. H. Humar $600, Francka Kržišnik $20, Ančka Ahačič $10, Mary Čolnar $2, Ali bi ne bilo lepo in prav, če bi se pridružil tudi Ti? Podprimo to plemenito akcijo! Za slovenske koroške študente gre!
*
Na takozvani Halloween ve-^ čer so neki smrkovci bombardi-her. Ta je fante razumel. V pol j rali cerkvena vrata in stopnišče letu smo bili spet na tekočem, j farne cerkve sv. Štefana z jajci. Celo igre so začeli prirejati. Bil Niso bili ne črnci ne Meksikan-sem zelo razbremenjen, vendar ci, ampak beli frkovci iz okoli-pa sem vedno prav rad prišel j ce. Pač čudna kultura, katere so nazaj med dobre kamniške fan-' sodeležni nehote tudi brezbrižni
prišel tja za kaplana dr. Anton Trstenjak, moj :'ojak. Ta si je predstavljal organizacijo po svoje. Preje smo bili vesela fantovska družina. Poleg resnega dela:	predavanje, deklamacije
itd. smo tudi zapeli. Novi kaplan je fante razdelil v manjše skupinice. Pa ni uspel; vse je zaspalo. Ko' je dr. Trstenjak odšel v Ljubljano na bogoslovno univerzo, je prišel nov kaplan, spet moj rojak, France Lasba-
te. Iz tega odseka, ki se je pozneje preimenoval v Fantovski odsek KA sem dobil za Slomškovo okrožje dobre sodelavce, zlasti izvrstnega načelnika Mirka Dolamiča. Leta 1932 je režim razpustil ljubljansko in mariborsko Prosvetno zveza. Nastal je problem, kako-sedaj z mladino. V Mariboru smo o tem stalno razgovarjali in končno sestavili pravila za Fantovsko Kat. Akcijo. Škof. dr. Ivan Jožef Tomažič jih je potrdil. Bili smo pod zaščito cerkvene oblasti ... (Dalje sledi.)
*
Poglejmo, kaj je bilo novega v slovenski soseščini. Kar precej. Slovenska razstava na Navy Pier in. proslava 24-letnice Slov. radijske ure. Toda o tem sem že več pisal v posebnem sestavku. — Mladinska slovenska maša v nedeljo, 27. okt., je bila spet posebno doživetje. Lepa udeležba mladine in staršev ter drugih, ki sicer redno ne prihajajo k tej slovenski maši. Pridigal je spet p. Tomaž, maš župnik. Le on zna. na svoj poseben način pritegniti. mlada srca in tudi odrasle v svoji pridigi. Po maši mi je eden od faranov re-
starši.
*
Povedal sem že, ko sem poročal o mrtvih novonaseljencih od leta 1950, da bom katerega izpusti L Res, pozabil sem omeniti go. Ano Velbli in Marijo Peterlin. Ti sta mi v večnosti gotovo odpustili, le kaj bodo rekli sorodniki?
*
Fara sv. Pij a na Ashland A ve. v naši soseščini obhaja ta mesec 100-letnico svojega obstoja. Posebna slovesnost bo 10. oktobra, ko bo imel sveto daritev kardinal Cody. Za 100-letni jubilej je bila cerkev okusno prenovljena. Služi tudi Meksikancem.
*
V naši slovenski cerkyici je drenj. Ne verjamete? Ne sicer spredaj, ampak zadaj, blizu kora. Ali bi se ne dalo to kako odpraviti. Ne bodimo vendar tako “bogaboječi”. Za pisanje me je spobudil sosed Miha, ki vidi marsikaj, kar jaz ne opazim. Dam mu vseeno prav ...
Kenguruja še vedno lovijo. Ta kaže fige tudi policiji. Te dni so ga videli nekje na zapadni strani.
nova
“slovenska” cerkev sv. Križa. Tam je tudi zdaj edini slovenski moški pevski zbor “Zvon”' v vzhodno-obalnem delu Ameriškega.
Obe prireditvi pa sta bili vsaj malce tudi oslonjeni na podporo nas, slovenskih srenjčanov, ki se držimo še trdno v narodni sredini na Osmi. Je pač tako, če kdo rad ali nerad sliši — dejstvo je takšno: Samo na Osmi pri Sv. Cirilu se naši ljudje še izživljajo v materini slovenski besedi in pesmi.
Srenj sko navezavo na te dve slovenski prireditvi sem nakazal že v svojem zadnjem poročilu iz naše sredine, ko sem ob koncu sestavka o oktobrski prosvetni uri vabil na sren j sko vinsko trgatev takole:
Upam, da bomo spet prišli skupaj po medsebojni prijateljski razdelitvi.. . Eni greste k “oldtajmarjem” v kočevsko dvorano v Ridgewoodu, drugi pa bomo šli k bratom v soseščino, k' Zvonovcem, da bomo spet slišali lepo slovensko pesem, po kateri naša duša je zmeraj žejna. ..
In ker smo Slovenci v svojem bistvu vsekakor le sebični in trdi individualisti, se ne pomenkujemo med seboj o stvareh, o katerih bi se morali — raje govorimo o posameznikih in posameznih skupinah — zato se je zgodilo, da smo slovenski ljudje na Osmi — zares kar istočasno — dobili povabilo od obeh strani.
Župnik oče Richard Rogan je v cerkvenem oznanilu začel o-znanjati oboje. Na eno stran nas je vlekla misel srenjske poveza-be, čeprav naši “oldtajmarji” kaj poredko prihajajo na Osmo. Seveda so častne izjeme, ki lomijo to mojo ugotovitev. K Zvonovcem v Fairfield pa nas je vabila slovenska pesem! In tako se je naša sredina razšla ta sobotni večer na dvoje: eni srenjčani
—	in teh je bilo zares kar dosti
—	so šli k “oldtajmarjem” v Ridgewood, vhekaj pa nas je šlo v Fairfield.
Lani in tudi predlanskim, ko so “oldtajmarji” prvič vabili, letošnja njihova prireditev je bila šele tretja, je naša cerkev na Osmi dobila od njih vstopnice v predprodajo. Letos jih ni!
Lani, da bi dali tej “oldtaj-marski” prireditvi nekaj več slovenskega duha v območje “Slovenian power”, so prišli tudi Zvcnovci iz Fairfielda in so zapeli nekaj slovenski pesmi. Letos so imeli svojo prireditev, ker niso bili obveščeni, kdaj bo
tero bi radi spet prišli in zapeli. Vendar je dejstvo, da sta obe dvorani zelo neakustični:	tako
v Ridgewoodu kakor tudi Got-tshee’s Hall.
Zvonovci so meni poslali 40 vstopnic v predprodajo. Vzel sem jih. Takoj pa sem jih razdelil: 20 sem jih namenil za nas srenj čane na Osmi, ker nisem hotel z najmanjšo gesto ustvariti vtisa, da je to konkurenčna slovenska prireditev, 20 vstopnic pa sem prodal med brati Srbi, ker so bili Zvonovci dvakrat njihovi povabljenci in enkrat so imeli v njihovi cerkveni dvorani svoj koncert. Dvorano so dobili zastonj.
Na sobotni večer, 26. oktobra, sem videl, bil sem na obeh prireditvah, da sta bili obe dvorani do skrajnosti napolnjeni. Človek je tega vesel!
Upam, da mi ne bo nihče zameril odkritosti, če podam svoje vtise iz obeh dvoran. V kratkem bi se izrazil takole : V Fairfieldu je bilo — na mojo žalost — letos več tuje kot pa domače, slovenske publike, v katero štejem tudi Hrvate iz Fairfielda in Srbe iz New Yorka, oziroma iz Patersona, N.J. Vendar Zvonovci so s svojim malim jesenskim koncertom dali prireditvi slovenskega duha. Slovenska pesem je pač močnejši pečat slovenske prireditve, kot pa samo kranjske klobase s kislim zeljem, kar se servira zbranim slovenskim ljudem, ki imajo v žepu ali na prsih pripeto veliko značko: Slovenians Have More Fun!
Vendar dejstvo je bilo, da so bili ljudje, zbrani v kočevski dvorani, skorajda samo ljudje slovenske krvi. Večini je beseda že zamrla in zaradi tega menda tudi ves večer nisi slišal ene pošteno zapete slovenske pesmi. Tu šem dobil dokaz: ko slovenska beseda zamre, se pozabi, zamre tudi slovenska pesem, če ni posebnega pevskega zbora, ki bi
jo gojil. Drugi in tretji rod nd poje več slovensko, enostavno, ker pesmi več ne pozna. In tako se zgodi, da pri 320 zbranih ljudeh slovenske krvi ni slišati slovenske pesmi. Pa pravijo nekateri ponosno: Kjer so zbrani trije Slovenci, tam je pevski zbor! Morda za nekatere slučaje ta trditev drži, ne pa za vsak slučaj.
In lani, ko sem Louisu Rupniku poželel “lahko noč”, letos ga ni bilo, mi je rekel: “Tone, gledati moramo, da bi takle naš slovenski večer imel zmeraj kak mal program, kakršnega imate na Osmi pri prosvetnih urah!”
Jaz sem bil te njegove ugotovitve vesel in sem mu dejal: “Louis, Ti si trdneje povezan s skupino — Ručigaj, Klarič, Birk — kot pa jaz. Sproži misel in mi bomo pristopili k delu!”
Verjetno bi se Louis, ki je bil letos odsoten zaradi žalovanje ob smrti očeta svoje ženke i Helge, .bolj ogrel za to svojo j lansko misel. Louis je pevec.
! Dvakrat je nastopil na Osmi pri I prosvetnih urah, kateri sem pripravil jaz, in zmeraj skušal zajeti ljudi iz “oldtajmarskega” in “jungtajmarskega” rodu. Morda bomo prišli tudi še do tega. Prišli bomo kar gotovo do kaj takega, če se bodo naši “oldtajmarji’1 tako iskreno odzivali našim povabilom, kot se rni odzivamo njihovim.
In takrat se bo šele pokazala vsa “Slovenian power”. Mimo bomo lahko najeli — ker sami nimamo druge kot majhno dvoranico na Osmi — dvorano za 500-600 ljudi.
Menim, da je za obe strani, za “oldtajmarsko” in “jungtaj-marsko”, če smo zares iskreni Slovenci, skrajni čas, da se povežemo in da starejša stran naše srenje podpre v skupnosti mlajšo, da bi še lahko zapisali nekaj lepih in veselih strani v knjigi življenja njujorških Slovencev. •
Tone Osovnik
»VI
Turistična kriza
Turizem je v Sloveniji važna gospodarska veja, ki prinaša precejšnjemu številu ljudi primerno zaposlitev, Jugoslaviji pa tudi obsežne vsote deviz. Turizem postaja važnejši, ko se manjša število delavcev v tujini ob porastu brezposelnosti v državah Srednje, Severne in Zahodne Evrope. V Sloveniji so se v zadnjih letih zelo trudili za razvoj turizma, prav posebno za privabitev velikega števila tujcev. Ob morju so začeli graditi celo novo turistično naselje Bernardin s posojili Mednarodne banke za razvoj.
V tem je z gospodarskim zastojem hastopil zastoj tudi v tujskem prometu. .Slovenija in vsa Jugoslavija ga je že letos kar močno čutila. Nihče ne pričakuje naglega izboljšanja položaja. Po pisanju ljubljanskega “Dela” računajo v Sloveniji z vsaj triletno turistično krizo, ki. pa se lahko zategne še tudi na' več let.
Ko premišljajo, kako bi se re-: šili stiske, so začeli misliti tudi na vabljenje tujcev iz vzhodne Evrope, do katerih jim doslej ni bilo, ker niso smatrali valute. teh držav za posebno dobrodošle in uporabne. Ko morajo računati s slabim obiskom gostov iz svobodnega, zahodnega sveta, še pripravljajo na možnost, da bi za nižje cene in ob manjšem
zaslužku sprejemali načrtne skupine iz vzhodnih držav, dokler se razmere ne spremene.
Zapoznela setev
Slabo vreme v prvi polovici oktobra je zakasnilo pobiranje koruze in poznih poljskih sadežev, pa s tem zakasnilo setev žita, predvsem pšenice. Ljudje so se trudili s pospravo in set-
vijo, da bi ozimina bila pravočasno iz zemlje in bila že tolikšna, da bi lahko varno prezimila. V nekaterih predelih v severovzhodni Sloveniji niso uspeli posejati vseh polj, kot so nameravali. Privatni kmetje so bili na istem kot kmetijski kombinati in zadruge, le da so delo hitrejše opravili, ker so izrabili zanje vsako priložnost.
Brnik bo varnejši
Brniško letališče bo dobilo za 300 metrov daljšo pristajalno stezo in moderno signalizacijo. Poletni meseci, ko je brniško letališče sprejelo dober del prometa zagrebškega letališča, ki so ga preurejali in širili, je postalo jasno, da je vzletna steza prekratka in signalne naprave zastarele. To je razumljivo, če pomislimo, da je bilo letališče zgrajeno pred 11 leti, ko so letala pristajala s hitrostjo 130 do 160 kilometrov (90 do 100 milj) na uro. Sedaj pristajajo pri večji brzini, zato je potrebna daljša pristajalna steza in tudi boljše signalne naprave, ki bodo o-mogočile varno pristajanje tudi ponoči in ob slabem vremenu.
SR Slovenija je odobrila 13 milijonov dinarjev za modernizacijo brniškega letališča, ki bo po preureditvi sposobno sprejeti vsako letalo, ki je sedaj v potniškem prometu.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenija poslušajte v Clevelandu in ok/o-lici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 10(15 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Slovenski narodni praznik
Slovenski narodni praznik “29- OTKOBER” ni šel mimo llas, ne da bi se ga spomnili. Slovenska krščanska demokra-cija SLS je pripravila spominski večer v proslavo tega praznika. V soboto, 2. nov. 1974, je sklicala sestanek članov in somišljenikov v Slovenski dom na Pape Ave. Kljub temu, da je bil to Vernih duš dan, ko ijudje pri treh mašah molijo za raine', se je zbralo lepo število udeležencev. Najbolj časten gost med njimi je bila visokospošto-^ana Malka Krek, soproga po-°jnega ministra in predsedni-a SNO dr. Miha Kreka. Sestan-a se je udeležila s svojim sinom Aleišom. Na sestanek je jmišei tudi predsednik slov. li-_ er alno-d em o k ra tske stranke dr.
eter Urbanc z gospo. Večer je Jodil predsednik SKD-SLS za auado g. Peter Markeš.
Večer je bil razdeljen na štiri V prvem delu je g. O. ■auser recitiral dr. T. Debelja-
in nikdar ne bo najboljša rešitev za Slovence.
Govornik je poudaril, da je ravno danes treba poudarjati to lastnost dr. Mihe Kreka, to je doslednost in “recta via”, ko se v slovensko politiko vnaša čisti oportunizem, ki mu ni mogoče verjeti, da bi se boril za “bornim slovenicum”, ampak samo za lastni prestiž. Če bi se kdaj zgodilo, da bi se slovenskemu narodu povzpeli na hrbet ljudje s takim političnim prepričanjem, potem usoda' slovenskega naroda ne bo nič bolje zavarovana, kot je pod komunistično diktaturo.
Četrti del večera pa je bil neuraden, prijateljski. Gostje so ostali skupaj v živahnem pogovoru in so soglasno prišli do sklepa, da so nam podobni sestanki potrebni in da bi morali biti bolj pogosti.
Por.
Gostje iz Slovenije med rojaki
Praznik Vseh svetnikov je letos padel na petek, ki je bil obenem tudi prvi v novembru.
venci. Duhovniki so na raznih ložili na grobove cvetko, zmolili
krajih zmolili molitve za pokojne. Sorodniki in prijatelji umrlih pa so potem obiskali zadnja počivališča dragih pokojnih, po-
molitev in poslali dragim v onostranstvo toplo misel. Naj vsem sveti večna luč!
Por.
ODMEVI S PRERIJE...
V južni Alberti smo imeli vse desetletja zrastli žitni nabiralni-
pesnitev “Deklamacija o sionski zastavi”. “29. OKTO-
R” je namreč tudi praznik j Cerkev Marije Pomagaj se je že v0venske zastave in sicer tiste zgodaj napolnila, ker je bilo na-neomadeževane, bele-mo-! povedano, da bo ta večer gost re-r^g^g, brez rdeče zvezde.' župnij e sam škof dr. Stanko a zvezda je namreč simbol kr-; Lenič. Pred mašo j'e tudi spove-vavega komunizma, ki je uvedel, doval in ljudje so srečni, da
riad slovenskim narodom nena-faVno, krvavo, krivično in naj-^°Jj manjšinsko diktaturo.) Pra-a slovenska mavrica pa je: be-a~modra-rdeča in o njej pravi Pesem:
Stojimo pod zastavo Slovenije, jubezen, čast in slavo ajmo vsemu, kar v mavrici nJeni je:
^°j naših dedov, smrt očetov, sinov bodočnost! asa vedna vsepričujočnost! vija-j naša srca, plapolaj čez naše glave, lovenska zastava!
Zastava slave!...
v ^rugi del večera je bil posve-Pomenu prvega “29. OK-j ®RA”. Edinstvene okoliščine ^ feredno uporništvo, ki ga je jas darod pokazal ob prelomu a a 1918, ko se je zrušilo ger-ansk° goispodstvo nad sloven-narodom, je v izredno le-besedah in nazorno orisal v 0Jem govoru g. dr. Peter ^ °Pčič. Upajmo, da bo svoj go-°r objavil na tem mestu, kar sekakor zasluži.
p 1 aS^ec^nP del ]'e bil posvečen ^bojnemu vodniku dr. Mihu k1 eku, čigar petletnice smrti se l8m° spominjali v tem mesecu. je‘ n°vembra bo pet let, odkar ^ izdihnil svojo plemenito du-'Sipominu pokojnega je govo-
morejo biti spovedi pri tako blagem spovedniku, kot je škof Lenič. Tudi maševal je on, in sicer ob asistenci župnika č. g. A. Zrnca C.M., prof. dr. L. Am-brožiča in prodekana iz Mariborske škofije, ki je spremljal škofa. Škofova pridiga je bila odlična, ker ima krasen močan glas in ker govori iz duše i n srca. Govoril je, kako naj bi katoličani v duhu osmerih blagrov .prekvasili svet. Čeprav je bil dan Vseh svetnikov delavnik, smo ga zaključili kot veličasten praznik in škof Lenič, ki je prinesel pozdrav pristne domovine, je vsem podelil svoj blagoslov.
Vernih duš dan
-Sobota, 2. novembra, je bila posvečena rajnkim dušam v vicah. Duhovniki so imeli po tri sv. maše. Pri Mariji Pomagaj je zvečer maševal župnik č. g. A. Zrnec C.M. Novost tega večera je bila, da je pri vseh treh mašah tudi spregovoril: V kratki pridigi je povedal primerno misel, ki je morala vsakega obogatiti v njegovi duhovnosti.
V nedeljo, 3. novembra, pa so verniki odšli na pokopališča, kjer počivajo že tako mnogi Slo-
so.
Ul
gov-
g- Peter Markeš. V svojem' °ru je omenil zlasti eno last-
— j ^ wuiiciixi ZMclSU t
t°St Pokojnega dr. Mihe
to ■	ur- mine Kreka,
^ Je njegovo doslednost. Bil je osleden kot veren -človek in to glede ali je bil študent ali or-bizator ali predsednik KA ali
J^ister
Bil
begunski politik.
dol ^ ^os^ec*en v zasledovanju ^ robita slovenskega naroda.
živp :naroda J’e zasledoval vse k ',enK tako na visokih mestih ^ v begunstvu. Temu cilju se pj, nikdar izneveril. Bil pa je v^ričan, da je va,rnost Slo-}laUcev zavarovana in najvišji re-r°-ni dobrobit možen samo v ^Shično bratsko urejeni Jugo-vB'i. O tem političnem pre-k^nju lahko . misli vsakdo, ^ar .hoče; v svobodi ga lahko o-hjUjiemo, sodimo ali obsojamo, t P°k. dr. Miha Krek je to pcli-° vo dil iz doslednega prepri-'an.ia. Ln v tej doslednosti je bil
. - - — . —j  	(t, uu . PREMIŠLJA — Princ Filip, mož
Vebk in bo šel velik v zgodovi-: kraljice Elizabete II., premišl ja ^o. tudi če bo zgodovina kdaj ° odgovoru na vprašanje kanad-°kazala, da Jugoslavija ni bila ski£ novinarjev v Montrealu.
do prvih novembrskih dni izredno lepo jesen, ki jo tod imenujemo ‘indijansko poletje’. Nasmejani farmarji so zanesljiv barometer dobrega pridelka, ki
ki “elevatorji”, v katere so farmarji dovažali žita, vlaki pa vozili ta po širni Kanadi in v lačni in žit potrebni svet. Pa se časi spreminjajo, osebni železniški
gre zadnje čase hitreje in lažje;promet je že pred desetletji pre-v denar. Sicer so pridelovalci še nehal, saj je avto bolj priprav
zataknil uraden postopek... Pa so moža že pred leti basali in je menda že takrat moral uničiti še večjo družino, kot jo redi sedaj...
*
Poleg številnih prirodnih lepot in številnih rudnih zakladov imamo v Alberti tudi fejst dekleta. Prav izbrane, saj. sta, na lepotnih tekmah za lepotno kra-
na, drugo pa izbranka iz Cal-garyja. Omembe vredno je, da sedanje komisije ne izbero naj-lepšega dekleta samo zaradi lepote, talent, prikupnost, izobraženost, vedenje itd. so tudi točke, ki spadajo k oceni in izbiri. Da je Alberta, posebno mlada Alberta ponosna na izbranki, je kaj razumljivo.
*
Po res lepi jeseni nas je te-le dni presenetilo hladno vreme, ki je prineslo v severno Alberto že prvi sneg, ne za stalno in Za res pač pa v opozorilo, da bo potrebno poiskati zimsiko robo in se vdati v zimsko usodo, ki traja tod z različnimi vremenskimi
vedno nezadovoljni s prodajno ceno, ker je menda od farmarjev, ki hrano pridelajo, in tistimi, ki to kupijo, preveč vmesnih rok, vsake pa se prime del dobička... Pa so že od nekdaj mešetarji najlažje živeli, mar ne?
*
Lepo vreme vedno povzroči
no vozilo, ne le za osebni, ampak tudi za tovorni promet. V naglici časa in dela so tudi vse bolj pripravna prometna sredstva od železnice. Posebno, odkar so odkrili sever in bogastva v njem, se je pridružil še nov način potovanja, a vij on. Mnogi kraji so pravzaprav samo po zrbku dosegljivi. Tako zadnja tudi skrbi in teža,ve. Pripeka po-1 desetletja moderna prometna vzroči poleg človekovih nepre- J sredstva konkurirajo železnici, vidnosti in strel največ gozdnih; Osebni promet so prevzeli avto-požarov. Ti so tudi letos uničili - bus in letala, le surovine, žita milijonske vrednosti, saj je v; in delno živila še prevažajo vla-juliju in avgustu gorelo nad sto ki.
gozdnih predelov naenkrat. Te-j Zato je nujnost in izguba na-žava je, ker ni dovolj izvežba-! rekovala, da so pričeli opuščati n ih gasilcev te vrste, ne dovolj j gotove železniške smeri. Na ti-strojev, ki delajo preseke v o-jsoče milj železniških prog je o-bročih okoli ognjev. Premalo je j puščenih in sodobni mladostniki tudi aeroplanov v pomoč gašenju. Lani so vlado stali požari 2 in pol milijona dolarjev, letos pa že 5 in pol milijona. Letos krat... so strele povzročile največ požarov, lani pa neprevidni ljudje
Ijico kanadskih mladenk zased-1 merili prav tja v -pozen april, li prvo mesto -dekle iz Edmonto-1	Pak
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Vlada v Ottawi je obljubila enakost v vsem - narodnostnim -skupinam vsem kanadskim prebivalcem
leta 1971 slabših, kar jih pomnijo, javnosti	*
Cene kruha, mleka in slad-kor j a so tako porastle, da so ne-Imenovala je za narodnostne ^ kateri predložili nadzor nad nji-skupine celo posebnega ministra | hovo ceno. Življenjski stroški so in obljubila njihovemu kultur-1 0d oktobra lani do oktobra letos nemu delu podporo. Ko je -pre-j p0 uradnih podatkih porastli za tekli teden zboroval Kanadski j 11.6%, največ od korejske voj-
posvetovalni svet zs “multiikul-turo”, je v svojem poročilu delavskemu ministru Johnu Mun-ru, ki je odgovoren za “multi-kulturo“, odkar je bil poseben minister za to odpuščen, opozoril, da je multikulturo mogoče gojiti in ohranjati samo preko multilingualizma, preko goje-
ne, ko so cene od avgusta 1950 do avgusta 1951 poskočile za 11.7%!
*
Povprečna hiša stane sedaj v Kanadi okoli $41,000, med tem ko je stala v oktobru lani le o-koli $31,000, v oktobru 1972 pa $26,241. Porast v zadnjem letu
z malimi izjemami se še nikdar PrebivMstvo in kanadsko ijud-
niso peljali z vlakom, ali pa lahko na prste preštejejo, koliko-
Trdijo, da je bila, je in bo
nja vseh jezikov, katerih pri-j je dosegel 32% in to glavni del padniki sestavljajo kanadsko-v prvi polovici letošnjega leta.
Naj večji je v Ontariu, kjer stane sedaj povprečna hiša $46,900, n a j m a n jši v -Saskatchewanu. kjer stane povprečna hiša še vedno le $24,683.
72% . .. Škoda uničenega lesa. ’ stiska za olja in bencin, obenem rastlinstva in tudi divjačine je pa čitamo, da velike oljne druž-
sko skupnost.
Narodnostni svet jt mnenja, naj ostaneta uradna jezika angleščina in francoščina, toda vlada naj podpira tud^ učenje in ohranjevanje vseh drugih jezikov, ker so ti do neke mere no-
neprecenljiva, ker je marsikje be že zdaj izkazujejo večje do-! sitec narodnostnih kultur.
stoletna rast uničena vetrovnih urah . ..
nekaj
Letos imamo vsaj v Alberti izredno malo brezposelnih, dela je menda veliko, v nekaterih strokah pa veliko pomanjkanje predvsem strokovnega osobja, Hudo prizadeta je gradbena stroka in pa različne plače v raznih predelih zahodne Kanade. Razumljivo je, da si vsak po svoje pomaga na boljše, slabo plačana dela pešajo. Samo oljna industrija je zahtevala letos
55.000	novih delavnih moči, pa bi jih lahko zaposlili še 14,000. Trdijo, da bo v naslednjih dveh letih novih delavnih mest za
100.000	oseb. Bilijonski “Syncrude Oil Sand Project”, ki je v pricetnih poskušnjah, bo potreboval 4.000 novih delavnih moči. In to eno samo podjetje! Sever odgrinja nova bogastva, s tem pa se odpirajo mladim nova bogato plačana delavna mesta. Kot je svoje dni vse sililo v na novo odkriti zapad, tako z-daj vabi sever. Porajajo se cela nova naselja, rudna -in .oljna odkritja privabljajo kanadski in tuj kapital, ta pa ustvarja nove možnosti na več poljih.
Ob vseh rožnatih prerokova-
bičke kot lani. Kdor more, pač žanje, tudi iz malega zna stisniti veliko, celo preveč.
Kot veste, so naj večja naftna ležišča v -Savdski Arabiji, Rusiji, Kuvajtu in Iranu, Ker se je zadnje leto cena pogonskim gorivom silno povečala, te bogate dežele, poleg izboljšanj doma, ne vedo kam. z odvisnimi dobički. Tako so te male dežele pričele vlagati hilijone v tuja tržišča, posojila, ogromne gradnje po celem svetu itd. .. . Tudi tu se čujejo pritožbe, da tuj kapital nakupuje pod različnimi maskami kanadsko zemljo, financira razvoj raznih industrij in posega s svojo finančno pomočjo k naglemu razvoju izkorišče-vanja severa ... Semle menda vdira arabski, nemški in japonski kapital, v manjši meri pa seve tudi denar drugih bogatih dežel. ,.
Komisija za pravno reformo v Kanadi priporoča večjo pažnjo žrtvam zločinov. Tem je treba Narodnostne skupine so preko! nadoknaditi škodo. Če tega ne svojih zastopnikov ver cnjenem rnore storiti zločinec na noben svetu predložile, naj bi bila se-1 naoi'n, naj to stori država, stepa tega spremenjena tako, da!	^	.	*
bi eno tretjino članov sestavlja- Skrajneži so položili bombe la angleško govoreča skupina, - Pred poslopje v Rimu izhajajo-
eno tretjino francosko govoreča,'	.......
ostalo tretjino pa druge narodnosti, ki so del kanadske ljudske
skupnosti.
m
Žena predsednika zvezne vlade Margaret Trudeau je tekom svojega obiska na Japonskem v razgovoru odkrila, da misli pisati za enega od kanadskih mesečnikov. Kaj več podrobnosti o tem ni povedala. Izrazila je upanje, da bodo njeni rojaki razumeli to njeno namero in željo po takem udejstvovanju.
*
V zalivu sv. Lovrenca, ki jej bil izredno bogat ha ribah, je teh letos nepričakovano zmanjkalo. Lov je zelo pičel in ribiči se boje, da bodo minila leta, predno se bo položaj popravil.
Menda uživamo v Kanadi precej visok življenjski standard,.,------ — ~~ ,,—^
pa vendar mnogi s pridnim de- j Priznavajo, da so v zadnjih le-lom zaslužijo komaj toliko, da! tih lovili preveč sami, prihajali se prerinejo iz dneva v dan, in | Pa 30 tja lovit tudi Rusi, Japon-mnogi tudi vkljub vsemu blago- oi M Portugalci, stanju stradajo. Se čudno sliši,'
pa poročila povedo, da številčne Bivši odvetnik Bele hiše v ča-
.	________ družine ne zmorejo sproti kriti su predsednika Nixona Edward
njih pa čitamo, da bodo poostri- stro®^ov za draga stanovanja in Morgan je pred zveznim sodili vseljevanje, oz. bolje prereše-se sBši tembolj 3^em da ie Ponarecfii da-
tavali poklice novonaseljeneev. §re3no novica, da se je radi ma-' tum na listini o predaji Nixono-
1 lomarnosti one dni pokvarilo vih papirjev iz let, ko je bil se-menda kar 23 milijonov jajc. Ni nator in podpredsednik ZDA,
čega ameriškega dnevnika, ko je bil na poti v Rim pretekli teden ameriški državni tajnik Kissinger govorit na otvoritvi Mednarodne živežne konference. Italijanska vlada je zbrala izredno število policije od drugod in pritegnila še pomoč vojske, da bi se ameriškemu gostu ne dogodilo kaj neprijetnega.
*
G. Angelli, predsednik avtomobilske družbe Fiat v Turinu v Italiji, je napovedal, da bo družba imela letos izgubo. Nič dobrega se ne obeta tudi prihodnje leto. V Fiatovih tovarnah so omejili delovni teden, ko avtomobili ne gredo več tako naglo v denar kot v preteklih letih.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
EUCLID
prvič v seznamu, v St. Christine fari, zidan, narejen po naročilu, ranč z tremi spalnicami, Wz kopalnica, jedilna soba, rekreacijska soba, klet, 2Vz ločljiva garaža.
EUCLID
zidan, na pol duplex, dve spalnice, jedilna soba, klet, garaža. V naj lepšem stanju. Prazno. Lake Shore E. 250 okolica.
EUCLID COLONIAL
dve spalnice, z formalnem jedilno sobo, polna klet, \Vz garaža, lep lot. Želijo hitro prodajo.
EUCLID
novi Colonial, z aluminij am obita, tri spalnice, formalna jedilna soba. Vgrajena peč, Ibz kopalnica, klet. Kličite da vidite
WILLOWICK RANČ
tri spalnice, jedilna soba, velika kuhinja, soba za shrambo. Priključena garaža. Nobena pametna ponudba se odkloni.
UPSON REALTY
731-1070	•	499 E. 260 St.
ODPRTO OD 9 DO 9
(185)
BY OWNER
two family for sale 5-5. All offers considered. Call 881-1498.
-(184).
WANTED — TO BUY
Will purchase 8mm plastic film projection reels as received from film processer, 50 ft. capacity. Call mornings at 361-4088 and ask for Frank.
________________________(x).
FOR SALE — EUCLID
Six room bungalow, scenic area, divided basement, recreation room, $35,900. For appointment call 481-2997 or 951-3351.
(184),
FOR SALE BY OWNER
Well maintained six suite brick apartment. Call 944-1076.
\(184)
For Rent
4 rooms and garage on East 66 Street. $85/mo. Clean-remodeled Call after 7 pm 531-0211.
(184).
IŠČE SOBE
Slovenka v pokoju iščče 1-2 sobs z kuhinjo, zgoraj; rajši gorkota na furnez, blizu cerkve Neff Rd. ali cerkve sv. Kristine. 431-6584 —(12,15 nov.)
Ne vem, kako pojde v bodočnosti, ker v slabo plačane službe so vtaknili za začetek tuje delavne moči, ki pa jih ne mogli dolgo obdržati na minimalno plačanih delih, saj kdor zasluži minimalno plačo $2.50 na uio, si kaj težko kroji človeka vredno življenje, posebno še ob vsak dan povečani draginji.
bilo hladilnih shramb zanje,
zveznemu
Koncem prejšnjega stoletja je Kanado od Atlantika do Pacifika povezala novozgrajena železnica Canadian Pacific Railway ■CPR). Poleg glavne prometne žile so razporedili v vse smeri še tisoč manjših železniških prometnih žil, po katerih je dosegalo cilje ljudstvo in po njih so dovažali in 1 odvažali pridelke !
in. vse življenjske potrebščine. S vz1loda Kanade poslal 2 Na preriji so pred in med vojno 1 čudaku v P^moč tako, da se
Ufc,_,------------------- arhivu, da je dobil
bodo- nicžnosti hitrega vnovčenja. Po-1 Nixon na ta način pravico do 'nekod raje streljajo in koljejo odpisa davka. Kot znano je živino, kot pa bi jo prodali po določeni ceni... Presit in pokvarjen svet in amen.
Svet je bil, je in menda bo poln svojevrštnežev, ki smo jim včasih rekli čudaki. Albertske oblasti imajo nemalo sitnosti z nad 60-letnim upokojencem, ki ima za družbo 89 psičkov, psov in ščenet, vseh sort, Velikosti in ras, pa ga najemnik ne mora pognati iz male farmarske hišice.. . Sestradana in bolna žlah-ta bo morala pod strele ... Pa I je nekdo, ki ima živali rad, z
1 davčna uprava ob podrobni preiskavi to nekako odkrila in Nixon je moral naknadno plačati preje odpisani davek na račun tega darila.
Egipt bo dobil 200,000 ton pšenice iz Amerike
WASHINGTON, D.C. — Ameriški poljedelski tajnik Earl L. Butz je tekom svojega obiska v Egiptu v nedeljo podpisal dogovor o dobavi 200,000 ton pšenice Egiptu tekom prihodnjega leta. Egipt bo plačal pšenico s svojo valuto, izkupiček pa bo nato porabljen za izvedbo načrtov v okviru pomoči ZDA tujini.
CLEVELAND. O.
Preiskava prometnega ministrstva je razkrila, da sta bila nesreče Pacific Western Airlines Boeing 707 2. januarja 1973 v bližini mednarodnega letališča pri Edmontonu kriva slabo vreme in utrujenost, pilota. Pri nesreči je bilo 5 oseb mrtvih.
*
Kanadska žitna komisija je jurja' mnenja, da je letošnji žitni pri-je-delek po kakovosti eden naj-
MALI OGLASI
V najem
Lepa enodružinska zidana hiša, 2 spalnici spodaj, 1 spalnica zgoraj, preproge v kuhinji in sprednji sobi, garaža za 2 kare, zimska okna, blizu šole, cerkve in busove, na Ivan Ave. KE 1-8320 ali 481-7109.
-(189)
ODDA SE
stanovanje pet sob v najlepšem stanju, na novo dekorirano, zgoraj. Zglasite se na 870 E. 75 St. 486-2805.
-(185)
LASTNIK PRODAJA
hišo za dve družini, 5-5. Vsaka ponudba se upošteva.
Kličite 881-1498
-(184),
_______j___._____	^
V najem
4 sobe sobe in kopalnica zgoraj, parna gorkota, vroča voda, porč, klet za sebe, čisto in mirno, na Norwood. Prednost ima zaposlen par brez otrok. Kličite 431-9783.
1	-(185)
V najem
pet sob spodaj za starejšo dvojico. Najemnina $130 na mesec. Na 237 E. 156 St.	692-2708
(184),
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALE HELP WANTED
JANITOR WA NTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available	(x)
BARTENDER WANTED or couple manage r, to manage bar at the Slovenian Workingman’s Home, 15335 Waterloo RdL Prefer Slovenian. Call 481-5378
(x)
Help Wanted Male & Female *
SLOVENIAN COUPLE WANTED
For custodial work; one that knows plumbing and repairs. On Addison Rd. Call 991-9793.
j (183),
m
■	r.

-v A. NOVEMBER 12, 1974

galo prsi in molčala je.	ito vrnitev iz parka, kjer sta se-
Sanjal sem, je nadaljeval, dela drug ob drugem, ni slišala
Paul Acker
LJUBEZEN DOLŽNOST
Dva ali trije pogledi, nekaj be- so v zraku umirali poslednji tre-sed je boječe pričalo o tem. To- sijaji.
da, ko jo je gledal danes tako srečno, v gozdu, tako srečno, ker je bilo nebo modro, sonce žareče
Sedela sta drug ob drugem, molčala in v tem molku sta se bala drug drugega. Tišina, ki ju
in zrak čist, se je vse, kar si je,je obdajala, je bila vsa težka od
upal le za trenotek domišljevati, krušilo v nič. Kakšna brezumnost ga je neki prevzela in v kakšne sanje se je dal zazibati? Saj . ga ona ni ljubil^, nikoli ga ne bo ljubila in nikoli ne bo vedela, da jo on ljubi; kajti nikdar ji tbga ne bo povedal! Živel bo ob njej vse življenje, živel kot zdravnik, ki se žrtvuje dobrodelni ustanovi, katero je ona osnovala,.iri to bo zanj mnogo!
Slučajno sta se spustila na ozko pot, ki ju je privedla v majhen, skrit drevored, kjer je za-molknil vsak hrup. Sedla sta, medtem ko so deklice odšle v park, ki ga je zastiralo košato drevje. Hipoma so povsem blizu, ne da bi jih bilo videti, zaropotali bobnarji. Bila je to predigra žalne koračnice, izprva zamolklo drdranje, nato trije rezki udarci s palico in zopet tišina. Trikrat je tako zadonelo. Presledki, ki so prekinjali vsakokratno ropotanje, so napolnili potrtega duha s pričakovanjem. Končno so prenehali. Mogočni val glasov je širil po vsem gozdu svečano žalost. Rezko so se oglasile nato trobente; četa vojakov je udarjala ob tla z ritmično umerjenim- korakom; ropotanje je umolknilo, trobentanje se ublažilo, vse se je oddaljilo, se zameglilo in ugasnilo, medtem ko
njunih nemih misli. Doktor Flo-rent se ni sklanjal h gospodični Fani. Povesil je glavo, se prepustil sili, ki je bila močnejša od njegove volje, in rekel: “Ljubim vas, gospodična!” Kakor obtožba, kakor osvoboditev so bile te besede. A komaj je izpregovoril, se je prestrašil. Kaj je rekel, on, ki si je prisegel, da ne bo nikoli nič povedal? Gospodična Fani je vsa bleda
“da bi mogla kedaj še bolj združena kot zdaj delovati za, .ustanovo, ki ste jo osnovali. Sanjal sem. .
Za trenotek je obstal, nato pa zajecljal:
“Sanjal sem o možnosti, da postanete morda moja žena.”
Roka ji je zdrsnila s čelo in opazil je, da joče. Boječe je čakal, da zasliši njen glas! -“ “Oprostite mi!” je prosil ponižno.
Pogledala ga je milo, skoraj nežno, tako da se je polastilo mladega zdravnika neizmerno upanje, a v tistem trenotku so prihitele deklice.
drugega kot besede, ki jih je bil on govoril.
In vendar se ni hotela ukloniti tej ljubezni. Takoj se ji je na dnu duše dvignil zamolkel upor. Prišla je v ta okraj, da posveti svoje življenje bednim. Za vselej se je bila odpovedala veselju, ki krasi življenje drugih žen, odpovedala se je temu odločno in brez obžalovanja; njeno srce ne bi smelo nikoli biti samo za eno srce. In glej, že je bilo za moža, samo za enega moža in tudi njej se je ponujalo vse kot drugim ženam — mož, ki bi ga lahko ljubila, domače ognjišče,
! otroci. Zaman je upala, da se bo
zen v svoji popoini naravi, v svo- ni samim sebi, ulici in pogubne-,	_ gtevilo tovomjakov v ZDA
n čistosti in religioznosti, nune- mn	Qlnr»a-ino	J
ji čistosti in religioznosti, ljubezen, ki jo Bog priporoča in Cerkev blagoslavlja, ljubezen, katera ustvarja družino in nadaljuje človeški rod — na drugi strani pa zgolj dolžnost. Otroci! Omotično je ponavljala to besedo: otroci! A saj jih je že imela, vse tiste, ki so se že dve leti odzivali njenemu vabilu, ki jih je prevzemala tako majhne, ki jih je poučevala, oblikovala in ki so rasli pred njenimi očmi, saj jih ima, vse tiste, ki bodo prihajali vsako leto, dokler bo ona imela še kaj moči, dokler ji ne osivijo lasje, dokler ne pride starost in potem smrt... To so bili njeni otroci. Če bi jih sedaj zapu-
mu vplivu slučajne druščine?
(Dalje prihodnjič)
se je v
100%.
15 letih povečalo
‘Pozneje, pozneje,” je zajec-j mogla iztrgati svetu, zaman se I stila, kako bodo sodili o njej? Ijala s poudarkom, ki ga ni mo- je trudila, da ga ne bi spoznala: (Lepa požrtvovalnost njene: mla-
gel nikoli pozabiti.
dvigmla oči k njemu in žila stališču konjeniške vojašnice voja-drug v drugega. Ni mu odgovo- ki snažili konje. Deklice so jih
lila. prijela se je za čelo in vi- radovedno ogledovale, deti je bilo, kot bi se hotela “Pojdimo, pojdimo!” je rekla zgruditi pod sunkom presilnega gospodična Fani. “Hitimo!” razburjenja. On pa je sedaj, ko se mu je bila ta beseda sama utrgala, zbral ves pogum ter nadaljeval:
“Oprostite mi, gospodična!
Obljubil sem si, da vam nikoli ne priznam tajne svojega srca.
Zakaj sem bil za ta molk nesposoben? Ne vem ... Nekaj skrivnostnega me je vleklo. Res je, da.vas ljubim z veliko, spoštljivo ljubeznijo in nemogoče je, da bi vas mogla ta ljubezen žaliti. Vi ste mi odkrili povsem novo obliko življenja, ki se ji nisem hotel posvetiti. Vi ste me popolnoma izpremenili, gospodična Fani!”
Roka ji je počivala še vedno na čelu, težko dihanje ji je dvi-
Napravil je z roko nedoločno Da pa se mu to posreči, je raz-kretnjo.	[gibal samo eno izmed sil, ki mu
Ona pa je pristavila: “Vrniti služijo, zato pa najstrašnejšo — se bo treba.”	'ljubezen!
Sonce je zahajalo, nad meste- Na tej strani ljubezen, ljubečem se je pordečilo nebo. Počasi so odhajali iz parka; on pa si ji ni več upal ponuditi roke . ..
Blizu ograje pod cesto so na dvo-
svet jo je ponovno zahtevah zase. I dosti bi bila tedaj le muhavost
in obsodba, polna razočaranja bi padla na vse tiste, ki po Parizu
skušajo osnavljati enake dobrodelne ustanovfe. In kaj bo z otroki, če bodo znova prepušče-
t !
TRIPAR COLOR PHOTO STUDIO
POROKE - PORTRETI - OTROCI PRVO OBHAJILO
Tel.: 431-1872
6411 St. Clair Ave. v Slov. Narodnem Domu
SE PRIPOROČA!
Tako se je končno odkril potuhnjeni sovražnik, ki je pred | napadom že toliko dni lazil okoli gospodične Fani; pojavil se je v j obliki ljubezni, ona pa ni imela | moči, da ga odbije. S kakšno spretnostjo jo je obkrožil, jo najprej ranil, da ji razodene 'svojo navzočnost in jo prisili, da misli nanj; kajti nikakor ni dvomil, da postane gospodar nedolžnega srca te uboge ženske. Nato ji je pod pretvezo nravstvenosti vzbujal skrbi in mučil dušo mlade deklice in končno se je nastanil ob zglavju bolnice ter navezal med zdravnikom in njo nove, nežnejše stike. Sedaj pa je vrgel obrazi no s svojega obraza.
Gospodična Fani nikakor ni skušala tajiti sama sebi, da je tudi ona ljubila. Ko ji je doktor (Florent priznal, da jo ljubil, ni j kriknila od ogorčenosti, marveč ,86 je samo jokala, ker je bilo 'razburjenje presilno in hkrati tudi presladko. Imela je občutek, da se bo onesvestila, vrnila se je domov vsa strta. Še ob tej uri, po preteku štirih dni, ni
TtTi,4/-v1o	__„ Z _____	_ ' '1 1

bi morala biti
vsaki slovenski hiši
V BLAG SPOMIN
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
JOHN MIVEC
ki je preminul 12. novembra 1963.
Enajst let je že minilo, odkoder Te več med nami ni, a v našem srcu še živiš in boš. živel, do konca dni.
Žalujoči:	\
Anna Mivec in Mary Kaucnik, hčerki,
John Mivec in Frank Gr dane,
' . sinova
Cleveland, Ohio 12. nov. 1.974.
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA PEVOVODJA KOROTANA
im LEMPL
ki je izdihnil svojo plemenito dušo dne 12. novembra 1964
Gospod, daruj mu m jr, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
V Tvoj spomin:
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Cleveland, O. 12. novembra 1974.
GRDIKOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ČE
SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebni da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN8TA
Program "Hope" nadaljuje delo
Program “Hope” je bil izdelan, da bi z zdravstveno pomočjo pokazal svetu dobro voljo in razumevanje stiske drugih. Najbolj je bila znana U.S.E. Hope, bolniška ladja, ki je dalje časa skrbela za bolne v Vietnamu. Ta ladja je svoje koristno delo končala in je šla za staro železo, program sam pa nadaljujejo. Na levi zgoraj vidimo, kako je skupina zdravstvenega osobja Hope prišla v vas na otoku Jamaici, kjer nezdrave razmere povzročajo bolezen in smrt. Na sliki v sredi vidimo pregled otroka v kliniki, ki so jo v vasi uredili, na desni pa dekletce, ki ima strah pred tujimi ljudmi. Na levi spodaj vidimo otroka v inkubatorju, poleg na sliki pa bolniško sestro z domačinkami. Skupina zdravstvenih strokovnjakov Hope poučuje tudi domače zdravstveno osobje (na desni spodaj).
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
* Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEPNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tainicanii (ali pa pišite v glavni urad; 351-353 N. Chicago St., Joliet, III. 60431).
FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
MARY ZUPANČIČ, društvo št 226, Tel. 432-2833 6124 Glass Ave., Cleveland