kulture Sottoscritta da Bratina e 36 senatori Senato : pre la “nostra” Il senatore Darko Bratina (PDS) ha presentato alla vigilia di Natale in Senato il disegno di legge per la tutela della comunità slovena del Friuli-Venezia Giulia. La proposta di legge rappresenta una grande novità per due ragioni: 1) si tratta di un testo elaborato in diversi mesi di discussione e confronto dalla rappresentanza unitaria della comunità slovena e rappresenta dunque una piattaforma comune; 2) gode di un largo sostegno politico aU'interno del Senato. Grazie al paziente lavoro del senatore sloveno Bratina è stato sottoscritto da ben 37 senatori. Oltre al capogruppo del PDS Chia-rante lo hanno firmato tra gli altri i sen. Piccoli (DC), Ferrari (Sudtiroler Wolk-spartei), Dujany (UV), Franco Marchetti (Rif. comunista), i senatori friulani De Benedetto, Micolini, Carpenedo (DC) e Castiglione (PSI). beri ita 2. strani • Mladina v Cedadu stran 2 • Nova knjiga Gariupa Trinkov koledar stran 3 • Pregled leta 1993 stran 4 • Zapart rifugio Noni v telovadbi stran 5 • Pravca dvieh Rezijanu Da Udine a Tolmino stran 6 • Cornelio: la “mia" Udinese stran 7 Netto 6,55% Minimo 5 milioni (oltre i 100 milioni netto 6,75%) MOJA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERHF1CAH DI DEPOSITO durata 19 mesi, rendimento lordo 7,50% V četartak 6. januarja ob 15. uri v teatru Ristori v Cedadu naša najbolj priljubljena manifestacija Dežela: Travanut na delu Novo leto se je začelo v znamenju deželne krize. Na zadnji seji deželnega sveta je večina svetovalcev odvzela Fontaninijevi vladi mandat in s tem uvedla krizno obdobje. Proti manjšinski koaliciji, ki je od volitev dalje upravljala Deželo, so se izrekli predstavniki SKP, DSL, KD, PSI, Zeleni, mešane grupe in Laf. Za mandatarja nove deželne vlade so imenovali predstavnika DSL Renza Travanuta, ki se prav v teh dneh sestaja s predstavniki raznih političnih sil, da bi se dogovorili o upravnem programu novega odbora in o razdelitvi odborniških mest. Vse kaže, da bo Deželo odslej vodila levosredinska koalicija (SKP, DSL, mešana grupa, Zeleni in Laf) ob zunanji podpori KD in PSI. beri na 2. strani Vaša banka, v žepnem formatu. ■ANCA W CSHXTO M TOSTE TRŽAŠKA KMDfTNA MNKA ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 1 (695) • Čedad, četrtek, Ó.januarja 1994 abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir Dan emigranta nas čaka! Gledali bomo komedijo Beneškega gledališča “Varuh”an poslušal nove beneške piesmi Con i visetti dolci e teneri di questi piccini, fotografati durante la festina di Natale nell'asilo bilingue di S. Pietro al Natisone, desideriamo rinnovare a loro, alle loro famiglie, alle insegnanti ed a tutti i nostri lettori gli auguri più sinceri per il 1994. Z nežnimi in prisrčnimi obrazi naših najmlajših, ki obiskujejo dvojezični vrtec v Spetru, želimo ponoviti vsem našim bralcem, vsem beneškim Slovencem doma in po vsetu naša najbolj iskrena voščila za novo leto. novi tednik Slovencev videmske pokrajine Slovenci iz Nadiških an Terskih dolin, iz Rezije an Kanalske doline an iz bližnjih furlanskih vasi se srečamo v četartak ob treh popudan v Teatru Ristori v Čedadu na našem največjem prazniku, na Dnevu emigranta. Ta-la je parložnost za si stisnit roko med parjatelji, za želiet dobro, srečno an dielovno novo lieto, za objubit vsak samemu sebe an vsiem nam, de ostanemo zvesti učilu naših te starih, de bomo z ljubeznijo skarbiel an di-elal za de ostane živa naša slovienska besieda, de naš človek ostane doma, na njega zemlji. Dan emigranta pa je od nimar an praznik Spet se lahko posmieje-mo z Beneškim gledali-ščam, ki nam pod režijo Alda Clodiga predstavi komedijo “Varuh”, ki jo je napisu Dario Martinig. Poslušal bomo tudi no malo piesmi od lietošnje-ga Sejma beneške piesmi. Njih pozdrav .pa nam parneseta predsednik Dežele Fontanini an špietar-ski šindak Marinig. 6. ženarja bo v Čedadu zaries živuo. Zjutra ob 10.30 uri bo tradicionalna maša “Messa dello spadone”. Opudan bo po targih an potieh mie-sta znana “rievocazione storica”, ko nam pokažejo, kuo je Čedad sparjeu Patriarha Marquarda de Rarudeck lieta 1366. Ob treh popudan se začne pa naš Dan Emigranta, ki je praznik naše kulture an dan boja za pravice Slovencev. Začne se s piesmi Sejma beneške pesmi, potle pridejo na varsto pozdravi dvieh institucionalnih predstavniku, špietarske-ga šindaka an predsednika Dežele. Na koncu besieda puode pa našemu giCUčtil^CU. Dan emigranta pa se na zapre tu. V Podbonie-scu, Par škofu, bo viče-rja s plešam za vse tiste, ki se pred začetkam manifestacije vpišejo. Vas čakamo! Z Mariam an Renzam, ki sta dva stebra Beneškega gledališča, se bomo an lietos smejal. Gianni lietos pa počiva Voščila naših najmlajših vsem Slovencem na Videmskem Z radostjo naših otrok začnimo novo leto 1994 četrtek, 6. januarja 1994 2 Zakonski osnutek je podpisalo 37 poslancev Zaščita Slovencev je romala v Senat V Senatu je bil pred zaključkom leta 1993 vložen zakonski osnutek za zaščito Slovencev v Italiji. Z razliko od dosedanjih osnutkov, ki so bili predstavljeni v Parlamentu, je tokratni osnutek rezultat prizadevanja vseh Slovencev. Besedilo so namreč napisale in podprle vse komponente naše skupnosti, ki sedijo v Skupnem zastopstvu in ima zato svojo posebno valenco. Drugo dejstvo, ki ga ne gre spregledati, je širok odziv, ki ga je ta zakonski osnutek dobil med parlamentarci. Ob prvem podpisniku, senatorju Darku Bratini, je osnutek podpisalo 37 senatorjev vseh političnih skupin z izjemo MSI. Med podpsisniki so tudi demokr-Sčanski poslanec Flaminio Piccoli, načelnik skupine DSL v Senatu Giuseppe Chiarante, predstavnik ju-žnotirolske SVP Karel Ferrari, aostanske UV Cesare Dujany ter senatorji iz F-JK De Benedetto, Micolini, Carpenedo (KD) in Castiglione (PSI). Osnutek zakona je v bistvu predlog, ki ga je po večmesečnem delu izoblikovalo slovensko zamejsko zastopstvo in nekako pred- OIU V Iju O il 11V/Z.V liul llv> « 111 pu treb nase narodnostne skupnosti. Glede na dejstvo, da bo parlament predčasno razpuščen in da bomo še spomladi šli na volitve, obstaja nevarnost, da zakonski predlog ne bo sprejet v tej mandatni dobi. Predstavlja pa osnovo za novo parlamentarno sestavo in dejstvo, da je doživel tolikšno podporo, daje upati, da ga bo nov parlament vendarle odobril v kratkem času. Pot vlaganja zakonskih osnutkov za našo narodnostno skupnost je že dolga, saj sega v sedemdeseta leta, ko j«- oii » ivimu picusiavijen prvi zakonski osnutek za našo manjšino. Odtlej so slovenski parlamentarci in nekatere stranke v vsaki mandatni dobi predlagali zakonsko zaščito manjšine. Vsakič pa je zakonski predlog trčil v nasprotovanje večjega dela parlamenta. Tokrat je drugače, zanj so se opredelili predstavniki vseh skupin z izjemo fašistov. Da je prišlo do tako široke podpore našemu zakonu, nosijo zaslugo vse komponente našega skupnega zastopstva, ki so se, vsaka po svojih močeh, prizadevala, da bi sensibilizirale določene politične kroge. Še največ dela pa je opravil senator Darko Bratina, ki je osebno kontaktiral veliko parlamentarcev in jih nekako prepričal, da podpišejo zaščitni predlog. Povedati velja, da v parlamentu leži še drugi zakonski predlog za zaščito naše skupnosti, ki ga je pripravil sedanji podtajnik v predsedstvu vlade Maccanico. S tem besedilom se ne strinjamo, saj sta v njem dve bistveni pomanjkljivosti: vprašanje dvojezičnosti v večjih centrih naše dežele in vprašanje Benečije, ki je povsem zanemarjena in postavljena zunaj zaščitne logike, kot da bi ne sodila v kontekst naše narodnostne dimenzije. (R.P.) Dežela: Travanut sestavlja večino s prve strani Odločilno besedo glede nove deželne vladne koalicije je izrekla KD, katere svetovalci so se v ponedeljek srečali v Tolmeču in podprli tezo o Travanuto-vem predsedstvu (za podpredsednika naj bi imenovali predstavnika Laf Pedro-netta). Sam Travanut pa je podčrtal, da bo nova uprava, če bo do nje prišlo, slonela na jasnem in natančnem programskem sporazumu in da ne bo časovno omejena. Glede programa je Travanut povedal, da bo posvečal pozornost gospodarski krizi, vprašanju nezaposlenosti, zdravstvu, socialnemu skrbstvu in potrebi po koreniti posodobitvi deželnega aparata. Ob tem se bo nova vlada ukvarjala tudi s spremembami deželnega statuta, začenši z novo volilno zakonodajo. Po odločitvi KD v Tolmeču je padla možnost, da bi prišlo do dogovora med to stranko in Severno ligo. Za takšno rešitev se je zavzemal predvsem dosedanji predsednik Fontanini, ki pa ni dobil zadostne podpore v svoji stranki. Poslanec in deželni tajnik SL Roberto Visentin je odločno zanikal možnost, da bi se liga pogajala s KD. (R.P.) Cividale: la pagella É un’indagine i cui risultati fanno riflettere, quella condotta recentemente dal gruppo Azione Giovanile di Cividale su un campione di 300 giovani di età compresa tra i 17 ed i 25 anni residenti nel comune. Ne viene fuori - per quanto i dati desunti dal sondaggio anonimo possano essere relativi - una città poco attenta alle problematiche giovanili, senza alcuna struttura che dia la possibilità di confronto e dialogo, con un’amministrazione comunale troppo presa da altre cose per accorgersi che esiste anche un mondo “nuovo”, che ha voglia di fare ma a cui mancano i mezzi. Bruno Mollicone, presidente del gruppo di giovani cividalesi, afferma a questo proposito: “A Cividale i giovani parlano ma non comu- nicano, c’é quindi bisogno di un luogo in cui si possano sviluppare comunicazione e coscienza civica”. E così che, in fatto di opportunità politiche, sociali, culturali e ricreative, Cividale si becca, in media, solo un 5 meno meno. I giovani chiedono soprattutto un Centro sociale (77%), preferendolo a cinema e discoteca. Lo frequenterebbe ben il 93% dei giovani. Che ne penserà la giunta guidata dal sindaco Pascolini? Intanto sappia che, secondo il sondaggio di Azione Giovanile, la stragrande maggioranza dei giovani intervistati (il 93%) ritiene insufficiente l’attenzione rivolta dal Comune nei loro confronti. Molto interessanti appaiono i dati delle preferenze politiche nel caso si rinnovasse oggi il consiglio comunale. Vincerebbe la Lega (20%), con alle spalle Msi (10%), Pds (9%), Lista Civica (5%) e Verdi (4%), ma il dato di rilievo é l’astensione (52%). Sette giovani su 10, però, accetterebbero di impegnarsi politica-mente. E alla domanda se sarebbero disposti a votare Azione Giovanile o qualsiasi altro movimento ci-vidalese indipendente alle prossime elezioni comunale, risponde affermativamente l’88% del campione. Anche qui una bella maggioranza, non c’é che dire. “É un grande riconoscimento -conclude Mollicone - che gratifica la passione e l’attenzione dimostrata in appena sei mesi di vita dall’associazione verso le necessità dei ragazzi e della città in genere”. Michele Obit DALLA SLOVENIA Devana Jovan - Radio Koper 1994: auspici e preoccupazioni Anche sulle pagine del Novi Matajur - a tutti i suoi lettori anche da parte mia un “srečno 1994’’ - abbiamo a-vuto occasione di annotare la crescente passione degli sloveni per i sondaggi d’opinione. Quale occasione più propizia per i maniaci di queste operazioni, dei bilanci di fine anno e delle aspettative dei cittadini? Uno dei principali quotidiani sloveni ha incentrato la sua ricerca -quasi tutte si basano sul sondaggio telefonico, abbastanza opinabile se si considera che ci sono solo 20 telefoni su 100 abitanti - sulle “chimere” dello sloveno medio. Alla domanda di fondo, relativa al tenore di vita che si prospetta per il '94, la maggior parte degli interpellati, oltre il 40%, ritiene che questo peggiorerà. Nessuna illusione, quindi, sulle prospettive, soprattutto economiche, della giovane Slovenia nell’anno dell’ulteriore integrazione nell’ Unione Europea, che continua ad essere uno degli obiettivi fonda-mentali, ma con la consapevolezza del costo che avrà. E anche per questa ragione che gli sloveni maggiormente desiderano salute (40%), pace (20%) e lavoro (10%). Sono preoccupati per la crescente disoccupazione (10%), hanno paura di perdere il proprio lavoro, di ammalarsi (20%), e rispetto al 1992 é aumentato il numero di coloro che temono la guerra (30%). Fenomeno nuovo, anche se ancora limitato, é il rifiuto o timore dello straniero. Da questo punto di vista la Slovenia si sta allineando ai Paesi dell’Est, dove l’estremismo di destra e la xenofobia cominciano ad essere fenomeni largamente diffusi. Il caso del russo Zirinovski é emblematico. Per il momento nell’Europa dell’Est non si é ancora diffuso lo sport preferito del fine settimana dai naziskin tedeschi - orientali o occidentali che siano: la caccia al turco, asiatico, jugoslavo o altra “sottospecie" di emigrati o profughi “ospitati” dalla Germania. Ma mentre almeno dalla locale opinione pubblica si leva ferma la condanna di tali estremismi, nell’Est essere di destra é di moda. In Slovenia l’imbrattamento delle tombe nel cimitero ebraico di Lubiana, le dimostrazioni delle teste pelate dinanzi al Parlamento, l’accanimento contro la famiglia di “jugo” a Prevalje e le scritte antiitaliane a Capodistria nel 1993 sono rimaste azioni sporadiche e certo non di massa. Ma sono indicative e soprattutto di difficile controllo. Basti pensare che un gruppo relativa-. mente ridotto di giovani scalmanati tiene in pugno la Germania e anche in Slovenia, contro gli autori degli atti vandalici “destristi”, poco o nulla é stato fatto. La Slovenia di domani come la Germania o l’Austria delle lettere esplosive, fatto questo minimizzato dalla stampa slovena? Si spera di no, anche se lo stereotipo dello Stato “dalla parte soleggiata delle Alpi”, abitato dagli “jodler” dal caratteristico gorgheggio dei montanari tedeschi personificati dal costume popolare della Gorenjska e dalla musica degli Avsenik, non dilaga solo all’estero. E così nelle foto di copertina delle riviste slovene, in questi giorni, vediamo ritratti dei “big” della politica come alpinisti in pareti scoscese, anche se originari delle pianure della Pannonia o dei dolci declivi della Dolenjska. Per non parlare della totale assenza del mare e del calore mediterraneo nell' immaginario collettivo degli sloveni. Il sondaggio d’opinione che é servito un po’ da spunto per queste considerazioni non risparmia l’esecutivo di Lubiana. Che la compagine governativa di Janez Drnovšek e il suo operato non corrispondano appieno alle attese degli sloveni, emerge chiaramente dall’ indagine. Alla domanda su cosa donerebbero al governo se fossero Babbo Natale, hanno risposto in maggioranza: il senno. Qualcuno aggiunge anche una maggiore comprensione interna, altri ancora la capacità di lavorare meglio, mentre alcuni si sono fermamente rifiutati di donare qualsiasi cosa ad un governo come l’attuale. Kučan il più amato Il presidente della Slovenia Milan Kučan è il personaggio dell’anno. Nel tradizionale sondaggio di fine anno il presidente della Repubblica ha distanziato tutti gli altri pretendenti, anche il ministro della difesa Janez Janša, personaggio emergente nel mondo politico sloveno. Al quarto e quinto posto si sono piazzati il presidente del governo Janez Drnovšek ed il ministro degli esteri Lojze Peterle. L’unico non politico nella graduatoria dei più noti personaggi in Slovenia è lo sciatore Jure Il “Paradiso” è stato chiuso Košir, qualificatosi terzo. Il Paradiso ha chiuso La casa da gioco Paradiso di Tolmino ha chiuso i battenti. Dopo l’episodio di San Silvestro, quando a mezzanotte gli operatori del locale hanno incrociato le braccia, la dirigenza della Hit ha deciso di chiudere definitivamente a causa della nuova legge sulle case da gioco che impone altissime tasse ai proprietari dei casinò. COOP a Capodistria Si è costituita recentemente la società mista italo-slovena “Soča-Coop” che o-pererà nell’ambito del nuovo centro commerciale di Capodistria “Zeleni park”. La nuova società intende a-prire nel nuovo centro il primo punto vendita delle Cooperative operaie che o-perano nel settore alimentare. Smantellata Krško? Sarà messa all'ordine del giorno nella prossima seduta del parlamento sloveno la proposta di legge del partito liberaldemocratico che prevede la chiusura graduale della centrale nucleare di Krško. La proposta contempla la creazione di un fondo per fronteggiare l’opera di smantellamento della struttura. Buoni rapporti Durante la tradizionale conferenza stampa di fine anno il ministro degli esteri sloveno Lojze Peterle ha ri-percorso gli avvenimenti di maggior rilievo del 1993. Il ministro ha parlato dell’apertura dei rapporti della Slovenia verso l’Europa occidentale. Per quanto concerne i rapporti con l’Italia Peterle ha posto in primo piano la visita del ministro Andreatta ed il proficuo lavoro che stanno svolgendo i gruppi di lavoro italo-sloveni. La Slovenia attribuisce un ruolo molto importante alle regioni contermini e in primo luogo al Friuli-Venezia Giulia. Inflazione al 23% In Slovenia l’inflazione di dicembre è stata dell’1,5 per cento. Dai dati fomiti dall’Istituto di statistica di Lubiana emerge che il tasso induttivo annuale è stato del 22,9 per cento. Benzina a basso prezzo In Slovenia il prezzo del carburante è uno dei meno cari in Europa. Soltanto in Romania e Bulgaria per 1 litro di super si spende meno. I paesi in cui il prezzo del carburante è il più alto sono la Norvegia, l’Olanda e l’Italia. Kanalska dolina in “etnični mir” V Beneški palaci v Na-borjetu so pred iztekom starega leta predstavili zadnji knjižni trud župnika iz Ukev Maria Gariupa. Gre za delo z naslovom “La Val Canale tra le due guerre mondiali’’, ki ga je založila zadruga Dom iz Čedada. Gariupovo knjigo je predstavil msgr. Marino Qualizza, ravnatelj Višje teološke šole iz Vidma in odgovorni urednik petnaj-stdnevnika Dom. Ob njem so na predstavitvi spregovorili še poslanec KD Danilo Bertoli, župan iz Naborjeta Stefano de Marchi, odbornik za kulturo Gorske skupnosti za Kanalsko dolino ter predsednik zadruge Dom Božo Zuanella. Večerje povezoval Aleksander Oman. V kulturnem sporedu so nastopili elani skupine rogi-stov iz Kanalske doline ter harmonikaša Gabriele Musiseli in Alex Cravina. Povedati velja, da Mario Gariup ni nov takšnim knjižnim podvigov, saj je doslej že napisal nekaj knjih o zgodovini Kanalske doline. Spomnimo se na dela o Ovčji vasi, Sv. Višarjih, Ukvah in Dipalji vesi. “Knjiga predstavlja le izbor dokumentov in pričevanj, na podlagi katerih je mogoče izvedeti o časovnem obdobju med dvema vojnama, ki je odločujoče vplival na etnično bodočnost Kanalske doline.” Tako nam je povedal avtor knjige, ki obravnava predv- Mario Gariup LA VAL CANALE FRA LE DUE GUERRE MONDIALI Co» particolare riguardo al comune di llgovizza e Malborghetto-Valbruna Fine deìlTmpero austro-ungarico Fascismo Soci«cft Coop*r«i v» Editrice Dow CWfcfei« del Fnuii slovensko prisotnost in danes plačujemo visok davek takšnega početja. Na žalost v naših krajih je slovenstvo v velikih težavah in ves trud, da bi ga oživljali, se ni najboljše obnesel. Premalo nas je, da bi lahko organizirano in učinkovito kljubovali zunanjim faktorjem, ki silijo v asimilacijo. To knjigo posvečam mlajšim generacijam, da skozi njeno branje ne izgu- Avtor knjige župnik Mario Gariup. Zgoraj naslovna stran njegovega zadnjega dela sem zgodovinsko dogajanje v Ukvah in Ovčji vasi. “Vse kar je v knjigi zapisano”, ugotavlja, “je pod-kreplejno z dokumenti in ne želi ustvariti nikakršnih trenj med tu prisotnimi narodnostmi, ki živijo le v na-videznem“etničnem miru”. Želim izpostaviti dejstvo, da nismo v Kanalski dolini nikoli resnično uživali etnične harmonije, beseda, ki je vse doslej služila predvsem kot sredstvo za politične Spekulacije. Dejstvo je, da obdobje med obema vojnama je za Slovence v Kanalski dolini pomenilo čas tragedije. Popolna italijanizacija je zbrisala marsikatero bijo zgodovinskega spomina in predstave o Kanalsi dolini nekoč in danes.” Po hitrem brskanju po Gariupovi knjigi prihajaja na dan vrsta podatkov, ki dokaj zgovorno pričajo o korenitih etničnih spremembah Kanalske doline. Leta 1918 je v teh krajih živelo 8.700 prebivalcev, od katerih je bila dobra polovica slovenske narodnosti, ostali pa nemške. V Kanalski dolini sta živeli le dve italijanski družini. Ce takaratni položaj primerjamo današnjemu, bomo takoj spoznali do kakšnih spremeb je prišlo in kako velik davek sta morali pla- čati prav slovenska in nemška skupnost. Gariup ugotavklja, da leta 1939 je skoraj celota Ka-nalčanov izbrala Tretji reich in bila proti Italiji. To so s-torili predvsem zaradi neuresničenih obljub takratne italijanske kraljevine, ki je takoj po prvi svetovni vojni sicer zagotovila spoštovanje manjšine, tega pa se ni nikoli držala. Se hujše se je do manjšin obnašal fašizem, ki je v te kraje načrtno pošiljal uradnike iz drugih dežel, kar je bistveno spremenilo etnične značilnosti območja. Slovencem je bilo prepovedano, da bi se v javnosti izražali v svojem jeziku, vrata javnih služb so jim bila zaprta. Začel se je hud asimilacijski proces in protislovenska gonja, ki ju celotni primorski prostor dobro poznata in ki sta prav v naših krajih povzročila izredno narodnostno škodo. Mario Gariup opisuje te dogodke dokaj natačno in podkrepljeno z vrsto dokumentov, kar daje knjigi posebno veljavo. Kot sam ugotavlja, delo ne želi biti roman, kjer svojo vlogo odigra tudi avtorjeva fantazija. Gre le za nizanje dogodkov, ki pričajo o dogajanju v Kanalski dolini med obema vojnama. In prav ker so v knjigi zapisani le realni dogodki, iz nje prihaja dokaj kruta resnica, ki jo je Mario Gariup povedal na glas. Zgodovina Kanalske doline prihaja med bralce z vso svojo negativnostjo, ki jo ne gre posnemati, saj priča o etničnem poisilstvu, o vlogi dominantnega naroda in o obubožanju neke realnosti, ki je od vedno kara-kterizirala območje ob tromeji, kjer “pax etnica” je bila le navidezna in lažna. Rudi Pavšič A S. Pietro iniziativa dell’Acat: realizzato un presepe. Durante la presentazione hanno cantato i cori Matajur e Nediški puobi (nella foto) A S. Pietro il Natale é poesia con l’Acat “Natale é poesia” é il titolo dell’iniziativa che ha visto in primo piano, durante le festività natalizie, la sezione cividalese dell’Associazione club alcolisti in trattamento. Un presepe, allestito dall’Acat nella chiesa di S. Pietro al Natisone, é stato presentato la sera di lunedì 27 dicembre. Si trattava di un presepe particolare, formato da sette immagini che si succedevano, ognuna delle quali rappresentava alcuni temi mol- Trìnkov Il circolo di cultura Ivan Trinko apre il nuovo anno con la sua pubblicazione più prestigiosa: il Trinkov koledar 1994. La parte iconografica è dedicata ad un artista locale, il pittore Giacinto lussa, mentre la copertina presenta un altro dei nostri prestigiosi “Zlati oltarji”. Ma la parte del leone naturalmente la fanno i contributi scritti che approfondiscono alcuni aspetti della tradizione storica e culturale della comunità slovena della provincia di Udine con alcuni riferimenti anche alla vicina zona del Tolntinese. Il Trinkov koledar è il frutto di un lavoro collettivo e ta piacere uuuuc come il cerchio dei collaboratori si allarghi sempre più. Il saluto introduttivo è stato affidato ad Aldo Clodig che rivolge un invito alla collaborazione ed al lavoro comune, a cui segue un saluto del ministro sloveno della cultura Sergij Pelhan e la parte del calendario curata da don Emilio Cencig. Nella seconda parte, dedicata al nostro passato, don Mario Gariup illustra 92 prediche della Valcanale, scritte nella “bohoričica”, l’alfabeto usato dagli sloveni fino alla metà del 19. secolo, mentre il dott. Franco Fomasa-ro, affronta l’attività di Ivan Trinko come naturalista. Nella terza parte Antonio Qualizza presenta il compositore Ciro Blasutig, mentre Raffaella lussa ed Eddi Bergnach illustrano le loro tesi di laurea, la prima sulla narratrice Ilde Chia-budini, la seconda sulle due aree periferiche di confine, le Valli del Natisone ed il Tolminese. Successivamente sono presentate diverse personalità della nostra area, da Anton Klodič Sabladovski a Giorgio Qualizza. Infine c’è la sezione dedicata all'attuale produzione letteraria che è particolarmente ricca ed interessante. Vi collaborano Ada Toma-setig, Antonio Qualizza, Emil Cencig, Michelina Blasutig, Viljem Cerno, Jožko Kragelj, Igor Cerno, Bruna Dorbolò e Renato Quaglia. to sentiti dagli alcolisti in trattamento e, si spera, non solo da loro: la famiglia, il disagio, gli anziani, l’alcolismo, il razzismo, la guerra e la Sacra Famiglia. Le poesie ed immagini che hanno composto i sette momenti sono “scaturite da una sensibilità che un tempo era in noi sopita e che o-ra é stata riscoperta perché le persone che ci circondano hanno saputo condividere la nostra sofferenza, gettando un ponte di solidarietà che oggi ci vede riuniti, felici di aver riacquistato la libertà di pensare, di agire e di amare” hanno tra l’altro scritto in un volantino gli alcolisti in trattamen- IU. All’affollata presentazione dell'iniziativa hanno preso parte anche i cori “Matajur” di Clenia e “Nediški puobi” di Cicigolis, che hanno intonato alcuni canti natalizi in sloveno e in italiano. CIVIDALE 6 gennaio ore 10.30 - Messa dello Spadone ore 12 - Rievocazione storica con costumi e musiche originali ore 16- arriva la Befana in p.zza Diacono Vse dobre v novem letu Pred božičnimi prazniki so se na pobudo Zveze Slovencev videmske pokrajine srečali v Spetru nekateri beneški kulturni delavci, da bi si izmenjali voščila za Božič in novo leto. Srečanja sta se udeležila tudi dekan m-sgr. Mateucig in duhovnik Zuanella. — Kultura —— ------------------------------- V Naborjetu so predstavili knjigo Maria Gariupa četrtek, 6. januarja 1994 Četrtek, 6. januarja 1994 500 let Sv. Kvirina Na špetrskem županstvu so slovesno proslavili 500. letnico cerkvice svetega K-virina. Izpostavili so tako kulturni kot verski trenutek dogodka, ki predstavlja predvsem avtonomijo teh k-rajev. Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na posvetu v Čedadu podprl idejo o Evropi kot domu narodov in različnih identitet. II Real Pilifero con la vittoria ottenuta a Majano ha ribadito la sua superiorità regionale in campo amatoriale vincendo per la terza volta il Torneo del Friuli collinare. Vincendo la tappa conclusasi sul Matajur 'Gilberto Simoni ha fatto il bis nel Giro ciclistico del Friuli per dilettanti che si è concluso a Porcia. Rezultati volitev za obnovo deželneaa sveta so zelo jasno pokazali voljo ljudi po novem. Hud udarec sta doživeli predvsem KrSčanska demokracija in Socialistična stranka, Severna liga pa je postala prva stranka v deželi z 26,7 odstotka glasov. MiloS Budin je kot edini slovenec vstopil v deželni svet, kjer je na listi Severne lige bila imenovana tudi Anna Magda Sdraulig. Nonostante l’elezione in consiglio regionale il demo-cristiano Angelo Compa-gnon non è riuscito ad evita- rla pobudi, na kateri je doslej sodelovalo nad 6.000 mladih. L’arcivescovo di Udine Battisti ha nominato monsignore il parroco di S. Pietro Dionisio Matteucig, che è diventato membro del capitolo di Cividale. Un riconoscimento importante per l’impegno nei confronti delle famiglie e soprattutto dei giovani. Al centro scolastico bilingue ha preso il via il soggiorno ricreativo e culturale Mlada brieza al quale partecipano 32 ragazzi tra i 6 ed i 14 anni. Kulturno poletje v Čedadu, je razživela pobuda Folkest, s katero so se predstavile različne glasbene skupine iz Italije in drugih držav Evrope. Manifestazioni a Resia "Resia racconta oggi” è il prosetto culturale che si è realizzato a Resia e con il quale si intende sottolineare e far tornare attuale la grande tradizione orale del popolo resiano. Rade Rat è stato il vincitore del 14. concorso di pittura “Immagini delle Valli del Natisone” organizzato dall’Associazione artisti della Benecia / DruStvo beneških likovnih umetnikov iz Benečije a! quale hanno partecipato una cinquantina di artisti. Tudi lietos nam je Oblica Naša beneška zlatomašnika re il carcere per l'accusa di concussione nei confronti di alcune ditte friulane. I nonni della Val Resia si sono incontrati coi bambini della scuola materna. Si tratta di una simpatica consuetudine di fine anno scolastico. Jubilejna Moja vas V Spelru se je odvijalo nagrajevanje 20. jubilejnega natečaja Moja vas, katerega se je udeležilo 160 otrok iz videmske pokrajine, ki so s spisi in risbami sodelovali senkala liep domači senjam “Dan po starim”. Kot po navadi smo na telem sejmu mogli pokušat dobruote naših nonu, plesat ob domači muziki an jo vsi kupe zapiet, ku ankrat. Birtič in Gujon zlatomašnika Slovenska kulturno gospodarska zveza in Zveza Slovencev iz videmske sta julija počastili pomemben jubilej dveh slovenskih duhovnikov, rnsgr. Valentina Birtiča in Paskvala Gujo- ------------------------ Pregl — Najpomembnejši dogodki v drugem delu leta 1993 Bogato delovanje v naših dolinah Nadaljujemo z nasiin pregledom najpomembnejših dogodkov, ki smo jih zabeležili v lanskem letu med Slovenci na Videmskem. V zadnji Številki smo podali pregled prvega polletja, tokrat pa bomo obravnavali zadnjih šest mesecev v letu 1993. Gotovo med pomembnejšimi dogodki sodi odločitev novega predsednika Dežele Pietra Fontaninija, da se med svojimi prvimi uradnimi obveznostimi udeleži Kamenice, srečanja med Slovenci, ki ga je organizirala Zveza Slovencev videmske pokrajine ob sodelovanju Beneške planinske družine, avgusta, v vasi Matajur. Prisotnost predsednika Fontaninija je pomenila politično podporo prizadevanju naših ljudi. na, ki sta letos obhajala 50. letnico duhovniškega posvečenja. V Ljubljani se je zaključil 29. seminar slovenskega jezika, literature in kulture na katerem so sodelovali tudi mladi Benečani. La zona di libero scambio rappresenta per il Friuli o-rientale forse l’unico spiraglio per un rilancio economico e sociale. Di questi argomenti si è parlato durante l'incontro con il presidente della Camera di Commercio di Udine Querini che è stato ospite delTUres di Cividale. Da Padova è giunta notizia della richiesta di fallimento per la Frar di Azzida. Raffaella lussa ha discusso la tesi di laurea sui racconti in dialetto sloveno di llde Chiabudini di Cicigolis. Per questa sua fatica si è meritata un bel 110 e lode. Po naših dolinah počasi 7.iperjnjn vse gostilne. Liepa novica pa parhaja iz Lom-baja, vasica v garmiškem kamunu. Tudi tle so bli za-parli Partenovo oštarijo že vie liet od tega, seda pa sojo spet odparli an za tuole se muormo zahvalih Ernestu Rucchin - Drečinu an njega ženi. Fontanini predsednik Pietro Fontanini, 41. letni pristaš Severne lige, je postal novi predsednik vlade Furlanije-Julijske krajine, v kateri so poleg ligašev še predstavniki republikancev in liberalcev. La squadra di S. Pietro ha vinto il Trofeo tra i comuni delle Valli del Natisone. La manifestazione calcistica è stata organizzata dalla società pescatori sportivi Alborella di Cetnur. Vrsta kulturnih verskih in drugih prireditev je označila avgust v Reziji. Izredno veliko obiskovavcev so zabeležili ob prireditvi Smarna miša. Iz Poljske je paršla žalostna novica, daje v tisti daželi umaru Giorgio Qualizza -Jurček za parjatelje iz Gorenjega Tarbja. Več tisoč ljudi se je zbralo v Zabnicah na tradicionalnem romanju treh narodov, na katerem so maševali škofje iz Vidma, Ljubljane in Celovca. Zapustu nas je Giovanni Vogrig - Mohoru iz Velikega Garmika, ki pa je živeu z družino v Klenji. Giovanni je biu parvi človek iz Benečije ki so mu presadili sar-ce. Nella chiesa di S. Francesco a Cividale si è aperta la mostra “Darko - Ut parola ricuperata” in onore dello scultore Darko Bevilacqua. Bosanci, ki so zbrani v Prešnjem so protestirali v Čedadu zaradi predloga po razdelitvi Bosne. V cierkvi svetega Stuo-blanka so ob bielem dnevu ukradli harmonium. Protesta dei genitori per i tagli nelle scuole delle Valli. A S. Pietro c’è una sezione della prima media in meno, mentre alcuni asili hanno chiuso i battenti. Slovenci v Strasbourgu Slovensko zamejsko zastopstvo je obiskalo Evropski parlament, kjer je pristojne organe obvestilo o položaju naše manjšine. V delegaciji so bili tudi predstavniki beneških Slovencev. V Platcu, v garmiškem kamunu so imiel posebne vičera, namenjene poeziji, na kateri so sodelovali slovenski, taljanski in furlanski pesniki. Vičera jih je organi-zalo kulturno društvo Rečan iz Lies. V Kanalski dolini so tamkajšnji kulturni delavci javnosti predstavili novo društvo Planika, čigar predsednik je postal Anton Sivec. Novega predsednika pa so dobili tudi člani Zveze slovenskih izseljencev. To je Graziano Crucil, ki je nasledil Ferruccia Clavoro. Beneški gostinci so ob podpori SDGZ in Gorske skupnosti pripravili zanimivo pobudo, “Povabilo na kosilo”, s katero so tujim in domačim gostom ponudili svoje kulinarične dobrote. L’Amministrazione comunale di San Pietro è stata insignita dal Consiglio d’Europa del Diploma europeo che le è stato consegnato il 30 settembre a Strasburgo. Nei primi di ottobre si è aperta presso il Centro di Ponte San Quirino la 13. Mostra mercato delle castagne, del miele e della frutta locale. A Monteaperta il 23 ottobre ha compiuto 80 anni don Arturo Blasutto, un sacerdote fedele a Dio ed al suo popolo. Il presidente della Giunta regionale ha ricevuto una delegazione della nostra comunità. Al presidente sono stati esposti tutti i problemi aperti, a cominciare dal finanziamento per le attività culturali alla legge di tutela. sentato il libro “Po naSin” che rappresenta il primo libro di lettura nel dialetto dell’Alta valle del Torre. Gli autori del libro sono Pavle e Jasna Merkù. V Hlodiču so se tudi letos zbrali domači harmonikarji na Senjmu beneške harmonike, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Rečan. Občni zbor SKGZ Na prvem pokrajinskem občnem zboru SKGZ, ki je bil konec novembra v Čedadu, so za predsednico izvoli- Moja vas je letos praznovala letos svojo 20-letnico Etena je udobila Senjam A Udine è stato inaugurato, presso l’istituto Mali gnani, il corso di lingua e cultura slovena tenuto dal prof. Marino Vertovec. Un gruppo di architetti ha scritto una tesi di laurea in cui prefigurano lo sviluppo delle Valli del Natisone. La loro ricerca è stata presentata presso il Municipio di San Pietro. Senjam beneške pesmi Dve pomembni kulturni manifestaciji sta obeležili začetek novembra. V Vidmu sta ZSKD in Furlanski kulturni inštitut gostila koroško skupino Rož, ki je predstavila delo “Pesem upanja”. Na Ljesah pa jeKD Rečan prire-diu 18. Senjam beneške pesmi. Zmagala je Elena s pesmijo “Crni rock”. Državni sekretar Peter Vencelj je bil gost SSO in o-biskal Benečijo in Kanalsko dolino. A Lusevera si è svolta la festa di San Martino, promossa dalla parrocchia e dal Centro di ricerche culturali. V Zabnicah smo srečali patra Bruna Korošaka, ki bi ga lahko označili za “sponzorja” slovenskih svetnikov. Njemu gre namreč zasluga, če bomo v kratkem dobili prva slovenska svetnika: Antona Martina Slomška in Friderika Barago. A Lusevera è stato pre- li Iole Namor. Na skupščini je bila poudarjena potreba po celovitem uveljavljanju stvarnosti Slovencev na Videmskem. Dopo anni di proteste e dopo l’iriterremo del Difensore civico si apre uno spiraglio affinchè anche le Valli del Natisone abbiano un pediatra. Obletnica planincev Decembra so v Nokulah praznovali prvo leto dejavnosti Planinske družine iz Benečije. O uspešni sezoni je poročal predsednik Ezio Gosgnach. A Prato di Resia hanno celebrato il decimo anniversario della costituzione del circolo culturale Rozajanski dum. V Goriških Brdih je slovenski predsednik Milan Kučan sprejel predsednika deželne vlade Pietra Fontaninija. Iste dni pa je zastopstvo zamejskih Slovencev ponovno obiskalo Strasbourg, kjer se je srečalo z interparlamentarno grupo. Alla presenza del presidente Fontanini e di alcuni rappresentanti della comunità slovena si è celebrato il ventennale dell’attività di don Renzo Calligaro nella parrocchia di Lusevera. Na deželnem kongresu SKGZ, ki je bil v Gorici, so za predsednika ponovno potrdili Klavdija Palčiča. (R.P.) ''/vìn<7/fc rave Pametna iniciativa Gorske skupnosti za mlade po sarcu Aktivno življenje Vič ku dvajst ljudi je hodilo na zdravo telovadbo v Špietar Je kaka, če na ideja, ’na iniciativa je pametna, gre. An pametna je tista od Gorske skupnosti Nediskih dolin - od tistega servisa, ki pomaga našim te starim doma: an tečaj telovadbe (corso di ginnastica) za tiste' ki nieso mladi an na morejo hodit po telovadnicah, ki tele zadnje cajte so nomalo po v serode. 2e lan na telim tečaju, kateremu so dal naslov “Za dat življenje lietam” se jih je bluo vpisalo puno, takuo so poštudieral ga ponovit an je šlo dobro an tele krat. Hodilo je 21 ljudi, kajšan je imeu manj ku 60 liet, kajšan pa še vic ku 80! UCila jih je ’na “terapista della riabilitazione” s pomočjo dotorese Laure Cicuttini, za povezovanje je skarbiela Gabriella Totolo an Ce kajšan ni mu prit do Spietra, ker ni imeu tega de bi ga parpeju so pa poskarbiele nekatere od tistih žen an CeC, ki pomagajo našim te starim doma: Bat-tistig, Cicigoi, Reboa an Tomasetig. Na koncu teCaja so vsiem šenkal ne bukvaca, kjer so njih fotografije ko dielajo telovadbo. Smo Sigurni, de seda ki je teCaj paršu h koncu, tisti, ki so hodil bojo ru-nal ginastiko an tan doma, sa’ se gibat nomalo na store ku dobro. Po koncertu v Ažliški cierkvi, božična maša na Stari gori Naš Božič pun harmonije s pevskim zboram Pod lipo 2e lieta an lieta ni biu naš Matajur takuo liep, takuo na debelo odiet z bielo koutro.Vsi smo ga gledal z veseljam skuoze okno an si pravli: “Ja lietos je nazaj pravi Božic”. Vsako lieto puno naših ljudi hodi na varh Matajurja na božiCno nuoC, ni malo an takih, ki počakajo novo lieto na varhu, al pa gredo hodit do kapelce na parvi dan lieta. Je ko nieke sorte parporoCila za de bo novo lieto dobrò an zdravo, veselo an srečno. Vse tele božične praznike, še posebno parvo nediejo lieta ko je bluo sonCno an toplo vreme, cele kolone makin so vozile skuoze Sauodnjo pruot Matajurju. Ciesta je bla oCe-jena an puno turistu iz vse naše dežele je brez vsake skarbi vozilo pruot matajurski vasi. Otroc an te velie so za sabo nesli vlakce an škije an se troštal preživiet no lepo nediejo na sniegu. An takuo je bluo. Vsak pa se je muoru le sam pomagat: vleCnica, ki je stala sama an zapuščena lieta an lieta, ki je koštala našo Gorsko skupnost milijone an milijone, je sada, ko je le paršu snieg bila zaparta, ustavjena. Paš kak turizem mislejo žvi-lupat teli “Nedižuc” so se vprašal začudeni turisti an mi ta par njih. Noja, an se yganit. iti par nogah navzgor an potle se veselo spustit po sniegu je lepuo an stor dobrò. Vse tiste desetine ljudi, ki so par nogah šle od vasi do “rifugia” so go na varh ušalal drugo presenečenje, sorpre-žo. Nainest toplega Caja al pa sladkega brulé... zaklenjene vrata. Zaparto. Zaki? Ker niso cieste očedli od snega. Za-ki? Zak je biu “rifugio” zapart. Paš duo zastopi ki? Kar pa je še narbuj potrieba podCartat an na glas povie-dat je, de tist lokal nad vasjo muorajo prekarstit. Nadužan Človek, planine, ki je vajen hodit po rifugiali vie, de “rifugio” služi Clovieku de se obvarje pred mrazam, dažam an sniegam, de an kadar je zapart je nimar moč ušafat majhan prestor s strieho nad glavo. Ne, tist na Matajurju nie obe-dan “rifugio”. Je samuo ’na gostilna, ki je odparta, kadar je odparta.Ce želmo, de bojo turisti radi hodil tle h nam jih na morejo imiet za norca, al pa celuo spravit v težave, zak jim ponujamo kiek ki niemamo. Zatuo naš predlog je: Ce tisti, ki so zatuo zadouženi na morejo narest kiek pametnega za Matajur, naj almanjku prekarstijo rifugio v “Trattoria Matajur”. Pevski zbor Pod lipo nas je pru lepuo navadu: vsako lieto za Božic nam šenka koncert piesmi, ki parhajajo iz naše stare tradicije, tiste piesmi ki so jih piel tle par nas že puno puno liet od tega. Za ree samuo adno “Te dan je vsega veseja”. Vsako lieto je povabu tudi druge zbore an vsi kupe jo zapiel v kajšni cierkvi špietarske fare: ankrat v Barnase, ankrat v Spietre an takuo napri. Na sveto nuoC, na maši, ki je o punoCi, pa Ze vic liet nam jo je zapieu v Landar-ski jami, ki za telo parlo-žnost je bla puna do zadnjega pica an kota an parklica-lo vsaki krat pun Lietos seje kieki spremenilo: pridni pieuci od Pod lipo so se na sveto nuoC predstavili na Stari gori, na svetišču kamar parhajajo judje iz cielega sveta an njih močan glas se je se ankrat uzdignu za voscit vsiem ljudem vse dobre, pa tudi Iju-bezan an spoštovanje med narodi. Sveta družina na Klančiču Božični šenk nam ga je naredu an Cai iz Spietra: šenku nam je ’lepe jaslica, ki nas spominjajo na tisto lepo pravco, ki se je zgodila 25. diCemberja 1993 liet od tega. Kje so tele jaslica? V ka- pelci na KlanCiCu, kjer vsi tisti, ki se radi sprehajajo po naših krajih an na gori Roba zad za Spietram se ustavejo za se odpočit nomalo. Smo jal, de jaslica na Klančiču jih je naredu špietarski Cai, je pa glih reC, de vic ku vsi so se potrudil Renato, Aldo an Claudio. Nie migu lahko ušafat tarkaj brušjana an maha. Podobe svete družine so pa uriezene v liesu. Jaslica bojo atu do 6. že-narja, potlè mali Ježuš, Marija an Juozef puodeta spet počivat do druzega Božica. Bepo an Tarezija sta živiela tu adni hiš na samin. Tam za hišo je rasla host, pa tam spried je bila ’na velika planja. Vsako vicer sta se usedinla na leseno klop, lepuo par-ložena pod paju, de jim na bo rosà padala po glavi. ’No viCer sta zagledala v luhtu ’no zvezdo, ki je bila posebno velika an ki se j’ zmie-ram buj parbližovala. Nomalo prestrašena sta zamerkala, de ni bila ’na zviezda, pa niekšna rieC obalasta, ku ’na velika an svetilna ž-brinCja, ki je pred njim zažvižgala an se oparla na veliko planjo. Veletiela sta uon an majhan možač an njega mlada Zenica, oba v zeleno oblieCena. Bepo an Tarezija sta subit zastopila, de so marejani an vsi bledi tu gobac, sta ušafala kuražo an jih poklicala v hišo. Marejani so jim storli zastopit, de so nomalo lačni, takuo Tarezija jim je skuhala hizno z moko an š-takanje an jim ponudla tudi štrukje kuhane an gubanco, ki so pru z-vestuo sniedli. Kadar so imiel iti spat, marejan je dau zastopit, de oni imajo navado zamenit žene s parjateljam: takuo Tarezija je šla spat z marejanam, pa Bepo z mlado marejano. Kar se je marejan slieku Tarezija je zamerkala, de je imeu “piželin” zlo majhan, glih tajšan ki Forattini riše Spadolinu. Tarezija je bla že obupala, pa marejan ji je dau zastopit, de Ce mu potegne to Cepamo uhuo mu se “piželin” zdujša an če mu potegne to desno mu se pa odebe-lieje! Zguoda, kadar so u-stal, Bepo je vprašu Tarezijo, kuo je šlo z marejanam. - Dobro, dobro - je hitro odguorila - pa tebe Bepo, kuo je šlo z mlado marejano? - MuC, muc, Ce ti vieš kuo me uha bole!!! N o ro oni n a 1 994 ITALIJA... 39.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DR2AVE (po navadni pošti).... 49.000 lir Četrtek, 6. januarja 1993 Matajur pod debelo snežno koutro Ne, zaries ni obedan rifugio Vliečnice ustavjene, “rifugio” zaklenjen novi mata jur četrtek,6. januarja 1994 Minimatajur :..ko mm m učni molsati 1 Čenča m, otrnH nebom nikoli , fflUMEiA1 KO SMO MAMI, m UČITE W0RÌTI Jože Trobec - Iz Galeba St. 3, 1989 Un gruppo di studenti udinesi alla scoperta della realtà scolastica slovena Dm Rezijana an njih Lepuo an veselo so zapiel an recital te “velie” an te buj majhani v dvojezičnem varteu Sladke voščila te malih Incontro Udine-Tolmino Ankrat sta bla dva Rezijana antà sta hodila okuo-le strojit lambrene an kar so imiel ubito. Ja, tenčas so an bokalice vezal, an tonte, smo vse strojil. Sta hodila kupe. An dan je vprašu adan te druzega: - Niel, je buojš bit pra-vičan al bit nepravičan, lažnivac, za norca imiet ljudi? - Ah ne, ist mislem, de je buojš bit pravičan. Te drug od jeze, ka’ mu nie vedru oči! - Ja ben - je jau tist pravičan - sme vedru ja oči, ma manjku lozime uoz pot, de me na popešta kajšan. - Ben na! - je jau tist nepravičan, ga vargu tu niešno grivo an šu. Tist pravičan se je pliezu, pliezu, pliezu, gor po griv. Antà so bli niešni trije možje objeseni, ja, on jih nie videu, nie ču ku an glas: - Bieš naprej, bieš naprej, bieš naprej ničku takuo, ki si začeu. Bieš naprej an ušafaš ’no uodo an če rivaš tisto uodo taknit an oprat oči z njo, bož nazaj videu. Buog puob je šu an praska an praska an praska an hode. Duo vie, ki cajta je hodu! An takuo, ki je tipu je ču, daje mokro. - Oh glej - je jau - sada san paršu! Anta je tuole pomoču an hitro oprau oči an oči so mu paršle nazaj. - Oh čast Bogu nazaj videni!”. Ja, muorem reč, de tel Rezijan je biu an fajan človek, zaries an liep puob. Anta je šu, je šu... lačan je biu. Po pot je ušafu ’no oš-tarjo an šu notar. - Al bi imiel ki za mi dat za jest? Če ne druzega nomalo kruha an siera. So mu parnesli kruh an ser. Tu tisti oštarijo so bli z-lo bogat an nieso imiel o-bednega puoba; tri čeče so ble an adna čeča pogleda telega človieka, ki je tel ser an kruh jedu an takuo se ji je biu ušepu... “Marija, kakuo je liep tel puob, paš od kod je paršu?! Ježuš, sada grem cja h njemu, ga po-prašam, duo je”. Takuo tala čeča se je dala kuražo an je šla čja h njemu. - Od kut prideš ti? - ga je vprašala. Anta Rezijan ji je poviedu vso štorijo: - Takole an takole mi je ratalo. Srna bla parjatelja, mi je oči vedaru, san ušafu tisto vodo an sada videm nazaj čast Bogu, an sam biu takuo lačan, de sam tle paršu.” . Čeča ga je vprašala: - Al si oženjen? Al si sam? - Ja - je jau - san sam. - Oh, al češ bit tle par nas? - A ja ben, če me ejeta, sa bom ! - Nam kor an mož - je j ala - zak smo samuo tri sestre an niemamo obednega, de popeje telo barako naprej. Nam kor an mož, de nam bo pomau. - Ja ben - je jau - ist nie-mam nič! - Sa imamo mi druge! -so jale. Takuo, de je po-ročiu tole čečo. An ošterija je šla zlo dobro napri. An dan ka nie paršu tist drug, tist nepravičen, ki mu je biu oči^vedaru. Tist pravičen ga je zapoznu. Sta se pogledala: - Al si lačan? - Lačan san! - Al čješ jest? - Ja, če mi daš, ra sniem. Anta mu je dau za jes dokjer je teu. - Al čješ tle par nas spat' - Ja, rad se odpočijen bom spau tle par tebe. Drug dan, kar je ustu, m je te drugi dau kulcion. - Sada pogledime. Al j buojš bit gajuf al je buoj bit pravičen? Al imaš vič t ki si dielu gajuf al imam vi jest, ki san dielu pravičan? - Ja, sa videm,- de j buojš bit pravičan! Pravco nam je poviedal llde Chiabudini iz Sčigle. Lietos so učiteljice iz dvojezičnega špie-tarskega vartca pravle staršem: “Najta si čakat obedne posebne stvari za Božič. Nič nismo napravli... sa’ vesta, de bomo z novim lietam šli v novo Suolo an diela nam na manjka”. Za starše pa je bla an lietos liepa sor-preža, otroc so jim lepuo an veselo voščil za Božič an novo lieto s poezijami an pie-smi. Zapiel an recital so, sevieda, po slo-viensko an po italijansko. Ponosne mame an tata, an sevieda an učiteljice, so ganieni poslušal še posebej radi piesam za Koledo. S spominam so šli nazaj na njih otroške lieta, kadar so vsi poznal an piel tisto piesam. Takuo, de kadar se je božičnica končala, so vsi kupe, otroc an njih starši, nazaj zapiel Koledo an Tam v Betlehemu... An vsem je ratalo nazaj toplo par sarcu. Potle pa so vse čakale dobre an sladke reči za jest an pit, ki so jih mame pamesle. Vsem želmo veselo novo leto... v novi šoli. Narbuj sladke an tople voščila so tista, ki nam jih nardijo naši najmlajši La sezione alberghiera dell’istituto Stringher ospite dell’omologa scuola di Tolmino le materie. Da rilevare che il programma di studio preve anche l’insegnamento della lingua italiana per cui è stata organizzata una tavola rotonda, durante la quale gli allievi si sono scambiati impressioni ed e-sperienze. La parte ufficiale della visita si è svolta in municipio, dove il sindaco dott. Viktor Klanjšček ha illustrato le linee fondamentali dello sviluppo del turismo sloveno nelle zone di montagna, basato in gran parte sull’offerta turistica a conduzione familiare. Il prof. Vertovec, in risposta all’indirizzo di saluto, ha espresso l’auspicio che la collaborazione tra i giovani, tra le scuole e le regioni contermini sia sempre più stretta e fruttuosa. Le cose che maggiormente hanno colpito gli allievi sono state innanzi tutto la perfetta organizzazione del soggiorno, la squisita ospitalità, dimostrata ad ogni passo, la grande e bella chiesa di Dreznica, edificata nel 191 I con contributi raccolti in tutte le chiese della Slovenia ed un intres-sante video sulle tradizioni popolari legate al tipico carnevale di Drežnica. Sedici alunni dell’Istituto professionale di stato Bonaldo Stringher di Udine - Sezione alberghiera, guidati dai prof. Turano e Vertovec, nell’ambito del futuro gemellaggio con la scuola alberghiera di Tolmino, hanno scoperto quanto può offrire un piccolo lembo di Slovenia, a due passi da noi e come funziona il sistema scolastico sloveno. Il gruppo di studenti, infatti, il giorno 20 e 21 dicembre è stato ospite della scuola alberghiera tolminese, prima scuola non confessionale, privata, in Slovenia. Dopo aver visitato il museo della prima guerra mondiale a Caporetto, che è un inno alla pace e non alla guerra, ed un altro interessantissimo museo privato a Drežnica, a 5 km da Caporetto, il gruppo udinese ha trascorso l’intera mattinata del 21 dicembre visitando il centro scolastico di Tolmino che ha impressionato molto favorevolmente gli ospiti per le dimensioni (la palestra ad esempio ospita più di mille spettatori e la sala centrale plurifunzionale altrettanti) e per le metodologie d’insegnamento,basato sul l’impiego di aule specializzate ed attrezzate con criteri d’avanguardia per le singo- Bella veduta panoramica di Drežnica con al centro la bella ed imponente chiesa, una delle tappe della visita degli studenti udinesi nel Tolminese Četrtek, 6. januarja 1994 Prossimo turno PROMOZIONE Valnatisone - Polcenigo Primorje - Fortitudo Juventina - Monfalcone PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Lignano PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Low West • I Campionati di calcio Amatori, Terza categoria e Junio-res riprenderanno sabato 15 e domenica 16 gennaio Classifiche PROMOZIONE 7 Spighe 18; Spilimbergo 17; Aviano 16; Polcenigo, Ma-niago, Pordenone 15; Faga-gna, Serenissima 14; Zoppo-la, Cordenonese 13; Vatnati-sone 12; Tavagnacco, Trice-simo 11; Vivai 9; Spai 8; Ju-niors 7. GIOVANISSIMI Audace 21; Serenissima 19; Tarcentina 18; Azzurra 16; Donatello 15; Chiavris 13; Buiese 11; Torreanese, Ni-mis, Riviera 10; Reanese, Fortissimi 6; Ragogna 4; Cassacco 3; S. Gottardo 1. PALLAVOLO MASCHILE Us Friuli 10; S. Leonardo, Lignano 8; Cus Udine, Volley Corno, Remanzacco 6; Pa-luzza, Natisonia, Majanese 4; S. Daniele, Faedis 2; Vb Udine, Percoto 0. PALLAVOLO FEMMINILE Volvo Abetini, Zugliano 6; Cassacco, Dlf Udine, Terzo, Us Friuli 4; Rojalese, S. Vito, Corno, Low west 2; S. Leonardo, Aquilejese 0. PALLAVOLO ALLIEVE Pav Udine 11 ; Cus Udine 9; Bressa 8; Azzurra 6; S. Leonardo 5; Dlf Udine 4; Percoto, Asfjr 2; Natisonia 0. Come ti trovi a Udine? Bene, anche con i miei compagni di squadra. Andiamo d’accordo anche se per alcuni di noi non sempre è possibile iniziare le gare da titolari. Quale differenza hai notato con il salto di categoria? L’attività che svolgo attualmente è più impegnativa, anche per le trasferte che dobbiamo affrontare. Giocando nella squadra degli Allievi nazionali siamo costretti a partire in trasferta il sabato pomeriggio, dormire in albergo e quindi, dopo aver giocato la domenica mattina, ritorniamo a casa in serata. Che effetto ti fa giocare contro squadre blasonate come Inter, Milan e Verona? Prima di scendere in campo solo a sentirle nominare mi provoca un’emozione indescrivibile. Passato questo frangente cerco di rimboccarmi le maniche dando tutto quello Enrico Cornelio risiede a Ponteac-co, frazione di S. Pietro al Natisone. Dopo una breve parentesi motoristica, ha iniziato la sua carriera calcistica nella stagione 1987/88, con la formazione dei Pulcini della Valnatisone allenata da Paolo Caffi. Dopo aver seguito la trafila delle giovanili, ha peifezionato la sua tecnica sotto la guida dei tecnici Nereo Vida e di Claudio e Ezio Castagnaviz. Un centinaio di reti messe a segno sono state il suo biglietto da visita, ed hanno contribuito al suo passaggio nelle file dell’Udinese Allievi, avvenuto al termine della scorsa stagione. La “mia” Udinese Intervista ad Enrico Cornelio, di Ponteacco, che da questa stagione indossa la casacca dei bianconeri disputando il campionato nazionale degli Allievi che ho in corpo. Speriamo che la mia squadra, attualmente a centro classifica, riesca a migliorare ulteriormente la sua posizione. Quali sono i tuoi progetti e speranze per il futuro? Ho iniziato nel migliore dei modi la mia avventura partendo da titolare. In seguito per cinque gare mi sono seduto in panchina. Al mio rientro in squadra, il mister Adriano Trevisan, mi ha schierato in un nuo- vo ruolo; da centrocampista sono passato a terzino di fascia. Ho avuto anche la soddisfazione di mettere a segno due reti. Domenica scorsa siamo riusciti a bloccare il Milan, che é secondo in classifica: un bel Uno sport speciale Mattia Cendou nella piscina di Cividale assieme ad un istruttore La Polisportiva 3 di Cividale, che gestisce l’impianto della piscina ed é affiliata alla Federazione nuoto, svolge attività agonistica in ambito provinciale e regionale. Cinque le discipline: nuoto, pallanuoto, sincronizzato, salvamento e tuffi. Quest’ultima specialità, però, non viene praticata in regione. Molto più seguita - come ci ha detto l’istruttore Marco Errico - quella del salvamento. Questa disciplina si disputa in cinque prove a punteggio: simulazione dell’avvicinamento e del trasporto del manichino a riva, immersione, nuotata specifica e la prova di voga. “Sono una ventina i ragazzi che prati- cano questa disciplina e provengono dal cividalese ed in maggioranza dalle Valli del Natisone” afferma Errico. Lo scorso anno i ragazzi hanno preso parte alla manifestazione nazionale, classificandosi al 64. posto, mentre quest’anno c’è stato il salto di qualità con un 42. posto su 107 squadre partecipanti. L’attività si svolge dal mese di settembre per concludersi nel luglio deiranno successivo. "E’ uno spon completo - conclude Errico - nel quale la Polisportiva 3 avrà la possibilità di gareggiare nelle imminenti qualificazioni regionali, nei Giochi della gioventù, nel campionato invernale ed in quello primaverile - estivo”. risultato, peccato che un’occasione che mi è capitata sui piedi non si sia concretizzata. La mia speranza è quella di essere riconfermato alla fine della stagione per continuare questa bella avventura. Cosa ti è rimasto della tua esperienza sanpietri-na? La mia avventura è iniziata nei Pulcini per gioco, per puro divertimento. Non dimentico certamente i miei compagni di squadra, ricordo con piacere la vittoria nel trofeo Novi Matajur in quella stagione. Il mio unico rammarico riguarda lo scorso campionato, con la squadra Allievi che dopo aver disputato un ottimo campionato non è riuscita ad entrare nella finale per il titolo provinciale. Ma a questa “disavventura” ha fatto riscontro per fortuna il mio trasferimento a Udine. Paolo Caffi D 23 a S. Pietro gare campestri Organizzato dal Centro sportivo Karkos, si disputeranno domenica 23 gennaio, a San Pietro al Natisone, le gare campestri valide per il campionato provinciale individuale e di Società per le categorie Ragazzi, Cadetti e Allievi maschili e femminili tesserati per la Fidai, valida anche quale seconda prova del Challange cross. Al via anche le gli atleti delle categorie Juniores, Seniores, Amatori e Veterani maschili e femminili che si disputeranno però solo la prova del Challange cross. 1993 nel segno del Real e della Monte Matajur Gennaio 17: Il Pulfero vince per 2-0, a Savogna, il derby di Terza categoria contro i gialloblù. 1 gol sono di Clavora e Adriano Stulin. 17: Nella prova di corsa campestre a Genia, tra le squadre primeggia la Polisportiva Monte Matajur. 31: Con la vittoria sul Fiumicello la Valnatisone conquista il suo nono risultato utile consecutivo. Febbraio 7: Nella quinta prova del Gran prix Gubane Vogrig di corsa campestre, a Villalta di Fagagna, ottime prestazioni delle formazioni valligiane. 14: A Villa Manin di Passariano sono premiati i migliori piloti del Friuli-Venezia Giulia. Tra questi anche Sonia Borghese, Pietro Corredig e Marco Venturini. Marzo 12: La Planinska družina Benečije organizza a S. Pietro una “Serata alpinistica” per presentare il nuovo sodalizio valligiano. 21: Con una giornata di anticipo il Reai Pulfero conquista il titolo amatoriale ed acquisisce il diritto a partecipare alle finali nazionali programmate in Camia. 21: Si conclude il Gran prix Vogrig di corsa campestre. Dopo sette prove é la Polisportiva Monte Matajur di Savogna, tra le società, a salire sul gradino più alto del podio. Aprile 18: Tre ragazzi bosniaci ospiti della caserma di Purgessi-nio vengono tesserati dalla Valnatisone. Maggio 9: La Valnatisone conclude il campionato di Promozione vincendo a Trivignano, ma dovrà giocare uno spareggio con 1 Union ’91 per salvarsi. 16: Vincendo lo spareggio, la Valnatisone ottiene la permanenza nel campionato di Promozione. Pisali smo te o prireditvi v Hrpeljah, kjer so podelili priznanja najboljšim športnikom Primorske s te in one strani meje. Nekaj dni kasneje pa so v Ljubljani pripravili slovesnost, na kateri so razglasili najboljše Športnike iz Slovenije za leto 1993. Po izboru Društva Športnih novinarjev Slovenije so priznanja podelili Športnici leta Brigiti Bukovec, Športniku leta Igorju Majcnu, rokometni reprezentanci Slovenije kot najuspešnejši v moštvenih igrah in slalomskemu moštvu na divjih vodah 3XC1 v sestavi Jote Vidmar, BoStjan Žitnik in Simon Hočevar. Posebno priznanje so podelili Andreju Jelencu za tekmovalne uspehe in trenerski prispevek pri vzgoji mladih kajakaSev in kanuistov. Leto 1993 je za Brigito Bukovec minilo v znamenju rekordov. Na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu je namreč v teku na 100 metrov z ovirami postavila nov državni rekord s časom 12’98 in tako premagala magično mejo 13. sekund. Med pomembnejše rezultate gre vsekakor omeniti zlato medaljo na Sredozemskih igrah v Franciji. Plavalec Igor Majcen pa je prav na lanskoletnem evropskem prvenstvu v angleškem Sheffieldu kronal svojo 15-le-tno kariero in si zagotovil bronasto kolajno na 1.500 m. prosto in kar za 14 sekund popravil svoj osebni rekord. Pri izbiri najuspešnejšega moštva je naslov “naj” zasluzeno Sel trojici, ki je zmagala svetovni naslov v prvenstvu za kanuiste in ka-jakaSe na d i v j i h vdah. (R. Pavšič) Atletinja Brigita Bukovec: najboljša športnica v Sloveniji za leto 1993 29: II Real Pulfero per la terza volta vince il torneo Friuli collinare. Giugno 3: La tappa sul Matajur del Giro del Friuli dilettanti vede la vittoria di Gilberto Simoni, che vincerà il Giro. 20: Il Reai Pulfero conquista il terzo posto nelle finali nazionali amatoriali. 22: La Valnatisone ha un nuovo presidente. Ad Angelo Specogna subentra Tiziano Manzini. 27: Mario Caliceti vince la 16. edizione della cronoscalata Cividale-Castelmonte. Luglio 22: Prende il via a S. Leonardo il 5. torneo amatoriale di calcio riservato ai comuni delle Valli. Lo vincerà la squadra di S. Pietro al Natisone. Agosto 29: Alla Verzegnis-Sella Chianzutan buone prove dei piloti valligiani. Settembre 5: Battencfo per 1-0 il Cussignacco in Coppa Italia la Valnatisone inaugura la stagione calcistica. 26: Prima partita in campionato per la Valnatisone, che vince a Rauscedo. 26: La Polisportiva Monte Matajur conquista per la seconda volta il Gran premio delle Comunità montane di corsa in montagna. Ottobre 23: Sulle strade delle Valli si corre il Rally delle Alpi O-rientali, che vede il trionfo della coppia De Cecco-Sincerotto. Novembre 19: Inizia il cammino, nel campionato di Seconda divisione, della Polisportiva S. Leonardo. Dicembre 19: L’anno si conclude con una vittoria della Valnatisone sul Tricesimo. La squadra é sestultima in classifica. 8 novi mata]ur Četrtek, 6. januarja 1994 Kronaka SPETER Petjag Liep BoZič Božič je tajSan praznik, ki ga vsi težkuo čakamo, i-ma kieki posebnega v sebe an čeglih nie vič tajšan ku lieta nazaj, nam šenka ni-mar kako posebno emocjon. Lietos Božič tle v naši vas je imen še kieki vič posebnega. Par maš, ki je bla v naši cierkvi, smo okarstil mineno čičico, ki bo rasla an živiela tle v naši liepi vas, Emmo. Nje tata je Daniele Golles, mama pa Marina Cernetig iz Cerneč. Smo bli vsi ganjeni, v parvi varsti mama an tata, sestra Eva, žlahta, pa tudi vsi va-snjani, ki mineni čičici iz sarca želmo puno puno posebnih an veselih Božiču. Hitra smart Na naglim je na svojim duomu v torak 28. dičem-berja umaru naš vasnjan Pietro Guion. Imeu je 71 liet. Tisti dan se je Petar ču slavo, poklical so miediha, pa priet ko je paršu je že umaru. V žalost je pustu ženo Marijo, brata, sestro, ku-njade, navuode an vso drugo žlahto. Tudi Petar an Marija sta puno liet dielala po sviete, v Belgiji, lieta nazaj sta se bla vamila damu. Njega pogreb je bi u v če-tartak 30. dičemberja v Spi-etre. Špietar “Božič je pesem ” V naši cierkvi so tisti od “Club alcolisti in trattamento’’ iz Čedada napravli jasli-ca. Ce ga želta videt pohitita, sa bo v cierkvi še do Svetih trieh kralju, do 6. že-narja. SVET LENART £HM Kravar Lesene jaslica Po vsieh naših cierkvah so za Božič pridne roke na-pravle lepe jaslica, prežepje. Kieki posebnega ima tisti v veliki cierkvi v Kravarje: naredu ga je kipar Giorgio Benedetti iz Čedada, ki, takuo ki že vesta, je šenku kamunam Nediških dolin po novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Včlanjen v USPl / Associato atITJSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% adan lesen kip. Ce želta videt lesene jaslica imata cajt še do nedie-je 16. ženarja. Tel je umik, orario: ob praznikih od 10. do 21, an čez tiedan od 18. do 21. Kozca Pietà maša Na dan svetega Stiefna, 26. dičemberja, smo imiel v cierkvi naše vasi posebno mašo: zapieu nam jo je zbor Rečan iz Lies. Telo sveto mašo pieto so jo pieuci Rečana napravjal že puno cajta, za telo par-ložnost se je zbralo velik part “starih” pieucu zbora an muormo reč, de njih trud an njih dobra volja sta dala zlo dobro sadje. Bi bluo zaries lepuo, de kar so zapiel tle v Kozci zapiejejo tudi drugod, po drugih cierkvah an de tudi drugi cerkveni zbori, ki so tle par nas oživiejejo spet naše stare slovienske pobožne piesmi. Podutana Zapustila nas je mlada Zena Zadnji dan lieta, ko vsi smo se parpravjal na veselice za pozdravit staro lieto, ki je odhaju an novo lieto, ki je parhaju je žalostna novica paršla po naših hišah an se arzglasila po vsieh dolinah: na naglim je umarla mlada žena, mama še majhanih otruok. Rosaria Notarstefano, poročena Terlicher iz Poduta-ne je tisti dan šla kupe z možani v Vidam, kar po pot se je Cula slavo. Ustavit so se v lekarni, farmaciji, kjer so naglo poklical ambulan-co an jo pejal v špitau, pa nie nič pomagalo. Rosaria je malo cajta potlè umarla. Imiela je samuo 52 liet. V veliki žalost je pustila moža Beppina, puoba Marka, čeče Chiaro an Luiso, nono, brata, kunjado, navuode an vso drugo žlahto. Na nje pogrebu, ki je biu v Podutani v nediejo 2. ženarja popudan se je zbralo zaries puno judi an se stisin-li okuole žalostne družine. PODBONESEC Zapatok Zazvonila je Avemarija Po dugem tarplienju je v čedajskem Spitale umarla naša vasnjanka Paolina Maion uduova Cedarmas. Učakala je lepo starost: 85 liet. Žalostno novico so sporočil sin Luciano, hči Marija, nevieste Isolina an Dora, zet Renzo, navuodi, pra-navuodi, bratje, sestre an v-sa druga žlahta. Nje pogreb je biu v torak 28. dičemberja. Varh Ušafal so ga martvega V nediejo 26. ’na skupina jagru iz Tavorjane je bla šla na jago an kar adan od njih, Renato Borgnolo, je poklicu nazaj pise za se vamit damu, mu niesto tiel prit. Su je gledat ka’ so bli ušafal an kar je zagledu, nie bluo kar se je troštu: ta pod listjam je vidu truplo človieka, za resnico poviedat ostale so ble samuo kosti, kajšan kos srajce, bote an pas. Naglò je šu v vas an poviedu vse ka-rabinierjam. Tisti dan potlè, v pandiejak so odkril duo je biu nasrečan človek: Renato Cedarmas. Renato je biu še mlad mož sa’ je imeu samuo 62 liet, nie biu pa dobrega zdravja an ker nie imeu tle par nas obedne žlahte je zadnje lieta živeu z družino Spagnut v Varhu (Spignon). Glih šest miescu priet, 29. junija je biu šu od duo- ma an se nie biu nikdar vič vamu. Za resnico poviedat nie bluo parvi krat, ki je biu Renato šu od duoma, vsaki-krat pa se je biu nomalo dni potlè varnù. Družina Spagnut se je bla obarnila čah karabinierjam, pa ga nieso ušafal. Do nedieje 26. dičemberja. Pogreb nasrečnega moža je biu v sriedo 29. dičemberja v Landarje. NEDISKE DOLINE BoZični... snieg! Kako lepo presenečenje, kaka liepa sorpreža! Pravli smo že vič liet: “Ka’ je zan Božič prez snega?” an lietos je ratu čudež: za Božič se je spet parkazu snieg an tle par nas. Kar po naših gorskih vaseh so o punoči ljudje šli h maš je kapu daž, čja an san je biu an kajšan bieu flokič: kar maša je finila an judje so šli iz cierkve, tan uone je bla že biela koutra an iz neba so bieli flokič le napri flafotal, judje so se voščil veseu Božič an le grede se snegai: “Tu par minutu smo spet ratal vsi otroc...” nam je jala’na žena. Nomalo manj veselo je bluo za tiste, ki so bli parsi h maš iz bližnjih vasi z ma-kino: poti so ble polejene an vič ku kajšan je muoru se varnit damu par nogah! Potres! “Nie migu potres tuo-le?!“ se je vič ku kajšan vprašu v nediejo okuole devete manj an kuart, kar je ču an čudan šum an v hiši je kieki zaplesalo. Pru takuo, je biu potres. Cul so ga v Čedadu an okolici, vič ku kajšan tudi tle po naših dolinah. Ni biu močan (4. grado Mercalli), “epicentro” je biu v Togliane blizu Čedada. Se je gajalo 40 SVET LENART Pridga po italijansko Kot je vsem znano, Kravar je vas v kateri se je gu-orilo an se še guori nimar samuo po sloviensko. Logično je, de je bla tudi pridga v cierkvi nimar slovienska, sa’ ljudje, posebno te stari, ne bi zasto-pili če bi bla pridga v italijanskem jeziku. A od seda naprej ne bo več takuo. Naš gaspuod je pred kratkim začeu pridgat samuo po taljansko. Naši ljudje se tej spremembi zlo čudijo, posebno zatuo, ki duhovnik je Slovenec. Naši ljudje bi radi viedel, če je tuo bluo ukazano od oblasti al pa, če je gaspuodova iniciativa. Na vsako vižo tuo ni pru an ljudje čejo, de se pridga v slovenskem jeziku, ker tega narbuojš za-stopijo. GRMEK Pitno judi po sviete Iz statistik, ki jih je nar-diu naš kamun, je razvidno, de je bluo konac preteklega lieta 479 ljudi po svietu. To število je zlo visoko, če ga parložemo številu tistih, ki še žive tle doma: 1742 ljudi. V nobednem kamunu videmske province ni taj-šnega visokega števila emigrantu, kot tle par nas. Venč part naših emigrantu diela v Belgiji an Franciji an so skoraj vsi možje. SREDNJE Nagobaran mitosi Med Dolenjim Tarbju an Sriednjem je leseni most, ki je ratu nagobaren. Oblasti so postavile na obeh koncih mostu table, kjer je napisano, de je na-gobamo, če se skuoze vozi težke peze. Tel muost je biu naret med parvo svetouno uej-sko, kar smo imiel tle blizu fronto. Oblasti potlè se nieso ankul brigale za popravit ta muost, de bi se na podaru, ker je lesen. Do-lenjtarbjan godernjajo... Kamjoni, ki vozejo v telo vas muorejo napravit vič kilometru sa’ za prit v vas muorejo iti preko Stare gore. PODBONESEC Tarcet spet kamun Med ljudmi od vasi, ki so ankrat tvorile razpuščeni tarčestski kamun je vsak dan večje zanimanje za spet postavit gor kamun Tarčet. Seda so nekateri začel pobierat podpise za napravit prošnjo ki pošjajo na notranje ministrstvo (ministero degli interni). Troštamo se, de na bo šlo dugo napri, ko bo imeu Tarčet spet svoj kamun, saj je an zakon, an leč, ki je pred lieti paršu v veljavo an pravi, de vsi kamuni, ki so bli razpuščeni v času fašističnega režima imajo pravico bit na novo postavljeni. SPETER «■ Zbuojšanje mlekarne Odkar je naša mlekarna paršla v ruoke nove komisije je zlo napredovala. Ku-pil so nov posnemalnik, uredil so prestore za siero-tko razdajat an se druge reči so popravil.... Tudi listi kimetje, ki so jo bli zapustil zavojo slabega predelovanja mlieka so začel spet ga nosit takuo so muorli kupil nov velik kotil. Seda bi se muorlo poskarbiet za nardit tud nov lokal, ker člani tele mlekarne nieso samuo iz Ažle, ampak iz Klenja, Hlaste, Tarpeča, Dolenje Mierse, Saržente, Petjaga an Lipe. (Matajur, L jan. '54) Informacije za vse POLIAMBULATORIO V ŠPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet “impenjativo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-čer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Špeter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v četartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, četartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 v petak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije tele-fonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30. vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). RADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55,6.45, 7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55,11.50,12.30,13.10,13.50, ■ 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20,7.05,7.45,8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40,22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad 7081 Bolnica - Ospedale Videm 5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisariat Cedad ....731142-731429 Karabinjerji 112 Uffficio del lavoro 1 Collocamento ....731451 INPS Cedad ....700961 UR KS - INAC ...730153 ENEL Cedad 700961-700995 ACI 116 ACI Cedad ....731987 Avtobusna postaja ....731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Cedad ....700700 Cedajska knjižnica ....732444 Dvojezčni center Špeter... ....727490 K.D. IvanTrinko ....731386 Zveza slov. izseljencev 732231 OBČINE - COMUNI Dreka ....721021 ....725006 Srednje ....724094 Sv. Lenart ....723028 Speter ....727272 Sovodnje ....714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija...........0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter........727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. ZEN ARJA Spetertel. 727013 -Comodi Rosazzo tel. 759057 OD 8. DO 14. ZEN ARJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in pruznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za potioc se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. BČIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telet'. (0432) 730314 - 730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax (0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 0X01.1994 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 12,40 13,00 Ameriški dolar USD 1680,00 1730,00 — Nemška marka DEM 976,00 996,00 — Francoski frank FRF 285,50 295,00 Holanski fiorini NLG 867,00 893,00 — Belgijski frank BEF 46,50 48,00 — Funt Sterling GBP 2495,00 2573,00 — Kanadski dolar ČAD 1270,00 1309,00 — Japonski jen JPY 15,00 15,50 — Švicarski frank CHF 1138,00 1173,00 — Avstrijski Šiling ATS 138,00 142,25 — Španska peseta ESP 11,50 12,25 — Avstralski dolar AUD 1140,00 1175,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSki dinar HRD 0,15 0,22 — Europ. Curr. Unlty ECU — — CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 8,25% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 7,75% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 7,75% - taglio minimo 5 milioni