na i bašt bena Stam / nad..IIe abrankČn i pel Marko Smole Ko gornje Stavbna dediščina z nii v dolini zgornje Kolpe in dolv Čabranke, II. nadaljevanje Ogranak Matice hrvatske u Čabru ISBN 978-953-7541-50-7 na šči Stambena baština dedi u dolini gornje Kupe i Čabranke, II. nastavak Stavbna Stavbna dedišĉina v dolini zgornje Kolpe in Ĉabranke II. nadaljevanje Stambena baština u dolini gornje Kupe i Ĉabranke II. nastavak Marko Smole Plešce, december/prosinac 2016 Nakladnik / Zaloţnik: Ogranak Matice hrvatske u Čabru Za nakladnika / Za zaloţnika: Ivan Janeš Autor knjige / Avtor knjige: Marko Smole Pregled slovenskog i engleskog dijela / Pregled slovenskega in angleškega besedila: Sonja Smole Moţina Prijevod hrvatskog teksta / Prevod hrvaškega besedila: Slavko Malnar Stručno mišljenje o knjizi / Strokovno mnenje: Martina Novosel Fotografije: Marko Smole, Sonja Smole Moţina, arhiv Palčave šiše, arhiv Lončarić, arhiv Ivana Janeša, arhiv Bojana Pajniča Fotografija na naslovnoj stranici / Fotografija na naslovnici: Marko Smole Tiskanje omogućio / Tiskanje omogočil: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Tisak / Tisk: Grafex, Izlake, Slovenija Naklada : 300 CIP zapis do stupan u računalnom katalogu Sveučilišne knjiţnice Rijeka pod brojem: 131103089 ISBN 978-953-7541-50-7 Ogranak Matice hrvatske u Čabru Vsebina Predgovor ............................................. 5 SVETI TRIKOTNIK DOLINE ZGORNJE KOLPE IN ĈABRANKE, O Uvod……………………………..…... 16 PREDKRŠĈANSKI IN KRŠĈANSKI SAKRALIZACIJI PROSTORA .…… 174 BROD MORAVICE…….……..….....22 SACRED SLAVIC TRIANGLE IN THE UPPER KOLPA AND ĈABRANKA PO VASEH BRODMORAVIŠKEGA VALLEY, A STORY ABOUT KRAJA - RAZDRTO ....…………. 29 PRECHRISTIAN AND CHRISTIAN MALE DRAGE …...………….......... 33 LANDSCAPE SACRALISATION VASI PROTI DOLINI….….………. 42 Abstract ………………………….... 218 BROD NA KOLPI …………….…... 48 OD BRODA NAVZGOR .................. 53 Literatura ...…………………….… 219 IZ DOLINE DO ZAGOLIKA .…..... 63 Knjigi na pot ………………..……... 221 GAŠPARCI IN TURKE ..………….. 71 English abstract ............................... 223 VAS HRVATSKO…………….......... 80 OD HRVATSKEGA DO RAZLOG ..84 ŠE O HIŠAH NA PADOVEM …….. 89 Sadržaj hrvatskog teksta VZHODNI DEL KOĈEVSKE ……. 93 HIŠA LONĈARIĈ V SKRADU …. 113 Predgovor ........................................... 10 HIŠA PEPICE NAD SKRADOM .. 131 SVETI TROKUT DOLINE GORNJE KUNŠLAVA ŠIŠA V TRBUHAVI KUPE I ĈABRANKE, O DRAGI …………………………….. PRETKRŠĆANSKOJ IN KRŠĆANSKOJ 132 SAKRALIZACIJI PROSTORA – DVOJNI KOZOLCI V DOLINI IN SAŢETAK OKOLICI …………………………. 13 ……………………..…… 217 7 TRADICIONALNE LESENE OGRAJE OKOLI HIŠ IN VASI .... 14 Uz knjigu …..……………….……….221 2 FOTOGRAF DRAGUTIN ŢAGAR IN NJEGOVE FOTOGRAFIJE NASELIJ ĈABARSKEGA OBMOĈJA ….…. 144 ĈABAR ………………………….… 146 PREZID …………………………… 152 Etnološka zbirka Palčava šiša, Plešce TRŠĆE – TERSTJE ……………… 162 za Marko Smole Ulica A. Muhvića 28, 51303 Plešce - HR GEROVO ………………………….. 165 smole.marko@gmail.com PLEŠCE ………………………….... 170 tel. +385 51 825 124 ali/ili +386 41 744 828 PREDGOVOR Moravic z najstarejšimi ohranjenimi stavbami, Delnic, Lokev, Fuţin in Liča ţe s popolnoma dinarsko tradicijo, od stavb po tipskih načrtih na stari Karolinski cesti do Po letu dni premora s pisanjem tega dela sem tistih na kasnejši Luiziani. Stavb, kot smo jih se konec jeseni ponovno oprijel tipkovnice. spoznali v Kostelu, zadruţnih stavb z dvema Preveč vrednih, a prezrtih primerov ali več druţinami, presenetljivo kamnoseško arhitekture ostaja na terenu in vedno se mi zdi obdelanih detajlov, podjetnih obrtniških škoda, če nasledniki nekdaj cvetočih domačij kompleksov iz 19. stoletja in začetka 20. in krajev pozabijo njihove zgodbe, zapisane v stoletja, do stavb z močno primorskimi vplivi sicer na prvi pogled hladnem zidovju. iz zalednja Kvarnerja, bahato predelanih Tudi leti 2015 in 2016 sta z raziskovalnega zunanjščin hišic nekdanjih krošnjarjev in še vidika minili plodno, ne samo v času poletnih kaj. raziskovalnih delavnic v Plešcih, kjer vsakič Prav posebno hišo, ki jo opisujem, tako po obiščemo tudi kakega od pozabljenih krajev obsegu zgradbe kot zgodbi njenih ter posnamemo kako od stavb. V letošnjem prebivalcev, sem v prejšnjih letih večkrat letu je bila delavnica ţe deseta po vrsti, ţe obiskal. Hišo gospoda Joţe Lončariča v tretjič organizirana v sodelovanju s Skradu – potomca premoţne in podjetne Slovenskim etnološkim društvom. druţine, ki je tu bivala več stoletij ter delila dobro in manj dobro usodo z okoličani. Ţe več let tudi vodim delovno skupino za ljubitelje etnologije pri Slovenskem etnološkem društvu, s katero pomagamo ljubiteljem pri urejanjem njihovih zbirk, a tudi stavb, v katerih jih hranijo ali ţelijo predstaviti na različnih koncih Slovenije. V letu 2015 smo imeli priloţnost te dejavnosti zdruţiti z mojim predhodnim raziskovanjem stavbne dediščine ter pripraviti tridnevno Slika 1: Skupina raziskovalcev avgusta 2015 raziskovalno-izobraţevalno delavnico na z domačinko Klaro Bukovac na ogledu temo stavbne dediščine v Kočevskih Poljanah zbirke Prirodoslovnega muzeja Reka v Brodu in Občicah na skrajnem vzhodnem delu na Kolpi. nekdanjega kočevarskega poselitvenega Preko leta 2015 sem imel v sklopu priprav na otoka. Spoznavanje z njihovo stavbno projekte starih poti, raziskovalno dediščino je bil zame prav poseben izziv, saj edukacijskega centra Processus Montanus me je zanimala primerjava njihovih hiš s (poimenovanega po prvem imenu Gorskega stavbami v našem čebranskem, zahodnem kotarja, kot mu ga je nadela Marija Terezija v delu nekdanjega kočevskega gospostva, kjer 18. stoletju), priloţnost med štirimi so bili prav tako naseljeni Kočevarji. Kakšni terenskimi obhodi z različnimi strokovnjaki so rezultati, si lahko preberete v nadaljevanju, in domačini iz posameznih krajev pregledati na kratko omenimo le, da podobnosti niso kar nekaj stare arhitekture po velikem delu velike, saj je bila osnova njihovega bivanja Gorskega kotarja. Ta me je zaradi bliţine in drugačna oblika ognjišča kot pri nas na raznolikih vplivov, ki so ga v zgodovini zahodu. Tognjišče je bilo na vzhodu tako, kot gradili, vedno privlačil. Od njegovih so ga imeli Dolenjci, kuhalo se je v veţi, na vzhodnih delov z Lukovdolom, preko Brod ozki polici pred oziroma v odprtini za 5 nalaganje peči v hiši. Enak tip ognjišča smo čebranskemu delu, Loţu in Notranjski ali našli tudi v bliţini Brod Moravic preko Reki je v ustnem izročilu trgovske druţine iz Kolpe. Tam se je na eni od hiš ohranilo tudi okolice Svete Gore, katere naslednik sem, izredno podobno arhitekturno okrasje fasade ostalo stoletja. V jeseni letošnjega leta se nam kot je bilo velikokrat prisotno na kočevarskih je ponudila priloţnost, da ga pričnemo predelih, prav tako so tam domače stavbe z raziskovati tudi s stališča povezav stavbne več gospodinjstvi pod eno streho. dediščine. Za začetek smo predstavili nekaj njegovih stavb, v naslednjem letu pa morda z delavnico in raziskovalci obiščemo tudi katero od notranjosti hiš, spoznamo zgodbe lastnikov in stavbe natančneje analiziramo. zato naj sluţijo tokratni zapisi zgolj za uvod. Ţe v prvem delu knjige je bilo omenjeno, da bi bilo potrebno del pozornosti usmeriti tudi v raziskovanje gospodarskih poslopij. Tu smo eno od poglavij posvetili prisotnosti kozolcev na Čebranskem v drugi polovici 19. stoletja in Slika 2: Snemalna ekipa filma Kolpa – Kupa potencialnim smerem, preko katerih so – Koupa na Palčavem Oštetu v Plešcih, prihajali vplivi za njihovo izvedbo. K 16.julija 2015. kozolcem smo dodali še skromno poglavje o Zapisali smo še nekaj tudi o dveh dodatnih izvedbi ograj po naših naseljih, ki je nastalo kletnih delih hiš, ki se nahajata v ţe v prejšnji na pobudo Kmetijsko izobraţevalne skupnosti knjigi opisanem Padovu. Dodajata vedenje o iz Prezida. tamkajšnjih stavbah, marsikomu bo zanimiva Nenavadni poteki poti v različnih obdobjih in povezava organizacije naselja z zadnjim odkrivanje včasih na prvi pogled malo poglavjem, kjer poskušam pokazati prav povezanih zgodb med najstarejšimi, ţal vedno posebno mesto Padova v povezavi s starimi bolj redkimi prebivalci, je bilo povod za nekaj mitološkimi prostori v dolini. Vaščani so od obširnejšo raziskavo, ki sem se ji posvetil tam verjetno budno spremljali vzhajanje zadnjo zimo ter je bila osnova za letošnjo sonca izza Loške stene – kneţevega repa. raziskovalno delavnico. Kljub temu, da tu ne Ţe v uvodu je potrebno omeniti tudi prav gre neposredno za stavbno dediščino, se posebno odkritje trase nekdanje karavanske dotika tistih osnov, ki so dajale ljudem moči poti, ki se je po hrvaški strani izognila najbolj in volje za preţivetje ter ohranjale stoletja, kanjonskemu delu doline zgornje Kolpe med tisočletje ali morda celo precej dlje, strukturo Kuţeljem in Mirtoviči. Stara tovorniška pot je in odnos do okolja, sveta in ţivljenja v dolini od Kuţelja vodila po dolini Belice skozi še zgornje Kolpe s spodnjim delom Čabranke. vedno šarmantno in v delih kot iz stare Govori o prostorih, ki so jih prebivalci zgodbe ohranjeno vas Zagolik. Ţal s podrto dojemali kot svete, ter o relacijah med njimi, cerkvijo in v novejšem času deleţno razjasnjuje tudi marsikatero poimenovanje v zapuščanja, zaraščanja in usihanja vodnih dolini oziroma toponim. Obenem povezuje virov. tisto, kar smo izvedeli o dolini in njenem ţivljenju v zadnjih dveh knjigah. Da je bila dolina od Broda naprej močno povezana s starim trgovskim središčem v Brod Moravicah, preko katerega je prihajalo Tudi tokrat ni šlo brez marljivih sodelavcev, s blago iz osrednje Hrvaške - ţito, vino, ţivina, katerimi smo zdruţili znanje in voljo na kasneje koruza ter preko doline potovalo proti 6 raziskovalnih delavnicah, pred njimi in ob delavnico. Obakrat je sodelovala tudi pri kasnejših ogledih: uvodnih predavanjih, s katerimi nas je pomagala uvesti v vsebino delavnice in  ţe pokojni gospod Vilko Štimac, rojen v pokazati svoje izkušnje z raziskovanjem Gašparcih, nam je z veseljem razkazal nesnovne dediščine in mitoloških zgodb v in pomagal raziskati hišo Pr Petrovih v okolici svojega domačega kraja, Zagoliku. Ţal nam je njegova smrt preprečila, da bi izvedeli kaj več o  v letu 2016 sta nam popestrili teden dve ţivljenju druţine. Zanimiva je ţe zgodba slovenistki: magistrski študentki Mija same arhitekture, ki je bila zgrajena ob Bon iz Bovca in Ana Trifunoviĉ iz Seţane, obe izkušeni v razis zamrtju nekdanje karavanske poti, morda kovanjih; po vzorih tiste iz Brod Moravic ali celo prva ledinskih in hišnih imen, druga Primorja, od koder so prihajali tovorniki starih rokopisov. Skupaj smo obhajali območje, poslušali in beleţili narečne vsaj v 18. stoletju in po isti poti tudi stavbarji, zgodbe iz doline zgornje Kolpe, a tudi marljivo sodelovali pri vseh umetniških  etnologinji Ivana Šarić Ţic iz projektih, Pomorskega zgodovinskega muzeja hrvaškega primorja iz Reke  in Ţiva v letu 2016 smo imeli na raziskovalni Ogorelec iz Muzeja Koĉevje sta nas delavnici dve prav posebni gostji, ki sem spremljali na večjem delu naših terenskih ju srečal poleti na v Loški dolini potekajočem festivalu Plavajoči grad obhodov, obe leti, pomagali pri delu in z . ki sem se ga udeleţil sicer prvič, v vlogi nami delili rezultate svojih raziskav na predavanjih v Plešcih, prostovoljnega lokalnega turističnega vodnika. Saro Evelyn Brown,  etnologinja Mojca Raĉiĉ iz Ljubljane je scenografinjo iz Londona sem beţno marljivo sodelovala pri delavnici v letu spoznal ţe lansko leto, ko me je obiskala 2015, ko smo v Gašparcih raziskovali in v Plešcih. Njen predlog za letošnji »food urejali zapuščino dveh profesionalnih performance« me je vsekakor presenetil, fotografov Ivana in Fanike Šafar ter iz še bolj ţeno Sonjo. A smo se spoznali, materiala pripravili razstavo v Plešcih. O spletli zaupanje in naprej je šlo odlično. delavnici je tudi posnela video, katerega Drugo, prav posebno dekle, ki je pri tem je predstavila avgusta 2016, sodelovalo je prišlo iz Marseilla - Estelle  Marica Poštenik iz Gašparcev, potomka Andrieu, študentka krajinske arhitekture. Šafarjev, je bila omenjena ţe v predhodni Dekle z akordionom, ki nam je prepevala knjigi in je tista, ki nas je pripeljala v in igrala po dolini, a tudi z nami delila Zagolik, iz katerega so se priselili poseben pogled na videno in zaupanje, da predniki fotografov Šafarjev, je moţno z oblikovanjem krajine pomagati z depopulacijo in naravnimi  kljub temu, da ne gre za neposredno katastrofami prizadeti dolini. Obe sta povezavo s stavbno dediščino, se bi prinesli v delavnico posebne vrste zahvalil tudi ekipi filma Kolpa – Kupa – kreativnost in pogum, ki ju lahko Koupa, pod taktirko Jureta Bradeška, ki prinesejo zgolj umetniki, k čemur rade nas je leta 2015 vključila v film, posnet v volje pritegne vsak dobro misleči okviru evropskega projekta Ţivljenje na udeleţenec. To se je najbolje izkazalo na meji in s tem pomagala opozarjati na pripovednem večeru, ki sta ga popestrili povezave med prebivalci obeh bregov. Na in nadgradili s prav posebej pripravljeno povezave, zadnji desetletji tako grobo lokalno hrano in načinom serviranja ter prekinjene z obmejnimi reţimi in v konzumiranja. Tako so se zdruţile najnovejšem času ţal še z bodečo ţico in kreativne energije tako pripovedovalcev panelnimi ograjami, iz različnih koncev, kot snovalcev in  študentki etnologije in antropologije številnih pripravljalcev kulinaričnega Martina Novosel iz Zagreba ni bilo dogodka, škoda ţrtvovati dveh poletnih tednov  posebno zahvalo letos zasluţita dva naša marljivega in strokovnega dela za našo gostitelja v Rezugah (Razlogah), to sta 7 Drago in Elzika Tomac. Če nam je Lepo sta se odrezala tudi sin Aljaţ in Drago rade volje predstavil vas in okolje, nečakinja Neja. v katerem je preţivljal otroštvo, ter z navdušenjem posredoval pripovedi svoje Hvala tovarni Metalpres Plešce, občinam babice, je Elzika te pripovedi literarno Čabar in Osilnica za donacije, s katerimi smo obdelala na posebno subtilen način ter jih prehranili udeleţence delavnice in prireditev. v svojih zgodbah spletla z lastnimi izkušnjami iz ţivljenja v tem, njej V letu 2015 smo bili tudi gostje domačem okolju, Prirodoslovnega muzeja Reka, v njihovi  zahvaliti se moramo še zadnjemu zbirki v Kaštelu Zrinskih v Brodu na Kolpi. V letošnjemu aktivnemu pomočniku, letu 2016 je prvič pomagal tudi NP Risnjak, gospodu Emilu Crnkoviću iz Brod kjer smo imeli dva dneva moţnost z Moravic. Poznava se ţe več let, saj se njihovimi vodniki prehoditi poti od tudi sam ljubiteljsko ukvarja s Hrvatskega do izvira Kolpe. preteklostjo svojega kraja in je raziskoval predvsem krošnjarstvo v Gorskem Kotarju in soseščini. V jeseni letošnjega leta nam je na terenu predstavil stavbno dediščino domačega kraja in nekaj sosednjih vasi. Tokrat objavljeni pregled je zgolj uvod v nadaljnje detajlnejše skupno raziskovanje, a ţe pokaţe sledi, ki so jih pustila stoletja s trgovskimi potmi povezanih krajev,  na koncu kot vsako leto, hvala tudi Slika 3: Hrvaški in slovenski raziskovalci domačinom iz Osilnice, Padova, Plešc, nesnovne dediščine na predavanju v Poţarnice, Malega Luga, Prezida, Palčavem skednju v Plešcih, 16.avgusta 2016. Trstja, Turkov, Loške doline, Cerknice, Broda, Fare, Delnic, Zaradi omejenih sredstev celotnega besedila Zagreba, Reke in ostale okolice, ki knjiţice ni bilo mogoče prevesti v hrvaščino, sodelujejo pri projektih in prireditvah, na zato objavljamo knjigo v podobni obliki kot katerih predstavljamo našo skupno prejšnja leta. Vsem tistim, ki slovenščine ne dediščino. obvladate najbolje se zato opravičujemo. Pomagati si bodo morali z uvodnim delom in slikami. Morda nekoč zberemo dovolj Ponovno najlepša hvala Slavku Malnarju iz denarja, da natisnemo celotno besedilo v eni knjigi tudi v hrvaškem prevodu. Ravnic za pomoč pri urejanju hrvaškega besedila, Ogranku Matice hrvatske v Čabru Knjiţica je natisnjena s pomočjo sredstev ter prof. Ivanu Janešu iz Makovega Hriba za Urada vlade Republike Slovenje za Slovence zaloţništvo, uredniško delo in pomoč pri v zamejstvu in po svetu iz projekta Palčave fotodokumentaciji. Hvala Bojanu Pajniču za šiše za leto 2016, urad je kril tudi stroške material o vaseh okoli Turkov in Hrvatskega. študentkam, za kar se lepo zahvaljujemo. Hvala vsem, ki so nas sprejemali na terenu Vesel sem, da nam je uspelo nadaljevanje ter nam podarili svoj čas in spomine. Hvala natisniti v letu, ko delovno slavimo mojim domačim - Sonji, staršema in sinovom, desetletnico delovanja etnološke zbirke ki me vedno in povsod podpirajo in Palčava šiša , ki smo jo obeleţili s kar nekaj sodelujejo s svojo pomočjo. Letos posebej predstavitvami v okolici, a tudi z zanimivim hvala sestri Nini, ki se je prav posebej simpozijem o Slovenščini v druţini v potrudila pomagati pri Sarinem projektu. zamejstvu vseh štirih drţav, ki je bil s 8 pomočjo Krščanske katoliške zveze iz Celovca organiziran septembra 2016 v Plešcih, v novo obnovljenih prostorih Palčavega skednja. Ta je je za podobne priloţnosti pridobil nove stabilne in trdne tlake ter zaprt in ogrevan prostor za prireditve, jeseni tudi nova vhodna vrata, ki so bila izdelana po starem, v poţaru leta 1936 uničenem originalu. Marko Smole 9 Fuţinama i Ličom gdje potpuno dominira PREDGOVOR dinarska tradicija, od nastamba prema Nakon jednogodišnje stanke pisanja ovog tipskim nacrtima uz staru Karolinsku cestu, do onih na kasnijoj Lujzijani. Upoznali smo djela, opet sam se prihvatio tipkovnice. Previše vrijednih, a zaboravljenih primjera nastambe slične onima u Kostelu, zadruţne nastambe s dva ili više gospodara, arhitekture ostalo je na terenu i čini mi se iznenaĎujuće klesarsko obraĎenih detalja u šteta da nasljednici nekad cvatućih seoskih kamenu, poduzetnih obrtničkih kompleksa iz gospodarstava i krajeva zaborave njihovu prošlost, inače zapisanu, na prvi pogled, u 19. i s početka 20. stoljeća, pa i nastambe s jakim primorskim utjecajem iz zaleĎa hladnim ostacima zidina. Kvarnera, te nametljivo preraĎenih vanjština 2015. i 2016. godina su s istraţivačkog kućica nekadašnjih pokućaraca i još štošta. stanovišta bile plodne, ne samo u vrijeme Jednu sasvim osobitu kuć ljetnih istraţivačkih radionica u Plešcima, kad u koju opisujem i po opsegu gradnje i po osobitosti ţivota njenih redovito posjetimo neki od zaboravljenih stanara, prošlih sam godina više puta posjetio. krajeva i snimimo poneku nastambu. Ove To je kuća gospodina Joţe Lončarića u godine odvijala se deseta radionica po redu, i već treći put organizirana u suradnji sa Skradu – potomka bogate poduzetničke obitelji koja je tu ţivjela više stoljeća i dijelila Slovenskim etnološkim društvom. dobro i loše sa sumještanima. Već više godina vodim radnu skupinu ljubitelja etnologije u Slovenskom etnološkom društvu, uz pomoć koje pomaţemo ljubiteljima kod ureĎenja njihovih zbirki kao i nastambi, u koje su zbirke smještene, ili ih ţele predstaviti u raznim krajevima Slovenije. U 2015. godini iskoristili smo priliku te djelatnosti spojiti s mojim prethodnim istraţivanjima stambene baštine i Slika 4: Skupina istraţivača kolovoza 2015. s izvedbom trodnevne istraţivačke – domaćicom Marico Poštenik kod obrade obrazovne radionice na temu stambene fotografske zbirke Šafar u Gašparcima. baštine u Kočevskim Poljanama i Občicama na krajnjem istočnom dijelu područja nekad Tijekom 2015. godine imao sam u sklopu naseljenog Kočevskim Nijemcima priprema za projekte starih putova istraţivačko edukacijskog centra Processus (Kočevarima). Upoznavanje s njihovom stambenom baštinom bio mi je poseban Montanus, imenovanog po prvom spomenu izazov, prije svega zato jer me je interesirala Gorskog kotara, kako ga je imenovala Marija Terezija u 18. stoljeću, priliku u vrijeme usporedba njihovih kuća s nastambama u četiriju terenskih pohoda s različitim našem, zapadnom dijelu nekadašnjeg stručnjacima i domaćinima iz pojedinih kočevskog vlastelinstva, gdje su takoĎer bili krajeva pregledati više primjera stare naseljeni Kočevari. Rezultate toga moţete pročitati u nastavku. Ukratko moţemo arhitekture u velikom dijelu Gorskog kotara. Taj me je kraj uvijek privlačio zbog bl spomenuti da sličnosti nisu velike, jer je izine i raznolikih utjecaja pri gradnji u prošlosti. Od osnova njihova boravka bio drukčiji oblik njegovih istočnih dijelova s Lukovdolom, ognjišta nego kod nas na zapadu. Njihova je preko Brod Moravica s najstarijim sačuvanim bila ista kao što su je imali Dolenjci. Kuhalo se je u veţi na uskoj polici ispred otvora za nastambama, Delnicama, Lokvama, 10 loţenje peći koja je grijala sobu. Jednak tip Već u prvom dijelu knjige bilo je spomenuto ognjišta našli smo i u blizini Brod Moravica s da bi bilo potrebno takoĎer dio pozornosti druge strane Kupe. Tamo je na jednoj od kuća usmjeriti na istraţivanje gospodarskih sačuvan takoĎer sličan arhitekturni ukras zdanja. Tu smo se u jednom poglavlju fasade kao što je bilo prisutno u kočevarskim posvetili prisutnosti tzv. kazuca u čabarskom predjelima; i tamo su domaće nastambe s više kraju u drugoj polovici 19. stoljeća i domaćinstava pod istim krovom. potencijalnim smjerovima iz kojih su dolazili utjecaji za njihovu izgradnju. K tome smo Ostalo je još štošta za ispričati o dva dodatna podrumska dijela već u prijašnjoj knjizi dodali i skromno poglavlje o postavljanju ograda u našim naseljima. Ovo je poglavlje opisanog Padova. Daju dodatnu spoznaju o tamošnjim nastambama. Mnogima će biti nastalo na poticaj Kmetijsko izobraţevalne skupnosti iz Prezida. zanimljiva veza organizacije naselja sa zadnjim poglavljem, gdje nastojim pokazati Neuobičajeni tokovi putova u raznim upravo posebno mjesto Padovo u svezi sa razdobljima i otkrića, na prvi pogled starim mitološkim prostorima u dolini. nepovezanih dogaĎaja meĎu najstarijim, Mještani su od tamo, izgleda, budno pratili naţalost sve rjeĎim stanovnicima, bio je izlazak sunca iznad Loške stene – Kneţevog povod za nešto opširnije istraţivanje, kojem repa. sam posvetio zadnju zimu, a bilo je i osnova Već u uvodu je potrebno spomenuti takoĎer za ovoljetnu istraţivačku radionicu. Unatoč jedinstveno otkriće trase nekadašnjeg tome što se ovdje ne radi o neposrednoj stambenoj baštini, doticaj ima s onim karavanskog puta, koji je po hrvatskoj strani zaobišao najveći kanjonski dio doline gornje osnovama koje su ljudima davale snagu i Kupe izmeĎu Kuţelja i Mirtoviča. Stari volju za preţivljavanje i čuvale stoljeća, tovarni put je od Kuţelja vodio dolinom tisućljeće, ili moţda još mnogo dulje Belice kroz još uvijek šarmantno, djelomično strukturu i odnos prema svijetu i ţivotu u kao iz stare priče sačuvano selo Zagolik. okolišu doline gornje Kupe i donjim dijelom Donji i Gornji, naţalost s porušenom crkvom, Čabranke. Govori o prostorima koje su u zadnje vrijeme zapušten u eri zarastanja stanovnici shvaćali kao svete, te o relacijama okoliša meĎu njima, objašnjava poneko ime lokaliteta i poniranja vodenih izvora. ili toponim i ujedno povezuje ono što smo Da je dolina od Broda najprije bila povezana saznali o dolini i njenom ţivotu u zadnjim sa starim trgovačkim središtem u Brod dvjema knjigama. Moravicama, preko kojeg je dolazila roba iz središnje Hrvatske – Ni sada se nije moglo bez marljivih suradnika ţito, vino, kasnije kukuruz, te dolinom putovalo prema Loţu i s kojima smo udruţili znanje i volju na Notranjskoj, ostalo je stoljećima u usmenoj istraţivačkim radionicama, prije toga i na predaji obitelji iz okolice Svete Gore, čiji sam kasnijim promatračkim posjetima: potomak. U jesen nam se pruţila prilika da ga  pokojni gospodin Vilko Štimac, roĎen u počinjemo istraţivati i sa stanovišta Gašparcima sa zadovoljstvom nam je povezanosti stambene baštine. Za početak pokazao i pomagao istraţiti kuću Pr Petrovih u Zagoliku. Naţalost, njegovom smo predstavili nekolicinu njegovih nastambi, smrću propala je prilika da saznamo nešto a iduće godine nastavit ćemo moţda s više o ţivotu obitelji, ali interesantna je radionicom i s istraţivačima posjetiti neku od već i sama povijest arhitekture, koja je njihovih unutrašnjosti, upoznati povijest nastala prilikom izgradnje kuće u vrijeme vlasnike i nastambe podrobnije analizirati. napuštanja starog karavanskog puta, moţda po uzoru one iz Brod Moravica, Ovi zapisi neka radi toga sluţe prvenstveno odakle su dolazili tovari u 19. stoljeću i kao uvod. 11 ranije. Po istom su putu dolazili i majstori Bovca i Ana Trifunović iz Seţane, obje – graditelji nastambi, iskusne istraţivačice; prva s područja  toponima i kućnih imena, a druga s etnologinje Ivana Šarić Ţic iz područja starih rukopisa. Zajedno smo Pomorskog povijesnog muzeja obilazili područje te slušali i biljeţili priče Hrvatskog primorja iz Rijeke i Ţiva na lokalnom govoru s područja doline Ogorelec Pokrajinskega muzeja Koĉevje gornje Kupe. Marljivo su suraĎivale u su nas zadnje dvije godine pratile na većem dijelu naših istraţivačkih svim umjetničkim projektima; putovanja, pomagale nam pri radu i s  u 2016. godini imali smo na istraţivačkoj nama dijelile rezultate svojih istraţivanja radionici dvije iznimne gošće koje sam na predavanjima u Plešcima, ljetos susreo na upravo odrţavanom  festivalu Plivajući grad u Loškoj dolini, etnologinja Mojca Raĉiĉ iz Ljubljane je marljivo suraĎivala na radionici 2015. na kojem sam inače prvi put prisustvovao godine prilikom istraţivanja i ureĎenja u ulozi dobrovoljnog lokalnog turističkog ostavštine dvoje profesionalnih fotogra vodiča. Saru Evelyn Brown, fa – scenografkinju iz Londona inače sam Ivana i Fanike Šafar te smo iz toga napravili izloţbu u Plešcima. O radionici površno poznavao još iz prošlog ljeta, kad me je posjetila u Plešcima. Njen prijedlog je snimila video koji je predstavila u za ovogodišnji „food performance“ me je kolovozu 2016. godine, svakako iznenadio, a još više moju  Marica Poštenik iz Gašparci, suprugu Sonju. Upoznali smo se, stekli potomkinja obitelji Šafar bila je meĎusobno povjerenje, i dalje je spomenuta već u prošloj knjizi. To je funkcioniralo odlično. Druga, zaista osoba koja nas je odvela u Zagolik iz posebna djevojka, koja je došla iz kojeg su doselili preci fotografa Ivana Marseilla – Estelle Andrieu, studentica Šafar, krajinske arhitekture. Djevojka s  Unatoč tome što se ne radi o neposrednoj akordionom koja nam je pjevala i svirala vezi sa stambenom baštinom, po dolini, a ujedno s nama dijelila poseban pogled na viĎeno i vjerovanje da zahvaljujemo se i ekipi filma Kolpa – je moguće oblikovanjem krajine pomoći Kupa – Koupa koju je predvodio Jure Bradeško iz Koĉevja, katastrofom pogoĎenoj dolini. Obje su u ekipi koja nas je godine 2015. uključila u film snimljen u radionicu donijele posebnu vrstu kreativnosti i smionosti, što mogu donesti okviru europskog projekta Ţivot na jedino umjetnici, k čemu rado priĎe svaki granici, i time pomagala upozoravati na veze meĎu stanovništvom obiju obala. Na dobronamjeran sudionik. To se je naročito isticalo na pripovjedačkoj večeri, veze tako grubo prekinute u zadnja dva desetljeća pograničnim reţimom, a u koju su obogatile i nadgradile s posebno pripremljenim lokalnim jelom i načinom posljednje vrijeme još i ţilet-ţicom i panel-ogradama, serviranja i konzumiranja. Tako su se udruţile kreativne energije kako  studentica etnologije i antropologije pripovjedača iz različitih krajeva, tako i Martina Novosel iz Zagreba nije ţalila inicijatora i spravljača kulinarskog ţrtvovati dva ljetna tjedna marljivog i dogaĎaja, stručnog rada za našu radionicu. Oba puta  posebnu zahvalu ove godine zasluţuju sudjelovala je i na uvodnim dva naša gosta u predavanjima, s kojima nas je pomagala Rezugama (Razlogama) uvesti u sadrţaj radionice i pokazati svoja Drago i Elzika Tomac. Drago nam je drage volje predstavio i pokazao selo i iskustva iz istraţivanja nematerijalne baštine i mitoloških priča iz okolice svoga okoliš u kojem je proţivio djetinjstvo i s zavičaja oduševljenjem prepričao priče dvoje , bake, Elzika je te pripovijetke literarno  u 2016. godini su doprinijele obradila na posebno suptilan način, te ih u raznovrsnosti programa dvije slavistice, svojim pričama ispreplela s vlastitim magistarske studentice Mija Bon iz 12 iskustvima iz ţivota, u tom, za nju njihovim vodičima propješačiti put od domaćem kraju, Hrvatskog do izvora.  Zahvaliti se moramo i zadnjem Zbog ograničenih sredstava nije bilo moguće ovogodišnjem aktivnom pomagaču cjelokupnog teksta objaviti i na hrvatskom gospodinu Emilu Crnkoviću iz Brod Moravica. Znamo se već više godina jer jeziku, zato objavljujemo knjigu u sličnom se i sam kao entuzijast bavi poviješću obliku kao prošlih godina. Ispričavamo se svoga kraja, te je istraţivao u prvom redu svima onima koji dobro ne vladaju pokućarstvo u Gorskom kotaru i slovenskim jezikom. Morat će se zadovoljiti susjedstvu. Jesenas nam je na terenu samo s uvodnim dijelom i slikama. Moţda predstavio stambenu baštinu domaćeg ćemo jednom skupiti dovoljno novca za kraja i nekoliko susjednih sela. Tada objavljeni pregled je prvenstveno uvod u tiskanje cjelokupnog teksta u jednoj knjizi i u daljnje detaljnije zajedničko istraţivanje, hrvatskom prijevodu. a već pokazuje tragove koje su ostavila stoljeća trgovačkim putovima povezanih krajeva,  na kraju, kao svake godine, hvala takoĎer domaćinima iz Osilnice, Padova, Plešci, Poţarnice, Malog Luga, Prezida, Tršća, Turki, Loške doline, Cerknice, Broda, Fare, Delnica, Zagreba, Rijeke i ostalih krajeva koji suraĎuju na projektima kojima predstavljamo našu skupnu baštinu. Slika 5: Hrvatski i slovenski istraţivači na istraţivanjima prostora i priča oko izvora Ponovno hvala Slavku Malnaru iz Ravnica za Kupe sa pratnjom iz NP Risnjak, 17.8.2016. prijevod uvodnog dijela teksta na hrvarski, Knjiţica je tiskana uz pomoć sredstava Urada Ogranku Matice hrvatske u Čabru i njenom vlade Republike Slovenije za Slovence v predsjedniku Ivanu Janešu iz Makovog Hriba zamejstvu in po svetu iz projekta Palčave šiše za nakladništvo, uredništvo i ostalu pomoć za godinu 2016, pokrili su i troškove kot fotodokumentacije. Hvala Bojanu Pajnič studenata,. na čemu se zahvaljujemo. za materijal o ţupi Turke. Hvala svima koji Raduje me što nam je uspjelo tiskati nastavak su nas pratili na terenu te nam poklanjali u jubilarnoj godini kada radno slavimo desetu svoje vrijeme i uspomene. Hvala mojima - obljetnicu djelovanja zbirke. Obiljeţili smo Sonji, roditeljima i sinovima koji me uvijek i je s nekoliko predstavljanja u okolici, kao i sa svugdje podupiru i uvijek rado suraĎuju i zanimljivim simpozijem o slovenskom jeziku pomaţu. Ljetos posebna hvala sestri Nini na u prekograničnoj obitelji svih četiriju posebnom trudu i pomoći. Lijepo su se susjednih drţava. Simpozij je bio organiziran ponijeli i sin Aljaţ i nećakinja Neja. u rujnu 2016. godine u prostoru obnovljenog Palčavog Hvala tvornici Loţ-Metalpres Plešce, skedna uz pomoć Kršćanskog općinama Čabar i Osilnica za donacije s katoličkog saveza iz Celovca. U tom prostoru su ugraĎeni novi čvrsti tlakovi, zatvoren je i kojima smo platili hranu za sudionike radionice i priredbe u Plešcima. U 2015. grijan prostor s novim ulaznim vratima godini bili smo takoĎer gosti Prirodoslovnog izraĎenim prema starom, u poţaru 1936. muzeja Rijeka u njihovoj zbirci u Kaštelu godine uništenom originalu. Zrinskih u Brodu na Kupi. U 2016. godini je prvi put pomagao i Nacionalni park Risnjak, Marko Smole gdje smo dva dana imali mogućnost s 13 14 Slika 6: V kjniţici obravnavano območje Kolpe in Čabranke s širšo okolico, tokrat tudi s pokrajino v Poljanski dolini (Polland) ter okoli Brod Moravic in osrednjega Gorskega kotarja. Izsek zemljevida cestnih povezav iz leta 1850, ko še ni bilo zgrajene modernejše ceste od Crnega luga do Gerova. Ţal starejše karavanske poti v zemljevid niso vrisane. Slika 7, na naslednji strani zgoraj: zemljevid starih transportnih povezav skozi Gorski kotar, ki so jih gradili od prve polovice 18. do druge polovice 19. stoletja in so vplivale na kulturne povezave med območji, ki jih obravnavamo v knjigi (iz knjige Gorski kotar). Stavbna dedišĉina v dolini zgornje Kolpe in Ĉabranke, II. nadaljevanje ţelezniška proga UVOD ljudje odhajali na delo, po trgovskih poslih, V letošnjem nadaljevanju bomo se v določenih obdobjih tudi odseljevali v v uvodu poskusili pokazati še nekaj ţelji po boljšem ţivljenju. preostalega sosedstva na Hrvaški strani meje, ki je bilo Preko Gorskega Kotarja, ki je bil med v zgodovini povezano z območjem, ki smo turškimi ropanji v 15. in 16. stoletju močno ga v prejšnjih knjigah označevali kot prizadet - nekateri kraji, na primer Delnice, dolino zgornje Kolpe in Čabranke z Moravice, celo skoraj popolnoma okolico. Gre za sosedstvo, ki je v zadnjih izpraznjeni, so pričeli graditi pomembnej- dveh stoletjih in pol delilo vsaj z deli na še nove ceste šele v začetku 18. stoletja. Te hrvaški strani enako usodo, saj je bilo in je so zamenjale stare poti, po katerih so od cesarice Marije Terezije naprej s potovale karavane, ki so se osrednjih čebranskim delom vred povezano v skupno predelov zaradi groţnje roparjev take in upravno območje, ki se imenuje Gorski drugačne vrste ţe nekaj stoletij izogibale in Kotar – prvotno imenovan Processus zato raje izbirale dolino Kolpe in prehode Montanus. Prav tako je Gorski Kotar skozi Kuţelj, Osilnico in Gerovo. Prva zaradi vsaj v 18. in posebno v 19. stoletju cesta, ki jo je potrebno vsaj na kratko hitro razvijajočega se gospodarstva ter omeniti, je bila uradno odprta leta 1728. gradnje transportnih in trgovskih povezav Ob otvoritvi jo je v celoti od Karlovca, med Karlovcem in osrednjo Hrvaško s preko Bosiljeva, Vrbovskega, Ravne Gore, Kvarnerjem, močno vplival tudi na Mrkoplja in Fuţin do Bakra prejahal sam slovenske predele. Vanj ali preko njega so cesar Karel VI, po katerem je dobila ime. 16 Ţe ta cesta in njena gradnja je povzročila gospodarstvo delilo več druţin, včasih celo precejšnje načrtno in manj načrtno nekaj deset. Zato tudi hiše z več druţinami naseljevanje prebivalstva iz oddaljenejših pod isto streho niso bile redkost, še vedno krajev. Tako za gradnjo kot za njeno jih kljub različnemu kasnejšemu razvoju vzdrţevanje so bili naseljeni Vlahi posameznih delov lahko razpoznamo (Uskoki), ki pa so se izgleda ukvarjali več zaradi stikanja na videz različnih zgradb. z ropanjem potnikov kot z njenim vzdrţevanjem, zato so bili po velikem razbojniškem napadu na trgovsko karavano leta 1754 v naslednjih desetletjih celo izseljeni. V vasi ob cesti so naseljevali ljudi celo iz Saške, Češke, priseljevali so se iz sosednjega čebranskega predela, kjer propadajoča ţelezarna ni več dajala kruha, kot tudi neposredno iz Kranjske. V Ravni gori še vedno del prebivalstva govori t.i. »rovtarsko kranjščino«. Slovenski zgodovinar Pavle Blaznik je pred desetletji po priimkih pokazal, da se je v prvi polovici 18. stoletja tja priselilo veliko število druţin s skoraj petdeset različnimi priimki iz rovtarskih predelov škofjeloškega gospostva. To je opazil po narečju ţe hrvaški jezikoslovec Nikola Majnarić pred drugo svetovno vojno. V Slika 9: Člani ekipe Processus Montanus pri svoji razpravi je zapisal, da Kranjci v ogledu ostankov »fajerjev« nekdanje Karoline, 17.maja 2015. zgornjih predelih vasi v dveh stoletjih niso izgubili svojih običajev in jezika. Karolina je s svojim relativno ozkim voznikom, strmimi klanci, katerih del je bil premoščen s t.i. »fajerji« - strmimi in nevarnimi viadukti, dolgimi in nevarnimi gozdnatimi območji, skozi katera je prehajala, slabim vzdrţevanjem - del ceste je bil preko deţevne dobe mimo Vrbovskega celo zamočvirjen, postajala ob povečevanju prometa proti in od morja vedno bolj tesna in problematična, tudi Slika 8: Fuţine, na strmi in ozki Karolini, ob nerentabilna. Zato so ţe čez nekaj kateri je bilo pozidanih kar nekaj v osnovi več kot dvesto let starih stavb - zaradi povezane desetletij začeli razmišljati o posodobitvi gradnje verjetno zadruţnih. povezave. Najprej so zgradili novo cesto leta 1770, ki je juţneje povezovala Naseljeni ljudje so bili zaposleni na cesti in Karlovac s Senjem, poimenovana je bila s posli, povezanimi s transportom. Bili so po sinu Marije Terezije – Joţefina. V kovači, kolarji, gostilničarji, vzdrţevali so tistem času se je ţe močno razvijala Reka. cesto, pomagali pri transportu in skrbeli za S privilegiji Habsburţanov je postala varnost prometa in potnikov. Pogoste so pomembno trgovsko in pristaniško mesto, bile zadruţne lastnine, kjer si je eno 17 ki je začelo močno prehitevati Bakar in kjer so na Kolpi slapovi, na poti je bilo Senj. Do tja pa so vodile le slabše poti. tudi skoraj petdeset mlinskih jezov in več Nekaj časa sta tekmovali ideji o novi cesti brzic, ki jih bi bilo potrebno na ustrezen način premostiti. po kopnem do Reke in kombinaciji plovne poti po Kolpi do Broda na Kolpi ter nato cestni povezavi preko Delnic do Reke. Plovbo po rekah so pričeli v habsburški monarhiji posebno intenzivno razvijati v 1760-ih letih, pol stoletja po razglasitvi svobodne plovbe po Jadranu. Ena od moţnih poti je bila tudi Kolpa. Leta 1758 so dvorni svetniki kot prvi privlekli tri poskusne ladje polne ţita po Donavi, Savi in Kolpi od Temišvarja do Karlovca in nato tovor po kopnem še do Reke. Ţe leta Slika 11: Skromni, še vidni ostanki izkopa in 1750 je bila ustanovljena Privilegirana obzidja začetega kanala na reki Kolpi, nekaj trgovska druţba Trst-Reka, ki je vodila kilometrov pod Brodom na Kolpi. veliko rafinerijo sladkorja na Reki. Tudi ta Leta 1796 je bila ustanovljena Ogrska se je potegovala za gradnjo plovne poti po kraljeva druţba za plovbo po Kolpi od Kolpi. Leta 1759 so bile izdelane prve Siska in Karlovca do Broda ter za ureditev osnove za urejanje Kolpe, Save in Donave. ceste od Broda do Reke, Bakra in Urejanje plovne poti okoli Karlovca je Kraljevice. Za izvedbo projekta je močno vodil celo jezuit Gabrijel Gruber, znan po navijal tudi grof Batthany, ki je bil ladjar svojem ljubljanskem projektu prekopa za in trgovec z ţelezom ter v tistem času gradom. Razmišljal je celo o izgradnji lastnik Brodskega gospostva. Za cesto od plovne poti od Kraljevice ob Jadranu do Broda do Reke je celo vloţil 100.000 Broda na Kolpi, naprej naj bi ladje plule po forintov in pri Ozlju zgradil ladjedelnico. Kolpi. Veliko materialno in moralno pomoč je projekt dobil tudi od zagrebškega škofa Maksimiljana Vrhovca ter od mnogih drugih, ki so v njem videli gospodarski potencial. Slika 10: Ena od najlepših, še baročno širokih stavb na Karolini v Fuţinah. Plovni kanal naj bi tako povezoval Karlovac po urejeni Kolpi do Broda. Karlovac je bil ţe plovno povezan s Savo, po kateri sta prihajala ţito in koruza. Po eni od variant bi bilo potrebnih preko Slika 12: Levo dvorec Zrinskih na Brodu na petdeset prelivov za obvladovanje Kolpi, zadaj cerkvica Sv. Marije Magdalene. višinskih razlik Naselje ob prehodu čez Kolpo proti Kočevski preko hribov do morja, je bilo od leta 1570 do 1811 upravno središče načrtovan je bil celo vodni tunel pri Ozlju, Gorskega kotarja. 18 Leta 1800 je druţba dobila privilegij za avstrijska milja = 7,585 km) ali 136 km, gradnjo in pričela v letu 1801 graditi kanal široka je bila 6 m. Bila je ena in to od Broda navzdol. Na gradnji so najmodernejših cest v monarhiji. Z njeno delali številni zaporniki, ki so zaradi slabih izgradnjo je Karolina hitro izgubila na ţivljenskih razmer mnoţično umirali, pomenu. pomagali so tlačani. Inţenirske in tehnične posle so izvajale ekipe, ki so prej gradile kanal Donava – Tisa, to so bili italijanski mojstri in francoski inţenirji. Ker pa so stroški gradnje kmalu presegli pol miljona forintov, je Delniško društvo za izgradnjo zahtevalo mnenje strokovnjaka za gradnje, barona Filipa Vukasinovića. Ta je ob pregledu projekta predlagal društvu, da se dela na kanalu takoj prekine, saj bi bili stroški mnogo previsoki, in se namesto nadaljevanja raje zgradi moderno cestno Slika 14: Novejši del Lokev ob Luiziani je povezavo proti Reki. In tu se prične obcestne oblike. Hiše so postavljene z glavno zgodba o za razvoj daleč najpomembnejši fasado vzporedno na cesto. cestni povezavi v zgodovini Gorskega Luiziana je bila dokončana v času Kotarja – o tako imenovani Luiziani. O francoske okupacije, ko je ta del pripadal kanalu na Kolpi pričajo le še ohranjeni Ilirskim provincam s sedeţem v Ljubljani. obzidani bregovi otoka pod Brodom. S privolitvijo cesarja Napoloena je bila ţe ob otvoritvi poimenovana po njegovi soprogi Mariji Luizi, čeprav je v resnici ime dobila ţe precej prej, leta 1808 po soprogi avstrijskega cesarja Franca I. z enakim imenom. Slika 13: Staro središče Lokev, nastalo pred Luiziano. Nekaj hiš levo od cerkve je bilo zadruţnih, večdruţinskih. Luiziana je bila grajena v letih od 1803 (v začetku še v navezavi s kanalom do Broda) do 1811, gradilo jo je Kanalsko in Slika 15: Brod na Kolpi je po dveh stoletjih brodarsko društvo, ki je dobilo koncesijo brez mitnic ponovno dobil objekte, ki zapirajo za pobiranje cestnine. Povezala je Reko s prost pretok ljudi preko Kolpe. Nekatere tudi Karlovcem preko Grobniškega polja, to ne ovira – mednarodna ekipa raziskovalcev IEC Processus Montanus pred Prirodoslovnim Kamenjaka, Gornjega Jelenja, Lokev, muzejem, aprila 2015. Delnic, Skrada, Stubice, Severina na Kolpi, Netretiča in Stativa. Dolţina Cesta je bila speljana po drugi trasi kot Luiziane je znašala 18 prejšnje in je omogočila razvoj novim avstrijskih milj (1 19 krajem in območjem. Celo upravno števila glav prepeljane ţivine (krav, volov, središče Gorskega Kotarja (prej konj, koz, ovac, svinj…). Ob cesti so Frankopanskih posesti), ki je bilo vse od nastale kovačije, kolarske delavnice in 1570-ih let na Brodu na Kolpi (pred tem je druge usluţnostne dejavnosti. Vse te bilo v Gerovem) se je takrat leta 1811 objekte so ţe takoj po otvoritvi ceste preselilo višje na samo cesto - v Delnice. oddali v najem, kar je razvidno iz časopisa Ilirskih provinc iz 1811. Leta 1816 je druţba prišla v slabo gospodarsko stanje in je vse svoje privilegije prodala Delniški druţbi Luizijske ceste, skupaj s pravico pobiranja cestnine naslednjih 50 let. Slika 16: Nova cesta skozi Gorače med Trstjem (Tršćem) in Prezidom iz konca 1880- ih let. Lepo je vidna strma stara cesta, zadaj na Ţalostni vrh, ter poloţno zavita nova cesta ob bregu (foto Dragutin Ţagar). Slika 18: Delnice, obcestna vas na poti iz Broda proti Reki, še preden so postale 1811. leta z novo Luiziano tudi novo središče Gorskega kotarja. Iz vojaškega zemljevida, druga polovica18. stoletja. Po izgradnji Luiziane in večinoma pred ţeleznico skozi Gorski Kotar so bile prenovljene in na novo zgrajene tudi Slika 17: Gradnja Luiziane je pripeljala v povezovalne ceste iz sosednjih območij. Gorski kotar tudi mojstre kamnoseke iz Primorja, ki so bili sposobni zahtevnejših Tako cesta iz Loške doline preko Prezida, kamnitih konstrukcij. Na sliki viadukt v Trstja in Gerova, po kateri so vozili les iz Lokvah. Nekaj jih je tu tudi ostalo in so čabarskih gozdov na ţelezniško postajo v nadaljevali gradbena podjetja – eni od njih so Rakek, ter nato šele več kot petdeset let bili mojstri iz druţine Lenac iz Senja, ki so nov dom našli v Bosljivi Loki. kasneje od Gerova do Gornjega Jelenja in Delnic. Vse do tedaj je od Gerova za Ob cesti so bile ţe med gradnjo zgrajene voţnjo proti morju sluţil ozek in strm mitnice (Hrvatje jim pravijo »harmice«) voznik čez Lazac, speljan po trasi potrebna prenočišča za potnike, karavanske poti še iz rimskih časov in počivališča za tovorno ţivino, kjer so srednjega veka . furmani lahko napojili in nahranili svojo ţivino ali konje zamenjali z odpočitimi. Na Med Reko in Karlovcem je bila v letih mitnicah so bile tehtnice, saj se je cestnina 1869 do 1873 zgrajena tudi ţelezniška plačevala po teţi prevoţenega ali pa od proga. Njena dolţina je 176 kilometrov, 20 čeprav je zračna razdalja le 90 kilometrov. zanimivosti na sami poti ali v njeni Premagati je morala precejšnjo višinsko neposredni bliţini. razliko, najvišja točka je na 837 metrih nad Nekaj naselij, ki so ostala na starih cestah morjem. Na gradnji proge je sodelovalo ali so jih nove ceste zaobšle ţe prej, a so preko 23.000 delavcev, gradili so jo s pomembna za razumevanje stavbne povprečno hitrostjo 112 metrov na dan in dediščine v zgornjem delo doline Kolpe in pri njej je sodeloval tudi marsikateri domač Čabranke, si bomo pogledali v podjetnik. Kljub starosti je njena trasa še nadaljevanju. vedno v uporabi in je zato zastarela in neprimerna za hitrejši prevoz. Nova trasa naj bi bila po eni od različic načrtovana po dolini Kolpe in nato po 25 kilometerskem tunelu do Reke. Domačini vsekakor upamo, da material te gradnje, če do nje pride, ne bo zatrpal, onesnaţil ali uničil doline, v kateri smo preţiveli stoletja. Slika 20: Ena od zanimivejših starih hiš v Gorici pri Lokvah s kvalitetno obdelanimi kamnitimi gradbenimi elementi iz 1822. leta je verjetno delo primorskih kamnosekov. Klet za krompir je bila v tla v hiši izkopana šele po izgradnji. Slika 19: Gospa Mirjana, pri nekdanjem miljniku Luiziane na šolskem vrtu v Lokvah, razlaga pomen ceste za razvoj njihovega kraja; v šoli je tudi vaška etnografska zbirka. Stara Luiziana je tako ostala glavna cestna prometnica skozi Gorski kotar vse do leta 1954. Takrat je bila po celi dolţini rekonstruirana in asfaltirana, zavoji so bili porezani, trasa pri Karlovcu je bila izvedena na novo. Šele leta 2008 jo je zamenjala popolnoma nova avtocestna povezava, Luiziana je tako poleg Karoline Slika 21: Kamnito okence in zid na postala turistično zanimiva stranska cesta, večdruţinski hiši iz Goric pri Lokvah je enako z mnoţico naravnih in kulturnih kot v zaledju Kvarnerja. 21 BROD MORAVICE Kolpe zaradi zgodovinskih povezav na nekdanji karavanski poti za transport ţita, ţivine in koruze iz osrednje Hrvaške zelo pomembne. Tja so še v času ţeleznice hodili trgovci iz zgornjih krajev po robo, saj je bila pot navzgor do ţelezniške postaje sicer strma, a so jo naloţeni vozovi potem z nekaj pazljivosti laţje prevozili v dolino. Vsaj v naši druţini se je ohranila pripoved, da je bila ta pot bolj varna od tiste iz Broda do Delnic tudi zaradi roparjev, ki so bili tam pogostejši še vse do druge svetovne vojne. Slika 22: Središče Brod Moravic z vaško lipo, levo je ţupnišče in desno za lipo ter spodaj ţupnijska cerkev Sv. Nikolaja s straţarskim »turnjem« iz katerega so na Kranjsko signalizirali turško nevarnost. Slika 23: Moravice na vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja, vidna je obcestna Če se odmaknemo nekaj stoletij nazaj, v pozidava hiš, postavljnih pravokotno na pot. čas pred modernimi cestami in ţeleznico, Nekoč se je to trško naselje imenovalo tudi potem v Gorskem kotarju ne moremo Moravice, Gornje Moravice, Turanj, mimo Brod Moravic. Moravice so bile Brodske Moravice. So eno od starejših nekoč pomemben trg na kriţišču poti, ki so naselij v Gorskem kotarju, prihajale iz osrednje Hrvaške, bogate z ţitom in ţivino, poti iz Bele Krajine preko V 15. in 16. stoletju so širše področje Brod Starega trga ter se nadaljevale proti Bakru Moravic, podobno kot Kočevsko, močno ali Kočevski ter skozi dolino gornje Kolpe prizadeli turški vpadi, zato se je del v čabarski kraj in Loško dolino. Tu preko prebivalcev umaknil na Kranjsko. Kasneje je stoletja potovala večina ţita, koruze, so knezi Frankopani in Zrinski, ki so bili vina in ţivine za čabarski kraj, tu so pleški lastniki tega območja, naseljavali opustele trgovci nabavljali blago in ga tovorili ali kraje s pribeţniki iz Primorja, Bosne in preprodajali naprej. drugih krajev, vračali so se tudi potomci staroselcev, ki so pred Turki zbeţali na Brod Moravice so sicer ţe nekaj stoletij Kranjsko, vsaj po stavbni dediščini sodeč zaradi glavnih cest, ki so jih obšle, precej je bilo priseljenih kar nekaj Kranjcev in odmaknjeno naselje, a za zgornji del doline 22 tudi Kočevarjev, v naselja nad Kolpo še evangelistov na priţnici, podobno kot npr. Uskokov. leta 1885 v Plešcih. Od nekdanjega trškega naselja je ostalo še nekaj večjih hiš v središču, predelanih v 19. ali začetku 20. stoletja. Gospodarskih poslopij je ostalo le malo, saj se ljudje odseljujejo in se s kmetijstvom ne ukvarja skoraj nihče več. Slika 24: Izsek ene od slik s priţnice cerkve Sv. Nikolaja, s podpisom Petra Rutarja iz Slika 26: Eno od redkih, še ohranjenih Osilnice, ki ga zapisuje evangelist v svojo mogočnih gospodarskih poslopij, na parceli za knjigo. stanovanjsko hišo v središču Brod Moravic, počasi izgublja nekdanjo obliko Ob ogledu stanovanjskih hiš obiskovalec postane pozoren na portale v kletnem delu hiš, ki so večinoma ostali nespremenjeni iz začetka 19. stoletja. Izgleda, da je prav v letih nekako od konca 1820-ih do sredine 1830-ih tu delovala Slika 25: Cerkvica Sv. Roka na brod- izredno uspešna klesarska delavnica, ki je moraviškem pokopališču, ki je imelo še pred uspela svoje izdelke v nekaj več kot petih nekaj desetletji v levem, zadnjem vogalu tudi letih prodati marsikateremu lastniku hiše. ţidovske grobove. Cerkvica je okrašena z Stavbe so obrnjene pravokotno na ulice, zanimivo obdelano preslico s kamnito krono vhodi v starejše hiše so iz dvorišča, (desna slika) ter obnovljenimi svaricami na stenah, podobno kot cerkve po dolini in preko pravokotno na ulico. Zato na cesto gleda Kolpe. Zadnja obnova je ţal uničila čelna fasada, ki ima po pravilu dva kletna marsikatero staro sled poslikav v notranjosti. vhoda – širšega, verjetno za ţivino ali voz in oţjega za klet Brodmoraviška ţupnija je bila ustanovljena za poljščine. v 14. stoletju in je poleg Gerovske Ta dva, vsekakor gospodarsko pomembna najstarejša v Gorskem kotarju. Cerkev Sv. vhoda, sta tako na najbolj vidni strani hiše Nikole - Miklavţa se nahaja na grebenu v ponujala priloţnost za prikaz statusa sredini trškega naselja. Zanimivo je, da je lastnika. In ta dva vhoda sta tudi na pri okrasitvi notranjosti cerkve konec 19. starejših poslopjih v 1820-ih in 1830-ih stoletja imel s slikami na stranskem oltarju letih, ko je morda tudi zaradi izgradnje ali in priţnici pomembno besedo Peter Rutar, gradnje cest po dolini Kolpe in skoraj podobar iz Osilnice, ki se je na svoj desetletje dolgih let moţnosti prepoznaven način podpisal tudi na slike prekomejnega trgovanja zaradi Ilirskih 23 provinc, ko ni bilo prave meje proti kako je bilo z originalnimi okenskimi Kranjski, naselje še zadnjič doţivelo svoj odprtinami. V zgornjem delu doline smo vsaj kratkotrajni vzpon. Zato je doţivljalo ţe ugotavljali, da so jih povečevali dva do vsaj olepšanje stavb. Niso jih gradili na trikrat v obdobju stotih let. Osnove stavb bi novo, temveč so večinoma verjetno le bilo mogoče ugotoviti le z natančnejšimi dodajali nove portale. Na fasadah ni arhitekturnimi in gradbenimi posnetki. opaziti kakega posebnega okraševanja, morda so takrat tam zgolj povečali prvotna okna. Zanimivo je, da so pribliţno iz istega obdobja tudi portali na malce bolj skromnih hišah na prečkanju poti iz Borovške doline preko Čabranke in Mandlov (npr. Belca, Mandli), mnogo višje v dolini. Tudi vzrok je bil verjetno isti – tako pri zasluţku kot v ţeljah. Slika 27: Desno morda starejši tip portala v klet pred 1820-im letom – polkroţni zaključek Slika 29 in 30: Večja starejša hiša s tipično na eni od zadnjih strani hiše v središču Brod osnovo pred 19. stoletjem: vhod v stanovanje Moravic. Levi vhod v stanovanjski del je bil je pravokotno na cesto, s ceste dva vhoda v vgrajen 1834. leta. kletni gospodarski del. Stavbe so obrnjene pravokotno na ulice, vhodi v starejše hiše so iz dvorišča, pravokotno na ulico. Zato na cesto gleda čelna - zatrepna sada, ki ima po pravilu dva kletna vhoda – širšega, verjetno za ţivino in oţjega za klet s poljščinami. Redkejše so hiše z reprezentančno urejenim vhodom tudi v stanovanjski del. Slika 28: Tipična kletna portala na čelni fasadi Ena od njih je prikazana na fotografiji iz 1830-ih let iz središča naselja. Levi vhod v zgoraj. predel z ţivino, morda tudi za voz tovora, desni za klet s poljščinami. Po strukturi zunajščine bogatejših objektov v Bord Moravicah bi lahko sklepali, da je Kakšne so bile hiše ob predelavi portalov bila prav po vzorih teh objektov zgrajena teţko sklepamo iz zunanjščine, saj sedaj na bogata Palčava šiša v Plešcih. Ta ima prav videz najstarejše kaţejo podobo zatrepnih tako dva monumentalna vhoda v kletni, fasad z večinoma tremi okni na ulico, gospodarski del objekta, vhodni portal pa nekatere tudi z dvema, a teţko sodimo postavljen na vzdolţno fasado, zaradi 24 nekaj kasnejše in enovite gradnje- ki zasluţijo posebno pozornost. Najdemo somerno. V hišo so vodile nekdaj kamnite jih tudi na katastrskih načrtih iz sredine stopnice, le tlorisna struktura je bila tam stoletja, kjer so natančno vrisani tudi najmanjši, celo stranišče prilagojena lokalnim značilnostim in zaradi . Eden premoţnosti in stremljenja k meščansk najmarkantnejši od njih, je bil celo edini im zidani gospodarski objekti v naselju. vzorom dodano gosposko nadstropje. Slika 33: Zidana stanovanjska stavba nekdanjega ţupana v Brod Moravicah, nekdaj s tremi okni na zatrepni cestni fasadi in dvema vhodoma v kleti s kamnitima portaloma. Gospodarstvo na isti parceli sta sestavljali dve stanovanjski hiši. Večja, zidana (na načrtu je obarvana rdeče) in zgornja, manjša in lesena, prav tako ob cesti. K zidani hiši je vrisano manjše poslopje na vogalu, verjetno gre za stranišče in z njim Slika 31: Vhodni portal in vrata v stanovanjski povezan svinjak. Zanimiva je tudi lesena del hiše iz predhodne slike iz 1831. leta. hiša, saj je izdelana spodaj s kamnitim, masivnim in lepo obdelanim zidovjem, zgornji del pa je izdelan iz širših jelovih brun, na katerih so kljub predelavam vidni izrezi za relativno majhna okenca pribl. 40x55 cm. Slika 32: Stavbe na ţupanovi parceli št. 30 v Brod Moravicah: poleg zidane stanovanjske stavbe ob poti spodaj je desno še druga - lesena, ter zadaj edino zidano gospodarsko poslopje v naselju; še štirna s stajo, morda svinjak, senik, zgoraj zadaj sušilnica za sadje. Ena od precej posebnih hiš je nekdanja ţupanova hiša, ki s svojo zunanjostjo ne izkazuje kake zanimivosti. Bila je večkrat Slika 34: Levi od sklepnikov kletnih portalov predelana in ni prav v dobrem stanju. Za iz leta 1829 s skromno vgrebenim imenom in njo se na isti parceli skrivajo drugi objekti, priimkom lastnika Brajdich-a. 25 Verjetno je sluţilo v sprednjem delu štali, zadaj shrambi ali kašči, a verjetno zgoraj tudi trgovskemu skladišču v zgornjem delu. O tem lahko le ugibamo. Kamnite obrobe oken, bogati kamniti portali in okovane polknice ter vrata v zadnjem delu s kriţno obokanim prostorom, celo polkroţna kamnita lina pod streho. V zadnjih desetletjih je bila stavba predelana v senik. Po pripovedovanju je bila nekoč tu tudi vaška ječa in pred njo sramotilni steber. Verjetno bi našli še kaj več zgodb, če poizvemo pri domačinih. Slika 35 in 36: Nekaj manjša lesena vrhkletna stavba na ţupanovi parceli, z masivnim podzidjem in lepo obdelanimi tako kamnitimi kot lesenimi deli. Presenečajo masivni okvirji Slika 37: Bogato zastavljena in obzidana štirna kletnih vrat in oken. s kamnitim koritom za napajanje ţivine. In še poslopja v ozadju. Posebnost Brod Moravic in vasi v okolici so izredno kvalitetno izdelane štirne, ki so bile zaradi kraškega terena in pomanjkanja vode nuja za kakršnokoli resno dejavnost. Tudi te so po letnicah sodeč večinoma iz 19. stoletja in jo premore skoraj vsako gospodarstvo. Zbirale so vodo redkih izvirov ter meteorno vodo, ki se je natekala iz skodlastih streh. Ţupanova štirna pa je nekaj posebnega, saj se ţe od najmanj sredine 19. stoletja nahaja v zidanem objektu, kjer so dvigovali vodo v kamniti ţleb, iz katerega se je napajala ţivina v staji. To v trgovskem središču ni bila zgolj domača ţivina, temveč verjetno tudi tista Slika 38: Ena od redkih kovanih mreţ, ki smo za prekupčevanje. jih odkrili v Brod Moravicah, je na štirni pri ţupanovih, a je bila tja prinešena verjetno iz Druga, izredno markantna stavba po svoji stanovanjske hiše, kjer je zapirala veţno velikosti in monumentalni kamniti zasnovi, prezračevalno okno na vhodni fasadi poleg je gospodarsko poslopje, postavljeno zadaj. vhodnih vrat. Verjetno še iz konca 18. stoletja. 26 verjetno sluţila kot klop za tiste, ki so pripravljali sadje za sušenje. Slika 42: Kamnito podstenje sušilnice za sadje z obzidanim kuriščem v sprednjem delu in polkroţno kamnito klopjo levo. Manjka le leseno nadstrešje. Po naselju smo opazili še nekaj portalov malce drugačnih oblik na poti navzdol proti Brodu, brez letnic in morda nekaj desetletij mlajših od prej prikazanih. Zanimivo pri njih je, da so po obliki podobni kot v zgornjem delu doline Kolpe. V slovenskem prostoru jih označujemo kot jarmičaste in so značilni tudi za Belo krajino in Dolenjsko. Morda smo v tokratnem uvodu premalo povedali tudi o njihovih štirnah. Nekatere od njih so po velikih kamnitih blokih, iz katerih so oblikovane. prav spoštovanja vredne stvaritve starih mojstrov. Ti so zvlekli in obdelovali velike kamnite bloke, da bi trdno varovali za ţivljenje in bogastvo prebivalcev še kako pomembna vodna zajetja. Štirno ima skoraj vsaka hiša. Postavljena je običajno med hišo in hlev, bliţje hlevu, saj se je iz nje napajala tudi Slika 39, 40 in 41: Zatrepna in sprednja fasada ţivina. Štirnas pred stoletjem in pol edinega kamnitega ima zato pogosto tudi gospodarskega objekta v Brod Moravicah. Na kamnito napajalno korito. Njena masivna ţeleznih vratih je letnica 1844. izvedba, ki je marsikje starejša od dvesto In še eno malo stavbico na ţupanovi let, priča o tem, kako pomembne so bile štirne za gospodarstvo. V stoletjih uporabe parceli velja omeniti. Od nje je ostalo so jih redno čistili in popravljali, zadnje ohranjeno pazljivo izdelano kamnito ostenje, ţal pa je propadel lesen ostrešni predelane ali obnovljene med obema del. Gre za sušilnico vojnama so dobile betonski zunanji del. sadja na robu parcele, Izgleda, da so bile zadnje zgrajene ali s polkroţno kamnito stopnico, ki je 27 obnovljene vaške štirne, vsaj po betonski Stare hiše, ki so zaradi solidne gradnje iz izvedbi sodeč. apnenčevih blokov stoletja obdrţale svoje gradbene osnove, so v 19. in 20. stoletju doţivljale prenove, a le nekaj v središču jih je dobilo (vsaj navzven) gosposke videze. Slika 43: Ena od bolj monumentalnih štirn v središču Brod Moravic, zgrajena iz več- stokilskih kamnitih blokov. Tudi po dveh stoletjih še vedno drţi vodo in je skrbno zaprta. Slika 47: Zadnja stran hiše trgovca iz prejšnje slike, je tudi po predelavi sprednje strani obdrţala staro obliko in usmerjenost. Slika 44, 45: Še dva kletna portala na poti iz središča proti Brodu in pokopališču. Levi je t.i. jarmičaste oblike. Slika 48: Dve skromnejši hišici nasproti hiše trgovca v središču naselja. Zunanji tloris in usmeritev obeh sta ostala nespremenjena verjetno več stoletij. Če bi nadaljevali pot proti ţelezniški postaji, bi nam poleg nje padli v oči dve prav nenavadni stavbi iz časa pred prvo svetovno vojno. Povezani sta s podjetniško zgodbo druţine Srkoć, ki ima na pokopališču enega od največjih spomenikov. Njihov prednik se je iz skromnega goranskega krošnjarja v čeških deţelah ambiciozno razvil v veletrgovca s hrvaškim vinom za Češko, se poročil z Slika 46: Sprednja stran na prelomu 19. v 20. ambiciozno Čehinjo, ki mu je pomagala pri stoletje ambicionzo pregrajene trgovske hiše v središču, fasado so obrnili vzporedno s cesto, poslih ter si v dobi največjega razcveta pravokotno na prvotno. Dobila je meščanski trgovine v veliki Avstro-Ogrski monarhiji, izgled, ki je govoril o stremljenjih lastnika. ob simbolu teh povezav in tehnološkega razvoja – ob sami ţelezniški progi, sezidal 28 bahati vili s stolpiči in monumentalnimi PO VASEH BRODMORAVIŠKEGA zidanimi ograjnimi stebri. Zgodba druţine KRAJA - RAZDRTO je lepo opisana v knjigi Emila Crnkovića o krošnjarjih Gorskega kotarja. Po Brod Moravicah kot nekdanjem središču je smiselno pogledati še okolico, preko katere so vodile stare poti. Pot nas je vodila najprej proti vzhodu, skozi Vele in Male Drage, do kakih 7 km oddaljenega Razdrtega na vzhodu, ki naj bi ime dobilo zato, ker je bilo tu vse razdrto… Ali pa je šlo zgolj za pot, ki se je tu razdrla na dva kraja – proti Beli Krajini čez Stari trg ob Kolpi in proti osrednji Hrvaški čez Lukovdol. Vsaj tako izgleda po starih zemljevidih. Slika 49: Malce megličast pogled na nenavadni vili druţine Srkoč z v nebo stegujočimi se strehami stolpičev. Več o posameznih hišah, njihovih osnovah, o notranji organizaciji in opremi, bomo morda lahko povedali v naslednjem letu, ko s pomočjo društva Turanj iz Brod Moravic načrtujemo z raziskovalci etnološke delavnice v Palčavi šiši obisk tega območja. Morda se nam odpre vsaj kaka notranjost, da bomo preko arhitekture stavbe in opreme prostorov lahko poiskali njene stavbne osnove, a tudi bolje spoznali ţivljenje in vzore nekdanjih prebivalcev. Slika 50, 51: Stara hiša v Velih Dragah, ponovno z dvema zatrepnima kletnnima portaloma, tu polkroţne oblike, zgoraj je vidna dvotraktna zasnova prostorov. Kamniti gank s stopnicami in naklon strehe manjši od 45 stopinj. Verjetno iz sredine 19. stoletja, spodaj letvičasto okrašena kletna vrata. Ţe na poti skozi Vele Drage smo lahko opazili, da so tu stavbe skromnejše od 29 tistih v Moravicah, saj nimajo starejših V Razdrtem je bila na razpotju ob spodnji kamnitih portalov, čeprav so vsaj v cesti nekdaj gostilna, kjer je na njenem kletnem delu solidno grajene iz apnenca. vogalu, ko je bila odprta, na kovanem nosilcu visela zelena veja. Če je bila zaprta, te veje ni bilo. Čez cesto je ena od največjih štirn, postavljenih med obema vojnama v sklopu projektov urejanja higienskih razmer na podeţelju, zato naj bi imela inicialke HZ (Hrvatsko Zdravlje). Verjetno je nadomestila ali dopolnila nekdanji okrogli vaški kal, ki je viden na katastrskem zemljevidu iz sredine 19. stoletja. Po tem zemljevidu bi sklepali, da so bila prvotna zbirališča vode odprta, Slika 52: Hiša iz Velih Drag s prejšnjih dveh podleţena številnim zunanjim okuţbam, in fotografij, še z druge strani. so jih šele od začetka 19. stoletja naprej zamenjale štirne. Slika 54: Marsikje štirna kljubuje času bolje Slika 53: Vas Razdrto na katastrskem kot zapuščeni stanovanjski objekt, Razdrto. zemljevidu iz sredine 19. stoletja. Presenetljivo je večje število velikih kamnitih stavb. Vas Razdrto je delila podobno usodo z ostalimi na tem kraškem terenu z obilico poroznega apnenca. Če so ţeleli ljudje preţiveti s svojo ţivino, so potrebovali vodo. Izviri so bili skopi, zato ima vsaka hiša svojo zidano štirno. Po katastrskih zemljevidih sodeč so prej imeli povsod Slika 55: Hiše v Razdrtem so tudi v 19. stoletju večinoma še postavljali kot v prejšnjih tudi vaške kale v obdelanih kotanjah, kjer stoletjih - pravokotno na pot. se je zbirala in zadrţevala voda za napajanje ţivine. Ti so razvidni v Velih Vas z neizrazitim središčem je Dragah v sredini naselja, Malih Dragah – razpotegnjena ob dveh poteh, ki se tu razdreta. Ena pot gre čez Kolpo proti pri izviru in v Razdrtem. Staremu tgru, druga proti Plemenitašu in naprej Karlovcu. Najstarejše stavbe so ob 30 zgornji poti, kjer se po katastru stiskajo v govorijo o tem, da je tu nekdaj ţivelo več gručo. V spodnjem delu so bile hiše še po druţinah pod isto streho. 1861-em letu postavljali v vrsti, Poleg ţivinoreje je bilo pomembno pravokotno na cesto. Skoraj vse hiše so sadjarstvo. V vasi najdemo tako sušilnice vzdrţevane, a ţal večinoma zgolj v kot tudi terilne kamne za sadje. Ker tu počitniške namene. zaradi višine ne uspeva trta, je bilo največ jabolk in hrušk, iz katerih so stiskali mošt. Slika 56: Vaška gostilna na razpotju, desno v kotanji je bil nekoč vaški kal, ki se je napajal iz izvira, ki sedaj napaja štirno, Razdrto. Slika 58: Terilnica za sadje pod nadstreškom. Slika 59: Ena od še ohranjenih sušilnic za sadje. Slika 57: Kletni portal vaške gostilne na Razdrtem. Na sklepniku je izbokli razpeli Jezus, podobnega najdemo tudi v Kuţelju in še kje v dolini, verjetno iz 1860-ih let. Nekatere stavbe so v celoti kamnite, kar Slika 60: Starejša zidana hiša z nenavadnim govori o dostopnosti ustreznega kamna za prizidkom brez dimnika in masivnim zidavo ter izkušenih mojstrih, ki so dimnikom v sredini. verjetno svoje znanje prinesli nekje iz V vasi se vrstijo tako zidane kot lesene dinarskega območja. Po tlorisih sodeč se stavbe, a ţal le nekatere od njih kaţejo mešajo tako enotraktne stavbe, kot tudi notranjo zgradbo. Mnoge hiše so bile široke a niţje, dvotraktne. Nekatere dograjevane in prislanjane k prvotnim 31 stavbam, zato brez natančnejšega pogleda v njihovo konstrukcijo teţko povemo več. Slika 64: Pečnica nekdanje krušne peči (sedaj zunaj) izdaja bliţino karlovških lončarjev in meščanski okus lastnikov v prvih desetletjih 20. stoletja. Slika 61: Leseni portal ene od zgradb s kamnitimi stopnicami, sredina 19. stol. Slika 65: Pogled na hiše ob nekdanji poti: ene široke, druge ozke arhitekturne osnove. Slika 62: Detajl neobaročnega okova. Slika 66: S kamnom obdelani zidovi pri vhodu v hlevski del enega od starejših gospodarskih objektov, na parceli 343 nad nekdanjim vaškim kalom. Desno stoji štirna in pod njo na vhodnem platoju v hlev kamnito korito za napajanje ţivine. Palice ob kamniti steni izdajajo, da so nekdaj nosile vinsko trto, ki se Slika 63: Ena od lesenih stavb s pokritim gankom; novejše, predalčne je vzpenjala ob juţni kamniti steni poslopja. konstrukcije z vertikalnimi polji. Konec 19. ali začetek 20. stoletja. Zadnji del zgradbe je zidan. 32 MALE DRAGE Iz Razdrtega smo se vračali v smeri, po kateri je potovala večina robe iz osrednje Hrvaške v zgornji konec doline Kolpe. Male Drage nas najprej pozdravijo s svojim pokopališčem. Tu opazimo nenavadno ambiciozno oblikovan kamnit portal, ki so ga pred mnogo leti izdelali domači klesarji, ti so pustili vasi poseben pečat. Ob obisku zadnji dan oktobra je Slika 67: Funkcionalno in estetsko izveden pred pokopališčem stal velik kup metrskih sicer skromni leseni portal štale, ki kljub krhkosti konstrukcije poudarja njeno trdnost in drv, ki so jih pripravljali domačini za večer premišljenost. Pravi, skrbno prebrani kos lesa pred Vsemi Svetimi. Takrat celo noč ob na pravem mestu. pokopališču kurijo ogenj in na ta način prečujejo skupaj ob prednikih. Naslednji dan ţerjavico s tega ognja odnesejo v svoja ognjišča. S tem s predniki še vedno delijo isto ognjišče, kot v davnih predkrščanskih časih. Slika 68: Masivna in monumentalna kamnita hiša na široki parceli, kjer so se verjetno nekoč pasle ovce, Razdrto. Slika 69: Vhodni portal na pokopališče opozarja na poseben pomen tega prostora za njegove naročnike in graditelje. Slika 70: Male Drage kaţejo gručasto poselitev okoli središča pri cerkvi in razpotju. Del proti Moravicam je bolj obcestne oblike. 33 Male Drage sem opazil ţe prejšnje leto, ko Poznani so vsaj tisti iz druţine Majetić, ki smo tu preko potovali s Processus so delali tu v 19. stoletju. Kdaj so pričeli in Montanus na enem od terenov. Gre za vas, ali so imeli ţe kake predhodnike in ki je zadrţala še skoraj vse stare hiše, le naslednike, bo potrebno še raziskati, a so malo jih je bilo predelovanih v zadnjih njihovi izdelki vidni vsepovsod. desetletjih, le nekaj jih je propadlo. Več so jih lastniki, večinoma počitnikarji, obnovili. Naselje je v središču okoli razpotja gručasto – verjetno bo to najstarejši del, tu se je pridruţila pot iz Vrbovskega, a se potem pozidava razteguje tudi ob cesti proti Brod Moravicam. Slika 73: Hiša klesarjev, bratov Majetić v središču Malih Drag, dve druţini pod eno streho. Slika 71: Gručasto razporejene hiše v središču Malih Drag okoli cerkve Sv. Duha. Slika 74: Vhodni portal v hišo klesarja z napisom MM 1867 nad vrati, takrat izrazito moderne, pravokotne oblike. Za klesarske izdelke je moral biti na voljo Slika 72: Vhodni portal ene od redkih v bliţini kvaliteten kamen, sivi apnenec zapuščenih hiš v Malih Dragah na poti iz (trden, brez razpok) v ustreznih skladih, ki Razdrtega. Stene iz apnenca niso grajene s se jih lahko lomi. Takega naj bi bilo dovolj poravnanimi skladi preko celotne stene, saj je pod bliţnjim O gradnja zaradi prevokotnih oblik materiala krugljakom. V vasi niso dovolj stabilna ţe brez poravnav. kamniti zgolj detajli zgradb, temveč so iz velikih kamnitih plošč postavljene celo V vasi, ki je tako lepo zadrţala svojo staro ograje – npr. tiste za cerkvijo, na poti iz obliko, so bili nekoč doma izvrstni klesarji. 34 središča vasi proti napajališču pri vaškem izveden preko kamnitih stopnic in lesenega izviru. ganka, izpod katerega je edini vhod v kletni del. Zanimivo je, da vhodov v kletni del ni iz zatrepne strani kot smo jih videli pri ostalih hišah v Moravicah in sosednjih vaseh. Verjetno je bilo potrebno imeti te vhode v naselju izven središča v nekem obdobju mnogo bolj pod kontrolo. Bilo bi zanimivo raziskati njeno starost in Slika 75: Kvalitetni izdelki veščega klesarja konstrukcijo. pred lastno hišo so govorili o njegovem mojstrstvu – klop, kamniti tlak in zid pred Majetićevo hišo. Slika 77: Ena od starejših, po izgledu izstopajočih zgradb v Malih Dragah. Sprednja cestna stran s tremi okenci v nadstropju. Slika 76: Mali kurnik ali svinjak iz velikih kamnitih blokov ob nadstrešku za klesarsko delavnico. Hiša, iz katere so bili klesarji, ţe na zunaj kaţe dejavnost in mojstrstvo lastnika. Še bolj preseneča mala zgradba pod hišo, ki sta si jo delili dve druţini. Celo mali objekt kurnika ali svinjaka je zgrajen iz velikih kamnitih blokov. Tam je ostal tudi del nadstreška delavnice, ki je verjetno delovala več generacij. Poleg te hiše se nahaja še zgradba, ki vsaj navzven izgleda za eno od najstarejših v vasi. Nekoč ambiciozna stanovanjska stavba je ţe dolgo časa gospodarsko poslopje. Vendar z zunanjostjo izdaja nekoč bogato stanje. V celoti je zidana iz kamna in premore še vedno lep reprezentančen, polkroţno zaključen portal Slika 78, 79: Dvoriščna stran zgornje hiše, s z okrašenimi vrati na zadnji zgornji strani. kamnitimi stopnicami in vhodom preko lesenega ganka nad kletjo, kaţe več predelav. S sprednje strani jo odpirajo tri majhna Spodaj je reprezentančni vhod v hišo z zadnje okenca na pot. Z dvoriščne strani je vhod strani, blizu vogala zatrepne stene. 35 V vasi najdemo še precej drugih gred, lahko le ugibamo. Bil je dober posebnosti. Kamnito ograjo iz plošč smo mojster, ki je znanje tudi pokazal. omenili, pa gank na kamnitih stebrih, zanimiv sklepnik na vhodu v gostilno in mesarijo, posebno okrašeno hišo, ki spominja na kočevarske in še kaj. Več bomo za sedaj pokazali v slikah. Slika 83: Skrbno obnovljena počitniška hiša s portalom iz leta 1907, v lasti Špancev. Slika 80: Ena od največjih hiš v Malih Dragah. Slika 84: Lesena nadhlevna hiša iz debelih ţaganih gred. Glede na velikost malih prvotnih oken bi bila lahko iz sredine 19. stoletja. Slika 81: Gank, postavljen na kamnitih stebričih, pod njim vhod v klet. Slika 82: Detajl stebričev in kletnega portala iz 1850. leta. Zanimiva je tudi ena od redkih lesenih Slika 85: Natančno, mojstrsko spajanje stavb v vasi. Predvsem po spojih, ki so debelih ţaganih jelovih gred na dvostransko prav skrbno izvedeni in kroţno oblikovani. zavit lastavičji rep - Nemški vugel. Kdo v naših krajih je pred sto in več leti Poleg kamnitih in stavbnih posebnosti v obvladal tako natančno spajanje stenskih vaseh okoli Brod Motravic nismo našli 36 kakih prav posebnih starejših kovanih detajlov. Niti v okenskih mreţah, niti v okovih. Nekaj smo jih vključili v slikah. Slika 89: Ena od dvolastniških hiš. Razvoj dveh vej druţine je prinesel vidne razlike... Slika 86: Zadnja stran hiše v delu Malih Drag ob cesti proti Moravicam. Slika 87: Reprezentančni portal vhoda v delno Slika 90. 91: Sprednja in zadnja stran kamnito, delno leseno hišo iz predhodne nenavadno oblikovane hiše, z obliko fasade, fotografije, z letnico 1840. kot smo jih spoznavali v kočevarskih vaseh nad Kočevskimi Poljanami. Morda posledica dobrih povezav preko Kolpe s Kočevsko. Slika 92: Okrasje zgornjega dela zatrepne Slika 88: Stara vratna okova iz 19. stoletja, fasade, izdelano iz ometa, je ostalo še staro. sedaj na skednju. 37 Slika 93: Še ena od deljenih hiš, dvotraktna. Slika 96: Fotografija hiše z gankom na stebričih. Kletni portal desno je verjetno iz 1850-ih, a je brez letnice. Slika 94: Stari okov ključavnice vhodnih vrat iz sredine 19. stoletja. Slika 97: Zgoraj lesena hiša s predalčno leseno konstrukcijo. Spodnji desni kletni portal je iz 1880-ih, jarmičaste oblike; kamnnite stopnice. V Malih Dragah nas je gospod Emil Crnković opozoril še na eno manjšo stavbo. Zanimiva ni po bogastvu, izgledu ali starosti, temveč po tem, da ima ohranjeno odprto ognjišče. Stavba je majhna, verjetno je šlo za hišo osobejnka, široka je nekaj več kot 3 m, izdelana večinoma iz lesene predalčne konstrukcije iz ţaganih debelih plohov. Okna ne izdajajo kake velike starosti, morda sto let ali nekaj več. Na stavbi sta kamniti le zadnja stena za pečjo v kvadratni hiši(-ci) in ob ognjišču. Zanimivo je ognjišče, ki ima še ohranjeno originalno napo. Gre za enak tip visokega, plitvega ognjišča , kot smo ga spoznavali na Dolenjskem v okolici Kočevskih Poljan. Slika 95: Vrata iz 1890. leta, iz središča vasi. Kombinacija starejših obrezanih robov in v Kuhalo se je poleti neposredno pred sredini vrat, profiliranih okvirjev. odprtino v krušno peč, na kamniti plošči, pozimi verjetno večinoma kar v peči. In 38 prav tak tip ognjišča je ohranjen tudi v Zakrajcu Turkovskem, v Rezučki hiši. Mordaje bil tudi v Ločički hišici na Fari. Slika 100:, Napa iz lesenega opleta je ometana z glino in oprta na gredah; pod njo lesena palica za suho meso in zgoraj odprtina za dim, ki gre v podstreho. Zadnja stena z okencem je kamnita. Slika 98: Mala hišica s sprednje strani in s strani z lesenim delom, v katerem se je kuhalo. Slika 101: Mala hišica še s tretje strani. Okni v hišo sta bili le dve. Na stenah je vidna vertikalna nosilna konstrukcija Le vmesna polja z lesenimi polnili so poletvana in ometana z apnenim ometom. Slika 99: Predprostor s kuhinjo, z glinenimi tlemi, desno drva; levo je vhod v hišo ter predelna stena proti ognjišču z ognjiščem na Slika 102: Vse stavbe v soseščini male hišice plitvi kamniti polici pred pečjo. Zgoraj kapa za so večje in dvotraktne. iskre. 39 Slika 106: Ţal tudi središče idiličnih Malih Drag, vpisanih v register kulturne dediščine Republike Hrvaške, ne more ostati brez novodobnih (grobih) posegov v arhitekturno skladno oblikovanje vasi. Lastnik hiše levo je tradicionalno leseno hišo obnovil na neprimeren način in jo ţal opremil še z oblikovno z okoljem popolnoma neskladno Slika 103: Veliki seniki iz konca 19. stoletja v teraso v ameriškem stilu… Zelo ţal – za vse. Malih Dragah izdajajo, da je bilo nekoč veliko ţivine. Zato tudi štirne niso redke. Vas ima izvir in napajališče na severo-zahodni strani. Slika 104: Hiša, v kateri je bila nekoč mesarija in gostilna, pred predalavo ceste je šla ta ob hiši in pred kletnimi vrati v mesarijo. Slika 107: Ena redkih kovanih ograj v vasi. Podobne lahko vidimo v Velikih Dragah in v vaseh zgornje kolpske doline do Plešc. Po ustnih podatkih naj bi bile izdelane v kovačiji na Brodu na Kolpi okoli leta 1900 in kasneje. Na koncu še nekaj podatkov o zgodovini in uradnem pomenu vasi in njenih stavb. Ţal v zgodovinskih virih kot za mnoge kraje Gorskega kotarja, ni kaj veliko podatkov. Zato domnevajo, da je bilo naselje formirano najkasneje v 17. stoletju, saj naj Slika 105: Na levem portalu v mesarijo je bi bila cerkev sezidana na temeljih starejše. sklepnik v obliki kravje glave, na njem pa sta Naselje se razteza ob treh manjših krakih. vklesana bokal in vinski kozarec, leto 1869. 40 Stanovanjske hiše so delno kamnite, organizacijo prostora in stavbnega fonda, večinoma lesene, izvedene večinoma v saj jih je kasnejši razvoj prometnic kasetni gradnji. Vse hiše so samostoječe, zaobšel. različnih orientacij glavnega pročelja, brez ograjenih površin na ohišnici in z gospodarskimi objekti v neposredni bliţini, ti so večinoma leseni. Glede na kataster iz leta 1861 je razvidno, da so ohranjeni vsi objekti iz tega obdobja. Konec 19. stoletja je bilo dograjeno le malo novih objektov, marsikateri od njih je bil posledica uspešnega dela v Ameriki ali krošnjarjenja drugje v tujini. Slika 110: Katastrski načrt iz leta 1861; razlike z današnjim stanjem so v Malih Dragah izredno majhne. Za nas v zgornjekolpski dolini so Male Slika 108: Spodnji del Malih Drag ob poti Drage s svojimi kamnoseki vsekakor proti Moravicam. izredno pomembne tudi zato, ker so od tu po vsej verjetnosti prihajali kamniti portali, ki so okrasili marsikatero ambicioznejšo stavbo v času do druge polovice 19. stoletja. Nekaj jih bomo prikazali v poglavjih, ki sledijo. Pot od kamnoloma je vodila večidel navzdol proti dolini, zato transport portalov vsaj pozimi ni bil problematičen. Poleg omenjanja kamnosekov Majetićev, tu govorijo še o drugem kamnoseku, ki se je priţenil iz okolice Fare. Zanimivo bo raziskati kakšne so bile njihove posebnosti. Slika 109: Detajl spoja lesene kasetne gradnje iz Malih Drag. Vertikalni nosilec je hrastov, horizontalni plohi verjetno jelovi. Naselje Male Drage so tako eno od redkih naselij iz 19.stoletja v Gorskem kotarju, ki je v celoti ohranilo tradicionalno 41 VASI PROTI DOLINI Ţe pred letom dni smo s Processus Iz Malih Drag smo našo pot novembra Montanus in predsednikom društva Turanj iz Brod Moravic obiskali zaselek Delači, 2016 nadaljevali nazaj proti Moravicam kjer je ostalo nekaj najstarejših hiš v preko Velikih Drag, ki niso tako posebna vas kot Male, čeprav je bil njihov kal v Gorskem kotarju, ki si jih moramo natančneje ogledati v nadaljevanju. sredini vasi nekoč še mnogo večji. Ţal od njega ni ostalo skoraj nič. Samo naselje ni kaj posebnega, vendar nas ţe pred njim na starino opozori tako imenovani piljdak. To je kakih 2 m visok zidan steber kvadratnega preseka, ki naj bi po pripovedovanju v času Turkov sluţil kot podstavek za signalni ogenj, s katerim so javljali njihovo prisotnost. Slika 111: Pogled na eno od hiš v Kutih, preko katerih je nekoč vodila pot v dolino Kolpe. Slika 113: Obisk naselja Delači maja 2015; desno je niz treh zidanih hiš ob razpotju, ki se jih vidi na katastru spodaj ( Na Artičku). Slika 112: Starejša fotografija hiše Delač iz Kutov z zanimivim zidanim gankom. Če se ukvarjamo s stavbno dediščino, si moramo vsekakor ogledati še nekaj tipičnih starejših hiš v okolici Moravic. Kute smo tokrat ţal le prepeljali na poti do vrha nad Moravicami, kjer stoji stara cerkvica Svetega Andrije, ki naj bi jo prebivalci Kutov postavili leta 1640 v zahvalo ob prenehanju ene od epidemij v Slika 114: Naselje Delači s skupino tem kraju. Več o kraju z znano in aktivno najstarejših stavb ob razpotju Na artičku, ki si Hrvatsko čitaonico in njegovih hišah bomo jih bomo ogledali v nadaljevanju. Iz katastrske povedali kdaj drugič. karte iz leta 1861. 42 Slika 115: Hiša Oţanić iz Delačev, podobne smo opazovali tudi v Brod Moravicah. Posebnost naselja, ki je razloţeno na kraškem terenu z obilico apnenca, je hiša, katere osnove naj bi izhajale še iz 17. stoletja. Slika 116: Hiša Oţanić z zadnje strani, kjer je desno dozidan masivni kamniti del, ki se zaradi statične ojačitve opira na hišo. Slika 118, 119: Vhodni portal hiše Oţanić iz Delačev; polkroţne oblike, z letnico 1826, imenom lastnika in izboklo izklesanim reliefom razpetega Jezusa, je eden od najstarejših v okolici. Na prvi pogled nas najprej prevzame hiša Oţanič, ki je vrhkletna in vrhhlevna. Leta 2015 je leseni del doţivel temeljito obnovo, ki ob našem obisku še ni bila zaključena. Hiša je podobna tistim, ki smo si jih ogledovali v Brod Moravicah. Postavljena pravokotno na cesto, z dvema reprezentančno obdelanima portaloma v kletni del na cesti ter glavnim vhodom v stanovanjski del z dvoriščne strani, tremi Slika 117: Manjši kletni portal hiše Oţanić iz okni stanovanjskega dela na cesto, Delačev z letvičasto okrašenimi vrati. dvotraktna vsaj na cestni strani, s streho z 43 manjšim naklonom od 45 stopinj. Grajena lesenem stanovanjskem delu do osrednjega je iz apnenca in jelovih gred, spojenih na razširjenega prostora, ki je verjetno sluţil t.i. nemški vugel oz. lastovičji rep. Hiša kot začasno prebivališče tudi ţivalim. gleda proti središču in kriţišču poti. Stanovanjska hiša je en prostor, z vhodom Oţji kletni portal je polkroţne oblike, širši iz tega osrednjega, do podstrehe odprtega jarmičaste, na obeh je vklesano ime volumna. V vmesni niši proti dvoriščni strani je visoko kamnito ognjišče, mimo lastnika - .Jure Ošanić. Tudi vhodni portal je še baročno polkroţne oblike, na katerega je dostop na dvorišče. Na sklepniku z izbočenim reliefom razpela pa nasprotni strani od lesene stanovanjske hiše je kamnit gospodarski del. Z vkopano ima vklesano ime Jure Oţanić in letnico kletjo pod nivojem tal in s prostorom, vgradnje 1826. verjetno za kaščo nad njo. Ta je bila kasneje predelana v sobo. V drugem vogalu je delavnica in drvarnica. Tako hiša pod eno streho zakriva vse dele gospodarstva – od stanovanjskega, ognjiščnega prostora, do hlevskega, shrambnega in senika na podstrehi. V tem je vsekakor zanimiva. Ţal iz sedanjega stanja, ki je posledica obseţnih restavratorskih del, zelo teţko razvozlamo njen razvoj. Slika 120: Leseni gospodarski objekti prek ceste, pred njimi je nekoč stala še manjša stanovanjska hiša. Apnenca je obilo v okolici. Hiša, zaradi katere smo prišli v naselje, pa je druga. To je hiša, ki jo po priimku zadnjih lastnikov imenujejo hiša Delač. Zgrajena naj bi bila ţe v 17. stoletju. Slika 121: Sprednja stran hiše Delač pred temeljito rekonstrukcijo v 1970-ih letih (vir zbirka v hiši). Obnova je ţal izbrisala marsikateri stari detajl. Slika 122, 123: Zgoraj sprednja stran hiše z Hiša Delač je dolga, pravokotna pritlična vhodom ob strani in desno zidanim zidom proti zgradba z vhodom iz zadnje strani ob cesti ter spodaj dvoriščna stran hiše Delač z strani. Vhodna veţa je dolga in gre ob vrati iz kuhinjske niše. 44 Slika 127: Tloris hiše Delač iz knjige Gorski Slika 124: Razširjeni in v podstreho odprti kotar, 1- hodnik in široka veţa, 2 – hiša, 3 – osrednji del hiše Delač s prostorom za ţivali in kašča (kasneje kamra), 4 – vhod v zemljo vhodi v kaščo in klet pod njo (desno), vkopano klet pod kaščo, 5 - ognjiščna kuhinja, delavnico in drvarnico levo, podstreho za 8 – drvarnica in delavnica. Le hiša ima otavo in seno. Levo je niša za ognjišče z kvadraten tloris. obokanim stropom za lovljenje isker. Slika 128: Za primerjavo še tloris hiše Oţanič, Slika 125: Kuhinjska niša, ki je del osrednjega ki je bila opisana v začetku, prav tako iz knjige prostora, z dvignjenim kamnitim ognjiščem in Gorski kotar, str.350. 1 – veţa, 2 – hiša, 3 – levo, zidanim ostenjem z odprtino za hišna kamra, 4 – veţna kamra, 5 – kašča, 6 – nalaganje peči v hiši. Obok nad ognjiščem je ognjišče v črni kuhinji. izdelan iz lehnjaka – ali je bil tudi originalen iz tega kamna? Na pogled gre pri tlorisih za hiši s črno kuhinjo, a ni tako. Pri hiši Delač je lesena, čista hiša verjetno postavljena naknadno v enoten ognjiščni prostor, kjer je bilo ognjišče samo zaslonjeno med zidove. Hiša Oţanić je precej mlajša in je zato ţe v osnovi postavljena v dvotraktni zasnovi s črno kuhinjo, potisnjeno na konec veţe. Zelo podobne zasnove je bila Tamaţava šiša v Plešcih, postavljena ali predelana leta 1822. Le njene osnove so bile pravilnejše, saj je sledila idealu zlatega Slika 126: Čista hiša z enostavno prebeljeno reza in kvadrata v bivalnem delu, kot njene krušno pečjo iz neglaziranih skledastih pečnic, predhodnice na tem območju, dimnice. kot jih vidimo še kje po Gorskem kotarju. Kako je bilo v Delačih, bi lahko ugotovili Manjše kamre še ni bilo. le s pregledom kleti, katerih ni v literaturi. 45 Organizacijo hiše Delač bo potrebno še primerjati s kakim drugim objektom in njegovim razvojem, da bomo lahko ugotavljali kulturne povezave z ostalimi prostori v okolici. V osnovi jo razumem kot bogato ognjiščno hišo podolgovate zasnove, ki se je v razvoju strukturirala v ločene volumne pod eno streho. Nekako podoben razvoj lahko opazujemo tudi precej dlje, v vasi Goričice ob Cerkniškem jezeru, čeprav v kako stoletje mlajši hiši Slika 131: V Čedanju se srečamo ţe s prvimi , o gospodarskimi zgradbami s kamnitimi kateri bo govora naslednjič. vogalnimi stebri in prislonjenim kozolcem kot jih bomo zasledovali vsaj do Turkov. Iz Brod Moravic smo nadaljevali strmo pot navzdol proti dolini Kolpe do Čedanja, od Ob Kolpi se vrstijo manjši zaselki s koder se nadaljuje ob Kolpi proti Brodu. stavbami precej mlajšega datuma, zgrajenimi pred sto in nekaj leti. Obrnjeno so preteţno z vzdolţno fasado na cesto, s stopnicami do visokega pritličja. Redke od njih z volumnom izdajajo starejše poreklo. Slika 129: Vas Čedanj, kamor se spustijo poti iz Brod Moravic; tu je kapelica, kjer so se priporočili potniki in tovorniki. Slika 132: Ena redkih hiš ob Kolpi, niţje od Čedanja, ki kljub predelavam, z volumnom in naklonom strehe kaţe na starejše vzore iz brod-moravičkega kraja. Ob Kolpi se vrstijo manjši zaselki s stavbami precej mlajšega datuma, zgrajenimi pred sto in nekaj leti. Obrnjene so preteţno z vzdolţno fasado na cesto, s stopnicami do visokega pritličja, vendar večinoma brez kletnega dela. Reka se prevečkrat dvigne in poplavi njive vse do hiš. Kjer se dolina razširi je bilo primerno območje za poljedelstvo. Le redke od stavb z volumnom izdajajo starejše poreklo. Večina jih je predelanih v počitniške Slika 130: Portal kapelice v Čedanj-u, oblike objekte, saj je dolina Kolpe vabljiva za kot v Brod Moravicah in Malih Dragah, kaţe istega izdelovalca. 46 počitnikarje, nekatere od njih so obnavljali iznajdljivi pečar zmodeliral dele za celotno lastniki z občutkom za starino. peč. Slika 133: Hiša “uskoške” zasnove, visoko nad Kolpo z razširitvijo – gankom na zadnji strani. Drugače je na visokih bregovih nad dolino. Ţe nekdaj so bili teţko dostopni, ţivljenje tu je bilo bolj vezano na ţivinorejo, predvsem drobnico, nekaj tudi na sadjarstvo. Morda zato so bili kraji poseljeni z uskoškim prebivalstvom. To še vedno lahko ugotavljamo po vzdolţnih Slika 135: Krušna peč greje z eno steno tudi osnovah enotraktnih hiš, ki smo jih ozko kamro, ki je bila dejansko gank. Priča spoznavali na Fari, z nekdanjo ognjiščno smo razvoju enotraktne hiše v dvotraktno. kuhinjo v osrednjem delu. Nekatere od njih so sčasoma dobile še ozko dogradnjo drugega trakta, ki ga je marsikdaj nadomeščal razširjeni gank na zadnji strani hiše. Slika 134: Krušna peč, sezidana iz pečnic, modeliranih na originalu iz sredine 19. stoletja iz Ribnice; Ravne nad Kolpo. Originalne pečnice lahko najdemo v Plešcih, Osilnici, celo Grahovem pri Cerknici in model za njih v Muzeju Ribnica. Slika 136: Zadnja stran ene od zapuščenih hiš. V hišah je še vedno ohranjena kaka od Tu so od ganka ostale le še konzole za starih posebnosti. Tako smo v eni od njih stranišče nad gnojem iz hleva; Ravne nad našli peč iz pečnic, ki so bile izdelane po Kolpo. originalu iz ribniške doline, a tu je šlo za . modeliranje na ţe izdelani pečnici. Iz nje je 47 48 BROD NA KOLPI prebivalci ţiveli v druţinsklih zadrugah. Tudi to, da podloţniki niti niso imeli Prvo večje središče v dolini je Brod na posebnih obvez okoli obdelovanja Kolpi, o katerem smo ţe rekli nekaj besed. gospodarjeve zemlje, ker te skoraj ni bilo. O pomenu naselja za trgovino, ki je bila Večje so bile obveze, vezane na delo v tesno povezana tudi s Kostelom, govori ţe gozdu, tovorjenju gospodarjevega blaga, dokument sodišča v Zagrebu iz 1481, s nošenju pošte, pomoči pri lovu in ribolovu, katerim je bilo knezu Stjepanu Frankopanu vzdrţevanju cest in poti… prepovedano pobirati mitnino od zagrebških trgovcev v Brodu, Delnicah, Lokvah in nekaterih drugih goranskih naseljih. Brod je dobil ime po mestu, kjer se je dalo prebroditi reko Kolpo, zato je bil prehod preko nje vedno pomemben. Prej naj bi se imenovalo tukajšnje naselje Ribarsko. Tu čez so marsikdaj prehajali Turki na Slika 138: Ob cesti proti Delnicam stoji kar Kočevsko in Kranjsko. Tako so v drugi nekaj velikih trgovskih stavb, po meščanskih vzorih strukturiranih vertikalno. Spodaj polovici 16. stoletja prodrli ob dolini gospodarski del, zgoraj stanovanje. Kolpe vse do Delnic. Pot jih je vodila preko Liča, Lokev in Delnic proti Brodu, Vsaj po ohranjeni stavbni dediščini sodeč, Gerovu in Kočevski. Med leti 1469 in ki je razen graščine po zunanjem izgledu 1598 so Turki napadali in pustošili Gorski vsa iz 19. in 20. stoletja, je bila za Brod v kotar vsaj tridesetkrat in Brod je bil zadnjih stoletjih najpomembnejša cestna velikokrat na udaru skupaj s Kostelom. povezava proti Delnicam in naprej Reki ter Kočevju. Po dolini Kolpe so v tem času izgleda nadaljevali predvsem tovori za lokalno oskrbo zgornjih območij, vključno s čabarskim. Prihajali so večinoma iz smeri Brod Moravic, prej Komorskih Moravic, saj so bili kraji potrebni ţita in koruze, pa tudi vina iz osrednje Hrvaške. V Brodu so se torej kriţale štiri smeri: proti Kočevju, Čabru, Delnicam in Reki ter Brod Moravicam. V Brodu je bil ţe več stoletij Slika 137: Stari most preko Kolpe od Broda tudi most čez Kolpo. do Petrine, na kamnitih stebrih pred drugo Posebna zgradba v naselju je graščina, vojno. zaprta kvadratna zgradba s pravilno V letih od 1570 do 1810 je Brod igral razporejenimi okenskimi odprtinami in središčno vlogo sedanjega Gorskega štirikapno streho dominira med ostalimi kotarja. Dodelil mu jo je Peter Zrinjski, ki zgradbami in je lepo obnovljena. V njej je dal leta 1651 na mestu stare ima razstavne prostore prirodoslovni Frankopanske trdnjave zgraditi sedanjo muzej iz Reke, za njo stoji med vojno graščino. Zaradi turških prehodov je močno poškodovana, a obnovljena Zrinjski v slabo naseljeni kraj naseljeval cerkvica. Za njo se steka Kupica, relativno Uskoke – Vlahe. Zapisi govorijo, da so močan vodotok. 48 Slika 139: Velika hiša starejših arhitekturnih razmerij, iz leta 1845 v Brodu, na poti proti Slika 143: Brod je bil pomembno tranzitno Delnicam. vozlišče tudi v novejšem času, saj je tu mimo vozila redna avtobusna linija med Čabrom in Delnicami ţe pred 1. svetovno vojno. Tisto, kar v starih stavbah začutimo na Brodu, je vpliv meščanske mode. Če so stavbe v Moravicah vse po vrsti robustno starinske, postavljene na gospodarske kleti, se tu kaţejo meščanski vplivi. Hiše so postale od sredine 19. stoletja naprej vitkejše, dodajalo se jim je meščansko Slika 140: Meščanski, neo-baročni kamniti okrasje, čeprav skromno. Za to je verjetno portal iz leta 1845. poskrbela predvsem povezava proti Reki kot največjemu mestu v bliţini. Vse hiše so brez kleti, saj je Kolpa preblizu. Slika 141: Eden od trgovcev na Brodu si je v začetku 20. stoletja celo omislil balkon za nadzor nad cesto Delnice-Kočevje. Slika 144, 145: Dvolastniška hiša na Brodu, Slika 142: Tudi ob ulici navzgor po dolini je ob cesti proti zgornjemu delu doline, z nekaj nekoč bogatih hiš. okrasnimi kovanimi mreţami na meščanskih vratih iz začetka 20. stoletja. 49 Nekdanja pot iz Moravic se je skozi Brod Še pred nekaj desetletji je bil v Brodu mimo graščine nadaljevala proti zgornjemu priznan strugar, ki je izdeloval lesene delu Kolpe. Ob poti se je na obeh straneh krogle za balinanje. Po več podobnih postavila vrsta relativno velikih hiš, na vratih sodeč je bilo tu domače tudi stavbno nekaterih opazimo, da so marsikje mizarstvo. razdeljene med dva lastnika. Pred drugo vojno sta bila Brod in sosednja Petrina s svojimi velikimi hišami in gostilnami, ki so nudile prenočišča in ples, obiskana počitniška kraja. Slika 146: Ena od lepo obnovljenih meščanskih hiš ob cesti proti zgornjemu delu doline Kolpe. Na Brodu je bila nekoč znana kolarska delavnica Kajfeţev, v kateri so se desetletja do druge vojne učili številni mojstri iz zgornjih območij. Izdelovali so Slika 148: Vhod v trgovino in desno v lepe zapravljivčke (enega lahko vidite v stanovanjski del hiše trgovca iz Broda, levi zbirki Palčave šiše v Plešcih), kočije in portal je iz 1911. leta, desni morda starejši. potovalne sanke. Prav tako naj bi tukajšnji kovači vsaj nekje na prelomu stoletja, morda tudi kako desetletje prej in kasneje izdelovali okrasne stopniščne in vrtne ograje ter vratne mreţe, ki jih zasledimo na meščansko predelanih vratih hiš visoko po dolini. Stara Palčava šiša v Plešcih, kjer je sedaj gostilna, je imela celo kovano vrtno ograjo od tu, a so jo v celoti odnesli italijanski okupatorji… Slika 149: Eno od redkih zamreţenih oken z Slika 147: Razglednica Broda izpred 2. okrasno kovano mreţo iz začetka 20. stoletja svetovne vojne. Desno je zgradba sedanjega ali konca prejšnjega, morda kovaški izdeleki hotela Mance, pred njo gostinski vrt. iz Broda. 50 Na Brodu ţivijo v svojem malem naselju pod hribom ţe več stoletij tudi Romi - po domače Cigani. Imajo jih za staroselce in so nekoč preko poletja, v mojih otroških letih, večkrat prihajali s konjiči in vozovi navzgor po dolini v Plešce. Tam so bivali v svojih šotorih v idiličnem jesenovem gozdičku Ciganskega polja, ki je sedaj del igrišča. Ţenske so prosjačile po vasi, nekateri od moških so popravljali manjše kovano orodje in prodajali male srpičke za pletje po njivi. Izdelovali so jih sami doma. Slika 152: Kamniti portal graščine je kvalitetno baročno delo iz sredine 17. stoletja. Skupaj z ostalimi klesarskimi detajli tujih mojstrov na objektu je bil preveč oddaljen vzor za okoliške prebivalce, ki so se še stoletje Slika 150: Vpogled v uporabljene materiale – ubadali s preţivetjem, da bi se zgledovali po prevladuje trdi sivi in mehkejši rjavi peščenjak, njem. Hiše so ostale še dolgo večinoma brez ki ga najdemo ob Kolpi. Le reprezentančni kamnitih portalov. okvirji oken in vrat v vasi so iz kvalitetnega Brod je bil v času Zrinskih v 17. stoletju sivega apnenca. središče njihovega tukajšnjega posestva, ki so ga razdelili na deset teritorialnih enot, imenovanih sučije (sodnije). Vsaka sučija je imela svojega ţupana ali sodnika – sučka (od njega je v pleškem govoru ostalo npr. hišno ime Šučavi, v Gerovem Ţupanovi…). Upravo sučije je sestavljalo deset svetnikov - vaških starešin. Ţupan ali sodnik je na območju sučije predstavljal upravno in sodno oblast, pri reševanju sporov so mu pri tem pomagali vaški starešine. Od Joţe Lončarića sem dobil popis ţup in sestavo prebivalstva, kot so jo s sodelavci ugotovili iz starih dokumentov. Podatki so zanimivi tudi pri raziskovanju porekal Slika 151: Po izklesanih delih izstopa graščina, opremljena z monumentalnim stavbne dediščine: portalom, profiliranimi okenskimi okviri, 1. Sučija Belo je obsegala vasi: Belo, strelnimi linami in kamnitimi konzolami iz 17. Kupa, Bukovac, Hostnik, Doluš, Loke, stoletja. 51 Planina in Golik. Tu so ţiveli preteţno 8. Sučija Šajn je obsegala vasi: Šajn, primorski priseljenci, med njimi je bilo Klepeće Selo, Pod Gorom (Podgora), tudi nekaj priseljenih druţin iz Kranjske. Lamana Draga, Završje, Naglići, Šehovac, Šimatovo, Za Vrhom (Zavrh) in Ivanovo. 2. Sučija Brod je obsegala vasi: Brod, Tukajšnji prebivalci so bili nasledniki Krivac, Zamost, Hribarsko, Jasevnica, Donji Loţac, Donji Zakrajc, Perdočaj, Slovencev iz prekokolpskih krajev, primorskih Hrvatov in Vlahov, ki so prišli Donji Rogli, Gornji Rogli, Gornje in Donje iz turške Like. Del teh Vlahov je prešel v Tihovo, Gornji Turni, Donji Turni, Marija Trošt i katoliško vero, del pa vere ni menjal in je n Lišnica. Brod je bil središče ostal pri svoji stari krščanski veri. brodskega gospostva. V teh vaseh so ţiveli preteţno hrvaški povratniki iz Tukajšnji pravoslavni so v začetku 19. Kranjske, stoletja osvojili srbsko nacionalno slovenski priseljenci, kolonisti iz primorja pripadnost. in vlaški prišleki - Uskoki po slovensko. 9. Sučija Turke je obsegala vasi ob Kolpi, 3. Sučija Bukov Vrh je obsegala vasi: zahodno od Broda na Kolpi. To so bila Bukov Vrh, Gramel (Gramalj), Sernovac (Ţrnovac), Pišnatac (v naselja Nad Kupa, Gornji Zakrajc, erjetno Resnatac), Pečište, Stari Laz, Dobra i Poţarnica, Turke, Gašparci, Sedelce in n Novi Laz. V tem delu gospostva so ţiveli preteţno Gornji Loţac. Po teh vaseh je bilo malo prebivalcev, večinoma priseljencev iz leve priseljeni primorci s pokatoličenimi Vlahi. strani Kolpe. 4. Sučija Crni Lug je imela pod seboj le 10. Sučija Veliko Selce je obsegala vasi istoimensko vas. U 17. stoletju so tu ţiveli juţno od Broda na Kolpi. To so bila priseljeni primorci, Slovenci in pokatoličeni Vla naselja Veliko Selce, Pucak, Gorica, Tusti hi. Dober del sučije so Vrh, Sleme, Skrad, Divjake, Hribac, Brezje obsegali gozdovi planinskega masiva in Malo Selce. Po teh vaseh je bilo malo Risnjaka. prebivalcev, priseljencev iz vseh strani. 5. Sučija Delnice je imela pod seboj le Tudi iz zgornjega opisa prebivalcev se istoimensko vas Delnice. Stare Delnice so leţale na lokaciji današnjih Lučic vidi, da so bili Brojani, kot se reče in tu je domačinom iz Broda, vsa stoletja tesno bila meja brodskega gospostva proti povezani s sosedi na Kostelskem. Skupaj bakarskemu gospostvu. so tvorili prav posebno skupnost, ki si je na 6. Sučija Grbalj (Gerbael) je obsegala vasi dveh straneh meje delila isto narečje in Zagolik, Suhor, Kočičini, Artičak (Rtičak), sodelovala skozi celotno zgodovino. Raukari, Kuţelj, Gusti Laz, Gučje Selo, Sodelovanje so potrdili tudi s čezmejnim Grbalj (Grbael) in Belica. Vasi so bile EU projektom Ţivljenje brez meja, v takrat majhne. V njih so ţiveli priseljenci okviru katerega je bil leta 2015 posnet film iz bliţnje Kranjske in iz primorja. Kolpa – Kupa – Koupa. O reki treh imen in 7. Sučija Moravice je obsegala vasi njenih nikoli razdeljenih prebivalcih. Ţal Muravice (Moravice), Male Drage, Velike so lepe namene o obnovi visečih mostov, Drage, Gornji Kuti, Donji Kuti, Maklen, prekriţale ograje iz bodeče ţice… A tudi Delači in Sela. Na teritoriju sučije je bilo te nekoč odidejo. Brojani in Kostevci se ne prebivalstvo mešano, sestavljeli so ga dajo ţe stoletja. Mi zgoraj pa tudi ne! priseljenci iz Kranjske, Hrvati iz primorja in Vlahi iz turške Like. 52 OD BRODA NAVZGOR Na našem popotovanju po starih poteh se bomo drţali desnega brega reke Kolpe, kjer je potekala še pred dvemi desetletji glavna pot po dolini navzgor. Če si prečkal most, ki je bil postavljen okoli 1810. leta, je bilo potrebno plačati mostnino, prešel si tudi mejo med Hrvaško in Kranjsko. Zato so trgovci s karavanami tovorov, namenjeni v zgornji del doline, ostajali na desnem bregu. Slika 155: V Petrini takoj preko mostu srečamo tudi ţe hišo drugačnega izvora. Z obliko spominja na hiši ob Luiziani, opisani v poglavju o Skradu. Z velikim nagibom strehe, široke tlorisne zasnove. Morda je tudi katera od brodskih podobne osnove, če bi bolje pogledali? Našo pot navzgor bomo nadaljevali po desnem bregu, kot so stoletja večinoma naredili trgovci s karavanami tovorov za zgornja območja. Prvo naselje, ki ga bomo prešli na poti mimo nekdanjega mlina in ţage na Kolpi, je Gusti Laz. Tu se v središču prvič pojavita hiši, ki sta bili sezidani ţe pred več kot 150 leti, takrat edini med lesenimi stavbami naokoli, po Slika 153: Brod in Petrina na vojaški karti iz izgledu takih osnov kot na Čebranskem. 1770-ih, ko tu še ni bilo mostu. Zanimiva so imena, ki se na nasprotnih bregovih Kolpe marsikje podvajajo (Grivac, Krivac…) Če bi stopili pred skoraj dvema stoletjema preko starega lesenega mostu na drugo stran Kolpe, bi prišli neposredno pred veliko hišo, pozidano dve desetletji po izgradnji mostu. Ima poseben portal, ki se odlikuje po dveh tenkih stranskih stebričih, ki podpirata zgornji zidec. Slika 156: Gusti Laz na katastru iz 1861. leta. Večina hiš je bila lesenih, le dve zidani. Obe hiši sta precej masivnega volumna, vendar višji od tistih iz Brod Moraviške okolice. Nekoč sta imeli v zatrepni fasadi Slika 154: Zaključek portala iz 1835. leta v Petrini, s stranskima “nadstandardnima” izgleda po ena vrata v hlev. Iz videza stebričema in okovjem s kovano letnico. sumim, da gre za arhitekturne osnove 53 dimničnih hiš iz zgornjega konca doline Čabranke, kjer je bil dimnični prostor ali kasneje čista hiša postavljena nad hlev v kleti. V stoletjih so jim sicer razširili okna in pozidali zatrepno steno, nakloni pa so ostali verjetno isti cel čas. Zanimivo bi bilo pregledati kletne oboke, če jih premoreta. Slika 160: Na videz meščansko grajena hiša z zgornjim stanovanjskim nadstropjem, pod katerim je bil še vedno hlev s kletjo. Gospodarska poslopja so bila v ozki dolini majhna. Zgrajeno v prvi polovici 20. stoletja, Gusti Laz. Slika 157: Pogled na središče Gustega Laza, leva stavba se zgleduje po meščanskih vzorih, desna je lesena, v sredini pa dve najstarejši hiši iz obdobja pred sredino 19. stoletja. Slika 161: Ob cesti so na robovih naselij dobile mesto male lesene hišice osobejnkov, ki se z desetletji niso kaj dosti spreminjale. Z večnamensko veţo in enim stanovanjskim Slika 158: Zgornja od dveh najstarejših prostorom. Prva polovica 20. stoletja. zidanih vrhhlevnih hiš v Gustem Lazu iz časa pred sredino 19. stoletja. Slika 162: Zunanji izgled hišic, grajenih med obema vojnama, le redko pokaţe skromne Slika 159: Druga od najstarejših zidanih bivalne razmere v notranjosti. Zaradi tanke vrhlevnih hiš v Gustem Lazu iz časa pred opečne gradnje zidov celo slabše kot v lesenih sredino 19. stoletja, z zanimivim kamnitim ali pred stoletjem zidanih iz kamna. gankom zadaj. 54 strani potoka Male Belice. Tu je bil nekoč na potoku postavljen jez, iz katerega je bila po kanalu speljana voda na mlin, ki stoji nad cesto. Slika 165: Gerbael - Grbajel s precejšnjim številom zidanih stavb iz sredine 19. stoletja. Vidi se jez na Mali Belici in mlin ob cesti. Slika 163: Portal v Gustih Lazih in morda istočasna vrata, le delno predelana iz leta 1910. Poleg okrasov iz ometa edini okras hiše. Slika 166: Mlinska zgradba v Grbajelu, mlinska kolesa so bila desno, s podlivom. Slika 164: Tipična stanovanjska zgradba meščanskega izgleda iz začetka 20. stoletja, kakršnih zasledimo veliko po dolini Kolpe. S kovanim okrasjem ograje. Grajena iz opeke, z lesenimi hrastovimi stropniki nad kletnim delom, skromno notranjo opremo in ogrevanjem. Še vedno vrhhlevna. Vasi se med seboj ne razlikujejo prav veliko, starejše zgradbe se pričnejo Slika 167: Zadnji ostanek najstarejše hiše v pojavljati nekaj višje, ko se dolina razširi v vasi, z vklesano letnico 1832 v preostalem nekoč rodovitna polja na nasutju dveh vogalniku. potokov. Razširitev se začenja pri Gučem V Grbajelu stoji tudi nekaj starih stavb. selu in Grbajelu, ki leţita vsak na svoji Najstarejše iz leta 1832, ki sem jo imel v 55 spominu, ţal nisem našel več, od nje je ostal le ozek kamnit zid z letnico na vogalniku. Nakdanja hiša na parceli 4412 je imela velik nadstrešek preko celotne vhodne vzdolţne fasade, postavljene pravokotno na cesto, pod njim kamnite stopnice z dveh strani ob hiši in nizek ograjni zid ganka. Bila je velika, pritlična, vanjo se je vstopalo skozi polkroţno zaključeni kamniti portal. Hiša je bila z Slika 170: Izboklo izklesani razpeli Jezus, zadnjo steno prislonjena na sosednje IHS, letnica 1836 in iniciali MB v Grbajelu. gospodarsko poslopje. Tudi sosednja hiša je zanimiva, saj je nadstropna in jo krasi portal iz 1836. leta. Slika 171: Tipično gospodarsko poslopje doline, s hlevom in kolarnico v zidanem pritličju, ter naprej pomaknjenim zgornjim lesenim nadstropjem senika s prislonjenim Slika 168: Starejša zgradba v Grbajelu iz kozolcem. 1860-ih let, dvolastniška. Vsak lastnik ima drugačne predstave o prezentaciji istega objekta… Slika 172: Še zadnja stara hiša v Grbajelu, zadaj je bila nekoč morda razširjena. Da je ta del razširjene doline poseben in je nekoč doţivel svoje zlato obdobje zaradi posebne lege ob reki, ugotovimo šele takrat, ko pridemo do Kuţelja. Tu skozi vas pod cerkvijo teče druga Belica – Velika Belica. To je ţe močnejši vodotok in zato v spodnjem delu ni imel mlinov. Vas je delil na dva dela: na Rauhare z Artiček-om in Skendre čez potok. Čezenj v Slika 169: Portal zgornjega objekta iz leta 18. stoletju še ni bilo mostu, postavljen je 1836 s profiliranimi robovi in razpelom. bil kakih 50 let kasneje, ko je na njegovi 56 sredini stalo znamenje, ki je bilo zarisano stoletja, predvsem na vhodu v vas. V na katastrskem zemljevidu. sredini vasi so najbogatejše stavbe iz 19. stoletja postavljene v bliţini cerkve. Zanimivi so njihovi portali, ki kaţejo na povezave z brodmoraviškim območjem. Slika 173: Kuţelj s cerkvijo na hrvaški strani Slika 175: Na zgornji strani ceste se pokaţe se razteza preko Kolpe; mostu čez Belico v tudi starejši objekt, katerega osnove zaradi času risanja zemljevida še ni bilo, ker je bila predelav zelo teţko razpoznavamo. pot navzgor ob Kolpi skozi ozko sotesko teţko prehodna. V določenem obdobju je moral biti tu pomemben prehod čez Kolpo za trgovske karavane ali ţivinske trgovce. Izgleda tako, da je Kuţelju, ki se je razširil na obe strani doline, kljub različnim gospodarjem, posebno vlogo in gospodarsko moč dajal prehod preko Kolpe. Čeprav je hrvaški del razpotegnjen ob cesti, ki je bila grajena pred dvesto leti, je tisti na slovenski strani postavljen pravokotno na reko in kaţe smer glavnega Slika 176: Levo mala stavba iz sredine 19. prehoda za preţivetje njegovih ljudi. stoletja, desno hiša trgovca iz konca stoletja. Slika 174: Vstopni del Kuţelja z meščanskimi hišicami iz konca 19. ali začetka 20. stoletja govori o vplivu krošnjarstva. V samem Kuţelju zasledimo še vedno nekaj zanimivih starih hiš, ki pričajo o Slika 177: Zaključek portala manjše zgradbe z izboklim Jezusom na kriţu, vejnim okrasjem in zadnjih obdobjih razcveta. Nekaj je letnico 1865. meščanskih, grajenih na prelomu 19. in 20. 57 Glede stavbnih detajlov je zanimiva V Kuţelju se je, sodeč po starem vojaškem kapelica ob mostu, ki je bila verjetno zemljevidu iz 1780-ih let, pot po dolini postavljena šele konec 19. ali v začetku 20. navzgor, ki se ji je tu preko Kolpe stoletja. Ima polkroţni kamniti portal. pridruţila pot iz Kranjske strani, nadaljevala drugače kot sedanja cesta ob Kolpi. Glavna pot je vodila, vsaj pred izgradnjo ceste skozi ozko tesen Kolpe mimo Svete Ane, navzgor nad levim bregom Velike Belice. Kak kilometer višje so bili mlini, ta zaselek je bil nekoč zapisan kot Zolnarji. Verjetno je bila tu mitnica ali vsaj kontrola, od katere je pot šla potem navzgor čez Zagolik, mimo Slika 178: Pogled na središče Kuţelja z Straškega vrha – straţil je prehod preko mostom, kapelico in cerkvijo Sv-Ivana. sedla nad Turki, mimo Konakov – spet zanimivo ime, saj s turcizmom govori o počivališču. Tu so imeli kmetje iz Turkov svojo planino, na kateri so imeli v hlevih ţivino preko večine leta. Pot se nadaljuje, preko Poţarja in Podgore proti osilniškemu in gerovskemu delu doline. Slika 179: Najstarejša vklesana letnica se nahaja na spodnjem delu zvonika, 1827. Slika 181: Meščanska hiša pri mostu iz konca 19. ali začetka 20. stoletja. Draţje, kamnite okvirje vrat so nadomeščali leseni. Druga pot je iz središča vasi vzporedno ob desnemu bregu Belice vodila navzgor od Kuţelske drage po mali dolinici mimo Osto Vrha (v novejši karti Praprodi), mimo Pri Rauhovih, Tisovca in Poklanega vrha, Ukraika (novejši Vršiček), Mašenička do Malega Sela in Črnega Luga. Zanimiva povezava proti Reki. Slika 180: Kapelica poleg mostu kaţe starinski izgled, čeprav je verjetno iz časa po 1861. letu, Tretja pot ob Kolpi je bila, izgleda do saj je ni na katastru. Stoji na strani prehoda iz izgradnje ceste v prvi polovici 19. stoletja Broda. Portal je brodmoraviške oblike. po hrvaški strani, še vedno prenevarna in 58 morda tudi preveč odvisna od Kolpe in Grajskih. Bilo je verjetno podrto, da je njenih razdiranj, saj zavoj toka pod Sv. naredilo mesto spodnjim vhodom. Ano razdira prav hrvaški breg. V vasi je tudi nekaj značilnih kovanih okrasnih elementov, izdelanih domnevno v Brodu na Kolpi. Uporabljeni so predvsem na hišah, ki so si jih obnavljali in polepševali krošnjarji v začetku 20. stoletja ali nekaj prej, ko se je hodilo še v Ameriko. Značilen je meščanski izgled, čeprav je bilo ţivljenje v njih mnogo bolj podobno kmečkemu. Z vrtom, njivo in kravico v kletnem delu, morda z manjšim skednjem na zadnji strani hiše, ali senom na podstrehi. Slika 182: Hiša, zgrajena po istih zgledih kot tiste v zgornjem koncu doline Kolpe iz 18. ali začetka 19. stoletja. Manjka ji verjetno vhod z zidanimi ali lesenimi stopnicami v nadstropje v sredini, nekoč je moral biti podrt. V zgodovini je bila precej predelana, v pritličnem delu je bila delavnica in gostilna, a je osnova z ostrešjem ostajala. Slika 184: Meščanska ograja na kamnitem zunanjem reprezentančnem stopnišču polepšane hiše, verjetno izdelana na Brodu. Pri katastrskih zemljevidih obeh Kuţeljev preseneča, da so bile večinoma vse hiše ţe do sredine 19. stoletja kamnite in imajo vse svoje gospodarske objekte. Na slovenskem Slika 183: Eden od večjih gospodarskih delu so hiše bolj členjene in imajo vse objektov v vasi, ob poti proti slovenskemu nekakšne prizidke ali izzidane dele. Na delu Kuţelja. hrvaški strani, morda tudi zaradi skoraj 40- Na razpotju navzgor, na kriţišču na strani ih let razlike v času izdelave katastrskih Skendrov, stojita še dve zanimivi hiši. zemljevidov (vmes je bila zgrajena cesta Prva je bila zgrajena konec 19. stoletja, po dolini, ki je morala dati domačinom stoji ob mostu in je bila v njej gostilna in zaradi sodelovanja pri gradnji precej trgovina, ima (skromen, a še vedno zasluţka), so hiše bolj enovitega zunanjega rustikalno šarmanten) meščanski izgled, tlorisa. Lesene hiše so bile le v Skendarih druga je ob razpotju poti navzgor proti čez Belico. Zagoliku. Ta je taka, kot so bile hiše v Hiše na slovenski strani so bile po Plešcih v prvi polovici 19. stoletja, manjka izgradnji ceste odrinjene od nove glavne ji le vhodno zidano stopnišče z ograjo, kot poti vzdolţ Kolpe in je tam zato razvoj je bilo npr. pri Šučavih, Šuštarjavih ali zastal. Ljudje so se ukvarjali predvsem še s kmetijstvom in ne z drugimi dejavnostmi 59 kot na hrvaški strani, kateri je nova zgornjem polju med njivami kakih 3 metre prometnica skozi vas dajala še druge visoke kole, na katerih so bile pravokovno priloţnosti. na Kolpo razpete ţice in lesene palice, po Slovenski Kuţelj se razlikuje še po nečem. katerih je rastla trta. Tu se mešajo široke, dvotraktne hiše z značilnostmi kočevarskih dimnic, s hišami “uskoških” - podolgovatih osnov z ognjiščem, kot smo jih spoznavali v prvem nadaljevanju knjige. Zanje je zapisal Hacquet v svoji knjigi iz 1778. leta: “Bivališča Uskokov so hrvaškim dokaj slična, vendar oţja. Velikokrat ima koča le dva prostora, enega za ljudi in drugega za ţivino. Redko je v koči peč, temveč imajo neka ognjišča na zemlji v sredini prostora.” Slika 186: Središče slovenskega dela Kuţelja ima med dvema vrstama hiš širok prostor, Dimnice in ognjiščnice so izgleda bivale morda pred dvema stoletjema in več potreben več stoletij ena ob drugi in pustile v tlorisih za zbirališče in trgovišče z ţivino, ki je bolj ali in volumnih stavb sledove vse do manj legalno potovala čez Kolpo, Črni Lug ter današnjih dni. naprej proti morju? Slika 187: Ena od hiš dimnične osnove v Slika 185: Slovenski del Kuţelja, katastrski slovenskem Kuţelju. zemljevid je nekaj starejši in je iz 1824. leta. Zanimiva je orientacija vasi proti hrvaškemu delu ter členjeni tlorisi zidanih hiš z lesenimi gospodarskimi poslopji v ozadju. Sedanja cesta skozi slovenski del Kuţelja je popolnoma izmaličila njegovo premišljeno urbanistično zasnovo, še bolj jo izničujejo prekinjene povezave s hrvaško stranjo, ki so dajale naselju stoletja preţivetne priloţnosti. Tako pomembne, da je bila celo ureditev naselja podrejena temu. Slika 188: In še ena podolgovate, “uskoške” Slovenski del Kuţelja leţi na bolj sončni oblike, vrhhlevna z gankom, kasneje dograjena strani doline, zato je bilo še do pred nekaj z lesenim delom za skedenj in nadstrešek kolarnice. deseletji zanimivo, da so imeli kmetje na 60 Zanimivo bi bilo ugotoviti kdaj in kako se priseljenci iz Kranjske, delno hrvatje iz je dogajala trgovina v teh krajih, ki je po primorske in še nekaj Uskokov. mojem menju tako močno zaznamovala O trgovanju z ţivino preko Kolpe vemo le zasnovo naselja. V poglavju o Kostelu smo malo. Morda je prihajala iz Kočevske, saj zapisali, da je bila intenzivna vsaj še v času so sem vodile poti tako iz Kostelskega, kot morske blokade Francozov, a je morala iz Briške doline preko Rak ali Straţnice. obstajati ţe mnogo prej in trajati več Od kod bi imela ta tako ime, če ne zaradi stoletij dolgo, kot dokazuje urbanizem. nadzora prehodov? Prav iz zadnjega Vprašanje je, kje bi lahko našli natančnejše omenjenega obdobja – sredine prve podatke o kmečki trgovini, saj je bila ta polovice 19. stoletja je kar nekaj najbolj razvita v časih z majhno kontrolo, najstarejših portalov v dolini, na katere ko se prehode preko reke ni beleţilo. Nekaj opozarjamo v knjigi. Ti govorijo o časih splošnih informacij imamo iz 17. stoletja, o izobilja, torej je bilo tu tudi dovolj pritoţbah zaradi prehajanja karavan preko zasluţka, potrebnega za njihovo zgornje doline Kolpe. postavitev. Več vemo iz francoskih časov v časih angleške zapore pomorskih poti v Jadranu, ko se je ob Kolpi tihotapilo največ angleško blago, sol in tobak, kar vse je bilo drţavni monopol. To trgovanje se je nadaljevalo verjetno še vsaj do konca 1820-ih let, celo v 1830-ih. Slika 189: Pritlični gospodarski objekt v slovenskem delu Kuţelja. Iz sedeţev sučij brodskega gospostva Slika 190: Kriţ ob cesti na spodnjem polju vemo, da je moral biti v 17. stoletju Grbajel pomembnejši od Kuţelja, ki se je poleg Kuţelja na slovenski strani, litoţelezen izdelek izpred druge vojne. moral razviti šele kasneje, verjetno ravno O pomembnosti povezave iz Kočevske zaradi trgovske poti ob Belici in povezave do kranjskega dela, ki je bila najlaţja preko preko Rak govori tudi zgodba o tem, kakšni naj bi bili zač Kolpe po nasutju, ki ga je v strugo etki urmoharstva v nanašala Belica in kasneje po lesenih dolini. Tako je etnologinja Ţiva Ogorelec v knjigi Moj uoča je šiu za vurame, v kateri mostovih. Vemo pa tudi to, da so večino prebivalstva v vaseh ob Kolpi predstavljali opisuje urmoharje iz doline zgornje Kolpe vse do Plešc, in kamor je posrečeno 61 vključila tudi krajši opis vsebine v Zabeleţenih je vsaj 250 urmoharjev. Ta lokalnem narečju, zapisala naslednje: trgovina, vezana na tradicijo čezkolpskega “Med potomci vurmoharjev se je ohranil sodelovanja in nadgrajena s priučenim urarskim znanjem je dajala še kako spomin o tem, kdo bi lahko bil posrednik, ki je iskal in najemal ljudi za raznašanje ur. potreben zasluţek marsikateri druţini v Joţe Rugole iz Bosljiv času do druge svetovne vojne. e Loke se še spominja svojega starega očeta po mamini Potujočim urmoharjem so se iz zgornjega strani – Joţeta Štimca, ki je govoril, da je dela doline pridruţevali še žagmajstri, ki konec 19. stoletja, najverjetneje med leti so hodili s skupinami gozdnih delavcev ter 1870 in 1885: “Boter Rački prišel iskat po gozdovih in vaseh brusili in obnavljali fante v Bosljivo Loko, da bi jih najel za ţage. Ko se je temu pridruţil še zasluţek iz nošenje ur.” Sklepa se, da je bil to Matija Amerike, so nekatere vasi doţivele nov Rački, ki se je priţenil iz Rak.” Vsaj tako v razcvet. Mnoge hiše so bile obnovljene, zgornjem koncu doline. nekaj smo jih ţe omenili, o nekaterih rečemo več v naslednjih poglavjih. Slika 192: Kriţ ob cesti nad Kuţeljem. Enaki industrijsko izdelani izdelki so v času denarnih Slika 191: Kriţ ob cesti na pod Kuţeljem na prilivov od krošnjarjenja in dela v tujini hrvaški strani, prav tako litoţelezen izdelek zamenjevali prej poslikane pločevinaste Jezuse izpred druge vojne. iz druge polovice 19. stoletja. Slikarjev, ki bi Zanimivo nadaljevanje, lahko rečemo, jih obnovil, po prenehanju dela Rutarjeve in kasneje še Jarmove delavnice v Osilnici, ni stoletnega prekomejnega sodelovanja bilo več v bliţini. preko Rak in doline. Pri prenašanju ur preko Kolpe in naprej po Ogrskem so v naslednjih desetletjih sodelovali mnogi fantje in moţje treh generacij iz vasi v okolici, ne glede na breg Kolpe. 62 IZ DOLINE DO ZAGOLIKA Če od Kuţelja, po prečkanju struge Belice s skladi lehnjaka, skrenemo na kriţišču levo navzgor, se začne kmalu makadamska cesta, ki se vzpenja ob pobočju. Stara pot je vodila skozi Suhor, neko obdobje tudi niţje ob Belici do Colnarjev (na vojaški karti iz konca 19. stoletja - Zolnari) z mlinom. Njegovi zidovi so bili za idilično dolinico pred nekaj leti prav neokusno prezidani v malomeščansko vilo s parkom, struga potoka pa brutalno obdelana z velikimi skalometi. Škoda, da se v modernih časih dopuščajo tako grobi posegi v naravno in kulturno okolje. Od tu se je pot v nekem obdobju usmerila Slika 194: Portal hiše Sobol v Kočičinu iz leta navzgor proti Zagoliku, saj je bil tu Col 1884; take ţe poznamo iz spodnjih predelov, (mitnica). Na pot do Zagolika se za zanimiva je zelo pozna letnica. Znak Sehurjem priključi še pot iz Kočičina, konzervativnosti ali uporabe starega portala z malega zaselka nad Kolpo. V njem so pred vklesano novo letnico? nekaj leti novi lastniki lepo obnovili Do Kočičina se je dalo priti iz Kranjske ruševino nekdanje stanovanjske hiše tudi preko Kolpe na koncu Kuţeljskih njiv, podolgovatega tlorisa in pri obnovi zato je morda tudi tu čez vodila kaka poskusili upoštevati do tedaj znane stranska pot neposredno iz Briške doline, značilnosti tradicionalnih stavb. Nova če so bili “colnarji” preveč nepopustljivi. lastnika iz Delnic, ki marljivo čistita tudi Zaselek Kočičina sestavlja le nekaj hiš, od zelene površine v vasi, jo uspešno oddajata katerih so bile ţe v sredini 19. stoletja kar zahtevnejšim turistom, ki si ţelijo malce štiri zidane. Ima tudi malo kapelico iz drugačnega dopusta v skladnem okolju. začetka 20. stoletja. Pod naseljem je ob Kolpi močan izvir, kjer si veliko ljudi prihaja iskat pitno vodo. Slika 193: Skladno s tradicijo obnovljena počitniška hiša Sobol v Kočičinu, zadaj greben Slika 195: Domačija Pr Petrovih v spodnjem Golika. Pod njim najdemo jame, primerne za Zagoliku, spredaj novejši skedenj in zadaj najstarejše poselitve doline. starejša stanovanjska hiša. 63 Zelo posebno vas srečamo nekaj višje. Zagolik sem spoznal v letu 2014 z Marico Poštenik, ko sva iskala kraj, iz katerega so prišli njeni predniki Šafarji v drugi polovici 19. stoletja v Gašparce. Tu sva se srečala z Vilkom Štimcem, ki je bil rojen v Gašparcih in poročen v Zagolik, na domačijo Pri Petrovih. Z njim sva opravila prvi ogled naselja, ki me je s svojim starinskim izgledom številnih lepo ohranjenih hiš takoj prevzelo. Obiskali smo ga še drugo leto z raziskovalkami Slika 196: Fotografija razloţenega spodnjega iz Zagolika, ki jo je v 1920-ih letih posnel raziskovalne delavnice v Palčavi šiši. fotograf Ivan Šafar iz Gašparcev. Levo je vidna cerkev Sv. Lovrenca, ki je takrat ţe imela visok zvonik. Slika 197, 198: Povečava dela fotografije, na kateri je desno hiša Slika 199: Zgornji in Spodnji Zagolik. Tu je Petrovih v spodnjem bila ţe v drugi polovici 18. stoletja tudi cerkev, Zagoliku, pred njo skedenj in levo, starejša zidana hiša s skednjem v nadaljevanju v breg po vojaškem zemljevidu sodeč z zvonikom na . preslico. Sedaj je ţe desetletja podrta. Baje Spodaj portal kleti iz druge pol. 19. stoletja. zaradi ceste, ki jo je spodkopala… Pod naseljem so bile nekoč tri široke terase z njivami in spodaj košenicami proti Belici. Območje je zaradi poloţne doline in osončenega brega zelo primerno za sadjarstvo. Zato so skoraj pri vsaki hiši stiskali mošt, po vasi je ostalo kar nekaj terilnih kamnitih koles. Zaradi apnenčastega pobočja Golika je bilo na voljo dovolj kamna za zidavo in so bile zato hiše večinoma kamnite. Pri Petrovih so imeli krave in vole, nekaj ovac, podobno kot drugi v vasi. Ko se je priţenil Vilko, sta z ţeno tu ostala nekaj let in potem nadaljevala v Zagreb za sluţbo. Hiša pri Petrovih je sluţila le še staršema, po njuni smrti, tednom poletnega počitnikovanja. Vse do lanskega leta je bil lepo vzdrţevana. 64 dobila prizidano manjšo kuhinjo z ognjiščem, kar bi lahko razloţilo členjeni tloris na katastrskem zemljevidu. Petrova je bila izgleda narejena po vzoru sosednje, a iz dimničnega prezidana v objekt s črno kuhinjo in dodanimi prostori v levem delu. Slika 200: Značilni gank najstarejše hiše v Spodnjem Zagoliku iz časa pred 1861. letom. Vhod v klet je bil le pod obokanim gankom. Slika 202: Najstarejša hiša z zadnje strani – zazidana majhna okenca in ozek prehod iz kuhinjskega dela. Slika 203: Na hiši Petrovih so prvotni enoločni gank ob daljšanju tlorisa proti cesti podaljšali še z drugim lokom. Starejši oboki so bili torej polkroţne oblike. Slika 201: Zgornji in spodnji Zagolik na Letnica 1864, ki je vklesana levo od katastrskem zemljevidu iz 1861. leta. Večina hiš je bila za razliko od doline še lesenih. Le glavnega vhoda pri Petrovih, je verjetno iz ena zidana v Spodnjem in nekaj več v obdobja predelave hiše. Takrat so dodali Zgornjem. leve kletne prostore, sobe nad njimi in s Najstarejša zidana hiša v Spodnjem kamnitimi zidovi pozidali zgornji del. Hiša je malce pozno dobila črno kuhinjo. Zagoliku je soseda Petrovih in je ohranjena. Hiša Petrovih pa je bil Prvotno je bila morda velika enocelična ali a prostorsko le malo členjena (domnevno) prezidana v letu 1864, o čemer priča dimnica s sobo nad desnim delom od letnica na kamnu pred vhodom. Takrat je ganka. Tlorisno je bila bliţje kvadratu kot bil spremenjen tudi tloris, a izgleda, da je sedanja, ki se je s prezidavo potegnila. del starega objekta v zahodnem delu kleti Vhod je moral biti ob strani, podobno kot ostal. pri nekaterih starejših hišah v okolici Brod Zanimivo je, da sta le v spodnjem delu vasi Moravic. Gank je bil neke vrste varnostni ohranjeni dve. Starejša je bila morda v mostič, s katerega je bilo laţje nadzirati začetku enocelična dimnica in je kasneje dve strani stavbe, če so prišli kaki tolovaji. 65 pomembnejša kultura šele v sredini 19. stoletja? Slika 204: Petrova hiša z JV strani, nekdaj je imela zatrepna fasada tri manjša okenca. Spodnji vhod v štalo je bil izveden šele v sredini 20. stoletja. Prej so bila tam le mala okenca brez gajter. Slika 206: Polkroţni slop, ki povezuje sprednjo steno hiše z zadnjo konstrukcijo babe, ki je podpirala dimnično peč ali ognjišče? Slika 205: Rekonstrukcija tlorisa kleti in pritličja hiše pri Petrovih iz časa prenove leta 1864. Izmere 12,2x8,4 m in razmerja pribl. 1,5. Desni kvadrat je bil osnova starejše dimnice ali ognjiščnice s stranskim vhodom preko ganka. Slika 207: Pogled pod babo na polkroţni V kleti, ki je bila nekoč morda v celoti vhod v obokano klet za mošt (kasneje krompir). Morda so te kleti tisti prizidki, ki namenjena za ţivino, je bil edini vhod smo jih videli na katastru v Kuţelju? skozi polkroţno obokana vrata pod Na hiši Petrovih so prvotni enoločni gank gankom. Hiša ima še vedno le en dimnik iz ob obračanju tlorisa proti cesti podaljšali še stanovanjskega dela, ki je skupen kuhinji in hiši. Postavljen je na kletni obokani z drugim lokom. Starejši oboki so bili torej podstavek nekdanje dimnične peči. vsi polkroţne oblike. Ta se ponavlja na ganku, na slopu v kleti, na podpornemu Zanimivo je razdeljena klet, kjer je v novejšem delu vkopani in obokani prostor oboku peči in ognjišča, a tudi na vhodu v za krompir. Da je v začetku sluţil kleti za klet za mošt. Morda je bil ta del kleti mošt izveden ţe pred 1864. letom in kasneje le , lahko vidimo po odprtini za odvod plinov na vrhu oboka. Šele kasneje se je vključen v novi tloris. Glede na babo klet za mošt preselila v sprednji prostor za relativno male širine bi lahko domnevali morda, da ni šlo za dimnično peč kot jo gankom, ki je dobil okno pod dodanim poznamo višje, temveč za višje ognjišče? obokom ganka. Morda to pomeni, da je v vasi nad dolino krompir postajal 66 Ali je bila baba zmanjšana ob predelavi? Hiša ima po predelavi 1864. leta srednjo Zadnje ni prav verjetno. veţo, na koncu katere je bila večja črna kuhinja. Levo sta dva manjša prostora sprednje sobe brez ogrevanja in ob kuhinji delavnica s prehodom na podstreho. Še vedno se vidi, da je nekoč sluţila tudi seniku. Ohranjena je tudi mala lesena kašča na podstrehi. Iz ostrešja se vidi še stari naklon strmega čopa. V stanovanjskem nadstropju je v prednjem vogalu velika hiša s krušno pečjo, iz katere se je šlo morda v manjšo kamro zadaj. Vilko se je spomnil le tega, da je ta prostor Slika 208: Rekonstrukcija sprednje fasade hiše nekoč sluţil kuhinji za shrambo hrane. pri Petrovih iz časa prenove 1864. leta. Vhodni Hišo smo premerili in natančno pregledali, gank in sam vhod je ostal nekaj časa še od predhodnice. Hiša je bila levo razširjena in a je bila tako kvalitetno predelana, da se je pozidana v nadstropju. zelo teţko opazilo spoje starih in novih konstrukcij. Zato je rekonstruirano le stanje iz 1864. leta. Slika 209: Pogled na skladno oblikovani kamnniti gank kljub dogradnji v sto letih po postavitvi prvega dela. Slika 211: Pogled iz male kašče kvadratnega tlorisa na podstrehi. Levo predali za zrnje in zgoraj police. Slika 210: Od stare notranje opreme je ostalo Slika 212: Raziskovalki Mojca in Martina z zelo malo. Kredenca s predalnikom iz gospodom Vilkom na poti v zgornji Zagolik. nekdanje hiše, iz preloma 19. v 20. stoletje. 67 Iz spodnjega dela Zagolika smo se z povečevanja dobička posameznikov daleč Vilkom odpravili še v zgornji del vasi, ki stran od tu. Bomo sploh še lahko doţiveli je malce ločen od spodnjega. Po stavbah in ravnovesno in vzdrţno gospodarjenje z razporeditvi izgleda, da je ta starejši in je gozdom in okoljem? bil grajen pred 19. stoletjem. Tu se je v gručo pod stenami Golika zbralo kakih 8 hiš, ki izdajajo kar bogato preteklost. Preseneča, da so mnogo bolj podobne tistim iz okolice Brod Moravic. Na nekaterih od njih je vidnen razvoj v širino, tudi vhodi v klet so ponekod bliţje vogalu kot v okolici Brod Moravic ali pri hiši Delač. Kamnitega ganka nima nobena. Slika 214: Ena od večjih hiš s širokim dvoriščem, desno skednjem in štirno iz novejšega časa v ospredju. Slika 215: Hiša od blizu. Slika 213: Gruča starih kamnitih hiš v zgornjem Zagoliku, vsaj iz 18. stoletja. Večina hiš je vzdrţevanih, a naseljenih le preko poletja. Ţal starejša generacija stari in odhaja, zato je vprašanje, kaj bo z Slika 216: Hiša podobnih razmerij kot tiste iz Brod Moraviškega območja, naseljem čez desetletje ali dve. Nekdanje z vrati v klet – verjetno štalo in tremi okni. Nekatere od hiš v njive in košenice, ki so odpirale prostor, so Zagoliku v zidovih izdajajo, da so bile večinoma zaraščene. Stare poti nemilostno razširjene iz oţjih tlorisov. rušijo nove gozdne mehanizacije pod izgovorom ekonomsko opravičljivega izkoriščanja gozda - v resnici zaradi 68 običajno le nekaj kilometrov višje. Obenem lahko pri nekaterih odkrijemo ţe z grobim ogledom, da so bile prvotno oţje zasnove predelane v širše. Hiše so kvalitetno grajene, saj je bil blizu v hribu dovolj kvaliteten apnenec, ki so ga lahko ţgali za apno. Kamnitih obdelanih arhitekturnih detajlov pa ni, ker je bil premalo kompakten. Kakšen je bil razvoj stavb, bomo lahko ugotovili le z natančnejšo analizo njihovih Slika 217: Ena od manjših hiš, vrata v klet in hlev z vzdolţne strani. Manjka leseni gank? Je tlorisov. Domnevamo lahko, da so bile v bil morda kdaj prislonjen na strani z vhodom v nekem obdobju dokaj intenzivne povezave štalo? z Brod Moravicami, vplivi so bili tudi kranjski in primorski. Je bila vzrok tlorisom tudi vsebinska sprememba organizacije ţivljenja v nekem obdobju, morda prehod iz ognjišča v črno kuhinjo ali iz dimnice v hišo s črno kuhinjo? Pustimo se presenetiti. Slika 218: Star leseni portal iz zgornjega Zagolika. Tu ni kamnitih portalov, saj je domač apnenec premalo kompakten in klanec do sem predolg za transport navzgor. V zgornjem Zagoliku se postavlja zanimivo vprašanje. Nekatere od hiš Slika 219: Pogled skozi hiše zgornjega Zagolika proti vrhovom Golika, za katerimi so kaţejo veliko podobnost s tistimi iz okolice bile košenice kmetov iz Gašparcev. S tega vrha Brod Moravic. So čokate in imajo manjši je Ivan Šafar pred skoraj sto leti posnel svojo naklon strehe od 45 stopinj, kot je bilo fotografijo spodnjega Zagolika. 69 In še eno razmišljanje. Ime Zagolik je Za konec: tudi to naselje je praktično enako stanju iz sredine 19. stoletja, kot so naselje moralo dobiti od prebivalcev izza ugotavljali konzervatorji za Male Drage. Si Golika in ne od tistih iz najbliţjega dela doline proti Kuţelju. Je vodila torej bi torej stavbe zasluţile posebno skrb s trgovska pot nekoč pomembno tudi v strani varuhov dediščine? Ali so sploh evidentirane v uradnem registru? So drugo smer? Iz zgornjega dela doline, ustrezno raziskane, izdelani arhitekturni Osilnice ali Gerova? So od tam prihajali glavni prekupčevalci v dolino Kolpe posnetki? Če niso, bi bil zadnji čas, da se in vsaj dobro pregledajo in dokumentirajo. skozi vas za hribom, ki se mu je reklo Golik, in so jo oni poimenovali tako? Ali to morda pomeni, da so se sem ljudje naseljevali po poteh iz zgornjega konca? V 17. stoletju vemo, da je bilo priseljenih veliko ljudi iz sosednje Kranjske preko Kolpe, a tudi iz primorske. Vsaj za zaledje Kvarnerja vemo, da so tam domači podobni obokani ganki. Slika 220: Detajl obokanega kamnitega ganka in opornega zidu iz spodnjega Zagolika, iz domnevno najstarejše zidane hiše. Pod obokom ganka je bil prvotno edini vhod v klet. 70 GAŠPARCI IN TURKE Prva vas za tesnijo pod Sveto Ano so Gašparci, ki kljub vzdolţnim fasadam ob cesti še vedno izdajajo obcestno osnovo, ki Vsaj v grobem smo pregledali stavbe na je dobro vidna na dvoriščih in poti od Broda, preko Kuţelja do Zagolika, gospodarskih nadstropjih. Več o njih smo kjer je verjetno morala nekoč voditi napisali v knjigi iz leta 2014, ko smo pomembna trgovska povezava proti severo opisovali zgodbo fotografa Ivana Šafarja. zahodu. Kje in kam natančno vsaj za sedaj teţko razberemo. Morda bodo pri tem lahko pomagali LIDAR posnetki, ki smo jih uvrstili v letos predlagani INTERREG projekt s hrvaškimi in slovenskimi arheologi in etnologi. Če bo seveda, odobren. Morda odkrivajo rahle povezave skromni ostanki stavb na Poţarnici, ki jih bomo obdelali v naslednji knjigi. Slika 222: Portal v Gašparcih z letnico 1869 je ţe podoben, kot jih srečamo višje po dolini vse od 1820-ih let naprej. Enostaven in brez okrasja. Slika 221: Zavojiti del ozke soteske Kolpe od Kočičina do Gašparcev in Bosljive Loke na Slika 223: Zidovi prvotnih stavb, postavljenih vojaški karti iz druge polovice 18. stoletja. pravokotno na cesto v Gašparcih, izdajajo kvalitetno gradnjo iz kamna in stare dimenzije Dolina Kolpe se nad Kuţeljem močno nekdanjih malih okenskih odprtin. zapre. Z leve strani jo zamejuje Golik, z Tu moram opozoriti na fotografijo iz 1980- desne strani Rački potok s hribi naokoli. ih, ki sem jo dobil od gospe Marice Zaradi relativno strmih bregov je morala Poštenik biti pot marsikdaj teţko prehodna. . Gre po pripovedovanju za eno od najstarejših hiš v vasi, ki je ţal sedaj Karavane so bile na teh mestih nebogljene porušena in lahek plen tudi roparjem. Zbeţati ni , od njenega gospodarstva je ostal bilo kam. Če je bila voda visoka, je odnašala le mali skedenj s kletjo. O tem, da je bil skoraj dve stoletji poleg tudi stanovanjski bregove in poti, posebno okoli sten pri objekt, ni več sledu. Ostanki so postali Sveti Ani. Zaradi tega je morala biti pot mala garaţa, brez zgodbe prejšnji generacij navzgor po dolini vsaj v deţevnih časih in stoletij, v katerih so se nizale. precej manj frekventirana. 71 celo ledinsko ime klanc. Turki so malce drugačna vas od nekdaj obcestnih Gašparcev. Naselje je sicer spodaj obcestno, stisnjeno pod cerkev, a z ulico hiš navzgor ob poti, ki je nekoč vodila proti Poţaru. Slika 224: Ena od najstarejših hiš, na zavoju v Gašparcih v 1980-ih letih. Je tipični predstavnik vrhhlevnih in vrhkletnih hiš iz območja poselitve Kočevarjev. Razlike so le v gankih – ponekod lesen, drugje kamnit. Gašparci so imeli svoje košenice visoko za Golikom, od koder so lahko opazovali Slika 226: Dolina od Gašparcev preko Sedelc Zagolik in dogajanje v dolini okoli do Turkov (brez imena ob Kolpi) je na delih Kuţelja. Predel s Srobotnikom na drugi zelo ozka in zavita. Spodaj se vidijo Konaki. strani je bil tudi zadnji v dolini, kjer so Vojaška karta iz druge polovice 18. stoletja. gojili trto. Vinogradi so bili nad vasjo, trte Obe vasi, tako Gašparci kot Turki, sta bili na obeh straneh Kolpe so bil gojene na v ozkem delu doline, zato krme za ţivino samostojno stoječih palicah. tam ni bilo dovolj. Polja so bila zasajena s koruzo in ostalimi poljščinami, na višjih predelih je rastel krompir, v spodnji vasi tudi trta. Slika 225: Fotografija druţine iz okolice Gašparcev pred 2. sv. vojno; streha zadaj je pokrita z velikimi klanimi jelovimi krovnimi deskami. Foto Ivan Šafar. Iz Gašparcev se desni breg ponovno zoţa nad sedanjim mostom. Ta je bil postavljen trdneje v drugi polovici 19. stoletja, betonski del med obema svetovnima vojnama. Pot po desnem bregu vodi naprej proti Turkom, a se je nekdaj pred Gričem morala izogniti razdiravi Kolpi in je šla Slika 227: Zaprti viseči most čez Kolpo je bil preko malega zaselka Sedalce. Ta je bil desetletja najpomembnejša povezava Turkov. nekoč tako velik kot Turki. Tam levo je 72 Predel je znan po tem, da so tu na obeh Kmetje iz Turkov so imeli svoje košenice višje proti Konakom bregovih ţiveli urmoharji, bilo je veliko . Tja so celo gonili krošnjarjev, odhajanja na delo v Ameriko krave na pašo in tam imeli hleve in skednje, katerih ostanki naj bi bili še vidni. in Francijo. Turki s svojimi zaselki višje Morda so bili ti objekti nekoč postavljeni nad dolino so bili vedno malce oddaljeni od ostalih predelov doline. Ob Kolpi za stanovanjske stavbe na poti iz Zagolika? Tudi sama razporeditev hiš v središču kaţe navzdol in navzgor omejeni z ozkimi in na pomembnost poti navzgor proti Poţarju. nesigurnimi prehodi – navzdol se je pot še po 1861. letu dvignila preko Sedalc, naprej do Hrvatskega se je bilo potrebno pri Ţrneku po stari poti dvigniti visoko nad Kolpo. Z Osilniškim delom, kamor so gravitirali skupaj z Gašparci, so jih povezovali prehodi preko Kolpe in čolni, morda tudi jez mlina nad Turki. Kasneje pa viseči most pri Grintovcu. Slika 228: Pogled na Turke s cerkvijo Sv. Kriţa iz konca 19. stoletja, na vzpetini in s središčem pod njo, na odcepu doline Kolpe proti Poţarju navzgor. Stavbe v Turkih kaţejo, da so bile večinoma predelane konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Ena radkih, ki še razkriva stara razmerja v tlorisu, je ţupnišče, ki je bilo precej predelovano, a kleti so ostale prvotne, čeprav so gladko ometane. Slika 230: Turki na karti iz 1861, vidna je gručasta zasnova naselja okoli tripotja. Hiše so večinoma lesene, kaka polovica kamnitih, med njimi ţupnišče. Zgoraj na Kolpi je mlin. V središču vasi so nekoč poti obkroţale dve hiši kvadratnih tlorisov, na katastrskem načrtu iz 1861 izgleda celo tako, da je bila pot navzgor po dolini malo pomembna, saj niti ni vrisana kot Slika 229: Turki na vojaški karti iz druge neprekinjen kolovoz, temveč le kot košček polovice 18. stoletja so ţe imeli cerkev s kolovoza, ki se zaključi na drugi strani samostojnim zvonikom. Zarisana je pot vzdolţ hudourniškega potoka doline Kolpe in druga, ki gre levo navzgor iz . Kriţišče vasi je še doline proti Poţarju. Levo od cerkve je vrisano vedno označeno z znamenjem, ki je ţupnišče. obrnjeno proti prihajajočim iz strani Poţarja. 73 Slika 231: Spodnji del Turkov, večinoma novo predelane hiše. Le desna je navzven še delno ohranila izgled iz druge polovice 19. stoletja. Slika 234: Vrata najbogatejše hiše trgovca v Turkih iz leta 1907, na odcepu proti Poţarju. Slika 235: Zaključek značilno ravnih kamnitih portalov, iz leta 1897. Slika 232: Znamenje v središču Turkov, je obrnjeno proti poti navzgor iz doline. Slika 236: Nekatere hiše kaţejo tudi starejše osnove izpred 1861. leta. Kakšne so bile, se lahko ugotovi le iz notranjih tlorisov. Gre za kombinacijo kočevarske vrhkletne in vrhhlevne stavbe (leseni gank) s tisto iz Brod Slika 233: Pogled iz središča na pot navzgor Moraviškega okolja (dvoje asimetričnih vrat v proti Poţarju. Desno je bila nekoč gostilna. kletni del in tri simetrično razporejena okna v nadstropju prve zatrepne fasade)? 74 Posebna zgodba v vasi je ţupnišče, ki je postavljeno pod cerkvijo. Iz obeh zemljevidov je razvidno, da tam stoji ţe več kot dvesto let. Tudi tlorisno se verjetno ni kaj bistveno spreminjalo. Iz arhitekture je razvidno, da se močno navezuje na tradicijo dimnic zgornjega, čabarskega dela. Vsaj po lepo ometanih kleteh je razvidno, da je bilo v stoletjih obnavljano in predelovano, a osnovna zunanja pojava je ostala enaka. Slika 237: Značilno gospodarsko poslopje s štirimi masivnimi kamnitimi stebri, ki nosijo leseno konstrukcijo. Postavljeno verjetno pred 1861. letom, del gospodarstva prej prikazane hiše. Slika 240: Staro ţupnišče desno pred cerkvijo, je verjetno v osnovi starejše od 200 let in kaţe osnovna razmerja širokih dimničnih stavb iz zgornjega dela doline Kolpe in Čabranke. Ima strmejšo streho od prej omenjenih dveh stavb. Slika 238: Tudi druga hiša višje kaţe podobne osnove. Slika 241: Sprednja klet v ţupnišču z nišo, ki z Slika 239: Nekaj višje ob poti za Poţar in malo nišo desno verjetno nakazuje obliko in cerkvi se nahaja tudi tale velika in hladna mesto nekdanjega ognjišča v stanovanjskem meščanska uradniška stavba, kjer je bila nekoč nadstropju višje. Bi bilo moţno, da je bilo tu v gozdarska uprava, šola in še kaj. Tujek, kleti po izgradnji dimnika občasno ognjišče prinešen z upravo. in je zgoraj ostala le čista hiša s pečjo in ognjiščem za kuho v veţi? 75 Slika 242: Podobno kot je nakazano mesto in oblika ognjišča, je v drugem kletnem prostoru izvedena vitka baba – podstavek za peč v zgornjem nadstropju. Strop je brez obokov, drţijo ga močni tesani stropniki. Slika 244: Glavni portal ţupnišča je najstarejši v vasi, verjetno iz sredine 19. stoletja. Ţal na portalu ni letnice, ki bi povedala, kdaj je bila izvedena vgradnja. Posebnost Turkov je tudi njihova velika cerkev, ki ima na portalu letnico 1895. To je čas, ko je vas morala zacveteti, saj so bili ljudje v tujini in so od tam prinašali prisluţeni denar. Takrat so si omislili tudi dogradnjo cerkve, ki je dobila veliko dvoransko ladjo. Morda je celo zadrţala širino prvotne ladje, ki je morala biti tudi prej precej široka, a kratka in tako Slika 243: Ţupnišče iz zgornje strani proti nenavadna za dolino z večino cerkva z cerkvi. ozkimi ladjami in preslico za zvonove. Po sprednji fasadi sodeč je bilo ţupnišče v Turkih nekoč morda krajšega tlorisa in je Vhod je bil prvotno skozi oţje preddverje, bil dozidan levi del stavbe. Prvotna kako bi lahko izgledalo lahko ugotavljamo zasnova bi bila morda takale: dolga in le še iz ohranjenih katastrov. V ţupni kuhinjo z ognjiščem na koncu. Desno za kroniki piše, da naj bi bila nekdanja mala vhodom je bila čista hiša kvadratnega cerkvica prvič omenjena 1745. leta, 1750 tlorisa, zadaj mali štiblc ali kamra. leta naj bi k njej dogradili ladjo. Iz leta Natančneje jo bi lahko določili po 1857 naj bi bil glavni oltar, ki je zanimivo arhitekturnem posnetku. Iz katastrskega in dokaj kvalitetno delo. Po načrtih sodeč plana razberemo, da je bilo ţupnišče leta bi morala imeti ţe 1861 ţe podolgovato kot cerkev pred predelavo je danes. konec 19. stoletja sedanji zvonik, ki je tudi Predelava, ki jo na zunaj nakazuje portal, bi morala biti torej iz obdobja pred to po obnovi ostal, ladja je bila razširjena in letnico. V kroniki ţupnije se predelava podaljšana do prvotnega vhoda. ţupnišča ne omenja. 76 Najprej je bila leta 1735 v Brodski ţupniji ustanovljena lokalna kaplanija v vasi Hrvatsko, ta je bila šele kasneje prenešena v Turke, ki so leta 1807 postale ţupnija. Cerkev je zanimiva zaradi barvno in obrtniško bogate okrasitve notranjosti. Zanjo so vaščani nakupili veliko obrtno izdelanih okraskov. Od lesenih stebriščnih ograj oltarja (del ţal odstranjen), bogato izrezljanih in slikarsko okrašenih priţnic, do velikih oltarnih slik in celo okovov krstnega prostora, kar drugje ni običajno. Slika 247, 248, 249: Cerkvena dvoranska ladja iz leta 1895. Spodaj oltar iz 1857 in zaoltarna Okrasje je za razliko od drugih v dolini podoba. ţivopisno, veliko je uporabljene ţive ultramarin modre barve. Slika 245, 246: Tloris cerkve na katastrskem načrtu iz 1861. leta. Levo ţupnišče z malim gospodarskim poslopjem, desno pokopališče, ki ima veliko število starih nagrobnikov. Iz središča vasi je nekoč vodila pot do cerkve. 77 Slika 252: Pogled izpred cerkvenih vrat na severni del Turkov in Loško steno – Firštov, knezov rep. Morda je bilo mesto, na katerem je postavljena cerkev, pomembno tudi v Slika 250: Omara v zakristiji je nenavadne, predkrščanskih časih, saj je gledalo na prostor, naivno neogotske oblike z okrašenimi ki je bil dodeljen slovanskemu bogu zaključki, iz leta 1886, morda izdelek domače podzemlja, ţivine in mokrih travnikov. delavnice kje v bliţini. V Turkih so bile pred drugo vojno celo tri trgovine, gostilna v središču vasi pri Jakopovih, kjer so bili nedeljski plesi še v 1960-ih in kasneje, pa mlin s stopami za ječmen in proso pri Malnskih na Kolpi. V ţupnijo Turke s cerkvijo Sv. Kriţa in Sv. Jakoba sta spadali še dve vasi: Gašparci in Hrvatsko, gručasta naselja Sedalce, Podgora, Poţar in Kalić, vsaj po urbanistični zasnovi sta izgleda mlajši naselji Loţac in Zakrajc, saj imata hiše, postavljene ob poti. Bojan Pajnič me je opozoril, da naj bi bilo nad Poţarom plesišče čarovnic - cupornečke tancplac: “Cupornece so jemejle tancplac na Vilke straže. Tancale so i fse stuačele. Tan nej rastuo neč. Ku smo vidle lučke smo vejdle, da so cupornece jemejle tanc. Je buo šlišat: Frrrrk! Frrrrk! i puole so uodletejle na Uoško stejno i naprej fse do Kleka.” Tako si je zapisal pripoved domačinov v svoji zbirki Joţe Primc. Zanimiv je še en zapis v starejši literaturi, Slika 251: Toliko starih kamnitih in lepo vzdrţevanih spomenikov iz začetka 20. stoletja ki govori o Turkih. Hrvaški potopisec najdemo malokje kot v Turkih. Dragutin Hirc v svoji knjigi Gorski Kotar omenja, da je poleg cerkve stala izredno 78 velika češnja, ki je ob njegovem obisku leta 1885 merila v obsegu častitljivih 229 cm. Slika 253: Prvoobhajanci pred cerkvijo v Turkih, začetek 1920-ih let. Vir Bojan Pajnič. Slika 256: Mali Loţac nad Turki je bil še 1861. leta naselje več lesenih hiš, povezanih s čolnom preko Kolpe s soimenjakom – Loţcem. Slika 254: Še pogled proti cerkvi in Turkom z zgornjega dela poti navzgor po dolini, pred prehodom čez potok. Slika 255: Naslednje naselje po dolini navzgor od Turkov je mali Loţac (na slovenski strani Loţec), z le nekaj hišami v spodnjem delu manjšega polja. Te ţe kaţejo stavbno tradicijo zgornjega dela doline. Velike in široke dvotraktne osnove. Dve hiši sta še leseni. 79 VAS HRVATSKO tudi najbliţji mlin, saj je bila Kolpa preveč velika in deroča reka za postavitev mlinov , tudi drugih potokov ni bilo na tej strani. Če smo prišli z opisi do Turkov, potem bi Ko je bil postavljen most proti Osilnici je bilo škoda, da ne skočimo še naprej do bilo laţje, saj so bili blizu mlini v Zamostu. Hrvatskega. Vas je dobila označevalno ime zato, ker je bila dolgo časa zadnje naselje v brodskem gospostvu ob Kolpi in tako na robu Hrvaške proti Kranjski, ki se je pričenjala čez Kolpo. Verjetno je bila postavljena zato, da je varovala posest, saj se proti Kolpi raztezajo rodovitna polja na mivkastih nanosih reke. Hrvatsko je bilo deset let od 1735 do 1745 sedeţ lokalne kaplanije v sklopu ţupnije Brod. Do leta 1735 so spadale vasi Slika 258: Otroci iz Hrvatskega in Osilnice pri sedanje ţupnije Turke v ţupnijo Osilnica, skupni igri leta 1963, vir Bojan Pajnič. zato so v njenih dokumentih ohranjeni Hrvatsko je vso zgodovino močno zapisi o prebivalstvu. Čez deset let je bil sedeţ kaplanije prenešen v Turke, saj so povezano z Osilnico. Tam so bile najbliţje gostilne, trgovine, obrtniki in šola. Skupaj bile verjetno gospodarsko pomembnejše. so hodili ljudje na delo v gozdove Pod upravo šučka – vaškega sodnika na Slavonije in v Kočevsko Reko. Celotno Hrvatskem je spadal tudi zaselek Kupari. zgodovino sta delili naselji isto usodo. Razmejila ju je šele zadnja meja. Slika 257: Hrvaščani pred odhodom na gozdarsko delo v Slavonijo, med svetovnima vojnama, vir Bojan Pajnič. Hrvatsko je postavljeno ob pobočju Dimovca in se s hišami razteza na obe Slika 259: Hrvatsko na karti iz druge polovice strani poti, ki je nekoč vodila skozi naselje, 18. stoletja. Vrisana je pot ob Kolpi. mimo cerkve in nato v spodnji del doline. Izgleda, da so pot – tedaj ţe voznik, Na koncu vasi stoji na pomolu nad dolino kasneje prestavili niţje in je na razpotju v cerkvica Sv. Florijana, ki ima zvonik na središču vasi zavila čez polje. Na koncu preslico in neogotski vhodni portal iz 19. spodnjega polja se je vzpela po strmem stoletja, morda iz večje predelave v letu bregu nad strmino pri Starih malnih in nato 1887, ko so obnavljali oltarje. Postavljena naj bi bila ţe pred delno po useku nadaljevala proti Zakrajcu letom 1735, saj naj bi ali dol proti Ţrneku. Tam je bil dolgo časa imela še do 1. svetovne vojne enega od 80 zvonov iz 17. stoletja. V lanskem letu je mostom pri izlivu Čabranke. Trave za pašo bila cerkev temeljito obnovljena. in seno je moralo zaradi omejene doline primanjkovati, zato so imeli košenice višje nad cerkvijo proti Dimovcu, tudi proti vrhu, pasli so ob Kolpi navzgor, skoraj do Razlog. Slika 262: Prva starejša hiša ob bregu, delno lesena, delno kamnita, vsaj osnova je izpred Slika 260: Pločevinasti Jezus s pokopališča za 19. stoletja, ko je bila predelana. cerkvico Sv. Florijana na Hrvatskem. Za cerkvijo je pokopališče. V okolici vasi sta ostali še dve lepo ohranjeni poslikani pločevinasti razpeli, kot so bila običajna tudi drugod po dolini še pred nekaj desetletji. Njihov prvi izdelovalec je bila verjetno Rutarjeva delavnica iz Osilnice. Slika 261: Hiše od cerkvice do razpotja proti polju kaţejo nekdanjo obpotno zasnovo vasi. Proti Kolpi se raztezajo lepa in rodovitna Slika 263: Zadnja, letvičasto okrašena vrata polja, kjer je lepo rastla koruza. Še vedno hiše iz zgornje slike. so obdrţali običaj, da po oranju na polja zataknejo iz cvetja in trav spleten šopek ali kriţec. Del vaških polj se nahaja še nad 81 V vasi zasledimo kar nekaj hiš starejše zasnove, čeprav so se v 19. in 20. stoletju večinoma vse obrnile vzporedno na ulico. Prvotni tlorisi so bili vsaj po katastrskem načrtu sodeč večinoma kvadratni. Je šlo morda za velike enocelične vrhkletne ali vrhhlevne dimnice? Za tako kurilno konstrukcijo je morala biti baba najmočneje zidana in oprta. Slika 266: Druga stara hiša je Šučova šiša. Ţe ime pove, da je bil tu nekoč šuček – vaški sodnik. Iz nesimetrične fasade bi sklepali, da je bila osnova precej starejša od letnice 1860 na portalu. Slika 264, 265: V kleti hiše s prejšnje strani je še ohranjena starinska, kvalitetno zidana baba, postavljena iz dveh zaporednih polkroţnih obokov. Zadnji je nenavadno oprt v zadnjo steno v bregu. Je bila hiša ob razširitvi prve fasade skrajšana? Spodaj prva fasada hiše. Slika 267: Portal Šučove hiše z letnico 1860 je enake oblike kot večina portalov v zgornjem delu doline iz obdobja od 1820 do 1860-ih. Prvotna vrata so v začetku 20. stoletja dobila izrez za zastekljeno okno z gajtri. Hiše so večinoma ohranile stara razmerja, iz katerih lahko sklepamo, da so jim bile osnova dvotraktne široke stavbe iz zgornjega dela doline. Bilo bi zanimivo premeriti katero od najstarejših in poiskati osnovne zidove, na katerih so se razvijale v naslednjih stoletjih. 82 Na Hrvatskem smo slišali še za en običaj, povezan z gradnjo hiše. Pod enega od vogalov so zazidali ţegnano vodo. Kaj so dali pod ostale tri vogale, ki drţijo hišo, niso več znali povedati. Slika 270: Pogled iz zgornjega dela vasi proti cestici levo, ki pride iz smeri Osilnice. Levo betonski kriţ z litoţeleznim Jezusom. Slika 268: Okrasitev Šučovega kletnega okna v pritličju z ometom iz druge polovice 19. stoletja. Polna polkna kot so jih imeli trgovci, kaţejo gospodarsko pomembnost hiše in varujejo notranjost. Slika 271: Portal vhoda v cerkvico Sv. Florijana. Tudi ta (razen morda v Plešcih, pri Šuštarjavih), ni dobil posnemovalca v kakem od portalov stanovanjske hiše. Podoben je še na cerkvi v Kuţelju. Slika 269: Hiše na razpotju v središču Hrvatskega, kljub predelavam, kaţejo svoje široke dvotraktne osnove in razmerja iz zgornjega dela doline. 83 OD HRVATSKEGA DO RAZLOG Hrvaščanov, ki so tam še v sredi 19. stoeltja hranili seno, pokošeno po bregovih višje ter ga kasneje, preko zime, Kolpa je pri Hrvatskem ţe kar velika reka, transportirali navzdol ob bregu. Stavbe v zato je bil breg nad njim proti izviru precej katastrskem planu namreč nimajo razdeljen. Skoraj do Razlog, ki so nekaj označene strani z vhodom. kilometrov višje nad desnim bregom, so se vlekla najprej njihova polja v Loki, nato male parcelice, ki so verjetno sluţile presadnikom v Gredicah, nato naprej še košenice Hrvaščanov skoraj do Razlog. Nad levim bregom nad izlivom Čabranke – nad Vustjem, je zemlja Osilniška. Tu so imeli na platoju z njivami krompirja celo opekarno, od katere je ostalo ledinsko ime Ciglana. Od Vustja in Gredic naprej je dolina zelo ozka in do Kuparjev neprimerna za Slika 273: Obisk raziskovalcev v Razlogah – poselitev. Šele tam se je na razširitvi iza po domače Rezugah, v sklopu raziskovalne delavnice v Palčavi šiši avgusta 2016. Kuplen jarka stisnilo nekaj lesenih hišic ţe v 18. stoletju. Na drugi strani prehod skozi Podobne male lesene zgradbe se pojavljajo dolino močno zapira Pasja stena, pod tudi višje pod Razlogami – Rezugami, kjer katero je bil nekdaj spodmol, a je ţal sedaj so stale na Vučinu in v Kutu. Tam je ostal skoraj zasut z visokim cestnim nasipom. med ljudmi še spomin na senike. Ostalo je tudi ledinsko ime nad skeden. Slika 272: Pogled iz levega brega na razširitev pri Kuparjih. Nekaj sto metrov višje je bil pod močnim izvirom še mlin, ki je pribliţno Slika 274: Razloge na vojaški karti iz druge rekonstruiran, v mlin so hodili mlet tudi iz polovice 18. stoletja so ţe imele cerkev Sv. zaselkov višje leţečega Hriba. Naselje se Marije. je z nekaj hišami raztezalo tudi na sosednji Rezuge so vas, ki leţijo precej visoko nad breg Kolpe, kar bi lahko pomenilo, da je izvirom Kolpe in dolinico potoka bil tu prehod preko Kolpe relativno Krašičevica. Morda je bil to prvotno enostaven. Moţno pa je, da so bili to seniki planinski zaselek, kjer so ţivinorejci 84 preţivljali topli del leta. Da so bili proti Bakru. Iz vsega raziskanega lahko prebivalci tudi kasneje preteţno zgolj povem, da se to ţelezo verjetno ţivinorejci, nam pove ţe ledinsko ime na nikoli ni tovorilo preko spodnjega dela mlaki, kjer je bil med dvema deloma doline, temveč je potovalo iz Čabra naselja vaški kal za napajanje ţivine, pa navzgor preko Trstja, Gerova in naprej v spomin na številne male senike po Kvarner. Čez Razloge je torej morda nekoč okoliških bregovih, od katerih so nekateri vodil kak manj prometni krak poti iz kasneje postali stanovanjske hiše, bajte. Osilniškega konca, tudi pot iz Zagolika se jih je verjetno izognila in šla preko Kolpe navzgor. A obstaja tudi moţnost za pot tu, saj je visoko nekje na hribu izvir, ki bi lahko sluţil napajanju ţivine na potovanju. Kljub temu, da vas na karti iz 18. stoletja nima poti, ki bi se nadaljevala navzgor po dolini, je bila verjetno povezana s Krašičevico in vsaj Črnim Lugom. V 18. stoletju je imela celo ţe svojo cerkev, ki naj bi prvotno stala nekaj višje nad cesto in ne na mestu kot sedanja. Slika 275: Mednarodna ekspedicija raziskovalcev s pomočjo vodnikov NP Risnjak potuje proti cilju v Razlogah, avgusta 2016. Slika 277: Razloge na kastastrskem Slika 276: V Rezugah je kar nekaj lepo zemljevidu iz leta 1861. Bilo je kar nekaj vzdrţevanih hiš, podobnih kot jih vidimo zidanih hiš. drugod po Gorskem kotarju, postavljenih na poţga Tu se dolina Kolpe močno zoţi, ljudje so ninah iz druge svetovne vojne. Ena od njih je Lenkina. bili manj v stiku z ostalimi in so zato mnogo bolj opazovali okolico ob sebi. Svet Po pripovedovanju naj bi dobile Rezuge in dolina je bila majhna in kljub strmim ime po razlaganju - rezuaganju tovorne bregovom proti Kolpi lahko dosegljiva. ţivine na karavanski poti, a po vsem Tudi zato so se tu ohranile številne poznanem o poteku poti in sledovih na njih pripovedi. Nekaj sem jih opisal v zadnjem teţko pritrdim tej domnevi, ki je pot poglavju te knjige, katero bomo še kdaj povezovala s tovorjenjem ţeleza iz Čabra 85 drugič. Pripovedovale so o črni kači, o nad in pod vasjo, kjer so imeli senike rojenicah, ki so jih ţenske srečevale, ko so Veliko so se ukvarjali z gozdnimi deli. Le se proti jutru vračale iz prodaje v Reki, pa nakaj sto metrov višje je bila vsaj še v o vedeţevanju na predboţični večer, ko si sredini 19. stoletja ţaga, od katere je ostalo v risu lahko opazoval vse kar se bo le nekaj zaraščenih zidov. Transport lesa iz dogajalo v naslednjem letu, o belih vilah, doline je moral biti v vsakem primeru ki so ob prav posebnem času visokega zaradi ozke ceste in bregov proti Črnemu poletja, ko je na svetu vse zastalo, plesale Lugu zelo teţaven. na jezercu pri izviru Kolpe ter o očetu in sinu, ki sta jih zvedavo ogledovala iz vrha stene in zato s padcem izdolbla veliki globeli, iz katerih še dandanes izvira Kolpa. O vsem tem in še več sta nam pripovedovala Drago Tomac in njegova ţena Elzika ob našem dvodnevnem obisku v sklopu delavnice avgusta 2016. Svoje poglede na naravno dediščino je dodalo še Slika 280: Rekonstrukcija rezučke lesene vrhhlevne hiše iz predstavitvenega centra NP prijazno osebje NP Risnjak. Risnjak. Vse je bilo pod eno streho. Slika 278: Drago Tomac ob pripovedovanju zgodb o rojstni vasi v lepo urejenem Slika 281: Eden od kamnitih vogalov predstavitvenem centru NP Risnjak v stari šoli. nekdanjega senika pod košenicami pri Razlogah. Zgoraj je bil lesen, pod njim je dobila zatočišče ţivina. Nekdanje hiše so bile večinoma lesene, postavljene v breg nad kamnito štalo in klet. Veliko jih je bilo tudi manjših, podobnih tistim iz bajtarskega območja nad Čabranko, morda so se celo razvile iz nekdanjih senikov. Ţal so se nekdanje Slika 279: Rezučke košare in koši, kot so jih nekoč spletali domačini iz leskovih viter. košenice zarastle in teţko prepoznavamo Iz hiše Lenkinih. nekoč kultivirano krajino. Okoli vasi so nekoč gojili sadje, ga sušili in kuhali Razloge so bile majhna vas, a so imele še ţganje pred desetletji svojo šolo. Ljudje so - rakijo. kmetovali, redili ţivino, tudi na pašnikih 86 Razloge, ki so se nekoč imenovale Nad Trstjem, zato bomo tu pokazali tlorisa ene Kupa, verjetno z vsemi okoliškimi zaselki, od hiš, ki je prikazana v predstavitvenem so imele celo svojo ţupnijo, ki je bila centru NP Risnjak. Spodaj je bila štala, ustanovljena skupaj z večino sosednjih na zgoraj stanovanje, na vrhu seno. Šele z hrvaški strani leta 1807, leta 1875 so razvojem druţinskega gospodarstva se je dobile šolo, ki je delovala skoraj sto let, s za ţivino in seno zgradila druga zgradba. presledkom med vojno. Še leta 1970 je bilo tu 17 učencev. Sedaj ţivi le nekaj starejših ljudi. Na šolo je vezana pripoved, da je tam nekdaj strašilo. V veliko staro češnjo na vrtu je prihajal strašit nočni ptič, ki ni dal miru učitelju in njegovi druţini. Slika 283, 284, 285: Tloris kleti in pritličja manjše bajte iz Rezug je enak kot od tistih v okolici Trstja – pri bajtarjih. Spodaj prerez Slika 282: Stara slika iz središča Razlog, pred skozi hišo. Iz predstavitve NP Risnjak. drugo svetovno vojno. Iz centra NP Risnjak. Ko je bila v drugi polovici 19. stoletja povezana cesta navzgor, ko so ljudje pridobili nekaj denarja od dela v tujih gozdovih in Ameriki, se je po vasi nekaj hiš tudi preuredilo po novih modah. Ena od njih je ohranjena na sliki zgoraj. Večina hiš je še vedno, tudi po obnovi poţgane vasi po vojni, kazala osnove enoceličnih kvadratnih stavb, verjetno skednjev, na katerih je bila zgrajena. Razporeditev in gradnja je zelo podobna tisti, ki smo jo spoznavali v Vrhih nad 87 Cerkev v vasi je bila na novo postavljena nekje v začetku 20. stoletja, od njenega vhoda se lepo vidi zadnja stran cerkve na Sveti Gori, saj je njen oltar postavljen natančno proti cerkvi v Razlogah. Od tu se natančno proti severu vidi najvišja cerkev v dolini – cerkev Svetega Duha v Ţurgah. Nekaj o njihovih povezavah sem zapisal v zadnjem poglavju knjige o “sakralizaciji” prostora v času postavljanja krščanskih svetišč v prvotno poganski sveti prostor. Slika 287: Tudi tu zgoraj so ob Kolpi nekdaj za razmerja ljudi do narave skrbeli šratlički – Slika 286: Pogled od cerkve na spodnji del škratje. Ko je šratliček zaţviţgal, je bilo Razlog z dolino Kolpe in Čabranke. Zadaj so potrebno končati z ribolovom. Enega so nam stene proti Kočevski Reki. Iz centra NP pokazali, izdelek gospe Elzike Tomac iz Risnjak. Lenkine hiše v Razlogah. Za cerkvijo je pokopališče, oboje Rezugarji skrbno vzdrţujejo. Iz vasi je ţal izginil nekdanji vrveţ, saj postaja vse bolj poletno počitniško naselje. A še vedno ohranjajo praznovanje za Petruvu, poletni praznik, ki ga slavijo tudi niţje v Osilnici. Takrat se poleg nekdanjih domačinov tu zberejo tudi številni obiskovalci NP Risnjak, ki s svojim predstavitvenim centrom in vhodom poskuša dajati naselju razvojni potencial. Vzorčni sadovnjak pred šolo je ţal močno prizadel ţled, enako tudi gozdove ob cesti navzdol. Tam, kjer je bil gozd odgovorno počiščen, kot na primer po bregu proti izviru Kolpe, je stanje gozda kljub velikim bukvam, katerih del je bil porušen, popolnoma drugačno in se je v dveh letih gozd ţe začel obnavljati. 88 podstreho hiše, od koder so ŠE O HIŠAH NA PADOVEM krmo stresali v hlev ţivalim. V letu 2015 smo med etnološko delavnico ponovno obiskali Padovo. O vasi in njenih prebivalcih smo povedali ţe precej v prejšnjih delih knjige, zato bi tu prikazali le tisto, kar smo uspeli posneti na tokratnem terenu. Posneli smo dve dodatni kleti, ki sta ostali po italijanskem poţigu leta 1942, a tudi preţiveli vse predelave v naslednjih desetletjih. Slika 290: Hiša Klepčevih stoji pod stavbo v sredini, druga obravnavana je Nakuančna, to je stavba pod številko 66. Slika 288: Še en od bolečih spominov na poţgano Padovo in njegove ljudi po povratku iz internacije, fotografa Edija Šelhausa. Slika 291: Raziskovalki Katja iz Jene in Vesna iz Kočevja avgusta 2015 pri merjenju desne obočne pole Klepčevih kleti. Prva hiša, katere kleti smo vzeli pod drobnogled, je v lasti druţine Klepec oz. Marinkina po domače. Stoji pod nekdanjo osrednjo stavbo, za katero sumimo, da pred tristo leti ni imela zgolj bivalne funkcije. Nekaj o tem smo ţe napisali v Slika 289: Hiša Klepčevih, Padovo 8, v ničemer ne izdaja tristo in več let starih osnov. prejšnjih knjigah. Nekaj o ločini, ki bi lahko gradila Padovo, je zapisanega v Hiša Klepčevih je v zgornjih nadstropjih zadnjem sestavku te knjige. popolnoma obnovljena in ni ohranila ničesar od predhodnic. Ostale so kleti, v Klet je koncipirana drugače kot ostale v katerih je bil še do pred kratkim hlev. vasi. Zgrajena je iz treh širokih ločnih Hišni gospodar je bil nekoč poznan furman obokov, postavljenih prečno na tloris hiše. in gozdni delavec, zato je imel nekdaj vole, Njihov največji razpon dosega častitljivih s katerimi je vlačil les iz gozda, kasneje 3,4 m. V levih dveh je bila še do pred konje. Nekdaj hiša ni imela skednja in so nekaj leti štala s kravami, voli in kasneje vse seno zvlekli z zgornje strani na konji in prašiči. Desni del je ločen in je 89 namenjen kleti za poljščine. Zidovi so bili desnem delu obroča stavb. Po domače se ji ţal skrbno ometani s cementno malto, zato reče Nakuančna. Tudi ta je bila poţgana. iz njih ni bilo moţno odkriti ali je stavba Ţe prej je bila v sredini 19. stoletja doţivela tlorisne razširitve. Zanimiva je ţe temeljito predelana, podobno kot sama monumentalnost obočnega sistema, Grgečava, ki smo jo opisovali v prejšnji ki je v sprednjem delu dovoljeval lesen knjigi. Takrat je dobila nov portal, pisalo strop in prehod proti stanovanjskemu se je leto 1875. Drugi portal je vgrajen na nadstropju zgoraj. vhodu v štalo. Slika 292: Leva oboka kleti Marinkine hiše, kjer je bila štala; sprednji betonski strop je bil nekoč lesen. Slika 294, 295: Nakuančna hiša s sprednje in zgornje strani, s kamnitima portaloma. Leseni del je bil po vojni pozidan z opeko. Okna v nadstropju so bila povečana in izvedena na novih mestih. Slika 293: Tloris kleti Marinkine hiše na Padovem (12,9x9,5m, tlorisnega razmerja 1,36) izdaja, da je bila v levi dve o bočni polji ob določanju gradnje včrtan kvadrat. Domnevamo lahko, da bi bila dimnična peč nekje v sredini kvadratnega prostora zgoraj. Spodaj prerez skozi masivne oboke. Druga hiša, ki smo jo izmerili in imeli priloţnost natančno pregledati tudi v zidovje – lastnik Metod se je ravno Slika 296: Sklepnik kamnitega portala v pripravljal na obnovo kleti in so bili zato stanovanjski del iz leta 1875. njeni zidovi očiščeni in odkopani, je hiša v 90 iz doline! Zanimivo, da ga je nekdo privlekel navzgor. Še manj je jasno zakaj, če so bili nad vasjo na voljo apnenci. Morda se je ustrašil njihove obdelave? Kot pri vseh hišah je bil strop nad delom štale brez oboka proti stanovanjskemu delu lesen. Morda je v oţjem delu potekala navzdol kaka lestev. Slika 299: Ljubljanski, zagrebški in reški del ekipe pri merjenju hlevskega dela kleti. Etnologinja Mojca snema film. Slika 297: Zanimiv tloris kleti hiše Nakuančneh. Široki obokani del je v sredini podolgovatega tlorisa (11,5x8,2 m, razmerja poribl. 1,4), oprt na eni strani v zid proti bregu, na desni strani je dodatno razbremenjen z manjšima zidovoma in obokanim prostorom proti desni steni. Vnovič lahko zaključimo, da je bila peč dimnična, velika in teţka. Slika 298: Kletni portal ima napisa IHS in letnico 1843. Morda je prinešen od druge hiše? Iz ogleda smo ugotovili, da je bil prvotno obokan le del v štali ter kleti za mošt (ima Slika 300: Pogled v klet za mošt, polkroţni značilen odzračnik navzgor) za njim. Oţji obok je grajen iz apnenčastih kamnin na prej hodnik proti vhodu v klet je bil obokan postavljenem lesenem opaţu. kasneje, saj je tudi material drugačen. V ostalih delih je bil uporabljen apnenec iz bliţine, nad malim hodnikom pa peščenjak 91 pregledu starega slikovnega gradiva, ki ga na ţalost ni kaj dosti. A tu okoli je leta 1945 slovenski partizanski fotograf Edi Šelhaus posnel kar nekaj pretresljivih slik in ena od njih je bila posneta prav pred Nakuančno hišo. Prikazuje njeno poţgano ostenje iz katerega se vidi, da je bil originalni kletni portal bolj zaobljene oblike tudi v zgornjem delu. Morda je bil ta počen in je bil zato naknadno vzidan portal iz podrte Naputne hiše v sredini zaselka? Slika 301: Pogled proti malemu prostoru, ki proti zunanji steni opira širok obok v štali (za desno steno). V desni steni je vidna gradnja iz velikih apnenčastih blokov. Slika 303: Fotografija poţgane hiše Nakuončneh in druţine brez očeta. Levo od hleva je hiša imela za gnojiščem lepo izdelan kamniti oporni zid s klančino do hišnega vhoda s portalom, ki je ostal originalen. Ţe v nekaj mrzlih zimah brez strehe je omet sten odpadel. Foto: Edi Šelhaus, leto 1945. Slika 302: Polkroţni obok v malem dostopnem hodniku do kleti za mošt je bil Na fotografiji se vidi kamnita krušna peč v izdelan iz rjavega peščenjaka in oprt na sredini sprednjega prostora, podprta s apnenčaste zidove. Ni jasno zakaj je iz kamna polkroţnim obokom. Prostor je bil nekoč iz doline. Morda zaradi popravila po vojni? na juţni steni pozidan s kamnom, a tudi Zanimivo dejstvo pri tej hiši je, da nima pregrajen v manjši štiblc. Hiša je imela vrisanega kvadrata v tlorisu stavbe, lesene stene. Po poţigu je ostala le tanka kvadraten je le obokani del pod dimnično zidana stena ob peči in zadnja proti pečjo, ki je postavljena precej v sredino visokemu ognjišču v kuhinji. Hiša je imela vzdolţne stene. Gre morda za razliko od dimnik. Osnovna dimnična zgradba je ostalih še za prvotno velik enocelični doţivela predelave v hišo s črno kuhinjo in objekt, ki še ni poznal členitve v kvadraten verjetno na koncu še z dimnikom. Tipičen bivalni prostor in manjši pravokotni za zgornji del je srednji vhod v štalo, kjer shrambni del? Je bila osnova kvadratu, ki sta morali biti okni nekoč ţe povečani, saj pri nas definira bivalni del hiše, kvadraten sta neobičajno veliki za hlev. tloris peči in še prej kvadratno ognjišče? Da portal v kletnem delu verjetno ni originalen iz stavbe, smo ugotovili šele po 92 VZHODNI DEL KOČEVSKE – julija 2015 v okviru projektov, KOČEVSKE POLJANE IN OKOLICA sofinanciranih s strani Ministrstva za kulturo, s pomočjo Občine Dolenjske Toplice, Vaške skupnosti Kočevske V zahodnem koncu sedanje Kočevske je Poljane ter ZVKDS Novo mesto ostalo le malo stavb, po katerih bi lahko organizirali delavnico na temo lokalne ugotavljali vplive na naše območje. Nekaj stavbne dediščine Kočevskih Poljan in starih stavb je ohranjenih na Travi, nekaj okoliških naselij. Gre za Črmošnjiško- smo jih omenjali ţe v predhodni knjigi in v Poljansko dolino, ki predstavlja nekdanjo uvodnih poglavjih prve knjige. Zato mi je vzhodno mejo poselitve kočevskih bil poseben izziv, ko se je pokazala Nemcev. Ohranjenih je precej starih in priloţnost, da s Slovenskim etnološkim zanimivih stavb, a kljub različnim društvom leta 2015 organiziramo statusom zaščite in potencialom, ki jih etnološko delavnico o stavbni dediščini v skrivajo, je ţal le malo hiš vpetih v razvoj Črmošnjiško - Poljanski dolini. okolja. Delno k temu pripomore verjetno tudi to, da v njih le redko še ţivijo potomci prvotnih lastnikov, saj se je kljub temu, da se tu kočevski Nemci med vojno niso hoteli pridruţiti izselitvi in so med vojno sodelovali s partizani, veliko ljudi izselilo v naslednjih desetletjih. Slika 304: Uvodna predavanja so bila izvedena v večnamenskem objektu – skednju v Kočevskih Poljanah. Slika 306: Razglednica s središčem Kočevskih Poljan okoli 1900, z velikima hišama meščanske zunanjosti iz druge polovice 19. stoletja – Grilova in Krapševa. Vir informativna tabla v Kočevskih Poljanah. Slika 305: Pogled s spodnje strani proti cerkvi na Kočevske Poljane, ki so obcestna vas. Vsako leto poskušamo v delovni skupini za ljubitelje etnologije pri SED organizirati eno ali več delavnic, na katerih se lahko naši člani in domačini iz območij, kjer se delavnica izvaja, naučijo in preizkusijo v spoznavanju, raziskovanju in vrednotenju Slika 307: Poljanski tesarji pri delu na enem dediščine, ki jih obdaja. Tako smo konec od objektov v začetku 20. stoletja. Vir informativna tabla v Kočevskih Poljanah. 93 Delavnica je potekala v času od 24. do 26. člana Meridi in Andrej Tscherne sta julija in je bila sestavljena iz uvodnih predstavila dejavnosti in stanje kočevarske predavanj, terenskih ogledov in srečanj z skupnosti na njihovem območju in na domačini - informatorji. Z udeleţenkami kočevskem. Bilo je navdihujoče slišati dva in udeleţenci delavnice, ki so prišli vse od od le še nekaj avtohtonih govorcev Brna do Ilirske Bistrice, smo opravili nekaj kočevarskega narečja – jezika. arhitekturnih posnetkov obstoječih stavb, pregledali več objektov, njihovo gradnjo in sedanje stanje, se pogovorili z lastniki o nekdanjem načinu ţivljenja v stavbah in naseljih. Slika 310: Pomemben del delavnice je bilo spoznavanje arhitekture in stanovanjske kulture. Pri ogledu mlina v Starih Ţagah. V treh dnevih smo skupaj z domačini in strokovnjaki etnologi ter konzervatorjem Dušanom Štepcem iz ZVKDS Novo Mesto Slika 308: V razgovoru s predsednikom občine Dolenjske Toplice in predsednikom spoznavali stavbe in naselja: Kočevske krajevne skupnosti Kočevske Poljane pred eno Poljane – gre za obcestno naselje, ki je od lepo obnovljenih starih hiš. doţivelo večji razvoj v drugi polovici 19. stoletja in je središče območja, Občice - malo gručasto naselje z zanimivimi starimi stavbami iz 19. stoletja, in Stare Ţage, ki so bolj razloţene in se raztegujejo od potoka (številni mlini in ţaga) in ceste v dolini do naselja zidanic na Riglju. Slika 309: Stavba nekdanjega mlina, za njo ţaga v Starih Ţagah. Okna hiše v vogalu so obrnjena proti cesti po dolini. Pri izvedbi sta pomagala tako TIC Dolenjske Toplice kot tudi aktiv kmečkih ţena, ki so skupaj z domačini prav za priloţnost etnološke delavnice celotno vas in spomeniško zaščitene stavbe opremili s Slika 311: Hiša s krušno pečjo poleg mlinskega prostora je sluţila kot dnevna soba predstavitvenimi panoji in označevalnimi domačim, delavnica in delno spalnica na tablami. K izvedbi delavnice je pripomogla klopeh. Tu so čakale stranke med mletjem. tudi Zveza kočevarskih društev, njihova Poleg nje je bila v štiblcu še manjša kuhinja. Mlin in ţaga v Starih Ţagah. 94 Poleg osnovnih informacij o delovanju društva SED z ljubitelji etnologije, do sedaj organiziranih delavnicah in izobraţevanjih ter raziskovanju stavbne dediščine na drugem koncu kočevarskega otoka, je bila predstavljena kočevarska skupnosti nekoč in danes - svoje raziskave je predstavila raziskovalka iz Stare Cerkve - Anja Moric. Slika 315: Raziskovalki Anja in Zora pri razgovoru in ogledu zbirke starih predmetov pri Kapševih v Občicah, kjer smo posneli njihovo staro hišo. Slika 312, 313: Okrasni predmeti so redki, nekaj naboţnih slik na steni – litografij iz začetka stoletja, ki z napisi izdajajo nemško poreklo prebivalcev. Rezljano razpelo v kotu nad mizo v hiši mlina v Starih Ţagah. Slika 316: Pri pregledovanju albuma starih fotografij na kamniti mizi pred Kapševo hišo v Občicah. Slika 317: Fotografija Kapševe hiše iz Občic pred drugo vojno. Uvod v etnološko stavbno dediščino na tem območju, njenem pomenu in Slika 314: Del mehanizma opuščene ţage iz varovanju je pripravil Dušan Štepec. Z 1920-ih let pri mlinu v Starih Ţagah – tehnična dediščina, ki kljub dobremu stanju ţal ni več v udeleţenci delavnice smo se preizkusili v funkciji. arhitekturnem snemanju nekaterih stavb v 95 naseljih Občice in Stare Ţage ter njihovi nadkletna stavba, izredno poučna za analizi. Izdelani so bili arhitekturno- udeleţence. Hiši je bilo mogoče pogledati gradbeni posnetki treh stavb. v samo drobovje, spoznavati njeno gradnjo, gradbeno konstrukcijo in materiale, razbirati razvoj v času od sredine 19. stoletja, ko je bila zgrajena osnova z lesenim bivalnim prostorom in vhodno veţo z ognjiščno kuhinjo v vogalu, kjer se je pod plitvo napo kuhalo v vstopni odprtini za krušno peč oziroma v peči. V kleti sta bili štala – pod hišo in klet za poljščine, ki je bila prvotno skupna z vinsko. Kasneje je bila klet razširjena z Slika 318: Pred stavbami idiličnih Občic, zaščitenih, a v marsikaterem delu zapuščenih vinsko kletjo, zgoraj je bil nad njo in prepuščenih propadanju. prigrajen še drugi prostor, ki je morda dajal dom še eni druţini. Slika 319, 320: Pomemben del stavbne dediščine tukajšnjega prostora so poleg dolenjskih kozolcev tudi lesene gospodarske stavbe, običajno z velikimi nadstreški, ki so omogočali delo in zaščito pred deţjem. Bile so večkrat predelovane in popravljane. Pri ogledu konstrukcije lesenega objekta s podom iz 1837. leta (nad vhodom je narisana zaščitna svarica) pri domačiji na Riglju. Slika 321, 322: Če govorimo o stanovanjskih stavbah, je potrebno omeniti tudi zidanice. Prva je bila stara Kapševa hiša pod Zgoraj ena od najstarejših, ki je bila primarno Rigljem – zaradi na pol porušenega stanja vinska klet in prostor za predelavo grozdja. Spodnja slika z “novejšo”, ki je od 19. stoletja je bila ta, v osnovi le dvoprostorna (veţa s v zgornjem delu sluţila tudi za vsaj občasno kuhinjskim kotom pri peči, v kateri se je (vrhkletno) prebivališče delu druţine. Veliki kuhalo, in bivalna hiša), nadhlevna in Rigelj. 96 Naslednje hiše nekdaj bogatejših lastnikov Poleg drugih hiš v Kočevskih poljanah: v Občicah so pokazale podoben, le nekaj velika Urbančeva v središču naselja, mala prostornejši način ţivljenja v stavbah, ki Matičetova na robu (prav lepo je skupaj s so bile do konca 19. stoletja vetjetno še vse podkletenim podom preurejena v moderno brez dimnikov, in marsikje z več stanovanje) smo imeli moţnost pregledati druţinami pod eno streho. in dodatno analizirati še dve, nekdaj verjetno najbogatejši hiši v Kočevskih Poljanah: Hoeferlejevo, ki je imela gostilno ter izstopa z umetelno, v ometu izvedenim obokenskim okrasjem, in Grilovo, ki je imela nekoč gostilno in trgovino. V obeh je bilo kljub bogatim volumnom in členitvi vidno, da so bila njihova osnova velika kmečka gospodarstva in kmečki način ţivljenja, gostilna in trgovina pa zgolj dodatne dejavnosti. Slika 323: Zanimiv gugalni stol, delo strica pri Kapševih v Občicah, iz začetka 20. stoletja. Slika 326: Pri Kapševih v Občicah je še vedno pomembna dejavnost čabelarstvo.Postavljen je bil nov čebelnjak s prostorom za apiterapijo na podstrehi. Od starega čebelnjaka še vedno hranijo nekaj predmetov, razporejenih po steni novega čebelnjaka. Najbolj nam je ostala v spominu šarmantna, po dimenzijah malce glomazna, Slika 324, 325: Zgoraj razgovor z skoraj kvadratna zasnova Grilove hiše, ki z Urbančevimi in spodaj njihova hiša v ohranjenim stavbnim pohištvom in jasno Kočevskih Poljanah pred obnovo, ob ohceti v notranjo delitvijo nadstropja na del za 1970-ih letih. 97 druţino - z varno odmaknjeno in stavbarji zgledovali po drugih vzorih. kontrolirano dekliško sobo, z osrednjo Ugotovitev je zanimiva. Tudi pri kuriščno kamro, in s hodnikom ter ločenim najbogatejšem sloju v tukajšnjem vaškem delom za goste, ohranja šarm stare okolju, kjer je bila osnova preţivetja vsem arhitekture kmečkega podjetnika in trgovca preteţno kmetijska dejavnost – iz zadnje četrtine 19. stoletja. K temu poljedelstvo, vinogradništvo in ţivinoreja pripomore tudi njena lastnica gospa Mari, ter za redkejše morda tudi gozd, je bila zadnja gostilničarka v tem kraju. celo stavba, ki so jo gradili tuji - italijanski mojstri v Kočevskih Poljanah, zasnovana okoli v razmerjih enakega, dvoprostornega jedra kmečke hiše, kot ga je oblikovala ţe skromna Kapševa hiša iz sredine 19. stoletja. Slika 327: Z gospo Mari Grilovo na ogledu njihove hiše v Kočevskih Poljanah, z velikim gostinskim prostorom s krušno pečjo, ki je bil na novo opremljen v 1970-ih letih. Razen velikosti se ni v ničemer razlikoval od kmečkih hiš. Slika 329: Da se lahko tradicionalno zasnovo notranjosti skromne kmečke hiše z manjšimi posegi preuredi v prijeten moderni dom, dokazuje Matičetava hiša na koncu vasi. Slika 328: V veţi bogatejše kmečke hiše Kočevske, pri gospodu Benu Kopu. Okrasje, tipično za prvo polovico 20. stoletja - po stenah trofeje, slike lovskih prizorov. Slika 330: Eden od nekoč najpomembnejših kosov pohištva so bile masivne in preproste Iskali smo vzporednice med hišami skrinje iz orehovega ali češnjevega lesa. Na različnih socialnih slojev ter tistimi vogalih povezane na lastovičji rep. Popolnoma najbogatejših lastnikov v istem kulturnem enake konstrukcije in okovov kot v zahodnih okolju, ki so se lahko z najetimi potujočimi delih nekdanje Kočevske. Iz zbirke Kočevarjev v Kočevskih Poljanah. 98 Mogoče še primerjava z zahodnim delom organizator, saj na SED lahko izvajamo kočevarskega otoka – tu preseneča, da na predvsem strokovno - organizacijski del. raziskovanem območju razen ene izjeme, Tudi zato bi bilo smiselno razmisliti o ki smo jo videli v Občicah, kjer je obok predstavitvi delavnice in njenih izsledkov izdelan iz peščenjaka, ni bilo nikjer domačinom še enkrat, ob kaki drugi uporabljeno kamnito obokanje kleti, prav priloţnosti in z nekaj več reklame. tako ni sledov o dimničnih pečeh ali močnih podporah zanje. Večinoma gre za pritlične stavbe, kjer posebna konstrukcija ni bila potrebna, ostale so bile grajene za črno kuhinjo s kuriščem za kuhinjo pred odprtino za nalaganje peči, kjer je bil kasneje dozidan ozek štedilnik. Kovinskih kozlov ni bilo opaziti, morda tudi zato, ker ni bilo ustreznih kovačev in kleparjev, ki bi jih izdelovali. So prevladovali zidarski in tesarski mojstri? Slika 332: Vrhhlevna in vrhkletna kočevarska hiša v Starih ţagah s tipičnimi stopnicami in lesenim gankom na sprednji strani. Desno je vhod v hlev. Za gankom vhod v klet. Slika 331: Komplicirano zasnovana izvedba plitvega opečnatega oboka z vmesnimi slopi v kleti Matičetave hiše kaţe, da so ga izdelali domači mojstri, verjetno v začetku 20. stoletja. Kljub obilici apnenčastega kamna v okolici so nad kletmi prevladale masivne hrastove stropne grede, ki so jih šele od druge polovice 19. stoletja izrinjali plitvi opečnati oboki. Za delavnico lahko rečemo, da je bila vsebinsko uspešna in zanimiva, vsi smo se precej potrudili k izvedbi, a ţal k sodelovanju ni pritegnila dovolj Slika 333, 334: Ostanki zunanje okrasitve domačinov, ki bi si ţeleli raziskati in fasad so skromni. Nekaj teţko razpoznavnih spoznavati svoje stavbe ter s pomočjo ročnih ali šablonskih poslikav z značilno strokovnjakov razmisliti o njihovem modro ultramarin barvo na apnenem beleţu kaţe, da so bil potencialu za današnji čas. Ţ e pogoste v sredini 19. stoletja. al je bil prav Zgoraj s hiše v Starih Ţagah. Redkejše so to naš glavni namen. Izkazalo se je, da bi okrasitve iz ometa – spodaj bogatejša hiša z moral animacijski del opraviti lokalni Riglja, z letnicama 1814 in 1834 na zatrepu. 99 Slika 337: Tlorisno največja stavba v Občicah Slika 335: Stavba večje kmetije z letnicama izstopa z razmerji in čokatostjo. Morda je bila 1814 (morda gradnja) in 1834 (morda krasitev nekoč razširjena v levo stran? Ima leseno fasade) na Riglju. Z zidanimi stopnicami na stopnišče z nadstreškom in gankom na vhodu v vhodu. stanovanjsko nadstropje ter poloţno streho. Za pomoč pri organizaciji delavnice hvala kolegici Zori Slivnik za koordinacijo z lokalnimi organizatorji, etnologu Primoţu Primcu s TIC Dolenjske Toplice za vso podporo, in vsem drugim domačinom, ki so pripomogli, da smo preţiveli prijetne dni v njihovem okolju. Vsi so nas na terenu lepo sprejeli in povedali marsikatero zanimivo, tudi domače vino z Riglja ni manjkalo. V nadaljevanju si bomo na slikah po vrsti pogledali hiše, ki smo jih raziskali. Najprej v Občicah. Slika 338: Pogled na tradicionalno okrašeni gank hiše s prejšnje slike v Občicah. Slika 339: Krajerševa hiša, Občice 2 je ena od Slika 336: Občice - po kočevarsko Krapflern enovitih stavb v Občicah, pritlična, zadnji del s stavbami, razporejenimi v gruči ob potoku, iz zidan, sprednji lesen iz tesanih gred, spojenih Franciscejskega katastra iz 1824. Vse do danes na lastovičji rep, verjetno iz začetka 19. so obdrţale večino nekdanjih stanovanjskih stoletja. Predelana je v garaţo. Okenci na stavb. Nekatere od njih so gostile več druţin podstrehi sta sluţili odvodu dima. Z zadnje hkrati. strani se je na podstreho lahko nalagalo seno. 100 značilno za Dolenjsko. Iz detajlov bi lahko rekli, da je bila hiša zgrajena pred 1824, saj je verjetno ţe vrisana na Franciscejskem katastrskem zemljevidu, poleg nje pa le mala, kvadratna stavbica – morda skedenj. Slika 340: Tloris Krajerševe hiše, Občice 2 Slika 342: Obdelava špalet okoli oken v veţni 13,85x 7,4 m. Rekonstrukcija prvega stanja. hiši s klopmi dokazuje, da se je tu ţivelo. Tloris Krajerševe hiše iz Občic 2, na katastru z oznako 64, ki ni imela dimnika, izkazuje, da sta v njej nekoč ţiveli dve druţini. Druţina gospodarja v sprednjih, večjih prostorih z lesenim ostenjem je imela hišo, kamro in veliko kuhinjo z polkroţnim opečnatim obokom z luknjo za dim, od tu se je uporabljala in nadzirala klet. Druga je bila v podrejenem poloţaju, saj je bil njen kuhinjski del stisnjen v kot vstopne veţe, hiša s krušno pečjo pa Slika 343: Vitko ostrešje na stol kaţe, da je mnogo manjša in s kamnitimi stenami. bilo prvotno pokrito s skodlami. Spodaj strop, Morda je bil ta del sploh dodan kasneje, sestavljen iz vzdolţno na pol prerezanih oblic. čeprav se iz zidov tega ne vidi. Slika 344: Od notranje opreme in skromnega stavbnega pohištva, so ostale le struţene klopi. Zanimivo je gretje kamre, ki se je ogrevala Slika 341: V mali veţni hiši je primanjkovalo preko masivne stene proti krušni peči in odlagalnega prostora, zato vgradna omarica. ozkemu, a masivnemu zidanemu štedilniku Vsi stropi v hiši so ravni in ometani, z ob tej steni (prej ognjišču). Kakih zgornje strani so stropi izdelani iz na pol kvadratnih osnov tlorisa, razen v hiši, ki je preţaganih oblic, kar je tudi drugod kvadratna, ni bilo zaslediti. 101 Lastnik Krajerševe hiše domuje v hiši v bliţini, ob potoku. Ta je prav tako pritlična, a ima strmejše ostrešje in je široke, prav tako dvotraktne zasnove. Podobne najdemo tudi na zahodnem delu kočevske, na Kostelskem in Gorskem Kotarju, torej povsod, kjer so ţiveli tudi Kočevarji. Po Franciscejskem katastru naj bi tu takrat stala le oţja hiša. To pomeni, da je bila verjetno prezidana v sredini ali celo drugi polovici 19. stoletja. Slika 345: Kovaških izdelkov je malo, tudi okovi iz sredine 19. stoletja so precej okorno oblikovani, brez odvečnih obdelav. Na dvoriščni strani naj bi bil ob kleti nekoč prislonjen svinjak, pri vratih iz kuhinje naj bi bilo tudi stranišče, pod katerim so se sprehajale svinje. Nasproti je postavljen še gospodarski objekt s prešo iz 1830-ih. Slika 347: Široka Kopova hiša s strmo streho. Poleg Krajerševe hiše stoji še ena, ki smo jo premerili. Hiša Občice 3 je podolgovate osnove, enotraktna stavba z notranjim stopniščem in stanovanjskim nadstropjem. Kljub temu, da je nekaj mlajša, je zanimiva, ker se v njej še vidi uporaba prostorov pred drugo svetovno vojno. V času Franciscejskega katastra je na tem mestu stala mala kvadratna hišica, ki je bila v drugi polovici 19. stoletja nadomeščena z novo stavbo. Slika 346: Ozka, masivna kamnita polica pred odprtino za nalaganje krušne peči, na kateri se Slika 348: Nadstropna hiša Občice 3, desno. je kuhalo na odprtem ognju čez poletje. Pozimi Preklade nad okni in vrati so dekorativno verjetno globje v peči. izvedene iz opeke. 102 V pritličju je bila na sprednji strani štala z opečnatim slopom oprtim lesenim, ometanim stropom, ločena od stanovanjskega in shrambnega dela. Vhod je v sredini vzdolţne fasade, v veţo s shrambo na koncu, obe sta plitvo obokani z opeko, ter stopniščem navzgor. Tam je v veţi kuhinja, prvotno še z ognjiščem, ki je kasneje dobila prizidan štedilnik. Hiša je malce podolgovata in obenem edini stanovanjski prostor. Ob kuhinji je le še shramba. Na podstrehi ni bilo sob, ker je bila hiša prvotno morda brez dimnika. Slika 351: Kuhinjski kot v nadstropju hiše Občice 3, desno je naknadno prizidan mali štedilnik z obroči- dimnik je v kotu. Slika 349: Tloris nadstropne hiše Občice 3, zgoraj pritličje, spodaj stanovanjsko nadstropje (izmere 12,2x5,8 m), verjetno iz druge polovice 19. stoletja. Slika 352, 353: Zgoraj kot s krušno pečjo, podobno kot v Krajerševi hiši. Spodaj pečnice iste peči. Slika 350: Plitvo obokana klet v hiši Občice 3. Betonski tlak, levo podest za sode. 103 Tudi v hiši Občice 3 so vsi stropi poletvani desnem delu, kjer je bila štala, so bili ti in ometani, strop v zgornji veţi – kuhinji tramovi ţe zamenjani z jeklenimi nosilci in ima v sredini naslikano šablonsko rozeto, opečnatim plitvim obokom v vmesnem ki je poleg okrasja na peči eden od redkih prostoru. Baba pod krušno pečjo je dekorativnih elementov. masivno izvedena iz velikih kamnitih kosov vse do tal. Slika 354: Vhodni portal v hišo Občice 3, okrašen z vidno opeko, ki je bila v drugi polovici 19. stoletja znamenje industrijskega Slika 356: Polkroţni obok zadnjega kletnega napredka. prostora, kamni so bili zloţeni z malto na opaţ iz desk – t.i. rimski obok. Slika 355: Starejša hiša poleg prejšnje je precej bolj čokata, dvotraktne zasnove z osrednjo veţo. Zgrajena do sredine 19. stoletja. Obiskali smo tudi sosede, kjer smo v kleti odkrili v zadnjem levem delu prvi polkroţni obok. V preostalih delih kleti so stropne grede Slika 357: Vhodni, skrbno tesani in oblikovani hrastove, nanje pa poloţeni jelovi plohi. V portal iste hiše. Jarmičaste oblike. 104 Slika 360: Fotografija Občic pred drugo svetovno vojno. Razlike so majhne. Manjka le nekdanji vrveţ ljudi in nekaj hiš. Obiskali smo tudi del naselja Stare ţage, ki se z nekaj hišami razteza preko ceste navzgor ob poti za Rigelj. In tu naleteli na stavbo, pri kateri smo lahko raziskali njeno drobovje. Ţal je to običajno moţno le v stanju, ko se stavba ţe ruši - v tem stanju je bila tudi stara Kapševa hiša, Stare ţage 1. Leta 2005 je še stala, potem se je začela pred leti udirati streha in podrt je bil skoraj celoten leseni del proti cesti. Slika 358: Jarmičasti leseni portal in vrata iz Občic, druga polovica 19. stoletja. Zgoraj z neobaročnim okovom za zračnik. Slika 361, 362: Zgoraj fotografija stare Slika 359: Pogled na Občice pred drugo vojno Kapševe hiše Stare Ţage 1, preden se je porušil kaţe, da je bil gozd precej višje nad dolino kot desni del. Spodaj stanje julija 2015. sedaj. 105 Iz natančnejše analize sten se je izkazalo, V naslednji fazi so prizidali vinsko klet – da je bila hiša nekoč dograjena. Po kar se vidi na oznakah količine vina na merjenju smo lahko rekonstruirali prvotno vratih v klet. Zgoraj je stavba dobila novo obliko, ki je podobno kot pri sosednjih zidano sobo na zadnji strani, s skromno, k hišah obsegala spodaj štalo – pod hišo in steni pritisnjeno pečjo. Kuhinja je ostala klet za hrano - pod vhodno veţo. Stropniki ista, dimnika pa tudi niso zidali. In taka je proti kleti so bili hrastovi. Iz razmerja se ostala do danes. lepo vidi, da so pri tlorisu sledili zapovedim zlatega reza. Bivanjska hiša je kvadratna in ima dodan zlati pravokotnik – kuhinjsko veţo. Hiša je imela lesene stene, le del sten kuhinjske veţe je bil kamnit. Stene lesenega dela so bile izdelane iz 12 cm debelih plohov, spojenih na lastovičji rep, na zunaj poletvanih in ometanih z apnenim ometom. Znotraj v hiši zgolj prebeljenih z apnom. Slika 364: V sredini kot v veţi s kuriščem na ozki polici pred ustjem peči. Levo v steni mala niša za sol in kuhinjsko orodje, zraven okence za svetlobo. Nad ognjiščem je ukrivljena napa za lovljenje isker, ometana z glino. Slika 363: Rekonstruirana tlorisa kleti in stanovanjskega pritličja stare Kapševe hiše, Stare Ţage 1 (dimenzij 7,8x4,9 m v osnovi ter kasneje 12,15 m v dolţino) . Za nas je bilo zanimivo kurišče, ki je bilo izvedeno kar v odprtini za nalaganje peči, nad njo je bila iz opleta izvedena ometana napa za iskre. Ostrešje je bilo v veţi odprto. Morda je prva faza še iz časa Franciscejskega katastra. Vsekakor gre za skromne bivanjske razmere druţine, ki je ţivela praktično v enem prostoru z 20 m2. Slika 365: Zaradi lesenih stropnikov so bile naknadno izdelane peči in štedilniki močno pritisnjeni k zidu. Pozidani iz opek in ometani. 106 Hiša je imela na zadnji strani ozek gank za prehod iz kuhinje na vrt, na koncu proti cesti, tudi s straniščem. Z druge strani veţe je vodila preko ganka in lesenih stopnic pot v štalo in kleti. Slika 368: Tudi druga, ni nič kaj prostornejša, čeprav je s fasado dobila meščansko podobo. Slika 366: Okovje ključavnice na vhodu v vinsko klet je sestavljeno iz različnih kosov iz zadnjih 150-ih let. Zaradi kraškega terena, ki je sicer nudil dovolj materiala za gradnjo stavb, je bil na višjih legah problem z vodo. Zato ima večina večjih kmetij svojo štirno, tako v Občicah, kot v Starih ţagah višje od potoka in na Riglju. Iz pregledanih stavb smo pridobili solidno znanje o osnovah stavbne dediščine območja in smo tako oboroţeni nadaljevali proti Kočevskim Poljanam. Tu še vedno razpoznamo različne tipe starih hiš. Marsikatera je bila predelana in ne moremo razpoznati osnove predhodnice. Nekaj bogatejših je dobilo v 19. stoletju trško podobo, vsaj po lupini sodeč, Slika 369: V vasi je ohranjen baročni portal iz nekatere so bile v celoti prezidane. 1793, koliko je ostalo od notranjosti prvotne stavbe, ne vemo. Slika 367: Hiša v Kočevskih Poljanah, celo Slika 370: Kovanih detajlov je malo; eno od manjša od prvotne Kapševe, s štedilnikom. kovanih gajter trško polepšane hiše v središču. 107 Slika 373: Pavlinov gospodar pri obnovi konstrukcije poda z domačim tesarjem. Slika 371: Tudi po meščanskih predelavah fasad se vidi, da so bili lastniki preteţno kmetje. Vhodni portal je tak kot pri mnogih manjših zgradbah. Slika374: Smiselno obnovljena Matičetova hiša, vrhhlevna in vrhkletna, skladna in lepa. V vasi ne smemo pozabiti na dve precej posebni stavbi. Prva je Höfferletova, ki izstopa poleg velikosti predvsem po vhodnem portalu in vratih ter okrasju fasade, ki je izvedeno v ometu. Slika 372: Predvojna fotografija razkriva, da je veliko kmečkih in gospodarskih stavb imelo slamnate strehe. V vasi je kar nekaj lepo obnovljenih stavb, ki so znale izluščiti najkvalitetnejše od Slika 375: Höfferletova hiša je neo- stavbne dediščine. Lep primer smiselne in klasicistično zasnovana stavba, ki so jo gradili kvalitetne obnove je Pavlinova - tuji stavbarji. Matičetova hiša na koncu vasi, kjer so Vsako okno prvega nadstropja je dobilo ravno konzervatorsko obnavljali stari pod. svoj lasten okras iz ometa, ki se ne ponovi, 108 kar je bilo vsekakor redko v obdobju ţe Höfferletova hiša je poleg zunanje in industrijsko izdelanih okrasnih notranje strogosti zanimiva še po nečem. arhitekturnih elementov v mestih. Njen tloris, ki ga je konstruiral italijanski stavbar Paleze, je bil razvit na osnovi tlorisa, kot smo ga spoznali na najbolj osnovnih zgradbah malih kmetov v okolici. Osnova konstrukcije je bila kvadratna hiša v pritličju, ki ji je bil dodan zlati pravokotnik v veţi. Tega je potem stavbar dodal še v kuhinjo in na tej osnovi zgradil tloris hiše v klasicističnem zlatem rezu. Precej drugače kot npr. v naših krajih. To vsekakor dokazuje, da so tudi tuji mojstri pri nadstandardnih zgradbah morali upoštevati ţelje in filozofijo naročnika in lokalnega okolja. Lep primer, kako na lokalni, tradicionalni osnovi razviješ tudi malce drugačno zgodbo. Slika 376 : Portal Höfferletove hiše iz 1878. Slika 378: Pritličje je plitvo obokano z opečnatim obokom, prostorna kuhinja Höfferletove hiše z zidanim štedilnikom izpred druge svetovne vojne. Tudi ţivljenje v hiši je bilo kmečko, tako kot namembnosti prostorov. V zgornji veţi je bila priročna mizarska delavnica, starša sta spala v veliki hiši v nadstropju, podstreha je bila prazna za skladiščenje. Pri Höfferletovih imajo na dvorišču velika Slika 377: Eno od z ometom okrašenih gospodarska poslopja, ki so bila osnova okvirjev oken v nadstropju Höfferletove hiše. 109 gospodarstva, nad hlevom na podstrehi Hiša je bila v spodnjem levem delu tudi leseno kaščo. namenjena gostilni z dvema prostoroma ter kuhinjo in na drugi strani velike veţe trgovini in skladišču ter kleti. Nadstropje je bilo razdeljeno: na levi del za druţino, s sobo staršev v kvadratni hiši nad gostilno in dvema sobama za hčerke zadaj, bile so pod nadzorom staršev. Na drugo stran veţe so razporejene sobe za goste in sinove. Zanimivo je, da ima hiša v sredini druţinskih sob, takorekoč v dimniku, malo, vso zadimljeno temno kurilnico, iz katere se kurijo peči sob staršev in hčera. Slika 379: Tloris pritličja Höffreletove hiše, iz knjige Les in (ni) kamen. Kvadratna oblika kmečke hiše je bila osnova velike, na zunaj bogato okrašene, v razmerjih in znotraj stroge trške stavbe. Vir: Les in (ni) kamen. Spodnji del je sluţil hiši in kuhinji, na drugi strani vinski kleti in kleti za ţivila. V nadstropju je bilo stanovanje s shrambami. Podobno je bila osnova gospodarstva kmetijska dejavnost tudi pri sosedih, nekaj naprej – pri Grilovih. Slika 380: Sedanja Grilova hiša, nekdaj Petschauerjeva, je veliko kvadratno poslopje s štirikapno streho (dimenzij pribl. 14x14m). Slika 381: Vhodna vrata v Grilovo – Petschauerjevo hišo iz preloma stoletij. Hišo so Grilovi kupili od nekdaj podjetne druţine trgovca Petschauerja, katerega oče Hiša je manj stroga kot sosednja, v si je s prisluţenim denarjem od nadstropju izdaja, vsaj iz časa prvih krošnjarjenja in trgovine na prelomu iz 19. lastnikov, nekaj večje meščansko udobje stoletja omislil mogočno meščansko stavbo (lončene peči meščanskih oblik, skupno s štirikapno streho, velik hlev, pod, zunanje kurišče, vratno okovje…), a še steljnik, svinjake, celo dva globoka vedno v osnovi kmečki način ţivljenja vodnjaka. V glavnem bogato kmečko kasnejših lastnikov. gospodarstvo trgovca, ki pa ni trajalo v Pregled stavbne dediščine v Kočevskih naslednjo generacijo. Ta ga je zapravila. Poljanah in okoliških vaseh izdaja, da je 110 prebivalstvo svoje stavbe gradilo vsaj dve Posebno zanimiva je ugotovitev, da se je stoletji na tradicionalnih osnovah, v osnovi filozofija kmečkega ţivljenja neposredno dvoceličnih stavb. Glavni in marsikdaj prenesla tudi v bogate zgradbe, ki so jih edini bivalni prostor je bila kvadratna hiša, snovali tujci. Pri gradnji se je pač vedelo, kuhalo se je v peči ali odprtini pred njenim kdo je gospodar in kdo določa vsebino ter izvedbo. In tudi geometrijska konstrukcija ustjem. Arhitektura pokaţe, da niso bile tlorisa hiše je morala slediti lokalnim redke hiše, kjer sta ţiveli pod eno streho izkušnjam in predstavam o pravih dve druţini. Delili sta si isti hlev in morda razmerjih, o dobrem in lepem v bivalnem kleti. okolju, ki naj bi nudilo druţini dom. Slika 384: Ponovitev geometrijske konstrukcije nekaterih, v kmečki arhitekturi pogostejših razmerij, razvitih iz osnovnega kvadrata. Enostavno - z zidarsko vrvico! Na koncu prikaţimo še primerjavo geometrijskih konstrukcij dveh tlorisov: male nadhlevne in nadkletne Kapševe hiše, Stare Ţage 1, iz prve polovice 19. stoletja, Slika 382: Zanimiva je peč v posebni sobi delo lokalnih zidarjev, in velike Grilove gostilne v pritličju, ozko stisnjena k steni, kot v malih kmečkih hišah. Höfferletov Čeprav e hiše iz 1878, Kočevske zaradi drugega razloga, a izdelali so jo verjetno Poljane, delo italijanskega stavbarja. Pri isti domači mojstri. obeh je bil osnova zlati rez, ki se je v naših krajih uveljavil vsaj s klasicizmom in je bil, kot smo ugotavljali ţe v prejšnjih knjigah, uporabljen za določanje tlorisnih in drugačnih razmerij kmečkih hiš vsaj v regiji okoli Kočevske, ki jo obravnavamo, skoraj celotno 19. stoletje. Osnova konstrukciji Kapševe hiše je bil kvadrat glavnega druţinskega prostora - hiše. Iz njega je bil konstruiran (I.) zlati pravokotnik, ki je določil velikost kuhinjske veţe in dolţino hiše. Dolţina hiše je tako določena in je enaka 1,618 x širina. Celoten tloris je v razmerju zlatega reza, odstopanja so običajno zgolj Slika 383: Peč meščanskega izgleda v sobi hčera v nadstropju, verjetno še iz obdobja posledica zidarskih tehnik (na primer Petschauerjev. postavitev, konstrukcija in debelina sten v kleti). 111 morda ne. Oprema je bila le funkcionalna in obrtniško solidno izdelana. Celoten prostor sta osiromašila vojno in povojno obdobje, ki sta od tu odnesli marsikaj. Tudi kočevarski jezik, ki ga govori le še peščica ljudi. Slika 385: Geometrijska konstrukcija tlorisa stare Kapševe hiše je v razmerjih zlatega reza. Tudi pri veliko večji in bogatejši Höfferletovi hiši je bil osnova konstrukciji kvadratni tloris glavnega druţinskega prostora - hiše. Ta je imela za kmeta poseben pomen, saj je bil to druţinski prostor in obenem prostor, v katerem so Slika 386: Geometrijska konstrukcija tlorisa sprejemali goste in dokazali pomembnost. Höfferletove hiše, ki je temeljila na enakih Iz tega osnovnega, vsebinsko centralno razmerjih in osnovi kmečke hiše kvadratnega zasnovanega kvadrata je bil konstruiran (I. tlorisa, kot mnogo manjše in skromnejše na sliki) prvi zlati pravokotnik (enako kot stavbe. Vir tlorisa: Les in (ni) kamen. pri dvoprostornih kmečkih stavbah), ki je Delavnica v Kočevskih Poljanah je bila določil širino veţe (II.) ter s tem večjega lepa priloţnost, da se seznanimo z kvadrata s stranico, enako širini hiše (A). arhitekturo, ne samo Kočevarjev na Iz njega je bil konstruiran (III.) drugi zlati vzhodu, temveč tudi Dolenjske, v kateri so pravokotnik in določena dolţina hiše dejansko ţiveli. Iz pregleda lahko (1,618 x A). Celoten tloris je bil tako tudi ugotavljamo kar nekaj podobnosti z zaključen v razmerju zlatega reza. arhitekturo Gorskega Kotarja, kateremu je Posebnih kamnoseških, kovaških ali pregled v knjigi prvenstveno namenjen. drugačnih okrasnih detajlov na hišah, razen okrasja nekaterih fasad, nismo našli, prav tako ne bogatejše notranje opreme ali stavbnega pohištva. Kmečko ţivljenje v krajih je bilo trdo in skopo, zato za okrasje in lepe predmete verjetno ni bilo niti moţnosti, niti priloţnosti. Tudi potrebe 112 HIŠA DRUŽINE LONČARIĆ V v tujini, od tega več kot polovica v SKRADU Ameriki. Podobno je bilo v ostalih delih Gorskega kotarja. Poleg kmečkih stavb, ki jih običajno obravnavajo pregledi stavbarstva Gorskega kotarja, je bilo v njegovih pomembnejših naseljih v preteklih stoletjih tudi večje število izstopajočih objektov. Po velikosti, gradnji, bogastvu ali zgolj ambicijah njihovih lastnikov. V številnih naseljih se je izoblikoval sloj ljudi, ki so presegali lokalno okolje. To so kazali tudi z zgradbami v katerih so ţiveli, Slika 388: Razglednica Skrada iz časa okoli 1900. Velika bela fasada hiše je Lončarićeva, z njihovo zunanjostjo, kvaliteto izdelave in še brez poletne terase. Zgoraj cerkev s starim arhitekture, z notranjo opremo in redkeje, s delom vasi in spodaj desno vlak. svetovljanskim načinom ţivljenja. Vsa ta občasna ali nekajletna odsotnost aktivnega dela populacije, je kljub vsemu vračala prisluţeni denar v rodne kraje. Prenavljale so se hiše, dodajali skednji, gradile šole in obnavljale cerkve, deleţe so dobivali domači trgovci, ki so prodali vedno več robe in tudi hrane, saj je bila zemlja še vedno skopa in prenaseljena. Deleţ so dobile gostilne, čeprav se je pilo malo glede na današnje navade. Marsikdaj se je preplesalo ali prekartalo ob kozarcu Slika 387: Prebivalci Skrada – Skrajani, pred vina celo popoldne. drugo svetovno vojno. Ţal je območje v drugi polovici 19. stoletja doţivelo po več kot stoletju in pol vzpona, priseljevanja in povečevanja števila prebivalstva, svojo prvo resno krizo. Številni prebivalci so morali za preţivetje krčiti tudi prej zapuščene, oddaljene in manj vredne dele zemlje, ki so jih teţko preţiveli. To prvo resno gospodarsko krizo so pomagale razrešiti ţeleznice, ki so ljudem omogočile odhajanje na delo v tuje Slika 389: Velika Lončarićeva hiša gozdove Hrvaške, Romunije, celo Rusije. (18x13,5m) stoji ţe več kot dve stoletji ob Konec stoletja je sledilo odhajanje v glavni tranzitni cesti - Luiziani. Ameriko, kasneje v Francijo. Velik del Kriza je udarila med prvo vojno, potem prebivalstva je ţe stoletja tudi krošnjaril, a tudi po njej. Konec 1920-ih let je v bankah je posel postal donosen šele z veliko propadel marsikateri prigarani in teţko drţavo brez carin. V letu 1913 je v prihranjeni dinar. Morda tudi od čabarskem kotarju kar tretjina prebivalstva izsekanega gozda, katerega les je šel nekaj 113 let prej dobro v promet, a se gozd ni Med vojno so tuje vojske pobile obnovil še desetletja. V 1930-ih letih je marsikoga, ţal kakega tudi domači drţava reševala kmečki dolg s prepovedjo partizani; marsikatero gospodarstvo je bilo rubeţa. izropano, ostalo brez gospodarjev ali drugače prizadeto. Komaj se je stanje stabiliziralo do konca tridesetih let, je udarila vojna. Italijanska okupacija in obmejni pas, čeprav delno v Neodvisni drţavi Hrvaški, sta terjala krute ţrtve. Veliko naselij v zahodnem delu je bilo poţganih in ljudi interniranih v koncentracijska taborišča. To je veljalo tudi za del v hrvaški drţavi. Slika 392: Monumentalna vzhodna fasada je nekoč imela streho na čop, ki jo je optično niţala. Visoka je skoraj 19 m. Slika 390: Na drugem koncu Skrada, proti Delnicam, se podira niţja, mogočno široka in dolga hiša podobne pojave in starosti kot Lončarićeva. S strmim, visokim ostrešjem. Slika 393: Severna fasada z zastekljeno teraso iz časa letoviščarskega razcveta med Slika 391: Detajl stene brez odpadlega ometa svetovnima vojnama. Iz verande se razpre razkriva kvalitetno gradnjo in okenske okvirje pogled na dolino Kolpe s Kuţeljsko steno. iz lehnjaka, nekoč so bili celo ţe povečani. Po vrnitvi preţivelih so ti na večini Po krizi v 1920-ih in drugi svetovni vojni s domačij našli pogorišča in na njih s trudom trudom obdrţana večja gospodarstva so doţivela nov pretres obnovili skromne nasledke prejšnjih stavb. – nacionalizacijo in 114 novo druţbeno ureditev, ki je slepo sledila tistih, ki so kljub vsem tegobam preteklosti ideološkim ciljem in poskušala kar najbolj še vedno povezani s svojim rodnim izničiti delo nekdanje ekonomske in tudi okoljem in gospodarstvom svojih intelektualne elite. Če ni šlo drugače, če so prednikov, ki so tu ţiveli in iz roda v rod bili nacionaliziranci vseeno preveč stoletja podjetno gospodarili. In tistih, ki so povezani z medvojnim uporom proti ohranili še kak spomin in dokaz o tem, da okupatorju, se je nacionalizacija – odvzem je tudi to območje imelo nekoč moč in zasebne lastnine s strani drţave, izvajala moţnost iti v korak z večjimi in tudi z neformalno prisilnim odkupom bogatejšimi okolji v soseščini. Po viškov zemlje po smešno nizki ceni. Vse s materialni in intelektualni plati. prebrisanim namenom onemogočiti kasnejše vračanje, kar se je drţavi začuda zelo dobro obneslo po petih desetletjih. Nacionalizirana so bila zemljišča zemljiških skupnosti, iz katerih so ljudje lahko dobivali les za gradnjo in drva. Tudi ta do sedaj še niso bila vrnjena nekdanjim lastnikom in vaškim gospodarjem, katerim so pomenila del moţnosti za preţivetje in razvoj. Slika 395: Bogat neobaročni portal s kovano letnico 1841 in rastlinskim okrasom. Verjetno je tu ţe od začetka in ni sočasen s kovano letnico, ki je bila morda dodana kasneje. Eden od naslednikov take podjetne druţine, stoletja navezane na domovino, je bil tudi gospod Joţa Lončarić iz Skrada, Slika 394: Vhodna fasada z velikim baročnim rojen 1929. leta. Fizik, izobraţen, podjeten portalom meščanske oblike in profiliranimi in pošten moţ, ki je delovno ţivljenje okvirji oken na glavni fasadi. preţivel z druţino v Zagrebu, kjer je Usoda je bila marsikdaj mnogo bolj kruta desetletja vodil visokotehnološka podjetja do nekdanjih višjih slojev, ki so na ta način z več sto visoko izobraţenimi sodelavci, a enostavno izgubili vse, tudi domovino. vse ţivljenje ostajal zvest svojemu Zato njihove naslednike v Gorskem kotarju Gorskemu kotarju. Z bratom se je trudil redko zasledimo. Še manjše je število ohraniti rodno hišo, posestvo in spomine. 115 Od zgodb, do dokumentov, pohištva in pridobili Drţavni arhiv na Reki in Hrvaški druge opreme. Razumel je teţave tukajšnje drţavni arhiv v Zagrebu. Ţeleli so si druţbe, ki je v zadnjih desetletjih zaradi vzpostaviti mreţo zgodovinskih arhivov propada lesne industrije, do okolja socialno Gorskega kotarja, kjer bi bili dokumenti in ekološko nevzdrţnega izkoriščanja dostopni preko interneta. Tudi ta pobuda, drţavnih gozdov ter odseljevanja najbolj ki bi jo morale podpreti občine, je ostala ambicioznih, marsikje nazadovala. brez odziva oblasti. V načrtu je imel S somišljeniki so se leta 2013 trudili ustanovitev zdruţenja lastnikov zgodovinskih stavb v Gorskem kotarju, vzpostaviti civilno iniciativo za povratek načrt mu je preprečila smrt, spomladi gozda kot edinega naravnega bogastva tega območja nazaj 2015. domačim ljudem. Kot osnove za zagon gospodarske obnove in razvoja. Ţal ni bilo odziva niti od ene občinske oblasti, iniciativo je prekinilo še izredno stanje ob ţledu. Slika 396: Gospod Joţa Lončarić in gospe Palčavi ob obisku v Skradu, leta 2009. Ker so se zavedali, da ljudje brez poznavanja svoje dediščine ne morejo imeti spoštljiv odnos do samega sebe, so Slika 397, 398: Za vhodom v hišo, ki so ga, podobno kot pri drugih hišah z gostilno, opozarjali na enega od pomembnih zapirala dodatna zastekljena nihalna vrata problemov Gorskega kotarja - slabe (zgoraj), se odpre veţa, ki je v pritličju raziskanosti njegovega prostora in tlakovana s skrbno obdelanimi velikimi zgodovine ter materialne in nematerialne ploščami temno sivega apnenca in se nadaljuje kulturne dediščine na terenu. Ţeleli so stopniščem v stanovanjsko nadstropje. vzpostaviti centralni zgodovinski arhiv, ki Z gospodom Joţo sva se spoznala ţe bi delal na zbiranju gradiva o tem kmalu po otvoritvi naše hiše in zbirke v območju, tudi iz zasebnih in tujih arhivov, Plešcih. Ko je izvedel zanjo, je prišel na kjer ga je veliko ohranjenega. Za pripravo obisk in bil navdušen nad tistim, kar smo projekta razstave zgodovine Gorskega uspeli prikazati in izpraskati iz objekta. A kotarja, ki naj bi bila na Reki, so leta 2014 to je bil le delček pripovedi kot bi jo lahko 116 razbirali v Skradu. Srečevala sva se še Območje sedanjega Skrada je bilo del večkrat, na poti v Zagreb sem se ustavljal brodskega gospostva, vendar tu verjetno do pri njem, skupaj sva pregledovala stare 1641. leta ni bilo naselja. Takrat sta grofa dokumente, diskutirala o poloţaju kmetov Nikola in Peter Zrinski določila področje pred tristo leti, o registru kulturne nove poselitve, na katero so se lahko dediščine in (ne)moţnostih pridobivanja naselili ubeţniki pred Turki iz Skrada na sredstev za obnovo od ministrstva za Kordunu blizu Ogulina. kulturo, o načrtovanih obnovah streh, na katere sva se oba pripravljala, moţnostih ohranitve hiše, naših projektih v Plešcih. Odlično je govoril slovensko. Srečali smo se v Zagrebu, na trgu bana Jelačića, kjer smo na stojnici spomladi 2014 predstavili naše delo v Etnološki zbirki Plačava šiša in domoznansko literaturo iz čabarskega kraja. Skupaj sva se dogovorila, da mi bo pomagal pripraviti opis njihove hiše in stavb v okolici za naslednje nadaljevanje knjige. Od takrat sva redno komunicirala po mailih, pošiljal mi je slike, dokumente. opise in razmišljanja. Tudi osebna, ki jih je namenil domačim. In del tega je vključenega v poglavje, ki ga z vsem spoštovanjem do Slika 400: Po izgradnji Luiziane so bile njega, pišem ţal sam. zgrajene še velike hiše ob njej. Hiša Lončaričev, z velikim skednjem čez cesto in malo harmico levo je pri kriţišču proti cerkvi. Ţe iz leta 1650 je ohranjen prvi dokument druţine Lončarić, v katerem je omenjen njihov prednik - tlačan in podloţnik Matija Delač, mogoče iz naselja Stari Lazi nad Donjo Dobro, ki je od Petra Zrinjskega kupil gozdnato zemljišče. Bilo je cenejše, saj še ni bilo urejeno za kmetovanje, a je verjetno računal na kasnejše koristi od Slika 399: Skrad je bila v drugi polovici 18. nakupa. Delači so imeli v Starih Lazih stoletja mala vas, katere hiše so bile hišo, pravico do obdelovalne zemlje in postavljene nad cerkvijo Sv.Antona. Spodaj izrez iz dokumenta Zrinskih iz leta 1641 s gozda, zato so se naselili v Skrad šele toponimom na skradu. takrat, ko so tu skrčili gozd; mogoče druga ali tretja generacija, ki je naredila hišo, pri Šlosarjevih, ki ima izvir vode na vrtu. Še leta 1805 je imel Skrad 13 hiš, 14 druţin in 114 prebivalcev, vsi so bili podloţniki brodskega gospostva in niso bili svobodnjaki. 117 ohranila tudi v izročilu druţine. Potem sem našel v časopisu Provinces Illyriennes, Telegraphe Officiel, iz 11. septembra 1811, oglas, v katerem iščejo najemnike za objekte na Luiziani. Med njimi tudi v Skradu, kjer so oddajali mitnico in objekt z gostilno, kletjo, hlevom, skladiščem, vrtom in pravico za oddajanje prenočišč. Delniško društvo Luizijske ceste je hišo na Loki najprej oddalo v najem gozdarju brodskega gospostva, Gašperju Wenku. Ta se je leta 1820 odselil v Zalesino, kjer so mu hajduki ob ropu odsekali roko, zaradi česar je umrl. V Skradu so ga 1821. leta nasledili Delači in takrat je bila na glasu kot najboljša gostilna na poti. Skupaj s prenočišči in oskrbovališčem konj je bila dobro obiskana, saj se je nahajala na koncu dokaj strmega vzpona, po katerem so si morali konji odpočiti. A še leta 1842 se Jakob Delač Slika 401: Edini ohranjeni portal senika na v dokumentu omenja kot nasprotni strani ceste, z napisom Jacob Dellach arendatoru ostarie - zakupnik gostilne, 1842. vendar so morali hišo ţe kmalu kupiti, saj Hiter razvoj kraja se je pričel, ko je bila tik je Društvo zaradi finančnih teţav pod naseljem zgrajena Luiziana. Graditi so razprodajalo svoje objekte. Morda na to jo pričeli leta 1803 od Reke proti spominja letnica 1841 nad glavnim Karlovcu. Ţe leta 1809 je bila zgrajena do vhodom. Natretića blizu Karlovca, a so jo dokončali Francozi, saj je bila za njih z vojaškega stališča pot po kopnem izredno pomembna. Cesta je za Skrad pomenila razvojni moment kot ga do tedaj še ni bilo. Po njej je v najboljših letih dnevno prehajalo skoraj 1000 vpreţnih vozil, v prevozništvo in trgovino so bili vključeni številni domačini. Na cesti je bilo zgrajenih po Strohalu 9 mitnic, 17 gostiln in 13 prenočišč. Slika 402: Ohranjeni mali del nekdaj 26 m V Skradu je bila mitnica –“harmica” za dolgega senika, s kamnitim portalom iz 1842 pobiranje maltarine - cestnine (pogorela je desno spodaj. 1903. leta) in poleg, v sedanji hiši Lončarićev, gostilna in prenočišče. Zaradi V knjigi „Putositnice“ hrvaški knjiţevnik portalov v kleti hiše, na enem je vklesano Antun Nemčić piše, da je počival v Delačev ime Jacob Dellach 1821, na drugi strani pa em postajališču, ko je leta 1841 1841, dolgo ni bilo jasno ali je bila stavba potoval z diližanso – potniško kočijo, od zgrajena kasneje. Taka pripoved se je Zagreba do Reke. 118 Delači so do leta 1841 na nasprotni strani ogromen senik, dolg 26 m in širok 14 m. ceste zgradili niz gospodarskih objektov. Ti hlevi so kasneje z zmanjševanjem prometa sluţili do 20 kravam, ki so jih redili Delači. Za seno je sluţil izredno velik kozolec (velikosti pribl. 40x20m) – spodaj s kolarnico, z letvami med stebri za sušenje ţitnih snopov in vlaţnega sena. Na drugem in tretjem podu je bil senik. Slika 405: Mala sobica s krušno pečjo, v Slika 403: Ogled malega kriţno obokanega kateri se je tudi pralo in pomivalo, je imela pod prostora s krušno pečjo v pritličju hiše. oknom vgrajeno kamnito izlivko . Vozovi sena so se pripeljali v spodnji del kozolca, seno se je z vilami metalo na zgornje pode. Sčasoma so bili dograjevani hlevi za govedo, veliki prostor mizarske delavnice, kolarska delavnica, kovačija, mlekarna. Nad temi prostori so bila zgrajena stanovanja za najemnike s kletmi, ki so dajala nekaj zasluţka, ko zaradi ţeleznice ni bilo več prometa. Pomembno je bilo tudi to, da je poleg objekta tekel potok, ki izvira pod cerkvijo. Poleg štal se je razlival v jezerce, od koder je območje dobilo ime Loka. Tu je bilo zgrajeno veliko korito za napajanje ţivali. Vse te gospodarske zgradbe, razen senika, so bile brez odškodnine odvzete druţini leta 1947 in 1954 in predane najprej občini, potem jih je občina podarila Elektroprivredi… In vse po vrsti so bile porušene, skupaj z lepim vodnjakom. Tudi Slika 404: Ena od najstarejših omar v hiši, od senika je po gradnji motela, črpalke in verjetno za posteljnino ali porcelan. parkirišča ostal le skromen ostanek. Najprej so bili to veliki hlevi za zamenjavo utrujenih konj, ki so vozili po cesti in nato 119 Delači, ki naj bi se v Skrad priselili okoli Lončarić iz Selc. Z gospodarstvom se je leta 1700, so izgleda imeli ţe v Starih večinoma ukvarjala ţena Marija, sam pa je Lazih ţago v Bukovskih lokah, ki je ostala bil “burne” narave, stalno v velikih poslih, v posesti druţine vse do leta 1921, ko jo je gradil je odseke ţeleznice in velike Joţev ded prodal. Verjetno je bila prav ta objekte, imel občasno preko 5000 delavcev ţaga, postavljena nekje v 18. stoletju, in 250 inţenirjev... . Tako je po 1. svetovni temelj gospodarskega vzpona druţine. vojni pričel tudi s podjetjem za izgradnjo Tako so sorodniki Delačev gradili še ţage hidroelektrarne Zeleni vir in zanjo zastavil v Jaslah, v Leskovi Dragi in tudi na velik del imetja Delačev. Ko je bila današnji ţelezniški postaji Skrad (zadnjo hidroelektrarna ţe gotova, ga banke niso leta 1873). Vsaj v začetku so bili še hotele več kreditirati. Odvzeli so mu brodski tlačani, morda v 19. stoletju tudi elektrarno, prenosne vode, transfor- ţe svobodnjaki, ki so se poleg ţagarstva matorske postaje in ves zaloţeni del imetja ukvarjali še z razno trgovino, stavbarstvom Delačev, poleg tega je ostal dolţan še in gostilno. precej denarja… Slika 406: Pohištvo iz zlatega obdobja turizma v Gorskem kotarju med obema Slika 407: Tudi v pritličju najdemo starejše vojnama, na verandi. pohištvo, ki je bogatilo notranjost hiše. Levo Ţe Jače Delač, rojen 1790 meščansko furnirana bidermajerska klop. , se je ukvarjal tudi z gradbenim podjetništvom, pri čemer sta ga nasledila sinova Mata in Martin. Imetje se je mnoţilo tudi iz teh dohodkov. Tako je do leta 1865 posest narastla na pribliţno 50 hektarjev, kar je bilo za Gorski kotar veliko. Obsegala je 250 kosov zemlje. Mato in Martina je oče poslal v visoke gradbene šole v Trst in v Švico, celo ţivljenje sta se zato več ukvarjala z gradbeništvom kot s posestvom. Imetje je po smrti brata podedoval Mato. Imel je dve Slika 408: Meščanska veţa v nadstropju s hčerki in k njim se je priţenil Josip hrastovim parketom in struţeno leseno ograjo. 120 Tako so bili vsi dolgovi prenešeni na iz Kranja priskočila v pomoč ţenina sestra, Joţevega očeta Josipa, ki po bratovi smrti ki je garantirala bankam za dolg in vrnila v začetku po njem ni hotel prevzeti zahtevani denar. Njej so potem dolg ogromnih dolgov in zemlje, ki jih ne bi odplačevali še celo vojno, zadnji obrok za mogla poplačati. Uredil si je vse potrebno dolg, ki ga oče ni sam naredil, leta 1946, za odhod v Avstralijo, a ga je njegova mati ko je ţena Leja odnesla v Kranj za zadnji na kolenih preprosila, da reši druţinsko obrok svojo zlatnino. posest Delačev. In je ostal in se obvezal prevzeti vse teţave, ki so ga še čakale. Da bo prevzel posest, odplačal dolgove in obenem še vzdrţeval starše. Slika 411: Salonski kotiček v srednji sobi z bidermajerskim trosedom. Po drugi svetovni vojni so začeli očetu odvzemati zemljo z agrarno reformo. V 40 letih po vojni je tako drţava izvedla devet odvzemanj zemlje, 1. maja 1948 so jim bili odvzeti tudi vsi industrijski objekti, ki so bili v vojni zapuščeni, a po njej od leta 1945 do 1948 temeljito obnovljeni, na njih pa zaposlenih dosti novih delavcev - delavnica pohištva, ţaga, mlin, trgovina, upravne stavbe. Slika 409, 410: Vstop v stanovanjski del druţine v nadstropju. Meščansko alt-deutch pohištvo veţe iz začetka 20. stoletja z lovskim okrasjem. Spodaj izrezljano okrasje nad vrati. Stari oče je bil poleg vsega še razsipen, navajen na dobro ţivljenje. S svojim podjetjem se je preselil v Ljubljano in stroške prevaljeval na sina… Ta se je trudil s posestvom, ţago, gostilno, odpla- čevanjem dolgov, a tudi marljivo gospodaril s svojo ţeno Leo iz druţine Majdičev iz Kranja. Stalno so mu stale za Slika 412: Predalnik iz drugega bidermajerja vratom banke, komaj mu je uspevalo in levo Joţeva harmonika, ki mu je v ţivljenju odlagati poplačila dolgov. Njegova bitka je veliko pomenila – podobno kot mnogim trajala vse do 1938. ali 1939. leta, ko jim je Goranom. 121 Očetu so po odvzemu prepovedali, da dela Joţeva mama Leja, rojena 1906 je bila v nacionaliziranih obratih, ostali so brez namreč iz zelo bogate druţine Majdič iz kakršnegakoli prihodka. Otroci so bili po Kranja. Po ustnem izročilu naj bi ti prišli v šolah, brez zaposlitve je bil štiri leta. Tako Slovenijo iz okolice Jaske v 15. stoletju ali je bilo potrebno začeti kot goranski kmet, celo prej. Pred in po 1. svetovni vojni je ki ţivi le od svoje zemlje. A bil je ţilav in bila to ena od najbogatejših druţin v se ni dal, prijel je tudi za to delo. Sčasoma Sloveniji. je bilo potrebno prodati dele posestva, tudi stvari iz hiše. Joţa se spomni, da so imeli kakih 40 starobosanskih pušk, ki so visele po stopnišču. Del zemlje jim je bil potem odvzet še za gradnjo javnih objektov… Slika 413: V Gorskem kotarju redko Slika 415: Mala steklena vitrina na klavirju v ohranjeno meščansko udobje v salonu iz konca salonu je nekdaj sluţila izloţbi najlepših 19. stoletja, s klavirjem v kotu levo. druţinskih spominkov. Druţina kranjskih Majdičev je izvirala iz Jarš pri Mengšu in Domţalah, predniki so se ukvarjali z mlinarstvom in razvaţali moko po celi Štejerski in Koroški. Stari Peter (imenovan „Der schoene Krainer kommt“) je imel dosti otrok. Eden od sinov je v Celju ustanovil trgovino z ţelezno robo, ki je dobavljala veliko tudi v Gorski kotar, (npr. Plešce in Čabar), imel je štiri hčerke in dva sinova, eden je ostal neoţenjen. Joţev ded Vinko Majdič (1858, Jarše pri Mengšu - 1924, Kranj), je 1887 od svojega očeta prevzel mlin na Savi v Kranju. Leta 1893 in 1897 je za mlin nabavil novi turbini. Novi mlin je zaposloval 100 delavcev, njegova Slika 414: Eden od Lončarićev na portretu v kapaciteta je bila 2500 vagonov moke na salonu. leto. Med leti 1910-19 je imel tudi parni mlin v Zagrebu. Vrsto let je bil član Zanimivo bo omeniti tudi drugo druţino, trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, katere hčerka se je priţenila v Skrad. 122 član drţavnega deţelnega sveta na Dunaju, Perovića, ki je bil kraljevi namjesnik upravni svetnik ţeleznice Kranj-Trţič, član (1934.-1941) po tem, ko je bil kralj Slovanske banke, cinkarne v Celju, Aleksandar ubit. Pri vodenju podjetja ji je Jadranske banke in Strojnih tovarn in pomagal brat Demeter. livarn v Ljubljani. Od leta 1919 dalje je bil predsednik prvega ljubljanskega velesejma. Oţenjen je bil z Matildo Kotnik iz Verda pri Vrhniki (1868-1933), omoţila se je pri 17-ih letih in mu rodila 15 otrok. Slika 417: Kot s klavirjem in portreti nekdanjih gospodarjev. Ko so Nemci okupirali Slovenijo severno od Save, so hoteli kupiti tudi Majdičevo podjetje in posest. Marica jim je sporočila, da slovenska posest ni naprodaj – zaprli so jo v taborišče v Begunje, od koder se je komaj rešila Hrabra ţenska, kot zaključi Joţa. V Skrad so prihajali sorodniki iz Kranja tudi med vojno; mamina sestra Zora, ki je bila poročena z inţenirjem Grosom, ki je delal v elektrarni na Logu, je tu rodila dva otroka. Slika 416: Neobaročni pisalni kotiček za vrati in ob peči v salonu. Z novo Jugoslavijo je mlinarska industrija izgubila velik del trţišča, posli niso šli dobro in Vinkov sin, ki je prevzel gospodarstvo, ni gospodaril ravno uspešno. Nastali so dolgovi, morali so razprodati imetje v Zagrebu in se umakniti v Kranj. Podjetju je bila potrebna odločna uprava, Slika 418: Pozno baročna meščanska skrinja bi lahko prišla v hišo z nevesto iz Gorenjske ki jo je prevzela sestra Marica. Bila je - Majdičevo. uspešna gospodarica in odločna ţenska. Zgradili so hidroelektrarno na Savi in Joţa se je spominjal obiskov v Kranju, kjer termoelektrarno na otoku Logu. Marica se so v otroških letih z bratom, sestro in ni poročila, imela je zaročenca Ivana mamo občasno obiskovali svoje sorodnike 123 in prebili del poletnih počitnic. Velike eksotičnih rastlin, v katerega otroci niso Majdičeve vile, ki se mu je zdela kot smeli sami. Vse je bilo urejeno in čisto. Ob cesarski dvor, bogato urejena, s številnimi glavni hiši so zgradili hidroelektrarno in sobami, ki jih ni uspel niti prešteti. ogromen mlin. Na spodnjem delu otoka je bila zgrajena termoelektrarna. Po vojni je bilo vse nacionalizirano… Slika 419: Ena od bidermajerskih omar v hiši. Slika 420: Še druga omara iz prve plovice 19. Največja soba je bila jedilnica, z ogromno stoletja; obe kaţeta na bliţino trgovin z jedilno mizo, dolgo vsaj 5 metrov, ob meščanskim pohištvom na Reki. kateri se je zbirala številna druţina ob Vrnimo se nazaj v Skrad. Okoli hiše obrokih. V jedilnici sta bili na čelnih Lončaričev je bilo vedno veliko ljudi. straneh vgrajeni dve veliki ogledali od tal Vozili so tovorni vozovi z raznovrstnim do stropa, pred katera so ob Boţiču blagom, prevaţali so seno, nekateri postavili boţične jelke, okrašene s poljščine in zelenjavo, mnogi so bili številnimi svečicami, da so se zrcalile v natovorjeni z drvmi ali hlodi, ki so jih njih. Na eni strani jedilnice je bilo dvigalo, vozili na ţage ali na ţelezniško postajo. s katerim je sem prihajala hrana iz kuhinje Tudi njihovi tovorni konji – bilo jih je v pritličju. Celo pritličje je bilo namenjeno vedno nekaj parov, so zgodaj odhajali v gospodarskim potrebam. Poleg kuhinje so gozd in se pozno vračali nazaj. Vozove so bile tam še razne shrambe, kot tudi velika furmani puščali pod kozolcem, ki ga ni jabolčna klet, iz katere se je širil njihov več, in konje peljali napajat k lepemu vonj. Ostala mu je v spominu igra z vodnjaku. Okoli hiš se je vedno potikala vrstniki na velikem Majdičevem Logu, perutnina, v katero se je občasno zaletel otoku ob Savi. Del proti Savi je bil kak jastreb, ponoči so jo obiskovale tudi gozdnat, del proti vodnemu kanalu je bil lisice. obdelan, tu so bila tudi gospodarska Stara Luiziana je bila bela, prašna cesta. poslopja, konjski hlevi in kolarnica. Tu je Poleg domačih tovornih voz se je po cesti bil velik sadovnjak, pa zelenjavni vrt, v pripeljal občasno tudi kak avto. Otroci so katerem je bil ogrevani paviljon, poln 124 tekli za njim in jih šteli. Nekega dne pred nadstropju je po tleh poloţen širok hrastov drugo vojno so jih našteli celo šest! parket. Iz središčnega hodnika so vodila Hiša Lončaričev je bila zgrajena s vrata v pet sob velikosti pribliţno 5x6m, štirikapno streho na čope, ki je bila nekoč vse so se ogrevale z lepimi meščanskimi lončenimi pečmi. Sprednji dve sobi sta pokrita s krovnimi deskami – šindro. sluţili zadnji druţini, ostale so do 2. svetovne oddajali tujcem, dokler so ti prihajali, po vojni jih ni bilo več. V eni od sob je bila 1950. leta urejena zgornja kuhinja za druţino. V nadstropju je tudi drugo stranišče. Tu je na zadnji strani hiše še kopalnica iz 1920-ih let, velikosti 3,5x5m, ki je sluţila tudi za pranje, likanje in shrambo perila. Bila je opremljena z litoţelezno pečjo za gretje vode in pločevinasto kadjo, ploščice so bile bele, porcelanske, po tleh barvaste. Slika 421: Detajl teţke italijanske, bogato rezljane neorenesančne kredence, verjetno iz časa okoli prve svetovne vojne. V hišo se je vstopalo skozi velika in teţka vrata v prostran, dolg hodnik, tlakovan s kamnitimi ploščami. Iz njega se je šlo na verando in spodnjo kuhinjo, ki je bila nekoč edina v hiši. V njej se še vedno nahaja zelo stara krušna peč, ki bi še danes lahko delovala. Hlebce kruha (vanjo je šlo do 30 kosov) so nalagali iz kuhinje. Sama peč je stala v manjšem prostoru, v katerem se je tudi umivalo posodo. Poleg je bilo spodnje stranišče, kamor so hodili tudi gosti. V pritličju so trije pribl. 4x5 m veliki prostori, ki so nekoč sluţili gostilni. Dva prostora sta se ogrevala z velikimi lončenimi pečmi, ki se jih je nalagalo od zunaj, v bistvu iz levega dimnika, skozi katerega se je dalo po stopničkah vzpeti do vrha hiše. Danes teh peči ni več. Slika 422: Kotiček v boljši sobi kaţe na dober Zastekljena veranda na zadnji strani hiše, s okus lastnikov skozi stoletja. prelepim razgledom na dolino zgornje Iz veţe v nadstropju se je šlo naprej na Kolpe in Kuţeljske stene, je velika prvo podstreho, kjer je v sredini velik 14,5x4,2m in je bila zgrajena nad veţni prostor. Pod streho so bile na straneh drvarnico leta 1919, ima pod iz desk. štiri ozke shrambe (za razsvetljavo, sanke, Iz spodnje veţe se je prišlo navzgor po smuči, kovinske dele, pohištvo, papir in lesenih hrastovih stopnicah z ograjo iz podobno). Štiri opremljene sobe velikosti izstruţenega lesa. V celem prvem 4x5 m so se oddajale tujcem, imele so peči 125 na drva, a ne tudi vode. Prali so se v pranje posode, čiščenje, sobarice, lavorjih. Tla so iz oblanih jelovih desk. Še nalaganje kopalnice, 2 do 3 kravje dekle za eno nadstropje više, po skromnejših hranjenje, molţo in čiščenje hleva (imeli lesenih stopnicah, je prostrana zgornja so do 20 krav). Vse niso spale v hiši, ker podstreha, skozi katero gresta oba so imeli za delavce urejene sobe in mogočna dimnika. Skozi oba se je dalo stanovanja tudi v stavbah preko ceste. vzpeti po stopničkah iz pritličja. Tu sta imela vratca, skozi katera se je dalo izstopiti. V desnem delu je bila sezidana hišica, v kateri se je sušilo meso, dim se je spuščal skozi vrata iz dimnika, velika pribl. 1x2m. V njej so imeli veliko škatlo iz pločevine z odprtinami, ki se je poveznila na sušeče meso, razpeto na ţicah, da je bilo zaščiteno pred mišmi in podganami. Dim je okadil meso in izhajal skozi podstreho na plano. Slika 424: Eden od novejših kosov pohištva, iz časa pred prvo svetovno vojno. Slika 423: Bidermajerska široka zofa in zadaj predvojni portret Lončaričev. Mame Leje in obeh sinov, male Marjetice še ni bilo. V vseh treh nadstropjih so stropi iz lesene medetaţne konstrukcije, s spodnje strani so poletvani, ometani z apnenim ometom ter prebeljeni. Kasneje, morda okoli 1. svetovne vojne, sta bila tu izdelana dva prostora iz desk, ki sta sluţila letnemu bivališču dekel, ki so delale pri hiši, ko se je večina ostalih sob oddajala tujcem – letoviščarjem. Takrat je Slika 425: Veţa na podstrehi z najstarejšo v hiši delalo po 8 ţensk (dve kuharici, omaro v hiši, enostavne konstrukcije, iz desk. 126 Jakoba Delača – letnico prvega najema in kasnejšega nakupa. Slika 426: Leseno ohišje hišne ure, staro kakih dvesto let, je končalo na podstrehi. V kleti se je lahko prišlo tudi z vozom ali kasneje tovornjakom iz spodnje strani. Slika 427: Peči na podstrehi so bile zgolj Skozi veliko drvarnico pod verando se pozidane in ometane, brez pečnic. pride v dolg hodnik, tlakovan s kamnitimi ploščami. Desno se nahajata dva prostora, zadnji ima pod iz ilovice in je sluţil za shrambo povrtnin (krompir, korenje, zelje, koleraba in podobno), velik je okoli 4x4m. Drugi prostor spredaj ima tlak iz kamnitih plošč in je bil namenjen shrambi vina, mošta in ţganja. Na drugi strani hodnika je največji prostor v hiši, velik pribl. 9x5m. Sluţil je vinski kleti, kjer je bilo vino v velikih sodih namenjeno tudi preprodaji. V njem so tudi prešali mošt, ki je bil poleg vina v Gorskem kotarju vedno pomembna pijača. Neko obdobje so tu kuhali tudi rakijo. Vsi prostori v kleti so obokani s kriţnim obokom, vgrajena sta tudi dva Slika 428: Na podstrehi se je ohranila tudi tale klopica za učenje malega Joţe. kamnita portala iz let 1823 in 1841, ki smo ju omenili ţe v začetku in opozarjata na Kletni zidovi hiše so kar 1,1 m široki, pomembni letnici v lastništvu hiše s strani predelni pa 75 cm. Ţal je prostor na 127 katerem stoji v bregu, ki ni popolnoma preţivetje (staro oroţje iz 17. stoletja in stabilen, na zadnji strani vanj iz brega celo starejše). Mnogo poljedelskega orodja se je pronica voda. Izgleda, da so se posedanja podarilo ljudem po vasi. A ob vstopu in in vodne erozije zbali ţe ob gradnji, morda ogledu sob še vedno lahko občutimo vsaj so ţe takrat proti koncu izkopa naleteli na del nekdanjega ţivljenja v hiši. izvir. Zato so ob debele temeljne zidove Ohranjenega je precej kvalitetnega postavili mreţo debelih tesanih jelovih pohištva iz obdobja bidermajerja, ki je bilo gred (po pripovedovanju Joţe več kot v drugih hišah Gorskega kotarja uničeno, a 30x30cm), ki naj bi v vlagi opirale in tudi kak kos nekaj skromnejše, a starejše povezovale zid. Ţal so te v dveh stoletjih opreme iz časa postaje na Luiziani. zaradi nihanja vlage zgnile in objekt je pričel pokati vzdolţ sredine. Joţa in njegov brat sta ga nekoč temeljito povezala z jeklenimi vezmi v obokanem delu in z armiranobetonskimi vezmi obnovila nekoč lesene povezave ter s tem vsaj za silo zaustavila drsenje in posedanje. Ogromno delo, garanje domovini svojih prednikov predanih intelektualcev, ki ga prepozna le izkušeno oko. Slika 430, 431: Kovani izvesek, ki je visel nad vhodnimi vrati gostilne od začetka 19. stoletja. Levo na koncu ima pločevinasti grozd. Spodaj pogled v vinsko klet. Slika 429: Sušilo na zgornji podstrehi z vhodnimi vrati v dimnik. V hiši se je ohranilo še kar nekaj starega pohištva in predmetov, čeprav se je z leti tudi veliko razgubilo. Marsikateri kos je bil podarjen ali prodan. Velik del vrednejšega starega pohištva, opreme in hišnega okrasja so odnašale hčere, ko so se moţile. Večinoma Joţeve tete in sestra. Nekaj opreme se je po vojni prodalo za 128 In še ena od druţinskih zgodb, vezanih na kirije putem u bližnju šumicu ogulinske najstarejše čase Delačev v kupljeni hiši v krajišničke pukovnije. Skradu. Joţi jo je pripovedoval njegov oče Šteta i to kod g. Delača veoma je znatna, jer Josip Duto (rojen 1899). Pravil je, da so što množinu novacah i svakoverstnoga finog odiela i rubja neodnesoše, to čitavo liepo njegovega pradeda Jačeta (rojenega leta izradjeno pokućtvo i od svih sobah vrata 1790) in prababico Franciko nekoč napadli sikirami silovito otvoriše i razlupaše. Kao što in oropali hajduki. Dogodilo se je zvečer, sam čuo od drugih, odnesoše iz svih ko je bil Jače zdoma, v hiši je ostala le pomenutih kućah onu noć blizu do 15.000 for. prababica Francika z nekaj deklami. vriednosti. Roparji so jim grozili z udarci in zahtevali Govori se da je od ovih pustaijah 7 po c.k. denar. Razbijali so pohištvo in sobna vrata. ogulinskoj pukovniji odmah u ponedieljak V ognju so celo razţarili verige in zavreli uhvaćeno, no za izviestno nemogu kazati, bog bi dao obistinilo se, što se govori. – Kao što mleko ter kričali, da jih bodo okovali in sam onomadne u Narodnih novinah broju 211 oparili. Razbijali so po hiši vse naokoli. čitao, toga haranja i ubojstavah dogadja se Francika jim je dala denarja, kolikor ga je sada i više, odkako su c.k. oružničke postaje imela, odnesli so jim tudi nekaj posteljnine raspuštene. Zato bi od potrebe bilo, da se višja in oblek. Ko se je Jače vrnil domov, se mu poglavarstva za ostala druga sredstva sigurnosti što skorije pobrinuti se izvole, da je ţena razjokala, on pa jo je potolaţil, da nebude čoviek tolikoj nevolji i pogibelji u jima je še vedno ostal na varnem mestu ovostranom briegovitom, baš za ovakove skriti denar. O tem dogodku in roparjih na pustaije prikladnom kotaru, uviek izložen, jer cesti, ki v tem času še vedno niso bili zelo bojati se je, da se nebi sličnih životnih redek pojav, je zapisal novinar v časopisu slučajevah jesenas i više pojavilo.” takole: Narodne novine“ broj 220 od 25.IX 1860: “Dopis F.H. Ravna Gora blizu Skrada 19. rujna. - Prošle nedielje, t.j. 16 o.m. oko 7 satih u večer navali okolo 16 dobro oboružanih pustaijah na otvorena vrata ovdiešnjega tergovca gosp. Jakoba Delača iz Skrada, te pošto su u izbivanju istoga suprugu njegovu teško isprebijali, oteše znatnu svotu novacah u zlatu, srebru i poniešto u bankah, i svakoverstno rubje, dočim se niekoji od zločinstvah kao stražari na drumu nalažahu, uputiše se dva od njih u bližnju ondie nalazeću se poštansku kuću poštara Ivana Negera, te Slika 432: Hiša Lončarić iz Skrada v času pred tom prigodom oteše i tamo do 200 fr sve samih prvo svetovno vojno, ko je še imela strma čopa in frčado nad vhodno bankah. fasado. Zaradi visokih fasad so bile zatrepne stene zakrite še z Doveršivši posao svoj uz vrieme od 1 ½ sata u vmesno strešico proti podstrehi. Pogled je iz Skradu, obustaviše ovi pustaije tri iz Rieke zgornje strani naselja. Levo mala harmica – kući išavša kirijaša i siedoše odmah svi do 16 cestninska postaja in desno veliki skedenj, ki je ukupno na troja kola, te izranivši teško usput stal preko ceste. još dva kerčmara, i to jednog niže Skrad imenom Georgića i njegovu suprugu handjari, Še mnogo Joţevih zgodb bi lahko te uzevši sa sobom svotu od 60 fr i u selu Dobri povedali. Ena od zanimivejših je tista, suprugu izbivajućega vinarskog trgovca kako so preţivljali in doţivljali vojno. Matije Kralja šakama i kundaci zlostavivši i Doma, v šoli v Zagrebu, pa spet doma. V niešto novacah i svakoverstnog rubja Skradu, skozi katerega so po Luiziani odnesavši, odoše Luizinskim drumom do prehajale različne vojske. A pustimo te Verbovskog, odaljiše se neplativ kirijašem zgodbe drugim priloţnostim. 129 Slika 433: Pogled mimo hiše na dolino Kolpe z mogočno Kuţeljsko steno. Slika 436: Skladno oblikovani pozno baročno navdahnjeni kamniti okvir oken na reprezentačnih straneh hiše. Niso bila dosti večja kot na manjših kmečkih hišah. Slika 434: Kletni portal iz leta 1823 v obokani veţi je podobne obliko kot smo jo spoznavali v Brod Moravicah in dolini Kolpe. Slika 437: Ob slovesu leta 2009. Obiskali smo se še večkrat. Mogočna hiša Delačev in njihovih naslednikov Lončaričev na Luiziani ostaja Slika 435: Klet je bila tako pomembna, da niso po smrti gospoda Joţe prazna. Bo še kdo zadoščala le močna gajtra. Okna so bila pokrita od naslednikov znal pripovedovati še z ţelezno polknico, ki jih je dodatno ščitila druţinske preko noči zgodbe, ki so se napletale v in , ko so naokoli hodili roparji - ob njej? Jih bo še kdo pripravljen hajduki. predstaviti obiskovalcem? 130 NEKDANJA HIŠA V hiši je obstajala le ena soba, ki so ji tu PEPICE NAD SKRADOM pravili izba. Imela je lesen pod. Ogrevana je bila s kahlasto pečjo, ki se je nalagala iz ognjišča. V izbo se je prišlo iz preddverja Gospoda Joţo Lončarića iz Skrada sem ob čez nekaj stopnic. Tu se je največ bivalo, najinem dopisovanju povprašal tudi o tem, jedlo in spalo. Ob mizi v kotu je stala kakšne so bile najstarejše hiše v Skradu in kotna klop, nad njo je v kotu visela sveta okolici, kot se jih spominja iz otroštva in slika. V izbi je bil tudi predalnik, imenovan mladosti. In poslal mi je naslednji opis ene bora. Ponekod so imeli v izbi še šporhert. od njih, za katero je menil, da gre za Pepica je imela visoko posteljo, na kateri je objekt, ki je bil nekoč najbolj tipičen za spala. tukajšnje območje. K opisu mi je kasneje Joţa se je spominjal naslednje prigode, poslal še sliko podobne hiše. povezane s to hišo. Nekoč je njihova mamica vzgojila štiri svinje in sta morala njihovo meso z bratom Markom odpeljati na Pepičino sušilo, da bi se odimilo. Meso so morali sami obešati nad gredami in redkim podom iz desk. Pepica se namreč ni mogla vzpeti sama. Bila je stara čez 90 let, šepava in skoraj slepa. Sploh se celo ţivljenje ni premaknila iz Sevca. Nekoč je Joţi rekla „ Ma vidla son ja sveta. Enput son bela na Sveti Gori, a enput i do Slika 438: Hiša Rački na vzponu iz zgornjega Vrbovskega“. Spomladi, pred Veliko nočjo Skrada proti Velikem Selcu, naslikana konec je mama poslala brata Marka in Joţo po 19. stol. Pepičina je morala biti podobna. Vir suho meso k Papici. Ker je bilo še sneţeno, Joţa Lončarić. sta na sani dala veliko košaro. A na sušilu Nekje okoli leta 1960 je stala tu še v celoti pri Papci so našli viseti le kosti. Podgane zelo stara hiša Pepice, (imenovane tudi so pojedle vse štiri prašiče, velike šunke, Palilampa) v malem zaselku na Sevcu. ves špeh, klobase, ţelodec… Nista mogla Vanjo se je prišlo preko nekaj stopnic, kaj, natovorila sta kosti in vse, kar je odprlo močnejša lesena vrata in vstopilo v ostalo. Lahko si samo mislite, kako je bila preddverje s podom iz zbite ilovice. Tu je mama zgroţena nad pripeljanim… stalo precej veliko ognjišče iz zbite gline štirioglate oblike, visoko okoli 80 cm, nad njim je visel kuhar (premakljiva kovana os), ki je nosila kotel za kuho in je omogočala, da si ga lahko malce odmaknil iz ognja. Dim iz odprtega ognjišča se je širil na podstrešje, kje so se videle redke deske, poloţene preko stropnih gred. V tem preddverju so odlagali poljsko orodje in še marsikaj drugega. Tu je bila tudi shramba za poljščine, krompir, repo, zelje, fiţol. 131 132 KUNŠLAVA ŠIŠA V TRBUH izviru Trbuhovice in naprej do Kranjcev. OVI Trbuhovica je prvi izvir Ljubljanice in ima DRAGI za Prezidance še drug, poseben pomen. Njena voda naj bi prinašala dojenčke, kar Ko smo v letu 2015 s kolegi iz Processus bo povezano s staro mitologijo prostora, o Montanusa pohajali po Gorskem kotarju in kateri sta več pisala Pleterski in Šantek. pripravljali material in ideje za poti, ki bi Njun članek o Babi Babnega polja je temeljile na zgodovinskih trasah, ter naveden v literaturi k zadnjemu poglavju razmišljali o možnih nastanitvah po knjige. različnih krajih, se je govorilo predvsem o Voda Trbuhovice, ki je zaradi starejših hišah z dolgo zgodovino. Mlajše vodovodnega zajetja in cest skoraj so ostajale zapostavljene in ni bilo jasno, presahnila, je nekoč poganjala na kratkem kako bi jih vključili v zgodovinske poti. odseku do hiš kar tri mline, ki so imeli dve Kljub temu smo obiskali tudi nekaj mlajših večji vodni zajetji. Njihovi zidovi so bili stavb: od šol, do stanovanjskih stavb. vidni še po drugi svetovni vojni. Redko katera od njih pa je imela kljub temu, da nihče več ne živi v njej, toliko domačnosti kot Kunšlava hiša v Prezidu, bolje rečeno v njegovem zgornjem predelu - Trbuhovi Dragi. Morda zato, ker je tu nekoč lepo živela družina treh generacij, ker jo je sezidal njihov ded, jo dogradila oče in mati. Zaradi slik na stenah in skromne izjave ene od hčera, ki se je po študiju preselila v Loško dolino, da je tu preživela res lepa leta. Slika 440, 441: Kunšlava šiša v Trbuhovi dragi. Zgoraj, sprednja stran v 1960-ih, ko je bil senik še ločen. Leseni gank je bil pokrit s streho. Spodaj, zadnja stran danes. Desno je Slika 439: Trbuhova Draga na karti iz 18. mali svinjak, čebelnjak, ki je stal desno poleg stoletja. hiše, je že odstranjen Kunšlava družina izvira iz male hiše nižje Novo Kunšlavo hišo je postavil Ivan Žagar pri poti, prababica je bila iz Srednje vasi v leta 1949 višje v bregu, na delu, ki se Dragarski dolini, Knausova. V 19. stoletju malce zravna. Zastavljena je bila kot vse je bila njihova hiša še lesena, kot večino tedanje hiše, racionalno okoli osrednjega hiš tam okoli. Pot mimo nje je vodila proti dimnika. Dve podobni smo že spoznali v 132 Trstju. Pod hišo sta bili klet in štala, v V nadstropje se je šlo po zunanjih katero je poleg krave kmalu prišel tudi stopnicah, najprej v vežo. Desno, kjer bi po konj. Zadaj je bil ločeno postavljen senik, tradicionalnih zasnovah morala stati hiša, ki so ga kasneje spojili s hišo in tako v obrnjena proti vasi, je bila večja soba. Od vmesnem prostoru pridobili kolarnico in hiše je ostalo le ime. Zadaj je bila kuhinja, drvarnico. Na dvorišču je stal še svinjak s ki je postala dnevna soba in iz nje se je šlo svinjsko kuhinjo in čebelnjak. Poleg senika v manjšo sobo za hčerke - z Mico iz je bila dodana ozka delavnica, kjer se je Zbitkov, drugega predela Prezida, je imel moralo nekoč veliko delati, saj je domači Ivan tri hčerke. Hiša je bila tako predvsem mojster izdelal marsikaj od tega, kar so spalnica staršev. Ko se je ena od treh hčera rabili pri hiši. oženila, sta z možem naredila stanovanje na prazni podstrehi, kjer se je prej občasno spravljalo stvari in sušilo meso. Tako so hišo dogradili in povišali, s čimer je izgubila del starega izgleda. Spodnji kletni del je zidan iz kamna in betona, zgornji del je grajen z lesom v predalčni konstrukciji ter na zunaj poletvan in ometan. Na zadnji strani je še zanimivo obdelan z ostanki iz žage. Slika 442: Arhitekturni posnetek stanovanjskega nadstropja z dograjenim vhodom in zadnjim ozkim delom s straniščem. Osnovna hiša je bila dimenzij 7,5x7,6m. Slika 444: Eden od skrbno izrezljanih okvirjev v sobah, iz 1928. leta. Hiša je zanimiva kot pomnik povojnega časa, ko je v Prezidu delovala močna lesna Slika 443: V veži nas pozdravijo lovske slike industrija, ki je proizvajala tudi pohištvo, in trofeje po stenah. Tale je iz mavca. Rožički del katerega lahko vidimo v hiši. Obenem so pravi. je v hiši zbranih nekaj starih predmetov 133 predhodnih generacij. Živeli so s staro Cela domačija se mi zdi zanimiva, saj gre mamo in starim atom. Ker je bila stara za po namembnosti jasno strukturiran mama v internaciji, je vedno s težkim rastoči kompleks stavb, temelječ na srcem gledala, če se je kaj vrglo stran. Zato tradicionalnem načinu življenja družine. je pri njih ostalo nekaj zelo starih okovov Hiša je postavljena na razglednem mestu in vrat, ki so bili spravljeni za ponovno v predelu z zelo zanimivo zgodbo vgradnjo, ko bo prišla potreba. Trbuhovice, le nekaj nižje je na nasprotnem bregu dolinice še precej starinskih stavb. Slika 445: Spomin na mednarodno uspešno Slika 447: Spomini na umrlega prednika, tovarno oblazinjenega pohištva Goranprodukt otroci – novo upanje in spodaj družinske v Prezidu. priprošnje za srečo in zdravje. Slika 446: Mala dekliška soba z obvezno punčko iz Trsta na kavču - postelji. Hišo sta si ogledali tudi zagrebški arhitektki Kaja in Anamarija, ki sta izdelali arhitekturni posnetek in pripravljali osnove za idejno rešitev obnove, ki bi jo vključili v katerega od projektov. Slika 448: Pri hiši je bilo vedno tudi nekaj ovac, da je babica lahko spredala volno in čez zimo pletla nogavice in jope. 134 Tudi skedenj ponuja velik prostor za Torej bi tu lahko bilo lepo izhodišče za različne dejavnosti, svinjak pa kar kliče za raziskovanje Prezida, Babnega polja in preureditev v savno. Je dovolj odmaknjen okolice, ki jo po dvo ali pravilneje rečeno od ostalih hiš in je v njem nekoč že bila tritisočletni zgodovini lepo povezuje svinjska kuhinja. krožna pot okoli Prezida, ki so jo uredili v društvu Trbuhovica. Hišo bi bilo smiselno spraviti v prvotno stanje, ki je bilo skladnejše od sedanjega, kar stroškovno ni preveč zahteven podvig. Zunanjost bi lahko tedaj izolirali ter zamenjali okna z novimi, ki bi bila podobna prvotnim. Za njeno opremo bi bilo možno uporabiti večino sedanjega pohištva in z manjšimi posegi obnoviti prostore ter urediti infrastrukturo. S tem bi zadržala šarm družinske hiše prvotne oblike in večino Slika 450: Družina pred hišo s konjičem, na opreme iz 1960-ih in 70- oknu stari ata in stara mama. ih, ki je bila izdelana prav v Prezidu. Za okraševanje pritličja je ohranjenih dovolj predmetov in slik iz prvega obdobja. Na podstrehi se bi lahko uredilo manjše, modernejše sobe za prenočitev. Etnografskih predmetov za smiselno vključevanje v opremo prostorov, ki bi prostor povezali s preteklostjo družine in okoljem, ne manjka. Slika 451: Zanimivo izdelan star kovan okov vrat, kakih 150 let starejši od hiše. Slika 452, 453: In še druga dva okova, baročno zavite oblike, izdelka dobrega kovača. Slika 449: Mala delavnica ob skednju je Iz babičine zbirke. zapuščena, a skriva mnoge zanimive predmete, ki govorijo o Prezidu in dejavnosti družine. 135 Slika 454: Razgovor arhitektk z gospodarico in gospodarjem pred hišo, leta 2015. Okoli hiše še vedno raste nekaj sadnih Slika 456: Arhitekturni posnetek sedanjih dreves. Nekdanji sadni vrt bi bilo smiselno fasad v letu 2015, avtorica arhitektka Ana obnoviti, saj je nekoč s slivami, jablanami, Marija iz Zagreba. hruškami, češnjami in orehom dajal tako senco kot sadeže. Hiša je imela nekoč še nekaj njiv ob Trbuhovici, kjer so sadili krompir, kamarado - kolerabo, zelje, fižol. Travo so kosili v Binklu, zato so tudi potrebovali konja. Konj je bil manjše rasti, pomagal je pri delu na polju in vozil, nikoli z njim niso vlačili hlode v gozdu. Slika 455: Kunšlava hiša pred štiridesetimi leti, ko je bila že dozidana in nadgrajena za mlado družino. 136 DVOJNI KOZOLCI V DOLINI IN OKOLICI Že v prvi izdaji knjige sem govoril nekaj tudi o kozolcih, ki so, po sedaj vidnih ostankih v dolini Čabranke in zgornje Kolpe, predvsem k skednjem prislonjene izvedbe. Taki se pojavljajo v dolini, v naseljih nad obema bregovoma in tudi na Travi nad dolino ter še kje. O enojnih kozolcih in njihovih izvedbah ni pri nas nobenih sledov, kar ni nenavadno, saj so površine košenic relativno majhne in še te blizu vasem. Tako je večini ljudi predvsem Slika 458: Različni načini sušenja pridelkov v iz nižje ležečih naselij zadostoval za seno dolini in nad njo: otepi žitaric na polju oprti med seboj; visoka ostrnica - uostrv, za preko zime prostor na podstrehi nalaganje katere je bila potrebna posebna stanovanjske hiše. Tudi bregovi, kjer so lestev; občasna, kozolcu podobna sušilna sedaj gozdovi, so bili še pred drugo naprava z dvema ali več zaporednimi svetovno vojno po celotni dolini močno vertikalami in horizontalnimi palicami ali popaseni. Pašna sezona je bila relativno napeto žico; dvojni vezani kozolec v eno dolga in ni bilo potrebe imeti večjih zalog drevo; dvojni vezani kozolec v dve drevesi – naši so bili sloki kot tisti v eno drevo; iz knjige suhe krme. Le višje, kjer je bilo živine več Juvanec, 2007, str. 43-46 in je bilo tudi pašno obdobje krajše, so potrebovali za živinsko krmo ločen Edini dvojni kozolec, z iz kamna zidanimi skedenj. Seno so kosili tudi na velikih spodnjimi deli stebrov, bolje rečeno vogali oddaljenih lazih. Marsikdaj so bili na pritličnega dela, se je delno ohranil v planini ali stran od naselij, na primer v Mandlih pri Kvaternikovi domačiji, ki smo Sokolih za Sokolsko steno, okoli Razlog, jo opisali v prvi knjigi. Razmerja so na Konakih nad Turki in še kje. Tam so podobna kot pri lesenih kozolcih. Njegov včasih postavili senike. zgornji del je bil po vojni predelan. Domačija je po posestvu močno presegala ostale v dolini. Tamažavi v Plešcih so imeli ob cerkvi nizek, širši kozolec, pod katerim je bil prostor za kola in večja poljedelska orodja. Nekaj višjega imajo pri Pavlovih v Bosljivi Loki, vse smo že opisali. Edini leseni dvojni vezani kozolec v bližini (če upoštevamo sistematizacijo iz knjige Boruta Junvanca (Juvanec, 2007, str. 43-47) se je ohranil v Podplanini nad Čabrom. Gre za enostaven dvojni, v celoti lesen kozolec. Žal je njegova streha v slabem stanju. Slika 457: Dvojni kozolec iz Podplanine nad Čabrom, enakih slokih razmerij kot so bili Po dolini so vse do pred nekaj desetletji nekoč v Trstju in Gerovu. Le streho so imeli kmetje največkrat za sušenje žita, trave in štirikapno. Morda je bila tudi ta nekoč taka. tudi koruze uporabljali smrekove ali jelove 137 ostrnice – po domače uostrvi, visoke po tri zgrajenih cest in delujočih žag pridobilo do štiri metre. Nekateri kmetje so na dodaten zaslužek in/ali zamenjalo senčnatih predelih, kjer se je trava sušila dejavnost, predelali ali na njihovem mestu dlje, postavljali tudi občasne, kozolcu naredili nove stanovanjske hiše. podobne nepokrite naprave, kjer so med Gospodarska poslopja živinorejcev niso palice z rogovilami, včasih tudi na palice bila več potrebna, postali so delavci. krajših uostrvi, položili vodoravne palice in nanje nadevali travo (npr. pri Starinkinih in Mižnarjavi v Plešcih na koncu Uoštetov). Pred desetletji je vodoravne palice marsikdaj zamenjala žica, a se tudi te konstrukcije že vsaj tri desetletja ne uporablja več. Slika 460: Fotografija iz Srednje vasi v Dragarski dolini, kjer je bila živinoreja pomembna dejavnost. V ozadju je enako gospodarsko poslopje čokatega lesenega skednja na kamnitem podzidju, kot so bila običajna tudi po Gerovem in okolici. Spodaj je bil včasih hlev, če je bil zid višji. Drugače je Slika 459: Dvojni kozolec iz Trstja, z za naše prostor pod skednjem služil spravilu lesa in kraje netipično štirikapnico ob koncu 19. kmetijskega orodja. Zadaj štirikapni dvojni stoletja. Enakih razmerij kot v Podplanini. Na ozki kozolec. drugih slikah se vidi, da ni bil edini v vasi. Stala sta vsaj še dva. Nekaj o tem, da so bili dvojni vezani kozolci pred drugo vojno bolj domači tudi v naših krajih, nam povedo stare fotografije. Posebno na območju nad dolino so bili sicer običajni čokati skednji s prostornim lesenim nadstropjem, pod katerim je bil v kamnitem zidanem delu hlev za živino – krave, konje, drobnico, redkeje kolarnica. Običajno je bil skedenj postavljen v breg, da se je dalo čim bližje Slika 461: Skedenj v Goračih, enake konstrukcije in razmerij kot v Dragarski dolini. ali kar neposredno v nadstropje pripeljati Ker je postavljen v breg, je spodaj hlev. S voz sena. Zanimivo je, da so bila edino v sprednje strani proti cesti je imel še prislonjeni Gerovem zaradi velikega prostora, na kozolec. Podoben skedenj je bil tudi pri katerem je bila postavljena relativno Grajskih v Plešcih. bogata obcestna vas, gospodarska poslopja S hrvaške strani je ostalo nekaj slik iz postavljena v vrsti, malo za hišami spredaj. Ghicy-jevega albuma iz 1880-ih let, iz Ta gospodarska poslopja so v večini katerih lahko razberemo obliko in primerov že v drugi polovici 19. stoletja, značilnosti tamkajšnjih kozolcev in ko se je prebivastvo namnožilo ter zaradi skednjev. Za skednje v Trstju in Gerovu 138 lahko trdimo, da so bili v osnovi enake obliko strehe, ki je najbolj ščitila konstrukcije kot v Dragarski dolini. konstrukcijo. Za 18. stoletje lahko iz Leseni, večkrat postavljeni v breg in s literature razberemo, da je bila precej v podzidanim kamnitim delom. Enako so bili uporabi pot preko Dragarske doline. Prav vsi trije na sliki dobro vidni kozolci tam tako so oblike fasad naših cerkva iz druge pokriti v štirikapno streho, kljub temu, da polovice 18. in prve plovice 19. stoletja ta ni bila običajna za naše območje in je izredno podobne, skoraj enake tistim iz bila uporabljena zgolj pri nekaterih Dragarske doline ali celo oblike streh na cerkvenih (nekdanje župnišče na Sveti cerkvenih turnih tistim iz Loškega potoka Gori) ali graščinskih upravnih objektih in Drage, kar sem že omenjal v drugih (dvorec Bukovica, Ghycyjeve gozdarske poglavjih. Je morda preko te smeri z uprave npr. v Lazcu...). Nekaj podobnih mojstri gradbeniki in tesarji k nam dvojnih kozolcev s štirikapno streho je prihajala tudi oblika naših dvojnih ohranjenih v okolici Velikih Lašč (Male kozolcev? Lašče in Retje; glej Juvanec, 2007, str. 76- 79). Tudi naklon strehe na kozolcu je bil izgleda manjši kot pri ostalih objektih (manjši kot 45°). Slika 463: Kozolec s štirikapno streho iz zgornjega dela Gerova. Le pri tem zagotovo lahko trdimo, da je na dve drevesi. Morda so bili vsi taki. Pred njim čokati skedenj, verjetno že predelan v stanovanjsko hišo. Slika 462: Še en dvojni kozolec iz Trstja, s spodnjega dela vasi, kljub slabi sliki se vidi pod 45 stopinjami križana konstrukcija zgornjega prostora za seno in štirikapna streha. Če pogledamo kozolce na fotografijah vasi, ki jih je posnel fotograf Dragutin Žagar iz Prezida za graščaka iz Čabra v 1880-ih, iz Gerova in Trstja, lahko opazimo nekaj detajlov. Pri vseh gre za dvojni vezani kozolec sloke izvedbe (po Slika 464: Skedenj in kozolec (brez štirikapne Juvanec, 2007, str.53) s štirikapno streho - strehe, le na čop) iz Podpreske nad Dragarsko na štiri vode. Sloka izvedba je drugače bolj dolino. Vzori so bili isti, morda tudi mojstri. Tu preko je vsaj v 18. stoletju šla trgovska pot značilna za severni del Slovenije. Kozolci proti Čabru in verjetno naprej preko Gerova do so izdelani iz lesa in pokriti s skodlami, kot Primorja. vse ostale strehe. Štirikapna streha je zanimiva za naše območje, saj so bili vsi Ker je Gerovo med vojno pogorelo, prav tako je vmes gorelo tudi Trstje, se nam od ostali objekti pokriti z dvokapno streho na čope ali kasneje zgolj z dvokapno. Morda kozolcev ni ohranil niti eden. Zato o materialu iz katerega so bili grajeni lahko to govori o poreklu kozolcev in njegovih le ugibamo na podlagi dostopnih dreves v graditeljev, ki so s seboj prinesli tudi 139 okoliških gozdovih. Na območju nad delo zunaj, pod streho ob dežju in snegu. dolino je bil hrast ali kostanj nedostopen, Pod kozolcem na eni od slik iz Trstja ker raste le v dolini, iz katere ni bilo prave vidimo velik kup nažaganih drv. Iz slik bi ceste. Zato so za vertikale in bolj dežju lahko sklepali, da je bil naklon strehe na izpostavljene dele lahko uporabili le jelko, kozolcih manjši kot tisti na strehah drugih ki je je tam dovolj. Ostala konstrukcija je objektov. Ali je šlo za kozolce na eno ali bila lahko tudi iz smreke. Morda je prav na dve drevesi, je težko reči, saj so bile manj odporen material – mehak les v fotografije posnete iz daljave in so detajli nosilni konstrukciji, botroval odločitvi za težko razpoznavni. V Trstju so morda na štirikapno streho, ki enakomerno ščiti vse eno drevo, v Gerovem pa ima kozolec štiri strani. Na stanovanjskih objektih je vhod na sprednji strani, torej je na dve oblika strehe kljub nestanovanjskemu drevesi, a je enako sloke izvedbe kot tisti podstrešju potrebovala dvignjen zatrep z na eno drevo. okenci za zračenje zadimljenega podstrešja. Slika 466: Eden redkih malih kozolcev, ki je verjetno močno podoben tistim iz Trstja, je ohranjen tudi v Novem Kotu – Binklu, ob meji Slika 465: Lesen skedenj in zadaj velika v bližini Prezida. lesena stanovanjska stavba iz Šegin, planine Iz fotografij žal ne moremo razbrati, da bi visoko nad Gerovim. Vidna je tudi ograda pašnika iz zabitih kolov ter postrani položenih imeli dvojne kozolce tudi v Čabru – tu so in pritrjenih okroglic. se ljudje v drugi polovici 19. stoletja Da so bili kozolci bolj običajni v z ukvarjali z drugimi posli in ne s gornjih delih območja kmetijstvom, saj so bile tudi površine v , ne preseneča. Od Čabra ozki dolini močno omejene. Velik navzgor je bilo več padavin in so zato , k skednju prislonjeni kozolec so imeli kmetje potrebovali kozolce za to, da so na Pintarjevi v Tropetih nad Čabrom. Dvojni njih lahko na zračnem prostoru posušili in hranili krmo za živali. Iz fotografije Trstja kozolci niso razvidni na starih fotografijah niti v Prezidu, ki je živel od prve polovice je razvidno, da dvojnih kozolcev niso imeli 19. stoletja naprej močno od predelave lesa le bogati kmetje, kot npr. Kvaternikovi v v parnih žagah in furmanstv Mandlih, ki so si privoščili ločen skedenj s a proti Rakeku. hlevom in še nekaj drugih gospodarskih Verjetno tudi zato do tja ni prišel vpliv iz Velikih Lašč in Dragarske doline, saj je poslopij, temveč tudi kmetje, ki so imeli zgolj nadhlevno hišo. Zato so bili ti skednji bila pot iz teh krajev usmerjena preko proti hišam relativno majhni (ocenjuj Trstja in Gerova naprej proti em Kvarnerskemu zalivu, tista skozi Prezid pa pribl. 3,5-4 x 7-8 m v tlorisu in kakih 5 m navzdol v Loško dolino. Kako je bilo s do kapa), a so dajali dovolj prostora tudi za 140 kozolci v Kotarskem podolju zaradi požigov med vojno ne moremo več razbrati, a bi sklepali, da tudi tam niso bili preveč domači. Ohranjen je le eden in verjetno je bil izdelan po vojni razen, če bi ostal po čudežu nepožgan. Že v prvi knjigi je bilo omenjeno, da so nenavadno podobne zunanjosti cerkva v Dragi, Čabru, in Plešcih, ter delno tudi fasada cerkve Gerovu. Gre za isto traso, kjer opazujemo kozolce. Pri cerkvah podobnost velja vključno s prvotnimi baročnimi strehami cerkvenih zvonikov, kjer so imeli glavno vlogo prav tesarji. Na koncu naj zaključim z vprašanjem. Bo kdo od nas v obdobju, ko se daje vedno večji poudarek lokalni tradiciji v turistični arhitekturi, zbral volje in moči, da bo ponovno oživil sloki dvojni kozolec, ki je bil kaki dve stoletji in več del naše stavbne dediščine? Ni velika zgradba in se lahko postavi z domačimi mojstri tesarji in iz domačega lesa. Z zračnim prostorom spodaj in širokim nadstreškom ponuja dovolj koristnega prostora tudi za turistične namene. Slika 468: Skica kozolca iz prejšnje slike iz Malih lašč, ki bi bila lahko vzorec za rekonstrukcijo kozolcev na gerovskem in trstjanskem koncu. Iz knjige Borut Juvanec, Kozolec, str. 79. Slika 467: Fotografija malega dvojnega kozolca iz Malih lašč, ki je verjetno izdelan po istem vzoru kot tisti v Trstju in Gerovu iz 19. stoletja. Pri nas so bili kriti s skodlo - šindro. Iz knjige Borut Juvanec, Kozolec, str. 78. 141 TRADICIONALNE LESENE OGRAJE uporabljalo za manj zahtevne gradnje. Bili OKOLI HIŠ IN VASI so vedno brez skorje, ker je bila ta odstranjena že v gozdu. Uporabljeni so bili ali horizontalno, z žeblji pribiti na V letu 2015 sem za potrebe načrtovanja vertikalne v zemljo zabite kole. V Plešcih vzorčnega vrtička KIS Gorski Kotar v npr. so bili koli kostanjevi ali hrastovi, Prezidu kot vzpodbudo načrtovalcem, da bi okrogli ali razcepljeni iz debelejšega debla, vanj vključili tudi nekaj lokalnih pribl. 15x15 cm preseka ali manj. Kole so etnoloških posebnosti, izvedel manjšo posušili in jih na ošpičenih koncih, ki so raziskavo lesenih ograj pri nas v preteklih bili zabiti v zemljo ter kakih 20 cm nad časih, ko žičnata mreža še ni bila vsem na njo, zaradi zaščite proti trohnjenju, ožgali v voljo. Pregedal in povprašal sem predvsem ognju. Kole so zabijali z lesenim batom, da o ograjah v bližini vasi, saj so se te se niso poškodovali. Spodaj sta dva razlikovale glede na dostopnost materiala. primera ograj. Ena je bila bolj primerna za Tam, kjer so bile blizu žage, so bile travnik, pašnik ali sadovnjak (krajniki so drugačne kot v naseljih, ki so bila bližje horizontalni, ograja je nižja in so jo kokoši gozdu in ostankom podrtih smrek, ki so lahko preskočile), druga za vrt (krajniki so običajno ostajali v gozdu. Tam so imeli vertikalni in ošpičeni s sekiro, da kure in ograje večkrat spletene iz postrani deca niso mogli preko). Zaradi relativno položenih smrekovih vej, a žal fotografij enostavne in hitre izdelave so bile take teh ograj, ki se jih bežno spomnim iz ograje primernejše tudi za večje vrtove. otroštva npr. iz Kamenskega hriba, še Gospodar pa je moral imeti na razpolago nisem našel. dovolj uokrajnkov. Torej za tiste brez gozda ta ograja ni bila. Slika 469: Zelo pogosta preprosta ograja sadovnjaka in pašnika s horizontalnimi krajniki, nabitimi med cepljene hrastove ali kostanjeve kole, Oštet na Plešcih, v 1930-ih. Zadaj se vidijo že ošpičeni roglji vrtne ograje soseda, med eno in drugo ograjo je šla pot Slika 470: Ograje okoli zelenjavnih vrtov so proti Kamenskemu hribu. bile izdelane običajno iz vertikalnih krajnikov. Vertikalni koli iz hrasta ali kostanja, nato V vaseh je bil vedno na voljo material od horizontalne deske ali debelejši krajniki in posekanih smrek in jelk, saj so deske iz nanje z žeblji nabiti vertikalni krajniki, spodaj svojih gozdov redno žagali na bližnjih ravno porezani, zgoraj precej ostro ošpičeni. žagah, za domačo porabo ali za prodajo. Mincin in Šučav vrt, Plešce v 1930-ih let.. Vedno so doma ostajali širši uokrajnki Vrtne ograje, ki so ograjevale manjše oziroma krajniki - stranski obrezki hlodov vrtičke pred hišo v vasi ali okoli hiš, kjer pri žaganju desk. Te se je v vsakem niso imeli na voljo okrajnkov, so bile primeru pripeljalo domov in se jih velikokrat iz vertikalnih ošpičenih tanjših 142 palic, ki so bile pribite na horizontalne vsaj Zgodovinsko gledano so morale biti te po eni strani obtesane nosilce. Včasih so vrste ograj v uporabi od konca 1870-ih let, bile horizontale tudi na pol prežagane saj so takrat prišli na tržišče poceni tanke sušice. Nosilci so bili pribiti na industrijski žičniki. Prej so bile verjetno vertikalne kole, zabite v zemljo. Taka uporabljene drugačne tehnike pritrditve izvedba je omogočala boljši prehod sonca vertikal na nosilce, npr. z ovijalkami, skozi ograjo in je bila zato primernejša za srobotom… Več je moralo biti tudi ograj iz manjše vrtove okoli hiš, skozi njih se je prepletenih vej, ki so se kasneje tudi lepše videlo, kaj je na vrtu (npr. popolnoma opustile. cvetje), bila je oblikovno manj vpadljiva od tiste iz krajnikov in zato na videz lažja. Vertikalne palice, ki so bile iz tanjših okroglih vej, ki so se zaraščale na obrobju pašnikov ali v gmajni, so kasneje zamenjale sicer manj trajne žagane letve iz mehkega lesa, ki so bile potrebne tudi za zlaganje desk, ali so ostale po njihovi Slika 472: Nizka ograja okoli okrasnega in prodaji. Te letve je bilo potrebno le dišavnega vrtička pred hišo, Prezid pred drugo skrajšati in na eni strani običajno ošpičiti vojno. tako, da so bile odrezane pod kotom 45 Ograja okoli vrtov je bila zaradi kokoši stopinj. večkrat visoka okoli 130-140 cm. Redkokdaj manj, če je šlo zgolj za okrasni ali dišavni vrt. Slika 473: Lepo vzdrževana ograja Tamažavega vrta z ošpičenimi in poravnanimi vrhovi, pred cerkvijo v Plešcih, s senčno brajdo in mlado lipo, je bila izkaz skrbnega gospodarja. Plešce v 1930-ih letih. Slika 471: Zaradi kokoši visoka ograja okoli zelenjavnega vrta. Izdelana iz vertikalnih, neošpičenih in pribitih leskovih palic na horizontalni močnejši osnovi. Na Starinkinem vrtu v Plešcih, za Palčavo lipo okoli 1970 . 143 FOTOGRAF DRAGUTIN ŽAGAR Cilj je bila enakovredna predstavitev vseh IN narodov dvojne monarhije, ki bi prispevala NJEGOVE FOTOGRAFIJE NASELIJ Č h krepitvi in spoštovanju »različnosti v ABARSKEGA OBMOČJA enosti«, kot se je tedaj poudarjalo. Prva fotografija, ki se je ohranila na čabarskem območju, je iz 1870-ih let, bolj številčne so postale v 1880-ih letih. Največkrat so bile prinešene iz večjih središč, kamor so hodili podjetnejši Čebrani in kjer so bili fotografi. Zato gre v začetkih predvsem za ateljejske portrete, ali za portretne fotografije potujočih fotografov. Šele iz začetka 1890-ih so Slika 475: Parna žaga v Lividragi nad ohranjene prve fotografije pokrajine in Gerovim, industrijski objekt v kapitalistično naselij. naravnanem gozdarskem naselju, v 1880-ih ali nekaj kasneje. Foto D. Žagar. Na hrvaški strani je v uredniškem odboru sodeloval tudi profesor naravoslovja, botanik Dragutin Hirc, ki je že prej potoval po Gorskem Kotarju (nekajkrat po čebranskem, bil v Plešcih, do Snežnika in Cerkniškega jezera…). Med opisi, ki jih je sprejel v obdelavo, je bil poleg Plitvičkih jezer, Hrvatskega primorja, Žumberaka, Senja in Osijeka z okolico tudi Gorski kotar. Zvezek o Hrvaški je izšel na Dunaju Slika 474: Družinska fotografija Ščitomirja med zadnjimi, šele 1902. leta, a je bila zato Vilharja (levo, z brado) s hčerko in družino, že leta 1898 izdana njegova knjiga z posneto leta 1901 v Prezidu. Foto D. Žagar. gradivom o Gorskem kotarju, ki je izredno V 1880-ih se je v Avstro–ogrski monarhiji pomemben in prvi resni pregled območja. na pobudo prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa (1858–1889) odvijal velik projekt knjižne zbirke Die österreichisch- ungarische Monarchie in Wort und Bild, ki je postopoma izhajala zadnji dve desetletji 19. stoletja. To je bila domoznanska zbirka, izdana v nemški in madžarski redakciji, po zvezkih, ki so bili vezani 24 knjigah, izdanih na Dunaju in v Budimpešti. Vsebina je govorila o pokrajinskih značilnostih, predzgodovini, Slika 476: Fotografija gozdarskega naselja na oddaljeni Čabarski Polici, 1884. Lesena zgodovini, narodopisju, glasbi, upravna zgradba s pokrito nadzorno vhodno književnosti, arhitekturi, slikarstvu in teraso in štirikapne strehe, so bili tujek, kiparstvu, obrti in gospodarskem življenju prinešen od drugod. Foto D. Žagar. vsake od obravnavanih dežel monarhije. 144 Obširni državni projekt je vzpodbudil tudi Fotograf Dragutin Žagar - Karletov iz nastanek prvih fotografij naših naselij. Ta Prezida je prvi znani fotograf iz čabarskega so bila na čebranskem fotografirana že območja, kjer je deloval od prve polovice takoj v začetku 1890-ih let, posnetke je 1880-ih do 1908. leta. Dragutin Hirc ga je naredil domači fotograf Dragutin Žagar. spoznal že leta 1882. Najprej je imel svoj Fotografije so bile objavljane že od 1892. atelje v Prezidu, okoli 1901. leta naj bi se leta v reviji Dom i sviet, v svojih albumih preselil v Kočevje, nato v Zagreb (Agram). čabarskega gospostva so jih hranili tudi Fotografiral je vse do Cerknice, kjer je graščaki Ghyczy v dvorcu v Čabru. Iz te posnel številne kraje in ljudi, veliko zbirke so v nadaljevanju objavljene in z njegovih fotografij je v Delnicah. gledišča njihove stavbne dediščine komentirane fotografije nekaterih glavnih naselij. Slika 479: Gozdarsko nadzorništvo na Vršiću, z deskami obite lesene predalčne konstrukcije hiš. Nič kaj zelo drugačne kot drugod po Slika 477: Gozdarska postojanka Lazac. Tu so gospodarskih gozdovih osrednjega dela bile v 18. stoletju in prej stavbe na tovorniški Avstro-ogrske monarhije. Foto D. Žagar v poti med Gerovim in Grobnikom. Je bila 1890-ih. morda katera od fotografiranih stavb z osnovo iz tega obdobja? Žal so stavbe med vojno zgorele. Foto D. Žagar v 1890-ih. Slika 480: Še en polindustrijski obrat – ribogojnica čabarskega gospostva pod izvirom Čabranke. Bregovi reke so bili lepo očiščeni in vzdrževani na obeh straneh rečice. Foto D. Slika 478: Gozdarsko nadzorništvo na Žagar v 1890-ih. Milanovem vrhu. Poudarjeno visoka stavba gozdarja je nadzirala okolico naselja, kjer je bilo med vojnama nekaj deset delavskih hiš, šola in parna žaga. Njena pomebnost je bila poudarjena z ometano fasado, v osnovi lesene konstrukcije. Foto D. Žagar v 1890-ih. 145 ČABAR SREDIŠČE GOSPOSTVA 146 Čabar je središče območja nad desnim bregom Čabranke že skoraj štiristo let, vsaj od 1651. leta, ko so Zrinjski tu pričeli z železarskim obratom. Ta je s presledki in težavami deloval do druge polovice 18. stoletja in je bil nato zaradi pomanjkanja rude ukinjen. Slika 483: Kotarski predstojnik, sodnik, občinski tajnik, zdravnik, skrbnik, gruntovničar, župnik, učitelj, trgovci… na vrtu gostilne na Baniji. Foto D. Žagar, 1904. Od železarskih obratov ni ostalo sledu. Njihove zgradbe, razen zgornjega objekta Slika 481: Dvorec Ghyczyev v Čabru, zadaj hiša pri ribogojnici. Foto D. Žagar v dvorca v središču, ki ima morda osnovo v 1890-ih. upravni stavbi železarne iz 17. stoletja, so Čabar je doživljal različno usodo in vse iz 19. stoletja, zgrajene nekje v sredini pomen. Od za Hrvaško pomembnega stoletja. fužinarskega središča, predvsem v začetnih dveh desetletjih, kjer so v 17. stoletju delovale talilne peči in kovačije na vodni pogon, do državno privilegiranega podjetja, ki je bilo zaradi slabe kakovosti železa trn v peti konkurenci. Že pol stoletja po začetkih je bila mala dolina brezobzirno posekana na obeh straneh reke in je 1711 doživela eno največjih ekoloških katastrof. Močan naliv je, iz posekanih in erodiranih bregov, nanesel na peči in obrate več metrov peska in prekinil delo železarne za skoraj deset let, uničil je tudi polja po vsej dolini navzdol. Slika 484: Mala, sicer modernizirana hišica v središču, na mestu sedanje pošte, je verjetno še bila naslednica dimnice. Tudi leva, kjer je sedaj trgovina, izgleda starejša. Posneto pred drugo vojno. Če je leta 1874 v časopisu Primorac še (malce posmehljivo) odmeval spor Čabranov s Pleščani zaradi mesta, kjer bi delovalo kotarsko sodišče, je po pričetku kapitalističnega izkoriščanja obširnih graščinskih gozdov, za to potrebne gradnje cest in nato leta 1894 zgrajene nove ceste Slika 482: Središče Čabra nekje na mestu sedanje trgovine, pred drugo vojno. po dolini od Plešc ter povezav proti 147 Prezidu in Loški dolini ter Dragarski Vsa gospoda iz doline se je veselila v dolini, prišlo v do tedaj težko dostopnemu gostilni na kranjski Baniji, kjer so lahko središču gospostva do pravega gradbenega zaradi nižjih trošarin pili cenejše pivo in buma. vino in hodila v čitalnico, ki je v Čabru delovala že od 1870-ih. Slika 485: V Loki, kjer most prečka Čabranko, je na mestu sedanje mejne kontrole stala Patukarjeva hiša, gostilna in hotel. Kompleks na kranjski strani je štel pet ali več stavb. Ostala je le ena. V drugi polovici 19. stoletja so bile zgrajene vse sedanje stavbe. Trgovske, Slika 487: Starinska, nizka hiša urarja Broveta upravne, tudi Ghyczy-ji so si s kapitalom pred drugo vojno. od lesa za predelanim dvorcem uredili park Poleg velikih nadstropnih stavb v Čabru na vse do cerkvice na zavoju, moderno ribogojnico pod izvirom Čabranke. fotografiji opazimo lepo obdelan breg proti Tu je bila vsa pomembnejša uprava, zdravnik, Tropetom ter novo urezano cesto po sedanji trasi. Stara pot je vodila verjetno od lekarnar, trgovine in gostilne, velik mlin v središču. V tem času so svoje bogastvo zavoja za Tropeti levo proti Trstju in Pargu. Zgornja velika Pintarjeva hiša je pridobivali gradbeni podjetniki. Gradbenik Pietro Cividini, ki je nasledil očeta, ki sta bila zidana leta 1878 in je na tej fotografiji še pritlična. Nadstropje je dobila nekaj se od Broda pol stoletja selila navzgor po desetletij kasneje. Stavbe na sedanjem dolini, je svojo pot zaključil v Čabru. Družina Križ, ki ima na pokopališču, središčnem trgu so bile po vojni večinoma poleg graščakov Paravićev in Ghyczy porušene, a verjetno tudi ene od -jev, najstarejših. edina svojo grobnico. Slika 488: Spodnji del Čabra. Druga desno je šola. Leva hiša ima še star zidan gank. Slika 486: Senčni vrt gostilne na Baniji. 148 nastajajočemu naselju, središču lesno Slika 489: Panorama Čabra iz 1930-ih let. Opozoril bi na mogočni stavbi pod cerkvijo, predelovalne industrije Goranprodukt, ki je postavljeni na obeh straneh ceste. Pred desno temeljila na obširnem lesnem bogastvu je bil lep okrasni vrt – park. Desno od te svatbe nekdanjih graščinskih, a tudi vaških je bil v središču naselja visok in velik mlin, ki posesti. Središče je bilo počiščeno starih je dobival vodo po dolgem lesenem koritu. zgradb, narejen je bil nov trgovski center Tudi do druge vojne je Čabar živel še lepo. in urejen osrednji trg. Vanj je prihajala na uradne posle uradniška Žal je po osamosvojitvi Hrvaške pomen in učiteljska inteligenca, zgradili so Čabru strmo padal. Bil je odrezan od Sokolski dom (levo na zgornji sliki), kjer velikega dela svojega zaledja in ostal je na so bili zelo aktivni Sokoli (tudi lutkarji), robu države, slabo povezan z okolico, žal med njimi številni člani iz drugega brega. Zgrajeno je bilo teniško igrišče, urejene na obeh straneh reke. Ljudje so in še odhajajo, ostal pa je upravno središče, a le sprehajalne poti mimo izvira Čabranke proti Tropetarski steni, imeli so turistično z manjšim delom nekdanjih funkcij. in olepševalno društvo, organizirali so smučanje iz Parga, delovalo je kar nekaj gostiln, trgovin, celo Batina za čevlje. V trgu je bil urar. Lekarnar si je naredil novo hišo že pred prvo vojno, bil je zdravnik številnim okoličanom, ki niso imeli denarja za zdravnika, proizvajal je tudi sodavico. Slika 491: Spodnja stran nekdanjega osrednjega trga v 1930-ih letih. Slika 490: Križeva hiša in pogled po cesti navzdol iz središča, leto 1934. Slika 492: Trg Kralja Tomislava s stojišča Na starih fotografijah Čabra je ostalo sedanje trgovine, v 1930-ih letih. V župnijski cerkvi Sv. Antona Padovanskega je baročna zabeleženih kar nekaj starih stavb, ki so se oltarna slika Janeza Mencingerja, tudi orgle so morale po drugi vojni umakniti novo iz Kranjske. 149 Slika 493: Čabar – tedaj še Čuber, na avstrijskem vojaškem zemljevidu iz 1760-ih. Označeni sta dve mesti Slika 495: Dokaz, da je leta 1930 v središču železarskih kladiv – nad manjšim levom z vodo stala mogočna, Eisenhamer, na vodni pogon. Eno nad dvorcem, nekje na mestu Urhove kovačije in nekaj sto let stara lipa. drugo nižje, morda na Loki, kjer je še pred drugo vojno delovala žaga, ali morda višje, pri Goranproduktu? Slika 496: Knausova hiša pod dvorcem je po strmejšem naklonu strehe in obliki ena od bolj posebnih. Morda je posledica stikov z Idrijo in vpliva tamkajšnjih stavb? Podobna, a večja in večstanovanjska stavba, je bila nekoč tudi višje proti izviru. Fotografija iz časa pred drugo Slika 494: Čubar še na katastrski karti iz 1861. leta. Železarskih obratov ni več, dvorec je vojno. podoben sedanjemu stanju, le zgornji objekt je še nekaj večji na desni strani. Vidi se zasedba sedanjega središča in zakriti potok pri križišču s sedanjo obvoznico. 150 Slika 497: Velika Križeva hiša iz sredine 19. stoletja, ena od dveh na vhodu v »mesto« Čabar, postavljenih nasproti ena drugi. Je bil to vzor, prinešen iz Plešc ( katrija), ali je bil vzor v mestnih vratih. Pred hišo je bil nekoč ograjen sprehajalni okrasni vrt. Slika 499: Pogled s spodnje strani proti središču, desno Križeva hiša in velik vrt pred njo, s kapelico ob cesti. Slika 498: Še danes lepo vzdrževana hiša zdravnika, imenovana tudi ambulanta. Po prvi vojni je bil tu zdravnik Čeh, s priimkom Slika 500: Tudi tole bogato kamnito stopnišče Vyborni. Spodaj v sredini stara šolska zgradba. s fresko na steni je nekoč krasilo središče Čabra, posneto v 1920-ih ali 30-ih letih. Ob njem so verjetno mojstri, ki so ga popravljali. 151 PREZID NA VHODU V KRANJSKO 152 pomen. O tem si lahko preberete članek Prezid je prva vas na vhodu iz Loške doline v Hrvaško. Tod skozi so vodile Baba iz Babnega polja. Na nižjem predelu trgovske poti že v času rimskega imperija, je bila vas Babno Polje, ki so jo požgali Turki in se je zato premaknila na sedanje tu se je pot iz Emone proti Tarsatici mesto. Nad vasjo izvira Trbuhovica, o razcepila, ena je nadaljevala proti kateri je bilo že nekaj govora, poganjala je sedanjemu Gerovu in naprej proti morju, vsaj občasno, ko je bilo dovolj vode, kar druga je verjetno zavila preko Binkla in šla ob Čabranki in Kolpi. Najstarejše naselje nekaj mlinov, saj vas ni bila mala in je bila vedno prehodna. je bilo verjetno nekje na Vražjem vrtcu, če ostanki okopov nad rimskim obrambnim zidom niso iz rimske dobe, in bi lahko pripadalo kulturi notranjskih gradišč iz zgodnje železne dobe. Tam naj bi bil tudi tako imenovani Ali pašin grob. Kaj v njem leži, ne ve nihče. Domačini pravijo, da zaklad. Slika 502: Za pokopališčem nas s kranjske strani pričaka velika hiša furmanske gostilne iz 1840-ih let. Zgornje nadstropje je leseno, zadnji del je močno dozidan s prenočišči. Slika 501: Središče Prezida z velikimi hišami trgovcev in gostilničarjev. leva je Vilharjeva. Prezid, z župnijsko cerkvijo Sv. Vida v središču, leži na zgornjem delu kraškega Babnega polja, katerega prostor je imel za njegove prebivalce poseben mitološki Slika 503: Pogled od pokopališča na središče vasi s cerkvijo. 153 Slika 507: Ena od hiš s staro osnovo dimnice v spodnjem delu vasi. Slika 504: Zadnja stran prizidka hiše, ki jo podirajo, vidijo se male sobice za prenočišča furmanom, spredaj je bil še gank. Slika 508: Podobna hiša iz Prezida na starejši sliki; strehe so bile pokrite s strešno desko, vir Slovenski etnografski muzej. V novejših stoletjih je bil Prezid predvsem obmejna vas na prehodni poti, najprej med Kočevskim in Loškim gospostvom, nato na vstopu iz Kranjske. Tam je na desni strani sedanjega peskokopa stal Gaugarski grič, ki je bil z lesenimi gavgami namenjen strašenju morebitnih nepridipravov, a tudi kaznovanju tistih, ki so se prekršili. Slika 505, 506: Kljub lesenemu nadstropju ima hiša lep portal iz leta 1849. Skoraj identičen, iz leta 1841, je na Magušarjevi furmanski gostilni v Iga vasi. Prihaja torej iz Loške doline ali še nižje. Slika 509: Hiša še stoji v Prezidu, a je delno predelana, vir Slovenski etnografski muzej. Levo je tloris podobne hiše, vir Malnar. Skozi Prezid je vodila pot iz Reke in obkolplja. Lož je bil v srednjem veku . pomembno tržišče žita, proti Rakeku in 154 Trstu je stoletja iz Prezida in gozdov nad posedovali veliko parno žago, eno prvih na njim vodila tudi furmanska pot, po kateri je Balkanu (naslednik je bil Ščitomir Vilhar) potovalo na tisoče kubičnih metrov desk in in veliko hišo v središču vasi, verjetno še tesanih tramov letno. Zato tu najdemo tudi tudi kaj drugega. Bili so iniciatorji razvoja hiše obcestnih furmanskih gostiln in v vasi, izgradnje infrastrukture, podporniki počivališč. gasilcev, kulture... Slika 512: Ob ulici navzgor stoji tudi desna visoka hiša, razširjena z lesenim prizidkom. Slika 510: Mala dimnica ob cesti v Prezidu, še pred desetletji brez dimnika. Slika 511: V drugi vrsti stojijo hiše, ki so se verjetno že pred dvem stoletjema razvile iz prvotnih gospodarskih poslopij. Dela je bilo dovolj v žagarstvu. Zaradi problemov z vodo je vas že zelo Slika 513: Portal iz 1885 in ometano okrasje zgodaj dobila vodna zajetja in vodovod, tu zgornje hiše iz 1914. je delovala tudi velika parna žaga Vas je zanimiva, saj je ena od redkih, ki je Vilharjev, ki so se priselili sem iz Planine. obdržala nekdanjo obcestno zasnovo in Njihov porednik je bil uspešen zakupnik postavitev hiš. V 19. in 20. stoletju je sicer pošte in je dobro poznal gospodarske bilo precej predelav, a zaradi zasedenosti prilike tako v smeri proti Trstu, kot proti prostora, niso bile možne povsod. Med Reki, saj je bila Planina na razcepu. novejšimi velikimi hišami trgovcev s Njegovi nasledniki so kupovali posesti v fasado na cesto so ostale male hiše, obeh smereh. Tako je ena veja pristala na obrnjene pravokotno na cesto. Kar nekaj gradu Kalec na Pivškem (Miroslav Vilhar jih je vidnih na starih slikah. Žal je večina – slovenski skladatelj in narodni buditelj), njih predelanih v zadnjih desetletjih, velike druga veja se je naselila v Prezid, kjer so in nekdaj bogate hiše marsikje samevajo in 155 žalostno propadajo, saj so se lastniki prav tako opremljena v celoti – Palčavo večinoma odselili. Propadla je tudi tovarna šišo. oblazinjenega pohištva in žaga. Posebej zanimive so še vedno stare hiše v naseljih okoli Prezida, ki se ga držijo. Zbitki in Trbuhava draga sta ohranili še precej zanimivih starih stavb, veliko jih najdemo tudi po sami vasi Prezid. Slika 514: Portal ene od večjih hiš iz 1874; moda se tri desetletja, razen okrasja v vogalih, ni spremenila. Je vas stagnirala? Na veliki fotografiji Dragutina Žagarja, iz konca 1880-ih na začetku poglavja, se lepo vidi novo narejen potek ceste na vhodu s strani Kozjega Vrha. Stara cesta je šla malo nad gasilskim domom strmo navzgor in nato po grebenu preko Žalostnega vrha ter za njim strmo navzdol na Gorače. S slike se vidi, da kar nekaj malih hiš še ni imelo dimnikov. Slika 516: Konstrukcija lesenega zunanjega zidu v dveh etažah hiše Vesel. Štiristransko obtesane grede so spojene na nemški vugel. Slika 515: Hiša Vesel iz sredine 19. stoletja v Prezidu, z etnografsko zbirko in originalno notranjo opremo. V Prezidu je zanimiva vaška zbirka z lepim številom predmetov od Japodske kulture do druge svetovne vojne, nekaj hiš naprej je lepo urejena hiša Vesel, ki je tipična hiša malega kmeta, postavljena v sredini 19. stoletja. Hiša s svojo originalno opremo iz vasi je zanimiva tudi zato, ker jo lahko primerjamo s hišo bogatejšega Slika 517: Vhod v hišo Vesel, zgoraj je trgovca iz istega obdobje v Plešcih, ki je odprtina za zračenje dima iz črne kuhinje. 156 Slika 518: Tudi višje si še sledijo stare, zanimive hiše. Slika 521: Starinski izgled ima tudi gasilski dom, ki stoji ob Trbuhovici in pod zajetjem vode iz Trbuhovice. Slika 522: Lepo ohranjen urbanizem vasi ob pogledu nazaj proti cerkvi. Slika 519: V kapelici ob poti v Prezidu stoji starinsko razpelo z naturalistično raztegnjenimi rokami Jezusa, kot jih imajo v Loški dolini. Slika 520: Hiše pred vzponom na Kozji vrh. Slika 523: Načini širitve bivalne površine so bili tudi pred sto leti različni. Nekateri so gradili v višino. 157 Slika 524: Nekdanja pot navzgor je vodila levo. Široki fasadi dvotraktnih hiš. Pod desno Slika 527: Na drugi strani dolinice Trbuhave je vaški vodovod z javno petrolejsko drage stojijo čokate dvotraktne hiše. Tale je razsvetljavo izpred sto let. kamnita Slika 528: Še ena lesena… Slika 525: Stara hišica manjšega kmeta ali osobejnka proti Trbuhavi dragi. Slika 529: Majhna hišica osobejnka v Trbuhavi dragi, nekdaj je imela sprednji gank. Vrata ima gosposko izdelana s polnili. Slika 526: V Trbuhavi Dragi je takih hišic več. V kamniti steni se lepo vidi mesto kurišča, desno shrambni del in levo, sprednja lesena hiša. 158 Slika 532: Vaška pipa na poti navzgor, na vrhu Slika 530: Nenavadna izvedba polnil za ima staro svetilko vaške razsvetljave. zaščito lesene konstrukcije hiš v Prezidu. Morda iz odpadnega materiala – odrezkov žage? Slika 533: Stara hišica iz Zbitkov, ki je ni več. Slika 531: Levo, lepo vzdrževana in obnovljena kamnita hiša v predelu nad vodnim zajetjem. Spodaj še s spodnje strani. Slika 534: Še ena nekdanja hišica iz Zbitkov. Enotraktne osnove, morda nekdaj ognjiščna. Na sliki že predelana v hišo z masivnim dimnikom zadaj. 159 Slika 538: Hišica s prejšnje slike še s spodnje Slika 535: Dve vrhhlevni hiši v Zbitkih, obe z strani. Naklon strehe je nekaj večji. ganki spredaj. Slika 536: Zgornji dve hiši še z druge strani. Šarmanten drevored dveh velikih dreves lipe v Zbitkih. Slika 539, 540: Prezid z Zbitki (desno zgoraj) in Trbuhavo drago (spodaj) na vojaškem zemljevidu iz 18. stoletja. Spodaj, vodno zajetje za gasilnim domom. Slika 537: Stara široka in kratka dvotraktna hišica v Zbitkih, verjetno dimnica, vsaj po razmerjih sodeč. Nekoč je imela streho na čope, pokrito s skodlami. 160 Slika 541: Prezid z delom Zbitkov na Slika 543, spodaj: Žal ni vsaka lesena katastrski karti iz 1861. leta. novogradnja, ćetudi obrtniško skrbno izdelana, tudi kakor koli povezana s tradicijo. Lahko bi imela tudi kako sporočilo o okolju, kjer stoji, kot so ga imele nekdanje stavbe. S postavitvijo, obliko in organizacijo. Slika 542: Zanimivo dograjena hiša iz začetka 20. stoletja na Mlakah, čaka zadnji zaključek. 161 TRŠĆE - TERSTJE NA PREHODU 162 gozdov, razen v času železarstva v 17. in Vas Tršće, prej še v 19. stoletju Terstje, prvi polovici 18. stoletja, ko je sem kot ji še vedno rečejo tudi domačini, v Plešcih še prihajalo veliko družin iz sosednje Trstje, leži na močno kraškem terenu, na precejšnji višini in je tako Kranjske, predvsem iz območja najvišja vas na čebranskem. Tam čez je kočevskega gospostva, a tudi iz Koroške in Gorenjske, ni bil posebej ekonomsko morala iti cesta proti Gerovu, a verjetno od tu naprej čez Sokole. pomemben kraj. Nekaj pomembnosti je Okoli Trstja je še množica manjših zaselkov. dobil kasneje, ko se je pričelo kapitalistično izkoriščati obširne gozdove. Vas je ena od mlajših na čebranskem, saj Tudi takrat predvsem kot vir delovne sile. je predvsem posledica železarstva, ki se je v Čabru začelo v sredini 17. stoletja. Tu so se po različnih zaselkih naseljevali delavci z družinami, ki so kopali železo, v gozdovih naokoli žgali oglje, tovorili material za fužino. Nekatere poselitve proti Goračem so bile v celkih, kjer je naseljenec zasedel določeno območje, kasneje se je iz bajte razvil mali zaselek. Enaka poselitev je bila v sosednjem Novem Kotu. Slika 544: Izsek iz celostranske fotografije, hiše v zgornjem delu Trstja. Do Trstja je šla pot iz Čabra, ki verjetno ni Širše, dvotraktne, veliko jih je še brez dimnika, zavila do Parga, temveč je vodila preko postavljene z vzdolžno fasado proti poti. Z zidanimi ganki, Tropetov in Vrhov. Skozi Trstje je vodila leva tudi z obokanim. Kot bi gledal koroško ali glavna pot od Prezida naprej preko Gerovu gorenjsko vasico iz 19. stoletja. za Bakar. Od tu se je les še tovoril na Gručasta vas z župnijsko cerkvijo Sv. Kranjsko stran, saj je bilo v to smer manj Andreja (svetnik je med drugim tudi višinskih razlik kot proti Reki. Torej je vas zavetnik rudarjev), v kateri je bilo večina na geografskem prelomu. Zaradi skopih hiš lesenih, je imela smolo. Pogorela je kar naravnih virov – malo vode in obširnih dvakrat. Zato je starih hiš malo in sta 163 fotografiji izpred požara v začetku1890-ih skrb za varovanje skopo odmerjene ter razglednica spodaj, posneta nekaj več obdelovalne zemlje. kot desetletje kasneje, toliko bolj vredni. Po drugi svetovni vojni je bila v Trstju Verjetno bi lahko našli sledove osnovnih zgrajena tovarna, ki je potrebovala stavb še kje v kletnih zidov, saj so bile delavska stanovanja, zato je bilo stavbe vrhhlevne in vrhkletne. Trstje je preurejenih nekaj zgradb ter zgrajen zaradi požarov že kmalu dobilo požarno stanovanjski blok. zajetje vode nad vasjo ter gasilski dom.Veliko o načinu življenja v Trstju in V novejšem času Trstje postaja središče njegovi okolici je zapisal Slavko Malnar v turistične ponudbe v Gradu Čabar, a svoji skrbno napisani dvojezični knjigi ponudniki storitev vedno bolj ugotavljajo, Življenje v preteklosti / Život u prošlosti, da je potreben skupni nastop in zato tu zgodb ne bomo ponavljali. povezovanje posteljnih kapacitet z ostalo kulturno-turistično in rekreativno ponudbo. Hiše so bile samostojne in niso bile postavljene v strogi red kot v Prezidu ali Gerovu. Okoli hiše so bila gospodarska poslopja, ki niso tako bogata kot v Gerovem, nekaj je bilo malih dvojnih kozolcev, ki smo jih opisali v posebnem poglavju. Slika 546: Trstje na katastrski karti iz 1861. leta. Vse hiše razen cerkve in župnišča so bile lesene. Tudi velikih hiš v središču še ni bilo. Slika 545: Trstje na vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja. V 20. stoletju so hiše v središču in okolici dobile novo podobo, povečali in povišali so jih. Tam so gospodarili trgovci in gostilničarji, imeli so tudi čevljarsko delavnico. Pod Rudnikom so nekaj desetletij kopali raziskovalne rove za živo Slika 547: Še en pogled na zgornji del Trstja in še en štirikapni dvojni kozolec desno. Pri srebro. V zaselkih okoli je kar nekaj levi hiši so v vmesnem času zanimivih hiš ali vsaj njihovih ostankov, ki nadkrili zidani gank. kažejo na nekdanje oblikovanje prostora in 164 GEROVO STARO OBMOČNO SREDIŠČE 165 Gerovo je bilo vse do nastanka fužine v se je raztezala v dolino Čabranke. Tudi Čabru, v sredini 17. stoletja, staro središče Podstene in Zamost z mlini na Gerovčici območja sedanje občine Čabar. Do dru sta bila v tej župi, saj je morala biti ge polovice 16. stoletij tudi središče posesti, s ekonomsko zadostna enota. Po tem kar poznamo v Osilnici, je bila upravna enota katerimi so upravljali Frankopani v verjetno naslednica staroslovanske župe, Gorskem kotarju, kasneje je bila uprava prenešena v Brod na Ko saj so si delili isto sveto mesto in Petra lpi in v 19. stoletju Klepca, za katerega so se potegovali oboji. v Delnice. Vas naj bi bila omenjana že Nekaj več o tem v zadnjem poglavju stoletja prej kot Gerona, a je bilo malo knjige. narejenega na materialnih dokazih. Tu preko je šla verjetno tudi rimska pot proti Tarsatici, kateri je verjetno sledila kasnejši tovorniška pot čez Lazac, mimo Risnjaka. Slika 549: Pogled iz kalvarije na središče Gerova s cerkvijo. Večina hiš je bila po bombardiranju v drugi svetovni vojni predelana. Slika 548: Središče Gerova na razglednici iz začetka 20. stoletja. Gerovo je najstarejša župnija v Gorskem kotarju, omenjena že v 14. stoletju. Pod njo V 15. stoletju je s svojimi naselji zapisano je do ustanovitve čabranske v 17. stoletju v Urbarju Kočevske reke, poleg Osilnice v dolini je bilo sedež srednjeveške župe, ki spadalo celo območje nad dolino Čabranke nad desnim bregom, Plešce in Trstje na 166 primer do 1807. leta. Žal so gerovske Posebnost hiš gerovskih kmetov je, da so župne knjige zgorele že v požaru v 18. brez resnih kleti, kar je posledica visoke stoletju, nato še enkrat med podtalnice, morda tudi starosti in načina bombardiranjem zaveznikov proti koncu gradnje mnogo pred 19. stoletjem, ko druge svetovne vojne. Župnijska cerkev je krompirja še ni bilo. Mošt in vino se je posvečena Sv. Hermagorju (Mohorju) in dalo kupiti od trgovcev ali sosedov v dolini Sv. Fortunatu, ki sta oglejska svetnika. Čabranke in Kolpe. Hiše brez kleti Zanimivo je, da je oltarno podobo poslikal verjetno kažejo na starejše osnove, morda baročni slikar Matevž Langus, ki je že dvotraktnih dimnic, saj bivalni del brez poslikal kupolo ljubljanske stolnice, zato je kleti, ni potreboval posebne konstrukcije motiv obeh svetnikov prevzet od tam. za nošenje težke dimnične peči. Za bivalnim delom s hišo in kamro na strani ulice je sledila veža z vhodom v hišo in na zadnji strani stavbe s shrambnim delom. Ta je v starejših hišah vkopan – z velbano kletjo kak meter pod nivojem zemlje; nad velbom je bilo pod streho prostora za suho shrambo ter odlagališče vseh mogočih stvari. Eno tako klet se še da videti pri Županovih, čeprav je bila hiša temeljito Slika 550: Nizka, polkrožno obokana klet pri Županavih predelana. Vsebinsko te kleti sledijo . konceptu, kot smo ga omenjali pri hiši Gerovo je ena od vasi, ki ima nenavadno Delač in hiši v Goričicah. Nekoč enoten usmerjeno obcestno zasnovo, saj je shrambni del, v našem primeru v postavljena pravokotno na prometnico, ki pravokotniku dodan k kvadratni je glavna že vsaj tri stoletja. Morda je stanovanjski osnovi, se je v nekem zasnova še iz časov druge poti. V Malem obdobju zaradi spremembe potreb Lugu, proti kateremu gre sedanja cesta, je vertikalno razčlenil. namreč živo ustno izročilo, da je bilo tam nekoč jezero, ki je potem odteklo. Možno bi bilo, da se je to zgodilo ob enem od katastrofalnih potresov 1348. ali 1511. leta, saj je teren kraški in bi že majhni premiki lahko ustvarili prehod vodi v dolino. Šele s prehodnostjo terena mimo Malega Luga so bili ustvarjeni pogoji, da bi se hipotetično starejša pot čez Strojač na Vode lahko nadomestila z lažjo. Ustno izočilo ima običajno prav. Slika 551: Tudi stara vrhhlevna hiša je Parcele posameznih gospodarstev so bile dvotraktne osnove. postavljene strogo obcestno, ob cesti Gospodarska poslopja so se s pritlične hiše in za njimi gospodarska proletarizacijo prebivalstva, ki se je začela poslopja, ki so bila potrebna pretežno že s postavitvijo velikih parnih žag konec živinorejski skupnosti. Skoraj vsaka hiša 19. in v začetku 20. stoletja, postopoma posestnika je imela velik skedenj, pod njim predelovala v stanovanjske hiše. S pa štalo. Le pri manjših kmetih z malo ali povečevanjem prometa skozi naselje, ki je brez zemlje so bile hiše vrhhlevne. 167 bilo vso zgodovino vezano tudi na enak koncept, kot ga lahko raziskujemo na tovorništvo in kmečko trgovino, so se hiše primeru Knausove hiše na Travi iz začetka prezidavale in z vzdolžnimi fasadami 19. stoletja, morda so le postavljene na še obračale proti ulici. starejši osnovi. Tudi tam je prej opisana razporeditev prostorov identična. Hiša s kamro na sprednji strani, veža s črno kuhinjo in za njo dvonivojski shrambni prostor s kletjo. Zgornja ugotovitev ne sme presenečati, saj je bilo po urbarju iz konca 15. stoletja tu naseljenih večina kmetov s kočevarskimi priimki. Prihajali so verjetno že v 14. Slika 552: Stranska fasada ene od večjih stoletju. Morda so bili tudi gerovski Čopi vrhhlevnih hiš, ki je deljena na pol. eni od njih, saj je prvotni priimek Tschripp Na celostranski fotografiji iz 1890-ih let je iz območja izginil v 17. stoletju, ko so nad lepo vidna stara zasnova vasi, saj so obema bregovoma pisarji in župniki največje predelave šele sledile. Vidi se tudi zemljiških gospodov Zrinjskih in Blagaja dvojni kozolec v bregu. Zanimivost so velikokrat slove(a)nili kočevarske priimke cvetoča ajdova polja vse naokoli. Ajda je v njim bližje, bolj prave. bila drugi posevek, za katerega običajno Bilo bi zanimivo raziskati nekdanje osnove dajatve niso bile zahtevane. Zato je bil za stavb, če so se še kje ohranile, tudi pri kmeta toliko bolj dragocen, saj je šel velikih pritličnih hišah, saj le tako lahko neposredno v njegovo kaščo, brez deleža pokažemo na pravo osnovo. graščaku ali cerkvi. Slika 553: Tloris ene od vrhhlevnih hiš iz Gerova. Razvidna je zadnja baba z velbanim Slika 554: Gerovo na vojaškem zemljevidu iz stropom, ki je nekdaj nosil ali dimnično peč druge polovice 18. stoletja. (za kar je morda malce poddimenzionirana, ali kasneje ognjišče črne kuhinje ter peč hiše. Iz Do druge vojne so v Gerovem poleg žag in knjige Gorski kotar, str.353. pohištvene tovarne zgradili še kasarne, vas je postala obmejna in vezana tudi na Zasnova Gerova z večino pritličnih stanovanjskih hiš švercanje blaga in živine, ki je bila na , vrhhlevne so bile tu italijanski strani veliko bolj cenjena. Živeli odraz male posesti, je najbolj podobna tisti so podobno kot na notranjskem. iz Trave. Tudi stare hiše imajo popolnoma 168 Slika 555: Gerovo na katastrski karti iz leta izdelke ali gozdne sadeže iz doline nosile 1861. Veliko hiš je bilo še lesenih, za njimi so prodajat na tržnico v Reko. stala lesena gopodarska poslopja – čokati skednji s strehami na čop, s hlevom spodaj, kot Za prebivalce Gerova in okoličane je bila smo jih videli v poglavju o kozolcih. pomembna cerkvica Sv. Roka, ki je Zelo dolgo so se tu ohranili živinski sejmi, zaščitnik proti kužnim boleznim in saj je bilo območje zaradi visoke lege boleznim oči. S srednjeveško župo pretežno živinorejsko. Veliko ljudi je bilo Osilnica in kasneje Plešci so si delili udeleženih tudi v gozdnih delih, bilo je skupno svetišče Matere Božje na Sveti veliko furmanov z velikim številom konj, Gori. Tudi o njem nekaj več v poglavju o pa kolarji in kovači, ki so bili potrebni za mitologiji tega prostora. popravila orodja. Zanimive zgodbe iz življenja v tem kraju Še do druge svetovne vojne je velikokrat je popisal Cvetko Štanfelj v knjigi Priče i pozimi transportu s sanmi služila stara anekdote iz čabarskog kraja. tovorniška pot, popravljena v kolovoz čez Lazec kot bližnjica proti Reki. Po njej so hodile tudi številne ženske, ki so svoje 169 PLEŠCE V DOLINI ČABRANKE 170 O Plešcih in njihovih najstarejših hišah Zanimivo pri Pleškem urbanizmu je to, da smo zapisali že precej v predhodnih sta bili dve vzporedni hiši na vhodu knjigah. Iz vsega do sedaj raziskanega usmerjeni natančno tako, da se je lahko dodamo, da so bile njihova osnova prihajajočemu iz spodnjega konca med vrhhlevne stavbe, kot so prihajale v naše njima prikazal zvonik cerkve. Od tu torej kraje s priseljenci po dolini Kolpe, morda z hišna oznaka Katrijini, o kateri sem v dolenjskega in kočevarskega konca. Tu so prejšnjih knjigah imel še malce drugačno se srečale s široko dvotraktno osnovo razlago, ki jo tu popravljam. dimnic zgornjega konca na obeh straneh doline - čabarskega zeledja in goteniškega. K vsemu so bili dodani pri bogatejših hišah še zidani, kamniti ganki ter polkrožno velbani pritlični oz. kletni prostori. Slika 557: Streha pleškega zvonika, pokrita z malimi deščicami in delno obitega s trakovi bleščeče pločevine. Desno, leseno gospodarsko poslopje ali hiša s straniščem; zadaj streha stare Šučave šiše iz 18- stoletja. Opozoril bi še na nekaj posebnosti, ki so vidne iz fotografije Dragutina Žagarja na predhodni strani. Cerkveni zvonik je pokrit z malce drugačno neobaročno streho, kot smo jo vajeni drugod. Morda so si Pleščani zaželeli poleg opazno enake fasade kot pri cerkvah v Čabru in Dragi, vsaj streho drugačno, a tako kot na Sveti Gori, ki je bila njihovo sveto mesto. Slika 556: Pogled prihajajočega po cesti Na sliki se vidi zelo malo hiš, med njimi (debela črta), ki je med Šuštarjavo in Katrijino pade v oči velika streha tedaj narejene hišo zagledal cerkveni zvonik. Vse skupaj je Kouparjeve hiše, ki je kljub velikosti še izgledalo kot stol (nadstreška sosednjih hiš) z brez dimnika, s strmimi čopi in ima zadnjo naslonjalom (zvonikom) - kot katrija. 171 stran odprto z velikimi ganki v obeh nadstropjih. Drugo dobro vidno je poslopje župnišča – faroža, ki je bilo predelano 1858. leta, vsaj po portalu sodeč. Gre za široko, čokato stavbo, brez zunanjega ganka na sprednji srani. Vhod je bil iz ulice v kletno vežo in po stopnicah v stanovanjsko nadstropje. Slika 559: Plešce na vojaški karti Ogrske iz Slika 558: Farož je odstopal od ostalih hiš po 1780-ih let. Vidna je razporeditev vasi na dva tem, da ni imel vhodnega kamnitega ganka. dela – starejša, srejdna vas okoli cerkve in Podoben je tudi v Trstju. Imel je že dva preko potoka mlajša spujdna vas. Pot navzgor dimnika, greli so lahko v sobah na obeh je žal zaradi prikaza porezana. V središču se je straneh središčne veže. pot odcepila za Kamenski hrib preko Ošteta. Omenili smo že, da je bilo jedro Plešc postavljeno gručasto na nasip potoka okoli cerkve, ki je bila nekoč z zvonikom na preslico in v 18. stoletju le podaljšana in povišana. Ta predel domačini imenujejo srejdna vas. Okoli cerkve je bilo nekoč tudi pokopališče. V starih časi so tudi po pokristjanjenju ljudje želeli imeti ostanke svojih prednikov čim bližje domu, saj so bili pomembni za dogajanje v skupnosti tudi po smrti. Če iz skupnosti niso bili izključeni, je bila večja verjetnost, da so delovali v njeno pomoč. Podobne zasnove naselja ne vidimo drugje v čabarskem kraju, zato je verjetno ena od najstarejših. Vse ostale vasi, razen mlajšega Trstja, so bile postavljene po običajnem urbanističnem načrtu obcestnih vasi, običajnem za kolonizacije poznega Slika 560: Plešce na katastru iz 1861. srednjega veka in naprej. O starosti Čabranka je še blizu cerkve; za Palčavo šišo skupnosti na tem mestu nekaj tudi v stoji še njena predhodnica z gospodarskim poglavju o mitologiji prostora. poslopjem. Precej je zidanih hiš. 172 omejenem mestu. Čabar je bil tako omejen Vse to, kar smo povedali o sledovih urbanističnega ustroja vasi z dolino, da so stavbe sledile možnosti , velja seveda izkoriščanja vodne sile in ustreznosti zgolj za stanje, kot ga lahko razbiramo ali postavitve ob povezovalnih poteh. na terenu ali na karti iz obdobja pred 150 leti. Večina vasi, ki so imele možnosti Trstje je nastalo gručasto na relativno razvoja, se je od takrat preoblikovala in odprtem prostoru, razdalje so se zmanjšale vsaj na pomembnejših točkah dobivalo le v gručah hiš in okoliških zaselkih, videz trga. Tu posebej izstopata Čabar in pogojenih z racionalizacijo življenja v Plešce, tudi Prezid in Gerovo. V vseh se je skupnosti. razvoj, posebej hiter v času od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, ustavil. V Plešcih najprej, v Čabru je trajal zaradi vloge središča območja, ki se je raztezalo nekaj tudi čez Čabranko, vsaj do druge svetovne vojne in z industrializacijo tudi po njej. V Prezidu in Gerovem je prišlo do nazadovanja najkasneje. Tudi tam je stavbni razvoj stagniral. Ostajale so velike, zapuščene hiše ali se je temeljito menjala Slika 561: Romarska cerkev in plesišča na njihova namembnost. Zaradi spreminjanja Sveti Gori, na meji župnij Plešce in Gerovo, vloge v lesno predelovalni verigi, ko se je pred drugo svetovno vojno. Verjetno je bil ta v desetletjih z razvojem cestnega prostor vsaj dve tisočletji pomembno mesto transporta zaslužek od nekdanjih lesno komunikacije okoliških skupin. V zadnjih - stoletjih: Primorcev, domačinov in ostalih proizvodnih centrov vedno bolj oddaljeval. Goranov, lokalnih Uskokov - Vlahov, Nekaj novega se je dodalo v Čabru s Notranjcev, Dolenjcev, Kočevarjev… preureditvijo središča, ki je v časih V Prezidu domnevamo, da je bilo na načrtovanega vzpona dobilo novo trgovino Vražjem vrtcu predzgodovinsko naselje in se odprlo v širši trg konec 1950-ih let, Japodov, morda notranjskega kulturnega novi trg pred cerkvijo in Palčavo šišo je kroga. Kje so bili prvi naseljenci v leta 2007 dobilo Plešce. V centrih Gerova Gerovem še ne vemo. Morda kaj izvemo, in Prezida ni bilo večjih urbanističnih če bo odobren konec leta 2016 prijavljeni preureditev, v Trstju tudi manj, saj je bilo projekt slovenskih in hrvaških dovolj prostora okoli središč za postavitev raziskovalcev, ki naj bi vsaj v osnovi velikih šol in objektov. arheološko raziskal tudi to sivo liso naše Iz opisanega stanja težko razberemo preteklosti. kakšne so bile osnove naselij pred sedaj Nekaj lahko že sedaj razbiramo le o vidno ali dokumentirano pozidavo. Glede mitološkem dojemanju prostora v okolici na starost poselitev težko verjamamo, da Svete Gore, saj je tudi na območju okolice sta bila Prezid in Gerovo taka pred koncem Gerova verjetno obstajala staroslovanska srednjega veka, ko je načrtna kolonizacija občina, podobno kot jo ugotavljamo nad omogočila tudi strogo organizacijo Osilnico. Nekaj o tem je zapisano v prostora za postavitev novih gospodarstev. zadnjem poglavju knjige. V Plešcih, Čabru in Trstju je bilo mogoče drugače. Plešce se je p ostopoma razvilo v dolini na topografsko ustreznem in pred Čabranko in potoki zaščitenem in 173 SVETI TRIKOTNIK DOLINE ZGORNJE KOLPE IN ČABRANKE, O PREDKRŠČANSKI IN KRŠČANSKI SAKRALIZACIJI PROSTORA Slika A1: Geografsko območje obravnavanega dela zgornje Kolpe na izseku zemljevida iz »Atlasa reke Kolpe«, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana, 1997, str.23 UVOD – ORIS PROSTORA povezanega kulturnega otoka na dve kasnejši nacionalni drţavi. Svoje je dodala Interpretacija nesnovne kulturne dediščine tudi meddrţavna meja v zadnjih prebivalcev doline zgornje Kolpe in desetletjih, ki jo ţal nadaljuje v zadnjih Čabranke, kjer gre za relativno zaključen letih še bolj kontrolirana Schengenska in v določenih zgodovinskih obdobjih meja med dvema drţavama Evropske izoliran geografski prostor, so bila vsaj unije. stoletje in pol marsikdaj obremenjena z nacionalnimi in temu primerno politično V zadnjih desetletjih se je z raziskovanji, v všečnimi interpretacijami. Pregled tistih, ki katera so intenzivno posegli domačini, so bile objavljene v hrvaških in slovenskih laični raziskovalci, kot so Matica Hrvatska ogranak Čabar knjigah, sem pred leti navedel v - s Slavkom Malnarjem, preglednem članku, predstavljenem na Etnološka zbirka Palčava šiša, na slovenski srečanju hrvaških in slove strani pa društvo Osilniška dolina, nskih etnologov v Varaţdinu (Smole, 2008). Stanje pokazalo, da gre kljub vsem dejavnikom, ločenega raziskovanja ter tolmačenja enega ki so prinašali, odnašali ali premeščali in drugega dela območja, ob vedno lokalno prebivalstvo v zadnjih 600 in več prehodni meji in večinoma povezanem (zgodovinsko obvladovanih) letih, še vedno za več ali manj enoten kulturni prebivalstvu, je bilo posledica predvsem v 17. stoletju na novo začrtane politične prostor. Tega še vedno oblikujejo praktično enaki govori in običaji ter drugo meje po dolini in razdelitve ekonomsko izročilo. Še vedno pa so razvidne nekatere 174 razlike med posameznimi predeli tega lastnosti so dobivale drugačen pomen. prostora in razlike proti sosednjim Tudi poti so z razvojem spreminjale svoje območjem. Praktično enaki govori na eni poteke. V določenih obdobjih so zamrle, in drugi strani meje so od leta 2015 vpisani drugič so ponovno postale aktualne. Vedno v registra nesnovne dediščine Hrvaške in znova so se prilagajale novim omejitvam, Slovenije. Na hrvaški strani gre za prvi se v določenih obdobjih izogibale vpis katerega od govorov iz Gorskega mitnicam in vedno znova iskale skrite kotarja, na slovenski strani je bila to celo doline ali pobočja. A se na koncu iz prva od vpisanih enot s področja jezikovne bregov, na katerih so se izognile dediščine. nepredvidljivemu razdiranju hudourniške Čabranke in vodnate Kolpe, ter branile V poglavju sem si postavil vprašanje, ali je moţno tudi v tem prostoru ugotovi tovornike pred roparji, počasi preselile v ti ostanke starih slovanskih, predkrščanskih samo dolino, ki so jo prebivalci postopno, mitoloških elementov. V prostoru, ki so ga z regulacijami, iztrgali reki in zasedli z vasmi. Prebivalce naselij so v določenih vsaj v 15. stoletju, od takrat je ohranjen prvi urbar, če ne ţe ob prvih poselitvah obdobjih pestile bolezni in lakote, nekateri Kočevarjev v sredini 14. stoletja, poleg so tu ostajali več stoletij, spet drugi so prišli in odšli na boljša mesta ali podlegli prebivalstva slovanskega porekla vsaj v kugi, koleri, španski gripi ali zgolj lakotam delih tudi večinsko poselili kočevski še ob začetku 19. stoletja. V zadnjem času Nemci, a se iz njega v naslednjih stoletjih je področje izpraznila gospodarska ali delno umaknili ali se popolnoma zaostalost in pomanjkanje razvojnih vizij asimilirali. V 17. stoletju so sem prihajali še novi priseljenci iz bliţnjih delov in strategij obeh drţav. Svoje je dodal za Kranjske, Koroške, a tudi iz bolj oddaljene domačine nerazumen obmejni reţim v Goriške in Hrvaške ter od drugje – zadnjih dveh desetletjih. kot delavci v ţelezarskem podjetju Zrinjskih v Novo ali ponovno kolonizirana, ali kako Čabru in s tovornimi potmi povezanih drugače pridobljena in naseljena področja dejavnostih. Še pred njimi je sem v 16. so ob spremembah dobivala nova imena. stoletju prišlo nekaj pred Turki beţečih Prebivalci so si ponekod na novo Uskokov, zaradi naseljenosti prostora s preimenovali predele v katerih so ţiveli, da starim prebivalstvom tu niso kaj dosti so jim bili razumljivi in s tem domači. ostajali. Prišlo je nekaj pribeţnikov pred Marsikatera ledina je dobila s prišleki novo Turki iz Hercegovine ter Primorcev. V 19. ime, včasih kot prevod starega. Stara stoletju so se razcvetele dolinske vasi ob poimenovanja so se izgubljala, nekatera cestah, kar je povzročilo notranje imena pa so kljub temu, da ne vemo več, migracije. Nekatere od teh skupin kakšen je njihov prvotni pomen, ostajala. (Slovenci, Hrvati, Kočevarji, priseljenci V geografskem prostoru so ostajale zaradi ţelezarstva, a tudi staroselske nespremenjene glavne dominante – ime skupine pred njimi) so v določenih Kolpe – Koupe – Kupe vsaj v osnovi ţe obdobjih večinsko zasedale prostore in tisočletja, vsaj tisočletje in več imena marsikdaj tudi na novo poimenovale najvišjih vrhov nad njo. Potok Osiunica se njegove dele. Izgubljale in mešale so se je z razvojem novega centra ekonomske mitološke pripovedi in toponimi prejšnjih moči v nekem obdobju preimenoval v skupin, ki so razlagale svet v okolici, Čabranko. Vse do danes pa je ostajalo v spreminjalo se je dojemanje prostora in prostoru, proti ostalim verskim obredom, vloga njegove topografije v ţivljenju vedno bolj dominantno čaščenje Matere prebivalcev. Njegove posebnosti in Boţje na Sveti Gori. K njej so se nekdaj 175 zatekali ne samo domačini, temveč tudi ki so bile včasih časovno in vsebinsko kočevski Nemci in Primorci, predvsem iz teţko povezljive z okoljem kot so ga Kvarnerja, pa Dolenjci in Notranjci. razlagali uradni viri, so se izkazale, poleg Tako so se na Sveti Gori, ki je bila nekoč dejanskega poznavanja okolja v naravi, za eno od najboljših osnov za odkrivanje ena od svetih gora na Kranjskem (kar se le redkokdaj razmišlja), srečevali ob »novih«, zakritih sledov prejšnjih časov. krščanskih romarskih slavjih od pomladi Ker smo tudi pri tokratnem raziskovanju do pozne jeseni ljudje iz širokega prostora, prostora sodelovali domačini, ki to s precej različnimi mitološkimi osnovami, območje opazujemo in raziskujemo ţe vsaj bajeslovnimi junaki in njihovimi pol stoletja, z raziskovalci, ki se nam vsako zgodbami. Vsaka od teh skupin je verjetno leto pridruţujejo na delavnici v Palčavi tudi slavja doţivljala drugače, vse pa je šiši, preko razgovorov z najstarejšimi druţilo sveto mesto, ki ga je krščanska domačimi informatorji pa še mnogo več, vera posvetila Sveti Mariji – s cerkvijo sem v skladu z ugotovitvami slovenskih in Matere Boţje Karmelske. Kot sveto mesto hrvaških raziskovalcev o slovanskih je verjetno obstajalo ţe davno prej. K temu mitoloških prostorih poskusil določiti razmišljanju me je ponovno vzpodbudila prostorske dominante, ki bi tudi naš namestitev litopunkturnega kamna na gori, prostor nekdaj, pred tisoč ali več leti, lahko ki je bil rezultat projekta Svet Kolpe (Svet oblikovale v mitološkem pogledu in ga na Kolpe, 2015). Mesto so definirali kot ta način sakralizirale (Slovar Slovanskega enega od treh »ţarišč krajinskega svetišča« Knjiţnega Jezika (SSKJ): sakralizírati = Kolpske doline. Zemeljske energije pa niso narediti kaj vzvišeno, sveto). od včeraj… Pri raziskavah in ugotovitvah sem se Pred nekaj meseci mi je v roko prišlo nekaj omejil na prostor zgornje Kolpske doline s člankov Andreja Pleterskega o svetih spodnjim delom doline Čabranke. To je trikotnikih in njegova knjiga Kulturni prostor, kjer so vsaj dve stoletji ţiveli moji genom (Pleterski, 2014), kar mi je v predniki in ga sam tudi najbolje poznam, povezavi z ostalo, v zaključku tega članka saj ţe dolgo raziskujem njegovo kulturno navedeno literaturo, pri tem bi poleg dediščino. V poznem srednjem veku je bilo ostalih posebej poudaril knjigo avtorjev to območje dveh srednjeveških ţup na etnologa in arheologa Vitomira in Juraja levem bregu Kolpe – s središčema Osilnica Belaja (Belaj, 2014), odprlo precej – v lokalnem govoru Uosivnca in Gerovo – drugačen pogled na prostor, v katerem Giravu. Zadnja ţupa je le delno segala tudi delujem in aktivno raziskujem ţe precej v dolino in ima središče v višji dolini za let. Izkušnje iz razpoznavanja njegove Sveto Goro. Pred drugo vojno še preteklosti preko okrnjenih in marsikdaj kočevarska naselja so bila ločena od tega manjkajočih klasičnih zgodovinskih virov, območja z visokimi gorami, Babno polje z ki jih nadomeščajo včasih na prvi pogled gozdovi, zato je obravnavani del doline malo verjetne zgodbe, zapisane v spomin oblikoval relativno samostojen otok, mimo njegovih prebivalcev, in drugi skromni katerega sta sicer vodili poti iz osrednje ostanki materialne kulture, sem pridobival Kranjske proti Kvarnerju, s priključkom v letih raziskovanja njegove stavbne obkolpske poti v okolici Svete Gore, a še dediščine (Smole, 2013, 2014), tovorniških to pomembnejši in aktivnejši zgolj v časih - karavanskih poti, pa tudi preko ekonomskega razvoja. V kakšnih obdobjih raziskovanja druţinske zgodovine (Smole, sta mogoče poti celo zamrli, kar bi bilo 2011). Prav zgodbe lokalnih informatorjev, moţno vsaj po razpadu Rimskega imperija 176 in v času poselitve Slovanov, morda tudi poimenovano Rdeča stena (internetni vir: kdaj kasneje. Kot je nekoč sicer zelo mapire), Japode in druga nam nepoznana posplošeno zapisal slovenski zgodovinar plemena in skupine, o katerih prisotnosti v Joţe Rus: zaradi prevelike zavojitosti in tem prostoru ne vemo prav nič, je bilo po kanjonske urezanosti se je prometno mnenju arheologov za poljedelsko- ţivljenje te doline (zgornje Kolpe in ţivinorejske kulture najprimernejše mesto Čabranke) vedno izogibalo…(Kočevski za poselitve in ţivljenje vsekakor osončena zbornik, 1939, str. 131). in ne preveč erozivna juţna grebenasta terasa nad Osilnico v območju tako imenovane Osilniške doline. Na severni SLOVANSKA POSELITEV DOLINE strani je zaščitena s stenami in strmimi Če razmišljamo o prostoru, kakršen je bil bregovi, na njej so malo erozivna območja pred stoletji, celo tisočletjem in več, za polja, na katerih je še pred desetletji moramo upoštevati nekatera pomembna dobro uspevala celo koruza – tod dejstva. Obe reki s pritoki sta bili celotno imenovana hermentum (le malo niţje v obdobje do 19. stoletja vsaj občasna dolini karuza). Območje je bogato z večjim razdiralna sila, ki je ovirala tako poti po številom vodnatih in stalnih izvirov pitne dolini kot tudi izkoriščanje sedaj ponekod vode, ki prihaja izpod Kočevske. Začuda je širokih polj ob njih, s tem v povezavi tudi na to območje vezano tudi ljudsko izročilo, razvoj dolinskih naselij. Rodovitna polja ki govori, da je prav cerkvica Sv. Miklavţa ob največjih naseljih (Osilnica in Plešce) (Sv. Nikolaj) na Čačiču najstarejša v so bila v celoti kultivirana šele v začetku okolici in njeno pokopališče prav tako. Tja 20. stoletja. Podobno je moralo biti tudi v naj bi nekoč po pripovedih domačinov ostalih manjših naseljih. Tudi zato je bila pokopavali vse umrle celo iz druge strani večina prebivalstva še pred nekaj desetletji Kolpe in Čabranke, pa tudi iz Borovca v naseljih po bregovih. Sosedje iz (Osilniška dolina, št.4, str.10). Kočevske nas zato imenujejo Breţani ali Zgodovinski viri nam govorijo o ţupniku v celo Gebarji (domnevno iz nemškega Osilnici v letu 1363, v sklopu praţupnije Gebirge = hribovje). Še v začetku 17. Ribnica, v istem stoletju se omenja tudi stoletja so se Osilničani pritoţevali ţupnik v Gerovem, čeprav naj bi bil kraj gosposki, da v vasi ni njive, ki ne bi bila po nekaterih zapisih naseljen ţe precej prej kamnita in ne bi bila potrebna obdelave z (Malnar, 2007). Več določnih podatkov o motiko (Osilniška dolina, št.11, 1997, str. celotnem območju izvemo iz prvega 10). Zadnje katastrofalno razdiranje ohranjenega Urbarja iz leta 1498, ki je bil pobesnele vode je dolina doţivela v letu predstavljen ţe v Kočevskem zborniku leta 1711, ko je bila uničena tudi višje leţeča 1939, v Glasilu Osilniška dolina ga je v čabarska ţelezarna (Malnar, 2007, str.113) prvih letih njegovega izhajanja predstavil in so bila po ugotovitvah ogledne komisije tudi domačin, prof. Joţe Oţura (Osilniška zasuta vsa do takrat kultivirana polja tudi dolina, 1994 do 1996), ki je prvi ob reki navzdol. Ceste in sedanja naselja poimensko navedel prebivalce osilniške in po sami dolini tako zdaleč niso najstarejša gerovske ţupe. Natančneje ga je obdeloval mesta bivanja na tem prostoru. še kostelski sosed Stanislav Juţnič v svojih Če odmislimo prazgodovinsko obdobje, ko člankih in knjigah (Juţnič, 1995, 2012, bi lahko zavetje prebivalcem nudila npr. 2013). Po tem urbarju, ki obsega del katera od jam nad Ţurgami, na nekaterih kočevskega gospostva za urad Kočevska starih zemljevidih je to področje Reka, je popisanih ţe večina sedanjih naselij. Ker je bil to čas, ko so bili nad oba 177 bregova in v dolino ţe poseljeni kočevski večinsko kočevarskih katastrskih občin, pa Nemci, so nekatera naselja tudi rezultat nemška: Cerk (v nekaterih starih njihove kolonizacije, do tedaj manj ali nič zemljevidih je ta poimenovan Cherka - naseljenih predelov v 14. stoletju. V Črka), Krempa, Šajbnik in podobno. Nad Osilniški dolini je bilo kočevarjev nekako desnim bregom Kolpe so hrvaška imena: najmanj, saj je verjetno prevladovalo staro Golik, Primorac, Krašičevica… Osilnica je prebivalstvo. Vseh prebivalcev v dolini je dala najprej ime tudi vodotoku, ki je bilo takrat okoli 200 – 350, če upoštevam prihajal iz zgornje strani – Osiunici, kot osnovo oceno iz Oţurovega članka, kasneje je rečica prevzela ime po novem kjer ocenjuje za ţupi Osilnica in Gerovo središču iz 17. stoletja – Čabru, kot število na 260-460 (Osilniška dolina, št.6, Čabranka. Gerovski ţupi v dolini je 1996, str. 11). Kljub vsemu so ponekod pripadala Gerovčica, na kateri so imeli na prinesli nova poimenovanja ledin in tudi malncah mline - malne. večjih prostorskih dominant, grebenov, Kot osnovno jedro poselitve Slovanov, ki hribov. Po tem urbarju lahko sklepamo še so prišli v ta prostor doline, smo torej nekaj - v dolini sta bili le dve naselji z predpostavili po ustnem izročilu in ţupani, Osilnica in Am Grab. Zadnje poselitvenih lastnostih najugodnejše nekateri umeščamo na območje sedanjih območje - območje Čačiča. Njegovo ime Plešc, Poţarnice in Kamenskega hriba, šlo imenoslovec Silvo Torkar v svoji doktorski je verjetno za manjši center, pomemben disertaciji izpeljuje iz staroslovenskega zaradi ţelezarstva in poti iz doline, osebnega imena Nečak, ki pa ni isto kot sestavljalo ga je več zaselkov. Ni pa jasno, nečak, »bratov ali sestrin sin«, pač pa isto ali ni bilo tu naselje ţe v prejšnjih kot ime Nečaj, namreč tvorjeno z nikalnico obdobjih. Od prvega ohranjenega urbarja ne- in osnovo glagola čakati oz. čajati. so se v dolini počasi dodajala le manjša Nečač je izpeljan s svojilnim obrazilom -j naselja, nekatera so dobivala nova imena. (Nečak-j vrh), oblika Čačič je manjšalnica Šele kasneje, z ţelezarstvom v Čabru - od Čač (ki je ostal po odpadu začetnega Čebru v 17. in 18. stoletju in z večjim Ne-) (Torkar, 2010). pomenom tovorniških poti ob Kolpi zaradi turške nevarnosti v sedanjem osrednjem Celotno, s Slovani poseljeno območje, bi Gorskem kotarju so se razvijala tudi tako lahko predvidoma segalo vse od nekatera večja, na poteh preko doline sedanjega Padova do vsaj Bezgovice, z zrasla naselja, npr. Okrivje - Uokrivje, jedrom, po naših domnevah in ljudskem Hrib, Razloge - Rezuge, Turki - Turke… izročilu, v sedanjem Čačiču, kjer je cerkev posvečena Sv. Miklavţu (Sv. Nikolaj). Zanimivo je označevanje posameznih Cerkev s pokopališčem je ločena od krajev z imeni pripadnosti: Hrvatsko - naselja s potjo, ki tako kot reka razmejuje hrvaško na delu, ki ni bil pod Kranjsko, mesto mrtvih in ţivih, kar lahko govori o Parg (po kočevarskonemško to pomeni - starosti pokopališča. Iz sedaj z gozdom Hrib) nad Čabrom in po slovensko Hrib na zaraščenega grebena (na katerem so po spodnjem delu… Vsi ti trije jeziki in kratkem pregledu površine, decembra njihovi nosilci so gradili osnove za 2015, vidne nekatere zidane strukture in poimenovanja okolice in razvoj skupnega manjše terase, katerih starost in izvor bi narečja. bilo še potrebno raziskati) poleg sedanjega Nekateri najvišji vrhovi nosijo slovenska zaselka s tremi hišami, ki se steguje nad imena: Kraljev vrh, Klukasti vrh, Moţ, strmo padajočo cesto proti Padovem, je Krokar. Nekateri vrhovi, ki so bili del lepo vidna celotna dolina z vsemi 178 dominantami, ki so za nas pomembne v doline: hrib Kosteuc (severno od Osilnice), nadaljevanju. Poselitev doline in ostalih Gradiše preko potoka Per Kuharce (nad mest, kot jih vidimo sedaj, je morala biti njo je breg Potuharca). Najbliţja pot iz rezultat naselitev in razširjanja kultiviranih Osilniške doline proti Čačiču gre od površin v kasnejših stoletjih. Prvič mogoče Kuharce preko potoka in nato preko šele ob poselitvi Kočevarjev od sredine 14. Gradiša (gre tu za gradišče ali zgolj za stoletja naprej in večjem koloniziranju ogrado?) mimo Lipce in Počivaunika in doline v kasnejših stoletjih. Z razvojem preko Rasputja navzgor. Počivaunik na tej tovorništva so se v določenih obdobjih poti je po imenu sumljivo podoben tistim razširili zaselki tudi na nekaterih manj mestom počival na pogrebnih poteh, po vabljivih bregovih. Tudi poselitev desnega katerih so nosili mrliče ter tam z njimi brega nad rečico Osiunico - Čabranko je postali. Nahajala so se na mestih, ki so bila verjetno mlajša, saj je tam manj predstavljala mejo med svetom ţivih in izvirov vode in še ti so mnogo manj mrtvih (Hrobat, 2010, str. 115). Mogoče je vodnati. Večina nekdanjih je do modernih bilo prav Počivauniku sosednje Rasputje – časov celo presahnila. Celotno območje razpotje, mesto med svetovoma, kjer se je doline, kolikor sem uspel pridobiti duša lahko poslovila. Ker je voda v informacije od arheologov, še ni bilo slovanskih verovanjih tisti element, medij natančneje arheološko pregledano, še manj in kraj kamor gre duša najprej po smrti, je raziskano, ne na slovenski in ne na hrvaški bil Počivaunik morda povezan tudi s strani (ustne informacije: Andrej Pleterski, prehodom čez potok Potuharco ali celo Juraj Belaj in Sanjin Mihalić, december Kolpo v dolini. Mirjam Mencej opisuje 2015). Bilo je predvsem nekaj poskusov, verovanje, da duša umrlega vode ne more povezanih z iskanjem jame s prekoračiti in je bilo zato potrebno s prazgodovinsko poslikavo ob izviru Kolpe, principom simpatetične magije pomagati pri katerih so sodelovali dr. Srečko Brodar, pokojniku pri prehodu na drugo stran vode, A.Šerko, Auman, dr. Mušič leta 1938 in dr. v deţelo mrtvih (Mencej, 1997, str. 131). Mitja Brodar leta 1976 (Osilniška dolina, Opozoril bi še na to, da se je preko 1995, št.3, str.10). Ti so se izgleda Rasputja lahko prišlo do Malinišča. zaključili s člankom v hrvaškem časopisu Ledinsko ime ob Kolpi Sopotje (v narečju Speleolog leta 2013 (Boţič, 2013), ko so bi pomenilo brezpotje, spotje) verjetno bile domneve o slikah mamutov vsaj v pomeni, da ob reki za Potuharco ni bilo pregledani jami ovrţene. Več o poti (enako ledinsko ime Sapatje, je višje raziskovanju Hajdučke pečine pri ob Čabranki nad Mandli, kjer do 19. Razlogah, kjer ni bilo odkritij, in Polične stoletja ni bilo poti in ceste), nekako pa ne jame nad Ţurgami je povzeto tudi v knjigi sodi zraven Znamnska stejna, ki se steguje o Spahi (Velušček, 2011, str.36 in str.54- nad Kolpo nad Starmi malni. Moţna je 56). V Polični jami so bile poleg ostankov povezava Znamnske stejne s Črko – jamskih medvedov najdene tudi črepinje Cerkom (1190 m), posebno, če prazgodovinskih in srednjeveških loncev, upoštevamo etimološke osnove, da ime prve uvrščajo v obdobje kulture ţarnih Črka prihaja iz vrezanega znamenja na lesu grobišč (Leben, 1975, str.238), ki se je (glej razlago iz etimološkega slovarja zaključevala v 14.-10. stoletju pr. n. št. nekaj strani naprej), morda je bila to gora z Od Osilnice se na poti iz doline proti lesenim znamenjem. Od Malinišča je bilo Čačiču pojavljajo nekatera zanimiva le še malo do začetka predela nasproti ledinska imena, ki kljub vsemu morda Ribjeka, kjer se preko Kolpe nahaja potok, govorijo o poselitvah tudi bliţje dnu slap Ţrnek – Ţrnok, ki preko najprej ozke 179 plasti zelenih in nato črnih skal teče iz tudi o pomenu pokrajine za Ribjekom, v globin Dimovca. Več o njegovem besedilu nekaj kasneje. domnevnem mitološkem pomenu mesta prehoda med svetom ţivih in mrtvih, pa Slika A2: Domnevna pogrebna pot iz Osilniške doline: ob Kolpi navzdol pod Potuharco, mimo Kuharce, preko potoka, čez Gradiše do Počivaunika. Od tu čez Rasputje desno navzgor do pokopališča pri cerkvi Sv. Nikolaja (Sv. Miklavţa) v spodnjem Čačiču (Franciscejski katastrski zemljevid iz 1824. leta, K.o. Osilnica, kopijo dobil na Geodetski upravi Kočevje, N185A05). TRIČLENE SLOVANSKE prostor organizirali in tolmačili po svoje. V MITOLOŠKE STRUKTURE V našem primeru je torej potrebno PROSTORU upoštevati, da so bili prebivalci tega območja dediči še ostalih kulturnih tradicij Za boljše razumevanje tega, o čemer bo v prostoru, ki so obstajale pred prihodom govora v nadaljevanju, je potrebno Slovanov. Vsaj Japodov, morda Liburnov, pogledati precej nazaj, najmanj v čas tradicij prebivalcev bliţnjih ostalin rimskih prihoda Slovanskih plemen v naše kraje. naselbin in še koga... Pri religiji je tudi Njihov prihod se je dogajal v stoletjih po tako, da se mlajše plasti nalagajo na propadu rimskega imperija, nekje od 6. do starejše, pri čemer lahko starejše plasti 8. stoletja. Kraji, v katere so prihajali, ostajajo v veliki meri nedotaknjene. Zato verjetno niso bili brez starih prebivalcev, a so videti verske predstave pogosto so si jih Slovani podredili ter si njihov 180 zmedene in neurejene, dokler ne razločimo skupina ljudi, slovenski arheolog in razvojnih plasti iz katerih izhajajo zgodovinar Andrej Pleterski konec (Makarovič, 1998, str. 155). Enako lahko prejšnjega stoletja. Ugotovil je, da je trdimo tudi za bajeslovje oz. mitologijo, saj mitsko interpretirana slovanska krajina v sta odraz tega verovanja. pravilu tričlena struktura, razporejena na naslednji način: točka na višjem, skladnem Slovanske mitologije, ki je naslednica vrhu, je povezana z gromovnikom praindo-evropskih mitologij, ţal ne Perunom. Druga točka je običajno poznamo v detajlih, jo (jih) pa znanstveniki ţe od 20. stoletja postopoma dominantna stena, jama, manjši vrh…, povezana je z njegovim nasprotnikom rekonstruirajo. Zaradi velike Velesom, bogom podzemlja in mokrote, razprostranjenosti slovanskega tudi bogom ţivine, pojavlja se v obliki prebivalstva se mitologije med seboj tudi delno razlikujejo, različna so im kače ali zmaja, včasih medveda. Tretja ena bogov, različni so poudarki, a osnovni mit, ki tako točka je obvezno ob vodi ali nad njo in je pomensko vezana na Perunovo ţeno in kot vsi miti razumsko pojasnjuje sicer po Velesovo ljubico Mokoš, ki vodo potrebuje svojem bistvu nerazumljive povesti o za plodnost in rojevanje. Med Perunom in bogovih, je skupni. Prvi je dokazal moţnost postavitve čaščenja praslovanskih Velesom je obvezno voda, na primer reka, ki predstavlja mejo med dvema svetovoma. bogov v prostor krajine, v katerem je prebivala organizacijsko zaključena Slika A3: »Plemenska« tričlena prostorska struktura, iz knjige Sveti trokut (Belaj, 2014, str.102). Ozadje tričlene strukture je stalno (Mladega kralja, Boţiča), ki se je rodil za boţansko rivalstvo med Perunom in Boţič/Novo leto. Preko zime ostaja v Velesom zaradi Mokoš, oba bogova jo Velesovem temnem svetu mrtvih, kjer pase ţelita ob sebi in se zanjo borita. Od volkove. Vrne se spomladi kot Jurij ter v deţelo prinese zelenje, neprepoznan pravilnega razmerja med trojico je bilo po tedanjem prepričanju odvisno preţivetje zasnubi lastno sestro, mlado in deviško ljudi, od njega je bil odvisen dober začetek Maro, jo za Ivanje poroči, kasneje pa jo (glede na svoj prevrtljivi mesečev značaj) vsega (Pleteski, 1996, str. 181). Pri tem mitološka zgodba sledi razvoju letnih prevara. Zato ga Mara na koncu pred Boţičem ubije ter s tem postane hudobna obdobij. Velesovi koledniki (ljudje boga in okrutna stara Morana, ki jo ob koncu Podzemlja) ugrabijo Perunovega (boga Neba) in Mokošinega (Sonce) sina Jarila slovanskega leta doleti enaka usoda. Umor 181 sina najvišjega boga je tu razumljen kot 3. Po pravilu so točke vizualno povezane ţrtev, ki je potrebna za obnovo celotnega med seboj. Eden od kotov je pribliţno 23°, Vesolja. Z obnavljanjem časovnega reda dve stranici trikotnika pa sta v razmerju na Novo leto se celotna zgodba vsakič 1/√2. Najdaljša stranica običajno povezuje ponovno začenja. Pokazalo se je, da ta mit, moške točke. Kot 23° je tako imenovani katerega elemente lahko sledimo v sončev kot, to je kotna razlika med globoko indo-evropsko preteklost, navidezno višino poti sonca med dnevoma najverjetneje ne sestavlja povsod enako solsticija in ekvinokcija. Ta kot je kljub besedilo. Njegova vsebina je bila sicer selitvam ostajal vedno enak in določljiv. znana, a se je v posameznih okoljih Simbolično je tako predstavljeno potovanje opisovalo samo določene dele vsebine sonca, kot simbola Mokoš, med obema (Belaj, 1998, str. 340). moškima likoma (Perun – v rodovitnem delu leta, Veles pozimi) in na ta način Jarilo ima velikokrat konjsko podobo. Shema »osnovnega mita« naj bi bila na glavna drama, ki se je odvijala med bogovi preko koledarskega leta. vsem balto-slovanskem območju ista, le v različnih verzijah se spreminjajo poudarki S posvetitvijo zavzetega prostora so in imena. Zato so imena, ki smo jih Slovani z obredom v ta prostor vnesli svoje uporabili, le ena od poimenovanj, ki so se bogove. Svojo mitologijo so neločljivo med posameznimi skupinami ljudstev vpletli v prostor in s tem podjarmili lahko razlikovala. Posamezni bogovi so bogove prejšnjih prebivalcev. V tem imeli lahko celo več različnih imen. prostoru je bilo potem moţno brez Poudarki v poljedelskih ali ţivinorejskih pridrţkov razlagati slovanske mite in pri druţbah so lahko različni, v prvih tem pokazati mesta, na katerih so se prevladuje vegetativni vidik, v drugih dogajali posamezni mitski dogodki. pastirski. Določili so mesta (vrhove, stene, mlake, Tu opisana mitološka zgodba je vode…), na katerih se bodo od sedaj bojevali slovanski bogovi. In te točke so poenostavljena, v resnici nastopa več generacij bogov, staršev, bratov in sestra, bile posvečene boţanskim osebam, ki so personificirale tri osnovne principe: ki menjajo oblike in vloge, odnosi med ustvarjalni red, destruktivni nered in njimi pa so precej bolj zapleteni ali (zaradi časovne oddaljenosti) ne prav jasni. Veliko ambivalentni odnos do ţivljenja (rojevanje več o njej lahko preberemo v knjigi in smrt) (Belaj, 2014, str.68). S hrvaškega etnologa Vitomira Belaja (Belaj, posvetitvijo prostora, ki je bila enkratno 1998), o boţanskem paru Jarilu in Mari v dejanje, so novi slovanski naseljenci, ki so knjigi Radoslava Katičića (Katičić, 2010) spoštovali novopostavljene bogove in prakticirali novo uvedeno religijo, postali - oba avtorja raziskujeta predvsem posestniki posvečene pokrajine – svetega vegetativni vidik mita medtem, ko o ţivinorejskem vidiku govori več Mirjam prostora (Belaj, 2014, str.80). Mencej (Mencej, 2001). O različnih pogledih na mit v prostoru je zapisano v ISKANJE SVETEGA TRIKOTNIKA Perunovem koplju (Aljinović, 2010) in ZGORNJE KOLPSKE DOLINE drugih virih (npr. internetni vir: Pri iskanju moţnosti za slovanski sveti staroverci). trikotnik sem izhajal iz gledišča slovanskih Točke, posvečene trem vrhovnim priseljencev. Ob hipotezi, da so se naselili boţanstvom, v prostoru tvorijo sveti na območju Čačiča, je bilo potrebno dolino trikotnik, ki je shematsko prikazan na Sliki opazovati iz te perspektive. Za nami, če 182 smo obrnjeni proti jugu, je strmi breg s vrhom, mnogo bliţje drugemu. Z grebena ponekod skalnatimi stenami, pred nami se lepo vidijo tri točke v prostoru, za katere strašljivo udrti hrib Dimovec - Dimovc čez bi lahko v povezavi z njihovimi Kolpo, iz njegovega kotla se velikokrat topografskimi značilnostmi, imenom ali kadijo megle. Mimo njega se nadaljuje toponimi v okolici hipotetično razloţili dolina proti izviru Kolpe, nad katero se njihovo mesto v skladu s slovanskim med vrhovi na jugu najvišje dviga čokati, mitološkim izročilom: skalnato široko razloţeni Risnjak. Od tu je  Sveta Gora, s svetiščem Matere viden levo spuščajoči se kamniti masiv od Boţje, lociranim na levem vrhu Moţa do Loške stene, za katerim je nad hriba z dvema širokima vrhovoma, Kolpo razdrapano področje pojenjajočih nad prepadno skalo nad vedno skalnatih grebenov in sotesk. Skrajno vodnatim izvirom Gerovčice; v desno se malo nad ostalimi vrhovi dviga skalnatem prepadnem pobočju pod umirjeni Kraljev vrh, a z globokimi urezi jarkov proti Čabrank njo naj bi bila votlina, v kateri je po i. Za njim se sluti Sneţnik, ki je skoraj pol leta pokrit z belo pripovedih mati, skrita pred Turki, poţrla svoje dete in s krvjo kapo (viden je šele iz nekaj višjega pordečila njene stene (povedala pobočja, torej ne z grebena pred Spodnjim Berta Čop, Plešce, 1978). Pod njo Čačičem). Nad Osilniško dolino sta preko Čabranke še Hrib z verjetno mlajšo na drugi, gerovski strani, je bilo nekje proti sedlu v dolino po cerkvijo Svetega Lenarta in Sveta Gora s ustnem izročilu nekdaj jezero. cerkvijo Matere Boţje ter levo od nje s Voda tu se včasih, zelo redko, še prepadnimi stenami, z nekaj podzemnimi vedno dvigne prav do vasi Mali jamami proti vodnatemu izviru Jezire. Lug, kjer naj bi bil po eni od Masiv Svete Gore ima dva raztegnjena različic izročila dom Petra Klepca – vrhova, z vmesnim, le nekaj niţjim v narečju obeh bregov Pitra sedlom. Cerkev je postavljena na robu Kljepca, ljudskega junaka teh levega vrha, nad prepadno steno. Sveta Gora leţi med Risnjakom in Kraljevim krajev. Slika A4: Pogled proti zahodu z mesta malo nad spodnjim Čačičem, december 2015.  razlage v pripovednem izročilu (tu Druga točka je na severozahodu, odštejem malo verjetne nad velikimi gozdovi in globokimi, romantično teţje prehodnimi -zgodovinske razlage iz jarki in grebeni iz 19. stoletja, vezane na kralja Belo doline. To je Kraljev vrh, z IV) – s področja Čačiča je to sicer imenom, za katerega ne najdemo ne preveč izraziti vrh na zahodu, 183 izza katerega se nad velikimi hudourniško Čabranko, prej gozdovi proti Sneţniku, ki se poimenovano po starem središču – nahaja dlje za njim in je viden šele Osiunica. Ta je večkrat v iz nekaj višjega stojišča nad zgodovini, še pred njeno končno zgornjim Čačičem, kuhajo nevihte, regulacijo s slapovi konec 19. in v bliskajo strele in udarja grom, ki začetku 20. stoletja, ob velikih glasno buči in odmeva v stenah deţevjih hudourniško razdirala iznad doline. Iz globokih jarkov dolino in uničevala, zasuvala tam njegovih pobočij se ob pridobljena polja na ravnicah poleg spomladanskih nalivih osvobajajo posameznih dolinskih vasi. velike količine vode in se zlivajo v Slika A5: Pogled proti vzhodu z mesta nad spodnjim Čačičem, masiv Firštovega repa z Loško, tudi Usko steno, zadaj v daljavi niţje še Kuţeljska stena, december 2015.  reki, ali pa celo leze iz nje. Iznad Tretja resna dominanta se nahaja na tega masiva se prikaţe sonce vzhodu, v spodnjem delu doline, prebivalcem okolice Čačiča šele preko Kolpe glede na prvi dve – takrat, ko je ţe vsa preostala zavito monumentalna in iz vsakega kota drugačna (sedaj največkrat okolica v jutranjem soncu. Je rep v poimenovana) Loška stena, na imenu morda zato, ker stena leze na goro proti Moţu in je s tem kartah od 18. stoletja zapisana tudi poudarjena prava smer mitološkega kot Uska stena (internetni vir: vzpenjanja na Moţevo goro? Tu mapire), tudi Firstov, Fristov, Firštov rep (je to iz nemškega okoli naj bi bilo po pripovedih Finsternis ali celo Fürst der veliko kač. Prav tu in samo tu okoli so nagneteni toponimi z ţivalskimi Finsternis – vladarja teme, ali zgolj iz temena po nemško – in človeškimi slovenskimi imeni: First? Da bi šlo zgolj za posvetnega Kneza – greben Baba spodaj se steguje od nemško Fürst je teţje verjeti, saj se Ribjeka proti steni – pod njo stoji cerkev posvečena Sv. Egidiju (Sv. mi zdi razlaga podobno malo Tilen1), med ostalim je zaščitnik verjetna kot pri Kraljevem vrhu za pred strahom. Nad Babo in Belo IV). Ta stena se kot kača ali zmaj steguje proti odtekajoči se Firštovim repom je na najvišjem 184 mestu Moţ, na karti iz 18. stoletja Loško steno je Okamneli moţ, ki je poimenovan tudi Gladki grič – če nekoč streljal na Sveto Goro ali ne gre tu za napako, zamenjavo sonce (različic je še več, glej Primc, kartografov s Šajbnikom (int. vir: 1997, str. 95-110), za kazen pa mu mapire). Gre za čaščenje je bila odvzeta moč. Na svojem prednikov, ali za Gromovnika, ki se vrhu je kakih šest metrov visok bije z Velesom, kačo, zmajem – okamneli moţ raven, tu bi bilo Firštovim repom, ta leze proti lahko idealno dvignjeno mesto za njemu ali ţe premagan grozi dolini, obredni ogenj, ki bi pomagal soncu da jo zajezi? Za steno se nad v najniţji točki pri vzhajanju in manjšim grebenom Rajštovec jačanju njegove moči. (pride to iz juţnonemškega, Zanimivo je, da prej omenjene tri točke verjetno tudi kočevarskega Reiste – nad dolino ustrezajo pravilnemu svetemu povesmo, pripravljena preja2) trikotniku slovanske ţupe oz. upravne nahaja Kobila (konj ima v enote, kot jih je opredelil Andrej Pleterski, mitologiji posebno vlogo, saj so tako po kotu pribliţno 23°, kot po bogovi prevzemali njegovo razmerjih razdalj pribliţno 1:√2 (razdalja podobo, tudi Kresnik in Jarilo; konj Loška stena (natančneje Okamneli moţ) – je bil ţrtvena ţival). Kobila se Sveta Gora (cerkev): Okamneli moţ – steguje proti Cerku (za ime ne Kraljev vrh). Natančneje bi bilo moţno vemo izvora; bil je v katastrski geometrijski kot in razmerja razdalj občini Borovec, kjer je določiti z detajlnim umeščanjem prevladovalo kočevarsko posameznih svetih točk v prostor. So torej prebivalstvo); v nekaterih starejših to točke – sveta mesta boţanstev Mokoš, zapisih in zemljevidih iz 18. Peruna in Velesa? Loška stena – Firštov stoletja je zapisan tudi kot Cherka (Velesov?) rep, ki leţi skladno s pravilom (int. vir: mapire) in Črka (Tomšič, slovanskih svetih trikotnikov na drugi 1887, str.101) – pri tem se je strani reke glede na prva dva vrhova? zanimivo zavedati etimologije 1 besede črka3 «Sredi gozdov se je nekoč izgubil mlad pastir. Ni . Nad Kobilo je več vedel, ne kod ne kam, ko je nenadoma zagledal Krokar4, Krempa (je to zgolj rob - pred seboj veliko košuto. Stala je ter strmela vanj z Krempe po nemško, ali kaj bolj veliki očmi, potem pa se je počasi obrnila in šla v krempljastega), spodaj je Volčji goščavo. Vleklo ga je za njo, zato ji je sledil. Pripeljala ga je pred votlino svetega Tilna. Košuta potok (povezava Volčjega potoka je mirno legla pred njegove noge, svetnik pa je in Kobile nad njim morda govori o pastirja nasitil z gozdnimi sadeţi in napojil s volčjem pastirju (Kropej, 2008, str. košutinim mlekom. Potem ga je prijel za roko in popeljal v hrib, za lučaj nad votlino. Tam je slonela 334). Z Loške stene so se nekoč ob boku gore velika skala, porasla z mahom. Videti odvalile ogromne skale, ki so je bilo, da se skala trese, in ko je pastir nanjo končale v Kolpi. Vsaj največja je poloţil roko, je začutil na dlani oster mraz, kakor da nosila ime Klepčeva skala. Je bila/ bi se mu tisoč igel zabodlo v meso. »Povej ljudem,« je dejal svetnik, »kar si videl in čutil. Ta skala so bile tam kot posledica oziroma zapira vetrove, slano in mraz. Če jo odvalim, bo ostanek mitološkega boja? Okoli planil izza nje mrzel vihar, tako mrzel, da bodo ljudem, ţivalim in rastlinam zmrznila srca in niti teh skal se je stoletja vrtinčila rečna sto sonc ne bo moglo več ogreti zemlje. Če skala voda, spodkopavala bregove in s popusti – bo gorje! Zapomni si: jaz sam skale ne tem močno ovirala prehode navzdol morem zadrţati – le moč skupne molitve vseh ljudi po dolini, vse dokler skal pred jo lahko tako pritisne ob goro, da more kljubovati viharju. Čimbolj peša molitev, tembolj se skala nekaj desetletji niso razstrelili. Pod trese, vsak dan bolj. Pouči ljudi: Ko bo ugasnila 185 molitev na vaših ustnicah, bo mraz obdal vaša srca zareza’. Gre za izpeljanko iz glagola, ki je ohranjen in mrtva bodo ter ledena in vaša polja ne bodo več v nar. bolg. č rkam ‛dolbem, grebem, brskam’, rus. rodila…« Pastir se je vrnil med ljudi in jim čerkát ‛hitro pisati’ (izpeljano p čerk ‛pisava’, pripovedoval – pa mu niso verjeli … Sveti Tilen, podčerkn t ‛podčrtati’), star. češ. čerkati ‛črtati, puščavnik in opat, goduje 1. septembra (internetni risati, označevati’. Pslovan. *č rka ti ‛delati zareze vir: prepis iz Wikipedije, (v les)’ je izpeljano iz pslovan. *čert , sed. *č rǫ https://svetniki.wordpress.com/2013/09/01/sveti- ‛rezati, lupiti skorjo z drevesa’, kar je tvorba iz ide. egidij-tilen-puscavnik-opat-2/, 26.10.2015) korena *(s)ker- ‛rezati’, iz katerega je še npr. gr. keírō ‛striţem, reţem’, stvnem. sceran, nem. 2 preja oz. nit vodi iz sveta ţivih v svet mrtvih, a pot scheren ‛striči’ (SP II, 223 s., Be I, 89). (internetni lahko poteka tudi v obratni smeri, iz sveta mrtvih v svet ţivih. vir: www.fran.si) 4 krokar - »…«ptica nesreče―, ki naznanja bolezen, (Mencej, 2010, str. 151-170) vojno in smrt…« (internetni vir: Kmecova) 3 čŕka -e ţ lat.‛littera’ (16. stol.), črkováti. Razlaga: Prvotni pomen besede je ‛(v les) vrezano znamenje, Slika A6: Domnevni slovanski sveti trikotnik s točkami treh vrhovnih boţanstev v dolini zgornje Kolpe, vir Google Earth PRO. Desni kot v trikotniku je sončev kot. Loška stena v obliki kače ali nad dolino prenavljanja in cikličnega kroţenja, kar Kolpe stegajočega se zmaja, ki tako kot v velja tako za ţiva bitja kot za naravo, številnih verskih predstavah širom po predstavlja ta kaotična htonska sila gonilno silo pri obnavljanju sveta.« (Kropej, 2008, svetu, ob stvaritvi sveta ta svet podpira, a ga obenem tudi latentno ogroţa (Kropej, str.51). Na/pod Loško steno naj bi 2008, str.51). »Kozmogonska kača oz. prebivale tudi bele vile z ribjimi repi, kot se jih spominjajo v Bosljivi Loki zmaj pa predstavlja nevarnost bodisi soncu (Bradeško, 2015, 4. – 5. min.), morda so to bodisi vodnemu viru, flori in favni na zemlji, povzroča naravne ujme in nevihte spomini na Velesove - zmajeve hčere, ki so ali zapre vodo kot vir ţivljenja. Ker je na območju za steno preko zime, kot pravi ţivljenje na zemlji podrejeno zakonitosti mitologija, vzgajale Jarila? umiranja in rojevanja oz. večnega 186 Nasproti Ribjeku, nad desnim bregom Spodaj ob potoku sta dva novejša, ţal dosti Kolpe je mali potok Ţrnek (ţȓnək, -nve, f. manj skladna objekta. Potoček priteče die Handmühle, Cig., Jan.) (Pleteršnik, izpod Dimovca. Po izviru izpod svetlih 2015), po slovensko torej ime pomeni apnenčastih skladov preteče sklad zelenega ţrmlje, ročni mlin. V pokrajini, kjer je bilo kamna (tega sem tu srečal prvič v dolini in do pred nekaj desetletji mnogo mlinov – ne poznam druge lokacije, kjer bi bil malnov na vodni pogon in s temi viden) in malo naprej oblikuje tenak slap, povezanih toponimov, je tako ime prav ob ki teče preko črnih skal, oboje je precejšnja vodi več kot nenavadno. Na tem potoku je izjema za te kraje. Naslednje črne skale so nekoč celo stal star mlin – Ţrnov mal n na na tak način vidne šele na drugi strani vodni pogon, sedaj je ţe skoraj porušen. Dimovca ob cesti pred Hrvatskim s strani Nad njim se podira skromno domovanje Osilnice oz. Zamosta, tam je doma zgodba zadnjih prebivalcev, v njegovi okolici je v iz farjevega sadovnjaka, ki bo zapisana zaraščenem pobočju še mogoče razpoznati nekaj kasneje. sadovnjak z velikimi starimi hruškami in nekdanje skromne obdelovalne površine. Slika 7: Mali, kakih pet metrov visoki slap Ţrnek, ki teče preko črnih skal, z ostanki zidovja Ţrnovega malna; tu naj bi se prikazoval škrat (Primc, 1997, str. 147), december 2015. Zanimivo pri vsem je, da imajo tudi ţrmlje ţivih in mrtvih, za duše, ki odhajajo s tega na drugi svet, in duše »nečistih« umrlih, ki oz. mletje na mlinskem kamnu s svojim stalnim kroţnim gibanjem posebno mesto ostajajo v vmesnem prostoru med svetovoma ţivih in mrtvih, ker iz različnih v mitologiji, podobno kot predenje, o katerem smo nekaj zapisali pri Rajštovcu. razlogov ne morejo oditi na drugi svet, Mirjam Mencej ugotavlja, da »je kroţno prav tako pa seveda ne pripadajo več svetu gibanje tipično ţivih. Obenem se je pokazalo, da je ta za evropske tradicijske mejni prostor med svetovoma v evropski predstave o nadnaravnih bitjih, ki bivajo v tradicijski kulturi pogosto simboliziran s mejnem prostoru, na meji med svetovoma kolesom, mlinom, vrtincem in vretenom ali 187 drugimi podobami, ki imajo konotacijo vrhu Kraljevega vrha. Pri vsem (vsaj po kroţnega gibanja.« (Mencej, 1997, tukajšnjih razmišljanjih) močno dominira str.185). Tu bi le spomnil tudi na mali virej okolje Velesove točke, kjer se izgleda – veriček na pleškem zgornjem polju, skoncentrira vsa drama treh boţanstev iz preko katerega se stegujejo (spet) črne mitologije, izza Loške stene oz. Firštovega police škrilastih skal.Kot pa ugotavlja repa pa tudi vzhaja sonce za območje Boštjan Kravanja (Kravanja, 2007, str. Čačiča. Je zato potem njegov svet tako 103), se pokrajina ne da tako zlahka močno zaznamovan z ostalimi zgodbami »graditi« in je bila dana ljudem ob prihodu od toponimov do natančnih lokacij v svoji naravni pojavnosti. Zato je k dogajanj in njegovega potovanja, ki ga pravilnim kotom in razmerjem bom poskusil vsaj delno rekonstruirati v domnevnega svetega trikotnika v tako nadaljevanju? Vsako jutro je sonce moralo malem in topografsko dinamičnem dokazati, da ima oblast na Firštovim prostoru botrovala tudi narava, ki pa jo je repom – Velesom in da ga vsakič znova lahko slovanski vrač s točko na Sveti Gori premaguje – se pokaţe nad njim in s korigiral. Če bolje pomislimo, sta tu svojimi ţarki in toploto obsije območje natančno določeni le domnevna točka Čačiča. Velesa z okamnelim moţem in točka na KRALJEV VRH - MESTO PERUNA ALI KRESNIKA? Slika A8: Pogled z mesta nad spodnjim Čačičem proti jugu, v sredini je raztegnjeni in masivni, kamniti Risnjak, ob sončnih zahodih marsikdaj rdeče obarvan, december 2015. Tu postavljam pod vprašaj Perunovo mesto dostopen. Posebej je to veljalo iz perspektive slovanskih priseljencev v v trikotniku. Za njim (iz perspektive le nekaj deset višinskih metrov nad Čačičem) dolini, saj so bila na poti do tja takrat še stoji lepo vidni, tudi iz daljave mogočni in kaka druga, tudi sovraţna ljudstva ali skladni Sneţnik, ki je skoraj pol leta pokrit plemena. Je Kraljev vrh torej le točka Perunovega »namestnika« v Svetem z belo kapo. Je morda to prava Perunova točka? trikotniku, v kateri ima ime Kraljev vseeno starodavnejše sporočilo? Sporočilo o Marsikdaj je bila njegova točka v Kresniku, Gromovnikovem sinu, prvem slovanskih prostorih nedostopna in tudi kralju. To je figura slovenskega ljudskega Sneţnik iz doline zaradi razdalje ni lahko 188 izročila, ki najbolj spominja na višje OD IZVIRA KOLPE DO DIMOVCA boţanstvo (Šmitek, 2011, str.139). Kresnik po slovenskem izročilu skrbi za dobrobit Novembra in decembra 2015 sem se na svojega ozemlja. Spreminja se v različne povabilo organizatorja udeleţil prvih dveh ţivali, se bojuje z nasprotniki, rojenimi na sestankov skupine za pripravo nove isti dan in še kaj. pohodne poti od izliva Čabranke do izvira Kolpe v Nacionalnem parku Risnjak, ki jo Ko razmišljamo o Sneţniku, je smiselno v okviru evropskega projekta načrtujejo pomisliti še na drugo razpoznavno goro v krajevne arhitektke iz Zagreba. Dogovorili vidnem obzorju Slovana iz Čačiča - na smo se, da naj bi pri tej poti pomembno Risnjak. Ker naj bi dobil ime po risu – vlogo dobila lokalna nesnovna dediščina, zveri, bi tu omenil le to, da ţe več tako z govori, ki so v registru nesnovne desetletij opazujem, da imajo domačini v dediščine obeh drţav, ledinskimi imeni, pa okolici doline do risa prav poseben odnos, tudi bajeslovnimi bitji, ki se pojavljajo v lahko bi rekli strahospoštovanja. Iz teh predelih. Od bajeslovnih bitij smo njihovih pripovedi včasih začutiš, da je za evidentirali vile in šratličke – škrate ter njih to na pol bajeslovno, okrutno bitje, ki Mračnika pri Hrvatskem, a tudi druga prihaja iz gozda nepričakovano, skoraj mitološka bitja iz slovanske mitologije. neopazno pobije svoj plen in ga tudi zapusti. Ţe večkrat sem pomislil, če ne gre Pri tem se je kot odličen informator izkazal za kak spomin na stara verovanja o Dragutin Tomac, rojen v Razlogah - povratku nečistih duš iz onostranstva, Rezugah nad izvirom Kolpe. Iz njegovih podobno kot je opisovano za volkodlaka pripovedi je bilo razbrati, da so vaščani (npr. Češarek, 2015). Pri nas je namreč tam zaradi ozke doline opazili marsikatero območje, kjer se še vedno govori tudi o senco, ki je preko dneva spreminjala Vrag Marku - psu Marku. Tako bi tudi za podobo in iskali razlage za dogajanja. K Risnjak mogoče lahko ugotavljali njegovo njegovim odlično interpretiranim zgodbam mesto v mitologiji domačinov iz Kolpske je močno pripomogla babica, s katero so doline ali celo mnogo širše, a se za sedaj še radovedni otroci nekoč spali v isti sobi v izmika. Morda je to pravo domovanje hiši pri Lenki. Ta jim je skoraj vsak večer Velesa, boga podzemlja (boga ţivine in pripovedovala zgodbe. O rojenicah – z ruto gospodarja volkov, kar v področju kjer so zakritih neprepoznavnih ţenskah, ki so bili nekoč veliki pašniki ni za zanemarjati), odhajale od hiš porodnic, ki so jih v saj se nad izvirom Kolpe, prav v potoku zgodnjih jutranjih urah srečevale ţenske, Krašičevica, ki priteče iz njegovega konca, ko so se vračale iz Bakra. O vedeţevanju v po njenem toku navzdol vse do Dimovca risu, začrtanem z enoletno vejico na pojavlja zgodba o veliki kači - vsaj v boţični večer, iz katerega si lahko poslušal, zgornjem delu o Črni kači. Morda bodo kaj kaj se bo dogajalo v naslednjem letu. O o njem še znali povedati prebivalci Črni kači nad izvirom Kolpe in niţje o kači zgornjih naselij nad Osilnico, čeprav je s ključem, njenem prekletstvu, ki se ga ne bilo tja v 19. in 20. stoletju priseljeno more znebiti. O psu, ki se je ţrtvoval za veliko prebivalcev iz nasprotnih bregov nemarnega lovca in zato njegova duša doline. nima miru, o gledanju v svet umrlih duš, o strašnih krikih nočne ptice na krošnji stare češnje ob nekdanji Rezučki šoli, ki je strašila prebivalce šole… 189 Tu bi najprej ponovil zgodbo, ki sodi k oditi iz kraja ter prepustiti ţago propadu. In izviru: »Nekoč je sonce prišlo v prav kaj je bilo z delavci? Ljudje so čez mnogo poseben poloţaj. Cel svet je zastal, vode so let našli na bliţnji košenici, ki je posejana s odtekle in pri izviru Kolpe, na katerega je küpi zjemle, pod njimi kosti delavcev. sijalo sonce, je ostalo le jezero. Tja so se Kača jih je poţrla in njihove kosti zakopala prišle kopat vile in tam plesale. A ljudje v pod gomile. okolici kot običajno: ni jim dalo miru in so Zgodbe o kači se vlečejo tako vse od izvira jih hiteli gledat. Najbolj radovedna sta bila Krašičevice do črnih skalnatih sten pred oče in sin, ki sta se povzpela na sam vrh Hrvatskim oziroma do Kačjega kamna – Uobrške stejne, ki se dviguje nad izvirom. Tomac mu reče kar kača zes klučon. Tam Tako sta se stegovala, da sta padla s stene je doma naslednja zgodba: nekoč je šel nek in v jezeru naredila dve globoki brezni, iz moţ iz Rezug k maši na Hrvatsko. Ko je katerih vre voda iz podzemlja še danes na prišel do velike - kačje stene pred dan. V juliju, ko je sonce visoko, se na Hrvatskim, za to steno sreča veliko zvito steni še vedno lepo vidi lik očeta in otroka kačo s ključem v ustih, ki ga prosi, če bi jo (povedal Tomac, december 2015). Od kod odrešil, ker je zakleta. Bila je deklica iz ime drugemu vrhu nad izvirom Zajčji vrh, Hrvatskega, ki se ni ţelela poročiti z še nismo uspeli izvedeti. bogatim ţeninom, ki ji ga je določila mama Višje nad izvirom Kolpe se pojavi v in je takrat, ko so svatje prišli volit mlado, potoku Krašičevica, ki priteče bolj iz smeri skrila ključ od hiše. Zato jo je mati Risnjaka, tudi Črna kača, ki so jo lahko preklela v kačo. Če bi jo hotel moţ opazili ribiči, ko so na skrivaj lovili ribe. odrešiti, bi ji moral z usti vzeti iz ust ključ Imela je glavo, veliko kot človeška. Njena prav tisti dan. Če tega ne stori, bo morala zgodba se prične na Ţagi, nekaj višje. Tam čakati naslednje priloţnosti vse dokler je nekdaj stala ţaga na vodni pogon, ki je bukva, ki je šele pognala nad skalo, ne bo za delovanje zbirala vodo iz nekaj izvirov. rodila ţira, iz katerega bo zraslo drevo, iz Nihče ne ve, kdaj je delovala saj naj bi bila katerega bo narejena zibka za drugega konec 19. stoletja ţe v razvalinah. Ostalo moţa, ki jo bo spet lahko odrešil. Moţ je ni je le nakaj zidov. Zgradil naj bi jo nek rešil, na tem mestu pa se je pod skalo strašno bogat človek, ki je s seboj prinesel stekala v luţo črna voda, ki se tam še tudi veliko, teţko, okovano skrinjo, zaprto vedno vidi (povedal Dragutin Tomac, s tremi močnimi ključavnicami. Ko so ga december 2015). O vlogi posebnih kamnov njegovi delavci spraševali kaj ima notri je je pisal Šmitek (Šmitek, 2012, str.19-49). odgovoril: »Vse me lahko vprašate, le tega Nekaj višje ob Kolpi, kakih pol kilometra, vam ne smem povedati. Nihče ne sme je še pasja stejna. Nekoč je bila kak meter odprti te skrinje.«. Skrinja je tako stala v višje, sedaj je globje pod cesto, spodaj je njegovi hiši, a delavcem vrag nej dau imela nekoč nizek, plitev, a širok prostor mera. Pregovarjali so se kako bi jo odprli. za zaklon pastirjem. Cesta jo je delno In res so nekoč ob priloţnosti vzeli kladiva zasula. Tudi nanjo je vezana zgodba: o in krampe, polomili prvo ključavnico, pa lovcu, ki je imel zvestega psa, a je slabo drugo in tretjo. Odprli skrinjo, in groza. V ravnal z njim in mu ni vračal dobrote. njej je bila zvita ogromna črna kača. Nekoč mu je vrgel klobuk čez pasjo steno Skrinjo so brţ zaprli in zbeţali nazaj na in je pes skočil za njim ter se ubil. Ko je delo. A naslednji dan na delo ni bilo enega lovec umrl, je ţena videla, da umrli pes – od njih. Povsod so ga iskali, niso ga našli. njegov duh, stalno prinaša ponoči na grob Drugi dan je izginil drugi, čez nekaj dni njegov klobuk. Nehal je šele tedaj, ko mu tretji. Tako do zadnjega in ţagar je moral 190 je na suknjiču umrlega lovca v štali podzemnega sveta, kjer ima svojo pripravila leţišče in ga povabila, naj leţe pomembno vlogo tudi velika kača, Črna nanj (povedal Dragutin Tomac, december kača. 2015). Tu bi se sicer po samem imenu K zgornjemu prigovarja še zadnja zgodba, stene na predelu, kjer so spomladi pastirji ki je vezana na sadovnjak pod črnimi iz doline iskali paše za ţivali navzgor po stenami pod Dimovcem, ob cesti pred dolini Kolpe in jim je ta močno oţala pot Hrvatskim (del sten je bil pred leti prekrit z navzgor, v osnovi dalo misliti na betonsko prevleko). Temu sadovnjaku so Kresnikovega štiriokega psa, Videţa, pri Tomčevih rekli farjev vočnjak. Zgodba pomočnika, ki je varoval / izsledil pa gre takole: nek fant iz Hrvatskega je šel Kresnikovo čredo in mu pomagal pri študirat za farja – duhovnika. Po dolgih kartanju s kačjim kraljem/kraljico, ko ji je letih se v vas vrne moţ, ki je trdil, da je ta z njegovo pomočjo Kresnik izmaknil zlato duhovnik, a so bili domačini nekako krono (Šmitek, 2011, str. 159). Tudi sumnjičavi, ali je res pravi. Hodil je vsak kmečki psi z lisami kot štirimi očmi naj bi dan brat knjige v ta sadovnjak. In se imeli sposobnost, da začutijo smrt in jo spomni eden od domačinov - trgovec, da napovejo z lajeţem, človeka pa naj bi ve kaj je storiti, da ugotovijo, če je pravi. varovali pred demoni in drugimi Gre k njemu in mu v sadovnajku stopi na nevarnostmi (Šmitek, 2011, str. 160). V palec na nogi. Ko je to naredil, zagleda pasji podobi se je pojavljal tudi hudobni okoli sebe vse duše umrlih iz vasi, od ljudi vodni duh Mitalo (Šmitek, 2012, str. 154). do ţivali in tako lahko preveri, kako je z Vendar pa se zgornji zgodbi za sedaj bolj duhovnikom. A se tega sveta mrtvih duš skladata s konotacijo prostora nad desnim ustraši in čim stopi dol s prsta, ne vidi več bregom Kolpe ali sploh proti izviru kot nikogar od mrtvih (povedal Dragutin prostora, po katerem blodijo duše tako ali Tomac, december 2015). drugače zakletih in neuslišanih. Kot del Slika A9: Levo, kakih pet metrov visok kačji kamn – kača zes klučon, ob cesti pri travnikih Hrvaščanov. Desno, dolga pasja stena, kakih 500 metrov naprej proti Rezugam, slikana od Kolpe z zgornje strani doline, pod njo nekdaj ni bilo ceste in je sedaj v spodnjem delu kakih pol metra ali več zasuta, zato spodaj manjkajo nekdanje, sicer nizke jame – spodmoli, december 2015. 191 Če poveţemo vse umrlih kot cuprnce, se morda transformira skupaj z Dimovcem, hribom z močno udrtim kotanjastim v zmaja. Ta se privleče ven iz podzemnega sveta duš umrlih spet nekje pri Ţrneku ali vrhom, na katerem po pripovedovanju domačinov plešejo cupernce – kar skozenj (črne skale, zelena plast). Tam coprnice, ko na kamnih pušča svojo zeleno (Veles je potujejo na Klek, glede na ovalno obliko tudi bog ţivine in pašnikov) in črno sled. udrtega kotla na vrhu, verjetno v krogu, Preide reko ter zleze proti Loški steni, vrtincu (kot ugotavlja Mencejeva se v Firštovemu repu, kjer se dogaja mitološki vrtincu po verovanjih ponekod v Sloveniji skriva tudi škrat oziroma hudič, tudi boj s Perunom – Moţem, morda na sotočju Čabranke se pridruţi Velesu še Mokoš, ki drugod pa imajo bitja v podobi vrtinca najpogosteje za hudiča in nečiste sile kot Baba spremlja boj Gromovnika in (Mencej, 2013, str. 23)) ter z Ţrnekom na Kneza podzemlja nad Ribjekom. njegovi drugi strani, kjer je prav tako Zaključena oblika Dimovca, ki je kar poudarjeno vrtenje in kroţno gibanje, bi precej ločen od ostalih hribov, daje slutiti, lahko spletli tole zgodbo. da gre mogoče tudi za prostorsko dojeto ciklično obliko dogajanja, kot Urbros - kača, ki poţira svoj rep. Voda v izviru Kolpe privre iz podzemlja, se rojeva iz podzemnih globin, se kot Koupa zvije okoli Dimovca, pred katerim se zdruţi še s Čabranko, ki priteka od Peruna in Mokoši, in se morda v spodnjem delu doline v območju kaosa in podzemnega kraljestva (vsaj delno) povrne nazaj v globoki Slika B9: Domnevna pot Velesa od Krašičevice na Firštov rep. podzemni izvir Kolpe. A na zgoraj Transformacija iz kače v zmaja se dogodi na prehodu skozi domnevano je morda še prezgodaj sklepati Dimovec, na katerem plešejo coprnice v krogu. in bomo poiskali še kako pripoved, ki bi Črna kača bi lahko bila Veles v kačji domnevo lahko potrjevala, če jo bomo lahko sploh še zasledili v našem podobi, kot kačji kralj ali celo kača s ključem (mogoče je bila nekoč to kronica, razseljenem in premešanem območju… ali pa ključ varuje zaklad kačjega kralja…). Kot kačji kralj podzemlja in njegovih duš (pasja duša, duše umrlih v zgodbi o farju, tudi zakleto dekle, pa nočni ptič/duša, ki straši v/pri Rezučki šoli…). Prihaja po potoku Krašičevica iz smeri Risnjaka in verjetno leze po/ob Kolpi vse do črne skale pred Hrvatskim. Tam nekje je bilo tudi sedaj zasuto brezno, za Slika C9: Domnevna pogrebna pot iz doline katerega so ljudje verjeli, da je povezano z preko Počivaunika, mimo Dimovca, do Ţrnekom. Tu gre skozi/čez Dimovec pokopališča v Čačiču. (izpod njega teče voda črne barve, ki K vsemu zgornjemu bi omenil še eno morda dela tudi skale črne), mogoče zleze po črnem kamnu, kjer pušča črno sled. basen iz Rezug, ki je bila objavljena v Osilniški dolini, govori o poroki v V/na Dimovcu, kjer v njegovem kotlu v Rezugah, ki jo obiščeta lačna volk in lisica. vrtincu, ki ga je izoblikoval, plešejo duše Lisica seveda volka pregovori, da gre prvi, 192 ljudje ga love in nabijejo, vmes pa se lisica Rezugah (kljub drugačnemu cerkvenemu v miru nabaše dobrot ter se naredi vso patronimu), ki spada v sklop praznikov zdelano. Na koncu jo volk, ves pretepen, iz okoli kresa (24. junija) zato, ker se je tu usmiljenja celo nese na hrbtu, ona pa na nekoč slavilo boţjo svatbo? Je bil mit, ki s njem prepeva: »" Bouan zdravega njese, krščanstvom (vsaj od nekega obdobja) ni bouan zdravega njese." "A tak! T bun ţe bil več sprejemljiv, z basnijo izpostavljen pokazou, " tedaj se volk razjezi in vrţe posmehu? Je morda zato, kot bi na lisico v globok jarek, kjer še danes ţivi. podoben način mogoče lahko razumeli tudi Volk pa se je odvlekel naprej in se ne druţi prvo zgodbo z izvira, nevarno več z lisico…« (Osilniška dolina, 1995, (neprimerno) plezati na Obrško steno in od št.4, str.4). Na prvi pogled nedloţna tam opazovati zdruţitev Kolpe in ţivalska pravljica, ki je v malce drugačni Krašičevice – tu morda Črne kače in obliki (internetni vir: Slovenske basni; Matere Zemlje, prastarih simbolov Bolhar, 1991, str. 192-195) poznana tudi plodnosti? Teče/je tekel kdaj potok drugod, od Medţimurja do Rezije (Bolhar, Krašičevica ob velikih vodah tudi proti 1991, str.248), a morda, pripovedovana od toku Kolpe? Osilničanov in Pleščanov (pripovedovala mi jo je tudi moja stara mama Berta Čop), s točno lokacijo dogajanja v Rezugah, v sebi načrtno nosi tudi sporočilo o nekdanjem dogajanju v prostoru, se iz njega posmehuje preko dveh glavnih simbolnih oseb in odnosa med njima, ki tu lahko dobi precej drugačen pomen od zgolj ţivalskega. S tem pripoved daje napotke o tem kaj je (po novem) sprejemljivo in kaj ne, povedano na podoben način s primero kot tista o očetu in sinu na Obrški steni. Slika D9: Koncentracija toponimov okoli Firštovega repa, povezanih z mitološko borbo Volk - morda je to namig na Jarila in na strani proti naselitvenemu območju njegovo zimsko domovanje pri Velesovih Slovanov, in Velesovim svetom, na drugi volkovih; lisica (podobno kot kuna ali strani Loške stene. podlasica) je lahko prastari simbol deviške Ob izviru Kolpe bi lahko opozorili tudi na hčerke Nebeškega očeta (Belaj, 1998, slovanske povezave kulta vode in kulta str.236), a kljub temu boginje plodnosti – zemlje, na to, da so v slovanskih jezikih tako kot je to bila slovanska Mara, hčerka (verjetno zato) reke ţenskega spola (v Gromovnika Peruna in Mokoš. latinščini, grščini in germanskih jezikih so Gre v povezavi s svatbo morda za moškega ali srednjega), pa na to, da je opominjanje na nekdaj v prostoru prisoten praznik boginje matere (»Matere vlaţne mit o boţanskemu junaku vegetacije, ki na zemlje«) Kupala, ki ga še slavijo nekateri pomlad prinaša ţivljensko moč rastju v slovanski narodi s skupinskim kopanjem v naravi in se prav tu sreča in zdruţi z Maro? vodi, ob poletnem sončnem obratu … Celo So vile, ki plešejo, Marine spremljevalke? zadnji veliki zgodovinar antičnega sveta, Se očeta in otroka v skalah nad izvirom vzhodnorimski učenjak Prokopij v 6. najbolje vidi v visokem poletju okoli kresa, stoletju, v svojem odlomku o slovanski ko je sonce najvišje zato, ker se je prav religiji omenja samo enega vrhovnega takrat dogajala boţja svatba Jarila/Ivana in boga, gromovnika ter dodaja: »Seveda Mare? Je slavje 29. junija za Petruvu v 193 častijo tudi reke in nimfe in druge izrecno omenja le še ţenska vodna demone…«. Torej poleg vrhovnega boga boţanstva (Makarovič, 1998, str. 64). Slika A10: V sredini Dimovec z ovalnim udrtim vrhom. Okoli njega zavija Kolpa. Črna kača ga morda prečka pri črnih skalah in se na prehodu skozenj spremeni v zmaja, ki iz Ţrneka leze preko Kolpe in navzgor kot Firštov rep proti Moţu ter premagan pada nazaj proti Kolpi kot bi jo ţelel zajeziti. Pogled s sedla pod Sveto Goro, december 2015. odide na drugi svet, kjer ostane pri bogu K zgoraj zapisanemu bi bilo potrebno opozoriti še na nekaj, kar je povezano z smrti in ţivine do pomladi. Medtem je ţivina na varnem v hlevih, volkovi pa so geografskim prostorom, do katerega je moţno v nadaljevanju priti iz območja spuščeni. Na jurjevo se vrne z onega sveta z močmi, ki so tipične za gospodarja izvira Kolpe. To so planjave, ki so se kot pašniki nekoč sicer pretrgoma raztezali od volkov (na nek način nastopa kot gospodar Krašičevice preko Črnega Luga in naprej volkov) ter zapre volkovom gobce oziroma jih preţene, zato se ţivina lahko spet pase proti morju. Po teh planjavah, planinah, so pasli ţivino verjetno ţe tisočletja. Zaradi na prostem. Tako pravi gospodar volkov – Veles, bog smrti in onostranstva, tudi v slabih pogojev za poljedelstvo so omogočale preţivetje ţivinorejcem. Ti so pogobi šepastega ali hromega volka, nastopa v jesenski različici, spomladi pa za razliko od poljedelcev iz relativno rodovitne in zaščitene doline gledali na drugotni gospodar volkov – Jarilo (Mencej, svet z malce drugačnimi očmi. 2001, str. 248). Morda zato severno od Pastirsko/ţivinorejski vidik mita o Jarilu – Razlog, proti Kolpi ledinsko ime Vučin? V o njegovi začasni smrti (odhodu na drugi spomin mi pride tudi zgodba o raskeljenem vouku – volku z razklenjeno čeljustjo ki je svet) in ponovnem pomladnem prihodu v vlogi plodnostnega boţanstva v svet ţivih, v pripovedi Slavka Malnarja sledil furmanom, ne da bi ga konji zaznali bi bilo po ugotovitvah Mirjam Mencej, moţno opisati nekako takole: na dan (Malnar, 2013, str. 218), a sem nekoč o njem slišal še druge različice. Morda bomo novega leta se gromovniku Perunu rodi sin uspeli najti še kakšno sled, ki bi potrdila Jarilo. Istega dne pride ponj Veles - prisotnost mita o gospodarju volkov na gospodar volkov, skupaj z volkovi. Vzame terenu. ga s seboj na drugi svet – eden od njegovih volkov ali celo sam, ga namreč poţre. To Še nekaj dodatkov: Petruvu se poleg pomeni, da Jarilo (Jurij) začasno umre, Razlog slavi tudi v Osilnici (patronima 194 cerkve Sv. Peter in Pavel), od tam čez omembi Kresnika, krsnika (izgleda Kolpo nad Hrvatskim je cerkvica Sv. Vida domačega v teh krajih), v metamorfozi - - po julijanskem koledarju je bilo Vidovo spremembi pojavnosti obeh oseb, borbi v ravno na poletni kres… Vsa tri cerkvena isti noči rojenih volov, rdečem slavja torej spadajo v sklop praznikov premaganem volu – mitološkem boju okoli kresa. verjetno belega in rdečega, temveč tudi v treh enoletnih vejicah, simbolu pomladi in Jurija, Jarila… Je tako kot Perunovo mesto IN BAJESLOVNI JUNAK TEH – Sneţnik, mogoče tudi »Ogrski« vrh KRAJEV, PETER KLEPEC – PITR Risnjak, ki velikokrat za razliko od skoraj KLJEPC? pol leta belega Sneţnika zvečer rdečkasto Pred nekaj dnevi sem na knjiţnem sejmu v odseva, imel kako pomembno vlogo v Ljubljani kupil za mali denar knjigo zgodb tolmačenju slovanskega mita v osilniškem iz starih rokopisov in objav pred letom okolju – kot domovanje Velesa? 1839 (Rudeţ, 2010). V njej so zbrani in Podobna zgodba, ki razlaga vir Klepčeve prvič objavljeni zapiski, ki sta jih graščaka moči, je bila objavljena v ljubljanskih Rudeţa (oče Anton in sin Joţef) ter Kmetijskih in rokodelskih novicah, 6. duhovnik Janez Zima zbirali po ribniškem prosinca 1847 (Kmetijske in rokodelske in loškopotoškem koncu od druge polovice novice, 1847). Tudi tu Peter Klepec dobi 18. stoletja naprej, sem je zašla tudi moč na kresni večer od vola, kateremu z zgodba o Petru Klepcu iz osilniškega enoletno vejico pomaga premagati konca. močnejšega nasprotnika v dvoboju. Še V uvodnem delu slabotni in od drugih nekaj drugih pripovedk je vezanih na pastirjev pretepani Peter Klepec – po njegovo pomoč pri boju na Kraljevem domače Pitr Kljepc, sreča moţa, ki vrhu, kjer premaga večjega in močnejšega jadikuje nad svojo usodo. Pove mu, da se sovraţnika (Kmetijske in rokodelske bo nocoj spremenil v vola. Globoko na novice, 1846). V zgodbi, objavljeni leta Ogrskem da je tudi nek bogati moţ, ki se 1861, mu moč podari Bog (Kmetijske in bo prav tako spremenil v vola in zjutraj rokodelske novice, 1861). Zgodba o borbi skozi gozdove prišel, da se bo bil z njim, volov za kresni večer je zapisana tudi v Krsnikom (Kersnikom). Če mu Peter pri Ljubljanskem zvonu leta 1882 (Ljubljanski boju pomaga s tremi enoletnimi šibami, bo zvon, 1882) ter v Keleminovi zbirki iz zmagal on, drugače ga tujec pobije. Peter v 1930. leta (Kelemina, 1997). Ţal izgleda, spopadu res rdečega vola udari po rogeh, da so se zgodbe z voli v dolini izgubile v Krsnik ga premaga, nabode in ubije, nato desetletjih po prvi in drugi vojni, ko je bilo pa postane spet človek in je za vedno rešen pomembnejše sporočilo Klepca njegovo preobrazb. Bil je zelo bogat in hkrati premagovanje sovraţnika – iz zgodb skrivnosten moţ. Od njega Peter dobi povezanimi s Turki. Res pa je tudi, da se čudeţno moč, s katero premaguje pastirje, je v dolino priselilo mnogo prebivalcev medvede. Od tu naprej se zgodba višjih naselij z druge strani doline in zgodovinsko obrne na turško nevarnost in prineslo svojo zgodbo z vilami. je ne bom nadaljeval. Zanimiv se mi zdi Naj zato omenim še drugo zgodbo, ki je tudi zaključek, da so Mauologarji in danes celo bolj domača v teh krajih in nam Uosivnčarji še vedno v sporu okoli jo je na terenu povedala tudi nekaj čez 90 privilegijev Petra Klepca. Pri tem let stara »sorodnica« Petra Klepca, iz domnevam mitološke osnove ne samo v njegove hiše v Malem Lugu (video Naše 195 pamejnke, 2010). Po tej zgodbi, ki jo je pripovedi (sodelovanje v boju med vzel za osnovo tudi France Bevk za svojo vrhovnima boţanstvoma ali Kresnikoma; pripoved (Bevk, 1988), je Peter Klepec pomladna poroka z Maro) in ne za dva dobil moč od vil(e), ki so se kopale v iztrgana dela ene same. Mogoče je bil prav zelenem logu ob jezeru pri Sedlu, za poudarek različne mitološke vloge storjeno dobro delo – senco iz mladih vej, prvotnega, nezgodovinskega Petra Klepca, ki so pred soncem (in pogledi?) zastrle iz perspektive Gerovske strani (je imelo pri njihova gola, soncu izpostavljena telesa. V imenu tega naselja kaj ime Jarovil, Jarovit, vseh teh Klepčevih dejanjih lahko slutimo Gerovit?) drugačen od tiste, ki so mu jo bolj mitološko in manj zgodovinsko vlogo pripisovali Osilničani. Vse pa je od nekaterih drugih, ki slavijo predvsem zdruţevala ena Sveta Gora, svetišče njegovo premagovanje Turkov ali ţenskega boţanstva. Je zgodbam botroval domnevno celo Mongolov (Kmetijske, tudi različen pogled na topografijo 1847). Izvzeli bi le tisto, kjer se Klepec območja z ene ali druge strani istega hriba? bori z najmočnejšim Turkom, kjer se Še več pripovedi iz obeh strani doline o vpleta poleg borbe z Velesom verjetno tudi tem bajeslovnem junaku je zbranih v knjigi ţe krščanska legenda Davida in Goljata, ki Joţeta Primca, Okamneli moţ pa je lahko le nadaljevanje zgodb o (Primc,1997, str. 259 do 272), najstarejše mitološkem dvoboju starih Slovanov. natisnjene zgodbe sem vključil v svoj Nekaj o mitoloških osnovah Petra Klepca pregledni, neobjavljeni prispevek o takrat dostopnih starih časopisnih objavah o je leta 1930 zapisal ţe Jakob Kelemina, ki dolini (Smole, 2009), ki je spremljal ga je istovetil s Kresnikom (Kelemina, občasno razstavo v Etnološki zbirki 2007, str.7), enako citira tudi Monika Palčava šiša, postavljeno dobro leto dni v Kropej (Kropej, 2008, str. 73), ki pa ga poimensko ne uvršča v abecedni pregled stari trgovini. bajeslovnih bitij na koncu knjige. V svoj Zanimivo je dejstvo, da so se nekoč pregled ga je uvrstil tudi Zmago Šmitek, ki čaščenja na Sveti Gori začenjala prvo ga obravnava v poglavju Kralj Matjaţ in nedeljo po Veliki noči in končala prvo drugi ljudski junaki, v podpoglavju Martin nedeljo po Vseh Svetih, kar pomeni, da Krpan in njegovo »sorodstvo« (Šmitek, niso bila vezana izključno na sedaj glavna 2012, str. 251). Pri tem ugotavlja, da se Marijina praznika - Veliko in Malo mašo njegova zgodba pomembno razlikuje od in so se pričenjala ţe v pomladnem času Krpanove, saj gre za zgodbo o šibkem (Malnar, 2007, str. 178). Velika noč je vaškem pastirju, ki mora trpeti krivice, lahko včasih namreč celo le nekaj dni po dokler si na čudeţen način ne pridobi Jurjevem. nadčloveške moči. Tu ugotavlja, da ima Zgodba o Petru Klepcu, ljudskem junaku podoben motiv v svojem uvodnem delu teh krajev, ki je za dobro delo dobil prekmurska pravljica o Bikcu Markcu, ki nadnaravno moč, s katero je rešil ljudi pred dobi svojo izredno moč od vil, ko jim, Turki - sovraţnikom, je torej vezana na spečim na livadi, naredi senco. Tega pa Sveto Goro. Je on zgolj preoblikovani lik povezuje z balkanskim pripovednim Jarila (Jarovita, celo Gerovita, kot naj bi ga izročilom o Kraljeviču Marku in vilah nekateri imenovali…), ki ob spomladanski (Šmitek, 2012, str. 260-261). poroki z Maro (srečanju z golo vilo, Vrnimo pa se k Petru Klepcu in njegovim vilami) v zelenem gaju ob nekdanjem dvem zgodbam. Mogoče gre pri ločenih jezeru v Malem lugu5 dobi moč in premaga zgodbah o volih in o vilah za dve različni Velesa (Turka), ali po drugi, mogoče res 196 dolinski varianti, dobi moč spomladi zaradi VPRAŠANJ OSTAJA ŠE MNOGO pomoči Kresniku pri zmagi nad rdečim So v okolici prisotni še drugi sveti volom. Turki so morali priti v nadaljevanju trikotniki: kako je z Gerovsko ţupo, o zgodbe predvsem s frustrirajočimi Babnem polju s Prezidom sta njegovo izkušnjami prihajajočih ubeţnikov od 15. zgodbo v prostoru poskusila razloţiti ţe stoletja naprej, saj so bili njihovi večji Pleterski in Šantek v Babi Babnega polja neposredni vpadi kljub taboroma v Osilnici (Pleterski, 2012). in Papeţih ter utrdbi v Gerovu redki, bolj naj bi šlo za manjše skupine martolozov. So izredno trdoţiva pustovanja v krajih čabarskega, gerovskega in osilniškega Gre pri Petru Klepcu za spoj dveh interpretacij starejšega mita – območja, še bolj pa v Prezidu, z dokazano dolinske in primorske, mogoče Osilniške in Gerovske, Japodsko poselitvijo, kljub novejšim kakor je kdo razumel mesto Svete Gore na pojavnim oblikam, ostanek nekdanjih poganskih, ţe popolnoma pozabljenih svojem romanju in v svojem mitološkem slavij? Tudi kolednike smo nekoč imeli v dojemanju prostora? Potrebno bi bilo času vseh treh Boţičev, od Boţiča do Sv. raziskati na istih osnovah svetih trikotnikov še Gerovski konec. Kvarner je treh Kraljev, tiste, ki so v stari veri vsako od tu še daleč za gozdovi in hribi, zato leto po Boţiču ugrabljali malega Jarila in ga odvedli v Velesov svet kaotične soteske neposrednih povezav vsaj slovanskih čez Kolpo, pa kresove in kresnice, ki so svetih prostorov do tja verjetno ni bilo. obhajale polja, in še kaj. Kres v Osilnici so So se nekoč slavja na Sveti Gori, zaradi kurili na Ograji, zahodno nad nekdanjim vsega povedanega o pomenu tega junaka v sotočjem Čabranke in Kolpe. okolici Svete Gore, domnevno naslednika Jarila, mogoče v začetku kdaj celo Je okamneli moţ premagani Veles, ki ga je pričenjala za spomladanski praznik zadela Perunova kamena strela, ker je prevzel Mokoš, ali Jarilo, ki mu je Sonce – Jurjevega, 23. aprila? Je bilo to morda Cerkvi preveč očitno in je pričetek ţensko boţanstvo, zaradi prevare vzelo raje vezala na premakljivo Veliko noč zato, da moč? Ali Firštov rep - zmaj, ki se zvija pod višjim Moţem ali se steg se to prekrivanje ne dogaja prav pogosto? uje na Ali Peter Klepec, ki je bil kasneje mogoče njegovo goro (kakor gledamo nanj v različnih delih zgodbe), a je nikoli ne celo vezan na zgodovinski lik, ni mogel postati širše narodni (nacionalni) junak doseţe, ker mu Baba spodaj v Babjem kutu prav zato, ker je imel mitološke kuha slabo vreme (kot pravijo v nasproti leţečem Zakrajcu Turkovskem)? Je pomanjkljivosti Jarila, ki je sicer odšel od Velesa in v deţelo prinesel pomlad in Rajštovec poimenovan tako, ker takoj za rodnost, a obenem prevaral svojo boţansko Firštovim repom razmejuje urejeni svet sestro in ţeno Maro in bil zato z njeno gornjega dela doline proti svetu kaosa, pomočjo vsako leto znova pogubljen? smrti in podzemlja. Kot je povesme na kolovratu meja med kaotično neurejenimi 5 lug, log – travnik ob vodi, običajno porastel z vlakni ostriţene volne, preje in med drevesi; zanimiva je Katičičeva raziskava praslovanske osnove tega imena, saj moţen prvotni spredeno nitjo, iz katere se tke obleka ţivih pomen povezuje preko ruskega луг tudi z mestom, – ustvarja ţivljenje. Ima potok Ţrnek kjer se zbira vaška mladina na slavjih, ob igri, pesmi in plesu, od koder izhaja oznaka луговой svojo mitološko vlogo izhoda/prehoda v (ребенок) za nezakonskega otroka, ter latvijskega podzemni svet duš v/na Dimovcu? Je līguot - oglašati se od radosti, peti ivanjske pesmi, Kobila za Loško steno konjski lik Jarila v zibati se (v zanosu), plesati. Kot ugotavlja avtor za času, ko je še pri Velesu, kot volčji pastir, »lug«: »Očito je da se i tu radi o orgijastičnom obredu.« (Katičić, 2008, str.83) obkroţen s Krokarjem in hudo Krempo (… 197 ali pa samo nemško - robom), v zimskem stropnem tramu najstarejših hiš iz začetka obdobju leta, ko pase volkove ob Volčjem 19. stoletja ali na kakem tramovju starih potoku, ki izvira tam spodaj? Je to kobila, skednjev. Ta stara znamenja poganskega na kateri jezdi volčji pastir? Je bila vrhovnega boga Gromovnika, naj bi Klepčeva skala / skale v resnici Jarilovo varovala stavbe pred strelo. O mitološkem oroţje? Je bila velika skala pod njimi, bilo izročilu v naravi govorijo več ali manj le še jih je še več v Kolpi, Gromovnikova redki starejši toponimi, saj jih je bila kamena strela, Jarilovo, Klepčevo oroţje v večina verjetno spremenjena in zato mitološkem boju? Je prihod pomladi, ki v novejši zgolj opisujejo lego, obliko, dolino pripotuje navzgor ob Kolpi, značilnosti topografskih enot. Izročilo povezan s prihodom Jarila iz spodnjega slutimo le iz vsebine posameznih, še ţivih konca precej zaprte doline - iz sveta kaosa, zgodb. Ostali običaji in ljudsko slovstvo po kjer je bil zaprt čez zimo? Je Jarilo dosedanjih ugotovitvah vsaj slovenskih odklepal naravo in ob Kolpi prinašal etnologov ne odraţa nekih starih prvin, saj pomlad v zgornji del doline kot v niţjih so bili ljudje dojemljivi in z novodobnim predelih kolpske doline v Beli Krajini ekonomsko pogojenim odhajanjem v svet Zeleni Jurij? Imata Cerk - Črka (po preblizu drugim vplivom. Svoje je v sto slovansko je to pomenilo – v les vrezano petdeset in več letih naredila tudi šola z znamenje; je bilo to znamenje morda na novimi, domačinom nekdaj tujimi vrhu tega hriba?), ter Znamenjska stena zgodbami in pravljicami, ki jih je prinašala spodaj ob Kolpi kaj skupnega? Je to morda in jih prinaša ţe več kot poldrugo stoletje. meja svetov ţivih in umrlih duš preko katere morajo preiti duše umrlih na pogrebni poti preko Počivaunika iz doline IMAJO NOVI ŠTIFTARJI RES KAJ proti pokopališču pri Čačiču? Vrh Črke POLEG? (Čerke, Cerk) iz Čačiča ali iz domnevne Precej mogoče je, da je bilo v teh krajih še pogrebne poti ni viden, ker se nahaja za dolgo po pokristjanjenju prisotno pogansko Moţem, ki je le 65m niţji, viden pa je iz izročilo in obredje lahko vzrok za tako vrhov drugega brega Kolpe, na primer iz hitro rastoče zanimanje domačinov za Dimovca. kmečko reformacijo v novembru leta 1584, Izgleda, da je bilo slovansko mitološko ko se je tudi v Osilnici (na območju te izročilo v prostoru res tako močno, da je ţupnije) razširila nova štiftarija. Vsaj po kljub menjavi prebivalcev in religije, v najstarejših ostankih kleti stavb v vasi osnovi več kot tisočletje, čeprav vedno bolj Padovo sodeč je tu morala v času 16. ali (skoraj) pozabljeno in potisnjeno v ozadje 17. stoletja obstajati vsaj kako generacijo aktualnejših vsebin, preţetih tudi z ali dve na nek način močno povezana bajeslovnimi gozdnimi bitji in pravljicami skupnost. Osnove njihovih stavb pa so Kočevarjev, ostajalo v tem geografskem ostale v kleteh nekaterih stanovanjskih prostoru. Od mitološkega izročila so se stavb vidne vse do danes (Smole, 2014, str. nam v materialni kulturi (vsaj po 95-105). Kraj leţi le malo vzhodno pod dosedanjem vedenju) ohranila do 21. Čačičem, na plodnem juţnem bregu nad stoletja tu le še zaščitna sončna znamenja Kolpo. (drugod imenovane tudi svarice – Novi Štiftarji so se po razlagi Perunova znamenja, za njih domačega zgodovinarjev borili za ustaljene, naravne izraza do sedaj še nismo našli, saj so bila poti iskanja razodetja in neposrednega vsaj stoletje prekrita z beleţem) na starih kontaktiranja z bogom in svetniki. Te poti cerkvah po dolini ter še kakšno na prečnem 198 pa v glavnem izvirajo iz predkrščanskih ekstremistična in je našla soglasje z časov in so preţivele pokrščevanje; uradna ţupnikom, posvetno oblastjo in ostalim cerkev jih je v novi, katoliški obliki celo prebivalstvom v soseščini… Do sedaj legalizirala. Primoţ Trubar, ki je bil kot objavljeni zgodovinski viri o tem ne protestant njihov goreči nasprotnik, je govorijo, kar za našo preteklost ni redkost. poudaril prikrito kontinuiteto tega predkrščanskega politeizma. V Novi Štiftariji naj bi šlo torej za prepletanje ŠE O SVETI GORI elementov raznih poganskih kultov: Vprašanj, ki so povezana z mitologijo v predvsem tistih, ki so častili duše, ki so se prostoru zgornje Kolpske doline je še v svoji dematerializirani obliki ločile od mnogo. Popolnoma je nerazjasnjena vloga telesa in se naselile proč od civilizacije, in poreklo plesov, ki so jih vsaj Primorci, daleč v nedostopne hribe. Razne nočne ki so mnoţično romali na ta nekoč z procesije z bakljami so predstavljale kult mogočnimi drevesi obrasel hrib, plesali na sonca: hoja po hribih je oponašala njegovo Sveti Gori v čast Materi Boţji – naslednici nebesno pot, ki odraţa človekovo ţenskega boţanstva. So tudi oni romali ţivljenje… (Mikuţ, 1974). Po vsem preko Malega Luga ţe spomladi proslavljat opisanem sodeč je bila praksa res blizu Jarilovo ţenitev z Maro, ali je šlo za kake svetemu prostoru in mitologiji pred tretje vzgibe? Cerkev se je dolgo borila krščanstvom. proti njihovim obrednim plesom in jih v Lokacija vasice Padovo z dovolj močnim marsikaterem poročilu o romarskih slavjih vodnim izvirom, kjer se bi lahko po mojem enostavno zamolčala, dokler se niso ţe mnenju načrtno naselila taka ali vsaj pred drugo vojno ti plesi spreobrnili v podobno misleča bratovščina in si v vsesplošen druţabni dogodek in sčasoma svojem središču elipsasto, v bregu zato po vojni tudi zamrli. Tudi od razporejenih hiš, postavila središčno celoletnega čaščenja Matere Boţje, o obredno stavbo ali drugačno središče katerem zaradi vprašljivo objektivnih skupnosti, mogoče kot hišo ţupana, je prav cerkvenih poročil in po drugi strani, zaradi idealna. Še v 18. stoletju je bila v sredini plesom posmehljivih opisov v slovenskih naselja, obkroţena s hišami, izstopajoče časopisih iz 19. stoletja (Smole, 2009), edina zidana stavba in še ta orientirana vemo zelo malo. Ţe Kmetijske in vzhod-zahod. Z eno zatrepno stranjo je rokodelske novice iz leta 1860 (Kmetijske, gledala proti vzhajajočemu soncu in mejni 1860, str. 219) ugotavljajo, da so morda ti pregradi sveta duš, z Babo in Moţem ter plesi ostanek ajdovskih časov: mejno Loško steno, s kaosom hribovja in »… Tukaj ob shodih vidiš šege in navade teţko prehodno sotesko za njo. Novo naših bratov Horvatov; vidiš dosti štiftarstvo se je marsikje končalo precej poboţnosti, dosti pa tudi smešnosti. Vidil hitro, ko je pokazalo ţeljo po sem, kako je trudna stara babela v čast samostojnosti. Zatrli sta ga tako cerkev kot majki Boţji tancala, ko je drug moţicelj na oblast, ponekod na Štajerskem pa je meh tudlov; pa tudi godci se nahajajo na gibanje vztrajalo celo vse do 1622. leta. tej Boţji poti, ki jo po dokončani cerkveni Ker je bila Osilnica daleč in v tem obdobju sluţbi reţejo, da je kaj, mladina pa vse ţe tudi obremenjena z obmejnimi spori, sploh tanca ali pleše in raja. Ali niso to še turško groţnjo, krivim tovorništvom in ostanki ajdovskih časov, kakor je še kmečkimi upori, ne bi bilo nenavadno, če marsikaj druzih?« bi tu vztrajalo v milejši obliki veliko dlje od domnev. Posebej, če skup nost ni bila 199 Slika A11: Cerkev na Sveti Gori ob Mali maši leta 2006, nekdanji visoki gozd z velikimi smrekami, lipami in bukvami v okolici je bil izsekan; smiselno ga bi bilo obnoviti, saj na Gori romarjem primanjkuje sence in zavetja pred soncem in vetrom. krške, ljubljanske, trţaške in poreške Zanimivo, da je v zgornjem prispevku iz časopisa (Malnar, 2005, str. 41). poudarjena prav mladina, ki po dokončani sluţbi boţji »vse sploh tanca ali O romanjih na Sveto Goro je pred drugo pleše in raja«. To informacijo je izgleda vojno pisal tudi babnjepoljski izseljenec v prevzel celo Fran Levstik in jo uporabil v Ameriki – Frank Troha – Rihtarjev (Troha, svoji humoristični povesti v kateri govori 1932, str. 20-25). Njegov zapis je zanimiv, tudi o Sveti Gori nad Plešci (Levstik, ker govori o spominih na romanja iz 1892). Od obredov sta ţal ostali po drugi obdobja 1920-ih let, ko se je odselil v vojni do sedaj aktualni le še Mala maša ZDA. Besedilo mi je posredovala njegova (Mali Šmaren - rojstvo Device Marije, 8. nečakinja Alenka Veber leta 2009. septembra – nekaj dni po njem je glavno »Še ena boţja pot je, katero hočem po romanje, saj je bilo zaradi romanj na bolj skromnosti opisati, katera je pa prava obiskani Trsat premaknjeno) in manj posebnost. To je Sv. Gora pri Gerovem, Velika maša (Veliki Šmaren – Marijino katera ni Slovencem tako znana, kot druge vnebovzetje, 15. avgusta). Nekoč je bilo boţje poti. Sv. Gora je starodavna zadnje romanje vezano na Zahvalno zanimivost, ker je letovišče in boţja pot nedeljo pred Vsemi Svetimi, ko so romarji obenem. Romarji pridejo gori iz prinašali na Goro obilne darove v obliki vsakovrstnih namenov. različnih poljskih pridelkov, vseh vrst ţita, volne, lan, čebelji vosek, maslo itd. Radi prebiramo poročila o drugih narodih, Romarji so prihajali iz kar šestih škofij: kake šege in navade imajo, in se smejemo domače senjsko-modruške, zagrebške, njih početju. Prav radi pa pozabimo, da so 200 tudi med nami stari običaji in vsakovrstne In pokazal jim je valček. Romarji so pa navade, katerim bi se tudi drugi narodi odgovorili, da znajo tudi tako, samo brzo posmehovali. Nekaj takega se vrši na Sv. plesanje da je bolj dopadljivo Majki boţji. Gori. Navada izvira še iz srednjega veka. Nazadnje so pa zaplesali valček, kakor ga Romanja na Sv. Goro se večinoma jim je bil veseli ţupnik pokazal. posluţujejo primorci iz okolice Reke in Najbolj zanimivo je pa, ko se primorski Primorja. Sv. Gora ima za nje posebno romarji odpravljajo domov. Ko imajo ţe privlačnost, kajti sicer ne bi hodili v tako koše na hrbtih, se še enkrat odpravijo na oddaljeni kraj, ker imajo v bliţini pod in se kar s koši na hrbtih še nekajkrat romantično in znamenito boţjo pot, Trsat. zavrtijo vsi veseli in zadovoljni, da so opravili dobro delo.« Romarji iz Primorja se ne zaobljubjajo, da bodo posetili Sv. Goro in opravili tam Na Sveti Gori so se stoletja srečevala molitvene obrede, pač pa obljubljajo, da mitološka izročila in čaščenje Primorcev, bodo plesali »jedan tanac na čast Majci Kočevarjev, domačinov in Kranjcev in še boţji«. drugih, vsak od njih je verjetno v njem Primorski romarji pridejo peš. Potrebno iskal malce drugačen pomen. Ali so se jed in obleko prinesejo v nahrbtnih koših, čaščenja razlikovala tudi obredno in časovno, bi bilo potrebno še raziskati, ţal in na Sv. Gori ostanejo po nekaj dni. V bliţini cerkve so postavlj se je del informatorjev – skupina ena posebna kamenita ognjišča, kjer si romarji kuhajo Kočevarjev, odselila ţe med drugo vojno, kavo, čaj in drugo potrebno jed. Po prebivalstvo ostalih sosednjih krajev se je razselilo ali pa se spominja le let po drugi cerkvenih obredih se spravijo na pripravljen pod, in ples se začne, da mu ni vojni. Vsaj za Vinodolce in Primorce vemo, da so nekoč prihajali za več dni, para. spali so v gozdu na Sveti Gori, po Večkrat se je ţe dogodilo, ko je vneta pripovedih posejanem z mogočnimi romarica omagala od prenapornega plesa drevesi lip in bukev okoli svetišča. Zakaj in se zgrudila, da so jo morali odnesti so maloluške deklice tako beţale pred vstran. Toda ni se dala ugnati, kajti je šlo romarji, kot je povedala informatorka? Je za čast Majki boţji. Kakorhitro se je bilo bivanje v gozdu namenjeno tudi kakim zavedla, se je zopet podala nazaj na pod, drugim obredjem in pomladnim in tancanje se je ponovilo. dejavnostim, povezanim s plodnostjo? Ko drugi romarji opazujejo ples O starosti krščanskega svetišča ne vemo primorskih romarjev, še nje omami kaj dosti, razen uradne domneve, da naj bi melodija godbe, in tako marsikateri mlad bilo v osnovi »zelo staro«. Glede tega je par pozabi, da je prišel na boţjo pot, in zanimiva navedba iz pečatnice papeţa hajd na plesišče. Mladina se rada udeleţi Klementa XIII iz 29. maja 1761, s katero romanja na Sv. Goro, kajti tam se ji nudi uničuje (prepoveduje) vse bratovščine in dosti veselja in razvedrila. vsa obredja, ki so do tedaj obstajala na Nekoč mi je pravil star romar, kako se je Sveti Gori (brez navedbe vzrokov) ter za duhovnik pošalil s primorskimi plesočimi edino veljavno imenuje bratovščino Sv. romarji. Ko so prenehali plesati, je sam Skapularjev. Pred tem je papeţ Benedikt stopil na pod in jim rekel: »Vi ljudi sve XIV. podelil temu mestu dve pečatnici leta prebrzo tancate: šopi-šopi-šopi-šopi! Bog 1747 in 1752 za odpust grehov vsem in sv. Margareta tancaju ljepo i pravovernim kristjanom, ki se izpovedo in polagoma.« prejmejo sveto obhajilo na določeni datum 201 (Malnar, 2005, str.39). V nadaljevanju ter ga kljub poţigu hiše, internaciji in opisa iz Zagrebačkog katoličkog lista iz odselitvi ohranila. Kasneje so zanj 1857. leta še piše, da je tedanji ţupnik vse poskrbeli Pavličkavi iz Zgornje Poţarnice. svoje moči usmeril v to, da bi ovenelo Sedaj kip stoji v pleški cerkvi, na novo slavo in zanemarjeno poboţnost Svete prebarvan, poleg lurdske kapele pod Gore na novo prebudil in da »zle pako zvonikom. Leta 2005 mi je sovaščan navade i nepristojne neke zabave iskoreni i Goran Majetić poslal njegovo fotografijo s uguši«. Starih običajev pa izgleda Cerkvi prošnjo, če lahko svetujem kaj narediti z ni uspelo izkoreniniti vsaj še dve stoletji. lesenim kipom. Kip je bil takrat prebarvan s srebrno bronzo, dodana je bila robustno Sedanja osnova cerkve na Sveti Gori je izrezljana desna roka, Jezuščka ni imela. verjetno iz sredine 18. stoletja, predelana je bila tudi v začetku 20. stoletja, ko je dobila Ţe takrat sem opozoril, da ima obraz sicer sedanje poslikave. Na kovani rešetki, ki okorne Marije Pomočnice iz verjetno začetka 19. stoletja, značilne negroidne - deli prezbiterij od ladje, je letnica 1749 črnske poteze. Je šlo pri tej cerkvici morda (Malnar, 2005, str.52). Cerkev je z osjo usmerjena natančno proti cerkvi Svete za ostanek svetišča kulta Črne Marije, je Marije Brezmadeţnega Spočetja v bil ta kip prinešen vanjo iz kakega drugega svetišča v okolici? Se je moralo morda sem Razlogah, kar bi znalo pomeniti, da je bila sedanja cerkev postavljena istočasno ali v ozadje (in bliţino Volčje - Voučje jame) nekoč umakniti primarno čaščenje celo nekaj kasneje od Rezuške oz. njene (substituta) ţenskega boţanstva iz vrha predhonice. Ko vernik stoji v cerkvi, Svete Gore? Gre za podobna sporočila kot obrnjen proti oltarju, je obrnjen obenem proti cerkvi v Razlogah ter kaţe hrbet v zgodbi o svatbi iz Rezug – ko je bila lisica vrţena v jarek, kjer se z volkom grdo Kraljevemu vrhu (domnevno poganskemu Perunovemu svetišču). Bilo je torej gledata? pomembno/potrebno regulirati (jasno Morda je ob vsem tem potrebno za boljše zasesti) vse te točke in tudi z orientacijo razumevanje procesa pokristjanjevanja krščanskih svetišč jasno kazati in utrjevati omeniti, da so bile v zgodovini katoliške cilje nove, prave vere. cerkve podobe nekdanjih boţanstev po Evropi velikokrat prevzete kar take kot so Pod cesto na Sveto Goro nad Starinci, zgornjim naseljem Poţarnice, so malo nad bile in so bile zgolj preimenovane voznikom iz Plešc v sedaj gozdnatem (pokrščene) in ponovno uporabljene v predelu Na brezje (brez tu ni videti) še krščanskem bogosluţju. Da je bila ta praksa stoletja zdruţljiva z duhom norm o vedno vidni ostanki zidov male cerkvice, posvečeno Mariji Pomočnici, ki so jo inkulturaciji, lahko ugotavljamo po pismu, Italijanski vojaki poţgali v drugi svetovni ki ga je v letu 601 papeţ Sv. Gregor(-ij) Veliki pisal svojim duhovnikom vojni. Prav tu naj bi se po nekaterih pripovedih prvič prikazala Mati Boţja (prevedeno iz angleščine po internetnem viru: Duricy): pastirjem. Zato naj bi bila ta cerkvica Marije Pomočnice prvo zbirališče, postaja »Rečeno je, da so ljudje tega naroda na romanju (Kovač, 1987. str.23). Za navajeni ţrtvovati vole. Ta običaj je cerkvico, ki leţi pribliţno severo-zahodno potrebno pretvoriti v krščanski obred. Na od cerkve na Sveti Gori, je pred vojno dan pretvorbe (poganskih) templjev v skrbela (za te zaselke takrat premoţna) krščanske cerkve in podobno za praznike druţina Jelenc iz niţje leţečih Menavcev, svetnikov, katerih relikvije bodo tam ki je iz nje rešila leseni kip Matere Boţje postavljene, naj jim bo dopuščeno, da, tako 202 kot v preteklosti, okrasijo te iste cerkve z Modrosti (Sophia) in filozofije. Izida je listnim okrasjem. Cerkvam morajo prinesti bila velika izumiteljica, darovalka svoje ţivali in jih ubiti, ne več kot ponudbo umetnosti in vsega kar ţivljenje dela za hudiča, temveč za namene krščanskega udobnim in vrednim truda. Dajala je slavja in pojedine v imenu in za čast Boga, blagoslov otrok. Njeni pokorni častilci so kateremu bodo po pojedini peli hvalo. Le bili vedno odrešeni teţav – zaradi tako jih boste z ohranjanjem ljudskih neprespanih noči, izgubljene poti na tujem posvetnih radosti laţje privedli do terenu, nevihte in brodoloma na morju... navdušenja za radosti duha.« Njene svečanosti so udeleţencem Čaščenje Črnih Marij, ki je razširjeno po zagotavljale trajno zadovoljstvo. Bila je Evropi v več deset svetiščih mati Narave, gospodarica elementov, prvi - na Hrvaškem na primer v Sinju in Mariji začetek vseh generacij. Predstavlja Bistrici, črna je tudi L popolno zdruţen panteon Grčij in Rima. orretanska Marija, ki je v srednjem veku prešla Trsat, tudi drugje Bila je kraljica podzemnega sveta in prva zasledimo njena svetišča, lahko gospa nebes, bila je poenoteno bitje z značilnostmi vseh bogov in boginj. zasledujemo po literaturi na internetu Kontrolirala je nebeški svod, oceanske (internetni viri: Duricy) in nikoli ni bilo ravno v soglasju z obstoječo katoliško (močno) puhajoče vetre in nemo kraljevstvo mrtvih... Njena črna barva je v dogmo. Veliko z njimi povezanih verovanj splošnem barva pramaterije, materie prime, in obredov je bolj vezanih s poganstvom in predhodnimi kulti, posvečenimi čaščenju prvobitnega nediferenciranega stanja, bistvo kaosa, spodnjih voda, severa in Matere Zemlje. smrti. Kot taka je po eni strani simbol Črna barva, ki se v krščanski ikonografiji mračnega in nečistega, vendar je obratno običajno povezuje s smrtjo ali zlom, je bila tudi (nad)močan simbol neopredeljivega in prej barva plodnosti in rodovitnih tal prvobitnega devištva in prav na ta pomen (zemlje) (internetni vir: matica.hr). Po se navezuje simbolizem srednjeveških istem viru naj bi bila večina svetišč Črne Črnih Devic v Evropi (internetni vir: Marije povezanih s predhodnimi svetišči matica.hr). Izide – egipčanske boginje matere, boginje plodnosti, začetnica ved, boginja ţensk in Je bilo morda Izidino svetišče ob pokristjanjenju primorskih mest še pred spretnosti (internetni vir: Wikipedija). Podobno kot krščansko Marijo prihodom Slovanov prenešeno v očem bolj so jo (v določenih obdobjih) upodabljali kot skrito notranjost, morda na še starejše ţensko, ki drţi v naročju sina Horusa in ga mesto čaščenja kakega (ţenskega) doji. Kult te boginje so pomorci ţe do 2. boţanstva Japodov, Liburnov, ali katerega stoletja pred našim štetjem razširili iz drugega ljudstva na Sveti Gori in so zato vso zgodovino sem prihajali Primorci? Je severne Afrike po sredozemskem prstanu, njena svetišča so bila postavljena po večini tu ostajalo njeno svetišče, določeno obdobje celo delilo prostor z Mokoš ali se rimskih mest. z njo zlilo, in se na koncu prekrstilo v Črno Pozna antika je razumela Izido kot Marijo ter na koncu izkristaliziralo v egipčanska tla (črno zemljo), ki jo Nil sedanje svetišče? Črne Marije, ki jih ljudje meša in oplaja. Ko so čaščenje Izide razumejo kot čudodelne, so povezovali prenesli preko Mediterana je tu dobila tudi s plodnostjo in oploditvijo ţensk, kar druge atribute kot Isis Pelagia. Tako so jo je bila ţe domena antičnih ţenskih častili tudi kot Veliko Mater celotne boţanstev zemlje. To pa so vse tudi Narave. Lahko je bila poosebljenje lastnosti, ki jih tradicionalna krščanska 203 cerkev ne pripisuje Devici Mariji. So bili kake protestantske občine. K na Sveti Gori stari običaji po protestantskemu vplivu bi lahko potrjevalo pokristjanjenju povezani (tudi) s Črno dejstvo, da so bili Frankopani in Zrinjski v Marijo (in njenimi prednicami) in je bila 16. in 17. stoletju več kot stoletje papeţeva prepoved bratovščin iz leta 1761 zaščitniki in podporniki reformacije, vse objavljena zaradi tega čaščenja? Morda bo do njihovega konca v Dunajskem Novem mogoče pravi odgovor kdaj najti v mestu (glej internetni vir: adventisti.hr; cerkvenih ali drugih arhivih ali celo v Ahačič, 2011). Tudi na gerovsko stran so arheoloških dokazih. hodili nekoč v tem obdobju osilniški ţupniki, vsaj eden od njih je bil protestant, Takoj na drugo stran cerkvice Marije Pomočnice, preko sedanje ceste iz Plešc je a o protestantizmu na hrvaški strani ne Voučja jama – vemo kaj dosti. Je bila privrţenost kmečki Volčja jama, zahodno od reformaciji v okolici Osilnice posledica cerkvice pa skala z okroglim, pribl. 5 cm globoko vklesanim krogom. Kot piše poznega sprejema krščanstva? Je bila nova domačin iz Plešc, je bilo mesto te kapelice štiftarija res zgolj na slovenski strani? V pripovednem izročilu domačinov je ostal povezano tudi z drugimi bajeslovnimi bitji – tudi spomin na porušeni/zapuščeni vilami, ki naj bi njegovega deda celo odnesle od tam na Črni vrh, pa z Mračniki, samostan nekje pri Malem Lugu proti Sveti ki ponoči Gori. Po Katičićevem tolmačenju tavajo po poljanah okoli vasi in praslovanskega pomena besede lug bi zaselkov. Vile naj bi se spomladi prav tu oglašale ljudem z besedami: «Koplite, lahko ta »spomin« pomenil tudi kak drugače sveti kraj ali zgolj lociral mesto uorite, sadite, sejajte. Zdej so zlati hipi ji časi.« (Kovač, 1987, str.32). slovanskega obredja. Morda se bi ga dalo dokazati z arheološkimi raziskovanji. Ob spoznavanju doline proti izviru Kolpe, Ostaja še mnogo nerazjasnjenih vprašanj, kjer verjetno ne bomo mogli mimo pa tudi z njimi povezanih pomenov pastirskega vidika slovanskega mita, v marsikaterega drugega ledinskega imena. katerem gospodar volkov dejavno posega v strukturo pašnega leta, se pojavlja črna Pri razkrivanju resnic mitološkega prostora kača, ki sem jo ţe omenjal. Kača ni zgolj bi lahko precej pomagala arheologija, a sta Velesov lik, temveč je zelo star simbol, bila tako Kraljev vrh kot Sveta Gora kot eden od najstarejših in najbolj razširjen potencialno najbolj zanimiva arheološka ih. terena skoraj uničena. Prvi z naseljem, ki Simbolizirajo plodnost, brezsmrtnost, se je postavilo na njegov vrh v intenzivnih obnavljanje, zdravljenje, vendar tudi zlo. Ţivljenje in smrt, zaprta v krog (urboros – časih naseljevanja rudarjev v 18. in kasneje ko kača poţira svoj rep), večno kroţenje. prenaseljenem 19. stoletju, ter karavanske Nekaj povezav z mitom smo ţe našli, poti, ki je prečila Čabranko do prve mogoče obstajajo še katere. Morda je prav četrtine 19. stoletja. Sedaj so najvišje točke tam zasedli vikendi. Sveta Gora je bila kot urboros povezan z okroglim vklesanim potencialno arheološko najdišče praktično znamenjem v skali poleg razvalin cerkvice Marije Pomočnice – uničena v zadnjih desetletjih z nemilostnim Črne Marije? ter kratkovidnim (…) razrivanjem in Prav tako ne poznamo vloge svetišča ali uničevanjem naravnega okolja in kulturnih domnevnega samostana v Malem Lugu z ostalin tisočletij. A mogoče se bi še našlo nenavadno osmerokotno cerkvijo. Ne bi kaj tudi tu, saj je okolica poţgane cerkvice bilo nenavadno, če bi bila cerkev s tako Marije Pomočnice še vedno v gozdu (ţal demokratično arhitekturno osnovo močno porušenem in grobo čiščenem po (centralno, osmerokotno) posledica vsaj zadnjem ţledu iz leta 2014). Bilo bi 204 smiselno natančno pregledati tudi okolico DRUGE TRIČLENE STRUKTURE Malega Luga, potencialnega mesta obredja. Ta je zanimiv morda tudi zato, ker Poleg velikega trikotnika obstajajo na tem so stavbe v njegovem jedru (stran od ceste območju še mali trikotniki, na Plešcih so iz 19. stoletja) po satelitski sliki sodeč mi domačini vedno opisovali, da leţi vas razvrščene skoraj v krogu. Za arheološke med tremi vrhovi: Sveto Goro, Kraljevim raziskave ostane vabljiva še odmaknjena vrhom in niţjim Črnim vrhom nad okolica Loške stene z Okamnelim moţem Čabranko (precej neizstopajočim vrhom) – (moţno mesto obredja) in relativno manj ta stoji nad Veričkom na Čabranki, kjer naj prizadeta lokacija okoli Svetega Miklavţa bi po izročilu voda vlekla – poţirala ljudi - območje naselja Čačič, potencialnega pod črne skale škrilavca, v hrib. Zato se osrednjega mesta naselitve, mogoče tudi na tam prej pleščani nikoli niso kopali razglednem grebenu poleg sedanjih hiš. So (povedala Berta Čop, 1979) …. Ime pa tu tudi manj pomembna mesta, kot npr. Veriček je po razlagi Silva Torkarja pogrebna pot iz Osilniške doline proti izpeljano kot manjšalnica iz *virej, *verej, Čačiču čez Počivaunik, okolica Razlog in gl. v SSKJ: virje 'vrtinčast tolmun'. Je bila še katero. Ţe neinvazivna snemanja bi to nadomestna točka manjše slovanske lahko dala kako zanimivo informacijo iz občine, ki se je ţelela osamosvojiti, za sedaj zaraščenega terena. Januarja 2016 Velesa? Od tu se namreč lahko pride preko smo na primer v Loškem potoku izvedeli, Čabranke in Kamenskega Hriba prav na da so arheologi na skromnem terenskem Kraljev vrh, Kresnikovo ali Perunovo pregledu njiv na Pungertu našli ostanke točko. Nekaj o posebnem pomenu Črnega poznoantične keramike… vrha govori tudi zgodba o prenašanju ljudi, ki smo jo omenili pri Sveti Gori in Vsekakor bomo tu na kratko in grobo poimenovanje verička – malega zapisane domneve lahko potrdili le v praslovanskega vyr'ja (vyrъjъ, ki pomeni interdisciplinarni ekipi, kjer bodo poleg »tolmun, bazen, vrtinec« (Mencej, 2013, domačinov, ki dobro poznamo prostor in str.28) kot mesta, »kjer prebivajo duše bajeslovne zgodbe v njem, sodelovali tudi umrlih in kjer prezimujejo ptice selivke«, lingvisti, toponomastiki, etimologi, te pa, kot piše etimolog France Bezlaj, po arheologi, zgodovinarji, etnologi in pragermanskem in praslovanskem izročilu kulturni antropologi. Koliko jih bolje prezimujejo v prebivališču umrlih. Kot pozna ta prostor in njegove zgodbe? In dodaja Bezlaj, »ţal slovanska etnografija koliko dobrih informatorjev nam je še na doslej še ni smiselno povezala teh izročil, voljo? po katerih vodi pot na drugi svet skozi vodo«. Ta pomen praslovanskega besednega korena kaţe na zelo arhaične predstave o vrtincu ali tolmunu na meji med svetovoma ţivih in mrtvih. Čeprav lahko pomen praslovanskega korena *irъjъ/vyrъjъ sicer varira od tolmuna do vrtinca, pa se zdi v luči drugih evropskih predstav vrtinec vsaj enako, če ne bolj verjetna predstava kot tolmun (Mencej, 2013, str.28). Dodajmo še, da v mitološkem »vyr'ju« nikoli ni zime, trava je vedno zelena; to naj bi bile 205 indoevropske livade in pašniki, po katerih gromovnika. Na istem mestu je stal oltar se sprehajajo duše pokojnikov, slovanski istega svetnika tudi ţe pred vojno, le stara Velesov svet (Belaj, 1998, str. 194). Stara slika je zgorela in jo je zamenjala nova. mama Berta Čop mi je nekoč kot otroku Nekaj o tričleni strukturi je zaslediti tudi v povedala, da se na Veričku prej nikoli niso pričevanjih iz Hrvatskega. Tam pravijo, da kopali Pleščani! Vaško kopališče je bilo le so nekoč ljudje ob zidavi hiše pod en vogal pri mostu za Strojiče. Pri Veričku so se vzidali ţegnano vodo. Kaj so vzidali pod pričeli kopati šele turisti v 1920-ih letih. ostale tri (saj le tri točke – trije stebri, Šele v zadnjih desetletjih se je sem drţijo stabilno), ni znal povedati več preselilo glavno vaško kopališče, saj je nobeden. spodnje kopališče pri mostu za Strojiče zasul regulirani potok. Med drugo vojno je bilo potrebno pri ALI OBSTAJA TUDI KRŠČANSKA Palčavih moliti za mir v sobi, iz katere se SAKRALIZACIJA PROSTORA? je videlo tri cerkve (povedala Davorka V času, ko sem dokončal osnovo tega Smole roj. Čop, 1986). Ob novem letu so osnutka in poslal besedilo na nekaj se pleška dekleta hitela umivat v treh naslovov, sem dobil v začetku novembra studencih, da bi bile lepe (plodne?) 2015 pismo kolega Bojana Pajniča, prav (povedala Dragica Oţbolt, 2005). Je tako ljubiteljskega raziskovalca teh krajev. tričlenost v Plešcih povezana s Tudi on je pred časom raziskoval prostor z patronimom cerkve Svete Trojice ali malce drugačnega gledišča. Pod obratno: je ta posledica starejše tričlene drobnogled je vzel razporeditev sakralnih mitološke organizacije prostora? Verjetno objektov – cerkva v našem prostoru. Kljub ima podobnih zgodb o trojnosti tudi še mnoţici cerkvenih objektov, ki so kakšno drugo okolje ali naselje v bliţini, postavljeni nad obema bregovoma doline, ali pa ne. Temu nihče do sedaj še ni je prišel do zanimive ugotovitve, da se posvečal pozornosti in bil bi zadnji čas, da razporeditev, vsaj nekaterih od njih, sklada morebitne zgodbe še poskušamo zbrati na z geometrijskimi pravili in celo s koti terenu. slovanskega svetega trikotnika. Štiri od Na poletni delavnici leta 2016 smo slišali njih celo opisujejo pravilen kriţ. To so še eno, vezano na Mali Lug. Cerkvica cerkve Matere Boţje na Sveti Gori na Svete Ane, ki je centralne oblike, naj bi vzhodu ter Svetega Egidija (Svetega Tilna) bila postavljena na treh stebrih. Zato na zahodu. Črto sever-jug tvorita lokaciji posebno trdno stoji in je v najbolj kritičnih cerkev Sv. Duha v Ţurgah in časih mesto, kamor se lahko ljudje Brezmadeţnega spočetja Blaţene Device pribeţijo. V tej cerkvici (cerkvica je med Marije v Rezugah (uradno Razloge). Na italijansko okupacijo pogorela) je bil po podlagi razmisleka ob njegovih zapisih obnovi na zahtevo domačinov ponovno sem prišel do ugotovitev, ki jih lahko postavljen tudi stranski oltar posvečen poveţem z do sedaj napisanim. Svetemu Eliji – Iliju, ki jezdi čez nebesni Ko je v kraje prišlo krščanstvo, je verjetno svod in v roki drţi strelo. Ta svetnik je imelo (ugotovilo) potrebo zasesti prostor pogost krščanski substitut boga na enak način kot je bil prej zakoreninjen gromovnika. Zanimivo, a oltar je med staroselci, s prostorsko organizirano postavljen ravno na stran, ki je obrnjena v mitološko osnovo, čeprav bi pričakovali, smer Kraljevega vrha – domnevnega da ga bo sekulariziralo (SSKJ: svetega mesta Peruna, slovanskega boga sekularizírati = povzročiti, da kaj izgubi 206 verski značaj) in sakraliziralo le skupnost lahko pomenilo, da je bil stari mit o in njena svetišča. Kot smo omenili je ţe slovanskem trikotniku in njegovem papeţ Gregor konec 6. stoletja dajal svojim sporočilu takrat še zelo ţiv, prav tako duhovnikom navodila, da naj se ob mitološko razumevanje prostora v skladu s pokristjanjenju poganskih svetišč teh ne staro vero. Takrat so dokazovanja novih ruši, temveč naj iz njih naredijo krščanske ideoloških »posestnikov« verjetno tudi cerkve, podobno naj izkoristijo tudi običaje najbolj potrebna. Nekaj o trdovratnosti in obredja. V prostoru, ki je imel preveliko poganskih običajev potrjuje prisotnost pogansko sporočilnost, je moralo to veljati kmečke reformacije in verjetno tudi podobno. In v malo poseljenih krajih je bil papeţev poseg v prakse čaščenja na Sveti prav prostor glavno svetišče. Tako kot prej Gori. Popolnoma pa teh praks ni bilo Slovani, so lahko dokazovali zasedbo in mogoče izkoreniniti vse do zadnjih obvladovanje sakraliziranega prostora in desetletij po drugi svetovni vojni. njegovih sil le v prostoru samem. To bi Slika A12: Zemljevid iz neobjavljenega članka Bojana Pajniča: »Starodavni mit u dolini Čabranke i Kupe«, 2. november 2015 Na začetku novega veka se pojavijo v posameznih predelov v prostoru - poselitev se širi v prej slabo poseljeno dolini nova naselja - npr. Rezuge dolino Osiunice – Čabranke, karavanske (Razloge), zaradi karavanskih poti iz poti se nadaljujejo navzgor nad levim kolpske doline preko doline Belice in bregom doline, a se včasih, izgleda, tudi Zagolika ter verjetno preko Krašičevice izognejo osrednje Osilniške doline. To se proti Kvarnerju. Spremenijo se vloge verjetno dogodi vzporedno s 207 pridobivanjem gospodarskega pomena teh teţila k temu, da se na območju z poti, posebno po vdorih Turkov v 15. zakoreninjeno slovansko mitsko zasedbo in stoletju, v 16. in 17. stoletju. tako trdovratno predkrščansko sakralizacijo prostora, izvede nova Takrat se precej izpraznijo osrednji predeli simbolna razdelitev in podreditev nekoč sedanjega Gorskega kotarja, zato se zaradi poganskih dominant in se v prostor zapiše selitve prometa kraji na zakritih in naravno njeno novo - krščansko sporočilo. Izgleda, bolje zavarovanih karavanskih poteh lahko hitreje razvijajo. Potem pa časovno zelo da je bilo le na ta način moţno dokončno teţko sledimo, saj so bile večinoma (ali vsaj evidentno) izriniti stara verovanja formalno ilegalne, čeprav zaradi staroselcev, ki so lahko prej še neovirano dominirala v prostoru. Potrebno je bilo ekonomskih koristi s tiho podporo lokalnih zemljiških gospodo dobesedno pokriţati, s tem blagosloviti ter v na obeh straneh doline. Z odpiranjem in večanjem poskusiti nepreklicno zasesti prej poganski ekonomskega pomena območja je tudi prostor, saj so bila stara verovanje očitno premočno prisotna. cerkvena struktura po vsej verjetnosti NOVA UREDITEV PROSTORA IN NOVE PRIORITETE Slika A13: Zemljevid iz neobjavljenega članka Bojana Pajniča: »Starodavni mit u dolini Čabranke i Kupe«, 2. november 2015, rdeči pravokotniki so še ostali cerkveni objekti v prostoru, tudi tisti, ki jih tu ne obravnavamo. S črtami je avtor povezoval tudi objekte, ki med seboj niso vidni. krščanskim substitutom svetišča Matere V novi ureditvi prostora je poseben pomen obdrţalo le mesto čaščenja ţenskega Boţje. Verjetno je bila edina od primarnih boţanstva Mokoš svetih točk, ki je bila sprejemljiva - Sveta Gora, s 208 krščanstvu, a tudi preveč zakoreninjena z Rdeča stena (internetni vir: mapire), ter romanji in obredi Primorcev in vseh zemeljskega - cerkev Sv. Marijinega ostalih, ki so prihajali sem na čaščenja od brezmadeţnega spočetja v Rezugah – pomladi naprej. Nasproti ji je bil ponovno ţenska, mati, plodnost, zemlja. domnevno v 15. stoletju, če velja verjeti Za razliko od poganske mlade device dataciji sedanje cerkvice, postavljen Sveti Mare, tokrat krščanska, še bolj Egidij (Tilen) v Ribjeku. Mogoče je tu ţe brezmadeţna Marija, postavljena na mestu prej stala cerkev predhodnica, saj je cerkev v neposredni bliţini globokega izvira – pravilno s pokopališčem s potokom ločena rojstva reke Kolpe iz globin (Matere) od bivališč ţivih. Sveti Tilen predstavlja zemlje, nad potokom Krašičevica, v svetnika – zmagovalca nad silami narave, katerem prebiva velika Črna kača6. Je ta ki obvladuje strah vzbujajoče mitološko cerkev zasedla mesto kakega starejšega, območje prednikov in temnega Velesa nad skritega poganskega (morda pastirskega) in pod njim v dolini. Stegujoči Firštov rep: svetišča, spet ţenskega boţanstva, ali celo območje duhov prednikov (Baba, Babji mesta srečanja Mare z Jarilom? Mogoče le kut, Moţ), oţanje doline in še vedno z svetišča Črne Marije – Matere Zemlje? gledišča Svete Gore kaotične divjine Nekaj o tem mogoče namiguje nenavadna soteske z ogromnimi stenami, okoli katerih zgodba domačinov o očetu in sinu, ki sta z se je nekdaj vrtinčila Kolpa in vrha hriba občudovala močan izvir, a nato spodkopavala bregove, teţko prehodnimi zaradi prevelike radovednosti po nesreči potmi v spodnji del doline, ki mogoče pred padla vanj ter s padcem izdolbla večje in 14. stoletjem še ni bila poseljena vsaj do manjše brezno iz katerih vre voda iz Kuţelja. S Svetim Egidijem (Sv.Tilnom) je globokega podzemlja. Pa zgodba o veliki bil reguliran najbolj problematični kači, zakleti duši, ki ob Koupi še vedno mitološki del doline. Ostali pa so njegovi čaka odrešitelja, da ji ponovno povrne toponimi v okolici, ki so stoletja počasi človeško podobo (duša torej lahko potuje izgubljali prejšnji mitološki pomen. iz enega v drugi svet v obeh smereh). Tudi Kraljev vrh zaradi poselitve (tako rekoč drugih nenavadnih zgodb v tem ozkem in vdora »tujerodnih« skruniteljev - rudarjev), odmaknjenem delu doline ne manjka. vsaj v 17. stoletju ni bil več pomemben, a Upajmo, da jih vsaj del še uspemo zbrati je teţko, da bi bil poseljen ţe prej. Obenem ob naslednji etnološki delavnici Palčave prva regulacija mitološkega prostora šiše v letu 2016. Primc je s sodelavci (Sveta Gora – mesto Matere Boţje opravil ogromno delo, a je, vsaj izgleda nasproti svetu kaosa za njegovim tako, še kar nekaj zgodb ostalo na terenu regulatorjem – Sv. Egidijem) odraţa in nezapisanih. Tudi v tem besedilu omenjene potencirano poudarja bivalentnost bo potrebno še natančneje zapisati ter s krščanskega verovanja: dobro – slabo, kar posluhom za mitološke osnove, na podlagi ga je v osnovi razlikovalo od poganskega, sedanjih spoznanj,. po obeh bregovih slovanskega tričlenega mitološkega zbrati še druge obstoječe zgodbe. Časa je prostora. le še toliko, kolikor lahko ujamemo Obe prej omenjeni krščanski svetišči generacije, rojene pred drugo svetovno sluţita kot osnova – horizontala kriţa, na vojno ali malo po njej. katero je bila dodana osrednja (vertikalna) os kriţa sever – jug. Nebesni krak 6 predstavlja cekev Sv. Duha v Ţurgah, kje Kača je bila, zgodovinsko gledano, tudi simbol plodnosti in kreativne ţivljenske moči. Kot kače drugje kot na visokem mestu nad dolino menjajo svojo koţo, tako predstavljajo simbole (na starih zemljevidih je nad njim zapisana ponovnega rojstva, transformacije, brezsmrtnosti in 209 zdravljenja. Kot falični simbol, je kača povezovana tudi zaradi hudourniškega značaja z boginjo zemlje v plodnostnih obredih prvobitnega Čabranke njen izliv sčasoma lahko človeka (internetni vir: Simbolizam). Ker so morali po dolini Kolpe proti pašnikom nad izvirom premikal tudi proti jugu, lahko točka potovati spomladi pastirji (vsaj) iz Hrvatskega in označuje stari izliv iz nekega višje iz Hriba, za katere je bila plodnost ţivali še kako pomembna, tudi tega pomena pri tolmačenjih zgodovinskega obdobja, ki je bil v svetih mest in njihovih pomenov v Razlogah ne spodnjem delu razširitve doline pri smemo zanemariti. Osilnici. Izliv reke v drugo je imel včasih poseben pomen, tako kot tripotje, razmejeval je slabo od dobrega. To je IZLIV REKE– MEJA SVETOV IN morala biti torej os, po kateri je bilo DODAJANJE NOVIH SMERI določeno mesto postavitve vseh štirih Bojan Pajnič opozarja, da se kriţ seka cerkva. Malce stran tudi cerkve v Osilnici, nekje v bliţini izliva Čabranke v Kolpo. ki se je morala prilagoditi danostim doline Ker vemo, da se je s kultiviranjem z nepredvidljivim rečnim izlivom. Omenili osilniškega polja (še v 17. stoletju so smo ţe, da je bilo, verjetno ne slučajno, Osilničani gosposki trdili, da nimajo nad to točko na Ograjah, mesto, na nobenih njiv v ravnini in morajo zemljo katerem so nekoč Osilničani kurili svoje prekopavati po bregovih z motikami), in kresove. Slika A14: Zemljevid z označenima dvema domnevnima svetima trikotnikoma: večji in pravilen, določen s strani skupine nad Osilnico in manjši in nepravilen iz območja nad Plešci, morda proti Poţarnici. Oba z definiranimi in razpoznavnimi svetimi mesti treh glavnih boţanstev. Slovanska vireja: Ţrnek in Veriček;, vrtinca: kotlasti vrh Dimovca in mlaka na kamenskem polju. Katera cerkev je bila tehnično osnova za vrisani na vojaških kartah iz 18. stoletja, na postavitev vertikale kriţa, je treba še Ţurgovskem zvoniku je z barvo zapisana razvozlati: rezučka ali ţurgovska? Obe sta letnica 1729, vendar je malo verjetno, da bi bila letnica dokončanja zabeleţena na tako 210 malo trajen način. Mogoče sta vsaj obe Rezučki in obračajo hrbet tako Kraljevemu osnovi sedanjih stavb nastali v istem vrhu, kot tudi mestu kapelice Marije obdobju. Sedanja cerkev na Sveti Gori naj Pomočnice z domnevno Črno Marijo, ki je bi bila iz sredine 18. stoletja, a je verjetno odrinjena k Voučji jami in predstavlja le obstajalo krščansko svetišče ţe dosti prej. prvo postajo na romanju iz Osilniške Je bilo to ţe ob gradnji Sv. Egidija v 15. doline (v bistvu le za romarje z izhodiščem stoletju ali šele kasneje, ko se je začel v Plešcih) do pravega svetišča prave razvoj doline širiti s potmi v ti dve smeri? Matere Boţje na Sveti Gori. Ker je rezučka cerkev v oţji dolini (manj Štirje pravokotni trikotniki opisanega kriţa moţnosti pomika,) in tista pri Ţurgah na opisujejo kot pribl. 22° do 23°, razdalja širokem, na kriţ pravokotnem bregu, po med cerkvami na konceh je enaka – po katerem se je njeno mesto lahko Pajničevih meritvah okoli 5,7 km. Je taka svobodneje določalo bolj levo ali desno, bo razporeditev krščanskih svetišč ostanek in verjetno prva točka v Rezugah. Če je šlo spoštovanje dela starih pravil (sončev kot) pri tem istočasno za zavzetje (pred očmi ali je s tem le še poudarjena dokončna ostale doline skritega) svetišča poganske nadomestitev stare mitološke zasedbe boginje, bi bila zadeva še bolj verjetna. Po prostora, ki s svojim simbolom podjarmi njej je bilo lahko določiti mesto še tudi še tako nevidne elemente, kot je ţurgavski. Tudi smer neba se je takrat ţe sončev kot? Je ponovna sakralizacija določala z magnetno iglo busole. To je (čeprav bi morala biti to sekularizacija) moralo biti obdobje, ko je območje prostora res izvedena po zavestno funkcioniralo povezano: ali popolnoma prilagojenih pravilih pravokotnih brez politične, mogoče celo cerkvene meje trikotnikov, a s še vedno, iz prejšnjih ali pa je bila le-ta z ureditvijo kriţa, zaradi verovanj povzetim in spoštovanim, povezanega prebivalstva, celo zavestno sončnim kotom in nekaterimi drugimi ignorirana. Ker domnevam, da je šlo za očitnimi sporočili prostora in mitologije kasnejše obdobje kot je bila začrtana poganov? Je zato na cerkvah ostajala tudi horizontalna os, za 16. ali najkasneje 17. tako imenovana svarica kot sončno stoletje, kar ţe posega v čas mejnih sporov znamenje zaščite in starega boga zaradi ţelezarstva Zrinjskih v Čabru - Gromovnika - Peruna, ki naj obvaruje celo Čebru, je to zanimivo sporočilo o močnem svetišče nove, krščanske vere pred sodelovanju (z ene ali druge, ali obeh (njegovimi) strelami? Sonce sicer poznamo strani). tudi iz drugih cerkva nemške poselitve Cerkev Sv. Egidija je postavljena na mejo (npr. naslikano v notranjosti cerkve v vidljivosti iz Svete Gore (tik, preden bi ga Nemškem Rutu v Baški grapi) in na zakril hrib Dimovec), zato je bil cerkvah vse dol do Bele krajine. So sončni horizontalni krak kriţa (vzhod – zahod) kot in čaščenje sonca domnevno prvi laţje določljiv, a je bilo potrebno nanj priseljenci krščanske vere (mogoče šele misliti ţe ob postavljanju cerkev. Tudi s Kočevarji) prinesli tudi ţe s seboj in jim svojim prečenjem izliva Čabranke prav v zato ni bil tuj? Končno jih je večina sredini in bivalentnostjo obeh točk je kazal prihajala iz območij, ki so bila poseljena s na njegov poseben pomen. S Svete Gore slovanskim prebivalstvom in/ali sta vidni tako cerkev Sv. Duha v Ţurgah sakralizirana s slovansko mitologijo. kot Marijina cerkev v Rezugah. Cerkev na Lahko, da so jo poznali ţe od prej. Sveti Gori je postavljena (domnevno Zanimivo je mogoče tudi to, da se na os osnova sedanje stavbe v sredini 18. sever-jug navezuje še mali kriţ, ki stoletja) tako, da verniki gledajo proti 211 povezuje cerkvi Sv. Miklavţa v Čačiču in po stari cesti do prve hiše v Pargu iz Čabra. Sv. Trojice v Plešcih. Je šlo za namerno Pravijo, da je ni hotel posekati nihče od ponovitev večjega kriţa ali zgolj za slučaj? domačinov. Na njej je bila pribita mala Če obe cerkvi nista iz istega obdobja, je lesena kapelica, edino sveto znamenje na bila morda pleška namerno postavljena na Pargu, čeprav naj bi bila tam zato, ker se je to mesto, čeprav v središče naselja tudi s nekdo ponesrečil…Morda pa je zgolj pokopališčem – tu pogrešamo mejo med ponovno označila ţe prej za skupnost sveto prostoroma ţivih in mrtvih, a je morda le mesto. Pred desetletji je bila podrta. ne prepoznamo glede na stanje poseljenosti iz 17., 18. stoletja? Je bilo nekoč naselje tu le na strani višje preko ceste? Ali je tudi ZA ZAKLJUČEK… cerkev v Plešcih precej starejša od sedanjih Jezikoslovec Katičić je v zaključku knjige domnev iz 1648. leta (Malnar, 2007, str. »Zeleni lug«, v kateri je pokazal sledi 188)? Je bila tudi takrat še vedno ţiva predkrščanskih obrednih besedil v ljudskih tričlena tradicija označevanja prostora in je pesmih in pripovedih širokega slovanskega zato na hrvaškem precej redek patronim območja, iz njih je raziskoval zgodbo cerkve Sv. Trojica – kot krščanski substitut Jarila in Mare, njuno sveto svatbo in letni za (prejšnjo) lokalno trojico svetih mest: krog mitološkega dogajanja, zapisal, da je Sveta Gora, Kraljev vrh, Črni vrh, prišel to dediščina naše kulture, ki nas bogati z prav sem? Ima morda pri dvojnem kriţu novim znanjem in daje naši doţivljajskosti omenjenih cerkva kako vlogo to, da je tudi nove vsebine. »S temi novimi vsebinami na cerkvici Svete Ane pri Srobotniku kriţ začenjamo povsem neopazno gledati na dvojni – čeprav verjetno ne zaradi svet z drugačnimi očmi, z očmi naših pravoslavnega vpliva, kot trdijo nekateri davnih prednikov. S tem v nas oţivlja, kar domačini? smo od njih podedovali z jezikom, a se Pajnič je v vzorec trikotnikov poskusil tega niti mi, niti naši stari, ki so ga umestiti še druge cerkve v okolici Osilnice, predajali iz generacije v generacijo, nismo kar je prikazano na sliki 13. Marsikatera od zavedali. Ko spoznamo kako ţilavo je njih ima verjetno v patronimu še kako ustno izročilo, ki na prvi pogled deluje sporočilo, vezano na mesto v mitologiji povsem krhko in neodporno, nestalno kot predhodnega predkrščanskega svetega dim ali oblak, a v bistvu prozorno tenko in prostora tistega območja, ki ga bo nepopustljivo čvrsto kot pajčevina, zanimivo ugotavljati v nadaljevanju občutimo spoštovanje. Spoštovanje do raziskovanja. Zanimive bodo povezave z svetosti celovito in slikovito oblikovanega ugotavljanjem starosti svetišč oziroma človekovega odnosa do sveta in dogajanja poselitve ali razvoja posameznih naselij. V v njem, ki veliko in močno določa tudi sedanjem prispevku smo nakazali pomen naše malo ţivljenje.« (prevedeno iz le nekaterih med njimi. Katičić, 2010, str. 433). Eden od pomembnih razlogov, da se potrudimo Zelo malo pri nas vemo tudi o morebitnem ohraniti naše lokalno narečje in zgodbe, ki pomenu starih dreves. Nekaj o tem morda jih to pripoveduje. nakazuje pripoved o pargarski bukvi, o kateri mi je govoril Andrija Zbašnik Upam, da sem tudi sam s svojim septembra 2016, ki naj bi bila po prispevkom in z za sedaj še pripovedih najstarejših domačinov iz neodgovorjenimi vprašanji uspel njegovega otroštva stara preko 300 let in je vzpodbuditi še koga, da se zatopi v ta naš stala nekje pri prvem ovinku, ko se pride mali, za marsikoga oddaljeni in celo na 212 prvi pogled osiromašeni svet, ki ga je čas Čabranke. Oba tu raziskovana sveta lika v od začetka 20. stoletja naprej tako prostoru (slovanski trikotnik in krščanski neusmiljeno uničeval, a mu ga še nikoli do kriţ) namreč sporočata zgodbo o razvoju sedaj ni uspelo do kraja uničiti. Zgodba povezanega območja, kjer meja tudi ob njegovih starih prebivalcev in naših politični delitvi nikoli ni pomenila delitve prednikov izpred tisoč in več let, je kljub kulturnega okolja. Meje med ljudmi torej vsemu še vedno lahko postavljena na ni uspelo postaviti nobeni politični ali ogled, čeprav za sedaj v mojem prispevku cerkveni eliti do sedaj, kar dokazujejo tudi le na jedrnem delu skupnega prostora - v trmasto ohranjani skupni govori. In vse okolici Svete Gore. Tu čaka na kritične oblasti do sedaj so to dejstvo na nek način presoje in dodatke, dopolnitve in spoštovale, drugače se govori ne bi znanstvene obdelave, saj se ţe sedaj kaţe ohranili do dandanes. kot prepletanje zgodb različnih obdobij in Vprašanje pa je, ali bo tako tudi v bodoče, skupin, ki so se tu srečevale. Veseli bomo ali pa smo ţe zabredli v neke druge, vsakega novega kamenčka v mozaiku mnogo manj prijazne čase za čezmejne zgodb ali njihovem razumevanju. Veseli kulturne kroge, trikotnike in celo kriţe? bomo zgodb iz okolice, saj naši predniki Vsaj do konca leta 2015, nas bodeča - niso bili osamljeni v svojih razmišljanjih in rezilna ţica tu zgoraj še ni razdvojevala, a dojemanjih prostora. Vedno so ţiveli in je ţal do nas prišla leto dni kasneje. preţiveli s soseščino. Kot ugotavljata Belaja v uvodu svojih Svetih trikotov (Belaj, 2014, str. 5), bi bilo mogoče smiselno vsaj za to področje V Ljubljani in Plešcih, raziskav, po mojem pa še posebej za območja na meji (mejah) kot je naše, za od novembra 2015 do konca novembra boljše razumevanje razlikovati različne 2016 aspekte prednikov, vsaj naslednjih:  bioloških prednikov, katerih gene nosimo v sebi,  jezikovnih prednikov, katerih jezik smo prevzeli in naprej razvijali,  imenskih prednikov, katerih ime smo prevzeli kot ime našega naroda,  kulturnih prednikov, od katerih smo podedovali bistvene elemente načina ţivljenja, in se ne obremenjevati zgolj z aspektom nacionalne, narodnostne ali celo verske pripadnosti. Osebno me pri v zgornjih poglavjih navedenih ugotovitvah posebej veseli to, kar tudi sam ţe nekaj desetletij ugotavljam pri raziskovanjih snovne in nesnovne dediščine v okolici doline zgornje Kolpe in 213 Juţnič S.: The Southern Border of the Literatura k poglavju o svetem "Gottschee Linguistic Island" in the 15th and trikotniku: 16th Centuries (translation: Kronika. 43/3, 1995), str..14-22 Juţnič S.:Kočevski Slovenci in Nemci v 15, Ahačič K., Testen P.: Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji: Zbornik stoletju, Arhivi 35, 2012, str. 301-322 prispevkov, ZRC SAZU, 2011 Juţnič S.: Gottscheers a Half of Millennia Aljinović I.: Perunovo koplj Ago, Studia Historica Slovenica, 2013, str.11- e - Zbirka Studia 46 Mythologica Slavica, Zagreb, 2010 (Ivica Kipre: Mitska topografija Ţupe Dubrovačke, Katičić R.: Zeleni lug, FILOLOGIJA 51, 2008, Radoslav Katičić: Perunovo svetište u Varešu, str. 41—132 Vitomir Belaj: Jurjevi koraci po Ţminjači, Katičić R.: Zeleni lug, Tragovima svetih Ante Milošević: Slike "boţanskog boja" – pjesama naše pretkršćanske starine, Zagreb, likovni i ikonografski pogled na konjanički reljef iz Ţrnovnice u Dalmaciji) 2010 Kelemina J.: Bajke in pripovedke slovenskega Belaj V.: Hod kroz godinu, Golden marketing, ljudstva, z mitološkim uvodom, Ljubljana, Zagreb, 1998 1997 Belaj V.: Poganski bogovi i njihovi kršćanski Kmecová S.: Svet ptic v luči slovaške in supstituti, Stud. ethnol. Croat., vol. 21, str. slovenske Frazeologije, 169-197, Zagreb, 2009. http://www.animalisticki- Belaj V., Belaj J. Sveti trokuti, Topografija frazemi.eu/images/frazemi/zbornik_radova/K hrvatske mitologije, Institut za arheologiju, mecova%20za%20WEB.pdf , 8.10.2015 Matica Hrvatska, Zagreb, 2014 Kmetijske in rokodelske novice, Ljubljana, 7. Bevk F.: Peter Klepec, Mladinska knjiga, prosinca 1846, str. 200 Ljubljana, 1988 Kmetijske in rokodelske novice, Ljubljana, 6. Bolhar A.: Slovenske basni in ţivalske prosinca 1847, str. 204 pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991 Kmetijske in rokodelske novice, Ljubljana, Boţič V.: Je li riješena tajna Rezugarske 1861, str. 245 jame?, Speleolog, Zagreb, 2013, str.89-93 Kovač M.D.: Plešci, Vinkovci, 1987 Bradeško J., Bradeško U.: Kolpa Kupa Koupa, projekt Ţivot bez granica, 2015, dokumentarni Kravanja B.: Sveti svet, Topografija religioznega prostora na primeru Breginjskega film, 34:50 minut kota, Zupančičeva knjiţnica, Ljubljana 2007 Osilniška dolina, časopis, letniki 1994 do Kropej M.: Od Ajda do Zlatoroga, Slovenska 1998, Osilnica bajeslovna bitja, Celovec, 2008 Češarek D.:Izročilo o psoglavcih, volkodlakih, Leben F.: Polična jama, v: Arheološka najdišča volčjem pastirju in Atili v mitski krajini Sodraţice, STUDIA MYTHOLOGICA Slovenije, 1975, str. 238. SLAVICA XVIII - 2015, str. 131 - 152 Levstik F.: Zbrani spisi, Doktor Beţanec v Toţbanji vasi, poboţna pripoved, Ljubljana, Duricy M.P.: Black Madonnas, internetni vir: 1892 http://campus.udayton.edu/mary/meditations/bl Ljubljanski zvon, Ljubljana,1882, str. 138 ackmdn.html ,24.12.2015 Makarovič J.: Od črne boginje do sina boţjega, Đermek A.: Slavenski mitski trokut i legenda o Studi Slavi No.10, FDV, Ljubljana/Pisa, 1998 Kamenim svatima, Studia Mythologica Slavica XII, 2009, str. 223 – 247 Malnar S.: Povijest Čabarskog kraja, Matica hrvatska ogranak Čabar, Čabar, 2007 Gorski Kotar IV, Planinarska karta, 14, 1:30.000, SMAND Malnar S.: Prezimena u čabarskom kraju kroz stoljeća, Matica hrvatska ogranak Čabar, 2007 Hrobat Katja: Ko baba dvigne Krilo, Prostor in čas v folklori Krasa, FF, Ljubljana 2010 214 Malnar S.: Ţivljenje v preteklosti / Ţivot u Smole M.: Kulturna biografija izoliranega prošlosti, Matica hrvatska ogranak Čabar, območja ali prednost laičnega domoznanstva, Ravnice, 2013 članek v zbroniku z mednarodnega simpozija: Malnar Ţ.: Sveta Gora gerovska, Matica Kultura, identiteti, ideologije, granica, hrvatska ogranak Čabar, Varaţdin, 29. maja – 1.junija 2008, 10. Gerovo, 2005 hrvaško-slovenske etnološke vzporednice / 10. Mencej M.: Gospodar volkov v slovanski hrvatsko – slovenske etnološke paralele mitologiji, Ljubljana, Oddelek za etnologijo in Smole M.: Časopisne objave o Petru Klepcu, kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Plešcih in Sveti Gori v časopisih iz 19. stoletja 2001 in do druge svetovne vojne, Članek k razstavi Mencej M.: Simbolika niti in predenja v v Etnološki zbirki Palčava šiša, Plešce, 2009 – evropski folklori, STUDIA MYTHOLOGICA 2011, Etnološka zbirka Palčava šiša, Plešce – SLAVICA XIII- 2010, 151 - 170 neobjavljeni material Mencej M.: Sem vso noč lutal v krogu: Smole M.: Palčava šiša, Svet slovenske Simbolika kroţnega gibanja v evropski narodne manjšine PGŢ, Rijeka, 2010 tradicijski kulturi Ljubljana, Zaloţba ZRC, Smole M., Malnar M.: Naše pamejnke: u 2013 govorima uz Čabranku i gornju Kupu/ v Mencej M.: Voda v predstavah starih Slovanov govorih ob Čabranki in zgornji Kolpi. DVD - o posmrtnem ţivljenju in šegah ob smrti, SED, 31 min, 41 sek, Palčava šiša, 2010. 1997 Smole M.: Stavbna dediščina v dolini zgornje Mikuţ J.: Novi Štiftarji in duhovna praksa Kolpe in Čabranke, Matica Hrvatska Ogranak njihovega časa, štiduja za razpravo, Številka 9- Čabar, Plešce, 2013 12 (141-144) sept. - dec. 1974, letnik XII, Smole M.: Stavbna dediščina v dolini zgornje PROBLEMI Kolpe in Čabranke, I. nadaljevanje, Matica Oţura J.: Ţupnija Osilnica v deţeli Petra Hrvatska Ogranak Čabar, Plešce, 2014 Klepca, Ljubljana, 2009 Šmitek Z.: Mitološko izročilo Slovencev, Pajnič B.: Starodavni mit u dolini Čabranke i Svetinje preteklosti, Študentska zaloţba, Kupe«, neobjavljeni članek, 2. november 2015 Ljubljana 2011 Pleterski A,: Strukture tridelne ideologije pri Šmitek Z.: Poetika in logika slovenskih mitov, Slovanih, Zgodovinski časopis št. 30, str 163- Ključi kraljestva, Študentska zaloţba, 185, Ljubljana, 1996 Ljubljana 2012 Pleterski A,: Nekateri topografski vidiki Tomšič Š., Ivanc F.: Kočevsko okrajno obrednih mest, Studia ethnnol. Croatica, Vol. glavarstvo, Zemljepisno-zgodovinski opis, 21, str 27-46, Zagreb, 2009 Ljubljana, 1887 Pleterski A., Šantek G.P.: Baba Babnega polja, Troha F.: Boţje poti, Slovensko-Amerikanski Studia Mythologica Slavica XV, 2012, str. 63 koledar 1932, Glas naroda, Letnik XXXVI, str. – 77 20–25 Pleterski A,: Kulturni genom, Prostor in Torkar S.: Tvorba slovenskih zemljepisnih njegovi ideogrami mitične zgodbe, Zbirka imen iz slovanskih antroponimov: Studia Mythologica Slavica,Suplementa, identifikacija, rekonstrukcija in Ljubljana, 2014, Zaloţba ZRC standardizacija: doktorska disertacija, Pleteršnik M.: Slo Ljubljana, 2010 vensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 12. 2015 Velušček A.ur.: SPAHA, Inštitut za Primc J.: Okamneli moţ in druge zgodbe iz arheologijo ZRC SAZU, Zaloţba ZRC, Zgornje Kolpske doline (IV.Okamneli moţ, Ljubljana, 2011 strana 95 – 110), Ljubljana, 1997 http://www.svet-kolpe.si/images/litopunkturni- Rudeţ A., Rudeţ J., Zima J.:Od Volkodlaka do projekt.pdf , dostop 29.11.2015 Klepca, Didakta, Ljubljana 2010 https://hr.wikipedia.org/wiki/Simbolika_zmije, dostop 29.12.2015 215 http://mapire.eu/en/map/firstsurvey, dostop 2.1.2016 http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski- etimoloski-slovar , dostop 2.1.2016 http://adventisti.hr/zrinski-i-frankopani- zastitnici-hrvatskog-identiteta-i-protestantske- reformacije, dostop 2.1.2016 https://sl.wikisource.org/wiki/Slovenske_basni _in_%C5%BEivalske_pravljice_/Volk_in_lisic a, dostop 10.1.2016 http://www.matica.hr/hr/349/Crna%20Gospa% 20ili%20Crna%20Djevica/, dostop10.1.2016 http://www.staroverci.si/sl/zapisi- 1/mitologija.html, dostop 16.1.2016 SSKJ - elektronski Slovar slovenskega knjiţnega jezika, paket ASP, 2015 Opomba: V članku so uporabljene satelitske slike in meritve iz internetno dostopnega programa Google Earth Pro ter zemljevidi iz »Atlasa reke Kolpe«, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana, 1997 Zahvala k članku Zahvaljujem se Bojanu Pajniču in Silvu Torkarju za vso pomoč pri pridobivanju informacij ter v besedilu navedenim informatorjem za posredovane zgodbe. Hvala Joţetu Oţuri za komentarje, ki so mi bili v pomoč pri urejanju besedila in podatkov, še enkrat hvala Alenki Veber za zapise njenega strica. Hvala Ani Perinić Lewis za pomoč pri prevodu Saţetka ter Juraju Belaju za vzpodbudo pri nastajanju dela. Hvala Andreju Pleterskemu in Moniki Kropej za konzultacije. Hvala domačim za potrpljenje pri obhodih območja in za čas, ki sem ga porabil za študij in pisanje, Sonji za pregled besedila. Hvala vsem sodelavcem – raziskovalkam etnološke delavnice v Plačavi šiši, ki mi vsako leto pomagate zbirati material po terenu. In na koncu tudi bralcem in domačinom, ki boste s pripombami in dopolnitvami pomagali pri razkrivanju starodavnih zgodb našega območja. 216 dva nova ekonomsko razvojna smjerova, SVETI TROKUT DOLINE GORNJE KUPE I ČABRANKE, moţda u 16. ili 17. stoljeću. Time je bio prostor doline geometrijski pravilno O PRETKRŠĆANSKOJ I pokriţan sjever-jug, istok-zapad. Pri tom KRŠĆANSKOJ SAKRALIZACIJI su bili očito još uvijek vaţni poganski PROSTORA sunčev kut, znakovi „svarica― - sunčevih zaštitnih znakova na crkvama, te značenje ulijeva rijeke Čabranke (prije Osiunice) u Kupu, kao simbolnog mjesta prijelaza SAŢETAK dobro-zlo. Sve to bi moglo govoriti, pored sektaških praksi Nove štiftarije i ostalog, o Dolina gornje Kupe i Čabranke, sa tvrdovratnoj prisutnosti poganskih izričaja srednjevjekovnim ţupama Osilnica i i obreda još u razdoblju 16. stoljeća, pa i djelomično Gerovo, puno puta u povijesti kasnije. smatrala se geografsko izoliranim područjem. Nakon odreĎivanja mjesta Posebno mjesto pri razumijevanju uloge navodnog naseljavanja slavenskih Svete Gore u širem prostoru ima doseljenika - zemljoradnika i stočara u razmišljanje o mogućoj prvobitno okolini Čačiča smo iz njihove perspektive, mitološkoj osnovi narodnog junaka Petra na osnovu teorije o slavenskoj sakralizaciji Klepca – lokalno Pitra Kljepca, tek kasnije prostora, definirali glavne tačke njihove povezanog moţda sa povijesnim likom iz tročlane mitološke strukture. Kod toga smo razdoblja turskih razaranja. Tu je prikazana na temelju još uvijek aktualnog kršćanskog razlika izmeĎu dvije skupine priča o tome, svetišta Majke Boţje na Svetoj Gori i kako je dobio svoju natprirodnu moć: prva toponima vrhova i dominantnih brda te govori o njegovoj ulozi u borbi dvojice drugih topografskih dominanti definirali volova – vezana je uz Kresnika, druga o pravilni sveti trokut u idealnim susretu vile u zelenom gaju. Dali ide razmjerima, tako sa sunčevim kutom kao moţda za dva različita identifikacijska sa razmjerom stranica. Postavlja se pitanje, elementa dvaju različitih slavenskih dali je u vezi sa malom grupom ljudi, koja skupina, koje su se već prije naseljavanja bih mogla ţivjeti na tom prostoru, kočevskih Nijemaca u 14. stoljeću druţile definiranje prostorne tačke Peruna na na istom mjestu svetišta ţenske boginje još Kraljevom vrhu, iza kojeg se u daljini iz rimskog ili čak ranijeg vremena? To isto pokazuje idealniji ali za lokalno društvo svetište su kasnije stoljećima dijelile sa teţe dostupni Sneţnik, moţda vezano na kočevskim Nijemcima, došljacima iz slovenskog Kresnika, Perunovog sina – različitih dijelova Kranjske i Goriške te njegovog namjesnika u lokalnoj sredini i Primorcima iz Kvarnerskog zaljeva. prvog kralja? Prikazan je i hipotetski postupak zauzimanja nekada svetog slavenskog prostora u vremenu dominacije kršćanstva, najprije sa utiskivanjem poganske tročlenosti suprotno istaknute bivalentnosti krš anske ideje (dobro-zlo), što se je moglo dogoditi najkasnije nakon naseljavanja kočevskih Nijemaca u 14. ili 15. stoljeću. Vjerovatno tek u sledečoj fazi je praksu zauzimanja prostora nastavilo potpuno kriţanje prostora sa crkvama u Razlogama i Ţurgama (nebo – zemlja), smještenim u 217 SACRED SLAVIC TRIANGLE IN THE Reflection about hypothetic mythological UPPER KOLPA AND ČABRANKA local heroe Peter Klepec (locally named VALLEY, Pitr Kljepc) role is presented with two stories about receiving his supernatural A STORY ABOUT PRECHRISTIAN power: for his help at two oxes (Kresnik) AND CHRISTIAN LANDSCAPE fight or after meeting with a fairy in a SACRALISATION green grove. Do these two tales identify two Slavic groups, which were meeting each other on the same female goddess shrine location prehapse from the Roman ABSTRACT era or even earlier time? The same temple Upper Kolpa and Čabranka valley with was centuries after shared with other middle age Osilnica and partially Gerovo groups: Gotsche Germans, immigrants communes is usually understood as a from different parts of Krain and Gorizia remote area. Assuming Slavic central regions and pilgrims from coastal Kvarner settling region around Čačič above the area. valley, we defined main points of the triangular Slavic mythological structure in the landscape. Based on the Sveta Gora hill St. Mary church and other, with evident toponyms marked parts of the landscape, an ideal sacred triangle was created. The question is opened if the Perun point in the triangle on the Kraljev vrh – King’s hill is dedicated to the Slovene mythological person Kresnik, Perun's son and first king? Further, we presumed hypothetic procedure of Christian capture of the Slavic sacred landscape with firstly pressing dominant bivalent ideology of Christianity (good-bad in the west–east axis) in pagan space and after with final area blessing act (heaven – earth in the North-South axis). With this, an accurate cross proportion was built, with respecting the holly sun angle and the Čabranka river confluence symbolic role. 218 Čabranke, Pokrajinski muzej Kočevje, Literatura k knjigi stavbna dediščina Kočevje, 2002, 468 str. M. Makarovič, ur.: Črnomošnjiška in Poljanska dlina in njeni ljudje, Zaloţba Gospodarska in druţbena zgodovina ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005, 547 Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. str. zvezek: Agrarno gospodarstvo, Drţavna zaloţba Slovenije, Ljubljana, 1970, 650 S. Malnar: Ţivljenje v preteklosti / Ţivot u prošlosti, Matica Hrvatska, Ogranak str. Matice hrvatske u Čabru, Ravnice, 2013, Krajevni leksikon Slovenije, II. del, DZS, 250 str. Ljubljana, 1971, 705 str. S. Malnar: Prezimena u čabarskom kraju Zgodovina narodov Jugoslavije, Druga kroz stoljeća, 1498.-1997., Matica knjiga, Od začetka XVI. stoletja do konca Hrvatska, Ogranak Matice hrvatske u XVIII, stioletja, Drţavna zaloţba Čabru, Čabar, 2010, 289 str. Slovenijem, Ljubljana, 1959, 1212 str. in Ţ. Ogorelec: »Moj uoča je šiu za vurame«, priloge. Po poteh vurmoharjev iz zgornje doline E.Crnković: Tragom goranskih Kolpe, Pokrajinski muzej Kočevje, (po)kućaraca, Udruga za očuvanje Kočevje, 2016. brodmoraviških starina »Turanj«, Brod V. Rajšp, M. Ficko: Slovenija na vojaškem Moravice, 2012, 199 str. zemljevidu 1763–1787, zvezek 1, ZRC L.Černecki, S.Forenbaher: Starim cestama SAZU, 1995 do mora, Libricon, Zagreb, 2012, 207 str. I. Sedej: Stavbarstvo depriviligiranih A.Černe, Z.Blatnik: Les in (ni) kamen. druţbenih slojev na Slovenskem v Zavod za ohranitev kulturne dediščine devetnajstem stoletju, Slovenski etnograf, Mošnice – Moschnitze, Stare Ţage 2014, letnik 33/34, 1988, str. 301-328 59 str. M. Smole: Tradicionalne obrti v dolini P. Fister: Umetnost stavbarstva na zgornje Kolpe in Čabranke ter okolici/ Slovenskem, Cankarjeva zaloţba, Tradicionalni obrti u dolini gornje Kupe i Ljubljana, 1986, 439 str. Čabranke te okolini, Matica Hrvatska, Ogranak Matice hrvatske u Čabru, Plešce, B. Juvanec: Kozolec, Zaloţba 12 in Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2007, 116 2012, 36 str. str. M. Smole: Stavbna dediščina v dolini S. Juţnič: Prvih 650 let ţupnije Fara, zgornje Kolpe in Čabranke / Stambena Ţupnija Fara 2013, Fara, 2013, 260 str. baština u dolini gornje Kupe i Čabranke, Matica Hrvatska, Ogranak Matice hrvatske S. Juţnič: Dvig iz pragozda in zaton vanj: u Čabru, Plešce, 2013, 178 str. Razvoj Kočevske in sosednjih dolin (Osilniška, Dragarska in Poljanska) (1498 M. Smole: Stavbna dediščina v dolini - 2009), samozaloţba, Fara pri Kostelu, zgornje Kolpe in Čabranke, I. nadaljevanje / Stambena baština u dolini gornje Kupe i 2009, 400 str. Čabranke, I. nastavak, Matica Hrvatska, S. Juţnič: Zgodovina Kostela 1500-1900, Ogranak Matice hrvatske u Čabru, Plešce, Občina Kostel, Kostel, 2008, 450 str. 2014, 139 str. J. Langer: Lidove stavby v Evrope, Grada C. Štanfelj: Priče i anekdote iz čabarskog Publishing, Praha, 2010, 304 str. kraja, Hrvatska, Ogranak Matice hrvatske M. Makarovič, ur.: Dva bregova, eno srce, u Čabru, Gerovo, 2011, 113 str. Ţivljenske pripovedi iz doline Kolpe in 219 J. Ţagar: Kostel: ljudje in zemlja ob Kolpi, Kulturna skupnost občine Kočevje, Kočevje, 1983, 204 str. Z. Ţivković: Hrvatsko tradicijsko graditeljstvo, Ministarstvo kulture RH, 2013, 204 str. J. Ţurga: Svjedoci vremena grada Čabar, Čabarski kraj na razglednicama od 1895. do 1945., Poglavarstvo Grada Čabar, Čabar, 2000, 80 str. internetni vir za vojaške karte iz 18. stoletja in katastrske načrte: http://mapire.eu, december 2016 220 KNJIGI NA POT Desetletno raziskovalno delo Marka Smoleta na območju doline zgornje Kolpe in Čabranke, iz katerega je ţe izšel obseţen material v različnih publikacijah, ena od njih je tudi knjiga „Stavbna dediščina v dolini zgornje Kolpe in Čabranke, II. nadaljevanje,― razumem kot izjemen prispevek zaradi naslednjih razlogov. S svojim predanim delom autor iz leta v leto zdruţuje člane lokalne skupnosti ob organizaciji delavnic, posvečenih raznolikim vsebinam, in to na več nivojih. S svojim sodelovanjem na delavnicah se domačini aktivno vključujejo v procese prepoznavanja, ohranjanja in predstavljanja lastne dediščine vsem zainteresiranim udeleţencem delavnic in njihovim obiskovalcem. Tu je potrebno spomniti tudi na člane bliţnje in širše okolice, ki lahko z obiskom na delavnicah spoznavajo lastno dediščino in na ta način dobivajo vzpodbudo za razmišljanje tudi o tradiciji, s katero so obkroţeni v modernem ţivljenju. Na ta način se sama skupnost iz zaselkov doline zgornje Kolpe in Čabranke, s slovenske in s hrvaške strani, zdruţuje in povezuje v teţnji po spoznavanju lastne kulturne dediščine, njenem ohranjanju ter revitalizaciji v različnih novih kontekstih. Poleg tega se na letnih delavnicah zbira tudi pomembno število slovenskih in hrvaških strokovnjakov s področja etnologije in drugih sorodnih disciplin, kar je dober kazalec, kako se pri takem načinu organizacije tematskih delavnic lahko uči in razvija interdisciplinarnost v mednarodnem kontekstu. Navedeno priča, da projekt pridobiva na prepoznavnosti tudi v strokovnih, znanstvenih krogih, kar je vsekakor lahko nadaljnja vzpodbuda domačinom pri njihovem delu na lastni dediščini. Zadnje leto 2016 je delavnica pritegnila še zainteresirane iz drugih evropskih drţav. Iz vsega je razvidno, da je tak način dela in predstavljanja etnografske dediščine lahko zanimiv tako iz domače kot tudi iz tuje perspektive. Nadalje, iz etnološke in kulturnoantropološke perspektive menim, da je potrebno opozoriti na pomembnost zbranih podatkov, ki so prikazani v knjigi in to z vidika obdelave zgodovinske dokumentacije, ki je prepletena in dopolnjena z ustnimi pričevanji, ki so bila zbrana ob dolgotrajnem terenskem delu, a tudi s fotografskimi prilogami iz zbirk druţine Smole, domačinov ter iz drugih starejših virov. Knjiga vsebuje tudi smiselni popis sodobnih projektov, arhivov, etnografskih zbirk in drugih vrednih sestavov, ki se ukvarjajo z ohranjanjem in prezentacijo tradicije doline zgornje Kolpe in Čabranke, kar v današnjem času skriva v sebi pomemben turistični potencial, ki lahko oţivlja prostor. Glede na to, da je v knjigi govora o zbranih podatkih o prostoru, ki je do sedaj v strokovni literaturi ostajal premalo raziskan s področja tradicijske arhitekture, to delo razumem kot odličen prikaz, ne samo eksterierjev tega območja, temveč tudi njegovega interiera ter inventarja z raznimi drugimi zanimivostmi različnih stavb, ki so bile predmet raziskovanja. Pomembno je opozoriti, da je raziskovanje vstopilo še na prostore nacionalnega parka „Risnjak―, kjer ponuja tudi nov pogled za pristop k kulturni dediščini njegovega območja. Ob vsem navedenem samo delo ponuja avtorjev poskus rekonstrukcije različnih ţivljenskih plati lastne domovine, to je nekdanjega načina ţivljenja na tem območju v splošnem. Novost, ki jo Marko Smole v raziskovalnem smislu uvaja v svoji novi knjigi, se nanaša na simbolični pomik od raziskovanja, največ tradicijske arhitekture in sorodnih vprašanj, na raziskovanje umeščenosti mitoloških pripovedi v omenjeni prostor. Govor je o temi, ki ji do nedavnega v strokovni literaturi ni bilo namenjenega dovolj prostora, vendar danes počasi spoznavamo njene potenciale v mnogovrstnih kontekstih, pri čemer se največkrat izpostavljajo kulturološki in turistični. Knjiga Marka Smoleta se v najširšem smislu ukvarja z vprašanji ohranjanja kulturne dediščine, njene potencialne revitalizacije ter predstavljanjem identitete lastne domovine. Njegovo delo nikakor ni dokončano, temveč išče odgovore na nova in šele zastavljena vprašanja. V Zagrebu, 8.12.2016 Martina Novosel 221 UZ KNJIGU Desetogodišnji istraţivački rad Marka Smoleta u području doline gornje Kupe i Čabranke iz kojeg je proizašlo pregršt materijala za različite publikacije, kao što je i knjiga „Stavbna dediščina v dolini zgornje Kolpe in Čabranke II. nadaljevanje,― smatram izuzetno značajnim iz nekoliko razloga. Svojim predanim radom Marko Smole iz godine u godinu okuplja članove lokalne zajednice prilikom organiziranja radionica posvećenih raznolikim temama i to na više razina. Oni se svojim sudjelovanjem pri radionicama aktivno uključuju u proces prepoznavanja, očuvanja i predstavljanja vlastite baštine svim zainteresiranim sudionicima radionica i njegovim posjetiocima. Ovdje je nuţno spomenuti i članove bliţe i šire okolice koji prilikom posjećivanja radinoca mogu upoznati vlastitu baštinu i dobiti poticaje za promišljanje i one tradicije kojom su i u suvremenom kontekstu okruţeni. Na taj se način sama zajednica zaselaka doline gornje Kupe i Čabranke sa slovenske i s hrvatske strane ujedninjuje i povezuje u teţnji za upoznavanjem vlastite kulturne baštine, njezinim očuvanjem te revitalizacijom u različitim novim kontekstima. TakoĎer, pri godišnjim se radionicama okuplja i značajan broj slovenskih i hrvatskih stručnjaka iz područja etnologije i drugih srodnih disciplina, što je dobar pokazatelj kako se pri ovakvom načinu organizacije tematskih radionica uči i razvija interdisciplinarnost u meĎunarodnom kontekstu. Navedeno svjedoči i o tome kako jedan ovakav projekt dobiva na vidljivosti i iz stručnih, znanstvenih krugova, što svakako moţe biti i daljnji poticaj za domaće ljude i njihov rad na vlastitoj baštini. Posljednje 2016. godine, radionica je privukla i zainteresirane iz drugih europskih zemalja tako da je razvidno kako se u ovakvom tipu rada i predstavljanja etnografske baštine krije interes kako iz domaće, tako i iz inozemne perspektive. Nadalje, iz etnološke i kulturnoantropološke perspektive smatram da je vaţno istaknuti posebnu vaţnost prikupljenih podataka koji su u knjizi izloţeni i to u vidu obraĎene povijesne dokumentacije koja je isprepletena i nadopunjena usmenim kazivanjima s dugotrajnog terenskog rada i fotografskim prilozima iz zbirke obitelji Smole, lokalaca te iz drugih starijih izvora. Knjiga sadrţi i sustavni popis suvremenih projekata, arhiva, etnografskih zbirki i drugih vrijednih sustava koji se bave očuvanjem i prezentacijom tradicije doline gornje Kupe i Čabranke što u današnje vrijeme krije i značajan turistički potencijal i oţivljavanje prostora u tom smislu. Budući da je u knjizi riječ o prikupljenim podatcima o prostoru koji je dosad u stručnoj literaturi ostajao nedovoljno istraţen po pitanjima tradicijske arhitekture ovaj rad vidim kao odličan prikaz ne samo eksterijera ovog područja, već i njegovog interijera te inventara s raznim, drugim zanimljivostima različitih graĎevina koje su bile predmetom istraţivanja. Vaţno je istaknuti kako je istraţivanje zašlo i na prostore nacionalnog parka „Risnjak― te stoga nudi i novi uvid pristupanja kulturnoj baštini ovog područja. Uz sve navedeno sam rad nudi autorov pokušaj rekonstrukcije različitih ţivotnih aspekata vlastitog zavičaja tj. nekadašnjeg ţivota na ovome području uopće. Novina koju Marko Smole u istraţivačkom smislu uvodi u svojoj novoj knjizi odnosi se na simbolički pomak od istraţivanja ponajprije tradicijske arhitekture i srodnih pitanja na istraţivanje upisivanja mitskih priča u navedeni prostor. Riječ je o temi kojoj se donedavno u stručnoj literaturi nije pridavalo dovoljno prostora, no danas polako spoznajemo njezine potencijale u mnogostrukim kontekstima, pri čemu se najčešće ističu onaj kulturološki i turistički. Knjiga Marka Smole se u najširem smislu bavi pitanjima očuvanja baštine, njezine potencijalne revitalizacije te predstavljanjem identiteta vlastitog zavičaja. Njegov rad nikako nije dovršen, već iziskuje odgovore na nova i tek postavljena pitanja. Martina Novosel, prvostupnica njemačkog jezika i knjiţevnosti te etnologije i kulturne antropologije pri Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu 222 Abstract Upper Kolpa and Čabranka river valley area was during history always well connected, although there were borders present for more than last 400 years - between land properties, parts of the monarchy and between Slovenia and Croatia. People lived along the same transportation routes, on not so rich agricultural land. They had to sustain good cross-border cooperation to survive. This is evident also in the field of traditional house and village architecture, especially because the land was colonised or settled with new peasants till 16th century, when it has mostly belonged to the same land lord from Kočevje. The same direction of colonization from neighbour Dukedum Crain region were present also under croatian Zrinski land lord family in the 17th century, when iron works in Čabar were established. Ironworks were active until 1780. On the lower part of Kolpa valley, the Kostel land lord on the left bank and the Brod land lord on the right side of the river, bordered the upper areas. After Turk invasions in 15th century and later, this area were recollonized also with Uskok people who brought their culture from the Dinaric cultural environment. Colonisation of some people from the Croatian seaside area is evident also in some houses remainings. In the first book, published in year 2013, basic information about living culture in houses of the area in the 19th century mainly up to the 2nd WW timeframe, and also after was given. We described examples of the most interesting old architecture from villages on both sides of the valley. In the second book, published in 2014, we continued our review with description of lower part of the upper Kolpa valley and additional old houses, built according to diferent paterns and living philosophy. Houses in Čabar area were recognised as developed on traditional 18th century large alpine smoke- houses – ―dimnice‖ type, which were in the first half of 19th century firstly refurbished into houses with black kitchen and after into house with white kitchen. Only houses from the upper part, connected with iron works, were developed on the simple, one room log house patern. On the other side, houses lower in the valley from Kostel area have had a lower fire place placed in the middle of the much more narrow house, which was at the end of 19th century or even decades later only replaced with an iron stove. In our third sequal of the book we are discussing influence of the modern roads, built in the 18th and 19th century on the development of the area. We are presenting buildings on the old caravan trading path from middle Croatia and Bela krajina region through one of the oldest trading centers in Gorski kotar – Brod Moravice up to the upper part of the Kolpa valley, investigating building tradition influences and stone masoners works. We are comparing different house types along path with tradition in the areas from where people were coming to the valley. An interesting comparison can be done also from the architecture research, provided during workshop in Dolenjska region, settled with German people in 14th century, where similar types of fire places and houses can be found as in some houses in central Gorski kotar, but also similar type of houses with stable in the basement are present as in Kolpa valley up to Plešce area. Some coastal building traditions were recognised in houses above Kuţelj area but also a strong influence of cross border peasant trade activities in the urbanistic plan of the village Kuţelj on Slovenia side, perhapse older then from the 18th century. We described a large house from Skrad, built as a guest house on the Luiziana road, in the begining of 19th century. A story of the house and of the enterpreuner family, shared a destiny with environment during two centuries and more. In the last chapter, our oldest cultural heritage is described. It is related to mythological stories in the space of upper Kolpa and Čabranka valley, which are presenting a strong influence of old Slavic culture group in area around Osilnica and Plešce. Many toponymic names related with their paganic understanding of year cycle and possesion of sacred spaces remained in the valley. Also some older cultural rooths are discussed, related to perhaps even older sacred places in the area, such as Kolpa source or Sveta Gora area – with female godness sacred spaces, related also to fertility cults. Catolic sacralisation of the space, which brought an interesting cross-patern of the churches and their patronims into the valley is presented also. The research will continue in the following years. 223 224 Document Outline 2016_naslovnica 2016_Stavbna dediscina_1 2016_Stavbna dediscina_2 2016_Stavbna dediscina_3 2016_Stavbna dediscina_4 2016_Stavbna dediscina_5