Leto IX. Y Celju, dne 14. februarja 1914. Št. 1. NARODNI UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 v. Narofinina se plaCaje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. Cenjene p. n. naročnike opozarjamo, da smo današnji številki priložili poštne položnice. Vse one, ki še niso plačali za letošnje leto naročnine ali ki so še za lansko leto na dolgu, prosimo, da nam do-tične zneske čim preje pošljejo. Kdor je pa naročnino že plačal, naj hrani položnico za prihodnjič. Kdor pa naročnine ne bo plačal, se inu že prihodnjič list ustavi. Več krščanstva, treznega pre-sodka v važnih stvareh in strpnosti (Dopis z dežele.) V Št. Jurju ob Južni železnici se je vršil pred kratkim podučni tečaj za kmečko ljudstvo. Rad poslušam kako tehtno in pametno besedo, zato sem se tečaja udeležil. Govorili so trije mariborski gospodje; jeden o kmečkih posojilnicah, drugi o gmotnih in telesnih škodah, ki jih zakrivi pijančevanje, tretji pa, pravijo da se piše za Hohnjeca in vzgaja bogoslovce v mariborskem semenišču za duhovne, je vp'il na »liberalce« in nas rotil pri večnem zveli-čarju, da se moramo z njimi do zadnjega vojskovati. Premišljeval sem o vsem tem, kar sem od teh treh gospodov slišal in prišel sem po svoji kmečki pameti do sklepov, ki bodo morda zanimivi tudi za bralce »Narodnega lista«. Mislim si, da so dandanašnje razmere po Spodnjem Štajerskem prilično enake kakor v naši okolici. Kolikor se naši ljudje vtikajo v politiko in javno kažejo svoje mišljenje, vidimo, da so razdeljeni v glavnem v dva tabora: eni pravijo, da ni prav, če nas hoče duhovščina komandirati pri občini, v posojilnici, pri volitvah in prav pogosto tudi pri testamentih. Ti se sami imenujejo naprednjake, duhovniki pa jih nazivajo na prižnici, v spovednici in v »Slov. Gospodarju« za »liberalce«. Zopet drugi naši politikarji pa odobravajo vse, kar g. župnik rečejo. Duhovniki hvalijo to stranko, da je edino prava kmečka in edino krščanska; zato se je mora vsak držati, kdor je pošten Slovenec ini hoče priti v nebesa. »Liberalci« da so sami brezverci, ki sovražijo duhovnike in sveto cerkev, ki grdo živijo, mladino zapeljujejo, kmete goljufajo, grde časnike izdajajo, slovenski narod prodajajo Nemcem in vse zapijejo. Strašni ljudje zares, ki bi se jih morali bati in se proti njim vsi vojskovati — ako bi le res bilo. Saj vidimo »liberalce« in župnikove pristaše, ki jim pravijo »klerikalci«, vsak dan pri njihovem dejanju in nehanju. Kot ljudje so si pač podobni kakor jajce jajcu; med enimi in drugimi se najdejo taki, ki se Boga bojijo in zato v cerkev ne hodijo. Pri enih in drugih se dobe dekleta, ki so prezgodaj svoj venček zgubila. Kar se pa pijače tiče, ti moj Bog! V najbolj »pobožni« trški krčmi sem videl človeka, ki je pil žganje in prebiral zravem »Slov. Gospodarja«. Za drago vino ga ni bilo dovolj cvenka — kar se dostikrat primeri liberalcu in klerikalcu. Če prodajamo svoje pridelke, nas oslepari rad vsak, naj si bo liberalec ali klerikalec; ako gre, ga seveda nalaj-hamo prav radi tudi mi. Take so pri nas razmere in hudoben ter brezvesten je vsakdo, kdo trdi, da so med »liberalci« sami zavrženi ljudje, med klerikalci pa najodličnejši poštenjaki. Slabosti imajo kot ljudje eni in drugi. V tem oziru ni nobenega razločka. Zato mi ne gre v glavo, zakaj bi morali blatiti in sovražiti koga samo za to, ker se glede politike z duhovščino ne strinja. Duhovščina še vendar ne tvori celega slovenskega naroda in kdor se z njo bodisi glede politike bodisi iz drugih razlogov ne strinja, še ne more biti sovražnik celega naroda, nepoštenjak in slepar! Zato se mi na Hohnječevem govoru ni dopadlo, da se je toliko zaletaval v tako-zvane liberalce. Saj to ni v interesu nikogar dru-zega kot duhovščine. Obratno bi pa nikakor ne odobraval, da bi na. pr. liberalci videli v političnem boju samo duhovščino. Razmere po deželi jih sicer marsikje v to vlečejo t— ali nikar si ni treba misliti, da bi ljudje ne videli in cenili tudi kakega drugega koristnega dela. Odobravam odkrito zmernost, katere se vodilni krogi narodne stranke v boju z duhovščino, s politikujočo duhovščino seveda, poslužujejo in želim si, da bi se ta zmernost prenesla tudi v duhovniške politične govore, v njih časopisje in v vse njihovo delo. Govori se danes toliko o krščanstvu — ali v resnici je pravega krščanstva pri nas malo. Škodi nam to v našem gospodarstvu, v našem domačem življenju in v boju za naše narodne in stanovske koristi. Vedno več je ljudi, ki se umikajo iz javnosti; kdo bi pa tudi rad kaj storil, ako ga sumničijo Hohnjeci, Korošci in Verstovški takoj za nepošte-njaka in lopova, ako ne vleče z rijimi? Seveda, oni ne trpe, trpimo mi, trpi cel narod. Prišlo je celo tako daleč — to moram z žalostjo reči, da po zaslugi prenapetih duhovnikov — da izpodkopamo sami temelje svojih denarnih zavodov, blatimo občinsko upravo, če je v slovenskih rokah, izkoriščamo društveno in družabno življenje za prosto politiko. Nisem klerikalec, a grem rad, kakor sem omenil, poslušat klerikalnih govornikov; rad poslušam istotako govornike iz naprednega tabora. Sliši se dosti dobrega, izvzemši kakšne hujskače Hohnječeve sorte, govore vsi eno in isto. Zakaj bi torej v narodnih, čisto narodnih in gospodarskih zadevah ne postopali dogovorno? Zakaj bi ne bilo med vodilnimi našimi možmi več strpnosti? Trezen presodek v važnih rečeh bi koristil mnogo in pripomogel narodu do napredka. Zakaj bi se vprašalo najprej, če si klerikalec, potein še le te poznamo kot brata? Prepričan sem, da bo te vrstice »Narodni list« rad sprejel, četudi niso pisane s strankarskega stališča. Ali bi jih sprejel tudi »Slovenski Gospodar«? Poskusili so že v njem priti treznejši in mirnejši ljudje do besede, a gotovi kričači so vsak tak poskus v lastno korist odbili. Zato bo ostal v bodoče še »Narodni list« edin naš časopis, v katerem more vsak po svojem prevdarioj reči kako besedo ne kot reklamo za en častiželjen stan ali za eno osebo, temveč splošnosti vprid. Uredniku in bralcem lepe pozdrave! Volitve v celjsko okrajno bolniško blagajno. V Celju, meseca februarja. Minuli mesec so se vršile \olitve delegatov v celjsko okrajno bolniško blagajno. Blagajnični člani si izvolijo namreč zbor zaupnikov (delegatov), ki tvori potem občni zbor bolniške blagajne in voli izmed sebe načelstvo in nadzorstvo. Po pravilih volijo dve tretjini delegatov vsi polnoletni zavarovanci (pomočniki in delavci), eno tretjino pa njihovi gospodarji. Ze ta določba v pravilih nam kaže, da bi morali imeti Slovenci v zboru delegatov večino. Kajti nikdo, kdor pozna pomočnike in delavce pri obrtnikih in v tovarnah celjskega mesta ter Savin-ske doline, ne bo trdil, da je med temi ljudmi večina Nemcev. Imajo pa mnogo nemškutarskih in narodno nezavednih gospodarjev. Nemci so se upravičeno bali, da bi utegnili slovenski delavci voliti proti njim, ako bi bila volitev svobodna, zato so poslali vse delavske glasovnice pod eno kuverto gospodarjem. Upali so, da bodo ti že tako obdelali in o-strašili slovenske pomočnike in delavce, da si ne bodo upali voliti po svoji volji. To se je tudi zgodilo in Nemci so dosegli na tak način v tej skupini večimo, posebno še, ker se Slovenci, kakor bodemo povedali kasneje, volitev niso marali udeležiti. Pa tudi v skupini mojstrov in gospodarjev so Nemci prav prekanjeno postopali. Pravila govore, da voli vsak okraj za se; po številu gospodarjev, ki imajo svoje ljudi zavarovane v celjski okrajni bolniški blagajni, bi prišlo na mesto Celje 14, na deželo pa 21 delegatov. V mestu bi nemški mojstri preglasovali slovenske, na deželi pa slovenski nem-škutarske in večina bi morala biti slovenska. Zato so pa Nemci, ki so dosedaj gospodarji v blagajni, uredili stvar tako, da bi naj volili vsi gospodarji skupaj 35 delegatov. Upali so, da se udeležijo njihovi ljudje vsi volitve, zaspani Slovenci pa ostanejo doma. To nakano jim je na slovensko pritožbo sicer vlada preprečila, pa bilo je že prepozno. Godile pa so se še tudi druge volilne sleparije. Tako so se volilni imeniki napačno sestavili. Slovenski gospodarji kakor delavci so bili izpuščeni, nemških pa mnogo več vpisanih. Slovencem so se pokazali volilni imeniki še le takrat, ko so se glasovnice že razpošiljale. Tajnik blagajne in celjski mestni urad kot upravna oblast sta pravočasno dala imenik na razpolago nemškutarskim agitatorjem, tako da so ti šli kar za poštnim potom k vo- lilcem in jim zdobra ali sihuda vzeli glasovnice. Vkljub slovenskim pritožbam rti hotela vlada pritisniti na blagajno, da bi se volilni imeniki popravili. Vlada je igrala sploh pri teh volitvah jako čudno in polovičarsko ulogo. Ko se je lani zvedelo za ogromne poneverbe bivšega blagajničnega tajnika Oechsa (poneveril je okoli 30.000 K), je sicer razpustila blagajnično načelstvo in nadzorstvo, a postavila je celjski magistrat kot ,upravno oblast" za blagajno. Celjski magistrat je pa bil že poprej vladna nadzorovalna oblast, a kot tak Oechsovih sleparij ni preprečil. Namestnija je s tem napravila kozla za vrtnarja. V blagajni je ostalo vse pri starem in celjski mestni urad tudi ni prav nič skrbel za to, da bi se volitve vršile pravilno, temveč je dal še celo svoje policaje N mcem kot agitatorje. O-benem se je določilo, da se morajo vse glasovnice samo v kuverti z nemškim naslovom poslati celjskemu mestnemu uradu. Kdo je tam glasove štel? Nikdo ne more od nas zahtevati, da bi imeli kako-šnokoli zaupanje do Ambroschitza. Je že itak škandal, da ima ta človek kakošnokoli oblast nad ljudmi, ki hvala Bogu ne prebivajo v celjskem mestu. Vse te razmere so privedle Slovence do sklepa, da se takih turških volitev ne udeležijo in se jih tudi udeležili niso. Pač pa so se proti volitvam pritožili na višjo mesto in bodo gnali stvar tako dolgo, da pride v celjski okrajni bolniški blagajni do pravice in reda. Crez poltisočletja. Borna zgodovina bornega naroda! Li moremo poreči drugače pri spominu na našo minolost? Da, toda še bornejša je naša narodna zavest, ko puščamo tiste betvice stare slave brezbrižno porabljene v starih listinah, pehajoč se zgolj za vsakdanji kruh in za zmago v domačih prepirih. Brez višjih idealov, nekam brez cilja se prerivljamo od leta do leta v svojem boju naprej, brez smisla za kak polet. Kaj hočemo? Odgovora na to nam ne da nikdo! V tem leži največ tragike slovenskega naroda. Delamo pač, a brez pravega cilja, brez velikih idealov, brez mogočnih smotrov! Tako je v vseh naših pokrajinah. V nekdaj povsem slovenski vojvodlni Koroški so razjedla stoletja mašo telo. Slovanski vojvode so se umaknili tujcem-Neincem. Toda še so se morali nemški vojvode ukloniti ustoličenju po stari slovenski šegi ter se posluževati slovenskega jezika. Sčasoma pa se je umaknila pri ustoličenju celo slovenščina nemščini in ostal je edino še stari slovenski način ustoličenja. Dne 18. sušca 1414 se je vršil zadnjikrat ta stari obred. Vojvoda Ernest Železni je bil zadnji ustoličen po staroslovenskem običaju. Staroslavno ustoličenje koroških vojvod na Gosposvetskem polju se od tistih dob ni več ponovilo. Tako smo izgubili svoje slovenske vojvode, tako je izginil naš jezik, tako je preminul stari slovenski običaj. Gosposvetsko polje, na katerem še stoji danes kameniti prestol vojvodski, Gosposvetsko polje, nekdaj kraj ustoličenja slovenskih vojvod, to polje leži danes že onstran naših mejnikov. Ljudem, ki bivajo danes na Gosposvetskem polju, je jezik njih prednikov zvtčine že tuja, nerazumljiva govorica. Sivo dobo poltisočletja slovenske zgodovine imamo pred seboj. 18. sušca 1914 bo minulo 500 let, kar je na staroslavnem Gosposvetskem polju pre-minol slovenski običaj, nekdaj edino veljavni obred pri ustoličenju vojvod, ki so vladali velikemu delu SISVencev. Častna dolžnost naroda je, da se spominja tega zgodovinskega dogodka, se ozre na mi-nolo slavo in si zbere novih močij za nadaljni težki boj za narodni obstanek. Leto 1914 bodi na Slovenskem posvečeno proslavi naše zgodovine in boju za rešitev koroških Slovencev. Če kedaj, potem smo letos dolžni napeti vse sile, da rešimo na Koroškem vse, kar se sploh še rešiti da. Slovenija naj nagne svoja prsa Goro-tanu in mu da sveže hrane! A kako in kje proslaviti ta dogodek? Na vseh poljih! Leposlovje,' umetnost, gospodarsko in o-brambno delo, politika, vse bodi posvečeno proslavi tega dogodka. Podalo se bo brez dvoma ne-broj dobrih nasvetov. Če se udejstvi le del njih, bo to mnogo. Slovenska Matica naj razpiše nagrado za leposlovni proizvod, posvečen temu dogodku, naša me- Mariborski Glasnik — mariborska priloga Narodnemu Listu — izhaja od prihodnje številke dalje. tropola ali pa dežela kranjska naj stori isto za slikarski umotvor s predmetom ustoličenja. Slika se naj razmnoži in naj postane rodbinska slika sleherne slovenske hiše. Poezija, dramatika, glasba naj posvetijo temu dogodku nekaj pozornosti. Po vsem Slovenskem, zlasti po mestih se naj prirede na ta dan slavnostne akademije, glediške predstave (n. pr. Na smrt obsojeni, Miklova Zala itd.) Naši odri naj celo leto jemljejo ozir na ta dogodek. Povsod se naj vrše zgodovinska predavanja ter politična predavanja iz današnjega življenja koroških Slovencev* Izdajo se naj poljudne brožure in razširijo v veliki množini med ljudstvom. Ponekod .se naj vrše tabori! Po naših vrhovih se naj zažigajo na predvečer kresovi. Naša obrambna društva pa naj posvetijo baš to leto največ pozornosti Gorotanu. Ustanovi se naj na Koroškem nekoliko ljudskih šol v spomin 500 letnice. Zbira se najijfond za ustanovitev slovenske srednje šole (realne gimnazije!) na Koroškem. Kajti dokler naši Korošci ne dobe zadosti inteligence, je vsak uspešen boj nemogoč! Slovenska inteligenca, posebno akademična naj teži na Koroško. Treba pa, da se podajo tje najzmož-nejši med zmožnimi. Okrepimo Koroško gospodarsko z naselitvijo trdnih in narodnih trgovcev in obrtnikov. V skupinah se naj potuje na Koroško na Gosposvetsko polje. Da se 500 letnica primerno proslaVi, naj se izvolijo po vseh večjih krajih odbori, v katerih naj bodo zastopana vsa narodna društva. Tak odbor so si že izvolila narodna društva v Mariboru. Pokažimo, da ve tudi mal narod ceniti svojo zgodovino, povejmo odkrito svetu, da se s ponosom oziramo v dobo pred dobrim poltisočjem, ko so vladali Slovencem še slovenski vojvode! —L Zvezna tiskarna v Celju je pričela po stavki zopet z delom. Cenjene naročnike prosimo, da pošiljajo naročila naravnost na naslov Zvezna tiskarna v Celju ter jih zagotavljamo točne in kuiantne postrežbe. — Vodstvo Zvezne tiskarne. Štajerske novice. Slavna društva prosimo, naj priobčujejo o svojih prireditvah le kratke dopise, ker imamo malo prostora v listu. Onim društvom, ki se jim ne zdi vredno naročiti vsaj en izvod »Narodnega lista«, pa društvenih obvestil sploh ne bodemo priobčevali. Nekatere že zastarele dopise smo morali vreči ar koš, ker zaradi stavke v tiskarni »Narodni list« ni mogel iziti. Naj nam to gg. dopisniki oprostijo. Mariborska priloga »Narodnemu Listu«. Slovencem v Mariboru in v mariborskem okraju prinašamo veselo vest, da bo imel naš list začenši z prihodnjim četrtkom redno mariborsko prilogo: »Mariborski glasnik«. Na skrbi jo bo imelo narodno politično društvo »Maribor« v Mariboru in to nam jamči, da bo priloga zadovoljila občinstvo. Imenom »Maribora« poživljamo mariborsko in okoliško napredno občinstvo, da se naroči na »Narodni list« in zanj marljivo agitira. »Mariborski glasnik« bo prinašal članke izpod peres najboljših poznavateljev razmer v Mariboru in mariborskem okraju sploh. Mariborsko prilogo dobe vsi naročniki Narodnega lista brez izjeme. Cena listu pa ostane kljub prilogi neizpremenjena — 4 K za celo leto. Občni zbor c. kr. štaj. kmetijske družbe se vrši dne 27. in 28. marca v graškem deželnem dvorcu. Ker se vrše letos volitve novega odbora, bi bilo na mestu, da se udeležijo občnega zbora vsi delegati naših podružnic! Velika maškarada Celjskega Sokola se vrši pustno nedeljo dne 22. t. m. in bo, kakor je razvi-deti iz zanimanja za to renomirano prireditev, dostojen zaključek letošnjih predpustnih veselic v Celju. Vabila so že razposlana. Ko bi vendar kdo pomotoma ne prejel vabila, kar je mogoče pri tako ogromnem številu vabljencev, prosimo, naj sporoči odboru Celjskega Sokola, ki mu bo takoj dostavil vabilo. Vsem, ki želijo biti dobre volje na pustno nedeljo, kličemo: Na svidenje na maškaradi Celjskega Sokola. Slovensko gledališče v celjskem Narodnem domu. V nedeljo so nastopili na celjskem gledališkem odru igralci in igralke mariborskega slovenskega gledališča. Igrali so trodejansko burko »Pred poroko ali ubogi možiček«. Vsebina te burke je zelo primerna razposajenemu predpustnemu času. Zabavalo se je mnogoštevilno občinstvo zares izvrstno. O mariborskih igralcih in igralkah se da reči, da so izvrstno šolani in da delajo dobremu svojemu glasu vso čast. V nedeljo dne l. marca igrajo pa Celjani v Mariboru. Prihodnja predstava v Celju se vrši 8. marca. Veselo znamenje je, da se navaja na gledališke predstave v Narodnem domu ^J|fdno bolj prosto ljudstvo. Zato bi se naj morda v tej sezoni poleg »Legijonarjev«, ki so predzadnjo nedeljo tako izvrstno uspeli, uprizorila še kaka domača igra. Morda še katera Govekarjeva ali Finž-garjeva? Dijaški kuhinji v Celju je poklonil braslovški orkester 19 K, to je čisti dohodek godbenega večera, ki ga je priredil v korist celjski dijaški kuhinji. Priporočamo v posnemanje! Prva slovenska knjigarna na Sp. Štajerskem. Kakor smo izvedeli, si je tvrdka Goričar & Leskov-šek v Celju po dolgem boju vendar izposlovala od ministerstva dovoljenje za prodajo knjig in muzi-kalij. To dovoljenje za celjske in spodnještajerske Slovence istotako lep uspeh kakor za imenovano tvrdko. Maškarada Celjskega Sokola vzbuja upravičeno zanimanje. Udeležencem iz Savinjske doline bo na razpolago avtomobil, ki bo vozil iz Vranskega do Celja in zopet nazaj. Čas odhoda od posameznih postaj se naznani pravočasno. Na veselo svidenje na maškaradi Celjskega Sokola! Iz Celja. Tvrdka Singer priredi eden do dva tedna trajajoč podučni tečaj v umetnem vezenju na Singerjevih šivalnih strojih. Tečaj se vrši v hiši Ring št. 4 in ,se prične v pondeljek dne 16 febr. Poduk je tftfezplačen. Snažne celjske slaščičarne. Pred nekaterimi tedni st»bili vsi trije celjski slaščičarnarji Mortl, Ko-mauer in Petriček kaznovani zaradi nesnage v njihovih delavnicah. Tistim, ki jedo njihove izdelke, voščimo prav dober ,tek! Na Bregu pri Celju je začel v mesnici poleg gostilne Pjeterski mesarsko obrt Slovenec Čuješ. Ga priporočamo občinstvu. Iz Žalca. G. A. Geiss je opustil trgovino in misli tudi zapustiti Žalec. Bil je marljiv in splošno priljubljen, zvest somišljenik narodne stranke. Naj še v pokoju dočaka veliko število let! Njegovo trgovino je prevzel g. V. Pilih. Miklova Zala v Žalcu. Prvič na žalskem novem odru so samostojno nastopili vrli sosedje Ložničani v nedeljo, dne 8. tm. zvečer. V spretnih rokah gosp. iur. Tratnika nahajajoča se režija je bila povod, da tehnično sicer slaba dramatizacija dr. Šketove povesti končno vendar ni ostala brez učinka. Vsemu dejanju je pač nedvomno kraljeval oče Šerajnik (g. Krajšek), ki se je znal krasno uglobiti v vsak položaj vihravega svojega življenja. Žena njegova (gdč. J. Tratnikova) mu je bila verna družica. Njun sin Mirko (g. režiser) mi že dolgo ni tako ugajal, kot to pot; junaško je vodil svojo četo s srcem junaške ljubezni. Njegova prva izvoljenka Miklova Zala (gdč. M. Tratnik) je v svoji skromnosti napravila prav dober utis v svojih veselih in bolestnih čuvstvih. Rivalinja Almira (gdč. T. Šušterič) je bila res intrigantinja prve vrste in je težko ulogo pogodila v našo zadovoljnost; le nagle govorice naj bi se odvadila. Njen oče Terseglav (g. A. Korent) je dal svoji navihanosti in zahrbtnosti v izgovoru in kretnjah točen izraz. Mihej (g. J. Šušterič) je s pri-jajočim organom neprisiljeno, prav po domače zabaval zbrane svate, ki pa njegovemu zdravemu hu-moSrju niso hoteli izkazati primerne zahvale. Davorin (g. J. Herman) je bil'dober-v ulogi begunca, ne tako v beraški ulogi norci. Njegove šale niso bile umestne v najresnejšem trenotku, to je ob vračanju Zalike, kar je dejanje motilo. Za župnika pa seveda nikdo bolje ne sodi, kakor g. Mikuš, ki je vzbudil obilo prikritega smeha. Iskander beg (g. A Korent) je resolutno poveljeval svoji armadi ter spretno tolmačil turško trdosrčnost in krvoločnost. Četudi nam je včasih kazal prvenca na odru, smo bili kljub temu ž njim zadovoljni. Dejanski izvršitelj njegovih povelj pa je« bil Hasan (g. Krajnc), ki je vedno uporabnejša sila našega odra. Temu je bil Ahmed aga (g. I. Zagode) dobra pomoč. Mlada Lyla (gdč. M. Šušterič) je stala kot služkinja v haremu vedno Zali zvesto in tolažilno ob strani. Stražar Marko (g. E. Šušterič) si je bil svest svojega položaja, le malo več sigurnosti bi mu ne škodilo. Pohvalno moram omeniti, da h povzdignil prvo sliko nastop kmečkih deklet Krajškovi, Piklova in Roterjeva, ki so ubrano pele počasi stopajoč proti vaški cerkvi. Razun imenovanih so še nastopili Korajman (J. Kunst), Žalnik (M. Zagode), njegov sin yinko (Kočevar), Zalina mati (M. Korent), kmet Rutar (Cvikl), njegov sin Štefan (Št. Zagode). To je bila res prav kmečka igra, vzeta iz davno minole zgodovinske preteklosti tedanjega in današnjega koroškega vilajeta. Začetek predstave se je precej zakasnil, kar je bilo zunanjim gostom neprijetno. Obisk je bil prav dober, le spredaj se je svetila žalska praznota blagajni v škodo. Bivanje v dvorani je bilo prijetno. Izboren godbeni kvartet, ki je radevolje igral, nam je odmore zdatno krajšal. Razhajali smo se ob polnoči v prijetni zavesti dobro izpadle prireditve Bralnega društva na Ložnici. Žalski samci prirede, kar se je že naznanilo, v nedeljo, dne 15. tm. v krasni Roblekovi dvorani velik ples, ki obeta postati po obsežnih in skrbnih pripravah sodeč, najbolj privlačna plesna prireditev tekočega predpusta. Vabila so razposlana na vse strani. Če smo morda koga prezrli, naj nam blagohotno oprosti; tem rajše ga pozdravljamo. Dvorana bo spremenjena v pravi raj ter skrbljeno za vse udobnosti slavnih gostov. Tu ne bo videti napetosti; nasprotno ves večer bo imel prav domač značaj v finem okvirju. Pred plesom bo enourni koncert s slovanskim sporedom, ki bo že sam na sebi nudil neplesalcem (kam) nebeškega užitka, ki ga bodo sla-dili nežni akordi najboljše vojaške godbe na našem jugu iz slavnega Zagreba. Na plesnem sporedu so le valčki in dve četvorki. Ti plesaželjna mladina, prihiti v nedeljo v Žalec, od koder te ne izpustimo pred pozdravom novega jutra. Torej na veselo svidenje v prijaznem našem trgu. Iz Št. Jurja ob Južni žel. Čim dalje, tem lepše razmere vladajo v naši klerikalni občini. Seveda nadvlado ima g. Mikuš. Pred kratkim je umrla stara revna posetnica v Rifniku; šel je sin na Kalobje po župnika, naj bi jo sprevidel. Rekel mu je kalob-ški župnik, idi v Št. Jur, laz sem bolan, ne grem. Šel je do Mikuša in ga prosil, naj gre mater spre-videt. Odreže se Mikuš, pojdi na Slivnico; če ima kalobški župnik kakšen bogat pogreb, gre na Slivnico in na Ponikvo po gospode. Torej naš župnik gre tedaj, če ve, da se mastno zasluži. Tam je vedno najzvestejši prijatelj in svetovalcc. Iz Celja. Na rednem občnem zboru Celjske so-kolske župe je bilo izvoljeno za leto 1914 sledeče župno predsedstvo: starosta: Josip Smertnik, Celje, I. podstarosta: dr. Ljudevit Stiker, Brežice, II. pod-starosta: dr. Šandor Hrašovec, Celje, tajnik: Drago Kralj, Celje, blagajnik: Viktor Moškon, Celje, zapisnikar: Stanko Erhartič, Celje, namestniki: £ulek Jos. Št. Jurij, Piki Fran, Žalec, Repič I. Braslp^če. Delegata v S. S. Z.: dr. Šandor Hrašovec, Drago Kralj. Iz Št. Jurja ob J. ž. Z začudenjem opazujemo, kako naglo hira na jetiki neka tukajšnja klerikalina trgovina. Saj pa tudi ni čuda. Prvo besedo imajo tam sami čuki. Ni čuda, da se obračajo še celo najzvestejši pristaši drugam, kjer najdejo boljšo postrežbo. Iz Št. Jurja ob J. ž. V Kalobju so našli zmrznjenega- 83 letnega ciglarskega delavca Jurja Škrabla. Izjava. Dne 26. decembra lanskega leta ob pol 3. zjutraj je izbruhnil ogenj pri mojem kozolcu ma neznani način. Zahvaljujem se vsem požarnim brambam, katere so prišle na pomoč, posebno pa iskrena hvala latkovski požarni brambi, ki se je trudila z vso požrtvovalnostjo, bila prva na licu mesta in takorekoč sama omejila ogenj. Tem p. Cimpermana na Polzeli. Začetek ob 8. uri zvečerr. Svira ciganska godba. Kakor se sliši in zanimanjaa kažejo, obeta biti ta prireditev nekaj lepega, da šee kaj tacega ni videla Savinska dolina. Iz Braslovč. Naš Sokol je imel v nedeljo 111. jan. ti. v gostilni br. Rossner svoj redni in obenerm ustanovni občni zbor. Brat predsednik Tone Peršuh je pozdravil številno navzoče članstvo in prijatelje našega društva. Brat Drago Gomsi je v daljšem govoru povdarjal pomen sokolske misli za slovenski narod in želel vrlemu braslovškemu Sokolu najlepših uspehov. Govor brata Gomzija je sprejelo članstvo z burnim odobravanjem. Nato so podal:} brat načelnik I. Repič, tajnik br. Viktor Grahor in blagajnik br. A. Lichtenegger svoja poročila, ki so bila soglasno sprejeta. Predsednik brat Tone Peršuh je poročal v jedrnatih besedah o delovanju in napredku društva oziroma odseka, kar dokazuje, da se je prav živo pokazala potreba da se prerodi sedajni odsek žalskega Sokola v samostojno društvo. V odbor novega društva so bili izvoljeni bratje: Tone Peršuh, starosta, Josip Cizej, podstarosta, Viktor Grahor, tajnik, A. Lichtenegger, blagajnik, Josip Repič. vaditelj, Peter Goličnik, orodjar. Kot odborniki oziroma namestniki bratje: Konrad Stražer, Karol Rak, Anton Rudi, Anton Pire;, Josip Omladič in Matevž Baš. Pregledovalcem računov pa brata Viktor Rossner in Fran Spora. Starosta brat Tone Peršuh predno zaključi občni zboir se hvaležno spominja dobrote g. Jos. Pauera, katerS društvu prepušča brezplačno telovadni prostor. — V Sokolu je sicer zdruežna vsa zavednejša mladina, toda od mnogih narodnjakov še marsikoga pogre-iamo med člani in podpiratelji Sokola. Naj postane vendar to drugače in stopi vse pod novi prapor vrtega Sokola! — Na zdar! S i Antomobilna zveza Celje-Ljubljana je vsled slabih cest začasno ustavila ves svoj promet. V Šoštanju so bili pri občinskih volitvah v vseh treh razredih izvoljeni sami nemškutarji. Slovenci se volitev niti udeležili niso. Vidi se na Šoštanju najlepše, kako daleč privede cel kraj lahkomišljeho gospodarstvo pri denarnih zavodih. Smola nekega župnika s testamentom.. V mariborski okolici je ležal premožen kmet na startni postelji. Župnik dotične fare, ki pošilja sicfer prav rad kaplane na spoved, se ni zbal težavnega pota m še po noči ter je šel h kmetu. Pregovoril ga je tudi točno, da je zapustil vse svoje premoženje »ubogi« cerkvi in »ubogemu« župniku. Njegova lastna hčer pa bi naj šla beračit po svetu! A ta hčerka ni imela veselja kar tako pustiti premoženje, ki je šlo njej in je bila toliko brezverska, da je dosegla po brezverskem odvetniku pri istotako »brez-verskih« sodnikih razveljavljenje testamenta. Ljudje božji, predstavljajte si, kako razsaja sedaj pač do-tični župnik po prižnici, da vera peša! Iz Maribora. Dosedanje mestno pokopališče se s 1. aiprilom opusti in se bode pričelo rabiti novo mestno pokopališče, ki leži na Tezni. V Framu pod Mariborom je bil izvoljen za župana vrl narodnjak Karol Cerne, ki je tudi dosedaj zastopal to častno mesto. Pri volitvi je dobil on 9, nasprotni nemškutar pa samo 3 glase. V Slov. Bistrici prirede mariborski dijaki prihodnjo nedeljo gledališko predstavo vprid mariborski dijaški kuhinji. Predstava se vrši v hotelu »Austria«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. V Slov. Bistrici je umrl vpokojeni župnik Franc Petan, star 87 let. Imel je jako lep pogreb. Iz Rogaške Slatine. Tukajšnja podružnica c. kr. štajerske kmetijske družbe je imenovala deželnega vino- in sadjerejskega inšpektorja Antona Stiegler-ia za svojega častnega člana. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Um !) je g. jos-ip Strniša, nadučitelj na Stari Gori. Udeležil se je boja pri Kraljevem Gradcu leta 1866. in bil odlikovan z malo srebrno kolajno za hrabrost. Rešil je svojo baterijo nemških rok z drznim samooblastnim streljanjem »karteč«. Leta 1883. je zbral ini izuril v jahanju slovenske kmete na Murskem polju ter jih v tamkajšnji narodni noši — v bregiišah — vodil pred cesarja v Radgoni. Skoro do zadnjega je bil navdušen lovec, priljubljen pri vseh. Bil je blaga duša in ga bomo težko pogrešali v družabnem življenju. Zadnji čas je bil stotnik veteranskega društva. Zaušnica kaplana Ivana Bosina. Kakor smo že svoj čas poročali, je dal kaplan pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah Ivan Bosina (prestavljen kasneje na Sladko goro) kmečkemu fantu Koserju brez pravega povoda tako gorko zaušnico, da je fant dalje časa na ušesu bolehal. Kaplan se je dolgo časa branil, nazadnje je pa le bil v Mariboru obsojen na dva meseca težke ječe. Prizadevanju klerikalnih poslancev se je sedaj posrečilo izposlovati za tega čednega gospoda pomiloščenje in sicer tako, da lahko plača Bosina mesto da sedi, denarno kazen v znesku 1.000 K in nosi vse stroške sodnega postopanja. Ali bi se klerikalni poslanci zavzeli tako tudi za katerega kmeta in kar je še več, ali bi »Slovenska Straža« plačala kmetu globe 1.000 K, da bi mu ne trebalo sedeti za zločin, ki ga je sam zakrivil? Vsak človek, ki bi to verjel, bi bil bedast; enako pa je bedast tudi vsak kmet, ki misli, da delajo visokočastiti gg. državni poslanci za njega in ne za duhovščino. V Rogatcu je umrl nadučitelj in posestnik M. Orač. Iz Maribora. (Slovensko gledališče.) Na pred-pustno nedeljo t. j. dne 22. svečana 1914 zvečer se vprizori jako zanimiva predpustna burka »Urban debeluhar« v štirih dejanjih. Toliko šaljivih prizorov in predpustnih dovtipov bomo doživeli, da bo res kakor pravimo, za poč't. Kateri se torej hoče pošteno nasmejati, naj pride k tej predstavi, ne bo mu žal. Saj se vem spominjati, kako zabavna je bila burka »Ubogi možiček«. Vse si je želelo enake burke zopet videti na odru. Zategadelj na predpustno nedeljo vsi v slov. gledališče! Sodeluje godba »Glasbenega društva«. Iz uradniške službe pri Južni železnici1. Prestavljen je pristav Franc Mak iz Maribora v Ptuj In prov. asistent Anton Jenčič iz Dolsacha v Slovensko Bistrico. Iz Vitanja. Tu je umrl Thurnov nadgozdar A. pl. Schludermann. Bil je jeden izmed kolovodij vi-tanjske nemškutarije. Iz Huma pri Ormožu. V tukajšni podružnici sv. Ivana odstranile so se 302 leti stare cerkven^ orgije, ki so bile zadnjič 1. 1860 popravljene ter so se nadomestile z novimi. Dne 21. dec. bila je v to primerna cerkvena slovesnost. Naš zasluženi domaČi g. župnik je orgije blagoslovil, g. kaplan pridigoval o cerkveni glasbi sploh, g. Dom. Serajnik pa otvO-ril taiste s primerno glasbo. Škoda le, da ni dobil tega dela slovenski mojster Naraks. Iz Frama. Namestnik na štajerskem je podelil viničarju Francu Razboršeku v Framu pri Mariboru častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje. Čitalnica v Gradcu priredi v soboto 21. trn. ob osmih zvečer v Steinfeldskih dvoranah (Steinfelder 1 Sale, Mtinzgrabenstrasse 10) plesni venček. Svira vojaška godba c. in kr. pešpolka štev. 7. Zahvala. Slavna okrajna hranilnica v Slovenj-gradcu je prispevala tukajšnji šolski kuhinji 40 K, za kteri velikodušni dar jo podpisano šolsko vodstvo iskreno zahvalja. — Šolsko vodstvo Št. Janž p. Dravogradu. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Poglejmo še tudi malo v lovrenški trg, kako se še kaj našim redkim narodnjakom godi. Res žalostno je, da se tukaj Slovenci za nič ne brigajo in le samo gledajo, kako nemškutarji razsajajo. Ako prideš tukaj v kakšno gostilno, >116: slišiš druzega kakor'samo: Jaz že ne držim z Vindišarji, jaz sem tajčer. »Tajčer« seve, pa še nemški ne zna! Na to, da ga je rodila slovenska mati in je sramotno, če svoj materni rod in jezik zaničuje, niti ne zmisli. Eden takih zmagovitih »Nemcev« je tudi Pirši, ki nastopa po gostilnah kakor kak velik zmagovalec, misleč: Jaz sem nekaj več, ker držim z Nemci. Kedo pa prinese tem lovrenškim nemškutarskim bedakom denar v trg, če ne Slovenci? Zatorej ne pustite si po glavah hoditi, stopite brž na noge in zatirajte nemčurstvo. Še eno. Ce imajo kje kakšno veselico, kakor n. pr. pri Novaku, kjer je takozvani nemčurski dom, ter si je greš ogledat, tedaj ne veš ali si v Št. Lovrencu ali kje na Nemškem, ker ne slišiš nobene slovenske besede. Tako se godi v tem slovenskem Št. Lovrencu. Opazovalec. Zmrznil je v Zabukovju domu grede 31 letni kmečki fant Ivan Špan. Našel ga je zabukovski župan g. Božič na neki poti pri okrajni cesti. V Senovem pri Rajhenburgu je bil izvoljen za župana posestnik Jožef Radej. Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Pred leti je ustanovila mariborska podružnica »Prosveta« ljudsko knjižnico, katera kaj dobro uspeva. Ako se pomisli, da poseča knjižnico 42 bralcev in to izključno kmetskih bralcev, ki so tekom tega meseca prebrali nad 140 knjig, se vidi, kakšno zanimanje vlada med kmetskim ljudstvom za dobro berilo. Da se s čitanjem knjig širi prosveta in utrjuje narodna zavest, mi ni treba posebej naglašat. Ker ima knjižnica le skromna sredstva, s katerimi ji je jako težko ali skoraj nemogoče nabaviti si dobrih knjig, obrača se tem potom na slavno občinstvo, kateremu je na obstoj tako važne narodne institucije na skrajno slov. nemški meji kaj ležeče, da nam priskoči na pomoč, bodisi, da nam pošlje denarne prispevke ali pa daruje knjige. Prosimo, da se denarni prispevki pošiljajo na naslov: »Ljudska knjižnica Sv. Duh pri Lučanah via Ehrenhausen. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja, da bosta v Ptuju v dvorani gospe Zupančičeve predavala dne 22. svečana gospod komisar Urbas o gozdarstvu in dne 1. sušca gospod tajnik Štibler o zadružništu. Začetek vsakokrat ob 9. uri dopoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Prevorja v kozjanskem okraju. Po dolgem obotavljanju smo imeli v Prevorju občinske volitve. Volilno gibanje je bilo nenavadno razburjeno, tembolj, ker je g. župnik Skerbs v nedeljo pred volitvo napravil v cerkvi celo pridigo glede občinskih volitev, rekoč: Ker se bliža občinska volitev, vas opomnim, da volite kršačnske može; ne volite torej tistih, ki že delj časa niso cerkve znotraj videli, in tistih ne, ki se cerkvenemu plačilu zoperstav-ljajo, (oho!) volite le krščanske može. Povemo vam, g. župnik, da do časa, kar ste vi prišli na Prevorje, ni poznala ta občina strankarstva. Če pa kedo noče vaših žepov polniti, nima to s krščanstvom nič opraviti. Naš Zveličar ni imel kam položiti svoje glave, njegovi namestniki, dandanašnji duhovniki pa žive v sijajnih palačah, jedo in pijo noč in dan ter pravijo, da je tisti dober kristjan, ki jim polni Široke trebuhe. In kako se g. župnik podstopi grajati tiste, ki po postavi niso Izključeni od izvolji-vosti? Kdo pa je kriv, da že več faranov ne hodi k njemu v cerkev? Župnik sam jih je izgnal iz cerkve s svojimi nespametnimi grožnjami. Kaj pa je dosegel g. Škerbs s svojo politično agitacijo na prižnici glede obč. volitve? Nič. Prevorjani so se začeli dramiti iz svojega potrpežljivega spanja in ne verjamejo več njegovim političnim hujskarijam. Še svojim zadnjim pristašem se je zameril, ker so na njegove mogočne nasvete bahato prihrumeli na volišče, kakor da bi bil cel svet njihov. Pa smola jim je bila mila in so pri volitvi skoraj vsi propalf, ter so v rudečici z zobmi škripali, ko so odhajali z volišča. Župnik sam je bil od jeze ves prepaden, ker se je skoro celi dan potikal po volišču in pri-slanjal okoli županove peči, pa brez nameravanega vspeha. Mi mu sicer ne kratimo in ne jemljemo njegovih volilnih pravic, kakor je on storil na prižnici proti nam. Svetujemo mu pa, da bi bilo boljše za vse, ko bi lepo mirno ostal doma v svojem ber-logu, in bi se malo bolj brigal za svoje farane v dušnem oziru, bolj pogosto vabil v cerkev, lepo opominjal, svaril in lepe zglede dajal. Na dnevnem redu pa ne sme biti vedni prepir s farani, večno pohajanje po jagi, premetavanje igralnih kart, pijančevanje cele noči, poslanjanje po kmečkih furovžih. Da, še celo mrtvaške pojedine se mu prilegajo, samo da le čuti kaj mokrega v glažu. Dragi g. župnik, to niso pravi zgledi od samostojnega dušnega pastirja. Zato postaja fara od dne do dne bolj mlačna in podivjana v dušnem oziru. Upamo, da vas mi priprosti kmetje ne bodemo več morali podučevati, kaj se spodobi in da se boste sedaj poboljšali. Več faranov. Ljudstvo se prebuja. V občinah Polenšak in Slomi v ptujskem okraju so zmagali pri občinskih volitvah slovenski naprednjaki. O tem, kako je zidal tamošnji župnik na kmečke stroške drag farovž, pa bodemo v »Narodnem listu« še govorili. Iz Rajhenburga. (Umrl je) tu 12. februarja gosp. Franc Kacjan, c. kr. poštar in posestnik po dolgi, mučni bolezni na želodcu. Zapušča ženo z dvema otrokoma. Pokojnik je bil zaveden narodnjak in je užival splošno zaupanje. Bil je dolgo vrsto let občinski odbornik in svetovalec, načelnik krajnega šolskega sveta in priden društven delavec: Ko se je ustanovila narodna stranka, je takoj stopil v vrste njenih somišljenikov in je bil vedno za njo delaven, četudi je zato pretrpel mnogo nasprotovanja in sovraštva. Trg rajhenburški je zgubil z njim odličnega občana. Umrl je v najlepših letih, dočakal je komaj 40 let. Ugledni rodbini naše iskreno sožalje! Pogreb se je vršil včeraj popoldne ob 4. uri. V Št. Petru pod Sv. gorami se vrše v četrtek dne 19 februarja občinske volitve. Kmetje, glejte, da ostane sedanji kmečki občinski odbor na krmilu! Promocija. V soboto 17. januarja je bil na gra-škem vseučilišču promoviran doktorjem prava sta-rejšina akad. tehn. društva »Triglav«, odvetniški kandidat g. Anton Horvat. Iskrene častitke! Iz Sevnice. Dne 13. januarja je umrl v Šmarju pri Sevnici velezaslužni in požrtvovalen mož, br. Marki Matija. Bil je član Sevniškega Sokola« od ustanovitve odseka do osamosvojitve Sokola in tudi vedno odbornik. Ko odhaja od nas, mu kličemo zadnji sokolski na zdar in lahka ti bodi žemljica brate! Savci pri Ormožu. (Gostija brez neveste.) Tukaj je neki kmet, ki se rad baha s svojim velepo-sestvom, imel minuli mesec veliko gostijo in sicer gostijo brez neveste. Dotični kmet je namreč dne 18. nov. svojo ženo surovo pretepal, na kar mu je z doma ušla. A bistra glava si eno modro zmisli. Naprosi kar 9 muzikantov, prižene na dom dva konjska barantača, da mu s puranov, petelinov in zajcev napravita okusno večerjo. Potem gre s svojim »fervalterjem« od hiše do hiše in nažene skupaj ljudi obojega spola, oženjene in mladino, še celo otroke, da kak najbolje proslavi beg svoje žene. Te imenitne slavnosti so se udeležili tudi fantje in dekleta iz Marijine družbe, tako da je imel zdaj ta začasni »udovec« nevest kar na izbiro, še celo najbolj pobožne device so se mu prišle poklonit. Ko je prišlo ljudstvo vkup, se je začela godba in seveda tudi ples, in ta klerikalna in farovška druhal je prav po satansko razsajala celo noč .Vmes med godbo je bilo slišati divje tulenje in grozno bogokletno preklinjanje, da so se vsi pošteni vaščani zgražali nad takim pohujšanjem, ker so bili navzoči tudi otroci. Naša gospoda duhovnika sta lahko ponosna na take družbenike in družbenice. Iz Cezanjevec pri Ljutomeru. Tudi v našo vas je začel zahajati »Narodni List «, čeravno je pri nas sedež najhujših klerikalcev. Giblje se posebno mladina. Pri nas je splošno znana neka obitelj, ki velja za eno najbolj klerikalnih v celi fari. A čujte! Ta razširja po vasi tiste židovske knjige, ki jih prepoveduje duhovščina. Ce se sami naslajate pri čita-nju teh židovskih knjig, jih ni treba ponujati drugim. Mariborski drž. in dež. posl. Wastian je klican pred sodnijo, ker v graški knjigarni Leuschner & Lubensky kradel knjige. Lepega poslanca imajo mariborski nemškutarji! S tem, da hoče sodnija imeti Wastiana pred sebe, se je dokazala resničnost poročil o njegovi tatvini. Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Zopet ena strašna navada tomaževskega »krščanstva«. V mlade-niški zvezi se predstavljajo večkrat kake komedije. Tudi kaka vdova ni izključena. Komedije so vse sorte. V noči 29. decembra 1913 so pri mladi vdov! Hedviki Ritonja v Savcih luščili koščice in igrali več sort komedij. Ko je vsa ta hara minula, je Markrab iz Rakovskega vrha, ki je še mlad vdovec (ločen od svoje žene) ustrelil iz revolverja mlado vdovo Ritonja v trebuh. Ženska leži sedaj v ormoški bolnišnici. Nekteri pravijo, da bi bila Hed-vika Ritonja z Markrabom v drugem stanu In ravno to ga je tako razjezilo. Hotel je tudi sebe ustreliti, ali prej so ga potisnili v ričetovo kavarno. Take komedije niso pri nas nič novega, da zapelje pobožen klerikalec tercijalko in jo ustreli. Iz Kozjega. Kakor večinoma povsod, tako so bile tudi tukaj zadnje občinske volitve povod, da so se razdražili nekateri duhovi. V 51. št. »Slov. Gospodarja« opravičuje kozjanski dopisnik različne občinske odbornike, v »Nar. Listu« obdolženih dejanj. Tako opravičuje obč. odbornika g. Pleter-skega, trgovca v Kozjem, da ni nemškutar, čeravno je svoj čas klerikalni list trdil, da je bivši turner. Nasprotno, hvali ga na vse pretege, kako vnet narodnjak je. Kakor so mi malo mar obč. volitve, kakor se ne zmenim za delovanje kozjanskega g. župana in drugih odbornikov, vendar moram nekoliko odgovoriti na ostudne osebne napade. Smatral bi bil dopisnika kot dalekoglednejšega, kajti obdolžuje me kot znanega dopisnika »Nar. Lista«, čeravno se ?elo moti v tem. Predbaciva, da mi je g. Kragora, katerega po njegovem mnenju napadam v listu, dobro došel, da si tem lažje ogrnem svoj razdrapani in omadeževani narodni plašč. Naravnost smešno. G. dopisnik! Ali ne najdete nič stvar-nejšega nego je to? — Radi pohlevne tablice nad vratmi moje hiše (katere dejansko posest sem nastopil še le pred kratkim časom) se blesti nad štv. napis »Drachenburg«, kateri se bode seveda vam v veselje še nekaj časa blestel v znak, da nisem vaš ponižen podplečnik, zaradi tega naj bi bil po vašem mnenju jaz nemškutar? Seveda mislim s svojimi možgani in to vam ni po volji. Mislite li, če je bila kedaj v tej hiši šola, da je še sedaj...? Vprašam vas le, na koliko slov. časopisov je bil naročen g. Pleterski in koliko slov. narodnih dru- štev je dosedaj podpiral? Nasprotno sem jaz naročen na štiri slov. časopise, na »Slov. Matico*, sem član Ciril Metodove podrjužnic.e, bil do lani ud Mohorjeve družbe itd. Torej, tak človek se po vašem mnenju ogrinja v razdrapani in omadeževani plašč? Vedite g. dopisnik, da ne menjavam barve kot kameleon. Da pa znajo biti nekateri mogotci, ki sede v občinskem odboru, maščevalni, to so pokazali ob priliki moje kompetence. Tudi se me je izločilo iz ravnateljstva okr. hranilnice in me s tem 96 K letno oškodovalo in to zaradi tega, ker se me sumniči, da sem dopisnik »Nar. Lista*. Prej seveda tega ni ovirala dotična tablica. Motite se g. dopisnik. Dobro vem, kam pes taco moli. Ali prezgodaj ste začeli. Ako mi morete dokazati, da sem pisal članke v »Nar. List« ali bil v zvezi z istimi, pripravljen sem darovati »Slov. Straži« 2000 K. Torej, korajža velja! Tudi pri nas bi bilo vzrokov in gradiva dovolj, da lahko odgovarjamo na tako ostudne napade. Kar se pa ustanovitve »Marijine družbe« tiče, sem ravno toliko v zvezi z dotičnim dopisom kot z drugimi ter mi je ista še manj mar, nego občinske volitve. — Vsak po svojem okusu. Ce mahneš psička po repu, zacvili. Iz Brežic. Na pustno nedeljo, dne 22. svečana ti. priredi naš Sokol veliko maškarado s sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba. Veselični odsek pod znano spretnim vodstvom našega aranžerja br. Holyja že marljivo dela priprave, tako da smemo pričakovati res nekaj posebnega. Vabila se bodo v kratkem začela razpošiljati. Ptujski okrajni zastop. Iz Ptuja nam poročajo: Dne 8. tm. vršila se je plenarna seja ptujskega okrajnega zastopa. Člani kmečkih občin so pred sejo na svojem sestanku ustanovili svoj klub ter izvolili v načelstvo gg. državnega poslanca M. Brenčiča, dež. poslanca Ozmeca in odvetnika dr, Fermevca. Tako organizovani so kot opozicija izzvali pri plenarni seji okrajnega zastopa posebno ob priliki odobritve proračuna za leto 1914 zelo živahno debato. Lahko se trdi, da so ravno zastopniki kmetskih občin sploh celo debato vodili, ker so ravno oni skoraj izključno spravili v razgovor in v temeljito pretresovanje vse točke dnevnega reda Grajali so posamezne nedostatke gospodarstva v nemških rokah se nahajajočega okrajnega odbora, tako da je moral načelnik g. Ornig končno sam priznati, da gospodarstvo v resnici ni bilo v preteklem letu brez pomanjkljivosti ter da je graja kmetskih zastopnikov upravičena. Na zahtevo g. deželnega poslanca Ozmeca se je morala vršiti o proračunu specijalna debata. Slovenski člani so burno ugovarjali proti subvenciji po 2000 K za nemško višjo gimnazijo v Ptuju ter je g. dr. Fer-mevc konstatiral, da ta gimnazija že dolgo ne služi več namenu, za katerega je bila ustanovljena, ker ravno slovenski dijaki iz okraja ptujskega bežijo iz tega zavoda. Okrajni odbor je odklonil prošnjo ptujske dijaške kuhinje za podelitev podpore. Ako se dijaška kuhinja ne podpira, bo še manje domačih dijakov ptujskega okraja posečalo ptujsko gimnazijo, ker ne dobijo potrebne podpore. Okrajni zastop je uvidel to krivico, ter je na predlog dr. Fermevca soglasno sklenil, da se podeli ptujski dijaški kuhinji 400 K podpore. Vsled odločnega nastopa slovenskih članov je sploh sicer nasprotna nam večina in njej na čelu g. Ornig sam skušal ustreči vsem željam in predlogom slovenskega kluba, tako da ta niti ni prišel v položaj izvajati strogo opozicijo. Kot posebno važne sklepe navajamo: 1. da se vse one občinske ceste, za katere so občine plačale eno tretjinko gradbenih stroškov, proglasijo za okrajne ceste drugega razreda. 2. Da mora deželni živino-zdravnik na vsakokratno zahtevo pripeljati se na dom posestnika, ki želi, da se mu zdravi bolna živina, ne da bi zaračunil vožnjo. Plačati ima le zdravila. 3. Okrajni zastop v prihodnje ne bo več naročeval galice, temveč prepušča to kmetijskim podružnicam ter kmetijskim zadrugam. 4. Gradile se bodo okrajne ceste na Ptujsko goro, po Dravinjski dolini, iz Podvinc v Velovlek, iz Mostov do hlaponske ceste, ter se bo izvršila regulacija Dra-vinje v Vabči vasi. G. dr. Fermevc je priporočal, da se čimpreje vzame v proračun znižanje Drebe-tinskega brega ter zveza občine Sv. Andraž, Oblaki skozi Dragovič v Zagorce. G. Ozmec zavzemal se je v zmislu klubovega sklepa za cesto c.d Sv. Lovrenca skozi Zupečjo vas do Podove. Okr. odbor nam je obljubil vse, videli bomo, če se bo te obljube tudi držal. Svoje zastopnike pa pozivamo, da se tudi v prihodnje s tako odločnostjo zavzemajo za koristi ptujskega okraja, zlasti kmetskega prebivalstva, kakor so to storili to pot. Iz Gomilske. Homotovega ateka iz Šentjurja ljudje dobro poznajo. Nekateri se ga spominjajo ter poznajo od časa, ko je racal od nas mimo kozolca proti domu, drugi pa ga zopet poznajo kot čenčo na raznih klerikalnih shodih. Kadar je pijan, udriha v raznih gostilnah po dr. Korošcu, ki se mu je baje grozno zameril, ter se zaklinja, da njegova stranka Korošca ne sme več kandidirati. Homot, Homot, imej pamet ter pazi, da tega ne izve Korošec ter šentjurski župnik! Iz Planine. Kaplan Šterc piše med drugim v nekem pismu: Včasih se prigodi, da prihajajo v gostilne hudobni ljudje in prinašajo ob enem slabe knjige in časopise. Upam, da se pri Tebi ne godi kaj takega; pa če bi se kedaj kaj takega zgodilo, ne trpi kaj takega in odločno nastopi zoper take pohujšljive ljudi, četudi mogoče pridejo v — gosposki suknji.« Vse pismo, po obliki ko'» po vsebini, spričuje, da g. kaplan Šterc nimajo niti pojma, kako se mora pisati pismo. Pa kaj je kaplanu to mar; njemu se le gre za hujskanje. Pa magari so to ljudje, ki jih niti ne pozna ne. Takim namestnikom našega Izveličarja kličem: Fej vas bodi! Iz Ormoža. Naša Čitalnica bo slavila letos dne 14. junija svojo 30 letnico na posebno slavnostni način z veliko ljudsko veselico. Narodna društva že sedaj opozarjamo, da upoštevajo pri svojih prireditvah naš dan: 14. junij. Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju. Neznosno je že postopanje okrajnega živinozdrav-nika. Pojavili so se sumljivi slučaji stekline pri Rogatcu nad Ptujem in v Radgoni. Vselej je odrejen zapor psov v ormoškem okraju. Tukaj od sredine lanskega leta ni bilo sumljive bolezni in vendar je od tega časa zapor psov ukazan. Ne bi bilo čudno, da obolijo na steklini psi, ki morajo sedaj na verigi hudo zimo prebiti. Saj že ne vzamejo zunaj več hrane. Če se jih pa pusti v kuhinjo jest in neopaženi na cesto pridejo, zapade gospodar že globi. Bo še to dolgo trpelo? Zahtevajte Kmetijski vestnik. Prosimo kratkih gospodarskih člankov, poročil o gospodarskih zborovanjih, o sejmih in o zadrugah. Ustreženo bo z njimi velikemu delu bralcev in prijateljev »Narodnega lista«. RABA IN NAKUPOVANJE UMETNIH GNOJIL. Raba umetnih gnojil se pri Slovencih vedno bolj udomačuje. Tudi pri nas začne kmetovalec prihajati do spoznanja, da se izplača rabiti umetna gnojila in da je obenem neobhodno potrebno, jih sploh rabiti, da se da izmučeni zemlji novih, svežih moči. Na žalost pa se povsod opaža, da So bili doslej mnogokrat razni nepošteni mešetarji isti, ki so našega kmetovalca navajali k nakupovanju umetnih gnojil. Razume se, da so le-ti prekupci pri celi stvari gledali edinole na svoj dobiček in smo prepričani, da je cela vrsta slučajev, ko so bili kmetovalci od takih mešetarjev opeharjeni. Proti temu zlu se je treba boriti, zato bomo v naslednjem dali nekaj nasvetov, kako se naj umetna gnojila rabijo sedaj na pomlad. Zbrali pa smo te podatke po zanesljivih štajerskih kmetijskih strokovnjakih. Pri travnikih se rabi spomladi na 1 hektar, to je 1 V« orala: 400 do 500 kg Tomaževe žlindre, 400 do 500 kg kajnita, 80 do 100 kg čilskega solitra. Mesto kajnita se vzame lahko tudi 130 do 170 kg 40% kalijeve soli. Na zelo zanemarjenih travnikih pa se mora vzeti celo: 700 do 900 kg žlindre. 700 do 900 kg kajnita, 110 do 130 kg čilskega solitra. Mesto kajnita se lahko rabi tudi 230 do 300 kg 40% kalijeve soli. Zadnji čas za gnojenje travnikov je takrat, ko se je otajal sneg. Učinek je najboljši, ako se rabijo vsa gnojila v tisti množini, kakor smo tukaj zapisali. Za vinograde. Na vsakih 100 trsov se naj vzame: 6 do 9 kg kajnita (ali 2 do z kg 40% kalijeve soli), 5 do 7 kg žlindre, 2 do 3% kg čilskega solitra. Kajnit in žlindra se pomešata in se zakopljeta med trse. Čilski soliter se rabi do polovice ob začetku rasti, do polovice po cvetu. Zadostuje, da se ga natrosi. Le v strminah se ga naj rahlo podkoplje. Žita na hektar == l3/« orala: 250 do 450 kg kajnita ali 80 do 150 kg 40% kalijeve soli, 250 do 400 kg Tomaževe žlindre, 100 do 150 kg čilskega solitra. Ako se je gnojilo s hlevskim gnojem, potem zadostujejo pri umetnih gnojilih nižje številke . O drugih bomo še poročali. Za danes omenimo samo še nekaj glede nakupovanja. Prekupci zaslu- žijo pri vagonu umetnih gnojil velike zneske. Pri bolj cenih 60 K do 150 K pri vagonu, pri dražjih, kakor pri čilskem solitru, včasih celo 500 K do 1000 K. Ves ta dobiček si lahko obdrže kmetovalci sami, če se združijo v nakupne zadruge in naročajo skupno cele vagone. S tem si veliko prihranijo. Ves prekupčev dobiček si lahko s tem obdržijo za sebe. Taka skupna naročila se naj potem izroČe Zadružni Zvezi v Čelju. Slednja brezplačno oziroma brez vsakega dobička preskrbi najcenejše ira zanesljivo dobro blago naravnost iz prvih tovarn. Kmetovalci! Pomagajte si tudi pri nakupovanju gnojil do dobička s tem, da se združite in skupno kupujete. LISTEK. Mary E. Wilkins: Dolga roka. Detektivna novela. — Preval —a. (Ta povest je dobila I. ceno 400 L (8000 K) pri konkarn. ki ga je razpisal 1. 1894. newjorški „Bacheller Sjndioat* za najboljšo detektivno povest.) (Konec.) „J»z sem to napravila!" je začela Phoebe kričati name. »Izdana sem in sklenila sem, da vse priznam. Omožila bi se z vašim očetom — zasledila sem to. Enkrat sem to preprečila. Topot, vedela sem, se mi to ne bo posrečilo — drugače, kakor da ga umorim. Živela je z menoj tam r oni hiši čez štirideset let. Tudi druge zveze so tako trdne, kakor je zakonska zveza, in ravno tako svete so. Kako pravico je imel, da bi mi jo odpeljal proč in razdrl moje gospodarstvo? Slišala sem prepir vašega očeta z Rufom Benuettom. Mislila sem si, da bodo ljudje sodili: on je to storil. In na tej misli sem sezidala svoj nadaljni načrr. Videla sem večkrat kako je vaša mačka zlezla v hišo skozi ono odprtino; vedela sem, da so vrata kolarnice zaprta samo s kljuko; vedela sem, kako dolge roke imam in mislila sem, da bom lahko odprla vrata od zunaj. Malo po polnoči sem se prikradla k vam na dvorišče. Šla sem okoli cele hiše, da bi se prepričala, če vse spi. Ko sem bila pred fronto, sem se spomnila, da mi vise škarje okrog pasu na rumeni pentlji, in odvezala sem jih. Menila sem, da sem dala pentljo v žep — toda tega nisem napravila, ker so jo potem našli in ugibali, da je z biča vašega ljnbimca. Ko sem šla okoli hiše, sem prišla k vratom kolarnice, odprla sem jih in slopila noter. Mesec je dajal zadosti svetlobe. Vzela sem platnen predpasnik vašega očeta iz škrinje; zakaj vedela sem, kam ga je polagal. Skozi sprejemno sobo sem šla v sobo za goste. Tam sem slekla svojo obleko in si prepasala njetrov predpasnik. Čez obraz sem si dala robec, le oči sem pustila proste. Nato sem se ukradla v očetovo delavnico, tam sem sezula čevlje in stopila bosa v njegovo spalnico. Vaš oče trdno spal; bila je soparna noč, zato je imel odejo odgrnjeno, tako da je bilo videti njegova gola prsa. Prva stvar, ki sem jo zagledala, je bil samokres, ki je ležal na mizici poleg njegove postelje. Mislim, da se je vendarle bal povratka Rufa Benueta. In tu mi je prišlo naenkrat na misel, da bo najbolje, če ga ustrelim. To bo bolj gotovo in prej bo po njem; in če bi se bili vi prebudili, sem vedela, da se mi bo posrečilo splaziti se ven, in potem bi vsi sodili, da se je sam ustrelil. Vzela sem samokres in sem ga namerila na njegovo glavo. Jaz nisem še nikoli streljala s samokresom, toda vedela sem, kako se mora pri tem postopati. Pritisnila sem, toda petelin se ni hotel sprožiti. Vaš oče se je malo zganil — čudno, da nisem od strahu zblaznela — udarila sem ga s samokresom po glavi. Odprl je oči in krikniL tu sem samokres spustila in sem zgrabila tole — Phoebe Dolejeva je pokazala na velike lesketajoče škarje, ki so ji visele ob boku — »zakaj v zapestju sem močna. Zasadila sem mu samo dve rani nad srcem. Nato sem se vrnila v sprejemno sobo. Zdelo se mi je, kakor bi bila zaslišala v kuhinji šum — zgrabil me je strah — in splazila sem se v čnmnato. Naenkrat se me je začela lotevati omedlevica in prijela sem se za polico, da ne- bi padla. Potem sem si rekla: pogledaš gori, da se prepričaš, ali vas ni prebudil očetov krik. Sklenila sem, da z vami ravno tako napravim, kakor z očetom, če ste pokonci. Zlezla sem po stop-ujicah gori v vašo sobo. Zdelo se mi je, da trdne spite, toda ko sem vas opazovala, ste se malo zganila; toda namesto da bi vas udarila, sem se splazila v sobo za obleko. Nisem vas več slišala, da bi se ganili Čatila sem, da sem vsa okrvavljena. Zgrabila sem nekaj visečega v omari in sem se ob to obrisala. Po tipu sem spoznala, da je to vaša zelena svilena obleka. Ker se niste več zganili, sem mislila, da ste zopet zaspali, zlezla sem iz sobe za obleko, šla sem doli po stopojicah, vzela sem svojo obleko in čevlje, splazila sem se v kolarnico, odpasala sem predpasnik in se oblekla v svoje obleko. Predpasnik sem zvila, dvignila sem eno izmed starih desk na starem vodnjaku, vrgla sem svežanj v vodnjak in sem šla domov. Mislila sem, da to ne bo noben ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJENA HlilUlIllilllUlIUlIlllllll^ GOSPODINJA, uilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll £e ogledujete »voj bliščeče beli zaklad na perilu? In ni Ii potrata in nespamet, uničevati to drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schiditovim milom, znamka "Jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeten vonj. Zakaj zasluži I +BASEL Beležke. Predloga o lokalnih železnicah. Meseca januarja je vlada predložila državnemu zboru predlogo o lokalnih železnicah. -Nameravanih je 94 lokalnih (krajevnih) železnic v skupni dolžini 2.100 kilometrov. Gradnja bi stala skupno 437 milijonov kron; od tega namerava dati država 287 milijonov, 150 milijonov bi pa morale prispevati dežele in drugi interesentje. Na Spodnje Štajersko bi odpadli progi Polzela - Motnik in Ljutomer - Ormož. Na kranjski strani bi se gradila po vladnem načrtu proga Dom-žale-Blagovica, tako da bi trebalo le malo kilometrov železnice in Savinska dolina bi bila zvezana po najkrajši poti z Ljubljano. Da se pa bosta obe imenovani železnici gradili, je treba še izposlovati znaten znesek od štajerske dežele. Štajerski deželni zbor bode bojda sklican 17. februarja h kratkemu zasedanju. Zanimanja ni za ta deželni zbor, ki ne more živeti niti umreti, med ljudstvom nikakega. Če se že voli deželne poslance, se pričakuje, da kaj delajo in za volilce kaj dosežejo, ne pa da cincajo sem in tje kakor ravno kakemu Korošcu ali Verstovšku kaže. Deželni šolski svet je v svoji seji dne 7. februarja imenoval za nadučiteija pri Sv. Roku ob Sotli Jožefa Cenčjiča, definitivnega učitelja istotam in def. učiteljico v Kapelah Ano Pfeifer za učiteljico na dekliški šoli v Hrastniku. Prestavil je def. učiteljico v Majšpergu Marijo Kožuh v Dornovo. Umrl je v Ljubljani ob Novem letu klerikalni državni in deželni poslanec dr. Ignac Žitnik. Vodiška Johanca — obsojena na 10 mesecev ječe. Poročali smo lani večkrat, kako je neka dekla Ivana Jerovšek v vodiškem farovžu (Vodice ležijo v kamniškem okraju na Kranjskem) s pomočjo duhovščine in z vednostjo ljubljanskega škofa Jegliča Minila Kristusovo trpljenje in osleparila mnogo ljudi za denar. Delala se je zamaknjeno in si je s telečjo krvjo namazala ona telesna mesta, na katerih so se nahajale Kristusove rane. Pri sodni obravnavi se je izkazalo, da je res vedel ljubljanski škof Jeglič za to sleparijo in je celo on sam poslal Jo-hanco, ki je poprej na Reki na enak način sleparila, v vodiški farovž. Sodišče je obsodilo Johanco na 10 mesecev ječe •— obsodilo pa je s tem tudi vse one, ki so ji pomagali. O vodiški Johanci in njenih čudežih so poročali vsi avstrijski in evropejski časopisi ter se delali norca iz lahkovernih Slovencev, obenem pa seveda pribili, kako nizko je že padla slovenska duhovščina. Škandal je že res, kaj naši duhovniki vse ne delajo za ljube kronce! Socialni Matici v Gorici je pristopil kot enajsti ustanovnik z zneskom 100 K g. dr. Št. Sagadin v Ptuju. Požrtvovalnemu gospodu se društvo toplo zahvaljuje in pozdravlja naslednike! Pozor pri nakupovanju kmetijskih in obrtniških strojev! Zadnja leta se strašno rnnože slučaji, da nepošteni agentje osleparijo kmetovalce in obrtnike s slabimi in dragimi stroji. Iz takih nakupov se razvijejo še premnogokrat drage pravde. Štajerski obrfnopospeševalni urad je začel prirejati predavanja, v katerih se obrtnike svari pred nakupom ničvrednih strojev. Taka predavanja v slovenskem jeziku bi bila tudi zelo na mestu na Spodnjem Štajerskem. Rokodelske zadruge, zanimajte se za nje! Istotako bi bilo tudi primerno, ako bi kmetijski veščaki prirejali enaka predavanja za kmetovalce po kmetijskih podružnicah. »Čednostni« Nemci. V mestu Duisburg na Nemškem so priredili maškarado, katere se je udeležilo nad 100, v ženska oblačila oblečenih moških. Uganjali so potem nezaslišane svinjarije. Naenkrat je udrlo v dvorano 50 policajev, ki so celo čedno družbo zaprli. Moški so bili vsi iz takozvanih boljših krogov. V turški armadi pometa novi vojni minister Enver-beg z železno metlo. Doslej je nagnal v pokoj 1.500 častnikov vsled nesposobnosti in nemarnosti v službi. Po toči zvoniti pa je prepozno. dokaz proti meni, četudi ga najdejo. Robec, ki ni bil s krvjo tako oškropljen, sem še tisto noč namilila, zjutraj pa, ko je Marija še spala, sem ga oprala. Roke sem skrbno nmila še ponoči pri vodnjaka. Čakala sem, da bodo Rnfa Benuetta obdolžili umora in da bo morda obešen. Na to sem bila pripravljena, toda nerada bi bila zvalila krivdo na vas z vašo, s krvjo pomazano obleko. Proti vam nisem imela ničesar. Zato sem sklenila, da moram ono obleko dobiti v roke, predno pride komu na misel vas obdolžiti, in jo prebarvati na črno. Kakor vam je znano, sem prišla ponjo in jo odnesla. Bila sem presenečena, ko nisem videla na nji nobenih madežev. Našla sem na nji samo dve majhni progi, za katere bi se komaj kdo kdo zmenil. Nisem vedela, kaj naj mislim, razume se, da sem ugibala, da ste vi madeže na obleki našli in da ste jih odstranili, v mnenju, da bi lahko zbudili proti vam sumnjo. Nisem razumela, kako bi bilo mogoče imeti mene na sumu. Bila sem tudi srčno vesela, ko so izpustili vašega ljubimca iz preiskovalnega zapora. Ničesar nisem imela proti njemu. To jb vse, kar sem vam hotela povedati." Mislim, da sem omedlela. Ne morem popisati grozen mir, s katerim je ta žena to pripovedovala, ta žena s prijaznim obrazom, katero sem slišala moliti pri večerni pobožnosti kakor svetnico. Ničesar drugega nisem ugibala, kakor da jo je obsedel hudič. Ko sem se zavedla, so stali okrog mene sosedje in mi dajali na glavo kafro in mi šepetali prijazne besede. Zopet so se mi nasmihali prijateljsko kakor nekdaj. Toda kaj bi dala za to, da bi mogla pozabiti na vse, kar se je zgodilo! Phoebe Dolejevo so odpeljali — samo to sem vedela. Nimam poguma, da bi še enkrat o o tem govorila, toda vseeno bom najbrže prisiljena priti k zaslišanju! Henrjr me je prišel ta večer obiskat. Upam, da bodeva vkljub vsemu temu srečna, samo da preteče od tega nekaj časa. Rekel mi je, da se mi sedaj ni treba več mučiti za nobeno stvar. Mr. Diks je odšel domov. Upam, da mu bova lahko danes ali jutri poplačala njegovo prijaznost. Mesec pozneje. — Ravnokar sem zvedela, da je Phoebe Dolejeva umrla v ječi! To je moj poslednji zaznamek. Da bi dobrotljivi Bog pomagal vsem drngi nedolžnim ženam, ki so v stiski, tako kakor je pomagal menil Nevarno je okuženje Slavno, le skozi 40 let tisočkrat preskušano in izborno se obnašajoče antiseptično pralno domače mazilo čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša btlečine, vpliva na hitro ozdravljenje in Be ga kot vlažnega mazila ne more pogreSati v nobeni hiSi. 63 1 puščioa 70 v, se razpošilja vsak dan proti predplačila, 4 puščice za K 316 10 puščic za K T— poštnine prosto na vsako postajo. B. FRAGNER, lekarna „Pri črnem orlu PRAGA, Mala stran, ogel Nerudove ul. it. 203 Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah. Pristen Refoško In dolenjski cviček se dobi v gostilni „PLETERSKI" na Bregu pri Celju. Kdor išče, ta najde sigurno sredstvo proti vsem boleznim v členkih, to je od mnogih zdravniških autoritet priporočeni CONTHREUMAN To sredstvo sluti za hitro pomirjenje in odpravo bolečin, oteklin, napravi členke zopet gibljive, odpravi mravljince in hitro upliva pri masiranju, ribanju ali obvezah. 1 tuba 1 krono. 69 Izdelovalec In glavni zalagatelj B. FRAGNER, lekarnar dvorni založnik, PRAGA III, St. 203. če se pošlje denar naprej, se dobi franko 1 tuba za 1 K 50 v 5 tub „ 6 K — v 10 „ „ 9 K - v P^ite na ime preparata in izdelovalca. Zaloga v lekarnah. kocka za govejo juho najpopolnejša priznanj: občinst va? Ker jo izdeluje že skoro 50 let obstoječa in svetovno nana Liefoig -ova družba. Liebig-ova družba dobiva mesni izvleček, ki ga porablja za svoje kocke, izključno v lastnih tovarnah, ki delujejo pod znanstveno kontrolo in more zato prevzeti za dobro kakovost 0X0 kock za govejo juho . vsakeršno mogoče jamstvo. Jfff mJBfjfm I Se dobi v vseh lekarnah S K.u-.- Onesnaženje Save od Zagorja naprej. V Kranjskem deželnem zboru je vložil deželni poslanec dolenjskih trgov in mest Julij Mazelle interpelacijo o onesnaženju Save, v kateri odločno zahteva, da naj trboveljska premogokopna družba in nekatere druge industrije ustavijo odmetavanje nesnage v Savo. Ker je stvar važna tudi za štajersko Posavje, pbdajemo tu dobesedno del Mazelletove interpelacije z željo, da se naj ta zadeva sproži tudi v štajerskem deželnem zboru. Mazelle pravi: »Kakor je splošno znano, priteče Sava do Zagorja kristalno čista ter se v njej še nahajajo dobre vrste rib, Se more v njej kopati itd. V Zagorju pa že priteče v Savo popolnoma črna Medija, ki vsebuje različne odpadke pripeljane od premogovnika trboveljske premogokopne družbe v Zagorju, od apnenic te premogokopne družbe in nekaterih zasebnikov. Od pralnice premoga se zmeče vsakih 12 ur najmanj 30—40 vozov (huntov) ali 60—SO vozov na dan v Savo. Vrhutega pa ima premogokopna družba sama 9 apnenic, Mihelčič 2 in še drugi zasebniki nekaj. V vsaki apnenici zgori vsake 14 dni do 3 tedne ena peč in od vsake peči gre najmanj 2 voza (hunta) nesnage in smeti v Savo, tako, da se izmeče v njo samo iz apnenic vsake 14 dni do 24 huntov nesnage. 2e od Zagorja naprej postane vodovje Save radi tega umazano in nezdravo. Največ nesnage pride pa v Savo iz Trbovelj. Vsakih 12 ur se spušča najmanj 70 do 80 huntov odpadkov iz rudnika v Savo, tedaj na dan 140—160 huntov! Vrhutega pa pridejo v poštev tudi odpadki iz cementne tovarne, kjer se zmeče vsak teden tudi najmanj 15 vozov nesnage v Savo. Od Trbovelj naprej teče Sava skoraj že popolnoma črna proti Hrastniku. V Hrastniku zmeče trboveljska premogokopna družba pri-lično enako nesnage v Savo kakor v Zagorju, t. i. 70—80 huntov na 24 ur. Najgršo nesnago pa spušča kemična tovarna v Hrastniku v Savo. Z odpadki iz te tovarne se voda v Savi popolnoma okuži, da ne more živeti na daleč nobena riba v savski vodi ter da savsko vodo še pri Krškem in Brežicah živina ne pije. Vrhutega pa se meče iz 3 Kiiklovih apnenic vsake 14 dni najmanj 6 huntov odpadkov v Savo; tudi kemična tovarna ima svojo apnenico, iz katere spuščajo odpadke v Savo. Nadalje zmečejo v Savo iz hrastniške steklarne vse odpadke. Končno pa gredo iz vseh treh velikih industrijelnih krajev Zagorje, Trbovlje in Hrastnika vse fekalije v Savo. Pri tem položaju ni čudno, ako se vleče od Hrastnika naprej, mesto kristalno čiste Save, ki je tekla do Zagorja, le črna masa onesnaženega vodovja, v katerem se nahaja vse polno strupenih snovi. Radi tega so zamrle v Savi od Zagorja do Hrastnika in daleč naprej vse ribe; voda je tako okužena, da je živali piti nočejo, ter morajo kmetje pri tem, ko teče po savski dolini silna reka, goniti živino napajat na gorske potoke. Prati se ne da nobeno perilo, ker jo savska nesnaga le še bolj umaže. Vsi posavski kraji bi bili krasni letoviščni kraji, ako bi bila Sava, ki dela sicer svojo dolno podobno renskim krajem, toliko čista, da bi se moglo v njej kopati, ali se imelo veselje po njej voziti in jo gledati«. Škandal je, da take razmere trpe politične oblasti, ki se drugače pri kmetu brigajo za vsako mlako in gnojno jamo. Upravno sodišče o Sokolstvu in o vadbi »šolske« mladine. Upravno sodišče se je pred kratkim pečalo z znanim ministrskim razpisom o telovadbi šolskega naraščaja v sokolskih društvih ter razveljavilo ta razpis. Kako se odločba glasi v podrobnem, nam še ni znano; v ravnanje tudi naših sokolskih društev pa objavljamo, kar pišejo o tem češki »Narodni Listy«: »Dve leti je visel Damoklejev meč nad sokolskimi društvi, da jim bo onemogočeno vaditi in vzgajati lastno učenstvo in naraščaj. Ministrstvo je enovito proglasilo sokolska društva za učne zavode, to je, šole, ki jih je potem podvrglo predpisom šolskih zakonov. Naenkrat pa se je obrnila karta. Znani sokolski delavec, odvetnik v Brnu br. dr. L. Pluharž, je dovedel stvar do upravnega sodišča, ki je razveljavilo dotični ministrski razpis kot nezakonit in tako na mah osvobodilo vsa sokolska društva in druga telovadna društva od jarma šolskega birokratizma. Senat upravnega sodišča je bil nemški in čudovito je, kako prijazno stališče je zavzel proti Sokolstvu. Izjavil je o sokolskih društvih, da se z vso pravico prizadevajo, z vadbo »šolske« mladine zagotoviti si svoj naraščaj, in je konštatiral, očividno v pouk vsem deželnim nadzornikom na Češkem in Moravskem, da se delovanje sokolskih društev, ki imajo za namen po-vzdigo telesnih in nravstvenih moči v češkem narodu, vendar bistveno razlikuje od šolske telovadbe, ki je ni moči nadomestiti s sokolsko telovadbo. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da sokolska društva ni mogoče staviti v eno vrsto z zavodi, ki so ustanovljeni v učne namene in da radi tega ta društva niso podvržena določbam šolskih zakonov. Zato je treba opozoriti vsa sokolska društva, da v prihodnje ne vlagajo nobenih prošenj za dovolitev takozvanih telovadnih tečajev in da tam, kjer jim je bila že prepovedana vadba učenstva, prosto in brez katerekoli oglasitve takoj obnove to vadbo. Ona društva, katerim je namestništvo vsililo v pravila, da smejo vaditi učenstvo po poprejšnji privolitvi šolskih oblasti, store prav, če o priliki svoja pravila premene v označenem zmeslu.« Sokolska misel v Srbiji in v Črni gori se ne-vzdržema širi in napreduje. Koncem lanskega leta je pričel delovati »Srbski Sokol« v Skoplju, dne 11. pa je bilo v Bitolju osnovano sokolsko društvo »Dušan Silni«. Tudi v Črni gori, kjer ni bilo doslej nobenega sokolskega društva, se je v novejšem času jelo opažati živahno zanimanje za sokolsko idejo. Tako se je nedavno tega na Cetinju osnoval pripravljalni odbor, ki si je nadel nalogo, ustanoviti v Črni gori prvo sokolsko društvo. Pravila sokolskega društva so že predložena v odobrenje vladi. V začasnem odboru tega prvega črnogorskega Sokola so ti-le: dr. iličkovič, starosta, profesor Dra-kulič, tajnik, sodnik Glomažič, trgovec Kneževič, uradnik vojnega ministrstva F. Mihijevič in bančni uradnik Dušan Pajevič. Želimo prvemu črnogorskemu Sokolu mnogo sreče, pred vsem pa, da bi dobil skoro mnogo novih tovarišev. Kmalu ne bode slovenskega naroda ali države, v kateri bi ne bilo sokolov. Sokoli, vaša družina je velika, obsega ves slovanski svet. Glejte, da bo zavzemal slovenski Sokol v njej vedno odličnejše mesto! Poneverba v ljubenski trgovsko-obrtni zbornici. Tajnik trgovsko-obrtne zbornice v Ljubnem (Leoben) dr. Reischl je poneveril K 12.5S2 in jih porabil za papirnico »Gmeingrube«, v kateri je bil kot solastnik interesiran. Poneverbo je moral kriti zbornični predsednik. Dr. Reischla so zaprli Nemci se radi postavljajo s poštenostjo svojih ljudi — a ni pri njih vse zlato, kar se sveti. Kdor Je na mrazu, trpi pogosto na reumatizmu, protinu, trganju in mrazu. Jako dobro stori, ako se mažete z njim, Conthreuman iz lekarne B. Fragner Praga, Mala strana. Glej inserat. Novi častni občan mesta Ljubljane. Ljubljanski mestni svet je imenoval znanega zdravnika dr. Ed. Šlajmerja zaradi velikih zaslug, ki si jih je pridobil ta odlični mož za trpeče človeštvo, za častnega občana. C. kr. zdravstveni svet. V ustanovni seji deželnega zdravstvenega sveta za triletje 1914—1916, ki se je vršila dne 17. januarja 1914 pod predsedstvom deželnega zdravstvenega poročevalca dvornega svetnika dr. Ludovika Posseka, je bil vseuči-liški profesor dr. Julij Kratter izvoljen za predsednika in c. kr. zdravstveni svetnik, prezident štajerske zdravniške zbornice dr. Albin Schlomicher pa za predsedniškega namestnika. Dodatno za ustanovno sejo se je obravnaval rekurz nekega lekarnarja zoper sklep nekega okrajnega glavarstva, s katerim se je prošnja, da se neka domača lekarna zapre, zavrnila. Uporaba domačih delavcev v južnoafrikanskih rudokopih. C. kr. ministerstvo je izvedelo, da nameravajo privabiti vodilni posestniki južnoafrikanskih rudokopov za nadomestitev slovenske delavce iz Avstrije in Ogrskega. Te delavce hočejo pridobiti S* ta namen, da nadomestijo prej v rtjdokopih zaposlene delavce, ki so pa stopili v stavko, z drugimi, še manj plačanimi. Delavce, ki bi stopili v to službo, bi se neprenehoma nevarno napadalo, češ da so prelomili stavko; razven tega bi se postavili v isto vrsto z drugimi manj vrednimi delavci, ki se bolj približujejo zamorcem ko belokožcem. Po najnovejših poizpovedbah bi bilo v slučaju resnih nemirov, ki so v tistih krajih vedno mogoči, celo življenje takih delavcev v zelo veliki nevarnosti. Poleg tega bi bili naši delavci, ker ne razumejo ta-mošnjega jezika, pri sklepanju pogodb na milost in nemilost izročeni malovestnim posestnikom rudokopov in agentov tako, da bi se niti ne mogli obrniti na pravno pot. Povdarja naj se še slednjič, da vsi v tistih rudokopih zaposleni delavci, kakor kaže izkušnja, v kratkem umrjejo na tuberkulozi. Pred sprejemom ponudb za delo v južnoafrikanskih rudokopih se tedaj najodločnejše svari. »Gostilničar«. Pod tem imenom je začel izhajati dvakrat na mesec gostilničarski strokovni list, ki ga toplo priporočamo vsem slovenskim gostilničarjem in kavarnarjem. List izdaja deželna zveza kranjskih gostilničarskih zadrug in ima prva številka bogato vsebino, ki obeta, da bo to stanovsko glasilo ustreglo vsem zahtevam za razvoj, pouk in povzdigo slovenskega gostilničarskega obrta. List se naroča pri upravništvu v Ljubljani, Mar. Ter. cesta 6. Influenca z njenimi večkrat hudimi posledicami se širi zopet po deželi. Vsak nahod, vsak lehak katar se mora resno jemati in nobeno sredstvo ne obvaruje lažje pred njim, kot »Sirolin Roclre«, ki ima prijeten okus in ga dobite v vsaki lekarni. ---1 Opozarjamo častito občinstvo, da odgovarjamo v inseratnih zadevah le, če se priloži znaaika dopisnica za odgovor. Loterijske številke. Line, dne 7. febrnarja 1914: 45, 34, 57, 19, 8. Trst, dne 11. febi-narja 1914: 52, 50, 27, 73, 62. --■ i. iabrv' ----- Naznanilo in priporočilo Cenj. občinstvu iz Celja in okolice vljudno naznanjam, da sem otvoril na Bregu pri Celju mesarijo pri Pletershi Potrudil se bodem postreči cenjene odjemalce vedno s svežim in okusnim mesom. Za obilen obisk se priporoča £„je§ Franc 72 2-1 mesar na Bregu. Volovsko meso (sprednji del) kg K 1-32 Volovsko meso (zadnji del) kg K 1-52 Priredi se tam domača zabava 8 tambnraško godbo. Začetek oe 3. nri popoldne. Vabljeni so meščani In sosedje. — Za izvrstno postrežbo bo skrbljeno. 74 i Davek na špirit! Vsled kolosalnega zvišanja davka na špirit, katero je stopilo v veljavo že s prvim februarjem, je potrebno, da si izdelujete vse špirituose sami. Oni, ki si hočejo to izdelovanje po praktični metodi urediti in si 8 tem mnogo prihraniti, naj se takoj obrnejo pod šifro „ Veliki prihranki 4351" na anonCno ekspedicijo M. Dukes Nachfg., A. G. Dunaj I/l, Wollzeile 9. DotiCna tovarna pošlje takoj strokovnjaka zastonj na lice mesta. 90 2-1 Ženim a ponudba. Inteligenten ekonom, prijetne zunajnosti, z gotovino, veSB tudi trgovine, se želi priženiti h kaki trgovini ali gostilni z zemljiščem, vzame tudi vdovo brez otrok. Le resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, blagovolijo naj se poslati pod šifro „srečna bodočnost 26" na uredništvo tega lista. Tajnost zajamCena. 7 2-2 Prva slovsnska izdeloval-nica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt. Stavbeno in umetno ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljeka ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko. 76 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic In ntei. | Dr. Vinko Tanjšeks bivši sekandarij t deželni bolnici v Ljubljani naznanja, da se je naselil kot praktični zdravnik I v Št. Pavlu pri Preboldu <3 in ordinira v hiši g. Zanierja (na pošti). © ® Nepirožla krinka potrjuje ■IIftlEIIIIlIllIIII^ii??If ICiilllit^ ItlltlSlIItši^iE iisiii i IlIEKlIlIfl IlilClElIIliCitf Itlillllltllllllllllllllll illilllJIIHIlf >u& n> " popolno čistost in pristnost jedilne masti »Ceres". Druge masti vsebujejo dostikrat do 15°/o vede ali drugih primesi, jedilna mast ,,Ceres" ne vsebuje ničesar enakega. Kdor kupi 1 kg j'ne mesti »Cercs",kupi v resnici 1 kg čiste masii. Pri vporebi se vzame vedno li* jedilne masii „Ccres" manj nt£o kake druge. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane lO Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer i»'i = inserat ne priobči. ===== & Jfilad trgoVsKi pomočnlH za podružnico na deželi, samostojen, i malo kavcijo, •e takoj sprejme. Ponudbe pod S. 100 na upravništvo ^Narodnega lista". Kraj: Spodnještajersko. 31 3-1 Za logarja se sprejme mladi mož, ne pod 24. letom, odsluženi vojak in absolvent kmetijske šole oziroma dober vrtnar. Prošnje na graščinsko oskrb-ništvo Jurklošter pri Laškem trgu, Štajersko. 38 2-1 Ekonoma samskega, ki je izvršil t dobrim uspehom na Štajerskem vinogradski tečaj, se sprejme takoj v službo, s celo hrano. Plača po dogovoru. Rabim ga za velepo-sestvo, posebno za vinograde. Florjan Gajšek, trgovec v Loki pri Žusmu. 49 2-1 PiVoVarna CasHi-trg išče spretne mizarske pomočnike I Kurjava, razsve-tjava in pivo prosto, plača po dogovoru. 22 1 Golša in debeli vrat. Kdor se tega hoče rešiti brez joda, brez medicine, v kratkem času 8 sredstvom, ki ga je nekdo, ki je na tem trpel, sam iznašel, naj se obrne na: kemično tovarno Paracelsus, Sternberg (Moravsko). Vprašanjem je priložiti 9 znamki. 30 10-1 Kovaški pomočniki in dobri fužinski preddelavci se iščejo za Gradec. Pošljite ponudbe, v katerih navedite, koliko zahtevate plače in kaj znate delati pod „Ham-merschmied L 227'" na anon-čno ekspedicijo Kienreich. Gradeo. 39 1 Njiva v Gaberjih poleg čečeka se odda za primerno ceno v najem. Več pove dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju. 28 1 5p cten sedlar bi se rad naselil v kakem trgu ali majhnem mestu na Spod. Štajerskem. Naslov v upravništvu „Narod. Lista". 30 2-1 Y velikem živahnem kraju se odda na prvem mestu stoječa trgovina z mešanim blagom in dobro idoča gostilna skupaj v eni hiši takoj v najem, eventuelno se tudi pri da. Naslov pove „Nar. List" v Celju. 25 1 Ceneno meso dobro goveje, telečje ali ovčje meso zavoj, težek 5 kg K 3 60, svinjina 5 kg 4 K, povojeno meso 5 kg K 4'50, nahrbtna slanina 5 kg K 6'30, salame 5 kg K 5.20, mast 5 kg K T-. Pošilja po pošti franko Herskovits H. Herinsce, Ogrsko. 26 1 Debelo slanino za spuščati K 4'20, povojeno K 6'-, svežo svinjino K 3'80. govedine, teletino K 3'20 pošilja dnevno v poštnih zavojih, težkih po 5 kg franko na popolno zadovo-ljnost H. Mendel, Herinsce 141, Ogrsko. 13 1 Ženitna ponudba. Sem 46 letni vdovec s tremi večjimi otroci, dobro plačan uradnik na Dnnaju. ki bom šel za dve leti v pokoj. Rad bi imel ženo, ki ljubi otroke, ima nekaj denarja ali pa hišo v celjski ali mariborski okolici. Ponudbe pod P. D. Dunaj X, Dampfgasse 10, H/13. Tajnost pod častno besedo zajamčena. 15 2-1 V Celju, Glavni trg 12 se odda lep lokal na ulico s kuhinjo in kletjo od 1. maja 1914 naprej v najem. Odda se tudi lokal s kuhinjo za se; kuhinja primerna za skladišče in klet sama za se. — Več pove g. J. LEON ravnotam. 66 3-1 |(D0R je s svojim felodcem in črevom nezadovoljen jemlje naj redno nekaj [XmedTrauba islodčm prašek Učinek preseneteljlv icrbi se v vseh apotekah Velika sjiatlja stane 3 Kr. GLAVNA ZALOGA: Sternapoteka. Dunaj, IV. FaVoritenstrasse25. Prospekti grattsin francs. Zdravniki dobe za poskusnjo 0a3tncipj breiplatr.B I V Celju se dobi; v lekarnah Oto Schwarzel & Co., M. Rauscher. 68 12-1 ! 500 kron ! vam plačam, ako moje „Ria • balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau)I. poštni predal 12/227, Ogrsko Dobro upeljana pekarija v Sevnici na Štajerskem, z novo hišo in z vso pripravo se zaradi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji proda. Natančna pojasnila daje: Dav. Frančič, Ljubljana,Gosposka ulica 4. 14 3 1 Proda se novo zidana hiša z lepo njivo ob okrajni cesti v Trnovcn 22, p. Št. .Tur ob Južni želez.'Cena 1 800 K, 800 K lahko obleži. Več pove posestnik Jožef Straže v Trnovcu. 53-1 Darujte za M sklad! Krajni fiolski svet Ptujske okolice naznanja žalostno vest, da je njega član, gospod Ivan Kaukler nadučitelj Ptujske okoliške šole - - ^ m— ~rflBwn~TWffiiBHTTMr*WHli dne 22. decembra 1913 po mučni bolezni umrl. Pogreb prerano umrlega, vzornega, narodnega, značajnega in mnogozaslužnega nadučitelja je bil dne 24, decembra 1913. pjf Ptujska okolica, dne 26. decembra 1913. 29 1 Mihael Brenčič, načelnik. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sia, brat, stric, svak itd., gospod Franc Kacjan c. kr. poštar in posestnik v Rajhenburgu danes ob 5. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 39. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega ranjkega bode v petek, dne 13. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče sv. Petra v Rajhenburgu. Sv. maše zadnšnice se bodo brale v soboto, dne 14. t. m. ob 8. uri v župnijski cerkvi v Rajhenburgu. Predragega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev, Rajhenburg. dne 11. svečana 1914. 71 1 Žalujoča rodbina Kacjan-ova. 13% I I n t i Ne smete pregledati! Redka prilika .D/fijkl . :V mi za naKttp cenenih tKalsKifc izielKoV! Vsled smrti svojega moža sem prisiljena prodati celo zalogo tkalnega blaga globoko pod ceno in ponujam, dokler še bo kaj zaloge: 240 kosov prima rumburškega platna, kos po 23 m, po 12 K; 125 kosov najboljših lanenih rjuh, 150 cm širokih, kos 14 m, po 17 K; 125 kosov belega damasta za prevleko, 120 cm široko, 1 kos 18 m po 14 K ; 480 ducatov lanenih obrisač, 1 ducat po 9 K; velika izbira garnitur za kavo z ažurom, v raznih barvah, od K 4'40; velika izbira namižnih garnitur od 6 K; robci za gospode in dame, duoat od K 2'60; 30 m raznih ostankov, primernih za srajce, predpasnike, obleke i. t. d. K 13 50. V slučaju, da bi blago ne ugajalo, sem ga pripravljena sprejeti nazaj in takoj vrniti denar. A prepričana sem. da bode vsakdo zadovoljen in me bo počastil z nadaljnimi naročili. Pošilja se proti povzetju. 41 2-1 Marie Bekerovž, vdova, tkalnica, N&chod (Čechy ) Zivinozdravnik v Ljubnem med, vet. Fran Baš ordinira vsak dan. Največja iznajdba nove dobe je žepna ura za gospode „Concorrenz" s pravim švičarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo K 3 90, 3 komadi samo K 10 50. — Če ne ngaja. denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. 16 12-1 F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija). Prav lepo stanovanje 3 sobe z izgledom na Glavni trg, 2 kabineta, kuhinja, klet, drvarnica in perilna kuhinja se odda s 1. aprilom 1.1, v II. nadstropju na Glavnem trgu št. 10 v Celju. ■-■h nt 66.3-1 000900OOOOOOOO*^ f Dr. A. Kunst, i'gal 2drž>vn'k " C naznanja, da je otvoril svoj z elotričnimi stroji na S ali: najnovejši način urejeni 2 zobozdravniski atelier. X s stalnim asistentom. 10 3-1 Č Vsa zobotehnična dela v kavčuku ali zlatu zgotovi _ jj v najkrajšem času g. Hurdčs, bivši tehnični asistent 3 C na c. kr. zobozdravniški kliniki na Dnnaju. 27 1 E 281/13, 81 Dražbeni oklic. Na predlog stranke Jurija Finster, posest-nikovega sina pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se vrši 26.svečana 1914 ob 10. uri dopoldne pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi št. 21 zopetna dražba Janezu Štefek lastne polovice nepremičniae vi. št. 14 k. o. Gegend-Okolica-Lemberg, katero obstoji iz hiše št. 35, svinjskega hleva, gospodarskega poslopja, koče št. 38, 3 njiv, 5 pašnikov, 2 travnikov, 2 gozdov v skupni izmeri 9 ha 98 a 33 m2. K temu zemljišču spadajo sledeče pritikline in sicer: 2 žitnici in 1 kad. Cenilna vrednost znaša 5599 K 82 v, najmanjši ponudek pa 2801 K 16 v, pod katerim se ne vrši prodaja. C. kr. okrajna sodnfja v Šmarju, oddelek II, dne 27. decembra 1913. Dne 21. februarja 1914 ob pol 10. uri dopoldne se bo licitiral v domobranski vojašnici v Gaberju pri Celju konj za nošnjo (mali konj). Podrobnosti so razvidne iz razglasa, nabitega na celjskem magistratu in v domobranski vojašnicL 69 2-1 Namesto 12 K le 5 « gpf? [p 20000 parov čevljev BL na zavezo, iz zelo dobrega usnja, ki ^O^Nk^^^H^I so bili določeni na Balkan, so mi * vsled vojske zaostali. Moram to za- logo v kratkem prodati in zato prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za 5 K par. V zalogi so v vseh velikostih moški in ženski. Razpošilja po povzetju EKsport Arnold Welss, Dunaj VI., Gumpendorferstrasse 139/71. 11 f E o « trn 01 a 3 10 (0 0) f O e (5 k litvnt 8£SXS so postali dokaj cenejši. Dokazano najuspešnejše, najcenejše Dadomestilo za ogljikovo kislino za vse vrste zemlje in sadežev, prekaša vsled svojega zanesljivega, hitrega vpliva vsa druga priporočena fosfornokisla gnojila ! Amonijakove, kalijeve, salpetrove-super-fosfate kot najboljša sredstva za uspešno, izpiačajoče se gnojenje dobile pri vseh tovarnah, trgovcih in kmetijskih društvih. Osrednja pisarna L. Fortner, Praga, Graben 17. i Sli @ © ■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju || Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure 11 dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisnje obresti vsakega pol leta b kapitaln. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne Odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, Šo- :gg v Narodnem domu. 4 101 >2 0 štanj, Sevnica, Vransko in Gornji grad in rezervna zaklada, katera znašata že oad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 43 -1 sr ' T-vosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, U za napravo potov 5.000 K, različnim nčnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovue šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in »v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100 000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno ne- 8 ovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAililAAAAAAAAil wWVw Wuvvw w\7vvv UVUU UUvvv UUUUUUUv ^ ^ VwV eoe QQQ nofl vwv nnn NAZNANILO. Podpisani si usojam slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da bodem s 1. januarjem 1914, torej na Novega leta dan prevzel od g. Henrika Primusa v Arclinu pri Vojniku kupljeno trgovino z mešanim blagom in gostilno katero bodem od istega dne naprej vodil pod svojim imenom. — Posebno opozarjam na to. da bodem založil trgovino s popolnoma svežim blagom ter se bodem potrudil v vsakem ozirn z dobro postrežbo in najnižjimi cenami pridobiti zaupanje cenjenih odjemalcev. Dovolim si tudi omeniti, da bodem toCil v gostilni vedno najboljša pristna vina in se slav. občinstvo toplo priporočam 6 2-2 z velespoštovanjem Josip Delakorda. 'O O O w\/v wvv ^^^ UUU AAA V oee QQQ lOOO OOO 6 2-2 z velespoštovanjem OOO QQQ OOO HI Josip Delakorda. m fififinn /- W M « M ž* ?•? & is #5 Glavna zaloga oljnatih barv gEgBg^EgBBBSEBBaaaEa^KBa: Last Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec. Odgovorni urednik: Janko Lešničar. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.