Poštnina plačana ▼ gotovini.	List	prejemajo samo člani, in to brezplačno.
UPOKOJENEC
GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI
Šl. 3.	Ljubljana, dne 28. marca 1936.	Leto	l.
Uredništvo In uprava) MlkloSICeva cesta St. 22/11. IShala enkrat meseCno.
Za staroupokojence
V članku »Kako smo organizirani državni upokojenci v državi11, objavljenem v št. 1/2 z dne 24. februarja, je poudarjeno skupno delovanje banovinskih društev.
Lani je zagrebško društvo predložilo vladi spomenico zaradi železniških legitimaciji
V januarju t. I. je isto društvo predložilo naslednji spomenico:
V svojih spomenicah in predstavkah je naše društvo vedno in na prvem mestu poudarjalo kot zahtevo pravice izenačenje vseh upokojencev brez ozira na čas, kdaj so bili upokojeni, in na zakon, po katerem se je to zgodilo.	,
Nadaljuje to delo, je naše društvo v zadnjem času predložilo g. ministru za finance Dušanu Letici novo predstavko, ki jo objavljamo v celoti:
Društvo državnih in samoupravnih upo-konjencev v Zagrebu.
Štev, 4189/35.
Predmet:	Izprememba nekih določil
»Uredbe o osebni in rodbinski dokladi
upokojencev".
Gospod minister!
»Društvo državnih in samoupravnih upokojencev je vedno smatralo za najnujnejšo stanovsko potrebo in zahtevo izenačenje vseh upokojencev brez ozira na to, po katerem zakonu so upokojeni.
V tem prizadevanju čast nam je, gospod minister, z ozirom na najnovejše iz-premembe predpisov o draginjskih dokladah državnih upokojencev opozoriti na neka, po našem mišljenju nepravična določila.
I. Veliko krivico so trpeli rodbinski upokojenci, katerim se je pokojnina določila po smrti oseb, navedenih v čl. 2, 3 in
4 uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev z dne 14. marca 1932., štev. 11330/1., to so tisti, katerim se je rodbinska pokojnina določila po prejemkih po predpisih, ki so dobili moč in veljavo pred
1.	dnem septembra 1923. (takozvani sta-roupokojenci). Njim je pamreč po speci-jalnem določilu drugače nego pri vseh ostalih rodbinskih upokojencih po čl. 5 omenjene uredbe pripadala osebna doklada po čl. 2 in to po tabeli II., ako je umrli uslužbenec, od katerega rodbina izvaja pravico, bil uradnik, po tabeli III. pa, ako je umrli uslužbenec, od katerega izvaja rodbina pravico, bil zvaničnik ali služitelj, oziroma imel njim enako zvanje.
Dočim je vsem rodbinskim upokojencem, razen sedaj omenjenih, pripadla ista rodbinska doklada, kakor tudi osebam, od katerih izvajajo pravico do pokojnine, ni ta popolnoma upravičeni princip izveden edino pri takozvanih staroupokojencih. Njihova draginjska doklada je mnogo nižja.
Ministrski svet |e, spoznavši omenjeno krivico, na Vaš predlog, gospod minister, s svojo odločbo z dne 24. 10. 1935, štev. 39565/1 (Sl. Nov. z dne 26. 10. 1935., štev. 248-LXII) za rodbinske upokojence iz čl. 3 omenjene uredbe izpremenil citirano določilo o dokladah s tem, da je dodal členu 10 uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev z dne 19. IX. 1935. štev. 37600/1 (Sl. Nov. z dne 21. 9. 1935. štev. 219-LXV) nov tretji odstavek tele vsebine: »Rodbinskim upokojencem, katerim se je pokojnina določila po smrti oseb, navedenih v čl. 3 in 9, pripada ista osebna doklada, ki Jo imajo osebe, od katerih izvajajo pravico do pokojnine/1
Pravično bi bilo, da se enako načelo izvede za vse kategorije takozvanih sta-roupokojencev, kar bi se doseglo s tem, da se čl. 5 omenjene uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev štev. 37600/1. z dne 19. 9. 1935. izpremeni in da se glasi tako: »Rodbinskim upokojencem, katerim se je pokojnina določila po smrti oseb, navedenih v čl. 2, 3, 4 in 9, pripada ista osebna doklada, ki jo imajo osebe, od katerih izvajajo pravico do pokojnine.*1
Prej omenjeni novo dodani tretji odstavek k čl. 10 uredbe o osebni in rodbinski dokladi upokojencev bi potem kot nepotreben odpadel.
Ako bi se izdala taka določba, bi rodbinam vseh upokojencev brez ozira na zakonske predpise, po katerih se je odmerila pokojnina, pripadala osebna doklada, ki bi jo imele osebe, od katerih izvajajo pravico, ako bi bila za te osebe določena osebna doklada po predpisih čl. 2, 3, 4 in 6 citirane uredbe o osebni in rodbinski dokladi upokojencev.
II.	Prejšnje uredbe o osebnih rodbinskih dokladah državnih upokojencev so povsem upravičeno nekoliko pogodovale takozvane staroupokojence — zlasti tiste, katerim se je pokojnina določila po prejemkih in po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno moč pred 1. 9, 1923. — napram onim, ki so bili upokojieni po novih predpisih.
V	prvem odstavku čl. 25 prejšnje uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev z dne 14. marca 1932. štev. 11330/1 je bila določena višina dohodka od osebnega dela ali imetka, do katere morejo upokojienci imeti pravico do osebne in rodbinske doklade. V drugem odstavku tega člena je bilo nadaljte predpisano, da omejitve predhodnega odstavka ne veljajo za osebne upokojence, omenjene v
čl. 2, 3 in 4, ki so upokojeni po dovršitvi 20 let efektivne službe, priznane za pokojnino, kakor tudi ne za rodbinske upokojence, omenjene v čl. 5, brez ozira na leta življenja. Upokojenci z 20 leti efektivne službe in vsi rodbinski upokojenci so Sili torej fio prejšnjih predpisih ria ome-njeftf riačiri pogodovani.
V	prvem odstavku čl. 26 iste uredbe pa 3e bilo predpisano, da upokojencem, ki Še baVijo s samostalnim delom, za čigar izvrševanje je potrebno pooblastilo, oziroma dovoljenje pristojnega oblastva, ne pripada niti osebna, niti rodbinska doklada. V IV. odstavkii istega člena je bilo nadalje predpisano, da določila prvega odstavka ne veljajo za upokojence iz čl. 2, 3, 4, in 5 (takozvane staroupokojence), ki so dovršili 65 let starosti. Tendenca pogo-dovanja takozvanih staroupokojencev je prišla tudi tukaj do izraza.
Nova uredba o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev z dne 17. 9. 1935., štev. 37420/1. (Sl. Nov. z dne 19. 9. 1935., štev. 217/III) je ukinila čl. 26 prejšnje uredbe, izpreme-nila pa je čl. 25 ter predpisala v prvem odstavku višino mesečnega dohodka ali osebnega dela katerekoli vrste, prelco katere upokojencu ne pripada osebna in rodbinska doklada. V drugem odstavku istega člena je med drugim predpisano, da dbločflo predhbdnjega odstavka rte velja
Pod tem naslovom je priobčil „Naš Glas“ v svoji 6. številki dne 15. marca 1936 neko pojasnilo, ki ga je prejel iz Maribora od tamošnjega društva upokojencev s prošnjo za objavo. Ne moremo si kaj, da ne bi š tem „pojasnilbm“ seznanili vse naše člane in članice, in zato ga pona-tiskujemo v celoti, članek se glasi:
Društvo jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru izjavlja v odgovor ria razna vprašanja in dopise članov ter v informacijo svojega članstva in javnosti sledeče: „0 združitvi (fuziji) riašegri društva z ljubljanskim v eno safrio društvo' ne friore biti govora, iri sicer iz ieh razlogov:
1)	Za to rii nobene potrebe. Ravno ria-sprotno, kajti za enotno postopanje ni ne-obhodrio potrebna ena Sarna orgariizacija, marveč morfe tudi več društev nastopati »skuprio in strumno41 in to še z večjirft učinkom. Več glav — več misli! Več oči — več vidi!1 Več društev v eni banovini bo
za osebne upokojence, ki so upokojeni po dovršitvi 25 let efektivne državne službe. Ta izjema ni bila določena za staroupo-kojerice, ki so upokojeni z mani nego 25 leti efektivne službe, priznane za po-kojnirio, niti za rodbinske Staroupoko-jerice.
Določila prejšnjega člena 25 uredbe, ki so na navedeni način pogodovala takozvane staroupokojence, so v novi redakcij! torej popolnoma izostala in njihov položaj je neupravičerto poslabšan, šlo se je preko njih. Ta očitno nenameravani tehniški pogrešek Se je hitro zapazil in na Vaš predlog, gospod minister, se je že v omenjenih izpremembah in dopolnitvah z dne 24. 10. 1935. štev. 39,365/1. deloma popravil.
Po našem mnenju bi bilo treba iti dalje in v omenjeni uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev razširiti novododani tretji odstavek v čl. 25 tako, da bi se ta člen glasil takole:
»Določila prvega odstavka ne veljajo za osebrie upokojence iz člena 2, 3 in 4 in za rodbinske upokojence iz čl. 5.“
Izvolite, gospod minister, tudi o tej priliki sprejeti zagotovilo mojega odličnega spoštovanja.4*
V	Zagrebu 3. L 1936.
Predsednik: LJ. Gaj S. r.
vedno zajelo več upokojencev kakor samo eno društvo. In to je ravno socialni nameri ih porrieri teh društev, da pomorejo čim irdč bedriim iri pddpore potrebnim.
2) Pri sedanjem ustroju obeh društev je njih združitev, to je ukinitev riiaribor-skega drrištva in njega preosno^a v po-dftižnicb ljubljariskega skbro nemogoča iri bi bila ir veliko škodo upokojeništva dravske banovine.
3) članarina mariborskega društva, ki hoče zajeti vše, p/ošebno najrevnejše upokojence in ravfto te podpreti, znaša namreč 1.— Din mesečno, članarina ljubljanskega pa 3.— Din. Popolnoma izključeno pa je, da bi člani mariborskega društva pristali na 100% ali celo 200% povišanje članarine. Saj je bil predlog za združitev odklonjen že na dveh zadnjih ofočriifi zbo-
rih, iri sicer leta 1934. z vsemi proti enemu glasu, leta 1935. pa soglasno. JasriO je torej, da bi z izpremerriko v podružriicb mariborska organizacija izgubila veliko
večino svojega članstva, ravno najrevnejše, s tem bi pa izgubila svojo „raison detre“, svojo eksistenčno upravičenost.
3) Dalje ima mariborsko društvo svoj pošmrtninskl sklad v podporo in tolažbo najrevnejšim ter podeljuje ob primerriih prilikah najpotrebnejšim tiidi podpore (ir letu 1935. v celoti 5580 Din) — o ljubljanskem nam kaj podobnega ni znano. — Tu bodi povedano, da mu omogoča podpore ta okolnost; da opravljajo tudi z delom najbolj obremenjeni odborniki (tajnik iri blagajnik) svoje posle brezplačno in da je tajnikovo stanovanje obenem brezplačna društvena pisarna.
Veselje do takšnega dela pa izvira ravno iz tega, ker je delovanje v samostojnem društvu mnogo prostejše, lažje, hitrejše, živahnejše in radi tega tudi uspešnejše kakor v še tako avtonomni podružnici. To velja posebno glede pojasnil in navodil članom, glede prošenj, pritožb, intervencij i. dr.
Pri tem se mariborsko društvo upokojencev dobro zaveda, da v vseh važnih skupnih zadevah vsega upokojeništva po-sarnezriik in posamezno društvo ne pomeni nič in so uspehi riiogoči le ob enotnem skubnem nastopu. Zkto je z vnemo in požrtvovalno sodelovalo z drtigirrii društvi za pridobitev razriih ugodnosti, oziroma za odpravb' krivic in tako posebno za zvišanje prejemkov staroupokbjencev, za vozne ugodnosti, odpravo kuliika itd., vselej in povsod, ko je zato bila prilika in potreba ali so ga druga društva pozvala k sodelovanju. Zlasti društvi v Somboru in Zagrebu sta nam naše zadevno Udejstvovanje ponovno pohvalno priznali.
Bodi nam dovoljeno tu še pripomniti, da nas priznavajo za enakovredne — kakor tudi v tesnici smo — vsa druga društva v državi, od katerih riiso vsa, kbt ri. ttf. V Sdrribbru in V Peči, V glavnih rnestih banovin. Le ljubljansko društvo nas doslej noče priznati, kljub temu, da smo mu opetovano prožili bratsko roko in predlagali sporazumno Skupno delbvanje v teeh skupnih zadevah v barioVirii iri državi, držeč s£ \redno načela: Sloka jaČi, nešloga tfači! Še' konec jaririarja t. I. sta se v tej žaidevi dva naša odbornika 6‘sfeb-rio1 d^ldsifa £ri ljubljarisfcerri dfušfvd, da tfžlsldrtši tf&i predvsem sporazumnemu iri Složnemu dfcrlovariju obfeff sloVenskiH društev. (Ml šrrio bili, sfrid in bomb vselfej za škuprid,- eridtrid nastopanje.)
Iz navedenih razlogov pa hoče iri riid-fai ostati rrialriborškd društvo sariiostojno kafkdr dbslej, da neovirairio iri poVštrir svo-bddrio dčlujfc ria podlagi SVdjih oblastveno
»Vprašanje organizacije upokojencev"
Prav nič se pa ne čudimo, da je bil predlog— moramo omeniti, da je naš upravni od-
za združitev že dvakrat odklonjen, ako je odbor v takem duhu poročal o tem vpra šanju, kakršen veje iz gornjega pojasnila.
4) Tudi trditvi, da bi z izpremembo v podružnico »mariborska organizacija izgubila veliko večino svojega članstva in s tem izgubila svojo eksistenčno upravičenost", kakor tudi, „da je delovanje v samostojnem društvu mnogo svobodnejše, lažje, hitrejše, živahnejše in zaradi tega tudi uspešnejše, kakor v še tako avtonomni podružnici", si dovoljujemo odločno ugovarjati. Pri tem se sklicujemo na izvajanje članka: „Kako smo organizirani državni upokojenci v državi" v tretjem stolpcu (glej »Upokojenec" št. 1—2, str. 3), po katerih bi podružnica »obdržala ves svoj dosedanji samostojni delokrog" Glede priznavanja »enakovrednosti" bi bilo škoda izgubljati besed. Dokler velja načelo organizacije po banovinah, moramo neomajno vztrajati na stališču, da bodi tudi V Dravski banovini kakor v ostalih banovinah samo eno društvo državnih in samoupravnih upokojencev s podružnicami in poverjeništvi! Naše društvo bi prav nič ne oklevalo preosnovati se v podružnico in se podrediti mariborskemu društvu, ako nam bi ne narekovala zdrava človeška pamet, da mora biti banovinsko društvo iz umevnih razlogov na sedežu banovine, finančne direkcije, železniške direkcije, višjega deželnega sodišča itd.
5) Društvo državnih upokojencev je v prvi vrsti stanovska organizacija, ki ščiti interese in pravice svojih članov in jih brani pred krivicami, šele v drugi vrsti prihajajo v poštev socialne ustanove in naprave, kolikor to zahtevajo ali dopuščajo razmere. Kar se tiče »posmrtninskega sklada", na katerega se pojasnilo mariborskega društva z nekim ponosom sklicuje, prikrito očitajoč ljubljanskemu društvu, »da mu o njem kaj podobnega ni znano",
bor že proučil to vprašanje* da pa je zadnji občni zbor odklonil razpravo o tem predmetu. To se je zgodilo iz razloga, ker je Društvo upokojenega učiteljstva za Dravsko banovino v Ljubljani, ki ima tak posmrtninski fond, na našo prošnjo svoja pravila izpremenilo v tem smislu, da lahko pristopijo državni upokojenci vseh strok brez ozira na starost k temu posmrtnin-skemu fondu. Na to smo ponovno opozorili naše člane v posebnih številkah »Našega Glasa". Pri tem bodi omenjeno, da je naše društvo v prijateljskih stikih z omenjenim društvom upokojenega učiteljstva, kakor tudi z društvom upokojenih železničarjev in upokojenih orožnikov, ki zaradi posebnih, še nerešenih vprašanj, tikajočih se specialno njihovega stanu, še samostojno delujejo. Posamezni člani vseh teh društev pa so tudi pri nas včlanjeni in so celo društveni odborniki. Sicer pa odbor vnovič proučuje vprašanje bolniškega zavarovanja in posmrtninskega sklada po vzorcu društva državnih upokojehcev Savske banovine vZagrebu.
In podeljevanje podpor najpotrebnejšim? Da tudi naše društvo podeljuje podpore svojim članom ozir. svojcem Članov v smrtnih primerih in v primerih dolgotrajne bolezni, to ne more biti znano mariborskemu društvu iz enostavnega vzroka, ker ne smatramo za oportuno, tega objavljati javnosti.
Ako ta naša pojasnila ne bodo mogla omajati odločne sklepne Izjave mariborskega društva, da »mariborsko društvo hoče in tnora ostati samostojno, kakor doslej", v Čenier tiči ravno glavno jedro odpora in separatizma, kljub vsem našim prepričevalnim argumentom, potem ne preostane nič drugega, nego da mirno počakamo, da mariborsko društvo revidira svoje sedanje stališče in Se pridruži našemu naziranju o tem vprašanju.
Društvena kronika
odobrenih pravil v korist svojih članov, katerih šteje danes 1517, in v dobrobit velikega dela upokojeništva dravske banovine."
* * *
Nato samo nekaj stvarnih pripomb, ki jih hočemo napisati »sine ira et studio":
1) Ugotavljamo, da je pojasnilo društva jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru prav za prav odgovor na št. 1—2 našega glasila »Upokojenec", zlasti na naš poziv na čelu lista, kar dokazuje par citatov iz njega, dasi se to izrečno ne omenja, kakor se sploh previdno zamolčuje naše glasilo »Upokojenec". Na drugi strani pa so »razna vprašanja in dopisi članov" dokaz, da ti člani resno razmišljajo, zakaj bi ne bila možna enotna organizacija vseh slovenskih upokojencev?
2) Razsežna Savska banovina, ki šteje čez 16.000 upokojencev, ima samo eno društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Zagrebu, poleg osrednje uprave pa obilico podružnic in poverjeništev, kakor podružnico v Karlovcu, Vukovaru, Varaždinu, Ogulinu, Novi Gradiški, Glini itd. Tam ta organizacija, ki sijajno uspeva, ni ovira, da »Več glav — več misli" — in da »Več Oči — Več vidi"* temveč je ravno nasprotno pripomogla, da se je zajelo v ndjkfajšem času ogromno število upokojencev. Samo v Sloveniji »ne rriore Biti govora o združitvi mariborskega in ljubljanskega društva" ih »ni nobene potrebe za to!l<
3) O ukinitvi mariborskega društva ni niti govora, pač pa O preosnovanju v popolnoma avtonomno podružnico ljubljanskega društva, torej organizacija, kakršriO ima Savska banovina. E)a bi taka pre-osnova bila »v veliko Škodo upokojeništva", je, milo rečeno, želo smela trditev! Kot razlog navaja pojasnilo, da znaša članarina mariborskega društva samo 1.— Din mesečno, ljubljanskega pa 3.— Din. In zopet previdno zamolčujte našo izjavo, da bi se mogla članarina znižati na 2.— Din mesečno, čim bi se doseglo število članov 3000, kar bi se zgodilo, ako bi člani mariborskega društva vstopili v ljubljansko društvo, ozironia bi Se mogli člani mariborske podružnice prišteti ljubljanskemu društvu. Za članarltld 2.— Din pa bi prejemal Vsak član društveno glasilo »Upokojenec" brezplačno, dočim žftaša v Zagrebu, kjer je že članarina višja, naročnina ža Glasilo »Penzidher" še posebej 3.— Din mesečno. V resnici bi potem znašala Čiariarinai šatnd l.— Dih mesečno, ker se mora pač 1.— Din računati za giasilo.
Obilni odziv na naš klic, ki smo ga naslovili v št. 1—2 našega lista na vse upokojence in upokojenke Dravske banovine, nam je živ dokaz, da smo pogodili pravo, ko smo sklenili, da začnemo izdajati svoje glasilo.
Nismo se motili, ko smo računali, da bomo ž njim poživili društveno delovanje, navezali ožje in tesnejše stike s svojimi člani in pridobili znaten del ostalih upoko-
I jencev in upokojehk, ki Se nam še niso I pridružili.
Z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem moremo ugotoviti, da je od dne, ko smo razposlali št. 1 in 2 »Upokojenca", pristopilo čez 500 novih članov, torej več nego prej v celem letu. Ko z veseljem pozdravljamo vse nove člane v našem krogu, izražamo obenem upanje, da bodo vsi naši člani živahno nabirali nove Člane In
da se nam pridruži še mnogo članov. Čim več nas bo, tem močnejši in uspešnejši bo naš nastop za pravice vseh upokojencev. Seznamek novih članov bomo objavljali v našem glasilu in začnemo z objavo v prihodnji številki.
Vabilo na sodelovanje.
Da bo vsebina našega glasila, ki je našlo med upokojenci tako živahen in prijazen odmev, raznovrstnejša, zanimivejša in aktualnejša, vabimo vse upokojence na sodelovanje v našem listu. Dobrodošli nam bodo dopisi in poročila iz vseh večjih mest Slovenije, pa tudi iz manjših krajev. Dopisi naj bodo kratki in jedrnati, ker moramo varčevati s prostorom.
Posredovanje naših delegatov.
Nedavno sta se mudila delegata našega in zagrebškega društva državnih upoko-
Opozorilo p. n. članom zaradi natančnih naslovov
Mnogo članov, ki so se prijavili na novo, je navedlo na položnicah samo svoje ime brez poklica. Vse te, kakor tudi stare člane, ki prejmejo „Upokojenca“ z nepopolnim ali celo nepravilnim naslovom, nujno prosimo, da nam ob prvi priliki ali na položnici pri nadaljnjemu vplačilu članarine navedejo svoje natančne in pravilne naslove z navedbo poklica.
Občinski uslužbenci
Znižanje prejemkov od 1. oktobra 1935 dalje
Po čl. 1. in 5. uredbe o znižanju prejemkov državnim in samoupravnim uslužbencem z dne 17. septembra 1935, štev. 37.420-1 (Službeni list z dne 25. IX. 1935, kos 77) se znižajo osebne In rodbinske doklade od 1. oktobra 1935. dalje vsem pragmatičnim in po novih odobrenih statutih nastavljenim občinskim uslužbencem, ko-
jencev v Beogradu, kjer sta posredovala v raznih, za upokojence važnih stvareh, med drugim tudi zaradi voznih ugodnosti na železnicah. V kratkem bomo mogli javiti uspehe tega posredovanja, ki bodo, kakor pričakujemo, za državne upokojence ugodni.
Društvena pisarna je na Miklošičevi cesti št. 22, v palači Delavske zbornice, glavni vhod, II. nadstropje.
Uradne ure ob torkih in četrtkih od 5. do 6. ure popoldne in ob sredah od 11. do
12.	ure dopoldne, ozir. vedno, če ni pisarna zaklenjena.
Kdor želi osebne informacije, ki so nujne, naj naznani po dopisnici dan in uro svojega prihoda. To velja predvsem za izvenljubljanske člane, ki prihajajo po opravkih v Ljubljano, da potem gotovo najdejo koga v pisarni.
likor so te doklade bile večje od zneskov, odrejenih v navedenih členih uredbe.
Osebne doklade iz § 22 občinskih statutov so sestavni del plače in se s to uredbo ne izpremene.
Občinskim uradniškim pripravnikom se zniža plača po čl. 7 citirane uredbe, in sicer v I., II. in III. draginjskem razredu za 4, 5 in za 6 odstotkov.
Pogodbenim občinskim uradnikom, honorarnim občinskim uslužbencem in dnev-ničarjem se po čl. 8 uredbe zmanjša mesečna brutto nagrada za 4% do 8% pri mesečnih zneskih, ki so večji od 900 Din.
Posebne denarne doklade, stalni honorarji ter nagrade in tantieme, ki jih občine izplačujejo svojim uslužbencem ali pri občinah zaposlenim državnim, banovinskim ali občinskim upokojencem na katerikoli osnovi poleg njihovih rednih prejemkov, se znižajo po čl. 9. navedene uredbe za 20%. Za redne prejemke se smatrajo tudi pokojnine.
Uradniški pokojninski sklad
Pri upokojencih so bili po § 136 zakona o uradnikih iz leta 1931 zadnji aktivni prejemki, po katerih jim je bila odmerjena pokojnina, osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad.
Iz dnevnih časopisov posnemamo, da bodo z novim finančnim zakonom za leto 1936-1937 tvorili odslej osnovo vplačevanja v uradniški pokojninski sklad aktivni prejemki, po katerih so sedanji upokojenci vplačevali v ta sklad na dan upokojitve.
Zato bodo v bodoče eventualne pritožbe na ministrstvo in tožbe na Državni svet proti taki odmeri brez dvoma negativne. Za negativno odločbo Državnega sveta pa se mora plačati taksa 400 Din, nakar že vnaprej opozarjamo svoje člane.
Odpravnina
Vdovam ali hčeram umrlega upokojenca se je po § 151 zakona o uradnikih iz leta 1931 v primeru omožitve izplačevala odpravnina v znesku triletnih pokojninskih prejemkov. Odslej se bo odpravnina v takih primerih izplačevala v iznosu dveletnih pokojninskih prejemkov.
Razno
Glasilo društva državnih in samoupravnih upokojencev Savske banovine „Penzioner“, je v svoji 5. številki dne 10. marca t. 1. priobčilo naslednjo notico: „Zelo se radujemo, da je tudi bratska organizacija Dravske banovine začela izdajati svoje glasilo „Upokojenec“. Prva številka je izšla 27. februarja t. 1. in bo dalje izhajala kot mesečnik. To glasilo bo ne samo združilo upokojence v to organizacijo — katerih je po navedbi prve številke tega glasila na strani 8, skupaj 10.280 — temveč bo skupno z ostalimi bratskimi glasili jasno in tehtno čuvalo pravice našega stanu in si živahno prizadevalo, da še okrnjene pravice povrnejo v prejšnje stanje. V tem imenu želimo novemu bratskemu glasilu čim boljši uspeh“.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gg. A. K. Polzela, M. B. Loče pri Poljčanah, D. 2. Ptuj. Hvala za sporočilo! Naša današnja številka Vam prinaša nekaj odgovora, oziroma precej razčiščenja v tem vprašanju. Oglasite se še kaj!
Izdaja Društvo državnih upokojencev za Dravsko bunovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendč. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L Mikuš. — Vsi v Ljubljani.
Razgled
Upokojeno učiteljstvo v Mariboru je
po „Našem Glasu“ imelo 5. marca svoj redni mesečni sestanek in je na tem sestanku razpravljalo največ o organizacijskih vprašanjih upokojencev in o razmerju mariborskega društva upokojencev do ljubljanskega društv.a
Nas v resnici veseli, da se je začelo o tem razmerju resno in živahno razprav-
ljati, in upamo, da bo k razčiščenju tega vprašanja pripomoglo tudi naše pojasnilo na članek, ki ga ie mariborsko društvo priobčilo v „Na'šem Glasu*. Zato še posebej opozarjamo naše mariborske člane in tovariše upokojence na naš prednji članek »Vprašanje organizacije upokojen-cev.“
Posvetovalnica — informacije