Poštnina plačana v gotovini
Ljubljana, 14. septembra 1939. — Leto XII. — št. 3S.
GLASILO J KR.SČAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Naša spomenica
»Jugoslovanska strokovna zveza« je v povojni dobi stalno zavzemala svoje jasno stališče ob velikih in važnih spremembah v vsem javnem življenju^ Nqša organizacija se ni bala nobenih posledic, ki bi eventualno sledile ob jasni in odločni besedi. Tako je v nekaj primerih, ko je nastopilo vprašanje demokracije in svobode delavskih strokovnih organizacij, odločno zahtevala, da se na vsak način ohrani neomejena svobodu v okviru zakona delavstvu, ki se po svojih organizacijah bori za svoje pravice. Prav tako je ob vsaki važni priliki zahtevala naša JSZ, da se delavski zavodi po svobodnih volitvah vrnejo tistemu, komur pripadajo, in da se zakon o zaščiti delavstva izvaja točno v njegovem pravem obsegu. Te spomenice so za »Jugoslovansko strokovno zvezo« zgodovinskega pomena, kajti s temi vlogami je JSZ dokazala, da je njena stalna zahteva v tem, da se omogoči delavstvu svobodna borba »n udejstvovanje za svoje pravice.
;Pr»r tako važen trenutek je nastopil sedaj ob sprejetju sporazuma med Srbi in Hrvati, ki je silno važnega pomena za vse notranje državno življenje v naši državi. S tem sporazumom je bil namreč storjen korak, ki je naravnost prelomil z dosedanjim političnim življenjem v državi. Dočim so doslej razni politični režimi^ iskali svojo strankarsko silo po najrazličnejših stanovskih in političnih organizacijah, da so se lahko vzdržali na krmilu države, je s sporazumom s Hrvati ta praksa padla v vodo. Pričelo se bo od sedaj naprej stvarno in sporazumno delo za gospodarski in socialni dvig države na osnovi popolne demokracije, kakor so ob nastopu vlade sporazuma izjave poklicanih čini-teljev.
Z največjim optimizmom gleda na podlagi teh izjav delavstvo v svojo bodočnost. Saj so pretekli režimi očitno šli zn tem, da si v svojo lastno strankarsko korist podredijo vsa svobodna delavska gibanja.
Tako postopanje ni bilo nikomur drugemu v korist, kot edino le doti č ni politični stranki, ki je bila na vladi. Pravi in stvarni socialni politiki v državi pa je bilo tako delo v veliko škodo. Delavski zavodi so pri tem izgubljali na ugledu in tudi na stvarnem delu. ki je spadalo v njihovo področje. V njih ni bilo več pravega zdravja, kajti delavstvo se ni moglo sporazumeti z zavodi, ki so imeli jmenovane uprave in ki so po večini ‘meli vse druge namene, kakor pa Plodno delo v ustanovi sami.
. Delavski zavodi pa bodo vršili svojo nalogo le takrat, kadar bodo nji-h,®v« vodstva izvirala prav iz delav-
v.a sani ega. Taka vodstva pa bodo nelovskim zavodom dale le svobodne ,n lajne volitve.
,Jjtllo je bila in bo stalna zahteva inv« a se delavski zavodi vrnejo de-sfv S naz,*j v upravo, kajti delav-sv .n b° le lakrat posvetilo vse oje sile in zmožnosti, da bodo zn-o*li delali res tako kot je potrebno, s° j*! v zaščito in korist tistega, komur v? Prav z« prav namenjeni in tudi • lnJ ustanovljeni.
l>os!>'Vnenico’ ki j° 1° pied kratkim ciol	novemu ministru za so-
P iS° politiko, je naša organizacija uParila svoje načelo, da mora biti
Pred novimi nalogami
Po nemških računih bo sklenjen mir na Poljskem še pred nastopom jesenskega deževja. Vsa Poljska hrabrost, naj bo ta še tolikšna, namreč ne bo preprečila pohoda motoriziranih nemških divizij. Menda mislijo, tako v Italiji, kot na Angleškem, da bodo Poljaki v prav kratkem času poslali svojega opolnomočenega po>slunca v Hitlerjev avion, ki bo podpisal nemške mirovne pogoje, pa naj bodo ti že taki ali taki.
S tem podpisom bo končana vojna za leto 1939. Republika Poljska bo degradirana na stopnjo države, na kateri se nahaja danes na primer Madžarska, nemški življenjski prostor pa bo na vzhodu postal izvršeno dejstvo.
Istočasno z vzhodnim mirom bo po nemških računih sklenjen tudi zapad-ni mir. Angleži in Francozi so držali dano besedo in so šli v vojno, ko jih je pozvala njihova napadena zaveznica. V vojno so bili prisiljeni zaradi katastrofalne škode, ki jo je utrpelo njihovo dobro ime v Miinchenu. Toda boriti se samo zavoljo dobrega imena, brez upa zmage in nagrade, kdo ne bi pograbil prve prilike za sklenitev častnega miru, če bi jo nasprotnik morda ponudil. Več kot nekaj razlogov govori v prilog tej domnevi. Najprej pač nevtralnost Italije, nato papirnate bombe angleške aviacije. Ko bo Poljska na tleh, naj bi za Angleže prenehal obstajati prvi in zadnji razlog njihovega bojevanja, zakaj ne bi potem stisnili roke, ki se bo z nemške strani nudila sama.
To so politična prerokovanja, ki se le redkokdaj uresničijo. Mi smo vzeli v poštev za danes najverjetnejšo kombinacijo. Ce pa se situacija spremeni — kar se v življenju vsak dan dogaja — na primer, da vstopi v vojno tudi (talija, ali če spremeni Stalin svoje zadržanje, so vsa gornja razmišljanja brez vrednosti.
Nismo napisali teh vrst iz želje igrati vlogo političnega vsevedeža. Pričujoči članek ima en sam edini na-
men, opozoriti na veliko verjetnost, da bo vojno stanje kaj kmalu končano in da se bo začelo kmalu zopet tudi pri nas doma normalno politično življenje, ki nam bo narekovalo nove naloge, katere bomo mnogo bolje opravili, ako jih prevzamemo zavestno in brez presenečenja.
Sporazum v naši državi, prva blagoslovljena notranja posledica zunanjih napetosti, je sprožil že omenjene nove naloge. Nova vlada izpričuje zmago dveh nam tako ljubih načel: načelo treh državotvornih južnoslovanskih narodov in načelo svobodnega sodelovanja vseh treh narodov pri vodstvu države. *
Prvo načelo je bilo priznano z ustanovitvijo banovine Hrvatske in s postavitvijo saboru odgovornega bana Hrvatske.
Take so naloge v bližnji bodočnosti. Krščanski socialisti se nismo nikoli otepali nalog, ki nam jih je poveril čas in smo vedno radi prevzemali žrtve, ki nam jih je nalagal trenuten položaj za dobrobit slovenskega naroda. Vedno smo bili daleč od vsake politične spekulacije. To izpričuje vsa naša preteklost. Vedno hočemo tudi taki ostati. Naj bo bodočnost še taka ali taka, vedno se bomo pridružili radi vsem, ki so naših misli in naših dejanj. Saj to niso samo naše misli; misli, ki bi jih hoteli zavarovati s posebnim patentom; to so misli, ki jih občuti vsak član slovenskega delovnega občestva in ki bi jim vsak slovenski človek najraje tudi v dejanju sledil, če bi za tako hojo vedel tudi primerno pot. Naj bi ta sestavek izzvenel kot poziv vsemu narodu, naj vendar že enkrat izpremeni svoje oportunistično politično zadržanje. Izzvenel bi naj kot poziv slovenski inteligenci, posebno mlajši, naj vendar že enkrat nastopi v politični ^ areni v imenu svojega naroda, terjajoč za nje-ga pravice, ki mu gredo_po naravi in P*>
pravice, ki mu gredo po naravi in božji postavi. Dr. Tomaž Furlan
Izjava g. ministra za socialno politiko
Kmalu potem, ko je prevzela nova vlada svoje posle, so se zastopniki svobodnih delavskih strokovnih organizacij oglasili pri ministru za socialno politiko g. dr. Budisavljeviču.
G. minister je na željo, da bi se naj cim prej izvedle svobodne volitve v delavske ustanove, izjavil, da se bo z v??. S11° zavzemal za izvajanje zakonitih^ pravic delavstva v duhu demokracije. Prav posebno živo se je zanimal za položaj Delavskih zbornic in njihovih odnosov do svobodnih delavskih strokovnih organizacij.
<<Hrvutski radnik«, ki je glasilo »Hr-vatskega radničkega saveza«, piše v 37. številki o tej deputaciji in tolmači izjavo in obljubo g. ministra iz hrvat-
skega stališča. Med drugim piše: »G. minister je pokazal svoje zanimanje za vsa vprašanja in je predvsem obljubil svojo pomoč pri izvedbi volitev v delavske ustanove... Obljuba g. ministra za izvedbo volitev v ustanove socialnega zavarovanja in Delavskih zbornic se nanaša sam ona teritorije izven banovine Hrvatske«. Po pisanju »Hrvatske-ga radnika« moremo sklepati, da se bo na Hrvatskem to vprašanje reše. valo v sklopu vprašanj, ki jih bo rešil sporazum, medtem ko bodo po drugih delih izvedene po obljubi g. ministra za socialno politiko svobodne volitve v delavske institucije, ker je le takšna pot izvajanja zakonitih de-
socialna politika v naši državi plodna in ustrezajoča. Le po tej poti gremo nasproti lepšim časom tudi v socialnem vprašanju in to nam je najboljše poroštvo k lepemu, vsestranskemu in uspešnemu življenju v državi.
Socialno vprašanje je dandanes važno za vsako državo. Zato ga ne smemo zanemarjati niti izrabljati, ampak pošteno in vestno delati na njegovem zboljšanju. Zato JSZ v svoji spome-
nici zahteva, da se temu vprašanju v naši državi posveti vsa potrebna paž-nja in pokliče k delu v tem okviru vse delavstvo, ki naj v svojo lastno korist odloča o razvoju, delu in napredku socialnega vprašanja. Le na ta način bo delavstvo poklicano k plodnemu reševanju socialnega vprašanja in bo kot tako nosilo tudi potrebno odgovornost, kar pa je za današnje dni nujno potrebno. S. Ž.
lavskih pravic v smislu demokracije, ki je osnova dela vlade sporazuma.
Krščanski socialisti smo vedno na teh načelih vztrajali.
Prav zato pa sedaj izjavo gosp. ministra za socialno politiko z veseljem pozdravljamo in trdno upamo, da bodo volitve v delavske institucije kmalu razpisane v smislu spomenice, ki smo jo poslali g. ministru in v kateri smo poudarili svoje poglede na rešitev vprašanja delavskih institucij.
Meščanski gospodi
jNe vemo, iz kakega vzroka — morebiti zaradi slabe vesti — je nastalo v javnosti prerekanje o uradništvu ljubljanske Delavske zbornice, koliko ima plače, kakšno šolsko izobrazbo, še celo tako daleč je šel »Slovenski delavec«, da je očital uradništvu, ki je zaposleno pri Delavski zbornici preko deset let, lenobo in da je morala -sedanja uprava nastaviti posebnega človeka, da jih nadzira. To prerekanje oziroma napadi so nastali deloma Lz nepoznamja ustroja in namena Delavske zbornice.
Danes isamo o tem.
Delavska zbornica je izrecno deluv-ska in nameščenska ustanova. Vzdržujejo jo le delavci in nameščenci s težko prisluženim denarjem. Zaradi tega sc mora Delavska zbornica tudi zavedati, da je v službi teh. Uprava mora to upoštevati in uslužbenci, zlasti pa referenti. Referenti ne smejo postati okosteneli birokrati in pisarniški ku-liji, ampak morajo tvoriti sestavni del delavskega gibanja. Zaradi tega morajo biti v stalnem stiku tudi s terenom, to je s tovarnami in vsemi obrati. Kajti prava delavska fronta je tam.
Le tak referent se bo z veseljem in iz prepričanja posvetil vsem delavskim problemom, jih študiral, se udeleževal delavskih seistankov, delavskih posvetovanj. Le tak referent se bo zavedal, da mora biti vedno in ob vsakem času na razpolago strok, organizacijam. Strokovne organizacije so stale ved-
no na tem stališču in tudi prejšnja uprava, ki je upravljala svoje delo in vodila politiko Delavske zbornice .spo-, razumno z delavskimi strokovnimi organizacijami in oprta na nje. Zaradi tega je vzgojila referente, ki iso bili ▼ celoti kois svoji nalogi, zlasti so pa bili upoznani z razmerami v obratih in tovarnah. Delavstvo samo ve in bo glo potrditi, koliko so mu koristili s svojim znanjem in s svojimi izkušnjami v raznih, čestokrat težkih razmerah.
Tudi bajka o lenuharjenju v Delavski zbornici more biti le pri tistih, ki delo v Delavski zbornici ne poznajo ali pa ki so demagogi. Kdor pa pozna Delavsko zbornico pobliže, bo vedel, da je zelo veliko dela, in sicer takega dela, ki ne trpi odloga, ampak ki mora biti rešeno takoj.
Še besedo o izobrazbi. Po našem ni izobražen le tisti človek, ki more predložiti taka in taka izpričevala. Za nas delavce je veliko večje vprašanje, kako je kdo uporabljiv za določene delavske namene. Na podlagi svojih izkušenj moramo priznati, da je za delavske namene, tudi koi referent Delavske zbornice, veliko bolj uporabljiv na primer dolgoletni .strokovni tajnik, kakor pa iše tako študiran jurist. Strokovni tajnik pozna razmere v delavnicah. pozna življenjske in gospodarske razmere delavstva od blizu, pozna socialno zakonodajo v teoriji in praksi v taki meri, da .se more v tem pogledu kosati z vsukim juristom. Začet-
S — št. 38. — (919.
DELAVSKA PRAVICA
Stanko v na po ročila
w	_
Črni dnevi nad Duplico
V začetku septembra t. I. je bilo delavstvo tovarne Remec & Co. potom razglasa obveščeno, da je bilo podjetje zaradi posebnega položaja primorano odpustiti 200 delavcev. Nadaljmi odpusti so baje še predvideni.
Odpusti pomenijo tako hud udarec delavcem in njihovim družinam, da bi ■tudi javnost .ne smela iti preko njih brez odpora.
V tovarni Remec & Co. je 'bilo odn. je še zaposlenih 465 delavcev. Ko je bila tovarna pred nekaj leti v zelo težkem položa ju, tako rekoč pred kon-kurzom, in je bilo odvisno le od delavstva, ali bo šo obstala, je delavstvo prevzelo nase težko žrtev in je delalo po neobičajno nizkih plačah, poleg tega je s podvojeno pridnostjo dvignilo produkcijo. S tem se je dvignil tudi gospodarski položaj delavstva, tovarna se je dvigala v taki meri, da je stalež delavstva inarastel od 130 na 465. Brez dvoma je bila tovarna, če jo presojamo le po donosnosti v dobi, ko se je pričela reorganizacija, visoko rentabilna. Seveda, če pa jo presojamo tudi v sklopu prejšnjih gospodarskih obremenitev, pa ne moremo trditi tega. Tekoče in zamudne obresti so take klešče v kapitalističnem gospodarstvu, da, morejo zadušiti vsako podjei-je, ki je vezano na tuji kapital.
Kakor že rečeno, podjetje je napredovalo po reorganizaciji iz leta v leto. Zaradi tega je bilo delavstvo zelo presenečeno, ko so njegove voditelje opozorili, da je v nevarnosti eksistenca vsega delavstva.
Voditelji delavstva so bili 2. IX. 1939 pri upravitelju podjetja in ga vprašali, če je v resnici nevarnost, da bo delavstvo odpuščeno. Upravitelj je trdil, da ni govora o kakih odpustih, največ kar bi bilo, bi bil skrajšani delovni čas. Dve uri na to pa je podjetje izdalo razglas, v katerem napoveduje odpust delavstva v nezaslišano visokem številu. Odpust utemeljuje podjetje s rtejjn, da je Zadružna gospodarska banka ustavila kredite.
Vprašanje je, če ta utemeljitev drži. Mi dvomimo v njeno iskrenost, in sicer iz več razlogov. Največ da misliti pismo, ki ga je dobil vsak delavec, kateremu je bila odpovedana služba. V
tem pismu se mu podjetje zahvaljuje za njegovo sodelovanje. Pristavlja pa, da upa, da se bode tako uredilo, da bo sprejet nazaj, mogoče še pred potekom sedanjega odpovednega roka. Toda pogoji so: Dotičnik bo moral delati po novem redu, sprejeti pogoje in odredbe podjetja. Tako pismo.
Istočasno je pa rekel upravitelj podjetja zastopniku delavstva, da ni misliti na to, da bi odpuste preklicali. Banka je pa navajala, da mora ščititi svoje vlagatelje, keir pa nima podjetje kritja, ne da več kredita.
Delavstvo je zelo radovedno, kaj pomenijo skrivnostne obljube jx)djet-ja v poslovilnem pismu na odpuščenega delavca, kakšen bo tisti obljubljeni novi red, kakšne bodo tiste odredbe ))odjetja, katerim naj delavec zaupa.
Delavstvo tudi ne more razumeti, da je ravno sedaj banka tako v skrbeh za svoje vlagatelje? Saj prej te skrbi ni bilo, dasi podjetje še ni tako napredovalo kakor sedaj.
Prepričani smo, da so drugi vzroki. Govore o nekem resnem sporu med ■lastnikom podjetja in banko. Poleg tega še o nekem pismu, ki ga je pisala vodilna oseba banke in v katerem pra-
vi,	da se morajo znižati plače, če tudi za ceno nekaj mesečnega štrajka.
Delavstvo opravičeno sumi, da igra želja po znižanju plač veliko vlogo. So tudi drugi predznaki, zlasti okol-nost, da odpravlja podjetje v tistih oddelkih, v katerih so dosegli delavci zaradi svoje 'sposobnosti in brihtnosti za sedanjo razmere kolikor toliko sprejemljive plače, akorde in vpeljuje urno delo. Seveda, zahteva isto storitev kot pri akordnem delu pri približno za eno tretjino nižjih plačah.
Poleg tega uvaja za tista dela, ki so jih dosedaj vršili: moški, ženske.
Vsi ti dogodki dokazujejo, da so se pričeli za delavstvo na Duplici težki dnevi in najbrže tudi težke borbe. Vsem tem dogodkom bo delavstvo kos le tedaj, če se bo oklenilo še bolj zvesto isvojih svobodnih delavskih strokovnih organizacij in če bo nastopalo enotno in složno.
Zavedati se moramo, da je le v slogi moč in zmaga.
Pri reševanju prošenj za zaposlitev inozemskih strokovnjakov bi se moralo drugače postopati, kakor se sedaj. Saj ni oblast dolžna, da bo sama podjetniku preskrbovala strokovnjake. Ce prosi podjetnik za takega strokovnjaka, ki bi inoral biti na razpolago iz vrst domačinov, bi morala brezpogojno zavrniti prošnjo za inozemskega strokovnjaka. Zadeva podjetnika je, da si najde v državi domačega strokovnjaka. Šele, ko bi podjetnik dokazal, da je podvzel potrebne korake, pa ni mogel najti domačega strokovnjaka, bi morala oblast ugodno rešiti njegovo prošnjo in izdati dovoljenje za zaposlitev inozemca. Pa tudi v takem primeru bi moralo biti dovoljenje le za kratko dobo in z* nalogom, da se v tem času priuči domača moč. Ce bi pristojne oblasti postopale po enotnem načrtu in v tem smislu, bi imeli že v vseh panogah dovolj izvežbanih strokovnjakov.
V	sedanjih razmerah je večina inozemskih strokovnjakov odpotovala iz podjetij v naši državi. Taki dogodki nam dajejo dvojni nauk:
1.	Zelo nevarno in škodljivo za narodno gospodarstvo je, če naj bi bila produktivnost in ekspeditivnost go-
Inozemski strokovnjaki
Pred nekaj tedni smo napisali nekaj misli, kako bi se nnj uredilo, odnosno rešilo vprašanje zaposlitve inozemskih strokovnjakov. Naše misli je ^odobrilo vse delavstvo, pa tudi del meščanstva. Pot, ki smo jo nasvetovali, bi bila si-cer precej težka, vendar bi pa dovedla do nekega reda in bi prisilila podjetnike, da ne bi ovirali izobrazbe domačih moči. Dosedanji način reševanja tega vprašanja pa podjetnike naravnost podpira v njihovi nameri.
Dovoljenje banske uprave odnosno inšpekcije dela sloni v glavnem na poročilu javne borze delu, če ali niso zahtevani strokovnjaki na razpolago. Ker je ustroj borze dela še nepopoln in ni tako urejen in izveden, da bi mogle imeti evidenco o razpoložljivih strokovnih močeh, je tudi rešitev borze dela v tem pogledu nepopolnu. Borza dela more namreč samo izjaviti, da ni pri njej na razpolago takih in takih moči in da zaradi tega ne nasprotuje pozitivni rešitvi prošnje za zaposlitev inozemca v konkretnem primeru. Taka rešitev je, kakor smo že omenili, nepopolna in naravnost škodljiva.
Merodajne oblasti bi morale upoštevati, da bi smelo biti po dvajsetletnem delu le malo panog v našem gospodarstvu, v katerih bi ne bilo na razpolago domačih strokovnih moči. Prav posebej pa velja to za tekstilno industrijo. Kolika potreba po različnih mojstrih, tehničnih vodjih, po ke-
nike pa sploh da z največjo lahkoto v koš. Isto velja za Ijruidi, iki so že dolgo dobo v delavskem gibanju. Le pojdite
v tovarne, pa boste mora/li občudovati strokovna znanje in pa znanje zakonov naših funkcionarjev. Sedanji referenti imajo ne le dovoljno znanstveno podlago, tudi v gibanju delujejo že dve desetletji, pri Delavski zbornici pa nad 13 let. Zaradi tega >se ne morejo novinci postaviti z injimi v nobenem pogledu v isto vristo, kaj išele nad nje.
spodarstva odvisna od inozemskih strokovnjakov. Ta odvisnost bi mogla v gotovih resnih trenutkih povzročiti veliko zmedo v narodnem gospodarstvu.
2.	Kljub odhodu sicer »nepogrešljivih« inozemskih strokovnjakov podjetja pri nas obratujejo. Dokaz, da le niso bili ti strokovnjaki tako nepogrešljivi.
Odhod inozemskih strokovnjakov je
v	tem pogledu velikega pomena. Podjetja bodo prisiljena, da nastavijo na ta mesta domačine in da jih uvedejo tudi v tehnične tajnosti podjetja, v kolikor že niso. S tem bo vprašanje inozemskih strokovnjakov vsaj v dveh tretinah primerov rešeno.
Merodajni faktorji naj nastali položaj v tem pogledu upoštevajo in naj podpro domače strokovnjake z vsemi sredstvi. Predvsem pa bo treba omogočiti, da bodo ostale te moči na svojih mestih in da bodo mogle nemoteno vršiti zaupauo jim delo in se v svoji stroki še izpopolniti. Kajti le na ta način se bo mogel ustvariti dovolj-ni kader domačih strokovnjakov, ki bodo mogli v celoti zadovoljiti potrebe narodnega gospodarstva in sicer z ozirom na svojo številnost kakor tudi z ozirom na svojo kvalifikacijo.
Še k spremembi uredbe o minimalnih mezdah
mikih itd. se odkriva v različnih podjetjih, seveda le po inozemcih. Tako stališče in tako prakticiranje pomeni naravnost izzivanje vse naše javnosti. Saj imamo dovolj sredstev, da bi morale biti na razpolago naše moči. Zakaj nnj bi bila tekstilna šola, zakaj univerza, zakaj razni strokovni tečaji, če nnj ne omogočijo, da zasedejo v naši industriji in v našem gospodarstvu vodilna in odgovorna mesta domačini?
Vrhu tega je obče znano, da je naš delavec v splošnem nadarjen, ubogljiv, sposoben in vesten. Le enega nima na razpolago: Naklonjenosti in priznanja podjetja. Do preddelavca ga še spusti, dalje ne. Podjetja namenoma vzdržujejo mnenje, da je slovenski delavec manj sposoben, da se ne more strokovno dvigniti tako visoko, da bi mogel biti mojster ali kaj sličnega. Tako miselnost širijo tuji podjetniki, čeprav dobijo le s pomočjo in s sredstvi našega človeka težke milijone. Vedno še stara pesem, da so le nekateri rojeni za gospodarje, drugi pa za sužnje. Ža-libog je ta miselnost okužila tudi nekatere domače podjetnike.
Resnica pa je, da se mora večina inozemskih strokovnjakov učiti od našega delavca. Ta ga uvaja v skrivnosti produkcije dotičnega človeka, da ga potem v zahvalo šikanira in zaničuje.
Tako stanje vprašanja zaposlitve inozemskih strokovnjakov ne škoduje našemu človeku samo gospodarsko, ampak ga tudi duševno ubija in mu jemlje tudi samozavest, brez katere ni zavednega pripadnika k svojemu narodu. Zaradi tega pomeni tako stanje velik naroden minus, narodno sramoto, obenem pa obtožbo napram vsem tistim, ki so poklicani po svoji dolžnosti in po svojem položaju, da bi reševali to vprašanje tako, da bi bilo v korist delavstvu in narodnemu gospodarstvu.
Te dni ponovno stopa v ospredje vprašanje revizije uredbe o minimalnih. mezdah. JSZ je k temu izredno važnemu socialno gospodarskemu problemu že poistavila svoje precizno stališče. je povsem enako onemu pred dvemi leti, ko smo tej uredbi postavljali potrebne osnove.
Minimalna mezda mora biti tako visoka, da krije najnujnejše potrebe za obstoj štiričlanske delavske družine (mož, žena in dva otroka). Vsako zakonsko določanje minimalnih mezd, s katerim delavec ne more kriti najnujnejših potreti) za obstoj štiričlanske družine, je krivica, ki se slej ko prej maščuje ne samo nad delavstvom, imarveč iiiud vsem narodom.
Ker si nekateri zelo (prizadevajo prikazati, da našemu delavstvu še ne gre tako slabo in da so njegovi zaslužki vsaj prilično zadostni, je treiba ta položaj nekoliko pobližje pogledati. Zadostujejo nam statistični podatki ljubljanskega OUZD-ja za leto 1938. OUZD pravi, da smo v tem letu imeli v posameznih mezdnih razredih in z dnevno zavarovano mezdo naslednje število zavarovancev:
Mezdni Dnevna	Število
razred zav. mezda zavarovancev din	v letu 1938.
I.
II. IM.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII. IX.
X,
XI.
xn.
Skupaj
6.— 8.— 9.60 lit .60 14.— 16j80 20,— 24.— 28.80 34.— 40.— 48.—
6.806
0
8.478 5.8211 2.716 8.741 11.172 13.05? 14.249 10.708 6.616 10.404
98.768
Ti podatki dokazujejo, da je 49.985 delavcev (brez 1. razreda, v katerem so po večini vajenci), to je polovica
vsega pri OUZD zavarovanega delavstva z dnevnim zaslužkom, ki je nižji kot 28.80 din ali 3.60 din na uro, pri 10 urnem delavniku pa celo samo 2.80 din 'na uro.
Z drugimi 'besedami se to pravi, da so se delavski zaslužki že prilagodili minimalni mezdi 3 din na uro in je ta mezda postala ne »minimalna«, marveč »maksimalna«, 'lako smo dejansko iz minimalnih mezd dobili tako-zvane maksimalne mezde. Z zaslužkom 28.80 din dnevno pa jih je samo 13.057 (OUZD računa k zavarovani mezdi še 20%, kar da zavarovane plače 24 din dejanski zaslužek 28.80 din). In koliko tisočev delavcev je, kateri iiiti tega »maksimalnega« zaslužka ne dosežejo. Pa ne, da bi bili to samo samci in delavke — ravno med tomi je velik del tudi poročenih delavcev. Kako in na kakšen način si ti tisoči ustvarjajo svoje družine in vzgajajo otroke, je drugo zelo težko vprašanje.
Zato je in bo zahteva delavstva, organiziranega v svobodnih delavskih strokovnih organizacijah, da mora biti, ako se že odreja, minimalna mezda taka, da bo ščitila in omogočila plačo, s katero bo delavec brez strahu za bodočnost mogel preživljati in vzgajati svojo družino. Ni to nobena fraza, še manj demagogija, to je živa realnost, ki jo terja naš delovni narod, ako hočemo, da nam bo še nadalje gradil in ustvarjal narodovo blagostanje.
Da ta naš delavec pod takimi razmerami vzdrži, hodi v tovarno na delo tudi žena: v svojem prostem času se ukvarja s poljem in živino. Vse zato, da pokrije primanjkljaj pri svojem dnevnem delu, Taka je tedaj slika naših razmer v času, ko se pripravljamo na spremembo uredbe o minimalnih mezdah. Odločujoči činitelji naj ne pozabijo, da je primerna in pravična plača predipogoj zdravega in mirnega razvoja vse nalše narodne skupnosti.
Obratni zaupniki!
Marksistična »Delavska Politika« je objavila, da je .glasovalo za rdeče obratne zaupnike 13.000 delavstva, za zaupnike Jugoslovanske strokovne zveze 7000, za zaupnike NSZ 5000 in za Jugorasa-ZZD 4900.
Iz teh številk je razvidno, da je glasovalo za zaupnike strokovnih organizacij, ki stojo na stališču delavske združevalne isvObode, okrog 25.000 delavcev in delavk ali 84 odstotkov delavstva. Za zaupnike JSZ je glasovalo 23 odstotkov delavstva ali skoro četrtina, kar odgovarja odstotkom, ki jih je dobila JSZ pri predzadnjih volitvah v .ljubljansko Delavsko zbornico. Vse to dokazuje, da je JSZ močna kot je bila in da je slovensko delavstvo pri teli volitvah ponovno izreklo z ogromno večino svojo voljo in to pri tajnih volitvah, da zaupa svojim strokovnim organizacijam.
Tabor v Hudi Jami odpovedan!
Vodstvo tabora, ki bi se moral vršiti 1?. septembra v Hudi jami nam sporoča, da je tabor zaradi zaprek odpovedan in Se ne bo vršil.
Obveščamo o tem vse skupine in vse one, ki so se tabora nameravali udeležiti.	Uredništvo.
Izjava
Podpisani Vatič Jože, delavec v tovarni Bonač na Količevem, izjavljam, da ni res, kar sem govoril o tov. Bukovcu Francu iin se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Količeva, 2. septembra 1939.
Vatič Jože.
DELAVSKA PRAVICA
1959. — Št. 38. — &
Krščanska strokovna internacionala
<J)6	^	nfuikkraj
Duplica
Odpuščene delavce ipozivaimo, da si pravočasno poskrbijo v delavske knjižice potrdila za vso zaposlitev zadnjih dveh let. Do srede 20. t. m. naj to |>otrdilo vsak odda svoji organizaciji. Zadostuje tudi 'potrdilo na listku, če ima dve knjižici (novo in staro). Opozarjamo, da noseče žene, bolni delavci ih delavci-vojaki ne morejo biti odpuščeni. Prijavite vse ito zaupnikom. Ta potrdila bomo rabilli za prijave za brezposelne podpore. Vsak naj tudi sporoči koliko ima otrok.
Organizaciji naj tudi sporoči, če bo ostal še nadalje član. Članarina znaša za brezposelne 2 din.
Skupne vezi moramo obdržati, ker le to dviga moč delavstva. Sledite samo navodilom organizacije, pri njej iščite informacij, da ne bo kdo zapeljan. Mi bomo, kolikor bo to mogoče, sikrbeli, da vsi člani brezpogojno (pridejo nazaj na delo. Zaupaj organizaciji! V skupnosti je moč!
Jesenice
Protituberkulozna lliga na Jesenicah na« obvešča, da namerava zgraditi na Uskovnici okrevališče za slabotne otroke in ima v ta namen že kupljeno zemljišče. V to svrho potrebuje 100 tisoč din, ima jih pa šele 20 tisoč. Zato se je liga obrnila ma nas, kakor tudi na ostale organizacije, da bi nabirali člane, ki bi bili pripravljeni dati po 10 din, kar bi se jim odtrgalo kar v tovarni pri mesečnem izplačilu.
Ker je namen lige res človečanski in luko okrevališče potrebno in koristno, posebno še,'kar bodo ;po zatrdilu lige, pošiljali tja v prvi vrsti otroke delavcev, priporočamo našemu članstvu, da žrtvuje deset dinarjev. Kdor je pri-
Vtisi in misli ob kongresu Kristusa Kralja
(Nadaljevanje.)
Pomudili se bomo na kratko še ob govoru belgrajskegu nadškofa g. dr. Ujčiča. G. govornik je govoril o občestvu in o glavi vsakega občestva, ki ie v primeru katoliške Cerkve sv. oče. Dejal je, da morajo katoličani izkazovati ljubezen in disciplino. Disciplina je bila osrednja misel predavanja. Gospod nadškof je navajal že znano primero o očetu in otroku, o palici in *nigljaju: papežu se je treba pokora-vuti ne samo tedaj, ko govori ex ca-‘Mru, ampak vselej. Ob očitkih, za knter(, ie bilo jasno, da so bdi lzre-?eni nam, dasi inas g. predavatelj ni imenoval izpovedujemo: 1. da se po-koravamo in da smo se pripravljeni P°kx)ravati ,s'vedemu očetu v iprimerih,
° govori ex cathedra im prav tako suio ®e dosedaj vedno in se tudi v bodoče nameravamo pokoravati svo-Jemu škofu; 2. da ne zametujemo Katoliške akcije, kakršno si je zamislil **v- oče in kakršna obsega vse vrste katoliškega človeka, torej tudi našemu: ki je mnogim stoodstotnim slovenskim katoličanom v toliko spodtiko: 3. fla ni res, da ne priznavamo »Quadra-Sosim0 anno«; če bi g. govornik toč-I neje poznal in zasledoval naše giba-
pravljen dati omenjeno vsoto (ali pa tudi več), naj se zglasi pri katerem koli odborniku naše skupine ali pa v pisarni. Ne odklanjajte odbornikov, ki bodo v ta namen pobirali .podpise!
Pogajanja s K1D so zaključena deloma uspešno in bo zaključek v kratkem podpisan. Koliko itn v čem simo uspeli, bo mo 'poročali v naslednji številki »Delavske pravice«.
Boreči
V	spoznanju, da delavstvo le v skupnosti doseže svoje želje in potrebe, smo se odločili, da ipo vzgledu drugih delavcev v naši okolici pristopimo v JSZ. Tako smo iimali 6. avgusta svoj prvi sestanek, na katerem smo si izbrali pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne skupine JSZ. Postavili smo si iuidi volilni odbor za izvedbo volitev delavskih zaupnikov. Na sestanku sta nam poročala strok, tajnik Pestotmik iz Maribora in Tomažič Franc o pomenu strokovne organizacije. 27. avgusta smo imeli ponoven sestanek, na katerem nam je tov. Tomažič pojasnil pomen volitev delavskih zaupnikov, ki so se za naš obrat vršile 9. septembra. Strokovni tajnik Pestotmik nam je pa razložil delovan je delavskih zaupnikov na podlagi delavske zaščitne zakonodaje. S tem se je tudi v nušem podjetju pričel delavski pokret, ki mogoče nekaterim ni povsem po volji. Vendar pa l»ovemo vsem 'tistimi, ki so hodili snubit inaše delavstvo, da iz tega me bo nič, ker smo v pravem času spoznali, kje je naše mesto.
se mi ne strinjamo, posebno pa ne s človekom, ki je prod kratkim hodil .med .nas z drugačnimi nameni. Svetujemo pa vsemu delavstvu v naši okolici, ki še ni organizirano, naj gre po' naši poti.
nje, bi vedel, da je 'to zelo obrabljen očitek, ki smo ga že neštetokrat z ogorčenjem zavrnili, ker sloni ves naš socialni program na dr. Kreku in okrožnicah »Quadragesimo anno« in »Rerum novgrum«.
Gosp. nadškof je pravilno zaključil: Žalostno je, če v katoliških vrstah cepimo svoje sile in s tem omogočamo nasprotnikom, da napredujejo.« temu je dodal: »Pozabimo, če so bile med nami kake diference!«
Poudarjamo vnovič, tudi mi iskreno želimo edinosti v naši katoliški skupnosti ali vsaj mirnega, znosnega sožitja. Toda po poti nepoznnnja medsebojnih hotenj, se temu tako zaželenemu in žrtev vrednemu cilju gotovo ne bomo približali niti za korak.
Kongres je za nami. Žanje nuj svoje bogate sadove! Svet nuj spozna Kristusa, učitelja resnice, varuha pravice in izvor ljub ezni, nuj se odtrga iz teme in od zlobe in naj se ga oklene! Spozna nuj njegov nauk, ki edini more človeka zadovoljiti in osrečiti! Vsi katoličani pa si kot ljudje prizadevajmo sprostiti se vseh tistih od drugod privzetih primesi, primesi, ki so od tega svetil, po katerih sovražniki krščanstvo tako radi vrednotijo, po krivem sodijo in zametujejo. Le priznajmo, du duše, ki po svoji naravi ali pa jx> težkih življenskih razočaranjih teže za Kristusom, le prerudi odbijamo, inesto da bi jih pritegnili!	J.	N.	M.
Ko je napetost v Evropi naraščala, se je 30. avgusta t. 1. zbrala v Bruxel-lesu »Krščanska strokovna internacionala« na svoji seji, kjer je pod predsedstvom predsednika tov. J. Zirnhel-da iz Pariza sprejela z ozirom na politični položaj v Evropi sklepe, ki jih prinašamo v prevodu in s tem znova poudarila, da krščanski strokovničarji po vsem svetu hočemo in želimo v pr-
vi	vrsti miru, da bomo mogli ustvarjati in graditi sebi in delavski skupnosti boljšo bodočnost.
»Krščanska strokovna internacionala poudarja zvestobo krščanskega strokovnega gibanja načelom miru; zato poudarja, da more resničen mir med narodi in državami, kakor tudi v narodnem in socialnem življenju, temeljiti na načelih krščanstva. Zahvaljujemo se papežu Piju XII., kraljici Ni-
Sanje
Ne, to ni uvodnik, niti ne .strokovno |X>ročilo, ne spada med krajevna poročila, je nekaj čisto jiosebnega.
Zadnje noči se mi je zapored sanja-
lo.	Pač res, da ni vredno opisovati sanj, če ne bi bile tako čudovito sodobne.
Pred oči mi stopi nekaj ljudi, ki me najprej .nekam žalostno ]x>gledajo, nakar mi povedo, da sem izgubljen. Kuj pravite? Da, izgubljen ... Nekaj neverjetnega! Pa vendar res. Združujem se namreč s takimi ljudmi in kar je še hujše, nezaslišune govore imam na vseh shodih in taborih. Dokaz: na Sv. Joštu si udrihal čez rožni venec, nekje si govoril strašno neresnico, ženskam si odsvetoval naj ne gredo k Sv. Jožefu in tako inaprej... Zdaj sem se jaz oglasil! »Kdo to pravi?« sem zavpil. Najprej molk. »Kdo?« spet zakričim! Počasi se izvijajo besede iz ust enega: Od X Y sem slišal. — Že sem pri X Y in ga vprašam: »Ti, kje si pa to slišal?!« — Odmor: »No, povej!« — »Čakaj, kje so že to govorili?« je razmišljal. — Zdaj se pa res ne spominjam več kje je to bilo... Jaz pa sem bil že pripravljen tožiti. Zares! Toda tako pa ni mogoče. Kaj pa naj rečem sodniku, če me vpraša zu ime...? Kar se pa tiče neresnic, pa mora biti tudi laž. Začnem spet ugovarjati svojim obiskovalcem. Ni luž, mi povedo. V Guštanju si tuko in tako govoril, krivi nauk si učil... Že sem v Guštanju. Kako je s to rečjo in izjavo odstopivšega člana. Jaz sem bil pri vas decembra, ta pa odstopa menda zaradi mene šele v maju. Torej po šestih mesecih so je šele odločil? Nič nisi ti kriv, mi reče odbornik Andrej, ta, kateri je v časopisju objavil izjavo, da odstopa, se je pohujšal že septembru. ko je bil pri nas Kustenle, s katerim se ni razumel, ko sta privatno govorila... Devet mesecev jo potem rabil, da je napisal v vodilni dnevnik svoj odstop. — Toda, »na piki« me vseeno imajo! Hudo mučno mi je, ko vse to sanjam in prav gotovo se premetavam v postelji. — Toda veste kaj, sem spet nadaljeval, kar se pa tiče Jožefa, je pa naravnost smešno. Kaj bi koga odvračal, ko pa sam hodim gor pet! — Zdaj se je šele začelo: Ti hodiš gor pet? Ali veš, da je vse to hinavščina? Pri vsem tem pa najodgovornejši vedo, da si... in kot takega bi te sploh najraje s koru vrgli.. . Nezaslišano! Včasih pojem pri dveh, treh mašah, zdaj pa kaj tukega slišim. Bom pa tako naredil kot nekdo drug. ki pride na kor pri evangeliju, pogleda malo v note, nato pa čez ograjo v cerkev gleda, pa je vse lepo in nihče se ne zgraža. — Že sem v sanjah tako poskusil in prav takrat, ko sem se nagnil čez steno na koru, da bi videl vernike — sem se zbudil. Ah, nerodne sanje, sem globoko vzdihnil. Čutim, kako mi srce bije in šele čez čas si dopovem, da vse to ni nič res. Kajpada, saj na svetu ni obrekovalcev, danes smo že v takih časih, ko se člo-
zozemske, kralju Belgije, kakor tudi predsedniku Rooseveltu za njihov trud, da bi znova upostavili mir, ki bi imel svoje osnove v pravici in svobodi in ne v sili. Upamo, da bodo ta stremljenja kronana z uspehi. Vsem pod orožje poklicanim tovarišem izražamo svoje najlepše pozdrave in želimo, da ostanejo še nadalje zvesti naši delavski skupnosti in se vedno borijo za zagotovitev trajnega miru.'«
Medtem je svet sicer zajela vsaj delno bojna vihra. Sklepi »krščanske strokovne internacionale« so izzveneli kot zapoznel klic k miru. Vkljub temu ostaja apel »Krščanske strokovne Internacionale« mogočen klic vsem, ki imajo oblast v rokah, da vpostavijo znova mir, mir, ki bo temeljil na pravici in svobodi in ki bo zasignral narodom mogočost dela in udejstvovanja.
• • •
veku pove v obraz kar mu gre, kar se pa tiče zahrbtnosti, smo pa že tako napredovali, da je govora samo še o ]x>štanosti, ki nikomur ne jemlje časti in dobrega imena.
Kako sladko se,m potem spet zaspal. *
Pravijo, da se o tem, kar čez dan nujveč razmišljaš, tudi najraje sanja. No in tako se mi je sanjalo o obratnih zaupnikih. Predvsem, da je naša JSZ zelo nazadovala. Spet nerodne sanje! Nazadovali smo namreč tako, da smo imeli menda samo okoli 35 zaupnikov. Pomislite, kakšna blamaža! In vettdar smo ves čas vpili, da se ne damo, da smo nepremagljivi... Da, previsoko smo zlezli, sem si najprej začel očitati. Toda na delo. Število zaupnikov jo treba dvigniti, vsa-j sto jih naj bo, je naenkrat govorilo pred menoj mnogo ljudi. Tako smo torej začeli vsak pri svojem kraju.
Pri nas imamo od časa do časa penico. Precej se nabere umazanije in ker je moja ženka bolj slabotne narave, pride za en dan k nam perica. Torej sem delodajalec, sem jo pogruntal v sanjah. Perica pa delojemalka. V redu! Vse sile boin zastavil, da jo dobimo za obratno zaupnico. Da to ne gre? lo počosi. Po največkrat pride z njo tudi njena hčerka in če imam dve, potem se da ta reč izpeljati. Naročim tiskovine. Pri kosilu jih že ima na mizi in ko se podpisuje, se ji zdi vse to hudo imenitno. Obratna zaupnica! Njena hčerka pa namestnica.
To ise je torej odlično obneslo, zato predlagam slično tudi vsem znancem in sorodnikom. Na tak ,načim bomo število zaupnikov nemara dvignili do kakšnih šest sto ali podobno. Samo znati je treba!
Tako se mi je vse to imenitno zdelo, da sem s hihetanjem celo zbudil ženo, ki potem celo uto ni mogla zaspati. Ker pa se jaz nisem zbudil, se je pritožila šele zjutraj, ko sem vstal.
*
Tretje sanje pa so bile posvečene mariborski eskpozitu.ri in našim tovarišem na čelu s kurjačem Martinom Ko resam.
Preneumno! Ker skoro vsak dan razmišljam o odpovedi prostorov JSZ v Celju in Mariboru, se mi je kajpak o tem tudi sanjalo. Pa kako!? Torej: mariborska ekspozitura se mora izseliti iz sedanjih prostorov. Določeni so jim drugi, in sicer eno nadstropje višje. In v sanjah sem se udeležil tega ganljivega slovesa.
V	starih prostorih so se zbrali sami voditelji: Kores, Lipej, Ogriin, Reberšek in drugi. Vsi so bili v žalnih oblekah in izraz na obrazu je bil trenutku primeren. Poslovilni govor je imel sam ekspoziturni predsednik. S težkim srcem govorim ... za eno nadstropje smo povišani... stopnice so vmes, kdo od proletarcev Ih) še hodil k nam? — No-(Nadaljevanje na 4. strani.)
delavski kdedadek
je v tisku. Imeti ga mora vsak zaveden
delavec in član Jug. strokovne zveze!
Zastavo JSZ v sprevodu kongresa Kristusa Kralja
4 — Št. 38. — 1939.
DELAVSKA
PRAVICA
(Nadaljevanje is 3. strani.) voporočeni Arih si je obrisal solzo. — Kaj hočemo? Taka je usoda onih, ki so igrajo z delavstvom! — Zdaj sem videl, kako so začele roke teh proletarskih voditeljev grabiti za pohištvo. Odmikali so omare, pisalno mizo, staro blagajno, ki je bolj podobna zaboju in še vise drago. Zadaj za vsemi terni stvarmi je bilo prašno, pajek je lazil v svoji mreži, za pisalno mizo pa je še ležal zganjen listek do katerega se je hitro sklonil Pestotnik, ki je s svojo dolgo roko listek kaj hitro pobral. Mislili je, da je kaj njegovega, ko pa je začel brati je mogel ugotoviti, da je to star koncept prejšnega tajnika, ki je napisal za »Delavsko pravico« članek, v katerem ostro graja neznačajnost, udriha čez samozva-ue voditelje, na koncu pa poziva ves narod naj vztraja v pošteni borbi ...
Med tem časom, ko je Pestotnik to bral, so drugi že odnesli posamezne zadeve. Zastonj jih je klicaji s svojim hripavim glasom. Od članka ves vnet je takoj zatem pograbil z veliko silo še ostalo omaro in zdaj se šele začnejo prave sanje.
Ti ljudje, voditelji mariborski, nosijo to svoje breme 'vedno višje, vedno višje. Sicer se mi zdi, da ne stopajo, vendar gredo vedno bolj navzgor, nadstropje se jim izmika, oni pa lazijo za njim. Kajpada je za nje, ki delajo itak ves dan, težko prenašati še takšna bremena. Nič bolj ni potem razumljivo, če pride kdo na .pomoč, na primer najbližji. In to so ostali strokovni tovariši, ki so res prišli. Z županskim ponosom je najprej pristopil h Kore-su Lešnik iz Hude jame. Kores je ves poten komaj odzdravili in že je Lešnik prav po knapovsko zagrabil predsedniške zadeve. Zadaj je potem nastalo vpitje in vsi so bili kmalu prepričani, da je prišel Pukšič z Jesenic. »O, zdaj bo pa šlo,« si vsi oddahnejo in Pukšič
nastavi hrbet, na katerega mu naložijo poslovno omaro. Potem pridejo člani načelstva iz Ljubljane. »Na pomoč smo prišli, vidimo, da .gre vedno višje in da je že polovica obnemogla« ... Toman, ki nosi glavi postrani ima «ato več prostora na rami, kakor
S.	Žumer, ki bi najraje sedel k pisalni mizi in napisal članek o tej nečloveški selitvi. Blagajnik Velkovrh nosi z vso previdnostjo leseno blagajno, tako jo stiska k sebi, kakor da so v njej itaijmi fondi!.. Rozman mosi pisalni stroj, ki ga je vizel iz rok Arihu, ki se je takoj nato zgrudil od dolge hoje navzgor, Reberšek kliče Timeta iz Škofje Loke, naj mu pride vendar na pomoč. Tine pa se samo šali itn neumnosti zbija. To naj bo kolega? Zdaj pribite Škofič, Uistar, Križnik, Diacci, Bore in Hočevar, ki odvzemajo breme onim, ki iso prišli prvim na pomoč. Koliko jih je že obležalo! »Vztrajajmo mi!« zakriči Mirnik iz Celja, ki je tudi prišel 'Z zadnjimi. In tako zagrabijo dele pohištva ti spočiti ljudje. Od ostalih so že vsi od utrujenosti po stopnicah zaspali, samo Žumer, in to je čudno, ves tih prenaša naloženo breme vedno višje ...
Naposled ostane — sam! Tragika! Prvi in ostali, ki so prihiteli na pomoč, so pocetpali, samo Žumer še nosi, nosi vedno višje. V sanjah ne vidim več za injim, mislim, da je izginil v stratosferi...
Takoj potem so izšle posebne izdaje časopisov:	»Jugoslovanske	strokovne
zveze je konec!« »Ni bila življenja zmožna.« »Ker je zapustila skupnost jo je doletela neizprosna usoda!«... »Živelo novo gibanje!« »Zraslo je na slovenskih tleli, nič nima uvoženega, po papeških okrožnicah se ravna! Mi vztrajamo in vas je strah!« —
Ne zamerite tovariši, da sem te neumne sanje zapisal. Jože Jurač.
Delavski pravnik
Davki in socialne dajatve malega obrtnika.
K. Š., Hrastnik: Radi bi vedeli, kako Vam država nalaga davek na Vašo malo obrt, koliko je od leta 1931. dalje pribila k državnemu davku še banovina in po čem se določajo prispevki za Okrožni urad za zavarovanje delavcev, kolikor jih pade na Vas.
Odgovor:
Ker ste mali obrtnik, Vam država takole predpisuje davek:
Kot osnovo odmere vzame čisti do-liodek Vašega podjetja v preteklem poslovnem letu. Od te osnove plačate nato 6% temeljne pridobnine ter 2% dopolnilne' pridobnine, če skupni čisti letni dohodek ne preseže 10.000 din, 2.5%, če ne preseže 20.000 din letno in 3%, če ne preseže 30.000 din na leto. Skupaj plačujete tedaj ob letnem čistem dohodku do 10.000 din 8% osnove kot državni davek na dohodke iz Vaše obrti.
Ker pa Hrastnik nima preko 5.000 prebivalcev in tudi ni sedež okraja, .imate pridobnino verjetno pavšalirano. Ce je pavšalirana, potem jilačate na leto 120 din zase ter za vsakega pomočnika po 60 din. Pri dveh pomočnikih plačate tedaj letno 240 din, pri treh 300 din, če pa pomočnika sploh nimate, plačate samo 120 din.
Na ta temeljni državni davek Vam pa nalože samoupravne ali avtonomne doklade še banovina in občina. Banovinske doklade so bile od leta 1931. dalje te-le:
leta 1931.	.	.	.	36.25%
„ 1932.	.	.	.	70.00%
,	„ 1933. . . . 70.00%
„ 1934.	.	.	.	70.00%
leta 1935. „ 1936. „	1937.
„	1938.
1939.
63.00%
60.00%
79.50%
92.40%
95.00%
fDelaaska
OLASILO
PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo ln uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, MikloSifieva 12-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka pošt. fiekovnoga rafiuna 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 mesee 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 30 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
Urejuje in odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij delavske pravice. Srečko ?jmer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maks Blejec)
Če so Vam za leto 1939. odmerili recimo 300 din letne pridobnine, plačate banovinskih doklad 285 din.
Zraven pridejo še občinske doklade, katerih višino lahko poizveste na občini, ki pa prav gotovo niso dosti manjše.
Pa to še ni vse. Kot obrtnik morate plačati za Trgovsko in obrtno zbornico 8% državnega davka; če ste pa pavšalist 10 diin če ste sami, 15 din iče imate enega pomočnika, 20 din letno če imate dva pomočnika.
Kot zadnja doklada pride na vrh dosedanjih še cestna doklada, ki je pa različna po okrajih. Za njeno višino boste izvedeli na okrajnem poglavarstvu.
Izračunati zavarovalne prispevke za Okrožni urad ni taka težava, kot mislite. Vse delavstvo je razdeljeno na 12 mezdnih razredov:
Razred	Dnevna	mezda
1.	do	din	8,—
3.	od	din	8.—	do	11.60
4.	„	„	11.60	„	14 —
5.	„	„	14,—	„	16.80
6.	„	16.50 „ 20,—
7.	„	„	20,-	„	24,—
8.	„	„	24,—	„	28.80
9.	„	„	28.80	„	34,—
10.	„	„	34,—	„	40,—
.11.	„	„	40,—	„	48,—
12.	preko	din	48.—
Po teh razredih odpade na Vas kot podjetnika na 14 dni.
Razred podjetnik delavec skupaj
1.	5.-	4,—	9.—
3.	7,—	7,—	14,—
4.	8.75	8.25	17,—
5.	11.—	10,—	21.—
6.	13.—	12,—	25,—
7.	15.50	14.50	30,—
8.	18.75	17.25	36.—
9.	22.25	20.75	43,—
10.	26.50	24.50	Si-
li.	31.25	28.75	60,—
12.	37.50	34.50	72,—
Od skupnega prispevka v tretji koloni, ki Vam ga predpiše Okrožni urad, plačate Vi del, ki je označen v prvi koloni; del, ki je označen v drugi koloni, smete pa pomočniku odbiti od plače.
Za vajence morate plačevati vse prispevke sami dn jim ne smete ničesar odbijati.
Enajst dni vojne med Poljsko in Nemčijo ne daje nobene prilike, da bi kdo mogel postavljati napovedi o na-daljnem razpletu dogodkov. Vsaj zapisati se jih ne da prosto. Po poročilih nevtralnih opazovalcev smemo sma-trati kot pravilno, da ]x>ljskih meja kot so bile v začetku ni mogoče vojaško dobro braniti. Meja je zelo vijugasta in fronta predolga. Zaradi tega umikanje poljske vojske prvih deset dni ne more pomeniti nič posebnega. Prvih deset dni tudi ni bilo pravega vojskovanja. Poljaki so za zaustavljanje nemške vojske imeli v boju nekako [Kil milijona vojakov, dočim je dva milijona poljskih vojakov ostalo še izven boja. Glavni spopadi so šele napovedani za ta teden. Po nepristranskih poročilih se je poljska vojska umikala v popolnem redu in je bil tek umik potemtakem vnaprej predviden. Glede letalske vojne je videti, da .so Poljaki doslej v glavnem vodili obrambno politiko im rabili svoja letala samo «a obrambo.
O bojih na zapadni nemški meji med Nemčijo in Francijo ter Anglijo so poročila ves pretečeni teden bila zelo kratka. Obojna vojaška poveljstva imata interes na tem, da se o pravilni sliki bojnega položaja zaenkrat izve čim manj. Po vesteh prvega tedna so Francozi z močnim in neprestanim topniškim ognjem iz svojih železobe-tonskih trdnjav pripravljali pot za počasno prodiranje pehote proti nemški trdnjavski črti na drugi strani Rena. O letalskih napadih in bombardiranju nad nemškim ozemljem Francozi niso poročali. Pariz je bil nasprotno pretečeni teden trikrat vznemirjen zaradi prihoda nemških letal, vendar letala Pariza niso napadla. Angleška poveljstva so večkrat javila pohod letal nad nemško ozemlje, vendar o bombardiranju niso poročala, temveč le o raznašanju 14 milijonov letakov, v katerih pojasnjujejo vzroke vojne in angleško stališče napram Nemcem in sedanji Nemčiji.
Veliki boji na morju se vrše brez velikih in obširnih poročil. Angleške bojne ladje potapljajo nemške ladje, ki se niso mogle pravočasno zaiteči v prijateljske ali nevtralne luke. Ladje nevtralnih držav francoske in angleške ladje preiskujejo ter ne puste prevoziti nobenega tovora v luke, iz katerih bi mogla dobiti potem blago Nemčija. Anglija in Francija hočete zanaprej preprečiti vsak dovoz živeža in surovin za izdelovanje orožja Nemčiji. Morje pred nemško obalo pa so angleške bojne ladje popolnoma zaprle. Prost je samo dohod v Baltiškem morju do Rusije, Š vedske in Finske. Sredozemsko morje stražijo francoske in angleške bojne ladje skupno.
Tri leta vojne sta proglasili Anglija in Francija za verjetno. Nemčijo hočeta premagati v prvi vrsti gospodarsko in hočeta v prvi vrsti voditi »gospodarsko vojno«.
Kakšno stališče bo v bodoče zavzemala Italija je gotovo nejasno. Italija
je mirna in je koncem prvega tedna vojne obnovila promet s Francijo in Švico po suhem ter ves promet po moirju. Proglasila je, da čaka razvoju dogodkov mirno in s puško ob nogi. Mobiliziranih ima blizu dva milijona mož. Nevtralnosti ni proglasila in objavila kot so to storile druge manjše države kar po vrsti.
Kakšen bo razvoj mednarodnih od-nošnjev za naprej bi bilo odveč 'razglabljati. Stališče nekaterih držav je nejasno in dvomljivo. Molčečnost diplomatov je velika. V kolikor pa podajajo izjave, so te kot doslej napram vsem prijavne in skrbno previdne. Več držav je svojo končno odločitev odložilo, dokler se na bojiščih ne pokaže, kakšne nove situacije bo ustvarilo bobnenje orožja. Uspeli ali neuspeh na bojnem polju zna število prijateljev ali meprijateljev zmanjšati ali zvečati. Pogodbe, ki so bile zadnje čase sklenjene bodo manjše važnosti kot odločitve orožja. Na presenečenja moramo biti vedno pripravljeni.
Mobilizacija v Sovjetski Rusiji se je
pričela deveti dan vojne, med zadnjimi državami v Evropi. Vzroka mobilizacije Rusija ni navedla.
V nedeljo se je sestal v Ljubljani
banovinski odbor JRZ. Odbor je sklepal o vsem, kar je -potrebno za prenos kompetenc na posamezne banovine v smislu »Uredbe o razširitvi predpisorv o banovini Hrvaški na ostale banovine«. Končno je pozval banovinski odbor JRZ vse Slovence k disciplini na delo, da se slovenska banovina čdim-prej uresniči.
Na Hrvaškem je bil imenovan za podbaina univ. prof. dr. Ivo Kribek. Prav tako je bil te dni predpisan podroben uistroj hrvaške banovine in banovinske oblasti.
Hrvaški socialisti so načeli v časopisu »Slobodna Riječ« vprašanje obnove socialistične stranke. Razimišlja-o o vprašanju ali naj bo nova sitran-ca omejena samo na hrvaško ozemlje, ali ipa naj bo združena z ostalimi socialističnimi skupinami v državi r. dr. Topalovičem na čelu.
V Belgradu je bilo ustanovljeno ravnateljstvo za prehrano, ki ima nalogo skrbeti za zadostno količino življenjskih potrebščin za civilno prebivalstvo, v primeru vojne pa tudi za vojsko.
Staroradikali (vodi jih Aca Stanojevič) so na svoji konferenci osporili zastopstvo ministru Lazi Markoviču v sedanji v.ladi. Vse druge stranke so sporazum odobrile in pozdravile.
Proti navijalcem cen življenjskih potrebščin je nastopila vlada. V ta namen je izdala uredbo, po kateri bo vsak inavijalec cen istrogo kaznovan. Prebivalstvo poziva vlada, naj vsakogar, ki bi navijal cene življenjskim potrebščinami, takoj naznani. Vlada namreč 'trdi, da je za prehrano prebivalstva zadosti zalog.
£
Knjige
»O čem je pisao Antun Radič.« Izšla je zadnja knjiga zbranih del dr. Ant. Radiča, ki ista jih izdala g. podpredsednik vlade dr. V. Maček in predsednik »Seljačke sloge« R. Herceg. Ta obširna knjiga (383 strani) je prav za prav indekst in kazalo vsega, kar je dr. An. Radič v svojem življenju napisal. V tem oziru je sijajno in na posrečen način urejena. Bralcu nudi prav kratko vsebino posameznih del dr. A. Radiča, bibliografske podatke o njegovih delih, enake podatke o delih Stjepana Radiča in obširno kazalo imen, pojmov im misli, ki ise pojavljajo v delih dr. A. Radiča. — Vsekakor je ta knjiga prav posrečen in priročen vodnik po delih dr. A. Radiča, ki so številna, saj jih je »Seljačka sloga« izdala v devetnajstih knjigah. Vsa zbirka del dr. A. Radiča stane 795 din.
Občni zbor papirničarjjev
Pretekli mesec se je vršil občni zbor strokovne zveze papirničarjev v Vevčah. Zastopane so bile tri skupine: Količevo, Goričane in Vevče. Občni zbor je potekal v pravem duhu strokovnega dela skupin in zveze. Vodil ga je tov. Pangeršič, ki je podal daljše poročilo o delu zveze in položaju v papirni stroki po ustanovitvi kartela. Vse skupine pa so podale poročilo o svo-
jem delu in položaju v tovarnah. Po poročilih se je razvila debata o papirnem kartelu, mezdnih vprašanjih papirničarjev in delu v prihodnji poslovni dobi. Nato se je izvolil odbor, ki je po večini prejšnji, in sicer za Vevče Zupančič Franc, Pangeršič Ivan (predsednik) za Količevo, Pirc Nande (tajnik), Pavli Frack, za Goričane Knific Franc. V širši odbor pa sta bila izvoljena Sušnik Andrej iz Goričan in Jerman Jernej iz Tržiča. Pri zadnji točki je bilo sprejetih nekaj važnih sklepov za nadaljnje delo, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni abor.
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
DELAVCI! Najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Durkopp«, »Triumph«, »An. strodaimler«, »Vesta« in »Miffa*, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Cirilu Kmetiču v Dobu 110 pri Domžalah.
PRIHRANKE vlagajo delavci v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1.