V sredo in saboto izhaja in velja: za celo leto - - 5 for. — kr. za pol leta . . 2 „ 70 * za četert leta . 1^ „ 40 „ Po pošti: za celo leto . • 6 for. 30 kr. za pol leta » • 3 „ 20 n za Cetert leta . 1 „ 70 n „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! t£ ^ar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno verst, se plačuje: o kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo poprostoru # Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Št. 9. V Celovcu v saboto tl. februarja 1865. Tečaj L Še nekoliko potreb ? (Konec.) Poglejmo v naše srednje sole. Tu bomo imeli še dosti truda, dok se nam podeli zagotovljena ravnoprav- nost. Se bomo morali slišati staro logiko: srednje šole pripravljajo za visoke šole, te so pa nemške, ergo — morajo tudi one nemške biti. Ali to ne velja! Poznamo gospoda, ki je prav malo nemški razumel, govoriti pa prav nič ni znal. Pride na dunajsko vseučilišče, in po dokončanih letih napravil je spraševanja tako izverstno, da malo kdo tako. Ali taki primeri nam ne bodo po¬ magali. Poiščimo si bolj praktične poti. Ko bomo imeli v Zagrebu jugoslovensko vseučilišče, (in ravno zdaj šolsko svetovavstvo to reč pretresa), bode nam lože. Takrat, mislimo, imelo bi se tako ravnati. V Ljubljani je za 735 učencev ena sama gimnazija premalo. Zad¬ nji čas je že, da se napravi še druga. Že prihodnji de¬ želni zbor imel bi to v pretres vzeti. Potem pa naj ena gimnazija pripravlja za dunajsko, una pa za zagrebško vseučilišče, t. j. ena naj ostane nemška, druga pa naj se napravi slovenska. Po drugih gimnazijah, kjer imajo paralelke, naj bode ena nemška, druga pa slovenska. To moramo doseči. Dokler pa tega nimamo, borimo se ka¬ kor koli mogoče. Najprej naj se naši domoljubi na slo¬ venskih deželnih zborih že na prihodnjem zboru za to poganjajo, da se učencem na vseh slovenskih gimna¬ zijah in realkah dovoli, da smejo vsaj pri kerščanskem nauku tudi v slovenskem jeziku odgovarjati; kjer so pa paralelke, naj se na eni predava nemški, na drugi pa slovenski. Da to od naših deželnih zborov zahtevamo, naravna je stvar; kajti oni so zastopniki naroda in imajo pravico in dolžnost razodevati želje tistih, ktere zastopajo. Se ve da bi glede kerščanskega nauka ena sama beseda naših viših pastirjev več izdala , kot vsi S ovori na deželnem zbory. Ali kje so naši Slomšeki? —■ lar se pa tiče ostalih predmetov, deržimo se poti, ktere so se naši bratje Cehi deržali, in ktero smo tudi mi že nastopili. Kakor nam očitalo se je tudi Čehom, da ni¬ majo potrebnih knjig za šole. Na to so se Čehi lotili spisovanja knjig ter prosili, naj jih vlada poterdi za rabo v gimnazijah in realkah. Zatorej nas je zelo razve¬ selila novica, da sta tudi g. Erjavec in g. Tušek že vlado prosila, naj dovoli, da se njun prirodopis v sred¬ nje šole vpelje. Radovedni smo zdaj, kako se bodo naši učiteljski zbori obnašali. Mislimo pa, da bi bili tudi tu deželni zbori kompetentni, svoj glas povzdigniti. Glejmo, da dobomo letos zopet dve šolski knjigi in tako dalje vsako leto in imeli bomo krnalo vse knjige. Da Tbi se pa šolske knjige mogle na dan spraviti, na¬ svetovali bi to pot. Že lani je kupila družba sv. Mo- hora 105 iztisov prirodopisja; nadjamo se, da se bode tudi prihodnjič tega vse hvale vrednega sklepa deržala. Ravno tako naj bi ravnala „SIovenska Matica". Vsaka slovenska čitavnica pa naj bi razmerno po 10 iztisov kupila, kar gotovo ni mnogo. Tako bi imeli zagotovlje¬ nih 350 eksemplarov; k temu bi se jih še nekaj pro¬ dalo bodi si po naročbi, bodisi po knjigarnah. Tiskarni stroški bi sc gotovo izplačali, narod pa bi dobil potreb¬ nih knjig. To je naše mnenje, in nočemo terditi, daje naj bolje. Kdor ve bolj praktično pot, naj jo blagovoli v „Slovencu“ naznaniti; kajti več oči več vidi. Poslednjič pravi g. pisatelj: prosimo, da nam se dajo uradniki, ki znajo popolnoma slovenski jezik. Tu opomnimo gosp. pisatelja, da se pravica ne prosi, pravica se zahteva; in tu tem več, ker že sama postava veleva, da morajo uradniki v slovenskih deže¬ lah slovenski znati. Ako v kakem kraji ni tako, naj se naznani v časopisih, da vlada po njih izve, kako se po¬ stave spolnujejo. Kar se sploh tiče vpeljanja sloven¬ skega jezika v uradnije, prošnje nič ne pomagajo; ;tu moramo sami začeti, Naj praktičniša pot zdi se nam ta, ktero so že oni dan ,,Novice" nasvetovale, in ktere se naši severni bratje z dobrim vspehom derže; t. j. kar k 61 i uradni j am pišemo, pišimo jim v sloven¬ skem jeziku; ako nam pa one naših slov. vlog ne prejemljejo in nemške dopise pošiljajo, pritožimo se lepo in pohlevno, pa brez strahu, na višem m naj višem me¬ stu, naša visoka vlada je do vseh narodov pravična in dobra. S tim bi se nič proti vladi ne zagrešili, saj ona sama uradnikom veleva, da morajo — kolikor je le mo- geče — na slovenske vloge slovensko odpisovati. To je kratko pravilo, ki naj se ga vsaki Slovenec derži. Končaj e svoj spis rečemo še enkrat, da bi se moglo o tem še mnogo mnogo pisati. Naj vsakdo po svoji moči pripomore k občnemu blagru našega naroda. Ločimo se od naših čitateljev s prošnjo, naj se na Slovenskem, med Slovenci poslužujejo vselej in povsod le sloven¬ skega jezika Ako ne znaš književno govoriti, govori kakor te je mati naučila, in s časom se ti bo jezik sam ogladil. Tako delajo vsi narodi; bomo se mar mi sami sramovali svoje narodnosti in prekrasnega svojega slo¬ venskega jezika! De rž a v ni zbor. Pogovori o znižanji osebnega davka na Sedmogra- škem, so bili sploh mikavni. Izvedelo seje tudi po njih, kako jez davki sploh. Res žalostno je povsod, in le en glas gre, da na sedaj ni podlagi ni pravična razmera davkov. Edini zemljišeni davek (zemljiščnina) se v Avstriji po šesterih kopitih pobira, tu tako, tam tako, brez sta¬ novitne katasterske postave. Zato pa je tudi neizrečeno težko, semtertje zniževati ga, ker poderlo bi se vse zdajno davkovsko poslopje, ki bo še le tedaj terdno sta¬ lo, ke se vpelje po vsem cesarstvu stanoviten kataster. To pa se bo morebiti komej v 30. letih zgodilo! Sed- mograški poslanci kaj pa da so se močno potezali, da bi nastopilo kako polajSanje. Ali tudi drugi so se za svoje ljudi vlekli, kar je prav. Vsem od kraja je treba marsikterih polajšav. Ministerstvo tudi ni h temu gluho c ali kaj, ker finančni minister vedno več novcev potre¬ buje? Da bi pač kmalo zamoglo vse težave zmagati ia vsem od kraja stanje polajšati! V finančnem odboru pa so pretresovali, v kako naj bo zanaprej z denarji, ki jih terja minister Smer lin S — 34 — zato, da podpira tiste časnike, ki vlado zagovarjajo. Tale k svetuje, naj mu jih zanaprej odreko, ker tako niso k pridu. Š m er lin g se letos ni tako jezno der- žal, kakor lani. Rekel je vdano, da jih sicer res mora imeti, in pa da nekaj tudi izdaja nesrečnežem, ki iz Turškega pribeže. Herbst zdaj svetuje, ker so reči takšne in da minister mora nekaj imeti, naj se mu jih dovoli samo 200 000 gld. In per tem je tudi začasno, ostalo. Mi tudi mislimo, daje kupljena ali plačana hvala puhla hvala. Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstnjanske. I* Meča. Dne 3. febr. M. Vsakemu narodu, kteri si je svoje narodnosti svest, in kteri v narodnem duhu napredovati želi, je čez vse posebno neodvisni politiški list potreben, list, kteremu naloga je, narodu koristiti in njega v njegovih važnih zadevah zastopovati. Ta lepi namen si si tudi ti, že dolgo pričakovani „Slovenec“, na svoje čelo zapisal, in, ako Bog hoče, bodeš tudi srečno v blagor našemu milemu narodu to dosegel. Ne vem, kaj bi v svojem pervem dopisu tebi iz našega glavnega mesta pisal; politika zdaj nekoliko mi¬ ruje, in vse se le o zdajnem času, o veselem pustu po¬ govarja. Tudi jaz ti hočem tedaj nekaj o tem pisati, da bodeš potem razsodil, kako se kaj tukaj imamo. Govori in piše se sicer veliko o slabih časih, o pomanjkanji denarja, itd., pa vendarle prederznem se reči, da to vsaj za naše mesto in za zdajni čas ne velja. Kako bi bilo mogoče, da bi ljudje stradali, ako imajo denarja dovolj, se na tako mnogoverstne načine razveseljevati? Ravno to pa se nam zdi prav nespametno, ker reče se. lahko potem, vsaj ljudem nič ne manjka, ker take nor¬ čije uganjajo. Posebno slovi letos naše mesto zavoljo svojih „Maskenball-ov“ tako, da bogati gospodje ino- stranskih dežel k nam dohajajo, si tukaj dolge zimske večere kratiti. Še le pred kratkim je celo društvo Fran¬ cozov v Beč prišlo, samo le, — da tukaj tako slovite „Maskenballe" obiskujejo. Pa tudi ni kar si bodi, ako se na en večer po 6 in še več krajih na vsakoverstni način razveseljevati zamoreš. In vendarle —- povsod kamor se koli oberneš, povsod je polno, v gledališčih, na Maskenballih, v Soi- ree-ah itd , povsod se ljudje zabavljajo za svoj denar. Neki tukajšnji list je zrajtal, da so Dunajčani po teh zabavah v letošnjem pustu že čez pol milijona stotinja- kov potrosili; kaj še le bode, preden bode pustu konec ? Svoj pervi dopis končavši samo še to omenim, da bodemo tukaj bivajoči Slovenci spomin Vodnikov 9. t. m. v „Diana-Saalu“ s slovesno „be se do" praznovali. O programu in izpeljavi te besede prihodnjič. Dežele notrajno-avstrijanske. * Sz C-elovca. Kmetom na deželi se pač terda godi. Za denar je huda, davki so visoki, vrednosti pa nima nobena reč, ne živina ne žito. Zatorej beremo po vseh novinah cele rajde tistih kmetov, ki svojih davkov alj dolgov ne morejo plačati in so na kant djani Vese¬ lilo nas je, ko smo brali uniden po časnikih, da je de¬ želni odbor štajerski na financijalno vodnijo v Gradcu se obemul, naj mu naznani, koliko kmetov je zastran davkov po celem Štajerskem na dolgu. Na podlagi tega sporočila misli se deželni odbor na vis. ministerstvo in deržavni zbor oberniti in prositi, naj se zastran iztirje- vanja davkov poterpi, kolikor je le mogoče. — To jc kaj lepo in hvalevredno ; prav in potrebno bi bilo, da tudi drugi deželni odbori tako delajo, saj so za to, da zagovarjajo in branijo vsak svoje ljudi, — če ne, pride vse na boben. F. V. las iSeUšt^jia, 4. febr. (Občinske za' 'deve.) 31. pr. m. je imel naš obč. odbor pri novem županu svoj drugi zbor. Pregledal je občinske račune in odločil za letos proračun, Razun tega pa se je po¬ svetovalo, kako naj se zadostuje §§ 5. in 8. naše deželne postave od 25. jul. pr. 1. zastran občinskih cest in poti. Ova dva §§. zaukazujeta namreč, da imajo občinske poti za navadno vožnjo pripravne biti, in da je za to vsaka občina skerbeti dolžna. Da se ne obložijo veči stroški na občino, odločil je odbor, da ima to skerb vsak odbornik za svojo vas ali okolico prevzeti, in da naj se po tlaki (raboti) poti popravljajo. —- Županov predlog, naj se iz obč. denarnice trem učiteljem, ki ne¬ deljske šole v občini oskerbljujejo, odloči vsakemu 5 gld., odobril je odbor. Se ve da 5 for. ni veliko; pa obč. denarnica sama ni prebogata, in odbor je s to odločbo vsaj lepo pokazal, da mu je tudi za šole nekaj mar. V obče imajo sedaj naše šole, ktere so bile poprej od županijstva zapuščene sirote, v novem županu skerb- nega prijatla. — Zastran obč. ubogih je odbor odločil, da se imajo po potrebi iz obč. denarnice podpirati, in ako kteri ubogih zboli, naj se mu zdravnik preskerbi. Ker pa vsak odbornik uboge svoje vasi naj bolj pozna, odločilo se je, da sme župan le takrat kakemu uboge¬ mu na obč. račun podporo dati, če od dotičnega odbor¬ nika naročilo sprejme. Vse občinske zadeve se bodo s časom prav lepo vravnale. Bil je že čas! It Maribora. (O zadevah „slove tiske Ma¬ tice") (Dalje.) Kar se tiče pregleda tistih spisov, ki se bodo ponujali matici za natis, treba je to reč malo bolj natančno določiti, nego to stori §. 15. matičnih pravil. Stari pregovor pravi: Da se resnica prav spozna, treba je slišati dva zvona. Tedaj tudi ne bo škodilo, dva poročevavca o vsakem takem spisu poslušati. Tudi pisatelju se ne sine braniti, da bi zagovarjal svoje delo. §§. 15. in 19. sta tudi kriva, da imamo tako dra¬ gega tajnika, ki vendar ni odbornik. Tajnik pa naj bo odbornik na vsak način, naj ga že plačujemo ali ne. Hervatje pravijo: Tko radi, valja i da sudi; kdor dela, naj tudi sodi. Odbornikovo ime naj ne bode prazna čast, ampak naj se podeli tistim, ki duševno delajo za matico. Ker sem pa že pri §. 19, naj še omenim, da je ta §. še gnjezdo za druge velike stroške. Po tem - le §. morajo tudi blagajnik in „potrebni drugi pomočniki" plačani biti. Take določbe utegnejo pač ves hasek zatreti, ki si ga mislimo po Matici pridobiti za omiko Slovencev. Na misel mi pride, kar sem nedavno bral v izverstnem Praškem časniku „Politik". Omenjena je tam neka vlada, ki misli, da le plačani uradniki samo vse zamo- rejo opraviti. V deželah tiste vlade je na pr. neka ve¬ lika gora, kjer je ves les tako pokončan, da noče celo drugi več rasti. Vlada pa — namesto, da bi tamošnje prebibavce spodbadala, za svojo korist in deržavivprid svojo pusto goro zopet pogojzditi — namesto da bi na¬ pravila drevoredišča i. t. d. — pošlje tj e nekoliko pla¬ čanih gojzdnih svetovavcev in plačanih pomočnikov, ki si pisarnice najmejo in tam pišejo, kako bi se dal gojzd narediti! Les zavolj tega pa vendar ne raste. Tako bo tudi s našo matico, ako se ne bodo našli samo taki možje, ki sebi in narodu v čast in prid —- brez druge plače zanj delajo. Imeli bomo plačanega tajnika, plačanega blagajnika , plačane potrebne druge pomočnike — dopisovalo in odpisovalo se bo obilno. Knjig pa ne bomo, ali ne bomo jih dosti imeli. Zakaj društvo sv. Mohora tako napreduje, in zakaj zamore svojim članom za 1 gld. na leto toliko knjig razposlati? Ker nobeden odbornik ne jemlje plače; ker — 35 — tedaj člani knjige dobivajo skorej le za gotove stroške teh knjig. Naj Matica posnema v tem društvo sv. Mo- hora; naj se naš domoljubni blagajnik odreče plači, ki mu jo pravila zagotavljajo, in naj se plačuje samo niže delo, ki se zastonj ne da dobiti. (Dalje pride.) Dežele trojedine kraljevine. Iz Varaždina 5. februarja J. B. — Pri nas je toliko dogodeb, da ne vem, kaj bi vam poprej povedal. Kar je ljubi „Slovenec"' v št. 3. oznanil, da je varaž¬ dinski magistrat iz službe odpuščen, in da je g. Pogledič prevzel upravljanje, še do zdaj ni resnica. Kdor je to povedal, ni prav ogovoril. Jaz, ki tukaj živim, razložim to čisto drugače: Še meseca decembra p. 1. bila je ve¬ lika skupščina varaždinske županije. (Kaj so pri nas županije in županijske skupščine, povem čast. čitateljem Slovenčevim, ki tega prav ne vedo, drugo krat. (Lepo prosimo! Vredn.) V tej skupščini so gospodje skup- ščinarji hoteli skleniti: Naj se do prihodnjega zemeljskega ali bolje deržavnega zbora skupščine odlože, in naj g. pl. Pogledič, namestnik velikega župana (administrator), vse upravljanje te županije ta čas sam pre¬ vzame. To so sklenili zato, — kakor se govori — ker so jim neki starodavne ustavne pravice odvzete, ker nimajo nobene moči in ker nobeden njihov sklep ne obvelja. Tudi so hoteli to reč prihodnjemu domačemu zboru kot pritožbo izročiti. Razun dveh skupščinarjev in pervosednika ni nikdo besedice proti temu nasveto- vanju zinil, ter bi se bil gotovo po nasvetovanju sklep napravil, ko ne bi bil g. pervosednik seje pretergnul in sklep na prihodnji dan odložil. Ali še tisti dan na večer je dal g. pervosednik na vratih županijske hiše pribiti vlastoročno napisan oglas, da se odlaga ta skup¬ ščina na neodločen čas. Nekoliko dni za tem zares poprime g. namestnik velikega župana vse upravljanje županijsko in je imenovan za kraljevskega poverenika kar veliko veliko pomenja, ker ima skorej kraljevsko moč. Od tega časa vodi g. kralj: poverenik preisko¬ vanje t. j. po versti poklicuje vse županijske častnike (uradnike), katere so župljani izvolili, k sebi in vse izprašuje in izpovedano zapisati daje. Kar se bode iz tega skuhalo, se še nič ne ve. Za greh se jemlje, da so se na večer pred skupščino pri pervem podžu¬ panu skupščinarji pogovarjali. Ali g. pervi podžupan ni skupščinarjev sklical, kar bi menda radi dokazali, pa le sami so prišli k njemu po stari ustavni navadi in sicer le zato, da izvedo, kaj se bode drugi in sledeče dni delalo in o čem pogovarjalo, ker je vse to pri per¬ vem podžupanu spravljeno. Kar sem do tod povedal, ne tiče se mesta Varaž¬ dina, kateri je sloboden in kraljevski grad (mesto), in ne pripada županiji. Pa tudi v mestu imamo še bolj žalostnih dogodeb: Starešinstvo meščansko je pre¬ tečene pomladi sklenilo: Naj plačajo pašnino vsi, ki bodo pasli na srenjskem (mestnem) pašniku. Ta sklep ni bil všeč večini meščanov, torej so se pritožili namestniškemu svetovavstvu v Zagrebu. Ali tam jim pri¬ tožba ni obveljala; pritožili se se torej vis. dvorski kancelariji na Dunaj. To pašnino je malokdo plačal, da, še veliko od starešinstva jih je zaostalo s plačilom, torej je meščanski magistrat oglasil, da bode dal ne- kterim zato reči na boben oklicati. Res pošlje nekega dne pretečenega meseca nižega uradnika k nekemu meščanu, daj mu proda nekaj orodja. Ali mahoma se skupi velika množica meščanov, ne pusti reči prodajati in poroči pospodi meščanski: da bodo pašnino še le ta¬ krat plačali, koto tudi vis, dvorska kaneela- rija zapove. Prihodnji četertek, 26. januarja, ravno na teržni dan, pošlje magistrat zopet tistega ' uradnika k napomenjnemu meščanu, kteri je pa na tergu bil, s panduri, žandarmi in vozom, naj popisane reči, ako bi treba bilo, po sili vzame in v meščansko kučo pri- pelja. Ko so že. reči dosti deleč pripeljali, snide se hipoma sila ljudi domačih in vnanjih, ki so prišli na somenj, otme zarobljene reči, pandure in žaudarme pa spodi. Razkačena množina se poda s šumom proti meščanski kuči. Sam Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo, ako ne bi bil gospod Jozipovič, vlastelin Jankove- ški in nekdanji župan Turopoljski, pogumno pred mno¬ žico stopil in jo nagovoril, da je šel vsaki