PRIMORSKI DNEVNIK Abb.npna^)acana v gotovini ^ «. ^^eigruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 86 (8488) TRST, četrtek, 12. aprila 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. g/ OBRAVNAVANJU PRAVNEGA POLOŽAJA ŠOLSKIH NAMEŠČENCEV Izglasovana z majhno večino zaupnica Andreottijev! vladi Andreotti je zahteval zaupnico, ker je prejšnji predlog propadel zaradi odstopa 13 večinskih senatorjev ■ Vlada se otepa finančnega bremena 467 milijard lir ■ PSI razpravlja o Tanassijevi pobudi Predlog ' ' ~~ Senat je danes pozno zvečer odobril spreminjevalni *akona ' 1 9a je postavila Andreottijeva vlada v zvezi s členom 11 kh. |v]a° pravni ureditvi učnega in drugega osebja na italijanskih šo-'!oa1Unis°.Pre' ie senat zavrnil tri spreminjevalne predloge, in sicer raZa v 'cne ‘n socialistične skupine ter enega vladnega. Spričo poboje zau*13-0 *e po enourn> prekinitvi seje Andreotti postavil vpra-ftlM Pr"Ce' ^a zaupnico je glasovalo 158 senatorjev, proti pa 149. prvi in tretji odstavek besedila, ki ga je odobrila komisija za prosveto ter spreminja drugi odstavek, s katerimi meni, da bo rešeno vprašanje prejemkov osebja šele takrat, ko se bo uredil splošni položaj državnih upravnih uslužbencev. Vlada je predložila svoj spreminjevalni predlog, ker se otepa dodatnih stroškov. Andreotti je rekel, da v današnjih razmerah italijanska vlada dodatnega stroška 467 milijard lir za letošnji proračun, ob upoštevanju, da bi se tak strošek ponavljal vsako le- Večine’ , Trinajst senatorjev ^danski danes glasovalo na poklal v.31 senata, ki je obrav-Pok)žaia ureditve pravnega !• Pijanskih53 ,in, druge§a osebja ^alnemu ~ s?.ai’ protd sPremP rs„if avi VDra* ■ predl°g ?eja SpanSapJe zaupnice vladi. m da po-Jt: zaupnice vladi. -..skiha se ie začela v po-*!es ie arab- že včeraj in da- ?.eseti na skupščina odobrila ,Vsa se *ip Predloženega zakona. h 6ba snrpipf-3taknil0’ ko Je bil° člpna '1TTustrezne sklepe gle-bili n« Y zvezi s tem členom kolni PredloiT60-1 trije stoeminje-K^hnistiop0®!’ m sicer s strani 3e 'n eden 6 ln socialistične skupi-l ° .s° vsi s*"rani vlade. Praktični Popoln^6 sPreminjevalni pred-rSedila čLma spreminjali smisel jp^ija zana' kl ga je sprejela Ze zavi'r,-iPr?sve,'0’ i° katerega ?0račut) u 3 kornisija za državni \Mogočo /u P° ujenem mnenju ■. je ustreznega kritja. t godilo, da do glasovanja, se je spreminjevalni pred- pasovi. ^Tepadel s 17 nasprotnimi vfepadel "'°’Punistični predlog je l3dtli Da , nasProtnimi glasovi, Takoj S 17- ?? ^ulta?1631, ko se je zvedelo b- Sociai3?..glaso-vanja, je načel-skupine v senatu da je nujno, da * C3i Rjavil, ?Vrhil V]3?? odloži, ker je senat SuSr 2s3i^e„t“j,i,kreč; ^ dodal 'socteltet- -Spričo dejstva — S Postavi? llstlcm senator - da SdinacI fJ°. prab! lm°Vtlo Pametno, da se ua posvet komi- . Problemi kritja in «JT£ Pokliče Pametn°’ da v0^bnfSVeto- ^ne1^! tudi načelnik ^komuni oslsli je v svojem go- okj3!’ da senator Perna, ki je ->?ščen H- Predsednik senata po- ie sejo- li Ve s©ie P,ris o do enourne odlo-pj-Pačelniiri ,*"em času so se zbra-K-Je’ da hi skupin večinske koali-ter Se Pogovorili o vpraša-h P° Preto?26^ skupno stališče. Sf*«ogteku Premora ie vlač Premora je vlada v Pa R spretulnjevalni predlog fiyrašatije L katerim je povezala S 3lni PrerhPniCe vladL Spremi' 5' PadzoPnridlog. se glasi: »Vodilno delf^J ucno 'n drugo oseb- te’ ki bod0Z3° Postranskih ugodno-he ,g°dnosti rhac,unane v pokojnino: W * n°vinii bodo dokončno ureje-e ni... formami, ki bodo spre- taicnV Prvem7iVnega oseb-ia drža' uu-na 8 ? clenu, prvi odstavek vHaj0 beJ^USta 1972 št. 483 se oJia Pravuede' <ebja vsak6ga Pol°žaja šolskega Z bjstvu etaVrste in st°™je»-* ta spreminjevalni pre- ^ An* Pottijeve vlade sprejema to, ne more prenašati. V tem trenutku pa je Andreotti pritisnil malo na čustveno plat ter se pritožil, da prihaja do sporov v političnem podzemlju. Zato je zahteval, naj trinajst senatorjev večine, ki niso dali svojega glasu vladi, jasno povedo, kaj hočejo glede zakona o šolstvu, kakor tudi glede vlade. Danes se je sestal glavni odbor FSI, ki je obravnaval ponudbo socialdemokrata Tanassija v zvezi s preverjanjem italijanskega splošnega političnega položaja. V socialistični stranki menijo, da je sicer Tanassi-jeva poteza nekoliko dvoumna, vendar pa jo je treba vzeti v poštev. Vodstvo socialistične stranke bo nadaljevalo svoje delo jutri zjutraj. Sporočajo, da bo prišlo prihodnji torek ob 16.30 do sestanka med predstavniki PSDI in republikanci. Kongres spd: Brandtova pot v bodočnost iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREDSEDNIK LIBANONSKE VLADE ODSTOPIL SVETOVNO JAVNO MNENJE OBSOJA IZRAELSKI NAPAD NA LIBANON Poveljnik izraelske vojske potrdil, da je bil poglavitni cilj izraelskih komandosov umor palestinskih voditeljev BEJRUT, 11. — Libanonski pred- moči k popolni likvidaciji palestin-1 di raket in strupenih plinov. Med umi-sednik Frangie je danes sprejel skega odporniškega gibanja v Izrae-' kom, naj bi Izraelci pustili v rokah odstop ministrskega predsednika Salama, ki ga je ta napovedal po izraelskem vdoru v Libanon, pri katerem je zgubilo življenje več desetin libanonskih civilistov in pa trije voditelji palestinskega odporniškega gibanja. Salam je bii na čelu vlade od leta 1970. Libanonski tisk povzema danes glasove, po katerih naj bi Salam podal ostavko, potem ko je zahteval od predsednika Frangieja odstop vrhovnega poveljnika libanonske vojske. Frangie je Salamovo zahtevo po zamenjavi gen. Ghanema zavrnil, nakar je ministrski predsednik odstopil. V zvezi z ostopom vlade je bila v Bejrutu cela vrsta demonstracij. Približno 30 tisoč oseb se je udeležilo pogreba dveh žrtev izraelskega napada. Pogreba so se udeležili mnogi oboroženi pripadniki gibanja za osvoboditev Palestine, pogrebno slovesnost so spremljali številni rafali iz brzostrelk. Približno 30 palestinskih gverilcev je vdrlo včeraj zjutraj v ita-nsKo šolo v Bejrutu, kjer naj bi se skrival eden od izraelskih napadalcev. Do te domneve je prišlo zaradi tega, ker naj bi eden od lažnih turistov, ki so pripravili izraelski napad, imel italijanski potni list. V Tel Avivu krožijo govorice, da so Izraelci dobili v stanovanju treh voditeljev Al Fataha številne zelo pomembne dokumente, v katerih naj bi bila imena vseh palestinskih aktivistov na področju Gaze, Cisjordanije in v Jeruzalemu. V istih krogih pravijo, da bo telaviv- lu. Dejstvo, da so Izraelci med svojim vdorom dobili dragocene dokumente, naj bi potrjevala vest, ki jo danes objavlja jeruzalemski dnevnik «Jeruzalem Poste, po kateri naj bi radijski oddajnik palestinskega osvobodilnega gibanja pozval vse palestinske enote na področju Izraela, naj se razpršijo. Novico je sicer glasnik Al Fataha takoj demantiral. Libanonska leva opozicija obtožuje danes vlado, da je pripomogla k uspehu izraelskega napada. Libanonska vlada, pravi komunike opozicijskih strank, je prikrivala palestinskim voditeljem popolno nepripravljenost libanonske vojske in je v odločilnem trenutku prekinila vse telefonske zveze med Palestinci in njihovimi poveljstvi. . še več, libanonska vojska je preprečila palestinskim gverilcem, da bi zasledovali sionističnega napadalca po napadih v Bejrutu Egiptovski predsednik Anvar El Sadat je danes dalj časa razpravljal s svojimi najožjimi sodelavci o položaju, ki je nastal na Bližnjem vzhodu po zadnjem zločinskem izraelskem napadu na Libanon. O sestanku niso objavili nobenega poročila, številni egiptovski predstavniki so danes izrazili svoje sožalje palestinskim voditeljem v Egiptu in bratskemu libanonskemu ljudstvu. Glasnik ljudske in demokratične fronte za osvoboditev Palestine Abu Adnan je danes potrdil, da so Izraelci prispeli v Libanon v dveh skupinah, Palestincev številno orožje. Glasnik osvobodilne fronte palestinskega ljudstva pravi, da so Izraelci zelo verjetno uprizorili demonstrativno akcijo zaradi nedavnih akcij palestinskih gverilcev na izraelskem ozemlju. V svoji današnji tiskovni konferenci je vrhovni poveljnik izraelskih oboroženih sil gen. Elazar potrdil, da je bil glavni cilj izraelskega napada likvidacija treh palestinskih voditeljev: Kamala Aduana, ki je izdeloval načrte Al Fataha, Abuja Jusefa, ki je odgovarjal za akcije organizacije »Črni september* in pa Kamala Naserja, ki je bil glasnik obeh organizacij. Elazar je poudaril, da se bodo Izraelci še nadalje posluževali takšnih ofenzivnih akcij, dokler ne bodo Palestinci prenehali s svojo protiizrael-sko dejavnostjo. Elazar je tudi dejal, da so okrepili nadzorstvo nad letališčem v Lodu, kamor bo za veliko noč prispelo veliko število turistov. V Švedski obsojen ustaš GOETEBORG, 11. — Sodišče je obsodilo danes 25-letnega Vinka Mi-kuliča, ki je pripravil umor jugoslovanskega konzula v Goeteborgu na dve leti zapora in dosmrtni izgon iz Švedske po prestani kazni. Drugega obtoženca Nevena Liliča, ki je najprej pristal, da bo ubil ker konzula, je sodišče oprostilo od katerih je ena zasedla delavnico, ?-■> -'o kasneje premislil in o tem ki je nasproti sedežu osvobodilnega • vedoval svojim znancem kar gibanja in začela streljati na Pale '7 ,‘ripomoglo, da je bil poskus ska policija izvedla v prihodnjih _ _ , . _ dneh številne aretacije. Poudarjajo, ■ stince, ki so odgovorili s številnimi j atentata na jugoslovanskega kon-da bi ti dokumenti utegnili pripo-1 streli. Izraelci naj bi se poslužili tu- ■ zula odkrit. Kancler Brandt na kongresu SPD HANNOVER, 11. - Na socialdemokratskem kongresu je danes govoril zahodnooemški kancler Willy Brandt. V svojem govoru je zagovarjal pravilnost tez vodstva stranke glede notranje politike, kakor tudi glede odnosov do socialističnih držav in do zahodnega sveta. Na hannovrskem kongresu se bije precej ostra bitka med vodilno skupino stranke, ki je doslej izvajala precej zmerno politiko, posebno na področju gospodarstva ter družbenih odnosov. Tej skupini se postavlja po robu levičarska skupina, oziroma tako imenovani «JUSO». Ta skupina je bila v prejšnjih časih precej ekstremistično razpoložena, toda sedaj je postala bolj umirjena. Morda vpliva na te njene nastope možnost, da bi si priborila nekaj pomembnejših mest v vodstvu, ki ga to izvolil kongres. Brandtova avtoriteta v stranki pa je še vedno zelo velika ter je Zato tudi njegov današnji govor izzval precejšnje odobravanje. Glavne teme njegovega posega so zadevale predvsem notranjo politiko. Brandt je menil, da to morala stranka v tej zvezi obravnavati štiri pomembnejša vprašanja: 1. tržno gospodarstvo in zasebna lastnina proizvodnih sredstev zadovoljujeta gospodarski red?; 2. ali državni sektor učinkovito omejuje privatnega?; 3. ali naj se uvede kontrola nad investicijami?; 4. kako omejiti pritisk gospodarskih interesov na pobtične odločitve? Precejšen del svojega govora pa je Brandt posvetil odnosom s Sovjetsko zvezo in socialističnimi državami ter z zahodnim svetom. Odločno je branil svojo «Ostpoli-tik», ki je pomenila preobrat v Evropi ter vlila drugim zaupanje do ZRN. Na vsak način pa je poudaril, da Zahodna Nemčija ostane zvesta zahodnoevropskemu zavezništvu v okviru NATO in EGS. Brez Američanov, je dejal, si ne moremo zamišljati reševanja vprašanj varnosti v Evropi. Na koncu pa je vseeno pribil, da se morajo Američani zavedati, da gre sedaj za Evropo, ki ne to več igračka v rokah velesil. Evropska skupnost bo še nadaljevala dialog z ZDA, toda tako kot je v navadi med prijatelji, ki lahko prenesejo kritiko, spore in tudi medsebojne napetosti. S SEJE REPUBLIŠKEGA ZBORA SLOVENSKE SKUPŠČINE Zaskrbljenost v Sloveniji zaradi protijugoslovanske gonje v avstrijski Koroški Vodja urada IS za mednarodno sodelovanje poudaril, da mora Avstrija dosledno izvajati svoje obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 11. — Jugoslovanska in slovenska javnost, kot tudi vsa pristojna telesa, izražajo resno zaskrbljenost zaradi hujskaške kampanje, ki jo različne sile v Avstriji popolnoma neovirano vodijo proti temeljnim pravicam slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ta kampanja se je zadnjega pol leta močno razširila in se nenehno stopnjuje. Vrhunec je dosegla v predvolilnem obdobju na Koroškem, ko so nekatere sile s podporo svobodnjaške in ljudske stranke poskušale izrabiti celo občinske volitve za protislovensko gonjo in za kršenje državne pogodbe. To je izjavil na današnji seji repu- OB 21. OBLETNICI SMRTI BORISA KIDRIČA Podeljene letošnje Kidričeve nagrade Delegacija ZKS položila venec pri spomeniku pokojnega Kidriča uj?t,avi|a v'J6^a_ vlada je danes 6 vlari;Sena,u vPrašanje za- ^ v,9di v _ ____' . do Vprašania S6j obravnavanje te- i«VtaZ^*nia °dloŽi in da pride ^0V?£ine k6r ,r.lnaist senator- otr l1''nieval ' Spreie,° vladnega Se S-9,3 Predloga. Andre-^uS.al zaunn!1 nov pre°'°a 'er GiniCo z ? i'CO' Senat je izrazil ko ayni oHu3 enkos,"o večino. ha>,S6 ie d= °r socia,istične stran-dS' P0bud3nes S,al ,er obrav- ISS^ika Tana's dem°kratSlii Zli Peptičnega stanja. S>VniJ°rek .se b°do sestali ^Ub|ikansi, SOcia,demokratske in k* ra*lsk; 6 stra"ke. »ted'6111 sonabTd na Liba"°". pri nilS^Vnik; b 1 ubiti 'r'ie vidni sv3> gibante 3S,lnskega osvob°-t>an ° vai S3 -le sProžil po vsem *ist6‘ libann9°|,Xen*a 'n Povzročil j>Ski prendnSkevlade' sai ie mi-gSs®dniL ^edr|ik Salam odstopil, h> ast;kvk:epubli.ke pa je nje-tari; y Beirut P,re|el- Ves dan so VD|S, nePrip?a?|dern0nStracij'e' za' henosti libanonske bal,* razj? dezelni svet nadalje-lij,S'čriem ° o razvojnem in ur-krejTne wtU Fur|anije - Ju- : 8a 3' občin 7. ^ Nabrežini se je to, *nanje kl °db°r, ki je vzel bii^frnira i os.tavk° župana dr. skll skopšf'6SiSe' Na univerzi je br, 'li pSSa študentov, ki so r®ktoratkm,ti simbolično zased- v zvezi s spreminje- | ki jo stranka uresničuje, odkar je j uspešno končala svoj «dolgi po-\ hod» k oblasti. Najprej si je to oblast delila s poglavitnim nasprotnikom, krščanskimi demokrati, potem si je okrepljena izbrala novega, bolj ustreznega zaveznika v liberalcih. In prav ta koalicija je Zmaga Brandtove smeri Za sedanji kongres zahodnonem-ške socialnodemokratske stranke so napovedali, da bo na njem stranka postavljena pred izbiro: ali kompromis z levimi silami v stranki, ali pa razcep stranke. vsem družbeni razvoj. Prav ob teh vprašanjih so se kresale najhujše iskre že v predkongresnih razpravah, pa seveda tudi na samem kongresu. Ta vprašanja so bila tudi razlog, da so se v sami stranki izoblikovale notranje struje, ko so posamezne skupine^ vse bila tista, ki je Brandtu omogočila j bolj jasno izoblikovale stališča o • _______n _____ ________j i 7___________ _____ ^ onrinh. in zagotovila, da je napravil zgodovinski preobrat v zunanji politiki povojne Zahodne Nemčije Ta preobrat se je pokazal v vsem tistem, kar je novega prinesla znana politika odpiranja proti Vzhodu. Vrhunec sta pomenila sporazum s Sovjetsko zvezo o neuporabi sile pri urejanju spornih vprašanj in pa sporazum s Poljsko, ki je zajamčil dokončnost povojnih, zahodnih meja nove Poljske. Taka preusmeritev zahodnonemške politike je prinesla stvarne temelje za politiko popuščanja med Vzho smereh družbenega razvoja sodobne zahodnonemške države. Pravzaprav je kongres postal prizorišče ostrih razprav, če ze ne boja med konservativno sredino in radikalno levico. Dejstvo je, da je razgibana Brandtova politična ustvarjalnost na zunanjepolitičnem področju pritegnila v stranko vrsto mladih sil, ki pa seveda nočejo biti samo zvesti poslušalci starih voditeljev, pac i pa bi radi vtisnili v strankino ' usmerjenost in delo bolj radikalni pečat. Zahtevajo, naj se stranka dom in Zahodom ter s tem tudi j zavzame za dosti bolj korenite po-pogoje za uresničitev zamisli o skli- j šege v gospodarsko in družbeno cu konference o evropski varnosti | stvarnost, predlagajo na primer in sodelovanju. podržavljenje nekaterih najbolj po Prav ta uspešna in hkrati izred- fcuvijtuju Itcrvuirfc/ I w » ■-v J membnih gospodarskih vej. Poudarjena je tudi zahteva po večji ne- osrednjih vzrokov za največji vo-' 'n a^n^e zveze, kar naj bi se Če je bilo tako čutiti že v predkongresnem ozračju, potem tudi ni osreanjm vztokov z.a najvecji vo-; *e{ iz čudno, da je sedanji kongres oce-\Hlni uspeh, kar jih je doživela'^u™fcu.ome"S skrknjen kot eden izmed najbolj po-1 socialnodemokratska stranka. ^i. ^^^^dDein podo - - - ’ ----- v zgodovini] lanskih volitev je izšla kot naj- ¥> Brandtom politični rmsprotnm močnejša politična sila Zahodne Nemčije. membnih dogodkov stranke sedanjega desetletja. Resnica je, da je Brandtova stranka prišla v obdobje, ko je uta j/ium „ Za 'sedariji kongres pa je znočil- staro .vodstvo stranke čedalje bolj' no pogumna Brandtova zunanja ood pritiskom mladih sil. Te sile; njepolitičnim vprašanjem, pač pa oa so že po svoji naravi dosti bolj j k notranjepolitičnim, se pravi k.r..F____________ _____ radikalne, hočejo več in vidnejših j vprašanju, kako si zahodnonemški1 no*je pretehtafvsa razmerja sil v sprememb tako v življenju in de-1 socialni demokrati zamišljajo na-1 stranki in v deželi. Tenko je pri-lu stranke kot, v celotni politiki, > daljhji notranji gospodarski in pred-Isluhnil zlasti mnenju in razpolože- iz vrst opozicije so na temelju takih zahtev levice celo začeli niti plat zvona in opozarjati, kako Brandt vodi deželo malone o socializem in v nevtralizem. Brandt sam se je zelo temeljito pripravil na sedanji kongres o.ab- __Sil. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 11. — V velikT dvorani izvršnega sveta republiške skupščine je bila danes dopoldne slavnostna seja upravnega sklada Borisa Kidriča s podelitvijo letošnjih Kidričevih nagrad, nagrad sklada Borisa Kidriča in nagrad za iznajdbe in izpopolnitve. Ob tej priložnosti je imel slavnostni govor predsednik upravnega odbora sklada Borisa Kidriča — Silvo Hrast, pred slavnostno sejo pa je delegacija upravnega odbora sklada Borisa Kidriča in delegacija centralnega komiteja ZKS položila venec na grobnico herojev, predsednik protokola pa lovorov venec pri spomeniku pokojnega Borisa Kidriča. Upravni odbor sklada Borisa Kidriča je podelil letošnje Kidričeve nagrade s področja prirodoslovno-matematičnih ved prof. dr. Branku Brčiču za življenjsko delo na področju anorganske kemije. Kidričevo nagrado je prejela tudi prof. dr. Marija Perpar za življenjsko delo na področju organske kemije. Dr. Marija Perpar je redna profesorica za organsko kemijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Kidričevo nagrado s področja prirodoslovno - matematičnih ved je dobil tudi doc. dr. Ivan Zupančič s sodelavci dr. Miho Malijem, ing. Radkom Osredkarjem, ing. Antonom Prelesnikom in ing. Janezom Seligerjem. S področja družbenih in humanističnih ved je prejel Kidričevo nagrado prof. dr. Lado Vavpetič za življenjsko delo na področju javne uprave. Letošnje nagrade sklada Borisa Kidriča so prejeli prof. dr. Lado Kosta s sodelavci dr. Antony Byr-oe, mgr. ing. Vladimir Zelenko I mgr. Peter Stegnar in mgr. Marnja mojih vladnih zaveznikov libe- j Jan Dermelj za delo s področja a- Na slovesnosti je spregovoril in podelil nagrade predstojnik združenja mariborskih visokošolskih zavodov dr. Bogdan Volavšek, čestital nagrajencem in se jim zahvalil za njihovo izvirno in ustvarjalno delo. Člani kulturno - umetniškega društva «študent» pa so pripravili krajši kulturni spored. D. K. V Milanu karabinjerji ranili študenta MILAN, 11. — V Milanu je danes prišlo do hudih neredov in spopadov med študenti, ki so se udeležili demonstracije za osvoboditev ■voditeljev študentovskega gibanja Campane, Liveranija in Guzzinija, in karabinjerji. Med neredi so karabinjerji streljali pri čemer je bil hudo ranjen 20-letni študent Andrea Carlom Bilo je še nekaj ranjenih, med katerimi je dokaj zaskrbljujoče stanje 21-letnega karabinjerja Silvana Coste, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo. Karabinjerji so aretirali dve osebi. RIM, 11. — V Rimu so se končali pogovori med delegacijo ZKJ in delegacijo KPI. Zadnjega dne so bili na sporedu pogovori med Ribičičem in glavnim tajnikom KPI Berlinguerjem. ralcev. Pretehtal je seveda tudi vse zunanje možnosti in razpoloženja ter na temelju natančne presoje pripravil svoj govor in stališča. Predvsem se je Brandt oprl na odločitev, da za nobeno ceno ne bo spravil v nevarnost dosežene zmage svoje stranke. Kajpada je Brandt zadosti preizkušen politik, da zna upoštevati glas mladih sil v stranki, zato je skrbno pretehtal, kaj lahko od njihovih zahtev in predlogov sprejme, kaj pa zavrže. Nikakor pa noče, da bi stranko tolikaj spustil na levo, da bi s tem pretrgal vezi z liberalno stranko. Ta bi se namreč kaj lahko prelevila iz zaveznica v nasprotnika in pri prihodnjih volitvah potegnila s krščanskimi demokrati ter tako Brandta prisilila vnovič v opozicijo. Njegova stranka pa na kongresu sprejema večletni načrt delovanja kot vladna, ne pa kot opozicijska stranka. Brandt se je zato oprl na program, ki ga je stranka sprejela leta 1959 v Bad Godesbergu, ko se je odpovedala razrednemu bistvu in marksistični ideologiji in skušala tako zajeti v svoje vrste vse srednje sloje. Vendar stranka le ne bo mogla biti povsem gluha na nove tokove v družbenem dogajanju, zato bo prisiljena usmeriti se k postopnim, pretehtanim reformam, hkrati pa hoče zagotoviti obstoj sedanje vladne koalicije z liberalci tudi v prihodnje. Kaže, da je Brandt s kongresom dosegel cilj. ki si ga je postavil. DRAGO KOŠMRLJ nalitike živega srebra z metodo nevtronske aktivizacijske analize, zajeto v sedmih publikacijah. Prof. dr. Anton Moljk in doc. dr. Jože Pahor s sodelavci: mgr. Marjanom Hribarjem in mgr. Alojzom Kodre-tom. S področja tehničnih ved so nagrade sklada Borisa Kidriča prejeli: prof. dr. Drago Ocepek, prof. dr. Zoran Rant in dr. Branko Gašperšič, ing. Ivan Mlakar in prof. dr. Matija Druvenik. S področja medicinskih in biotehničnih ved so prejeli nagrade sklada Borisa Kidriča: prof. dr. Vladimir Gregorovič s sodelavci: doc. dr. Ivan Jazbec, prof. dr. Franz Skušek, prof. dr. Leon Šenk in prof. dr. Amer Krivec. Nagrade sklada Borisa Kidriča s področja družbenih in humanističnih ved pa so prejeli prof. dr. Stojan Cigoj za delo «Odškodninsko pravo Jugoslavije*, prof. dr. Ferdo Gestrin za delo «Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem*, dr. doc. Slavko Kremenšek za delo «Slovensko študentovsko gibanje 1919 - 1941* in prof. dr. Alojz Vadnal za delo «Linearno programiranje*. Upravni odbor sklada Borisa Kidriča je podelil tudi nagrade za iznajdbe in izpopolnitve. Tudi v Mariboru so slovesno podelili Kidričeve nagrade 20 študentom mariborskih visokošolskih zavodov. Deset nagrajencev je z visoke ekonomske komercialne šole, štirje z višje tehniške, po trije pa z višje pravne in višje šole za organizacijo dela. VARŠAVA, 11. — V Poljski se je te dni mudila kubanska delegacija, pod vodstvom podravnatelja departmaja za propagando Segun-da Abeleda. Med svojim bivanjem v Poljski se je kubanska delegacija sestala s številnimi predstavniki poljskega javnega življenja. bliškega zbora slovenske skupščine vodja urada izvršnega sveta za mednarodno sodelovanje Marko Kosin na poslansko vprašanje poslanca Ivana Krefta. Marko Kosin je poudaril, da je zaskrbljenost zaradi kampanje posledica predvsem dejstva, da protijugoslovanske šovinistične sile na Koroškem ustvarjajo ozračje nestrpnosti do slovenske narodne skupnosti, kar povzroča bojazni glede varnosti, obstanka in razvoja manjšine. Šovinistične sile delujejo neovirano, čeprav bi bile avstrijske oblasti dolžne ukrepati proti njim in onemogočiti njihovo delovanje, ki je uperjeno proti izvajanju mednarodnih obveznosti Avstrije glede zaščite slovensko-hrvaške manjšine, v bistvu skušajo izsiliti revizijo državne pogodbe v celoti. O-čitno je tudi, da obveznosti iz državne pogodbe, ki zadevajo zaščito manjšine, postajajo predmet medstranske-ga boja, obračunov in tudi nesprejemljivih kompromisov na škodo manjšine, četudi je izpolnjevanje državne pogodbe v celoti trajna in nepreklicna obveznost avstrijske republike. Marko Kosin je poudaril, da bo Jugoslavija tudi v prihodnje vztrajala na tem. da Avstrija izpolni državno pogodbo dosledno in v celoti. Kar zadeva internacionalizacijo vprašanja koroških Slovencev je Marko Kosin menil, da je ta internacionalizacija v bistvu nastopila že lanskega oktobra, ko so se predstavniki koroških Slovencev obrnili na Jugoslavijo, da jih podpre v njihovem boju za pravice. D. K. Razpis nagrad vstaje slov. naroda za leto 1973 LJUBLJANA, lt' — Predsedstvo republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije razpisuje na temelju pravilnika za podeljevanje nagrad vstaje slovenskega naroda nagrade za najboljše literarne, zgodovinske, memoarne, likovne, glasbene, radijske, televizijske in filmske stvaritve o revoluciji in narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem. Namen nagrad je vzpodbujanje umetniškega in znanstvenega obravnavanja revolucionarne tematike in prizadevanja za dosego čim večje kvalitete takih stvaritev, ki ohranjajo in razvijajo vrednote revolucije in jih prenašajo na mlade generacije. Razpis za nagrade vstaje slovenskega naroda zajema vsa izvirna dela iz omenjenih področij, ki so bila prvič objavljena, razstavljena, izvajana ali prikazana v času med dvema razpisoma. Predsedstvo republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije razpisuje 5 nagrad v skupnem znesku 50 tisoč dinarjev, dela pa bo ocenjevala posebna žirija, katero je določilo predstdstvo republiškega odbora. Umetniško in znanstveno delo lahko predlagajo založbe, galerije, u-metniška in znanstvena strokovna društva in ustanove, organizacije Zveze borcev, muzeji NOV in posamezniki. Rok za prijavo kandidiranih del je 10. maj 1973. K spomeniku Borisa Kidriča so položili venec ob 21. obletnici sima TRŽAŠKI DNEVNIK PO OSTAVKI ZUPANA DR. LEGISE CIMPREJ SKLICATI SEJO OBČINSKEGA SVETA To željo so izrazili tudi odborniki na včerajšnji seji Avtobusi «La Carsica» spet vozijo na notranjih progah Občinski odbor devinsko - nabre- šol. Po razpisu posebnega nateča- žinske občine je na svoji včerajšnji seji vzel na znanje sporočilo 'o ostavki župana dr. Legiše, kateremu je naslovil pismo s prošnjo, naj prekliče svoj sklep. Kot je znano, dr. Legiša utemeljuje svoj sklep z resnimi osebnimi razlogi, zaradi česar je malo verjetno, da bi ga preklical. V pričakovanju odgovora so odborniki na včerajšnji seji izrazili željo, da bi se čimprej sklicala seja občinskega sveta, ki bo moral razpravljati o županovi ostavki in nastalem položaju. Kolikor nam je znano, ni do sedaj podal ostavke noben odbornik. Verjetno bodo sledili razgovori med strankami levega centra za morebitno preverjanje in dogovor o nadaljevanju sedanje občinske uprave, kaže pa, da ne bo to trajalo dolgo časa. Kako se bo vsa zadeva razvijala, bomo lahko ugotovili le po seji občinskega sveta. Na včerajšnji seji je občinski odbor med drugim razpravljal tudi o vprašanju javnih prevozov, ki je postalo še bolj pereče, ko je pred nekaj dnevi zasebna družba «La Carsica» ukinika svoje avtobusne proge na področju devinsko-nabrežinske občine, kar je povzročilo domačinom hude nevšečnosti. Občinski odbor je navezal stike s podjetjem Acegat, ki je bilo pripravljeno priskočiti na pomoč. Medtem se je zadeva nekako uredila s tem, da je občina nakazala podjetju «La Carsica® obljubljeni prispevek. Od danes naprej bodo torej spet vozili avtobusi na progah podjetja «La Carsica». Vprašanje javnih prevozov, in to ne samo v nabrežinski občini, bo rešeno le z ustanovitvijo medobčinskega konzorcija, o čemer so v teku pogovori in bo v prihodnjih dneh sestanek med župani vseh občin na Tržaškem. ja so pred nekaj dnevi, in sicer 6. t.m., opravili v Rimu izpit za ravnateljska mesta Lavra Abrami, Janko Jež, Josip Seražin in Boris Tomažič. Vladimir Turina pa je tak izpit opravi] lanskega oktobra v okviru vsedržavnega natečaja. Iz Gorice se ni udeležil natečaja noben kandidat, iz Trsta pa samo zgoraj omenjeni. Iz tega lahko sklepamo, da bo za ravnateljico znanstvenega in klasičnega liceja imenovana prof. Lavra Abrami, za ravnatelja učiteljišča v Trstu prof. Janko Jež, za ravnatelja trgovskega tehničnega zavoda prof. Vladi mir Turina, prof. Boris Tomažič pa za ravnatelja klasičnega liceja v Gorici in prof. Josip Seražin za ravnatelja učiteljišča v Gorici. Urediti je še treba ravnateljska mesta na srednjih šolah, vprašanje šolskih nadzomištev in didaktičnih ravnateljstev pa bo lahko urejeno šele po dokončani odobritvi zakona Belci - Škerk in objavi zadevnih predpisov. V soboto ob 20.30 v Križu Enotno ljudsko zborovanje o kraških rezervatih in kraški gorski skupnosti V Ljudskem domu v Križu bo v soboto, 14. t.m. ob 20.30 enotno ljudsko zborovanje, na katerem bosta deželna svetovalca Dušan Lavriha in dr. Drago Štoka govorila o vprašanjih kraških rezervatov in kraške gorske skupnosti. Zborovanje prireja prosvetno društvo Vesna sporazumno s krajevnimi organizacijami KPI, PSI, SS, ANPI, š. d. Vesna in Konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine. Sestanek o novi cesti čez Monte Croce Carnico V Vidmu se bo danes sestala meddržavna italijansko - avstrijska komisija za cesto čez prelaz Monte Croce Carnico. Italijansko odposlanstvo bo vodil podtajnik na ministrstvu za javna dela La Penna, avstrijskega pa minister Sitzer. Na dnevnem redu zasedanja, ki se bo nadaljevalo še jutri, je razprava o tehničnih in finančnih vprašanjih NA TEKMOVANJU UČENCEV GLASBENIH ŠOL "b «■ "ri v KuUurnem domu V Ljubljani lep uspeh učencev Glasbene matice nove pobude. Dijaki šole Glasbene matice, ki so nastopili na II. tekmovanju učencev glasbenih šol Slovenije v Ljubljani VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Opravili so izpite za ravnateljska mesta na višjih srednjih šolah Kot ie znano, je bil lam v Rimu izredni natečaj za proste stolice na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. V teh dneh prejemajo zmagovalci izbirne ponudbe, in sicer po prednostnem redu, ki so ga pač dosegli na natečaju. Tako se 00 končno uredil njihov položaj in oo-do z začetkom novega šolskega leta vključeni v stalež. Mesta, ki bodo potem ostala še prosta, bodo lahko zasedli profesorji na podlagi zakona Belisario in didaktičnih ter izrednih usposob-ljenostnih izpitov v zadnjih dven letih. Nadaljevanje razprave o obeh načrtih za gospodarski in urbanistični razvoj Včeraj so posegli v razpravo štirje svetovalci: Zorzenon in Bosari za KPI, Bertoii za PLI in Masutto za KB Deželni svet je včeraj nadaljeval razpravo o petletnem razvojnem in urbanističnem načrtu Furlanije - Julijske krajine. Kakor smo že omenili v včerajšnji številki, se je k razpravi prijavilo okoli 20 svetovalcev iz vseh skupin prisotnih v deželnem syetu. Včeraj so spregovorili štirje govorniki, in sicer Zorzenon in Bosari za KPI, Bertoii za PLI in Masutto za KD. Komunistična svetovalca sta izrazila vrsto kritik na račun obeh načrtov. Medtem ko se je Zorzenon zadržal predvsem ob gospodarskem razvojnem načrtu, je Bosari obravnaval pretežno urbanistični načrt, Zorzenon je naglasil, da se v razvojnem načrtu zanemarjajo nekatera področja, med temi zlasti kmetijstvo, ladjedelstvo in pa vloga mostu Trsta in celotne dežele. Nadaljevati po poti, ki jo je začrtal prvi razvojni načrt, pomeni iti naproti še večjim neskladjem kakor smo jim priča v današnji de- di potrebe in zahteve delavskega posamezna področja in opustila razreda v deželi. Če k stališčem, j prakso globalnega načrtovanja, ki ki jih zagovarjajo sindikati, dodamo ! se je izkazalo tako v zahodnih ka- r j. _ i : r - _ r\ „ ' „ 1 r»«-> Im.. In/B tt nrrlinAniVl ri’ še stališča Deželnega odbora za gospodarska in socialna vprašanja ter 8 socialno - gospodarskih področij, pridemo do pravega alternativnega načrta, ki naj bi ga dežela v celoti osvojila, če se hoče izogniti neuspehom, ki jih bo sicer drugi razvojni načrt doživel kakor je bil neuspešen že prvi načrt. V zvezi s posameznimi poglavji novega petletnega načrta je Zorzenon dejal, da se Slovenci v njem obravnavajo le kot sredstvo, prek katerega želi dežela ohraniti dobre odnose z zalednimi deželami in predvsem s Slovenijo in Hrvatsko. Zorzenon je zaključil svoja izvajanja z napovedjo, da bo KPI predložila resolucijo, po kateri naj bi deželni odbor umaknil 2. razvojni načrt ter počakal na boljšo gospodarsko konjunkturo za to, da bi ga ponovno predložil v odobritev, želni stvarnosti, je dejal Zorzenon. j in sicer ob upoštevanju mnenj sin- Glede gospodarskega načrta je govornik dejal, da ga sindikalne organizacije odklanjajo in predlagajo boljši protipredlog, ki upošteva tu- Polagoma se urejajo tudi razmere na ravnateljstvih višjih srednjih ............................................... NA. POVABILO TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Občinska delegacija iz Pulja jutri na obisku v našem mestu Na srečanju bodo obravnavali gospodarska vpra-katerimi se srečujejo v obeh mestih nosti avtorja razprava. sanja, s Jutri in pojutrišnjem bo obiskala Inštituta ter avtor uvoda prof. Ar-Trst delegacija puljske občinske duino Agnelli. Sledila bo ob navzoč-skupščine, ki se bo uradno sestala s predstavniki tržaškega občinskega odbora ter z županom Spacci-nijem. Glavna tema razgovorov bodo v prvi vrsti vprašanja gospodarstva, prevozov, komunikacij in turizma Med drugim si bodo puljski gostje ogledali razne naprave ^ v večjih tržaških industrijskih pod- zacjeva v Zvezi z neljubo pomoto, do katere je prišlo predvče- Razčiščena pomota v openski drogeriji Včeraj smo izvedeli, da se je jetjih. Po sporočilih občinske skupščine iz Pulja, ki jih je objavil reški dnevnik v italijanskem jeziku «La voce del popolo», bo delegacijo vodil predsednik občinske skupščine Josip Lazarič, sestavljali pa jo bodo še podpredsednik inž. Romano Bastjančič, ekonomist in ravnatelj puljskega ekonomskega inštituta Mario Rojnič, predstavnik komisije za zunanje zadeve Ivan Stokovac ter član občinske skupščine Enio Matikio. Uradnega obiska v našem mestu se bo udeležil tudi šef protokola puljske občine Djordje Mirkovič. Danes na pobudo ISDEE Predstavitev knjige o preporodu jugoslovanskih narodov Fred kratkim je Inštitut za študij in dokumentacijo o deželah vzhodne Evrope ISDEE izdal prvo knjigo zgodovinske serije «Narodno in politično gibanje Slovencev in Hrvatov (Od prosvetljenstva do ustanovitve jugoslovanske države — 1918)», ki jo je napisal Benjamin Salvi — Slavec. O omenjenem delu je italijanski zgodovinar Leo Valiani napisal v zadnji številki «Espressa» zanimivo recenzijo, v kateri med drugim pravi, da je od osvoboditve dalje izšlo precej izvirnih znanstvenih raziskav in prevodov o raznih a-spektih preporoda jugoslovanskih narodov, predvsem Hrvatov, vsekakor je Salvijeva knjiga prvo tovrstno delo, ki obravnava preporod v njegovi celoti, v vseh. številnih razčlembah. Knjigo bodo uradno predstavili danes ob 18. uri v knjižnici ISDEE na Korzu Italia 27, drugo nadstropje. Predstavil jo bo podpredsednik rajšnjim v drogeriji v Narodni ulici na Opčinah, povsem razčistila. V našo redakcijo je namreč telefonirala ženska, ki ji je prodajalec v drogeriji namesto distili-rane vode prodal bencin. Povedala je, da se je pomote sama zavedla dikatov, CRES in socialno - gospodarskih področij. Med tem časom naj bi si dežela oskrbela eno ali kvečjemu dveletni razvojni načrt, ki naj bi predstavljal nekakšen prehodni instrument med prvim in drugim petletnim načrtom. Bosari se je zadržal zlasti ob urbanističnem načrtu in izrekel vrsto kritik na račun njegovih sestavljavcev in večine. V tej zvezi je osporaval deželnemu odboru pristojnost, da bi sam sklepal o sprejetju načrtov, češ da bi demokratični postopek zahteval, da bi bila tako razvojni kakor tudi urbanistični načrt sprejeta s posebnima zakonoma, to se pravi v okviru deželnega sveta in ne z odlokom deželnega odbora. Svetovalec Bertoii (PLI) se .ie dotaknil le nekaterih specifičnih poglavij iz obeh načrtov ter naglasil zlasti pomanjkljivost, ki jih liberalci vidijo v t\stem delu petletnega načrta, ki se nanaša na razvoj industrije. Pri tem je zavzel kritično stališče do industrijskih con, ki nastajajo v naši deželi po izbirah, ki so izključno politične narave. Vsekakor pa bo uresničitev nakazanih ciljev nemogoča, je še nadaljeval Bertoii, če ne ho dežela prejela od države posebnega prispevka 490 milijard, ki ga razvojni načrt vključuje med razpoložljiva sredstva za prihodnje petletje. Prav zaradi tega bi bilo bolj umestno, če bi deželna vlada pripravila vrsto manjših načrtov za kor tudi v vzhodnih državah za demagoško pobudo, kateri ne ustreza dejanski planirani napredek. Glede urbanističnega načrta je Bertoii pripomnil, da se z nekaterimi njegovimi poglavji sicer sklada, ne o-dobrava pa priloženih izvršnih norm, ki utegnejo «zadušiti» našo deželo. Zadnji je spregovoril svetovalec Rigutto (KD), ki se je zadržal predvsem ob urbanističnem načrtu ter v bistvu izrazil soglasje z n.; yo-vimi določbami. Zahteval pa je, naj bi deželna uprava pozneje po potrebi sprotno popravljala okvirni načrt, kolikor bi to zahtevali podrobnejši načrti za" posamezna so-cialno-gospodarska področja F.-J.K. Poleg izvrstne uveljavitve violinista Črtomira šiškoviča, klavirskega tria in pianista Tomaža Simčiča, o katerih smo že poročali, so dosegli zelo lep uspeh preteklo soboto. ko se je tekmovanje učen-l cev glasbenih zaključilo, tudi harmonikarji Aleksander Beltrami, Štefan Berbi, Helena Čuk, Aleksej Kalc, Saša Smotlak, Anamarija Šu-ber in zlasti Ivan Milič (gojenci prof. Elijane Zajec in Dorine Kante - Žerjal). V primerjavi z udeležbo drugih glasbenih šol na tekmovanju, so gojenci Glasbene matice dosegli odličen uspeh, kar zlasti potrjuje dejstvo, da se bodo Črtomir šiškovič in klavirski trio, ki so m republiškem tekmovanju dosegli prva mesta, udeležili zveznega tekmovanja glasbenih šol Jugoslavije v Zagrebu v začetku maja, ki vključuje letos godalne in pihalne instrumente, kitaro, komorne ansamble ter orkester. Namen glasbenih tekmovanj je zlasti odkrivanje izrazito nadarjenih dijakov, nuditi podporo nagrajenim dijakom pri njihovi nadaljnji glasbeni izobrazbi in profesionalni orientaciji, izmenjava izkustev na področju glasbene pedago-gije mi skrb za vzgojo bodočih glasbenikov - izvajalcev. V večji meri naj bi bila ta tekmovanja tudi tovariška srečanja dijakov in njihovih glasbenih mentorjev, kjer naj bi se ob izmenjavi mnenj rodile marsikatere plodne pobude za uspešne nadaljnje delo na področju glasbenega šolstva. • Rocolski sekcijski odbor PSI je prejšnje dni izvolil tajništvo: za tajnika so izvolili Marca Gallino, za njegovega namestnika pa Marcella Gullinija, oba pripadnika struje «pre-senza socialista*. Prvič v Trstu: simfonija «5kocjanske jame» Opozarjamo vnovič občinstvo na nocojšnji abonmajski koncert Glasbene matice ob 21. uri v Kulturnem domu v Ul. Petronio z nastopom Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Današnji koncert zasluži še prav posebno 'pozornost vseh ljubiteljev glasbe, poleg njih pa tudi vseh tistih, ki jih je očaral čudoviti podzemeljski svet naših kraških Škocjanskih jam, ki so zaradi svojih prirodnih lepot postale svetovno znane in navdihnile mnoge umetniške ustvarjalce. Marsikomu ni bilo znano, da so navdihnile pred leti tudi skladatelja Ubalda Vrabca, ki je ustvaril posebno simfonijo pod naslovom ŠKOCJANSKE JAME, ki so jo prav tako pred mnogimi leti izvajali — z velikim uspehom — prvič v Ljubljani. Nocoj pa se nam nudi priložnost, da bomo to edinstveno simfonijo slišali prvič v Trstu. Silvester Godina v galeriji Rossoni Kakor ie večkrat se je tudi letos naš najstarejši tržaški slikar Silvester Godina temeljito pripravil za svoje običajno srečanje z občinstvom. In od zadnje svoje razstave je marljivo delal, kajti na panoje v R ossonijevi galeriji je včeraj razobesil kar trideset svojih del, med katerimi je le šest manjših, dva ducata pa večjih olj. Tudi tokrat je Silvester Godina ostal na območju svoje motivike; I upodabljal je le cvetje in krajine. I Motive je iskal in našel v Skednju, na bližnjem Krasu in okolici Trsta nasploh, pa tudi v Dalmaciji, Bosni in Makedoniji, cvetje pg je našel kar doma, v srnjem vrtu, kjer rastejo in cvetejo ob svojem letnem času spomladi vrtnice in jeseni krizanteme, ki jih Godina najraje upodablja, pa čeprav ne zanemarja niti drugega cvetja. Razstava del Silvestra Godine v R ossonijevi pasaži bo trajala deset dni, do 20. t.m. Danes, 12. t.m. se hp šentjakobska rajonska konzulta sestala ob 18.30 v sejni dvorani sedeža v Ul. del Vento 13. Med drugimi točkami dnevnega reda je tudi razprava o stanovanjskih vprašanjih s nikov šentjakobskega okraja, predstavniki stanovanjskih najem- VČERAJ V MUENCHNU PODPISAN SPORAZUM ZA PLINOVOD IZ TRŽIČA Po njem bodo potiskali po 8,5 milijarde kubičnih metrov metana na leto P.d. «Slovenec» iz Boršta čestita novoporočencema NADJI KOSMAČ in EDVARDU NUSSDORFERJU in jima želi obilo sreče v zakonskem življenju. Pred dnevi je na tržaški univerzi uspešno doktoriral iz elektronskega inženirstva BOGDAN PETELIN Ob tej priliki mu čestitata odbora PD I. Gruden in ŠD Sokol. Razstave Italijanska družba SNAM, ki pripada grupi ENI, avstrijska družba «Oe. M. V.», družba «Austria Fem-gas» ter zahodnonemške družbe «Bayerische Femgas», «Gasdersor-gung Sueddeutsche» in «Ruhrgas» s0 včeraj v Muenchnu podpisale sporazum, ki predvideva izgradnjo izhodišča za plinovod iz Tržiča v Južno Nemčijo. V Tržiču naj bi ponovno spravljali v plinsko stanje metan, ki bi ga vtekočinjenega dovažali po morju iz Alžirije. Pri Huminu bodo v plinovod priključili metan, ki bo prihajal iz Sovjetske zveze v našo deželo in ki bo namenjen Franciji. Ustrezen sporazum s francosko družbo «Gaz de France® je bil dosežen februarja letos. Po plinovodu Tržič — Južna in naj prodajalec zato nič ne skrbi. ...............................milimi........■■■■■■■■■■■'■'.................. Akademiki w sklenili nadaljevati z bojem na Nemčija naj bi dobavljali na sever po 6 milijard kub. metrov alžirskega in po 2,5 milijarde kub. m sovjetskega plina. Potrebne naprave bodo upravljale iste družbe, ki so včeraj podpisale sporazum v Muenchnu. Akademiki tržaške univerze vztrajno nadaljujejo s svojim bojem za zagotovitev pravične ureditve odnosov na šolah. Včeraj so študentje sklicali skupščino, tretjo po vrsti v zadnjih tednih, na kateri so odločno izrekli proti poskusom vlade, da bi ustvarila razredni osip na italijanskih šolah in omejila dostop študentom iz delavskih slojev na univerzo, ki naj bi po Scal-farovi protireformi morala postati čim bolj elitna. Zaradi tega ter zaradi sklepov o podaljšanju študijskih rokov ter omejevanju štu- dijskih podpor in štipendij so tržaški študentje že v prvih dneh tega meseca zasedli rektorjeve urade iz protesta nad negativnimi odgovori rektorja De Ferre samega ter organov deželne uprave na osnovne zahteve. Na včerajšnji skupščini so študentje spet ugotavljali, da se doslej v tem pogledu ni še nič spremenilo. Svoj boj so zato sklenili nadaljevati. Obenem so izjavili, da jim gre v tem boju predvsem za demonstrativne akcije, ki naj združijo v skupnem boju za Livio Rosignano v občinski galeriji Od sinoči imajo tržaški ljubitelji umetnosti priložnost, da se po dolgih sedmih letih ponovno srečajo z deli znanega tržaškega likovnika Livia Rosignana. V občinski galeriji je tržaški likovnik razobesil na stene vrsto večjih in manjših olj z njemu tipično motiviko sličic z ulice, z domov, raznih interjer-jov, priložnostnih motivov itd. Rekli smo, da se bo ljubitelj umetnosti srečal z Rosignanovimi deli po sedmih letih, vendar velja to le za njegova olja, kajti v tem času se je Rosignano dvakrat predstavil v galeriji «11 Tribbio», kjer je razstavljal svoje risbe, pred štirimi leti je v občinski galeriji razstavljal svojo grafiko. Tokrat pa se Rosignano vrača z olji, ki so kljub vsemu njegova osnovna in glavna umetniška ustvarjalnost. Razstava Rosignanovih del bo po običajnem umiku galerij odprta do 21. aprila. Zanimivo predavanje v mladinskem krožku Tržaški mladinski krožek je sinoči priredil zanimivo predavanje na temo «Afera o telefonskem prisluškovanju®. Predavatelj Vojmir Tavčar je v skoraj poldrugi uri dol-spreminjanje družbenih odnosov vsi gem govoru skušal prikazati prisot-družbene sloje v našem mestu in nim dijakom obseg^ škandala in po- V galeriji Rossoni razstavlja svoja dela slovenski slikar Silvester Godina, ki je pripravil kakih trideset olj. V glavnem gre za cvetje in pokrajine. V . ri.ASKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška št. 20, razstavlja Deziderij Švara. V umetniški galeriji Mignon (Pasa ža Rossoni) bo do 15. aprila razstava del Lidie Giusti. V galeriji «Korum» v Ul. Coroneo i razstavlja I-ojze Spacal. V umetniški galeriji «La Lanterna® bo Jože Ciuha razstavljal svoja dela do 4. maja. P. D. RDEČA ZVEZDA priredi občni zbor jutri, 13. aprila ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v dvorani pri Perčiču v Saležu (Boštjanevih) Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Diskusija 4. Volitve novega odbora 5. Razno Vljudno vabljeni! Odbor. sploh v naši deželi, od akademikov in srednješolcev do delavcev. Na skupščini so med drugim sklenili prekiniti «simbolično zasedbo® rektorata, obenem pa so izglasovali sklep za sklicanje skupščin na vseh fakultetah, ki naj bi poglobile razpravo o perečih vprašanjih, ki tarejo univerzo. Jutri se bodo akademiki sestali s predstavniki kovinarjev, s katerimi bodo razpravljali o položaju delavcev - študentov. lVo med prisluškovanjem, aten-na kvestorja Mangana in po-atentata na brzec Turin — S pridržano prognozo so sprejeli v bolnišnico 35-letao Mariso Giu-ressi iz Ul- Cistemone 61. V oddelku za oživljanje niso mogli ugotoviti vzrokov globoke nezavesti, domnevajo pa, da je mlada gospodinja zaužila v samomorilne namene precej tablet. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 12. aprila LAZAR Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 18.47 — Dolžina dneva 13.22 — Luna vzide ob 13.31 in zatone ob 2.50 Jutri, PETEK, 13. aprila IDA Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,8 stopinje, najnižja 6,6, ob 19. uri 10,1, zračni pritisk 1010,2, ustaljen, veter 4 km na uro, jugovzhodnik, vlaga 72-odstotna. dežja je padlo 7,7 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,6 stop. ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. aprila se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 61-letni Dante Bertoii, 92-letna Maria Stanich vd. Gombač, 82-letni Francesco Russo, 79-letni Ni-colo Goina, 67-letni Raffaele Longo, 53-letni Giusto Barazzutti, 51-letna Marija Marotti por. Podobnik, 85-letna Edvige Roiz vd. Furlani, 67-letni Carlo Brizzi, 63-letni Dante Gotti. GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1972-73 Deveti abonmajski koncert Danes, 12. aprila 1973 ob 21. uri v Kulturnem doma v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Anton Nanut Solist: Dejan Bravničar violina Spored: U. Vrabec: ŠKOCJANSKE JAME J. Brahms: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER v D-duru op. 77 L. van Beethoven: SIMFONIJA štev. 5 Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo-lon — Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soneini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, UL Dante 7. Slovensko amatersko gledališče Trst Jutri, 13. aprila ob 21. uri v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72 premiera ARKADY LEOKUM SOVRAŽNIKA? Dramska epizoda Prevod: MILOŠ VAUHNIK Scena: ROBERT OTA Kostumi: LUČANA PRIBAC Jezikovno vodstvo: M. SARDOČ Dramaturška priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA Miller: SERGEJ VERČ Gittellman: BORIS MIHALIČ Igralec na orglice: DANILO GLAVINA Tehnično vodstvo: Danilo Gla- vina; inspicient: Robert Ota; šepetalka: Lučka Batista: garderoberka: Lučana Pribae; kovaška dela: Franko Rapotec. GLASBENA MATICA — TRST V soboto, 14. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu NASTOP HARMONIKARSKIH SOLISTOV IN ANSAMBLOV Sodelujejo: — Gojenci in ansambli šole Glasbene matice iz Doline, s Proseka in iz Nabrežine. — Orkester Miramar pod vodstvom prof. Elijane Zajec kot gost. — Virtuoza na harmoniki: Bruno in Romano Benetello. Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred rjričetkom nastopa. Vse cenjene abonente, ki se ne nameravajo udeležiti koncerta, prosimo, da to javijo v pisarni Glasbene matice. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom MARŠAK - RUS MUCIN DOM pravljica v treh dejanjih Nastopajo otroci prosvetnega društva «Ivan Grbec® iz Skednja in baletna skupina prosvetnega društva «Tabor» z Opčin. V torek, 17. t. m. ob 15.30 Mali oglasi Gledališča S S G te Stalno slovensko gledališče „ danes, 12. t. m. ob 20. uri v s predstavo T. Whiteheada Beta». SAG i;-se s Slovensko amatersko ^ v Trstu - jutri, 13. t. m. ob 41- ^ Dijaškem domu, Ul. Ginnas Arkady Leokum «Sovražnika-*> ska epizoda. ..;ie v Slovensko amatersko glwa 1 0|j Trstu gostuje v nedeljo, 15- a*>-ub]jaU-19.30 v Mestnem gledališču 1 ja. skem s farso v treh delih vorška «Povečevalno steklo*- VERDI T-erista'8 Danes ob 20.30 tretja Preu opere «Pikova dama». • gle Vstopnice so na razpolago P dališki blagajni (tel. spre- Pri gledališki blagajni boa« ^ jemali rezervacije ali pot ■f1foničn(’ majev za spomladansko S1 j0pil8 sezono, med katero bodo najbolj znana imena z me koncertov. POLITEAMA ROSSETTI -jj-Jutri, 13. t. m. zadnja * jeioil ska predstava s PirandellovnBjj^ «Liola» v izvedbi Stalnega s iz Catanie. - ggtfd' Vstopnice so na razpolago P nji blagajni v Pasaži Proth AVDITORIJ jj, ju Dialektno gledališče: dan ^,-uSto»-tri ob 20.30 «La veda de =• . o- Vstopnice so na razP° p*«; srednji blagajni v Pasaži P Kino redva)# «La Cappella Underground® P ^le danes ob 19. in 21. uri « p-jy $ di John ac. Yoko Ono The Yoko Ono ERECTION 01 Lennon®. Nazionale 16.00 «Los a imig05*'. aziuimie iu.uu ~ 0 Quiim, F. Nero. Prepovedan dini pod 14. letom. jUl1*' Fenice 15.00—17.25—19.50-22.1 ^ mo tango a Parigi»- Ba^. hneider’ Marlon Brando in Maria |etoifl; Prepovedano mladini P°d ' gjpu1 Grattacielo 16.30 «11 magnate>>,possans film. Lando Buzzanca in Schiaffino. c-jigi » film- Giorgelli. Barvni westem ,,^8 Im pero 16.00 «L'awentura SPDT obvešča, da dana®"3* j^l#' cija filma «Stelvio - L* smučanje® odpade žara ovir. Prosveta Ob 50. obletnici ustanovitve skega društva na Opc ,j.-0 G0,.. SPD «Tabor» Opčine v ned g# jevo veseloigro: «Dve nev . Anton Petje. Namesto cvetja na jinel •_!—■_Čtllbel (UP Podobnik družina Štubel ruje 5000 lir za Dijask Namesto cvetja na gr0 dobnik darujeta Sonja_ m ^gjco- Masko ma- ** in Sta^ žar 10.000 lir za Dijaško IŠČEMO DESET ČISTILK ZA ČIŠČENJE HIŠ (za pometanje in pranje stopnic). Podjetje nudi čistilkam: avtobus za prevoz od meje do mesta in nazaj in zagotavlja redno socialno zavarovanje. Oglasiti se v Ul. Pa-duina št. 4, tel. 795-091. s u z A u J L ^.a ib Dijaki 5. znanstvenega ^ aJ, Prešeren® izrekajo a, . 0b Podobniku globoko soža J ljubljene mame. _______ ----------------- por Upravni m “Apčfnal' A* niče in posojilnice na -koin U .jir sočustvujeta s predsedu j ^ Podobnikom ob Prel mestljivi izgubi soproge Marije Podcbn*, y in izražata občuteno elanom družine. Ravnateljstvu m ‘"“fjjjna1' niče in posojilnice na ,Jjnjka 3 družujeta žalosti P«***! ^ Podobnika ob bridki soproge vedno Potrti naznanjamo žaloštno vest, da nas je za ila naša predraga žena, mama, hči MARIJA MAROTTI por. PODOBNIK ^ .o aprila’ Od nepozabne pokojnice se bomo poslovili danes. 1 1.30 z žalnim sprevodom iz kapele glavne bolnišnice rensko pokopališče. . jnaj s®1 Užaloščeni: mož Josip, hčerka ^rlSgorodstv<’ Aleksander, mama Otih ja in din®0 frst, 12. aprila 1973 Z užaloščeno družino sočustvujejo Gantarjevi. Žalosti, ki je prizadela prijatelja Aleksandra, se pridružuj® GORIŠKI DNEVNIK Dvojna mera: davčna postila l z sssass"**-- lifln 0*r S o""*** s=s : ■ ' ■ -r :■ :■ ' -V' ' ■■ , - ■ UšSšF 1 fKrfJlfcjKSKannml« Zmki,. j 1 ■ : ■ -v. . s ' ^ 'm-,sr^zXi ,?m, mesecu je Primorski ksta fnovljenem hotelu Duchi tke'119 konto1'3 včeraj zJutraj ti-zdruferenca UVIP. italijanskih iS,Zenja za uveljavitev ple-iK^jenih laskih vin. V UVIP je 4>kih **S°1 na-ibolj znanih h.?r Pod pridetovalcev vin in S9’ AntinJa Ricasolb Rivera- žji tedda n!10.11,' Corvo in Fonta-tkg kakšni a.Jn’i.UVIP je obrazlo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiitiiiriHiiiiiaiiBiiiiiitiiiiiiii SPOROČILO AGENCIJE «RISCOSSA SOCIALISTA» Resne pripombe k načrtom o petrolejskem pristanišču Treba je upoštevati gospodarske okoliščine in zahteve ohranjevanja naravnega okolja vjn^notitj • Pe . Propagandirati in ta 9’ ki sri “pijanska plemenita tfaJ^boj n Jlb Francozi, ki imajo tfži'l-cii°. iznrva^11? Področju veliko st’Sck, neP „drmili} marsikaterega tu ga- Bilo ?azadn.ie tudi italijan- ^3» n»s C v Ponni„0nodaia Pridelovalcem *° Zair ncosktti vinogradnikov gfe*. Po zaključku ti-.^ljatWpJen^e )e bilo kosilo, dali bjjkp) da^f01 »° Prisotnim novi-Zaatia "“žnost pokušati najdba šestih članov UVIP. V sLb° začel Iv aprila ob 15- uri Jton,„ sindikotf' ko,ngres pokrajin-d6kgres 'kata upokojencev CGIL. Zal0' 15, 6anbo, nadaljeval U%Čk„ ,aPnla 4^v in A4ngre: 'PokJodstvaT?tirina ,19 bo govoril Klepcev rtahjanske federacije ' Utello Toši. ne- Ob aprHa 0b 10. uri. V MadreSa’ ki bo v dv0‘ Časnikarska agencija, ki jo izdaja struja PSI «riscossa socialista» objavlja daljši komentar v zvezi z načrti ENI o gradnji skladišča v Trstu ter naftovoda do čistilnice mineralnih olj, ki jo gradijo pri Por-togruaru in v zvezi s predvidenim cevovodom Total, ki naj bi povezoval čistilnico Aqtiila z Viscom pri Palmanovi. Agencija (ki je povezana s krajevno De Martinovo strujo PSI in s podpredsednikom deželnega sveta Pittonijem) ugotavlja, da bi bilo treba pričeti s širšo javno razpravo o perspektivah, da se Trst pretvori v petrolejsko pristanišče. Treba je namreč upoštevati nekatera dejstva gospodarskega in ekološkega značaja in zaradi tega je treba tudi obravnavati naslednja vprašanja: 1. Ne obstaja nobene utemeljitve glede zadnjih izbir Trsta, ki naj bi postalo petrolejsko pristanišče. Trst in dežela pa sta prav obratno zainteresirana, da se ustvari moderno in povsem opremljeno pristanišče, ki bo tesno povezano z italijanskimi pristanišči severnega Jadrana in v širšem smislu povezano z vsemi jadranskimi in torej z jugoslovanskimi pristanišči, da se lahko upre vedno ostrejši konkurenci severnih pristanišč. Petrolej lahko predstavlja samo del dejavnosti tržaškega pristanišča in prav gotovo na najvažnejšo. 2. V sedanjih okoliščinah ni nobenega razloga, da bi se razveselili zaradi načrtov o podvojitvi zmogljivosti čistilnice mineralnih olj Total. Treba bi bilo namreč dokazati koristi, ki naj bi jih od tega imelo tržaško gospodarstvo. Glede vsedržavnega gospodarstva pa je treba pripomniti, da znaša letna zmogljivost italijanskih čistilnic 155 milijonov ton, potrošnja pa okrog 100 milijonov ton. Italija ima v Evropi svojstven primat, ko razpolaga z največjim odstotkom zmogljivosti čistilnic v odnosu na potrošnjo, ki pa se pretvarja v primat onesnaženja. Znano je, da vse industrijske države premeščajo čistilnice mineralnih olj in z njimi povezane naprave izven naseljenih področij. V našem primeru pa se skuša v Trstu, oziroma v Miljah, podvojiti zmogljivost čistilnice Total od 2,5 milijona ton na 5 milijonov ton letno. Pri tem si je treba postaviti naslednja vprašanja: 1. Pri rafiniranju 5 milijonov ton surovega petroleja je treba zažgati 100.000 ton nafte. Kolikor gre za nafto z nizkim odstotkom žvepla se na tak način pošlje v zrak po 3-4 tone žvepla dnevno, kolikor pa je odstotek višji, okrog 10 ton dnevno. Do sedaj še ni nič znanega o jamstvih glede onesnaženja zraka, niti o nadzorstvih oblasti. 2. Prav tako ni ničesar znanega o jamstvih glede kislin, ki jih spuščajo v morje. Primeri pristanišča Marghera govore, da je treba jamstva zahtevati vedno preje in ne kasneje, ko je že prepozno. 3. Prav tako je treba preučiti pozitivne in negativne plati naftovoda Trst — Palmanova. Treba je tudi preučiti gospodarske posledice naftovoda Trst —_Por-togruaro, saj gre za novo čistil- nico, ki bi morala zrasti sredi turističnega področja, v Trstu pa bi hranilniki v industrijskem pristanišču odvzeli še zadnje možnosti za postavitev novih industrijskih o-bratov. Socialistična agencija zaključuje, da bi bilo treba dobro premisliti, preden bi se Trst ponovno spustil v kaj dvomljivo petrolejsko pustolovščino, ki zajema celotni tržaški gospodarski razvoj, ko gospodarske koristi niso jasne, škoda pa je že na prvi pogled otipljiva. Žrtev čelnega trčenja pred Trnom IJnita Kot smo včeraj poročali na kratko zaradi pozne ure, se je prejšnjo noč pripetila na nabrežju pred Trgom Unita strahovita prometna nesreča, ki je terjala eno smrtno žrtev in dva ranjena. Umrl je 31-letni Sergio Bonato iz Ul. Duca d’Aosta 6, ranila pa sta se njegova sopotnica 25-letna Branislava Ludovac z Reke in šofer drugega avtomobila 30-letni Domenico Mar-chetti iz Ul. Battera 26. Slednjega so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice s prognozo o-krevanja v treh mesecih zaradi večkratnih zlomov obeh nog, mlado Jugoslovanko pa so sprejeli prognozo 10 dni zaradi udarcev in odrgnin po vsem telesu. Nesrečni Bonato je podlegel hudim notranjim poškodbam že med prevozom z rešilnim avtom v bolnišnico. Kljub znakom zaviranja obeh vozil, ki so ostali na asfaltu, je dokaj težko ugotoviti točno dinamiko nesreče. Vozili, fiat 124, v katerem sta se vozila Bonato in Ludovac in volksvvagen, v katerem je bil sam Marchetti — sta čelno trčili sredi sicer širokega cestišča. Verjetno je Bonato, ki se je vozil s Trga Čampo Marzio proti mestnemu središču, skušal prehiteti tovornjak in je zato zavozil preveč na levo. Ko je zagledal pred seboj volksvvagen, ki je privozil v nasprotni smeri, je bilo prepozno. Reševalci so se morali potruditi, da so izvlekli Bonata iz razbitin avta, ker so ga skrotovičene pločevine stisnile v svoj smrtni objem. Ko je prihitel rešilni voz Rdečega križa, je bil še žiz, čeprav v nezavesti in zato mu je zdravnik vbrizgnil injekcijo poživilnih sredstev. Kljub temu pa je mladenič izdihnil takoj potem, ko so ga položili na nosila, da bi ga odpeljali v bolnišnico. PRIREDITEV SE PRIČNE 27. APRILA V okviru mednarodne razstave Espomego številni strokovni seminarji in srečanja Govor bo tudi o carinski politiki Evropske gospodarske skupnosti in o mednarodnem avtoprevozništvu - Trgovinska zbornica pozitivno ocenjuje prizadevanja krajevnih uprav za obnovo proste cone Na letošnji mednarodni blagovni jila teze in podatke, ki jih najde-razstavi Espomego, ki jo bodo i mo v študiji profesorja Forteja o odprli 27. aprila, bo več razstav-1 prosti coni, ki jo je ta znani eko- ljavcev kot lani. To, ker so pripravili začasne paviljone v dolini Korna in tudi ker so razstavljavci že lani ugotovili, da jim goriška razstava koristi. Razstavne zmogljivosti so že več časa vse razprodane. To jamči za uspeh razstave, ki bo verjetno že prihodnje leto imela nove, moderne razstavne paviljone v drugem kraju mesta. Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice, ki ji je načeloval geom. Lupieri, so izrazili zadovoljstvo nad tako velikim številom letošnjih razstavljavcev. Letos bodo uradno sodelovali na razstavi, poleg Jugoslovanov, Avstrijcev in Madžarov tudi čehoslovaki. Na tej seji odbora trgovinske zbornice so tudi preučili podrobni načrt prireditev, ki bodo ob tej priliki. Omenimo le najvažnejše. V petek, 27. aprila bo otvoritev razstave. Naslednjega dne bo na gradu seminar o ribjih loviščih. Isti večer bo v dolini Korna mednarodni folklorni nastop. V nedeljo, 29. aprila bo na gradu seminar o obrtni dejavnosti, v dolini Korna bo slikarsko tekmovanje za otroke. Naslednjega dne bo na gradu seminar o belih vinih, zvečer bo na razstavnem prostoru zabavnoglasbeni večer. V torek, 1. maja bo na gradu debata o naših jedeh, naslednjega dne, spet na gradu seminar o strokovnem šolstvu v naši deželi. V četrtek. 3. maja bo na gradu seminar o kvalitetnih vinih, istega dne bodo uradno odprli cesto od Števerjana do Jazbin na Plešivo do Dolenj. V petek, 4. maja bo v pokrajinski sejni dvorani seminar o občinskih razvojnih načrtih za trgovinske dejavnosti, v palači Attems bo istočasno srečanje med tehniki kvalitetnih vinogradov, na sedežu trgovinske zbornice bo predavanje dr. Charlesa Jacquemarta. svetovalca pri generalni carinski direkciji evropske gospodarske skupnosti, isti večer bo v dolini Korna folklorni večer. Dan Madžarske bo v soboto, 5. maja, posvečen tako trgovini kot umetnosti. V grajski dvorani bo koncert madrigalistov iz Budimpešte. V nedeljo, 6. maja bo na gradu seminar o mednarodnih av-toprevozih, popoldne bodo v dolini Korna nagradili zmagovalce slikarskega tekmovanja. Ta dan se bo razstava Espomego zaključila. Na isti seji odbora trgovinske zbornice so tudi govorili o resolucijah v zvezi z obnovo proste cone, ki sta ju sprejela pokrajinski in občinski svet. Z zadovoljstvom so ugotovili, da sta oba u-pravna sveta skoro v celoti osvo- nomist izdelal po naročilu trgovinske zbornice. Na trgovinski zbornici z zadovoljstvom ugotavljajo, da so v obeh resolucijah, posebno v oni pokrajinskega sveta, poudarili potrebo, da se meje sedanje proste cone razširijo na vso pokrajino. Goriško - sovodenjsko področje ne more biti omejeno in ločeno od ostalih krajev na Goriškem. Če bodo sedanje pregrade padle bo to koristilo celotnemu gospodarstvu goriške pokrajine. Upravitelji trgovinske zbornice so tudi ugotovili, da se tokrat govori in razpravlja o prosti coni nismo tokrat čakali zadnjega trenutka. Sedaj je treba združiti vse predloge in jih iznesti pred parlament. Obmejni promet v videmski pokrajini Na obmejnih prehodih čedadlskega okoliša so v preteklem marcu zabeležili 81.529 prehodov. Mejo je prekoračilo 60.724 italijanskih in 20.806 jugoslovanskih državljanov. Glavno težo v tem obmejnem prometu nosi blok pri Stupici - Robi- ču, skozi katerega je šlo 79.000 leto dni pred zapadlostjo obstoječe- j ljudi. Na ostalih blokih so bili praga zakona. To je pozitivno, saj' hodi minimalni, .....................................................................................................1...."""... NA POBUDO SZDL TOLMIN Objavljen izbor gradiva o velikem tolminskem puntu Zgodovinski material in literarne izvlečke o kmečkih nemirih na Tolminskem pred 260 leti je zbral Branko Marušič, v obliki berila pa izdal goriški muzej V gočastitev 260-letnice velikega tolminskega punta 1713. leta je Goriški muzej zbral zajetno gradivo in ga objavil. Avtor dela — «Be-rilo, 3. zvezek* — je ravnatelj muzeja prof. Branko Marušič. Razmnožili so ga v 500 izvodih ter obsega 120 ciklostiliranih strani. Pokrovitelj proslav tolminskega punta Mitja Ribičič je napisal u-vodino besedo, v kateri ocenjuje vlogo tolminskega punta v sodobnem snovanju slovenskega naroda, zlasti še v začetku narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, ki sta se navdihovala ob tolminskih upornikih. Sledi uvodna beseda, ki bralca seznanja z vsebino Berila. V njegovem začetnem delu je prvi članek o puntu, tiskan v slovenskem jeziku, dalje prevod arhivskih listov, kronologija kmečkih u-porov na Tolminskem in Primorskem, odredba o formiranju briga- Za ohranitev narodnih značilnosti Štandreža die A. Laharnarja, medtem ko vsebuje drugi del Berila odlomke o puntih iz literarnih del Remca, Preglja, Gradnika, Bevka in drugih. Iz tega zapiska izvemo, da je pobudo za izid Berila dal odbor za proslavo obletnice punta, ki deluje pri občinski konferenci SZDL v Tolminu. Seveda pa si avtor nadvse koristnega dela ne domišlja, da je z njim povsem spopolnil vrzeli v našem poznavanju družbenih nemirov na Tolminskem od njihovega nastanka 1515. leta tja do leta 1713. Zbrani materiali naj bi služili predvsem šolskemu pouku, ljudje z zgodovinskimi nagnjenji pa naj bi spodbudil, da bi globlje posegli v takratno dogajanje in ga vsestransko osvetlili. Zakaj malokatera slovenska dežela je i-mela toliko uporov, doslej jih je znanih 20, kot jih ie imela ravno Primorska. V snovanjih strokovnih združenj frastrukture, ki se nekatere že in krajevnih uprav, zlasti občinske uprave in trgovinske zbornice, zelo pogosto omenjajo Štandrež, nekdaj samostojno občino v mestnem predmestju, ukinjeno pod fašizmom, ki je sedaj že tako vsestransko vključen v mestno tkivo, da ni več predmestna vas, ampak kraj, ki odigrava vedno važnejšo vlogo v našem razvoju. Štandrež omenjajo, kadar govorijo o gradnji industrijske cone, Štandrež omenjajo, kadar govorijo o izgradnji mednarodnega mejnega prehoda, štandrež omenjajo, ko je govor o novi varianti državne ceste Videm — Gorica, Štandrež spet omenjajo, ko govorijo o gradnji novega cestnega mosta čez Sočo. To vas omenjajo tudi, kadar je potrebno razlastiti večje ozemeljske površine za cenene ljudske gradnje, Štandrež spet, ko je beseaa o avtocestah in o cestnih priključkih. Tudi ko govorijo o smereh širjenja urbanega naselja, je spet Štandrež v ospredju. In ko govorijo na vseh teh in drugih odločujočih forumih o štan-drežu, je v ospredju zemlja, brez katere vseh teh načrtov ni mogoče uresničiti. Ta zemlja pa je, odnosno je bila, last slovenskih ljudi, po wčini vrtnarjev, ki so si s pridelovanjem zelenjave služili vsakodnevni kruh, zase in za svojo družino. že dolgo let in v zadnjem času sploh pa so javne oblasti dobesedno naskočile to zemljo: najprej z grožnjo o razlastitvi, potem z odkupom po cenah, ki so daleč, toda daleč izpod vrednosti. Za in- IIIIIHIIIIIIIIIlllllllinilllllllllliUIIIIIUIUIIiHIIIIIHIIlfUIIIIIIll!llIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllmmmmrnlll V GORIŠKI DVORANI GINNASTICA PROTESTNI PEVEC FRANCO TRINCALE OSVOJIL MLADO GORIŠKO PUBLIKO Poleg njegovega recitala smo prvič poslušali glasbeno skupino «1 trovieri» Franco Trincale, znani pevec —, povrtnin v Ferrari. To da bi bolje avtor borbenih protestnih pesmi, I uskladili prodajo teh kmečkih pro-je gostoval prejšnji večer v Go- ' ’ ■" * J* !— r’~~ rici. Mladina, ki Trincalejeve pesmi dobro pozna in občuduje, je do ENEL TRTE NAZIONALE PER L1NERGIA ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM razSeneelfteX%Sto0bdobjSu° odUA.mS do Petka> 20. aprila. Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel Ugotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo *ebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, tem primeru potrebni. kraja napolnila dvorano UGG, in stopnjevala aplavze od pesmi do pesmi. Nič čudnega, če ima Trincale toliko pristašev med mladino. Njegova pesem je uporniška, protestna, izkazuje to kar današnja mladina čuti. Zaradi tega so oblastniki Trincaleja večkrat spravili pred sodišče, trdeč da besedilo njegovih pesmi žali ustavljeno buržuazno in starokopitno miselnost in čustva. Sodniki pa so bili drugačnega mnenja kot denuncianti in so Trincaleja vedno oprostili. Njegovo pesem lahko primerjamo pesmi v kabaretih v tridesetih letih. Takrat so fašisti in nacisti nasilno prepovedali take pesmi, danes se najde še kak posnemalec takratnih nasilnežev, ki bi hotel ravnati enako kot oni. Trincalejev večer je priredil kulturni krožek «Salvemini». Po Trin-calejevem nastopu je sledila debata, ki jo je vodil tajnik krožka prof. Carbone. Pred nastopom znanega pevca smo lahko poslušali debut goriške pevsko - folklorne skupine «1 tro-vierh. Izvajali so odlomke iz ljudske balade «Spoon riven Leeja Ma-stersa v uglasbitvi Fabrizia P>e Andreja. Njih prvi nastop je bil zelo uspešen. Skupino vodi Luigi Pipia, sestavljajo jo Stelio Pictu-lin, Marco Blokar, Paolo Rapaccio-li, Gianni Goriup, Mariuccia Sbriz-zai, Lucio Rapaccioli, Viviana Homan. Poenostavljenje postopka za kmečka posojila ERSA Na zadnji seji, ki je bila prad dnevi v Gorici, je upravni svet deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA sklenil, da se poenostavi birokratski postopek, s katerim lahko dobijo kmečke zadruge posojila in podporo te ustanove. Še en sklep s tega področja so sprejeli na tej seji; v tem pojasnjujejo možnosti sodelovanja ERSA v takih zadružnih ustanovah. ERSA se je tudi včlanila v inštitut za komercializacijo sadja in izvodov, saj je znano da je v Ferrari državni center za razpečevanje sadja in povrtnin. Omenjeni inštitut se tudi zavzema da bi z zakonom zaščitili tipe sadje in povrtnin. To bi veljalo zlasti za prodajo v tujini. V Fagagnii, v Furlaniji, je ERSA kupila zemljišče, kjer bodo ustanovili področni center kmetijskega razvoja in sušilnico za žito. Poleg tega so sprejeli na tej seji tudi nekaj drugih sklepov. Predsedoval je predsednik ERSA comm. Lucca. Zaradi hudih opeklin so upokojenko prepeljali v padovansko bolnišnico Z rešilcem Zelenega križa so včeraj ob 15. uri prepeljali v splošno bolnišnico 76-letno gospodinjo Er-minio Peresutti vd. Feresin iz Muse, Ul. 24. maja 50, zaradi opeklin tretje stopnje po celem telesu. U-ro pozneje pa so žensko takoj odpeljali v bolnišnico v Padovo, kjer imajo poseben center za hude opekline, kjer so si zdravniki pridržali prognozo zaradi hudega stanja ženske. Točno o vzrokih nesreče nam še ni znano. Po tem, kar je lahko povedala ženska in kar so lahko povedali sosedje kaže, da je ženska popravljala peč, ko se ji je pripetila nesreča. Pridržana prognoza za mladega delavca Včeraj se je pripetila mlademu delavcu iz Fiumicella 32-letnemu Mariu Bertozu huda nesreča na delu. Med popravljanjem premičnega dvigala v tovarni «Siderurgica monfalconese* v tržiški industrij-ski TOni se je po pomoti dotaknil ročice za premikanje in tako ga je stisnilo ob tla. Delovni tovariši so takoj odstranili dvigalo in mu skušali nuditi prvo . pomoč. Toda stanje Bertuza je bilo skoraj obupno: ležal je brez zavesti in je krvavel iz ušes in nosa. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali z vso hitrostjo, so mu ugotovili stisnjenje trebušne votline in druge hude notranje poškodbe. zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. graaijo, druge pa se še bodo, so pokupili večji del kmečke zemlje v Sianarežu, ki je bua slovenska last. Tiste infrastrukturne objekte ne gradijo za potrebe štandreža, ampak celotne goriške in tudi širše skupnosti, zakaj naše mesto se hoče tudi tehnično usposobiti za izvrševanje vloge mostu med našo deželo in srednjo Evropo. Ob vsem tem se nam vsiljuje misel, če je pravilno, da mora ravno slovenski kmet in sploh slovenski posestnik (zakaj oškodovanci niso samo kmetje) nositi vse breme razvoja (ki mu ne nasprotujemo, temveč ga podpiramo) ali pa bi bilo pravičneje to breme porazdeliti na širšo skupnost. Rezultati dosedanje politike v Štandrežu so v celoti proti našim gospodarskim in narodnim koristim. V zadnjem desetletju se je vas bistveno spremenila in ob tej spremembi ne bi mogli reči, da smo šli na bolje. V’ gospodarskem oziru nismo dobili nobene nove veljavne dejavnosti, ki bi predstavljala enakovredno nadomestilo za desetine samostojnih kmetij, zlasti specializiranih vrtnarij, ki bi ob primernem strokoimem vodenju lahko nadaljevale s svojim delom; naši ljudje so se v glavnem spremenili v delavce, le redki pa v samostojne obrtnike, trgovce in uradnike. V jezikovnem in narodnem pogledu je postal Štandrež slovenski otok sredi večinskega naroda, ki nima mu enega javnega slovenskega napisa, nobenih javnih kulturnih in športnih objektov, niti garancij, da bo vas ostala slovenska in da bo s svojimi jezikovnimi in kulturnimi ter drugimi značilnostmi, kakor to velja za širši prostor, bogatila našo deželno stvarnost. Nič vsega tega! Po treh letih, odkar je občinski svet sprejel sklep o ustanovitvi konzulte za manjšinska vprašanja, se o njej sploh ne govori več, kot da tisti dogovor med strankami ustavnega loka ne bi veljal več in bi se ga morali skorajda sramovati zaradi prevelike odprtosti do nas. Slovenska skupnost v Štandrežu zahteva za svoj delež k splošnemu napredku in ustvarjanju pogojev za blaginjo širše skupnosti priznanje odškodnine, ki ni odškodnina posameznikom, ampak odškodnina etnični skupnosti. To odškodnino zahteva zato, da bo mogla preboleti hude okrnitve. Javne ustanove morajo nameniti vsej skupnosti, poudarjamo — vsej skupnosti nekatere nujne objekte, ki lahko pomagajo njeni ohranitvi. O njih je bila že večkrat beseda. Gre za telovadnico, za športno igrišče, potrebna je nova šola, bodo menda obnovili. Potrebne so denarne podpore iz javnih skladov. Nujen je pogovor z vsemi komponentami naše skupnosti, da sporočijo predloge, kaj vse še potrebujemo, da se bomo mogli obvarovati pred oklepom, ki nas stiska vedno bolj. In potem ukrepati! Hitro! V tem okviru bi morale pristojne oblasti že davno namestiti po vseh slovenskih vaseh, zlasti pa v Štandrežu, slovenska krajevna imena na ceste in poimenovati ulice po slovenskih zaslužnih možeh, ne samo ene, ampak vse. V vasi bi lahko odprli občinsko izpostavo in v njej namestili slovensko govoreče uradnike. Še in še bi lahko naštevali, kaj vse je širša goriška skupnost dolžna štandreškemu prebivalstvu za njegovo prisiljeno žrtev na oltar napredka. Ne nazadnje je tu še vprašanje postavitve spomenika padlim protifašistom in odporniškemu gibanju, ki ga je vsa vaška skupnost zahtevala pred tremi leti in ki se nagiblje — kakor se zdi — k uspešni rešitvi. Problem Štandreža je torej odprt v vsej svoji razsežnosti in na tem področju je dovolj dela za številne pridne roke. In ne samo za sedanje volitve, ki bodo šle mimo, naš živelj pa bo ostal skupno z vsemi svojimi težavami, ampak za daljši rok. Da bo Štandrež —■ Štandrež, rte pa SanfAndrea. logo, da sodeluje z zadrugami in drugimi proizvajalci v kmetijstvu v njihovi dejavnosti za kvalifikacijo, propagando in prodajo kmetijskih pridelkov. Ta center je že v nastanku in od njega si obetajo veliko pomoč kmetijstvu zlasti v sedanji krizi. Tudi deželna ustanova za kmetijstvo (ERSA), ki ima svoj sedež v Gorici ter je važen dejavnik na področju sadjarstva in vrtnarstva v naši deželi in za razvoj kmečkega zadružništva, je sklenila navezati s tem organizmom tesnejše sodelovanje pri programiranju in informiranju. Sklep v tem smislu je odobril upravni odbor ERSA. Hitro zaviranje lokomotive preprečilo hujšo nesrečo V Tržiču se je včeraj zjutraj pripetila kaj nenavadna nesreča 43-letni gospodinji Palmiri Ferusso iz Tržiča, ki se je vozila s svojim fiatom 500. Ženska je namreč vozila čez tračnice, ki iz ladjedelnice vodijo proti železniški postaji v Ronke, ko je iz ladjedelnice privozila lokomotiva, ki je trčila v avtomobil. Gotovo bi bila nesreča dosti hujša, če bi strojevodja Alberto Pisani iz Trsta ne pritisnil takoj na zavore. Žensko so pripeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ji ugotovili le lažje praske in veliko strahu. Avtomobil je popolnoma uničen. Včeraj v bivši vojaški bolnišnici V Ul. Ristori je ogenj uničil za 8 milijonov lir strehe in pohištva Prejšnjo noč so morali goriški gasilci na delo v Ul. Ristori 54, kjer je izbruhnil velik požar v stavbi, ki je bila nekdaj vojaška bolnišnica in v kateri sedaj bivajo diružine pripadnikov vojske in karabinjerjev. Po prvih ugotovitvah je ogenj zajel 120 kvadratnih metrov strehe in eno od stanovanj v prvem nadstropju za skupnih 8 milijonov lir škode. Po treh urah vztrajnega dela so gasilci končno pogasili plamene, ki so zajeli zgornji del stavbe. Streha je po končanem gašenju bila skoraj popolnoma uničena, medtem ko je med stanovanji v prvem nadstropju bilo uničeno samo eno in sicer tisto, kjer je stanoval podoficir karabinjerjev Primo Papai, kjer so mu ognjeni zublji uničili za 2 milijona lir pohištva. Vzrok tega velikega požara je treba pripisati pregretemu dimniku peči, ki je najprej ožgal tramove strehe, nato pa je ogenj zajel še spodnja stanovanja. Tudi letos nagrado avtomobilski m veteranom Tudi letos bo avtomobilski klub ob priliki dneva avtomobilista 31. maja nagradil avtomobilske veterane. Zlato značko bodo dobili vsi, ki so dobili šofersko dovoljenje pred 31. decembrom 1918. diplomo pa člani ACI, ki imajo šofersko dovoljenje najmanj 40 let. Vodstvo ACI, naproša zainteresirane. da se zglasijo v pisarni av-tokluba v Ul. Roma v Gorici ali Pa v področnih uradih v Tržiču, Krminu in Gradežu, najkasneje do 16. aprila. GLASBENA MATICA -Sezona 1972 - 73 V soboto, 14. aprila ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija v Gorici KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent Oskar Kjuder Solist HUBERT BERGANT, orgle Vljudno vabljenk Vstop prost Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da priredi na velikonočni ponedeljek popoldanski izlet k izviru Hublja in v Ajdovščino. Večerjo, srečolov in zabavo bodo imeli v starem hotelu Planika v Ajdovščini. Za to priliko bo SPD dalo na razpolago avtobus, istočasno pa se bodo lahko člani udeležili izleta tudi s svojimi prevoznimi sredstvi. Vpisovanje in rezerviranje miz na sedežu SPD v Ulici Malta 2. tel. 2495. Podporno društvo za Goriško bo imelo občni zbor na sedežu v Ulici Malta 2 v torek, 17. aprila ob 20.30. Vabljeni so vsi člani. SKAD vabi na predavanje, ki bo v mali dvorani Katoliškega doma nocoj ob 20.30. Predaval bo Ivan Buzečan, izvedenec za sindikalne in socialne probleme, o temi »Položaj slovenskih delavcev v Italiji in njihov odnos do večinskega naroda*. Iz fjoriškesja matičnega urada ROJSTVA: Anna Cominotto, Laura Costaperaria, Sabina Dal Zovo, Andrej Gergolet. SMRTI: upokojenec 71-letni Augusto Bon. 4(ino ERSA in prodajni center v Ferrari Kmetijsko ministrstvo je že leta 1967 sklenilo ustanoviti center za prodajo sadja in povrtnine v Ferrari, kateremu so poverili tudi na- Danes v Števerjanu pogreb Maksa Terpina V goriški bolnišnici je včeraj zju traj umrl 65-letni Maks Terpin -Damo iz Britofa v Števerjanu. Terpin izhaja iz kolonske družine, med vojno so ga poslali kot pripadnika italijanske kraljeve vojske na Sicilijo. Tam se je pridružil osvobodilnemu gibanju in nato prišel spet domov kot pripadnik jugoslovanskih prekomorskih brigad. Bil je borec 3. bataljona 1. brigade 1. tankovske divizije. Med vojno je hudo zbolel, po povratku domov je bil več časa v raznih bolnišnicah. Sodeloval je v domačem prosvetnem društvu «Briški grič*, v zadnjem času je bil izvoljen v odbor domače sekcije bivših partizanov ANPL Pogreb bo danes popoldne ob 15. uri iz goriške bolnišnice na domače pokopališče. fJarica VERDI 17.00—22.00 «In nome del pa-dre*. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. CORSO 17.30—22.00 «L’udienza». C. Cardinale in U. Tognazzi. Barvni film. CENTRALE 17.15—21.30 «1 magnifici sette cavalcano ancora*. L. V. Cleef in S. Povvers. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 »Terza ipotesi su un caso di perfetta stra-tegia criminale*. B. Lončar in A. Celi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15—22.00 «1 piaceri del-la tortura* J. Rose in L. Steel. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Iršič AZZURRO 17.30 «Saffo» Barvni film. EXCELS10R 16.00 »Dalla Cina con furore*. PRINCIPE 17.30 «11 tuo vizio e ona stanza chiusa e solo io ne ho la chiave*. Barvni film. Nova Hort ra SOČA »Perverzna zgodba*, ameriško-ltalijanski barvni film ob 18. in 20. uri. SVOBODA «Serafino». italijanski barvni film - ob 18. in 20. DESKLE «Zadnji Drakula*, nemški barvni film - ob 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA «Tigri iz Malezije*, italijanski barvni film - ob 20. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Hrup v avtobusu*, angleški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves aan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 39 tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike tel. št. 72341. , Nocoj bo v Kulturnem domu nastopil simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki bo pod vodstvom Antona Nanuta izvajal, prvič v Trstu, tudi Vrabčevo simfonijo ((Škocjanske jame» ter Brahmsa in Beethovna ZADNJA PREMIERA V SEZONI 1972-73 «PIKOVA l) \MA.> V GLEDALIŠČU G. VERDI Tržaško operno gledališče «Verdu je v soboto s premiero opere Čajkovskega «Pikova dama» izčrpalo repertoar za sezono 1972-73. Torkovi ponovitvi bosta sledili še dve, nakar se bo začela že najavljena spomladanska simfonična sezona. S «Pikovo damo» je gledališče velia]= • ^anskih košarkarjev je tek < ekipa je “Ju sezonr. JC stara. Za prihodke. Zarci-'° *-reda nujno obnoviti «Naša^pt^Va^0 ekipo?» ?c Pa ?, mladimi. Delo z nji-?et ali (Li- _ in moramo čakati ^IPai Začeli mi. ,-;wtiru, jj .smo z mladinskimi e-dosegii turt' •* iePik uspehov smo Op! v 1U 'Stoli „Ved let, da bomo lahko Tud 'on IZIDI: »Judi ? svojimi igralci.* Bospn^1 .^rza^i predstavnik, 2ftiagai ’ Je po predvidevanju S B(Kr^anocolori ~ Bor 80:49, r° Pace »..^US Padova 65:51, e ~ Virtus PD 63:59, Tre- viso tea 'ISs*. iU,s pacULido Šanson 32, b- - 64:58, Lido San- .A VE 76:73, Jesolo - Vir- ? bar>D30, Ganocaolo°ri 28, Han-D°n Bosco 24 22 t 2e- fsolo w °cS01n On '-“'-v' t-n, INA VE P3 l4. Tre!-’ Pr° Pace 16, Fiam-°r 6 točk 1S° *2’ Padova 11, v PRVA divizija !?„ prvengh’ 15‘, aPrila se bo pričeli Vedstvu h divizije*. V tem S^ki SLnastoP>li tudi dve ^ontovei 6rkl’ ln slcer Polet di^a. piip,sta startali z dvema ni? *gralcetv, j° dal možnost mla-v pred da si pridobe izkuš-d,- ntovel DaP venstvom mladincev. starejgjfn • nudil možnost tu-v!>0 iTj^oem, da se udej-nii-Zen trudJn -b° tako poplačal za V hujših “ganizaciji in tre- »ij: PrV6Ql kolu bo *tovel ekip. spored nasled- Perroviario (11.00), Cprs - rand‘ M°tori (9.30), Li-Gl HiljeClanocolori, Servolana - has , V prvB DEčKi sta^°nt°VelViJ -- ,, kih1 B aSKTm?^fiitek SABA-79-2^°vel 85-gh^^K' Juventu: P , ... CGS 6, Lloyd ODNtp°^2, Don Bosco 0. CGs f.^OLO (15. 4.): Polil.00), Don Bosco c°’rJ3°čitel Juventus Inter 1904 — Bor — Ital: inter 1904 Vo?HoffivpV točk. 4e na - Konf01;0 (15' 4-): Ser-(14 7 !nter °iSVel (11-°°>- Italsi-4’ °b 19 Por — Juventus aa ~ Italsider 80:72. ^2l2hKatednrr 8904T14’ferT »A Kontna 'ep , 8j. Juventus 4, uri). V L^N|R FIP sta.W NlBASKETU toren stadionu ,.i Šket,. 2ačel t„. .' maJ» se je v Pk V9 letn keTnnPIP v miniba- nastopakl\&61, ■ l062- V sku-PoigtPe-eklp: Inter l004 Bor in Inter Na- 44:30 {13:14) 4 KP°let 2:ham°4ja"fč6-Mazzucca (k) 2utmiPgan 18 R?Cari 2- Mesesnel t,auc. Bazem. r,nmh»č 6> ^fatof' Benčin; Kažem, Gombač (k) 20, Piccini, •i-"s nsaut SODNIK: Dal Fogo. PROSTI METI: Bor 0:8, Polet 4:14. V tehnično veljavnem srečanju je Bor zasluženo premagal poletov-ce predvsem zaradi boljše skupne igre. V Poletovih vrstah je bil namreč Valter Sosič skoraj neustavljiv, to pa ni zadostovalo za zmago. Srečanje se je odločilo prav v tretjem delu igre, ko Sosiča ni bilo na igrišču. Tedaj se je razigral Dougan, ki je dosegel več lepih košev s protinapadi. Kontovel — Inter Nabrežina 39:25 (21:15) KONTOVEL: Prašelj (k), Molič, Starc 15, Majovski 9, Orel, Buka,-vec 4, Cernoli, Ban 12,‘ Micheli, Košuta. INTER NABREŽINA: Zampar 9, Sitnig (k) 8, Mascarello, Negrini, Andreini 4, Leghissa 4, Marchesan, Giorgi, Fratta, De Cecco. SODNIK: Dal Fogo. PROSTI METI: Kontovel 7:10, Inter Nabrežina 5:16. Kontovel je z razigranim Starcem in Banom povsem zasluženo premagal košarkarje Interja iz Nabrežine. Kontovelci so bili od vsega začetka v vodstvu. LESTVICA: Bor in Kontovel 2, Inter Nabrežina, Polet in Inter 1904 0 točk. NAJBOLJŠI STRELCI: V. Sosič (Polet) 20, Dougan (Bor) 18, Starc (Kontovel) 15. b. 1. NOGOMET POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Moštvo Juvcntusa že skoraj v finalu TURIN, 11. — Juventus je zabeležil prepričljivo zmago nad Derby Countyjem in si je s precejšnjo prednostjo skorajda zagotovil vstop v finale pokala evropskih prvakov. Tekma je bila samo včasih lepa, Angleži pa so precej razočarali, saj sta bili njihovi edini odliki borbenost in pa odločnost v spopadih, pri graditvi igre pa ni bilo videti res ničesar. Kljub temu je angleško moštvo prevladovalo do 28. 'minute prvegh polčasa, ko je v prvem napadu domačinov Altafi-ni zatresel njihovo mrežo. Veselje Italijanov je trajalo 2 minuti, potem pa je'Hector izenačil po osebnem prodoru v kazenskem prostoru. Vseeno pa je tedaj Juventus začel izvajati pritisk, ki je postal v drugem delu precej močan. Padel je gol Causia (21. minuta) in nasprotniki niso imeli dovolj moči, da bi prevzeli pobudo. Obe moštvi sta imeli sicer nekaj priložnosti, Altafini pa je z osebnim prodorom v 38. minuti z ostrim strelom izven kazenskega prostora postavil končni rezultat, ki je pravično poplačal boljšo igro Juventusa. * * * AMSTERDAM, 11. - Skromna zmaga Ajaxai nad Realom 2:1 dopušča obema ekipama precej upanja na končno zmago. Španci so s premišljeno igro obdržali rezultat v zadovoljivih mejah, Nizozemci pa so kljub delnemu neuspehu pokazali izredno prednost pred nasprotnikom (kar dokazuje 20 kotov za domače moštvo). Španci so prekinili pritisk Ajaxa šele proti koncu prvega dela tekma, do prvega gola pa je bilo treba čakati 67 minut. Tedaj je bil uspešen Hulshoff, 10 minut kasneje pa njegov tovariš Kroll. Domačini so zadeli še dvakrat vratnico, gostje pa so s Pirrijem v 38. minuti zmanjšali razliko na 2:1. * * * MILAN, 11. — V drugi tekmi nogometnega pokala pokalov je Milan zabeležil skromno in nezasluženo zmago nad praško šparto z 1:0. Edini gol je dosegel v 68. minuti Chiarugi. * * * LEEDS, 11. — V prvi polfinalni tekmi pokala pokalnih prvakov je Leeds premagal Hajduk z 1:0. Edini gol za domačine je dosegel v 20. minuti Clarck. •* * * M5NCHENGLADBACH, 11. — Bo-russia Monchengladbah je premagala nizozemsko enajsterico Twente En-schede s 3:0 (1:0) v polfinalnem srečanju tekmovanja za pokal UEFA. Belgijec Sercu je zmagal v 2. etapi kolesarske dirke po Puglii. Na cilj je prispel na čelu skupine kolesarjev. Na skupni lestvici vodi še vedno Italijan Gimondi. * * * Belgijec Plamekaert je osvojil 3. etapo kolesarske dirke po Belgiji. Na skupni lestvici vodi Belgijec Swerts. TIRANA, 11. — ženska košarkarska reprezentanca LR Kitajske je v Tirani premagala Albanijo s 95:68. NAMIZNI TENIS Na SP v Sarajevu Poraz Miličeve v prvem kolu SARAJEVO, 11. — V Sarajevu se je danes nadaljevalo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Na sporedu so bile prve borbe posameznikov in posameznic. Od petih Jugoslovanov, ki so danes nastopili, sta se v višje kolo uvrstila samo Košano vi c in Živanovid. Mesaroš, Klinger in Bilič so bili izločeni v drugem kolu. Večjo srečo so imele Jugoslovanke. Vse štiri so se uvrstile za nadaljevanje prvenstva: Batinič, Korpa, Pala-tinuš in Samaržič. Od Italijanov in Italijank se je v drugo kolo uvrstila samo Marconejeva z zmago 3:0 nad Johnsonovo iz Nigerije. Jaganad iz Indonezije je premagala Giantelo s 3:0, prav tako Indonezijec Khasim je premagal Bisija s 3:0. Italijanko Esgredi je premagala Irka Kalishadi s 3:0, Sonjo Miličevo pa Avstralka Gassich s 3:0 (21:16, 21:6, 21:10). ODBOJKA V 2. JUGOSLOVANSKI ZVEZNI MOŠKI LIGI KOŠARKA Slovita ameriška poklicna košarkarska ekipa Harlem Globetrotters bo tudi letos opravila turnejo po Italiji, ki bo trajala od 27. aprila do 10. junija. Nastopila bo med drugim tudi v Vidmu. Skupno bo v naši državi odigrala 32 srečanj. Težka zmaga Salonita v Vinkovcih V nedeljo bo v Kanalu «tekma Ieta»: domačini bodo igrali proti vodečemu Metalcu, za katerega nastopa odlični Kos Tekma v Vinkovcih bo v kroniki obsoškega ligaša zapisana kot ena najbolj dramatičnih tekem v gosteh. Razen z dramatičnostjo se ta tekma odlikuje tudi s svojo dolžino, saj je igralni čas trajal natanko 2 uri in 14 minut, celotno srečanje z odmori pa skoraj tri ure. Čeprav je širši krog ljubiteljev odbojke menil, da bo tekma v Vinkovcih s predzadnjo Spačvo gola formalnost, pa so v klubu menili, da bo to težka tekma, saj je Spačva v spomladanskem delu prvenstva prikazala zelo lepo in u-činkovito igro. Te napovedi so se uresničile. Domačini so nastopili odločeni, da osvojijo točki, ki bi jim ob ugodnem nadaljevanju prvenstva pripomogli, da bi ne izpadli iz lige. Prvi set so dobili, pa čeprav s tesnim izidom. Salonit je drugi niz igral z nekoliko spremenjeno postavo in je uspel izenačiti v setih. Žilavi in presenetljivo dobri domačini so v nadaljevanju uspeli povesti v setih z 2:1, vendar so igralci Salonita u-speli spet znižati rezultat na 2:2 in pripeljati srečanje do odločilnega petega seta. V tem setu je bila domača Spačva vseskozi v vodstvu. Najprej je povedla z 8:5, po menjavi strani igrišča je Salonit uspel izenačiti na 8:8. Spačva je prevzela vodstvo z 10:8, Salonit je izravnal na 10:10. V poslednjem naletu je Spačva osvojila tri točke in vodila z rezultatom 13:10. Od tu naprej pa je Salonit zaigral v velikem slogu, začel nizati točke in je dokazal, da bo povsem zasluženo osvojil mesto vicešam-piona. Moštvo Salonita je v tem srečanju prikazalo lepo igro in je dokazalo, da je spet v vzponu. Maratonsko srečanje pa je še pokazalo, da je moštvo tudi kondicijsko in psihično zelo dobro pripravljeno. Značilnost te tekme je tudi v tem, da so pri Salonitu igrali vsi razpoložljivi igralci (kar je redkost). Čeprav so se fantje vrnili z dolge in utrudljive poti šele v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah in so že ob 6. uri (Paravan direktno) zjutraj odšli na delo, so se popol- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||iuiiiiii|l||||||H||||ll|||||||||||||l||,|,||||(||||||,j,||||I||||||||||||M|||I||,ni,|l|||,||||l|||||l|||i||l|||||U||ini|||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||iiiiiiuiiiuii NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR AMATERSKIH LIG Primorec največ točk, Olimpija najvišje na lestvici med našimi enajstericami ob zaključku prvenstva B. AL V 2. AL bosta napredovala Duiao in Stock, S. An/la in Costalunga pa bosta morali odigrati dodatno tekmo 2. AMATERSKA LIGA Odigrali so enajsto povratno kolo, ki je prineslo nekaj sprememb na vrhu lestvice. Drugouvrščeni S. Canzian je v neposrednem spopadu premagal vodeči Isonzo in sedaj deli obe enajsterici, ki se še borita za prvo mesto, le pičla točka. Na dnu lestvice pa se položaj ni bistveno razjasnil, kvečjemu je prišlo še do večje zmešnjave. Zgubila sta le Libertas Prosek in Por-tuale, vse ostale zainteresirane e-kipe pa so osvojile vsaj točko, tako da imamo na predzadnjem mestu kar štiri moštva z enakim številom točk. Borba za izpad bo zato trda in morda bo odločala le razlika v golih. Matematično gotovost za obstanek imata namreč le. . . Isonzo in S. Canzian. Šest drugih ekip bi ne smelo imeti preglavic, ostane pa jih še vedno o-sem, ki se otepajo zadnjih treh mest. Za naše enajsterice je bil zavrt-ljaj razmeroma pozitiven, saj so vse odnesle po eno točko. Derbi Vesna — Breg se je po pričakovanju končal z delitvijo točk. Za Brežane je to osemnajsti remi, kar predstavlja izjemen rekord. Zarja je tik pred koncem tekme po Kalčevi zaslugi izenačila z Inter SS in obdržala upe na rešitev. Tudi Primorje je remiziralo v Sagradu, kjer je potrdilo, da je letos najboljše med našimi moštvi. Prosečani se še vedno potegujejo za častno tretje mesto. IZIDI: S. Canzian — Isonzo 3:1, Campanelle — Libertas 1:2, Libertas Prosek — Fogliano 1:3, Auri-sina — Portuale 2:1, Muggesana — Flaminio 0:0, Vesna — Breg 1:1, Inter SS — Zarja 1:1, Sagrado — Primorje 1:1. LESTVICA: Isonzo 35, S. Canzian 34, Inter SS 30, Campanelle in Primorje 29, Muggesana 28, Sagrado in Libertas 27, Fogliano 25, Breg 24, Vesna 23, Portuale, Flaminio, Zarja, Aurisina 22, Libertas Pro-sek 15. PRIHODNJE KOLO: Flaminio — Inter SS, Breg — Muggesana, Fogliano — Vesna, Zarja — Libertas Prosek, Primorje — Aurisina, Portuale — S. Canzian, Isonzo — Campanelle, Libertas — Sagrado. * * * Tudi v goriški skupini je prišlo do sprememb na vrhu lestvice. Pro Farra in Lucinicco sta spodrinila S. Marco na vrhu lestvice in sedaj vodita s točko prednosti. Na dnu lestvice se je položaj praktično razčistil. Vetroresina in Villa-nova sta že obsojeni, Estudine, Valnatisone in Aurora pa se bodo potegovali za obstanek v ligi. Ju-ventina si je po nedeljski zmagi nad Auroro teoretično zagotovila obstanek v ligi in je s tem pripravila svojim navijačem lepo zadoščenje. IZIDI: Valnatisone — S. Rocco 3:2, Natisone — Estudine 2:1, Civi-dalese — Pro Farra 0:1, Audax — Piedimonte 0:2, Ziracco — Villano-va 3:2, Juventina — Aurora 3:1, Lucinicco — S. Marco 2:0, Vetroresina — Torreanese 3:5. LESTVICA: Pro Farra in Lucinicco 40, S. Marco 39, Torreanese 36, Cividalese 34, S. Rocco 29, Ziracco 27, Audax, Natisone, Juventina, Piedimonte 25, Aurora, Valnatisone in Estudine 20, Villanova 13, Vetroresina 10. PRIHODNJE KOLO: Villanova -Lucinicco, Cividalese — Torreanese, S. Rocco — Pro Farra, Vetroresina — Natisone, Juventina — Piedimonte, Audax — Ziracco, E-studine — Valnatisone, S. Marco — Aurora. 3. AMATERSKA LIGA To prvenstvo se je z nedeljskimi tekmami zaključilo. Odigrati morajo le še zaostalo tekmo Dema-cori — Roianese. SKUPINA N Končno zmago in napredovanje v 2. AL si je priboril Duino, ki ni doživel v vsem prvenstvu mti enega poraza in je le trikrat remiziral. Drugouvrščeni Libertas Sv. Marko je prav v nedeljo prisilil k remiju tretjeuvrščeni ACEGAT U-nion je zaključil prvenstvo z zmago, prvo v povratnem delu prvenstva. IZIDI: Libertas Sv. Marko — SKUPINA O Stock, ki je v predzadnjem kolu spodrinil s prvega mesta Opicino Supercaffe, si je zagotovil končno zmago. Openci so pred tem vodili 16 tednov! Letos je ugodno presenetil Primorec. Žal, je slabo star-tal, saj je prišel do prve točke šele v 5. kolu. V prvi polovici je tako osvojil le 4 točke, v povratnem kolu pa 10 in je zasedel 6. mesto, česar prav gotovo ni nihče pričakoval. IZIDI: Libertas Opicina — Edil-color 6:0, Stock — Fiamma 3:1, Primorec — GMT 1:2, Perugino Opicina Supercaffe 0:2, Zaule —.* Virtus 2:1. KONČNA LESTVICA Stock 18 14 2 2 40 12 30 O. Supercaffe 18 14 1 3 43 21 29 Zaule 18 10 5 3 28 20 25 Virtus 18 8 5 5 24 24 2i GMT '1s 18 6 6 6 25 24 n Primorec 18 5 4 9 21 26 14 Perugino 18 3 7 8 18 27 13 Lib. Opčine 18 5 3 10 30 36 13 Edilcolor 18 4 4 10 18 43 12 Fiamma 18 1 4 13 17 45 6 SKUPINA P S. Anna in Costalunga bosta morali v tej skupini za določitev zmagovalca odigrati še eno tekmo. Obe ekipi sta zaključili prvenstvo brez poraza, v medsebojnih spopadih pa sta remizirali. Olimpija je zasedla 5. mesto, okrog katerega se je sukalo dejansko vso prvenstvo. Ta naša ekipa se je izkazala v zadnjem delu prvenstva, v katerem je v štirih tekmah osvojila šest točk. Za Breg B pa je bilo prvenstvo neuspešno. Zmagal je le enkrat . . . brez boja in to prav zadnjo nedeljo. IZIDI: Libertas Barkovlje — Gia-rizzole 2:0, Domio — Costalunga 0:3, S. Anna — Don Bosco 2:1, Bar Veneto — Olimpija 0:0, Libertas Sv. Sergij — Breg B 0:2. KONČNA LESTVICA ACEGAT 1:1 COOP — Demacori S. Anna 16 14 2 0 44 10 30 0:4, Union — Libertas Rocol 2:1, Costalunga 16 14 2 0 40 7 30 Roianese — Cartimavo 1 :3, Espe- Lib. Bark. 16 8 4 4 26 17 20 ria — Duino 1:1. Giarizzole 16 7 4 5 17 18 17 LESTVICA Olimpija 16 3 7 6 17 26 13 Duino 18 15 3 0 35 9 34 Don Bosco 16 3 4 9 11 21 10 Libertas SM 18 10 5 3 30 17 25 Domio 16 2 4 10 12 46 8 ACEGAT 18 9 5 4 27 13 25 Bar Veneto 16 2 4 10 12 26 8 Cartimavo 18 10 3 5 25 12 23 L. Sv. Sergij 16 2 4 10 12 45 7 Demacori 17 8 4 3 25 8 20 Breg B 18 1 2 15 11 38 4 Esperia 18 5 5 8 21 28 15 Breg B je nastopal izven kon- Union 18 4 4 10 15 30 12 kurence. Libertas Sv. Sergij ima Roianese 17 3 5 9 11 27 11 točko manj zaradi odpovedi ene COOP 18 2 5 11 6 30 9 tekme. Lib. Rocol 18 1 5 12 21 43 7 B. R. V kvalifikacijah za A ligo Spliigcn Brau favorit Kot smo že poročali, se je italijansko košarkarsko prvenstvo B lige zaključilo prejšnjo nedeljo. V prvi skupini je zmagal goriški Splii-gen Brau, ki je v zadnji tekmi premagal doma Renano z visokim izidom; na drugo mesto se je u-vrstila peterka Ivlas iz Vigevana, ki bo nastopila v finalnem kolu, skupno z dvema prvima uvrščenima ekipama druge skupine. To sta Brina iz Rietija in Sapori iz Siene. Te štiri ekipe se bodo srečale med seboj, od katerih bosta dve napredovali v višjo ligo. Med štirimi peterkami je gotovo največji favorit prav goriška ekipa, ki je v teku vsega prvenstva pokazala najbolj napadalno in uspešno igro, kar ji je pomagalo, da je večkrat prešla stotico. Kljub temu ne bodo smeli Goričani podcenjevati nasprotnikov, kajti na lastnih tleh so ti zelo nevarni in to je prav v prvenstvu pokazal Ivlas, ki ie na domačih tleh premagal Spliigen. Začetek finalnega dela bi moral biti 28. aprila; kaže pa, da bodo datum prenesli. P. R. V 2. ženski diviziji Zopet zmaga mladih borovk Najmlajša ligaška ženska šester-ka Bora ,ki sodeluje v prvenstvu 2. divizije si je ponovno priborila zmago. Sinoči je v Trstu premagala FARIT B s 3:0 (15:3, 15:5 in 15:5). Tekma se je odvijala enosmerno. «Plave» so bile premočne za svoje nasprotnice, katere so dejansko ugnale s servisi. Bor je tako zaključil prvi del tega prvenstva brez poraza. «Plave» so nastopile s to postavo: Gabrovec, Purič, Mesesnel, Batič, Rogelja, Slavec, Nibrant in Lozar. f. v. ASPEN, 11. — Francoz Jean Claude Killy je osvojil naslov svetovnega smučarskega prvaka med poklicnimi tekmovalci. Killy je v tej sezoni zaslužil kot poklicni smučar 41 milijonov lir. dne že vsi, brez izjeme zbrali i treningu! Razlog za tako požrtvovalnost je treba vsekakor iskati v nedeljski «tekmi leta*, kot jo v Kanalu imenujejo. Nedeljski gost Salonita bo namreč odlično moštvo Metalca iz Siska, na čelu z Mladenom Kosom, ki v tem prvenstvu še ni zgubilo tekme. Srečanje bo velikega prestižnega pomena, saj imata obe moštvi svoje želje. Gostje bi namreč želeli zaključiti prvenstvo brez poraza, kar bi bil svojevrsten podvig, domačini pa bi radi bodočemu prvaku zadali prvi in verjetno edini poraz. Za srečanje je na Goriškem, posebno pa v Kanalu, veliko zanimanje in pričakovati je, da bo kanalska telovadnica spet enkrat pretesna in premajhna. * * * Če Salonit v tem kolu ne bi zmagal, bi bilo za slovenske zastopnike še bolj porazno kot sicer, saj so vsa ostala slovenska moštva ostala praznih rok. Bitka za obstoj v ligi je čedalje hujša. Število kandidatov, ki jih je zajel ta vrtinec pa se je povečalo. Samo prva tri moštva so na varnem in bodo ob koncu prvenstva skoraj zagotovo zasedla ista mesta kot jih imajo trenutno. Vsi ostali, od četrtega Kamnika pa do Zagrebčanov na repu lestvice! ki so dosegli tretjo zaporedno zmago!), pa se lahko še rešijo, oziroma lahko izpadejo. Zdaj je namreč čisto gotovo, da bodo morali zapustiti ligo štiri moštva. V enem od derbijev začelja so Jeseničani v Banjaluki doživeli visok poraz in so si tako spet poslabšali možnost za rešitev. Maribor je doma igral proti vodilnemu Metalcu zelo solidno in je uspel dobiti prvi set. Več Mariborčani niso zmogli. Tudi njih je drugi zaporedni poraz potisnil v nevarno cono. Zaskrbljenost je toliko bolj upravičena, ker morajo v nedeljo v Banjaluko na srečanje s Čajevcem, ki je v veliki formi. V Kamniku krize še ni konec. Trije oporniki*, stebri ligaša z velikimi apetiti, še vedno ne igrajo. Ni čudno, da je Kamnik doživel svoj četrti zaporedni poraz. Sicer pa bi bil In-terplet v Brčkem za Kamnik tudi v normalnih okoliščinah zelo hud nasprotnik. Zelo labilno moštvo Save je v Karlovcu doživelo pravo katastrofo in bati se je, da je moštvo zašlo v hujšo krizo. Nedeljsko kolo bo za slovenske predstavnike vsekakor plodnejše, saj bi, realno gledano, morali iztržiti vsaj tri pare točk. Ker pa so postala presenečenja že vsakdanja stvar, si nihče ne upa več karkoli napovedati. Rezultati slovenskih moštev: Spačva — Salonit 2:3 (15:13, 13:15, 15:10, 13:15, 13:15) čajevec — Jesenice 3:0 Maribor — Metalac (S) 1:3 Interplet — Kamnik 3:1 Karlo vac — Sava 3:0 Lestvica: Metalac (S) 32, Salonit 28, Interplet 20, Kamnik, Borovo in Sava 16, Maribor in Čajevec 14, Karlo-vac in Jesenice 12, Spačva in Metalac (Z) 6. Emil Hvalica ODBOJKA PO ZMAGI V PREDZADNJEM KOLI! Reški Partizan državni prvak Odbojkarice Partizana z Reke so že pred zadnjim prvenstvenim nastopom državne prvakinje. Prednost Bendove in tovarišic je pred Crveno zvezdo iz Beograda štiri točke in tako je najvišji državni naslov osvojen z matematično gotovostjo. Rečanke so v predzadnjem kolu odigrale poslednjo «do-mačo* tekmo v Pazinu z Brezo, katero so odpravile s 3:1. Dvorana v Pazinu je bila za to veliko slavje reške odbojke resnično premajhna, da bi sprejela vse privržence te lepe športne igre. Zmagoslavje Rečank je še toliko večje, ker je bilo treba čakati nič manj kot osemnajst let, da je prenehala premoč ekip iz Beograda. Drugo mesto je že matematično osvojila Crvena zvezda, vse ostale šester-ke pa imajo precej večji zaostanek. Na začelju sta Jedinstvo iz Titovih Užic in Poštar iz Beograda. IZIDI 17. KOLA: Partizan (RI) — Breza 3:1, Crvena zvezda — Poštar 3:0, Radnički — Sendžilič 3:0, Mladost — Jedinstvo 3:0, Partizan (SK) — GIK Banat 3:0. LESTVICA: Partizan (RI) 34, Crvena zvezda 30, Partizan (SK) 22, Breza 20, Mladost 18, Radnički 14, GIK Banat in Sindželič 12, Jedinstvo 6, Poštar 2. * # * Pri članih manjka do konca prvenstva še pet zavrtljajev. V tej konkurenci je pred velikim zmagoslavjem Partizan iz Beograda. Letos odlični odbojkarji iz Beograda imajo po enaindvajsetih odigranih tekmah šest točk prednosti pred lanskimi prvaki od GIK Banat iz Zrenjanina in mestnimi tekmeci Crvene zvezde. Trenutno je na dobrem četrtem mestu Kvamer z Reke, za katerega bo dokaj težko povzpeti se za kakšno mesto višje. V poslednjih petih nastopih bodo morali Rečani presneto paziti, da jih kdo ne izpodrine s tega mesta. Na selitev v drugo ligo sta že davnaj obsojena Fužinar z Raven ter Že-ljezničar iz Sarajeva. Sarajevčani so doslej osvojili dve zmagi in to na račun slovenskega ligaša, Fužinar pa je še vedno praznih rok. Tudi v nadaljevanju prvenstva ni mogoče pričakovati bolj ugodnih nastopov. Že sedaj lahko povemo, da je imel Fužinar kratek obstanek v prvi jugoslovanski ligi. IZIDI 21. KOLA: Spartak — Vardar 2:3, Kvamer — Željezničar 3:0, Jedinstvo (SP) — Vojvodina 3:2, Crvena zvezda — Jedinstvo (B) 3:0, GIK Banat — Bosna 3:1, Mladost — Modriča 3:2. Tekma med Fuži-narjem in Partizanom iz Beograda je bila odigrana že prej in Beograjčani so slavili čisto zmago s 3:0. LESTVICA: Partizan 40. GIK Banat in Crvena zvezda 34, Kvamer 30, Jedinstvo (SP) 28, Vardar 26, Mladost 22, Spartak 20, Modriča 18, Bosna 16, Jedinstvo (B) 12, Vojvodina 10, Želiezničar 4, Fužinar Ravne brez točk. G. F. OBVESTILO PD Ivan Cankar prireja v soboto, 14. t. m. tretji šahovski brzotumir za trofejo «Petih turnirjev*. Tekmovanje bo v društveni dvorani s pričetkom ob 20.30, vpisovanje pa bo odprto pol ure pred začetkom samim. Vabljeni! Moški odbojkarski turnir prijateljstva: Sloga — Bulevard (Reka) Sander Partizanski zdravnik 39 pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika proti 1 je slišati zar*olkle eksplozije nekje v sme- ti ^ tiarn arn’ pro^ zahodu in severozahodu. Vsaik naslednji u S Se ie z da se eksplozije čujejo bliže in močneje, t ■ ki semU °v,VOtl°.odmevanie rafalov in težkih strojnic. Pa-°Icu, So hh pošiljal v okolico bolnice in proti Loškemu ,u- NoviCo edele,.da se vali velika vojska proti Loškemu po-Ljutj; so Prinašali domačini, ki so zvedeli zanje kdo ve J V so se držali domov in s strahom pričakovali, lKrav:jala1CLS1?° °Piravljali delo kot navadno. Nedeljka je jo° v boin;10' Patrole so bile na obhodu, drugi, kar jih ;°trebnejšp^C1’ S° si dali opravka z raznimi opravili. Razen bč? slišali ,!tf1.med seboj nismo govorili. Nekje izza hribov >la- 1°- Goto11 12 pužk 111 strojnic, vmes pa je kdaj pa kdaj '(j??11 sem J™, to'idejo po naših tudi s topovi, sem pomislil, ganemo gj \ ' ie streljanje še vedno dosti daleč. Morda B jin nemirta dan brez huišeSa- v zraku pa sta se čutila PrestrerPraViti z ranjencem Vinkom Smolnikarjem, ki n06 ttločno enJ 6110 ste§bemco nekako v sredini kosti. Rana Sa prinesi'Vsak Premik noge ga je bolel. Previdno 1 12 barake na prosto. Hotel sem mu narediti zavoj z mavcem in tako fiksirati kost. Tako ga bo manj bolelo pri prenašanju, pa tudi rana se bo bolje celila, če se drobci ne bodo drgnili drug ob drugega in pri tem poškodovali še mehkega tkiva. V baraki, ki je bila med gostim drevjem, tega ni bilo mogoče narediti. Bilo je preveč mračno. Zato smo v takih primerih prenesli ranjenca na prosto, kjer se je bolje videlo in je bil pregled rane boljši. Vinko je ležal oblečen na improviziranih nosilih, narejenih iz dveh drogov, prek katerih je bilo pritrjeno šotorsko krilo. Previdno smo ga položili, tako da sta se konca nosil naslanjala na eni strani na skalo primerne višine in na drugi strani na porobek. Visoko sem mu zavihal hlačnico na ranjeni nogi. Hlačnica je bila sicer prerezana po cedi dolžini že od takrat, ko je bil ranjen. Sivozeleno blago vojaške uniforme je bilo umazano od zemlje, strjene krvi in gnoja. Odkar je bil ranjen pred kakimi 10 dnevi, ni užil miru, ki je potreben vsakemu ranjencu. Sprva se je zdravil v bolnici v Zapotoku. Nato je doživel njen umik vse do Jelenovega žleba in na Ogance. Mnogo je prestal v teh dneh, pa vendar ni bil zahteven. Tudi tedaj se ni upiral, ko sem mu dejal, da mu bom napravil zavoj z mavcem; da ga bo to sicer zelo bolelo, ker je rana gnojna in kost zdrobljena, da pa bo kasneje bolje. Še sem mu zagotavljal, da bo rana zaradi tega hitreje zarasla, ker bo kost na miru in da ga premiki na ležišču ne bodo toliko boleli kot doslej. Sredstva za narkozo nisem imel, zato sem moral delo o-praviti brez narkoze. Da bi mu nekoliko omilil bolečine, sem mu daj injekcijo morfija, ki pa mu ni kdo ve kaj pomagala. Dotlej sam še nisem delal mavčnega zavoja. Le videl sem, kako so to delali drugi. Zato se nisem lotil tega dela čisto brez tr°me. K sreči mi je pri tem pomagal medidnec Vojko, ki je že pomagal pri stavljanju mavčnega zavoja. Tudi Mimica ali kdo drug od osebja je pomagal držati ranjeno nogo v po- ložaju, primernem za stavljanje zavoja. Za trenutek nas je delo tako prevzelo, da skoraj nisem opazil Toneta iz Bele vode, ki je ta dan vodil izvidnico proti Loškemu potoku. Ves zasopihan in rdeč v lice je hitel pripovedovati, da se je že začelo. Na okoliških hribih so zagorele kopače še nepospravljenega sena. Vmes se je culo kričanje in streljanje ter eksplozije ročnih bomb. Tokrat sovražnik ni bil več daleč, morda kak kilometer ali dva od našega položaja. Stisnilo me je v grlu in srce mi je začelo utripati kot redkokdaj. Torej se je res začelo! Poslušal sem ga do konca, nato pa pogledal okoli sebe in na Vinka, ki me je vprašujoče gledal in čakal, da mu končam mavčni zavoj. Tedaj zagledam v smeri proti bolnišnični baraki nekoga, kako Prostor, kjer je stala baraka bolnice na Ogancah julija 1942 je hitro izginil za barako. V hipu sem pomislil, da je kdo od novincev izgubil živce, izkoristil priložnost in jo potegnil kam globlje v gozd na varno. Med tem so me Tone in drugi še vedno vprašujoče gledali, češ kaj bomo sedaj storili. Pomislil sem, da nas sovražnik gotovo ne bo takoj neposredno ogrozil, vsaj še kakšno uro ne, morda celo več. Bilo je okoli 11 dopoldne. Predvsem je bilo treba ohraniti mimo kri. Da bi prekinili mučno tišino, ki je nastala po Tonetovem poročanju, sem se obrnil k njemu in mu naročil, naj gre v kuhinjo in naroči Nedeljki, naj razdeli ranjencem obrok hrane, če je že skuhana, sicer pa naj pohiti, da bo obed čdmprej pripravljen. Drugi smo nadaljevali svoje delo. Zraven sem v duhu ne vem že katerikrat ponavljal, kaj mi je storiti, ko bo prišlo do najhujšega. Pri tem sem se spet pomiril, tako da sem se čudil samemu sebi. Ko smo končali s stavljanjem zavoja, sem sklical vse o-sebje, ki je bilo v bolnici. Takoj smo se lotili ranjencev. Nosili smo po enega v pripravljeno kraško jamo. Teže je bilo spustiti jih v jamo skozi razpoko v skalah, ki je bila že za zdravega človeka tesna. Na nosilih ni bilo mogoče nikogar spraviti v jamo, zato smo si jih podajali drug drugemu, tako da sta šla dva zdrava v jamo. Eden od njih je nu lestvi pričakal ranjenca, ki smo ga pred jamo vzeli z nosil in spustili skozi odprtino. Ko je bil ranjenec skozi, je zajahal onega v jami. Oba sta ga nato odnesla na že pripravljeno ležišče. Ti postopki so ranjencem povzročali hude bolečine. StiskaM in škrtali so z zobmi. Vendar se niso pritoževali. Večina tistih, ki so bili od začetka v bolnica, je vedela za to, da jih bomo skri.i pred sovražnikom v kraško jamo. Uvideli so, da draga možnosti ni. Zato so sedaj evakuacijo sprejeli povsem mimo. Dostojanstveno so prenašali hudo trpljenje, ki jim ga je povzročala selitev in postopek okoli premeščanja v jamo. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501*3-270/ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, f>na"?a°si, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali h pf| 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se na roč 1 ^ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pr Glavni urednik Stanislav Renko ^ Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ^ P0 POROČANJU USTA «AVANTI» Preiskovalci odkrili mandatorje krvoločnega atentata na Mangana? Njihova imena naj bi bila v magnetofonskih posnetkih telefonskih pogovorov mafijskega «bossa» Franka Coppole - Mangano se je pred atentatom ukvarjal z Matteievim umorom? RIM, 11. — Vse kaže, da je namestnik rimskega državnega prav-dnika dr. De Nicola, ki vodi preiskavo o atentatu na kvestorja Mangana, opustil tako imenovano «.sicilsko sled» in je vzel v poštev druge možne hipoteze. Policija in orožniki so umaknili cestne bloke, ki so jih postavili okrog Rima takoj po atentatu v upanju, da bi ujeli morilce med begom Začela se je nova faza dela. V ta okvir se vključuje sestanek, katerega so se pred nekaj dnevi udeležili dr. De Nicola, načelnik preiskovalnega urad?, rimskega sodišča Galluc-ci, poveljnik rimske «criminaipol» kvestor Testa in sodnik Imposima-to, ki je vodil preiskavo o magnetofonskih posnetkih telefonskih po govorov znanega mafijskega «bos-sa» Franka Coppole. Na tem sestanku so preiskovalci do pičice preučili dosedanje rezultate preiskave (ki jih ni veliko) in verzijo o atentatu, ki jo je dal Mangano De Nicoli. Prisotnost kvestorja Teste tolmačijo v rimskih sodnih krogih s potrebo, da se preučijo tiste faze Manganove kariere, v katerih je verjetno vzrok za krvoločni atentat. In v tej luči je treba tolmačiti tudi prisotnost dr. Imposimata. Sodnik se je poleti leta 1970 ukvarjal z magnetofonskimi posnetki telefonskih pogovorov Franka Coppole. Prisluškovanje je odredil Mangano s privoljenjem preiskovalnega sodnika in je utemeljil ta ukrep s trditvijo, da zbira podatke za aretacijo znanega mafijca Luciana Liggia. O pomembnosti teh posnetkov so bila med rimskimi sodniki mnenja precej deljena. Nekateri so zahtevali arhiviacijo postopka, češ da posnetki ne vsebujejo nič pomembnega, drugi pa, med katerimi tudi dr. Imposimato, so začeli preiskavo. Magnetofonski posnetki so pozneje izginili iz predalov rimskega državnega pravdništva in so se «vmili» nekaj časa pozneje precej «udomačen». To je tudi vzrok, da je kvestor Mangano eden od redkih ljudi, ki pozna vsebino teh posnetkov. Vse kaže, da je bilo v teh posnetkih več dokazov o povezavi med mafijskimi organizacijami in nekaterimi pomembnimi rimskimi uradi. List «Avanti» poroča v tej zvezi, da posnetki vsebujejo imena vidnih osebnosti. Po poročanju lista naj ne bi šlo le za nekatere predstavnike KD sicilskega porekla, pač pa tudi za visoke funkcionarje državnega in sodnega aparata. Prav «glasovi», ki so posneti na omenjenih magnetofonskih trakovih, naj bi nakazali novo pot, ki so jo ubrali preiskovalci. Zaradi tega se je dr. De Nicola na omenjenem sestanku pozanimal za preiskavo, ki jo je vodil kvestor Mangano in zlasti še, če se je zanimal za afere, ki bi lahko bile povezane z omenjenimi magnetofonskimi posnetki. Zaradi tega preiskovalci sodijo, da so mandatarji atentata na Mangana vidne osebnosti, katerih glasovi naj bi bili posneti na omenje- nih magnetofonskih trakovih. Šlo naj bi torej za ljudi, ki so tesno povezani z mafijcem Liggiom in katerim naj bi prišel Mangano na sled. Treba pa bo verjetno počakati, da bo kvestor sam prevzel preiskavo preden bo prišlo do odločilnega preokreta v iskanju morilcev. Kakšno pot bo ubral Mangano? Bo soglašal z usmeritvijo dr. De Ni-cole? Sedaj ni mogoče točno odgovoriti na ta vprašanja. Vendar neka tiskovna agencija, ki je po navadi dobro obveščena o tem, kaj se dogaja v krogih industrije orožja pravi, da je pred atentatom Mangano vodil preiskavo o skrivnostni smrti bivšega predsednika ENI Enrica Matteia in erilt ŽENEVA, 11. — Sto in pet smrtnih žrtev je tragičen obračun letalske nesreče pri vasi Hochwald v Švici, kjer se je včeraj zjutraj razstreščilo letalo «vanguard» britanske letalske družbe «Invicta». Na zrakoplovu je bilo 138 potnikov in 6 članov posadke. Preživelih je 39, od katerih so nekateri v smrtni nevarnosti. Reševalci so doslej identificirali 64 trupel. Za današnji tiskovni konferenci so švicarski preiskovalci izjavili, da je treba še pojasniti vzrok nesreče. Reševalci so med razbitinami letala našli «črno škatlo», v kateri so posneti vsi pilotovi manevri pred nesrečo. Šele s preučitvijo teh podatkov bodo izvedenci dokončno odkrili vzrok nesreče. Po prvih rezultatih preiskave pa kaže, da pilot britanskega «vanguarda» ni spoštoval varnostnih predpisov pri poskusu pristanka na baselskem letaljšču. Domneva se, da se je pilot spustil prenizko, da bi pristal. Ko je obrnil letalo je s krilom zadel ob jelko in strmoglavil. Preden je strmoglavil, je pilot skušal dvakrat pristati, a zaradi izredno slabih vremenskih razmer se mu manever ni posrečil. Med tretjim poskusom pristanka je letel prenizko in je kar naenkrat zagledal pred seboj hrib. Ko se je zavedel nevarnosti je bilo že prepozno. Potniki charterskega letala so bile mlade gospodinje iz Axbridgeja. ki so si privoščile nekajdnevni izlet v Basel. Nekatere so peljale s seboj otroke, druge pa so jih rajši miiiimimiiimiiiiimiiiiimiiiiiimimiiiimiiiiiniiiuiiimiimiiimiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiimiiiiimiiimiimimiiimiiiiiiiiiihiiiiimi S SLAVNOSTNO SEJO OBALNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Svečana proslavitev 80-letnice ustanovitve okrožnega komiteja KPS za slovensko Istro V koprskem muzeju so odprli dokumentarno razstavo posvečeno tej pomembni obletnici V Kopru je bila včeraj slavnostna seja obalne konference Zveze komunistov Slovenije, na kateri so proslavili 30-letnico ustanovitve o-krožnega komiteja KPS za slovensko Istro. Seje so se udeležili tudi nekdanji borci in aktivisti s področja slovenske Istre. V uvodnem nagovoru je sekretar obalne konference Livij Jakomin orisal zgodovinske trenutke pred tridesetimi leti ter pri tem zlasti podčrtal vlogo komunistične partije za razvoj osvobodilnega gibanja v slovenski Istri, Jakomin je govoril tudi o deležu komunistov in drugih antifašistov v povojni izgradnji socializma. Na svečani seji je govoril tudi nekdanji sekretar okrožnega komiteja KPS za slovensko Istro Vitko Hlaj. Podrobno je orisal razmere, v katerih je delovala pred tridesetimi leti komunistična partija ter naloge okrožnega in rajonskih komitejev. Le z izredno požrtvovalnostjo in predanostjo partiji je bilo moč v razmerah fašistične strahovlade širiti odporniški duh med množice in jih organizirati. V kulturnem delu programa so nastopili koprski moški pevski zbor in recitatorji. Na svečani seji so tudi izročili Vitku Hlaju spominsko darilo — umetniški kip. Hkrati so včeraj dopoldne odprli v prostorih koprskega muzeja dokumentarno razstavo, posvečeno tej pomembni obletnici. Ravnatelj muzeja prof. Janez Kramar je ob otvoritvi poudaril, da je na razstavi nekaj zelo pomembnih dokumentov, iz katerih je razvidno, kako je pod vodstvom komunistične partije prišlo do oboroženega hoja po vsej Sloveniji in seveda tudi v krajih, ki so bili pred vojno pod fašistično Italijo. Pri tem sta zlasti pomembna mejnika ustanovitev pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko primorje in poznejša ustanovitev okrožnega komiteja za slovensko Istro. L. O. Tednik nadalje trdi, da je Borghelse preden se je preselil v vilo, stanoval skupaj s soprogo v nekem stanovanju v isti vasi. Vsi poskusi časnikarjev, da bi stopili v stik s «črnim princem* Pa so propadli, ker jih je Borghe-se zavrnil rekoč, da je on le prinčev bratranec. Prigode tagistanskega šoferja Kupil je ženo in končal v zaporu MOSKVA, 11. — Nazki Sobirov je mislil, da je s tremi ovni, petimi vrečami moke, tremi stoti riža 350 metri blaga in 1.700 rubli v gotovini kupil soprogo, a nenavadi-na kupčija ga je privedla v zapor. Kot poroča sovjetski list «Trud» se je Sobirov, ki je bil šofer v nekem tagistanskem kolhozu, blazno zaljubil v mlado in lepo Kutbijo Seminar o vlogi turistične informativne dejavnosti v Portorožu V Portorožu se je včeraj končal dvodnevni seminar o vlogi turistične informativne dejavnosti. Na seminarju so obravnazali zlasti odnose do gostov. Turistični delavci bi morali vsaj nekaj vedeti o kulturnih in zgodovinskih spomenikih ter temu primerno informirati goste, hkrati pa bi morali biti dobro informirani o vseh gostinskih uslugah ter tudi o manjših gostiščih zunaj glavnih turističnih centrov. Na seminarju so se tudi pogovarjali o kar najbolj ažurnem o-pravljanju pregleda potnih dokumentov ter carinskih pregledov ob prehodu meje. L. O. MILAN, 11. — Milanski tednik «ABC» trdi, da se «čmi princ* _Ju-nio Valerio Boighese skriva v Švici in sicer v vasi Crans sur Sierre v vili, kj je last njegovega sina. Vakhobovo. Ker se dekle ni zmenilo zanj, je po starem mohamedanskem običaju sklenil kupčijo z njenim o-četom in mislil je, da si je tako kupil srečo. Mladenič pa se je pošteno uštel, saj je na predvečer poroke Kutbija pobegnila neznano kam. Sobirov, ki je bil tako brez žene in brez denarja, je tožil dekličinega očeta in je zahteval odškodnino. Sodišče pa , je obsodilo oba na več let zaporne kazni. pustile doma s soprogom. Po še nepreverjenih podatkih kaže, da je v mestecu Axbridge vsaj 40 'otrok brez matere. Eden od preživelih je izjavil preiskovalcem, da je krilo «vanguar-da» zadelo ob visoko smreko. Letalo se je strahotno nagnilo, izgubilo ravnotežje in strmoglavilo v goščavo. Potniki so si že pripeli varnostne pasove, ker se je pilot pripravljal na pristanek. Zaradi viharja in snežnih padavin je bila vidljivost zelo majhna. Ker je bil severni letalski koridor neuporaben zaradi vremenskih razmer, je pilot skušal ubrati drug koridor. Letalo je strmoglavilo ob 15.15, a zaradi snežnih zametov so prišli reševalci na kraj nesreče zelo pozno. Prvi so pritekli kmetje bližnjih farm, ki so skušali rešiti ponesrečence. Ernst Tiefsten, šofer rešilnega avtomobila, je povedal: «Bi-lo je tiho kot v grobu in je močno snežilo. Morali smo zanemariti razmesarjena trupla žrtev in priskočiti na pomoč ranjencem. Nekateri so lahko hodili sami, drugi so se naslanjali na drevesa. Videl sem 14-letnega dečka, ki je tih in prestrašen taval po snegu.» Včeraj so odpotovali v Švico trije nadzorniki britanskega ministrstva za trgovino in industrijo, ki vodi preiskavo o vzroku nesreče skupaj s švicarskimi izvedenci. LONDONDERRY, 11. - Britansko vojaško poveljstvo v Ulstru je danes sporočilo, da je neki ostrostrelec smrtno ranil angleškega vojaka v Londonderryju. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Danes se je vrnila v Beograd delegacija ZKJ, ki je pod vodstvom tajnika izvršnega biroja ZKJ Staneta Dolanca o-biskala Egipt, Sirijo in Irak, kjer se je razgovarjala s strankami, s katerimi sodeluje. Tako se je delegacija ZKJ v Egiptu razgovarjala z zastopniki arabske socialistične zveze, v Siriji z zastopniki stranke BAAS, v Iraku z zastopniki prav tako stranke, BAAS, demokratične partije Kurdov in KP Iraka. Stane Dolanc je ob povratku v Beograd dejal, da je bil obisk zelo ploden, in da so poleg političnih pogovorov razpravljali tudi o možnosti nadaljnjega gospodarskega sodelovanja Jugoslavije z deželami, ki jih je delegacija obiskala. V vseh teh državah so bile po izjavi Dolanca glavne teme razgovorov predvsem politika neuvrščenosti, perspektive reševanja krize na Bližnjem vzhodu in dvostransko sodelovanje. Tajnik izvršnega biroja ZKJ je poudaril, da so na delegacijo napravili velik vtis rezultati, ki sta jih Sirija in Irak dosegla v graditvi socializma. To so države, je poudaril Dolanc, ki grade socializem v skladu s svojimi možnostmi, sposobnostmi v okviru svojih posebnih pogojev. V vseh teh deželah uživa predsednik Tito velik ugled, njegovo ime simbolizira napredek, demokracijo, borbo za pravice arabskih narodov. Med o-biskom v Iraku je delegacijo ZKJ sprejel tudi predsednik Ahmed Hasan El Bakr. Ob tej priložnosti je Stane Dolanc izročil El Bakru pismo predsednika Tita. V skupnem sporočilu o razgovorih se med drugim poudarja, da sta pri proučevanju položaja na Bližnjem vzhodu delegaciji iraške stranke BAAS in ZKJ potrdili brezpogojno podporo borbi arabskih narodov za osvoboditev zavzetih o-zemelj. Obe strani sodita, da je palestinsko osvobodilno gibanje sestavni del arabskega nacionalnega osvobodilnega gibanja in vseh osvobodilnih gibanj na svetu. Delegaciji sta obsodili imperializem, kolonializem in druge oblike tuje dominacije v arabskem zalivu in zahtevali likvidiranje vseh vojaških oporišč. Zastopniki stranke BAAS in ZKJ odločno podpirajo nacionalna osvobodilna gibanja v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki v njihovi borbi za neodvisnost osvoboditev in družbeni napredek. Delegacija stranke BAAS je pokazala veliko zanimanje za izkušnje ZKJ v razvoju sistema samoupravljanja v Jugoslaviji in je z zadovoljs£vom sprejela vabilo, naj obiS*» Jugoslavijo. B. Božič bredlo skoraj 30 km Liinine P°^0t šine, kar je trikrat večja P° $ jo je opravil «lunohod 1» v mesecih. koeksistenc* Trenutno se ES, ne glede na razlike, istoveti s svojim in njegovo vodilno silo kar je glavno: v družbeni j„ tvi, sistemu, ki ga želi ohra obvarovati, pa naj Lunohod se je spet «prebudil» MOSKVA, 11. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da se je samohodno vozilo «lunohod 2» začelo spet redno dčlovati ob začetku novega Luninega dne. Vozilo se je približalo veliki «braz-gotini», ki se vleče južno od žrela Le Monnier. V tej zvezi agencija poroča, da je «lunohod 2» zabeležil znatno spremembo v magnetizaciji Luninih kamenin, ko se je bližal razpoki. Samohodno vozilo, ki deluje na našem naravnem satelitu od 16. januarja letos je v treh mesecih pre- vore vedno, kot Pravda*. r0. se bodo tudi tu, kot pravijo fon£,a krati» privaditi na blokom ne*S ur; tvi, sistemu, ki ga želi ohr jpjrizi- b0 “S* ran ali modificiran. To n. , mori. zlasti onim z drugačnim sisi ^ za vselej zapira vrata klu»a' o[I1. sti zdaj, ko je Evropska ® tipska'skupnost (EES) postala