L XV.
"I
RP/I
pst/z-	znoči7	* l. 8
Izhaja vsako sredo in soboto,
Uredništvo in uprava Usta Je v Ljubljani, Krekov trs št. 10.
V Ljubljani, 20. oktobra 1920.
Posam. it. 1R. it. 41.
„RDECI PRAPOR" velja v Jugoslaviji mesečno 8 rtj v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 9 lir, v Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski In Nemčiji četrtletno 36 JgsI. K; v Ameriki polletno 1 dolar.
GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Ilsem organizacijam, zaupniškim in volilnim odborom kranjskega volilnega okrožja.
V svrho volilnih priprav za volitve v konstituanto, sklicujemo konferenco kranjskega volilnega okrožja, ki se vrši v nedeljo, dne 31. oktobra v Ljubljani v Delavskem domu, Turjaški trg 2, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo centralnega volilnega odbora K. S. J.
2. Volitve v konstituanto in dobčitev kandidatne liste.
3. Slučajnosti.
Dolžnost organizacij je, da nemudoma skličejo članske sestanke, na katerih 'majo izbirati delegate in se posvetovati o kandidatni listi.
Organizacije, ki imajo do 150 članov, volijo 1 delegata, organizacije, ki imajo nad 150 članov, volijo na vsakih nadaljnih 150 članov po enega nadaljnega delegata. Organizacije morajo po možnosti same nositi potovalne stroške, če pa tega ne zmorejo, bo storila to centrala. Poleg tega imajo pravico, da se udeleže te konference zaupniki in po en zastopnik volilnega odbora onih krajev, kjer še ni organizacij.
Radi velike važnosti te konference, pozivamo sodruge, da se je polnoštevilno udeleže.
Pokrajinsko tajništvo Komunistične Stranke Jugoslavije v Ljubljani in Centralni volilni odbor K. S. J.
Kmečko delavno ljudstvo in volitve.
Volitve se približujejo in stara pesem se zopet začenja. V vasi zopet Prihajajo stari razbojniki in prevaranti. Zopet se pojavljajo zastavonoše starih razbojniških strank pred kmečkim delavnim ljudstvom in trobijo v svoje stare trobente. Zopet se pričenjajo stare stranke oblastnikov, bogatašev, oderuhov in pokončevalcev naroda spominjati kmetov in ga zvito tapljati po ramah.
Kaj iščejo ti ljudje po vaseh? Kaj 'ščejo po vaseh te pijavke in agenti kapitalistov, špekulantov in bankirjev? Zakaj se plazijo po vaseh in se prilizujejo kmetom sedaj, ko se celih 5 let niso zmenili za vse muke in trpljenje kmečkega delavnega ljudstva?
Oni se priklanjajo in prilizujejo kmetom zato, ker so prišli iskat glasov, mandatov in zaupanja, od tistega kmečkega ljudstva, iz katerega so [sesali kri celih 5 let in so ga obsojali na Kristusovo trpljenje; ti danes prihajajo lr> iščejo mandatov, prosijo zaupanja, si zopet prikramarijo pravico, tudi za naprej imeti oblast v rokah.
Ko je trpelo, delalo, mučilo se, sužnjevalo, krvavelo in umiralo kmečko delavno ljudstvo za njih, jih to ljudstvo m videlo, ni videlo nikjer teh svojih oblastnikov in bankirjev, ni občutilo nikjer njihove pomoči in prijateljstva. Ko so mu umirali otroci, propadala hiša in imetje za časa vojske, jih ni hilo nikjer teh bogatih, močnih in oblastnih, da bi prihiteli na pomoč, da h> se pobrigali; da bi rekli prijateljsko besedo. Ni jih bilo. Ko so se po vojski kmetje-vojaki vračali na opustošena P°ija, v izpraznjene hleve, tedaj ni bilo 'dkjer teh oblastnikov, gospodarjev in uarodnih »prijateljev«. Država teh kapitalistov, ki so pričeli vojsko in upo-stošili vasi, niti s prstom ne gane, da mu pomore, da mu poplača
prizadeto škodo in mu vrne vojna posojila, ki so jih znali kapitalisti na tako umeten način izvleči iz kmeta. Šele sedaj se je ta gospoda spomnila kmeta in agitira in mu zakriva oči, da bi ne izpreglcdal pravočasno.
Toda ako so ti oblastniki in bogataši radi pozabili na kmete tedaj, ko bi kmetje morali kaj dobiti od njih, jih nikdar niso pozabili, če so kmetu morali kaj vzeti. Če teh starih meščanskih strank in njihove uprave niso kmetje mogli spoznati po njihovih dobrih celih, spoznali so jih po njihovih slabih delih še preveč. Ta gospoda ni pozabila kmeta, kadar je potrebovala rekrutov in družinskih očetov za prelivanje krvi siromašnih slojev, kadar je bilo treba poslati proti kmetu žan-darje in policaje, če je bilo treba gospodi žita in drugih poljskih pridelkov, kadar je bilo treba popisati živino za kapitalistične vojne namene.
Ta meščanska država se je spominjala kmeta le kot podanika in sužnja, ko so šli kapitalisti na vojne pohode in človeške morije in gnali pred seboj cele množice kmečkega delavnega ljudstva; danes pa prihajajo z vse drugačnimi očmi in se delajo nedolžne, lažejo in obetajo vsemogoče zaklade. Toda kmečko delavno ljudstvo jih je spoznalo tekom vojske in po vojski in ve, čemu prihajajo ti gospodje v ovčjih kožuhih in s sladko besedo. Če hoče kmečko delavno ljudstvo sebi in svoji hiši dobro, če hoče, da se reši vseh teh muk, suženjstva, mučenja od strani vladajočih razredov, bo te nepoklicane goste pognalo in svojih vasi in jih obsodilo enkrat za vselej.
Sramotno bi bilo za kmečko delavno ljudstvo, da bj sedaj po tolikih skušnjah zopet zaupalo onim, ki so ga pahnili v siromaštvo in lakoto. Vse to je odprlo oči kmetom in oni bodo
vedeli, da bodo glasovali proti novim vojnim zločinom, proti suženjstvu kmeta in delavca, proti draginji izsesavanju trgovcev, proti oblasti kapitalistov, grofov, duhovskih oblastnikov in veleposestnikov, če bodo glasovali proti vsem tem starim strankam.
Proti njim, toda za osvo-bojenje delavnega ljudstva po vaseh in mestih, za kmečko in delavsko sovjetsko državo, za zmago nad kapitali-mom, za zmago komunizma.
Delo po vaseh v sovjetski Rusiji.
Vezi med proletarijatom in kmeti, med mestom in vasjo so vsaki dan priročnejše in toplejše v sovjetski Rusiji. Naravno je in razumljivo je to tam, kjer se delavci zavedajo velikega dela, ki ga vrše, in kjer dobro vedo, da je ekonomska osvoboditev plod skupnega truda. V ta namen je poseben odbor za-delo po vaseh izdal‘ vsem komunističnim organizacijam navodila za delo. V sami moskovski guberniji dela nad
10.000	delavcev na poiju propagande v vaseh. Nad 500 delavnic se je ustano-viio po vaseh za popravljanje kmečkega orodja.
Da bi to delo imelo kolikor mogoče več uspeha, je naslovil osrednji strankin svet vsem organizacijam v Rusiji naslednji manifest:
Dragi sodrugi!
Nujno je intenzivno komunistično delo po načrtu v vaseh. Zaradi tega vam predlagamo tole:
1. Vsak inštruktor ali strankini delavec mora pred svojim odhodom v vas stopiti v zvezo s strankinimi odbori, ki mu bodo dali navodila.
2. Vsi strankini člani, ki so odrejeni za yasi, morajo tam izvrševati tudi strankina dela. Zaradi tega morajo biti v zvezi s stra :ko.
3. Posebni krajevni odbori morajo upravljati nad' celim komunističnim delom po vaseh dotičnih krajev.
4. Glavna naloga dela po vaseh je razpolaganje in razširjevanje najvažnejših idej naše politike med kmeti. Posebno o prehrani, zemlji in prosveti.
5. Inštruktorji in komunisti, ki so odrejeni za delo na kmetih, se morajo informirati o posebnih razmerah, ki vladajo v tistem kraju in da komunistično delo prilagodijo lokalnim razmeram.
6. Ko se agitatorji vrnejo iz vasi, morajo izročiti stranki obširno poročilo o svojem delovanju.
7. Vsi strankini odbori morajo nadzorovati delovanje inštruktorjev.
8. Vse strankine organizacije irnajo dolžnost podpirati člane, ki’ razvijajo svoje delovanje na kmetih.
Razven tega je ruska sovjetska republika, da bi okrepila vezi med vasjo in mestom, organizirala kmečko n e d e I j oč Na tisoč* agitatorjev se je razlilo po vseh ruskih, vaseh in razvilo
veliko delo prosvete, kulturnega in ekonomskega napredka ruskega kmeta. Uspehi kmečke nedelje so bili naravnost velikanski. V moskovski guberniji so uspehi prekoračili vsako pričakovanje. Kmetje so povsod pokazali veliko razumevanje za to delo. V kraju Kolom na so delavci naredili kmetom tekom šestdnevnega dela 520 voz in koles in 100 plugov. Osnovale so se posebne delavnice za popravljanje poljedeljskih priprav. V štirih vaseh so napravili električno razsvetljavo po vseh hišah. V kraju Cvenigorad so izkopali v osmih dneh tri kanale, dolge 13 vrst. V drugih krajih so se zgradili nešteviini mlini, mostovi, pota in hiše itd. Kmetje so poslali kopico pisem na osrednji odbor za delo na kmetih in z največjimi pohvalami napolnili svoja pisma. Kmetje so se izjavili, da bodo na to veliko delavsko delo odgovoriti s tem, da bodo poslali v mesta živila.
V moskovski guberniji so se dosegli izredni rezultati: 20 železničarskih brigad, ki so oborožene z vsemi mogočimi pripravami, je odšlo na kmete, da jim pomagajo. Vsi ekonomski uradi so preskrbljeni s potrebnim .materijalom za kmečke delavnice. 18.000 delavcev je šlo na kmete, da popravljajo pota, mostove i r da sploh pomorejo kmetom pri njihovem poljedeljskem življenju. Sto in sto strankinih sgfdrugov in so-družic je odšlo v najoddaljenejše vasi, da razširjajo stvar kmečke prosvete in revolucionarno kulturo. V guberniji Kaluga je 32 delavskih oddelkov šlo na kmete, da napravijo kmetom vsa potrebna deia za kmeta. Kovači, mizarji, sedlarji in črevljarji so odšli prostovoljno v vasi, da brezplačno delajo za rodbine, katerih vodje se nahajajo v rdeči fronti.
Veliko tovarn se je odločilo, da bodo'delale preko časa za kmete, tako tudi v nedeljo se je v vseh tvornicah delalo 2 uri samo za kmečko korist. Cela krojaška in črevijarska strokovna organizacija je delala prostovoljno perilo in obleko za kmete.
Ena cela delavna nedelja je bila posvečena kmetom, ki so to delo spremljali z velikim navdušenjem in veliko hvaležnostjo. Kmečka nedelja je podrla vse pregraje med vasjo in mestom in napravila tople in srčne vezi med proletarijatom po mestih in vaseh.
Kmečka^ nedelja je s svojimi velikimi uspehi in z idealnimi nameni pokazala, da je Rusija zares kmečka in delavska republika.  ___________________
Koroška.
Plebiscit na Koroškem je končan. Od 38.525 volilnih upravičencev je glasovalo 36.803; izostalo je torej 1712 volilcev. Glasov je bilo oddanih za Jugoslavijo 41%, za Avstrijo pa 59%, ki je dobila 6747 glasov večine. »Ozemlje s slovansko večino se je odtočilo za Avstrijo«, je dejal socijalnr demokrat Renner v parlamentu.
Ali nacijonalistična gonja se s plebiscitom še ni končala. Meščansko časopisje očita danes plebiscitni komisiji, da je bila pristranska in da je italijanski delegat izvršil v zvezi z Nemci razna goljufiva dejanja v prid Avstriji. V Ljubljani, Mariboru in Celju so se vršile nacijonalistične manifestacije, v Mariboru so poleg tega še razbijali in pokončavali nemško imetje. »Jutro« opravičuje to - razbijanje s tem, da so Nemci sami tega krivi, ker so storili vse, da so izzvali demonstracije. Na Koroškem pa so se pričeli medsebojni poboji, tepeži in požigi.
Jugoslovanski delegat je demisijo-niral in jugoslovanska vojska je zopet vkorakala v plebiscitno ozemlje, ostala je jugoslovanska uprava. Vsled vojaške akcije je stopila v ospredje nevarnost novih mednarodnih zapletljajev.
To so sadovi mira kapitalistične gospode v Parizu. Podžigati narodnostne strasti in odvračati pozornost proletari-jata srednje Evrope od svojih interesov, to je bil smoter vseh plebiscitov, ki jih je prinesel Pariz. In določili so ga samo za tista ozemlja, za katera se jim je zdelo primerno. Predvsem je bilo treba čim bolj raztrgati srednjo Evropo, čimbolj vzbuditi in gojiti sovraštvo med Nemci, Poljaki, Čehi in Slovenci. Zato plebiscit v Vzhodni Pruski, na Tešin-skem in na Koroškem in nikjer drugod.
Zato, zlasti pa, ker delavstvo ni tukaj, da bi delalo meje med narodi ali da bi pomagalo baržoaziji graditi take meje, smo mi komunisti odklanjali plebiscit. Delavci mcrajo meje, ki jih gradi kapitalizem, razdirati in podirati.
Kakor smo pred plebiscitom po-vdarjali svoje stališče, tako hočemo danes pokazati vzroke, kako to, da je ozemlje s slovensko večino glasovalo za Avstrijo. Ni to slučaj, marveč naravna posledica politike jugoslovanske buržoazije.
Ali ni čudno, da je koroško ljudstvo oddalo svoj glas Avstriji, kljub temu da je stalo ozemlje pod upravo jugoslovanskih oblastev, da je poslovala posebna koroška aprovizacija, da so bile za Koroško v veljavi izredne cene? To ugodnost je jugoslovanska buržoazija tudi do mere izrabljala. In vendar je prišlo drueače. Meščansko časopisje piše sicer o velikih goljufijah, ki so se izvršile. Take goljufije so verjetne. Vprašanje je samo, če je prigoljufanih vseh 6747 glasov, ki tvorijo avstrijsko večino.
Jugoslovanska' predvsem pa slovenska buržoazija ni zmožna v svoji omejenosti in kratkovidnosti, da bi presodila položaj tako, kakršen je.
Predvsem je že bil način plebiscitne agitacije tak, da se je moral pristuditi koroškerpu ljudstvu; saj so ga obsojali celo nekateri nacionalistični krogi. Prirejanje veselic, sokolskih in orlovskih zletov, preplavljanje Koroške z agita-tatorji temnih značajev, nacijonalna nestrpnost napram nemškemu elementu in klerikalna vsiljivost, vse to je moralo ob mentaliteti koroškega ljudstva doseči ravno nasprotno. Naravnost naivno pa je bilo kupovanje glasov s ceno aprovizacijo, ki je dala možnost špekulacije in verižništva raznim agitatorjem itd. Politična svoboda je stala pod zaščito jugoslovanskih bajonetov in policije, tako da se niti socijalni demokratje, ki so se postavili v službo plebiscitne agitacije in’ dobivali v to svrho tudi potrebna sredstva od vlade, niso mogli svobodno gibati v plebiscitnem ozemlju. Shode so jim prepovedali, ker general Maister jih ni več potreboval; imel je »večino zasigurano«. Da niso bili vzra-doščeni nad upravo, tega pač ni treba
posebej povdarjati, ker nad njo se jezijo celo patentirani »Jugoslovani«, kot so naši liberalci okoli »Jutra« in »Naroda«.
Delavci so večinoma glasovali za Avstrijo. Avstrija je imela v svojih rokah važne trumfe. Avstrija je svobodna parlamentarna republika brez militarizma, Jugoslavija pa je monarhija pod diktaturo buržoazije in vojaštva. V Avstriji je delavstvo politična sila, preko katere meščanstvo ne more. V Avstriji podjetnik ni abioluten gospodar, marveč stoji pod kontrolo obratnih svetov delavcev in nameščencev. V Jugoslaviji ščiti podjetnika v njegovemu absolutizmu vojaštvo, ki se pojavi ob vsakemu gibanju v rudnikih. V Avstriji odločuje na železnicah delavec, on ima odločilno besedo, kdo ima biti sprejet v službo in kdo odpuščen. V Jugoslaviji komandira na železnicah klika ljudi, ki nima drugega posla kot železničarje preganjati, zapirati, kaznovati in metati stare železničarje na cesto brez vseh pravic na pokojnino. Zaloška cesta, železničarski štraik, preganjanja, zapiranja in streljanje železničarjev so bila mogočna agitatorična sredstva za Avstrijo, ki so jih izrabili do polne mere. Avstrija izpopolnjuje svojo socijalno zakonodajo pod pritiskom delavskih mas in ščiti delavce pred špekulanti življenjskih potrebščin. Avstrija je izpopolnila socijalno zavarovanje, zlasti za nezaposlence, uvedla je delavske dopuste, osemurni delavnik se strogo izvaja, ima svoje poravnalne urade in razsodišča, ima dobre kolektivne pogodbe, skratka delavsko varstvo in vsa socijalna zakonodaja je napravila ogromen korak naprej. Jugoslavija je brez socijalne zakonodaje in kolikor je je, še to sabotirajo reakcijonarne oblasti, ki ščitijo predvsem delodajalce.
Na dan plebiscita je prineslo »Jutro« poročilo iz Beograda o ukazu, ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko (!) vsem upravnim oblastem, da morajo vedno ščititi »dela-voljne« t. j. štrajkbreherje in najstrožje postopati proti onim, ki bi hoteli zadrževati delavoljne. A ni še dovolj temu! V soboto poroča isto »Jutro« o programu vlade, ki pripravlja zakon o delu in redu, naredbo o stavkah delavcev in uradnikov, naredbo proti komunistični propagandi in proti rovarjenju v armadi.
Kdor vse to preudari in primerja, ta se ne čudi nad izidom plebiscita. Čudno bi nasprotno bilo, če bi ob teh razmerah izpadel drugače.
Jugoslovanska buržoazija je blazna in v svoji blaznosti ruši vse. Bodočnost je temna . . .______________________V
Bankrot slovenskega narodnjaštva, „za narodov blagorjanstva“.
(Misli h koroškemu plebiscitu.)
Še nikoli ni bila puhlost narodnjaštva, »za narodov blagorjanstva« tako očita, tako najširšim masam ljudstva jasna, kakor je danes, ko so koroški Slovenci izrekli javno obsodbo režima, ki je zavladal v naši deželi. In še nikoli ni bila tako jasna, tako očita komunistična resnica: da buržoazija ne more in noče rešiti nacionalnega vprašanja, da je meščanstvu predvsem za njihove razredne koristi, in da edino proletarska revolucija more odrešiti potlačene male in velike narode.
Koroško slovensko ljudstvo, — ker fakt da je na Koroškem v plebiscini coni 80 % Slovencev ostane — je s svojim glasovanjem obsodilo vse »za narodov blagor-janske« politične stranke — od klerikalcev do puhlih »social-
demokratov«, ki '0 hoteli s papirnato agrarno reformo privabiti proletarijat Koroške v svoje vrste.
Koroško ljudstvo je jasno pokazalo, da se danes ljudstvo ne zadovoljuje s trobojkami, s živijo kričanjem, s sokolskim komedijanstvom, s papirnatim reformami, pod katerimi se skriva beli teror besne jugoslovanske buržoazije in črna reakcija.
Ljudstvo danes zahteva rešenje temeljnega vprašanja, zahteva mir, svobodo, zemljo in kruha. In da je jugoslovanska buržoazija in njene politične zastopnice meščanske stranke, klerikalci, demokrati in njihovi podrepniški »socijal-demokrati dala le malo upanja, da je voljna rešiti ta važna, življensko važna vprašanja ljudstva v korist ogromne večine potlačenih delavcev in kmetov, plebiscit na Koroškem bi izpadel prirodno, t. j. 80% Slovencev bi glasovalo za Jugoslavijo.
Ali teror militaristične krike, policijsko-birokratični sistem režima, ki je zavladal v naši zemlji, ter besno oboroževanje, neznosna špekulacija, papirnata agrarna reforma itd. mere in sistem, ki so ga dve leti navdušeno podpirali klerikalci, demokrati, narodni in socijal-demokrati, je prepričal Koroško ljudstvo, da v Jugoslaviji ni upanja na rešitev vprašanj: mira, zemlje, kruha.
Koroškemu ljudstvu je po krivdi teh puhlih »za narodov blagor-jancev« ostalo nepoznano, da je jugoslovanski proletarijat zbran v Komunistični Stranki Jugoslavije danes v tej zemlji močan faktor, armija, ki nosi ka svojih zastavah zahteve radikalnega rešenja vseh teh perečih vprašanj, ki zahteva zemljo za tiste, ki jo obdelujejo, ki zahteva demobilizacijo in mir z vsemi narodi, ki zahteva kruh za tiste ki delajo, ki zahteva svobodo in ravnopravnost vseh nacijonalnosti v tej državi.
Za vsako nedolžno izraževanje simpatij jugoslovanskemu proletarijatu, za klic živeli komunisti, živel socijaii-zem, je ta špijonska »za narodov blagor-janska« klika denuncirala naše somišljenike sodišču. A tudi sodišča so pohitela dokazati, kako je tudi »pravica« samo »za narodov blagor« in je pozivala naše somišljenike na odgovor.
Volilni zakon, ki jemlje državljansko pravico vsem državljanom, ki so 1910. leta pod pritiskom tujega režima in terorja, označili svoj materni jezik kot nemški, je krona vseh zločinov »za narodov blagor«.
Vsem slovenskim narodnjakom pa bi dal zlate bukvice sodruga Cankarja v roke in bi jih z drenovko šibal toliko časa, da se jih nauče na pamet.
Takrat bi oni morda spregledali, da je ves problem malega naroda v tem, da postane velik v mednarodnosti, da dobi pravico za svoje osvobojenje šele takrat, ko zahteva in v delih pokaže, da je za svobodo vseh narodov.
Proletarijatu Jugoslavije pa je naložila besna jugoslovanska buržoazija, poleg rešitve jadranskega problema še koroškega. S pomočjo mednarodnega proletarijata bo jugoslovanski komunistični proletarijat rešil tudi ta problem za časa proletarske revolucije — ki ni za gorami — na ta način, da bo z lica zemlje strl imperializem, nacijonalni in socijalni šovinizem.
Koroška je zgubljena za kapitalistično Jugoslavijo, Primorska je zgubljena za kapitalistično Jugoslavijo, Dalmacija je zgubljena za kapitalistično Jugoslavijo!
Živela svobodna sovjetska Koroška, Primorska, Dalmacija v okvirju sovjetskih republik Podonavsko-balkanske federacije 1
Socijalpatrijotska komedija v Unionu.
Proletarijat spontano manifestira za Sovjetsko Republiko.
Ime Etbina Kristana je bilo magično za ljubljanski proletarijat iz več vzrokov: 1. Ga že šest let niso slišali, pa so bili radovedni, kaj bo povedal. 2. Je prolerarijatu Ljubljane nerazumljivo, iz katerih vzrokov je on zapustil vrste razredno zavednega proletarijata in vstopil v službo žoltih socijalpatrijotičnih voditeljev. 3. Slišali so marsikaj o njegovem delovanju v Ameriki, pa so mislili, da jim bo on pojasnil, kako je ; deloval itd.
Na shodu navzoče delavstvo je bilo po svoji ogromni večini- komunistično. To se je posebno pokazalo, ko je Kri- j stan hotel krmiti delavstvo z utopično frazo »nepopačene demokracije«. Delavstvo je pri vprašanju, kakšna naj bo republika, ki jo je omenil Kristan, spontano manifestiralo
za Sovjetsko Republiko,
tako da je moral E. Kristan prenehati J govoriti o svoji utopični demokratični ji republiki. Nastal je hrup in vrišč. Za ta slučaj so imeli že pripravljenega »komunista« Golouha. Ljubljansko delavstvo, ki je Golouha poznalo po njegovem govoru pred Mestnim Domom, kjer je silno navdušeno pobijal koruzni s o-cijalizem in izdajalstvo socijal-patrijotov nad prole t ar i j ato m J ter govoril za 3. Intemacijonalo, je po- ; zdravilo Golouha s ploskanjem. Kako | je bilo razočarano ljubljansko delavstvo, ko je iz istih ust, ki so pred šestimi mespci pridigovale razkol ter odganjale proletarijat proč od koruznih socijalistov, | danes na shodu »socija!«-demokratične, torej koruzno - socijalistične stranke —,3 slišalo poziv, naj bo delavstvo enotno in kompaktno s koruznimi socijalisti.
Ni čuda, da je Golouh po svojem kratkem govoru, kjer pa ni pozabil dema-goško izkoristiti tendencijozno zavito izjavo sodruga Lenina, da bo nastopila druga faza komunistične družbe šele čez 50 let, i. t. d. žel aplavs socijal- | patrijotičnih nastavljencav in doživel čast, da ga je koruzni socijalist Kocmur pozdravil kot izgubljenega sina, ki se vrnil v tabor koruznega socijalizma .
Par socijal-patrijotov je ploskalo — med maso delavstva pa je komedija izvala mrmranje in smeh. Siti demagogije so razredno zavedni delavci začeli trumoma zapuščati dvorano. Ostalo je nekaj socijal-patrijotov, veliko narodnih socijalistov in klerikalcev ter par sto naših komunistov, ki so hoteli do konca pričakati komedijo.
Najbolj zanimiva pa je prireditev celega shoda. Socijal-patrijotični policaji so skrbeli zato, da ne pride na shod nikdo od proletarcev — govornikov, da masa ne bi slišala kritike socijal-patrijotične izdajalske politike. Kričač* in borci za »nepopačeno .demokracijo« v dejanjih drzno terorizirajo maso ter ne pripuščajo na svojih zborovanjih niti najelementarnejših pravic, pravice govora in kritike. Kakor kaplani hočejo oni spremeniti svobodno tribuno j a v n ih zborovanj v prižnice, kjer ima pravico govoriti samo referent, ljudstvo pa ima pravico poslušati, pokrižati se in reči Amen.
Proletarec, ki ima ušesa, da sliši in oči, da vidi.
Sodrugi! Nabirajte za volilni sklad!
Klerikalizem in „socijal“ demokratje.
Neverjetna ali žalostna resnica je, da je klerikalna, jezuitska idealogija prepojila najširše kroge slovenske javnosti, od klerikalcev do demokratov, posebno pa naše »socijal« demokrate. Človek, ki je nekaj let živel v deželah, kjer ni katoličanstva, kjer ni jezuitske vzgoje in tradicije, opazi takoj, ko se vrne v to dolino šentflorjansko, da nad njo leži mora hinavskega jezuitizma. In človek, ki je daleč od te jezuitske morale in ideologije, more živeti v tej šentflorjanski dolini samo na način velikih borcev, katerim prednjači veliki sodrug Cankar, to je: v neprestanem boju proti jezuitski kugi in hinavščini v slovenskem javnem življenju.
Spomnim se besed sodruga Lap-čeviča na lanskem strankinem zboru »socijal« demokracije v deželnem dvorcu v Ljubljani. Opazujoč perfidno, jezuitsko bojazen »socijal« demokratične desnice, da na kongresu ne pride do besede proletarijat s svojo zdravo kritiko, je rekel, ko je pokazal na prireditev kongresa: »Moj brate, to je katolička crkva«. In res, kongres se je vršil v bistvu kakor kakšna deželna konferenca kanonikov, fajmoštrov in kaplanov. Neljube osebe so dali radikalno odstraniti, kratkomalo jih je policija za časa kongresa posadila v policijski zapor.
Celo programatično slovenska »socijal« demokracija se mnogo ne razlikuje od jezuitskega utopičnega krščanskega socijalizma. In kristanovci so vredni in zaslužni nasledniki Janeza Evangelista Kreka. »Nepopačena demokracija« Kristanova je v današnjem casu, ko obstojajo razredi, še celo večja utopija, kakor sama »krščanska demokracija« krekovcev. In v današnjem času, ko gre za življenski obstoj Proletarijata in skuša buržuazija celo breme današnje gospodarske krize zvaliti na rame delovnega ljudstva, krmiti proletarijat z utopičnimi frazami kot je »nepopačena demokracija«, je zločin ki ga obsojajo celo voditelji socialdemokracije kot so Longuet, Crispien, Turah, Friderih Adler itd
In razumljivo je, da je za pridigarje o »nepopačeni demokraciji« potrebna »katolička crkva«. Jezuitizem teh pridigarjev in njihovih somišljenikov °dseva najbolj v njihovih strankarskih ceremonijah, t. j. iz njihovih shodov. K° pridigujejo nepopačeno demokracijo, bi človek mislil, bodo vsaj toliko demokratični, ’da bodo pustili na proletarskih shodih proletarcem govoriti, torej da bodo demokracijo vsaj v praksi Pri in med proletarijatom pokazali. Kaj Se- To so verni učenci dr. Lampeta, ki ]e pridigujoč krščansko ljubezen, praktično izvajal v dejanjih načelo »s ko-I°rn po glavi«. Oni pridigujejo »nepopačeno demokracijo«, izvajajo pa v dejanjih, v političnih, posebno pa v strokovnih organizacijah ter na javnih shodih sistem najbolj drznega Policijskega teroriziranja mase !t1 demagoštvo je njihovo gla-vio orožje. Primerov je na tisoče, ^ar oseb v tej kliki je razpuščalo cele Politične organizacije, izključevalo neljube člane iz strank, denijnciralo medanski policiji komuniste, grozili so proletarcem delavcem zaradi njiho-Vega prepričanja izgon iz službe, Uganjali so proletarce iz službe za-radi njihovega prepričanja In solidarnosti itd. Tako izgleda v dejanjih Pjihova demokracija.
Celjski shodi so nekaka žegnanja >>socijal« demokracije. Naročene cvetlice, uaročena priigelbanda za proletarce, ki k' si usojali ugovarjati soc. demokraškim
papežem, ploskanje organizirano. — Manjka samo še očenaš in češčena-marija po pridigi.
Take vrste prireditev je bil tudi nedeljski shod v Unionu. Nobeden proletarec, ki bi lahko ugovarjal pridigi papeža, ni bil dopuščen v dvorano. Kaplani in ministranti soc. demokracije, podkupljeni deloma s konsumnim, deloma z denarjem amerikanskih sodru-gov, so napisali na črno listo ljudi, ki niso vredni, da bi prejeli blažev žegen »nepopačene demokracije« na »socijal« demokraškem shodu. Navzlic tororju so mase spontano manifestirale za sovjetsko idejo in obsodile demagoštvo teh pridigarjev.
Gorje proletarijatu, če bi zavladala samo deloma še enkrat ta peščica jezuitov, prodanih duš, in kompterjev ter harlekinov. In ti ljudje si usojajo hoditi pod zastavo »nepopačene demokracije«. Proletarijat Slovenije je občutil na lastni koži njihovo »demokracijo« za časa demokratske socijalistične vlade. Z demokrati so si že podali roke in upajmo, da se bodo objeli kmalu še s svojimi sorodniki krščanskimi socijalisti, tako da bo en socijal oportunistični hlev v tej dolini šentflorjanski.
Od naših vojakov iz raznih krajev iz Srbije, Trebinja, Splita itd. neprestano dobiva uredništvo »Rdečega Prapora« obupne in ogorčene pritožbe o ravnanju z njimi. Mi smo že večkrat skušali objaviti taka pisma, pa nam jih cenzura vedno zapleni. Zato opozarjamo vse dopisnike, da bomo vsa taka pisma odslej pošiljali centrali Komunistične Stranke v Beograd. Vojake pa, ki bodo do dne volitev odpuščeni, pa opozarjamo, da je Komunistična Stranka edina, ki se z vso vnemo bori proti besnemu militarizmu. Zato naj odpuščeni vojaki na dan volitev vsi volijo svojo Komunistično Stranko, ker s tem bodo najboljše protestirali proti nečuvenemu zatiranju.
Iz Komunistične Slovenije.
Bohinjska Bistrica. Tudi pri nas v Bohinju se je začelo svitati. V nedeljo dne 10. t. m. smo imeli dva shoda, in sicer: v Srednjivasi dopoldne, kjer je poročal sodr. Košir iz Jesenic. Na prostem pred lipo pred Galetom se je zbrala precejšnja množica ljudi obeh spolov. Izvajanjem govornika so zbrani pazno sledili, ker so prvikrat slišali govoriti resnico o komunizmu, katerega se opisuje kot največji zločin. Po eno in pol ure trajajočem zborovanju so se zborovalci z zadovoljstvom razšli./ Popoldne pa v Bistrici v gostilni Kos, kjer sodrug Košir odgovarja na izvajanja socijalpa-trijotov, kateri so imeli dopoldne svoj shod, na katerem je g. Mihevc razpravljal o frontah na Pijavi in v Karpatih ter o komunistih, ki so po njegovih izvajanjih napravili razkol v socijaldemo-kratični stranki. Zborovalci, ki so bili po večini navzoči tudi na socijalpatri-jotskem zborovanju dopoldne, so pazno poslušali stvarna izvajanja sodr. Koširja, ki nam je jasno razložil današnji družabni sistem ter vzroke, radi katerih je prišlo do razkola v soc. dem. stranki. Iz vsega se je jasno razvidelo, da so napravili razkol socijal renegatje s svojo socijalizdajalsko politiko. Dokazal je jasno, da je rešitev delavca in kmeta izpod kapitalističnega jarma stvar delavca in kmeta samega. Po končanem shodu se je priglasilo nekaj naročnikov na »Rdeči prapor« ter se izrekla želja, da se ustanovi našo politično organizacijo, za kar so se ukrenile že tudi vse predpriprave. Tako prodira komunizem na deželi.
Iz Dola pri Ljubljani. Tukajšnji župnik je silno razkačen na komuniste,
ker vidi, da se tudi prr nas, kakor drugod, širi komunizem. Pri pregledovanju volilnih imenikov je hotel odvzeti volilno pravico nekemu posestniku, pri katerem je bil shod naše stranke. Zgodilo se je pa ravno nasprotno: župnik je bil spravljen ob volilno pravico, ker je bil obsojen na 400 kron globe radi soudeležbe na tatvini. Jedel je namreč najboljše kose zajca, ki ga je skrivaj ustrelil njegov hlapec. Župnik je vedel, da je zajec ukraden in je vseeno pojedel najlepše kose. Tako je pričal hlapec. Tako je prišel sedaj ta »božji namestnik«, ki hoče vtopiti v žlici vode vse komuniste, ob volilno pravico.
Iz Celja. V »Rdečem praporu« št. 38. čitam članek. V Celju v hotelu Union na shodu se je oglasil k besedi komunist Bartulovič, kateremu pa pod vplivom teatralnega nastopa E. Kristana stoječa množica poslušalcev ni pustila končati započetega govora. — Bil sem radoveden slišati E. Kristana, pa žal ni prišel isti nazaj, kakor je v Ameriko šel, in to bi lahko trdil, da nas je bilo na shodu polovica in še več, ki smo začudeno gledali celjske kričače, posebno absolutiste tajnika Leskovšeka, Martinčiča in komp. Seveda gospod pekovski mojster Koren in njegovi somišljeniki-ce niso izostale. To je tisti Koren, kateri je nas železničarje hujskal, da naše tajništvo železn. organizacije v Ljubljani smrdi, da naj ga sodrugi preiščejo in pometejo. In res, dosegel je, da so tisti, ki so ta smrad iskali, za eno blamažo bolj bogati. Torej ta množica ni pustila govoriti. Že 17 let sem član železničarske organizacije, pa toliko prerekanja še nikdar ni bilo, kakor danes in to zaslugo imajo samo konsurriarji Kristanovega kalibra. Vprašali bi sodruge, kako dolgo še bomo to trpeli. Mislim, da jc dosti tega in začnimo pravo proletarsko pot in konsumarji naj le ostanejo tam, kjer so.
V Hotiču in na Vačah sta se vršila v nedeljo 10. oktobra dva razmeroma dobro obiskana shoda naše stranke. Poročal je s. Marcel Žorga.
Arteče pri Tržišču. Tu se je v nedeljo dopoldne vršil javni shod naše stranke. S pozornostjo so zbrani kmetje sledili izvajanjem poročevalca s. Bartu-loviča, ki je v jasni luči pokazal, kako zločinsko politiko uganjajo vse meščanske stranke. Posledico te vbijalne politike nosijo danes samo mali kmetje in delavci na svojem hrbtu. Razložil je težkoče v katerih živijo danes revni kmetje in delavci, ki so izročeni ria milost in uemilost raznim lopovom, ve-rižnikom in bogatašem. Končno je razlagal pomen volitev v konstituanto, s katero hočejo zopet verižniki dobiti vajeti v roke, da bi nadalje izsesavali kri iz delavnega ljudstva. S pozivom, naj se zbrani zborovalci pridružijo ostalemu delavstvu in kmetom v njegovem težkem boju zoper kapitaliste, se je dobro uspeli shod z navdušenjem zaključil.
Krmelj. To nedeljo se je pri nas vršil velik javni shod naše komunistične stranke. Številni zborovalci, so z napetostjo sledili* govoru s. Bartuloviča ki je stvarno razložil težk' boj proletarijata v sedanji družbi. Orisal je težkoče, ki jih proletarijat ima v svojem boju zoper kapitalistične izkoriščevalce, ki se ne ozirajo na stradanje in trpljenje delavstva, temveč gledajo za čim večji profit za svoje požrešne mavhe. Da bi bil proletarijat sposoben voditi boj za svoj obstanek, je njegova dol žnost se trdno organizirati, in iti isto pot, ki jo danes hodi proletarijat celega sveta. Zborovalci so navdušeno odobravali govor s. Bartuloviča in stem pokazali, da se zavedajo svoje velike na-
loge, rešite proletarijat izpod kapitalističnega jarma, potom odločnega boja pod rdečo zastavo komunizma.
Trbovlje. V petek ob petih popoldne se je vršil v rudarski restavraciji volilni shod Komunistične Stranke. Zbralo se je od 4—5000 ljudi, ki so napolnili vse lokale in cesto pred restavracijo. Shodu je predsedoval s. Koren. Poročala sta sodruga Fabjančič in Janko Petakovič, tajnik »Zveze rudarskih delavcev« med mogočnim odobravanjem tisočev zbranega ljudstva.
Zagorje. Kako zagorski falirani socijalpatrijotje, verni učenci g. Etbina Kristana in g. Mihata Čobala poštene komuniste opravljajo in sumničijo. Kakor je splošno znano, me socijalpatrijotje zelo sovražijo. Že od lefa 1911. so me preganjali križem sveta z mojo obiteljo. Ko sem prišel po prevratu domov, se je zopet začela gonja proti meni na različne načine. Pisarili so mi različna lepa pisma, denuncirali me na vse mogoče načine. Od novembra lani so mi pošiljali pošte, da me bodo dali zapreti do zadnje stavke, v kateri sem bil res zaprt. Mislil sem si: »No sedaj se je gospodom špicelnom srce ohladilo. Toda oni gredo še dalje. Zvedel sem, da govorijo, da sem dal jaz pri zadnji stavki zapreti socijaldemokrata Jožefa Grabca. Ne bi odgovarjal na te podle stvari, ker mi je daleč pod čast, da bi se jaz mešal z ljudmi, na katere vse zavedno delavstvo takoreč pljuje, hočem pa tukaj pokazati, kake ljudi je socijal-demokratična stranka vzgojila. Mene so zaprli na 25. IV. 1920. zjutraj in socijaldemokrata Jožefa Grabca šele čez 7 dni pitem in ko je bil Grabec že tretji dan v zaporu, sem bil jaz šele prvič poklican pred sodnika, torej sem bil že 10. dan zaprt. Torej ju-deži kedaj je bilo meni mogoče Grabca denuncirati? Ej. kapitalistovski hlapci, vse zaman! Vem vašo parolo in vemo jo vsi zagorski komunisti. Pri nas se ne gre za osebe, jaz sem samo enak med enakimi; če ne bom jaz, bo drugi, ki pa vas ne bo vlekel samo za lase, ampak vam bo še kožo zglave potegnil. Gospodje! Samo že peščica je vas, kmalu bo mrha poginila in veseli me, da ste sami spoznali, da sem tudi jaz med tistimi, ki so slovenski socialdemokraciji dali brco, katera je smrtonosna. Gospodje, še se napihujete kakor tista žaba ali na 28. XI. se boste razpočili. Opozorim vas, gospodje biriči, da bom proti vsakemu sodnijsko po-sodnijsko postopal, kateri bo raznašal take lumparije, o meni.
Mlakar Valentin II.
Shod v Škofji loki dne 18. X. pred mestno hišo. Sklicatelj s. Franko je otvoril shod in naznanil dnevni red. Poročilo s. Makuca iz Ljubljane, kateri je opisal pojožaj v sedanji buržoazni Jugoslaviji in ožigosal strahovlado bajonetov in nasiistva, so škofjoločani in okoličani z aplavom vzeli na znanjt^ Sodr. Osterc je poročal o položaju v Rusiji in razkrinkal meščanske laži, katere so v glavnem naperjene proti sovjetski Rusiji, kajti to je njihov volilni manever. Dokazali bodemo 28. nov., da smo za sovjetsko Rusijo in za svobodo mednarodnega proletarijata. Značilno na temu shodu je bilo to, da je bil mežnar kapucinskega samostana poslan na shod, da bi delal zgago. Povedalo se mu je. da je tudi zjnj tribuna, na na katerih lahko pove svojih šest resnic, ali kapucinarski andrejček ni imel toliko krščanskega poguma, da bi nam razlagal. Sicer je bil shod miren in dostojen.! Značilno je tudi to, da so nam potrgali lepake, misleč si da s tem preprečijo shod. Varali so se, shod
je bil kljub temu jako dobro obiskan. Pojasnilo se nam je, kje je naša stranka in kam moramo voliti. Volili bodemo vsi komuniste. Več Škofjeločanov.
Koncert »Svobode« v Mariboru je preložen na 31. oktobra. Vstopnice se dobijo pri ljubljanski »Svovodi« v Še-lenburgovi ulici.
Politični pregled.
Državnozborske volitve v Avstriji.
Te volitve so se izvršile v znaku zmage reakcije. Socijaldemokrati, ki so bili prej najmočnejša stranka, so nazadovali, dočim so postali reakcijonarni krščanski socijalci po številu prvi. Sestavila se bo bržkone čisto meščanska vlada brez soc. dem. Te volitve so jasen dokaz, da je socijalnodemokratična politika najkrajši pot do najčrnejše reakcije.
Zborovanje nemške neodvisne socialdemokratske stranke.
Kongres se vrši v Halle. Navzočih je'doslej 220 pristašev in 158 nasprotnikov pogojev za vstop v Komunistično Internacijonalo. Kongresa se udeležujejo tudi Zinovjev od Komunistične Internacionale, francoski centrumaš Longuet, in ruski menjševik Martov. O izidu poročamo prihodnjič.
Velikanska stavka na Angleškem.
London, 17. oktobra. Stavka nad en milijon rudarjev. Stavka je popolna in se računa, da bo trajala 6 tednov. Rudarske blagajn»-so polne. Železničarji in mornarji stopijo bržkone v solidarni štrajk. Posledice štrajka se že čutijo na celem Angleškem.
Štrajk na Španskem.
Pariz, 8. X. Iz Bilbao poročajo, da so tamkajšnji kovinarji sklenili generalni štrajk. 35.000 delavcev štrajka. Vse livarne in kovinarne stoje. — Iz Madrida poročajo, da je vojaštvo oddalo 600 strelov na delavce, ko so zapustili tovarne. Sedem jih je ranjenih.
Tretjo obletnico ruske revolucije bodo proslavili delavci, da bodo z vsemi silami pomagali rdeči armadi in se bodo sami borili proti gospodarskim težkočam dežele. Ta dan bodo najboljši člani stranke iz cele Rusije delali za likvidacijo ostalih sovražnikov delavnega razreda s tem, da bodo šli na fronto. Posebno se bo pazilo na bolne in ranjene vojake, za katere se bodo odprla posebna gledališča in kinematografi. Kmetje se zelo zanimajo za to slavlje in ga bodo tudi v najoddaljenejših vaseh zelo praznično obhajali.
Češko strokovno odposlanstvo v Rusiji.
Iz Moskve poročajo 14. oktobra, da je čehoslovaško odposlanstvo v Rusiji zapustilo Petrograd in se podalo v Moskvo. Odposlanstvu je dana možnost pristopa k internacijonalnemu sovjetu strokovnih organizacij v Moskvi in h komunistični internacijonali, da jo študirajo. Vse odlične strokovne organizacije Čehoslovaške so zastopane v tem odposlanstvu.
Kulturno delo v sovjetski Rusiji.
(Moskva, 7. X,) Na seji vseruskega kongresa proletarskih kulturnih institucij je poročal Polianski, da kljub raznim nepovoljnim prilikam kulture institucije po številu naraščajo in da jih je do sedaj že črez 300 in sicer v Sibiriji, Uralu, Ukrajini, Kavkazu in celo v Georgiji. Ideja proletkulta se razširja celo po zapadni Evropi, ustanovljenih je že več internacijonalnih zavodov proletarske kulture. Ruske proletarske kulturne institucije so posebno učinkovale v rdeči armadi s tem, da so se
prirejali koncerti, zborovanja, gledališke predstave itd. Na polju umetnosti se proletkult z vso odločnostjo bori proti kubizmu, futurizmu in drugim bolnim oblikam meščanske umetnosti. Delavski razred že ima svoje go 'benike, komponiste, kiparje in slikarje, kakor tudi pisatelje in pesnike.
Državni proračun v Nemčiji.
Leta 1914 je znašal nemški državni proračun 3,4 milijonov mark, letos pa 91,5 milijonov, od katerih 49 miljard ni kritih. K temu pa še pride primankljaj postne uprave v znesku 2 miljard in železnic v znesku 16 miljard. Skupno znaša torej primankljaj 67 miljonov mark. Nemčija se pogreza v dolgove kot vse kapitalistične države. Posledica tega je, da pade nemška valuta.
Propadanje kapitalističnega gospodarstva.
Eden najznačilnejših znakov propadanja kapitalističnega gospodarstva je nezaposlenost. Iz poročila državnega urada za delovni trg v Nemčiji je razvidno, da nezaposlenost zopet narašča. Dočim jih je bilo 15. junija 1920 skupaj
270.000, je njih število naraslo do 1. septembra 1920 na 419.785 in raste še nadalje. Največja je nezaposlenost na Saksonskem in v Hamburgu. K omenjenim nezaposlencem pride še 387.615 rodbinskih članov. Poleg tega je upoštevati število onih, ki delajo šihte. In ti so začetkom septembra po številu prekosili polno zaposlene delavce, dočim so jih cenili začetkom junija še na
100.000. Meseca avgusta so zahtevale podpore 82,5 milijonov mark. Možnost zaposlitve se je povsod poslabšala, ker je produkcija v propadu.
Drugi znak propadajočega kapitalizma je iskati v naraščanju konkurzov. Teh je bilo v Nemčiji v drugem četrtletju 243, v tretjem pa že 399.
To propadanje pa ni opažati samo v Nemčiji. Tudi v bogati Angliji se vrši isti proces. Dne 2. oktobra je ena največjih tovarn v Sheffieldu odpustila na tisoče delavcev vsled pomanjkanja naročil. Ker stoji ta tovarna v ozki zvezi z United Stal Cooperation smatrajo kapitalistični krogi ta dogodek kot začetek velike gospodarske krize in nadaljnih odpustov delavstva.
Tudi na Danskem narašča nezaposlenost. V zadnjem tednu je narasla od 8740 na 9027.
Poljska nasilja.
»Izvestija« javljajo, da so Poljaki v vasi Mecig posilili 152 deklet pred očmi njihovih staršev. Kmetom te vasi so pobrali vse zaradi tega, ker so v svojo brambo organizirali brambno četo. Učitelja okrožja Wali so strašno pretepli
in ga nato zastrupili.
V
Beli teror v Poljski.
Lvov, 8. X. Aretacije in zapiranje ■v okraju Ladziechow se nadaljujejo. Po došlih vesteh je tja prispel oddelek lvovske policije in je dal zapreti celo vrsto popolnoma nedolžnih oseb, ki so jih odpeljali neznano kam. Zaradi tega se je prebivalstva polastilo veliko razburjanje.
Same &žll
Zadnje	dni je razširjal meščanski
in socijaldem. tisk strašilne novice o sovjetski Rusiji, da se je pričela majati, da so izbruhnili upori in štrajki v Petrogradu, Budjeny pobegnil k Wranglu, dvanajst mirovnih odposlancev na povratku brez sodbe ustreljenih To vse ni	res.	Riški	dopisnik	»Daily Heralda«
piše o	tem:	»Vprašal	sem Joffeja, če
je	kaj	resnice na teh	nemirih, štraj-
kih itd. Joffe je odgovoril na kratko: »Vse te vesti so zlagane«.
Trgovske zveze med sovjetsko Rusijo in Norveško.
V Vardč je prispel parnik s 3000 tonami angleškega premoga za Rusijo. Istočasno so prispeli trije ruski odposlanci, da se pogajajo za vzpostavitev prometa med Norveško in Rusijo.
Gospodarska obnova v sovjetski Rusiji.
Moskva 12. oktobra. Napeljevanje elektrike ugodno napreduje in se je za to izdelal posebni program, da se delo pospeši. Oni čas ni več daleč, ko v Rusiji ne bo nobene vasi več brez električne razsvetljave.
Uspeh komunističnih sobot.
Na zadnjo komunistično soboto v Caricinu so delavci preko normale izdelali 2 lokomotivi in 7 vagonov. Uspeh železničarskih delavcev je bil velikanski.
135.000	delavcev se je udeležilo dela in so delali po postajah in po progah. Značilno je to, da so delavce spremljale godbe na delo in se je dela udeležilo mnogo izvenstrankarskih delavcev.
Baškiri proti Wranglu.
Iz Moskve portfčajo dne 12. t. m.:
V baškirski sovjetski republiki so se osnovali prostovoljni konjeniški oddelki, ki bodo odšli v najkrajšem času proti Wranglu.
Povzdiga industrije v sovjetski Rusiji.
V Serpuhovu so pričele delovati vse predilnice. V Ripecku so se pričela dela za napeljavanje elektrike v vsa mestna podjetja in podjetja bližnjih vasi. V Petrograd je dospela prva poši-ljatev nafte, vsega 61.000 pudov. Ta čas je 15 vlakov z nafto namenjenih v Petrograd z enim miljonom pudov nafte.
V Odesi je 300.000 pudov soli naku-pičene. Lahko se računa, da bo letošnja sezona soli znašala okolo 5 in pol mi-ljona pudov to je petkratveč, kot povprečna pridobitev pred vojno.
Obskrba sovjetske Rusije.
(Stockholn, 1. X) Po poročilih iz Rjazanske gubernije ie žetev v sovjetskih komunah zaradi dobrega agronomskega vodstva za 30—35 procentov boljše izpadla, kakor pa na kmečkih gospodarstvih. Nove komune se vedno ustanavljajo. V guberniji Penza je že spravljenih 70% žetve, 100.000 pudov ovsa, 137.000 pudov pšenice, 15 milj. jajec, 15.000 pudov surovega masla itd.
V Sibirijo je odpotovalo prostovoljno 6000 kmetovalcev. Po došlih poročilih so ti delavci 1950 družinam rdečih vojakov pospravili polja 3500 desetin se je na novo zoralo.
Delavska državna kontrola
Iz Moskve poročajo 8. X. Sovjetska vlada je osnovala kontrolno organizacijo, ki nima samo naloge nadzorovati pravilno izdajanje državnega denarja, temveč tudi, da se pravilno izvršujejo vse odredbe osrednje vlade in da preprečuje vsa mogoča zlorabljanja. Kot člani te ustanove, ki je znana pod imenom »Delavsko in kmečko nadzor-ništvo«, so poklicani izvoljeni zastopniki delavcev in kmetov. Volitve v to ustanovo se vrše sedaj. To dejstvo, ki nudi delavcem in kmetom priliko, da sami vladajo državo in nadzorujejo delovanje državnih uradnikov in državnih aparatov, je zelo važno.
Trgovske zveze med Anglijo in Rusijo.
Največje ovire za trgovsko zvezo med obema državama delajo angleški kapitalisti, ki zahtevajo kot predpogoj, da Rusija prizna predvojne dolgove. To zahtevo so sedaj zopet stavili na vlado ob priliki obširnega pisma Krasina L!oyd Georgeu, kjer našteva blago, ki ga
Rusija potrebuje in kjer obenem pravi, da je Rusija pripravljena plačevati v blagu. Težko je pač pustiti dohodke, ki ne stanejo drugega truda kot rezanja' kuponov, dočim drugi delajo in garajo.
Lenin o politiki sovjetske Rusije.
Na prvi seji konference ruske komunistične stranke je Lenin povedal naslednje:
»Ko smo ponudili Poljski januarja mir, ki je bil za njo zelo ugoden, za nas pa neugoden, so smatrali diplomate vseh dežel to našo ponudbo kot znak naše slabosti.
Z ozirom na to so tvegali svoj veliki napad in zasedli Kijev. Z našim protinapadom smo vrgli Poljake nazaj in se približali Varšavi. Vsled poslednjih vojnih dogodkov pa smo se morali zopet umakniti za 100 vrst. Odločilen pa ni naš brez dvoma težak položaj, marveč važneje je, da so se diplomati motili v računih o naši slabosti, da nas Poljska ne more premagati, da marveč mi nismo daleč od zmage nad Poljsko.
Z našim pohodom proti Varšavi smo prišli v stik z enim središčem imperijalističnega vrhovnega sistema.
Poljska, ki je poslednja opora proti boljševizmu in ki je popolnoma v rokah antante, je tako mogočen faktor v onem imperijalističnem sistemu, da je dejstvo resnega ogrožanja te opore s strani sovjetske Rusije spravil cel sistem v majanje. Sovjetska republika je postala v svetovni politiki vedno bJj faktor velikega pomena. Nov položaj se je javil predvsem v dejstvu, da je buržoazija onih dežel, kjer vlada antanta, pokazala svoje simpatije za sovjetsko Rusijo. Obmejne države, katerih stike k boljševizmu so določala preganjanja komunistov, so proti volji antante sklenile z nami mir in pogodbe.
Z našim pohodom proti Varšavi je izbruhnilo v Nemčiji veliko razburjenje in gibanje. Nadaljna posledica našega stika z Varšavo je bil boj zapadnih držav s svojim proletarijatom — pred' vsem v Angliji.
Ko nam je angleška vlada izročila ultimatum, se je pokazalo, da je morala o tem prej vprašati angleške delavce. Ti delavci, katerih voditelji obstojajo po9/10 iz oportunistov in izdajalcev,, so odgovorili z ustanovitvijo akcijskega odbora. Ta odbor je združitev vseh delavcev brez razlike strank, ki konkurira z vlado. Te nove pridobitve angle-škega delavskega gibanja imajo ogromni upliv na svetovno revolucijo in predvsem na francosko delavsko gibanje.
Azijski narodi in imferijalizem.
Poročevalec angleškega delavskega lista »Daily Herald« poroča iz Bakuja, kjer se je vršil kongres azijskih narodov, da je dobil ut;s, da se pričenja nova doba v zgodovini vzhoda. Razpoloženje je doseglo svoj višek, ko je Zinovjev proglasil sveto vojno ^roti im* perijalizmu. V Bakuju je ustanovljena vojaška šola rdeče armade, kamor pošiljajo azijski narodi svoje sinove, da postanejo voditelji v vojski. Dopisnik je prišel do prepričanja, da je cela Azija v rokah Moskve, ki daje denar in orožje. En mig iz Kremla in cela Azija stoji v plamenih.
Kongres v Bakuju je posebne važnosti za revolucijo v Angliji. Indija tvori danes srce angleškega svetovnega gospodarstva. Odtod srka angleški kapitalizem največja bogatstva, ki jif deli deloma tudi s proletarijatom, kar ima za posledico konservatizem in opor tunizem tega proletarijata. Ko se prične krhati kolonijalno gospodarstvo Anglija se ustavi tudi zlati tok bogastva i11 Anglija stopi v predvečer revolucije.
Izdajatelj: Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani. - Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. — Odgovorni urednik Rajko Osterc. — Tisk tiskarne M. Hrovatin v Ljubljani.