LETO XXI. — številka 56 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj, redakcije odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sreda, 17. 7. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev -ist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Največ je izvozila tovarna Iskra . ^ podjetij v kranjski občini je od januarja do maja letos izvozilo za 3,622 milijona dolarjev izdelkov in tako izpolnilo poprečju 32 odstotkov predvidenega letnega izvoza programa. To pa pomeni, da je izvoz za okrog 10 odstotkov za Predvidenim programom. Med podjetji je bila v prvih petih secih na prvem mestu tovarna Iskra-Elektromehanika ranj, ki je izvozila za nekaj več kot milijon dolarjev izdel-Pod'- drugem mestu Pa Je Tekstilindus z 991 tisoč dolarji. jetji sta s takšnim izvozom tudi dosegli letni izvozni za frarn za Prvih pet mesecev. Zanimivo pa je, da je letos jeti nT?^stot'ce nad predvidenim izvoznim programom pod-2 OSO, ki je imelo lani prav v tem času precej težav Vari^.OZOrn- Prav tako pa je izvoz tudi pri drugi tekstilni to-rnes1 v. kranjski občini (IBI) dokaj ugoden, saj so v petih Pro lzPolnili že skoraj 45 odstotkov letošnjega izvoznega „• s^rna. Izvoznega programa pa v prvih petih mesecih Jf° ,u°segli: Kovinar (21%), LIK (27%), Standard (16,7 °ost ) m Planika (19 %)• „v_lcer „pa so podjetja dobršen del izdelkov izvozila v države s čvrsto valuto (76,9%), manjši del pa v vzhodne in j - -"»Iv vumiy \ vo slovesno dočakal, saj bo v kratkem dobd asfaltirano cesto, domačini bodo uredili /.unanje >sti ne .svojih hi« in (•krasili vsi' naselje. Da je ivljalni r izbral za mesto proslave prav Motivik ni naključje, saj so bile v okolici Motnika pozimi 1943-44 številne akcije Šlandrove brigade, v katerih so napadli in zasedli žandar me-n j rilo postojanko v Motntiku. staje ljudske milice v Škof-ji Loki. Lani so podelili 31 zlatih in 152 srebrnih značk. Zlato značko dobi, kdor desetkrat daruje kri, srebrno pa tisti, ki ima za seboj pet krvodajalskih akcij. I. G. sivo in zaščita pri delu. Vzporedno s stiki sindikalnih podružnic tržiških kolektivov pa so predstavniki deželnega vodstva koroških sindikatov povabili ml člane sindikata — učence * gospodarstvu — na velike mednarodno zborovanje učencev strokovnih šol. Teg» zborovanja, ki je bilo v začetku prejšnjega meseca ob Vrbskem jezeru, pripravila pa ga je sekcija mladih sindikalistov pri deželnem vod-sivu, se je udeležilo tudi pet mladih Tržičanov — učencev v gospodarstvu. Tržiški občinski sindikalni svet pa jeseni pripravlja skupaj z deželnim vodstvom avstrijskih sindikatov s posameznimi strokovnimi sindikati na Koroškem in s komunalnim zavodom za zaposlovanje delavcev v Kranj« posvetovanje in zborovanjs jugoslovanskih delavcev, ki so. zaposleni na Koroškem. Vili G. db GORENJSKA j KREDITNA BANKA KRANJ s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA. SKOFJA LOKA, TR2IC RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.- N DIN dne 14. 8. 1968 in 14. 2. 1969 Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE SKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1. 1. 1968 do 31. 1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.— N din ročnih ur Darvvil v vrednosti nad NAGRADE: 14.0U).— v 7» Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pripravljenih jc 10 denarnih nagrad v vrednosti 5.100.— N din, ki se koristijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri. Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več. Škoda na bregovih reke Kokre Za popravila so odobrena sredstva rezervnega sklada občine Narasla voda reke Kokre je lansko jesen povzročila precejšnjo škodo. Pod žago v Preddvoru je obšla predčasno regulirano strugo in odnesla približno 0,3 ha zemljišča z gozdom vred. Dokončno je porušila jez na Visokem, odnesla most med Tupaličami in Bregom, poškodovala vodne usmerjevalne objekte v Hotemažah, obšla most med Suho in Hotemažami in zaradi tega odnesla 0,2 ha gozda. Da je škoda še večja, je »napadla« most prek Rupovščice in Kokre na Kurirski poti. Na Visokem pa je nevarno ogroženih dvoje stanovanjskih in gospodarskih objektov. Od Preddvora do Ovčana reka nevarno vijuga in se zajeda v obrežna zemljišča. Vodna skupnost Gorenjske je začela z zavarovalnimi deli v Tupaličah, Visokem in na Ovčanu. To je ne glede na sredstva nujno, saj bi naslednja visoka voda povzročila na gospodarskih in komunalnih objektih nepopravljivo škodo. Skupščina občine Kranj je iz sredstev rezervnega sklada namenila 330.000 novih dinarjev za popravilo in izgradnjo najnujnejših zavarovalnih del. *• Košnjek V Kranju srednja šola za obutvene tednike Tehniška čevljarska šola za odrasle iz Kranja, tržiški Peko in kranjska Planika so predlagali, da se v okviru Tehniške tekstilne šole ustanovi posebni oddelek za obutveno industrijo. To bo prva tovrstna šola v naši republiki. Njeni absolventi bodo imeli naziv tehnika obutvene industrije. Predlog je že sprejel svet Tekstilnega centra, prav tako izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti, svoje soglasje pa je dala tudi skupščina občine Kranj. Vzrok za ustanovitev oddelka jc potreba obeh tovarn — Planike in Peka — po srodnjestrokovnem čevljarskem kadru. Pa tudi sam Kranj je dokaj primerno mesto, saj bodo tehniki iah'ko dobili zaposlitev v samem Kranju ali sosednjem Tržiču. Tekstilna šola ima vse pogoje, da bo delo šole nemoteno teklo. °bstajajo učni prostori in potrebni laboratoriji in predavatelji ** splošne teoretične predmete, medtem ko bi strokovne Podavali strokovnjaki iz obeh podjetij. Financiranje šole je urejeno s sporazumom med prizadetimi organizacijami Svoje soglasje k ustanovitvi srednje teh-jjjjke šole za obutvene tehnike pa je dal tudi Svot za usnjarsko in obutveno industrijo pri gospodarski zbornici SRS. J. Košnjek Izvoz manjši od lanskega Osebni dohodki v gostinstvu za 5 odstotkov večji obč^t*r'-meS-e^ri' >zv°z industrijskih podjetij v radovljiški » ini je bil letos za 21 odstotkov manjši od lanskega. Sicer sar if zarau' carinskih zaprek najbolj padel izvoz pri Me-pa - >°ni .Podjetju v Radovljici. Pri industrijskih podjetjih v n6 -nalD?'J Prizadeta kovinska industrija. Tako je Plamen kov p 'tirih mesecih izvozil za 71 odstotkov manj izdel-riX/ * ^ccej skromen izvoz pa ima tudi tekstilna industrija, Poch-1 M e" ^riga pa je povečala le izvoz na konvertibilno Sicer °' met'lem ko ga je na klirinško pivej /manjšala. Prvih !l SC 'C V občinj rzvoz na konvertibilno področje v Obdoh" me*ecih povečal v primerjavi Z enakim lanskim na ki' " /a 6 Odstotkov (35 tisOČ (tolarjev), medlem ko se je KI"inško zmanjšal za 64 odstotkov (456 tisoč dolarjev). letos r>otJr0(^.iu gostinstva pa se je v prvih treh mesecih ljjej .POvečalo predvsem Itevilo prenočitev v Bohinju. Pro-p,.(VtK: v vseh večjih hotelih v Bohinju in tudi na Bledu radi 'i" " '>rl Vendar pa je bil promel hotelov na Bledu za- p()(j.((>1 nav,ianja hotela Toplice UstO* precej manjši kot lani. °se|>n'i Pa lnt,i ^''žejo, c,a so bili v prvih letošnjih mesecih skili v ot,ki v gostinstvu za pet odstotkov večji od lan-Prime • ^ar Da s temi podatki še ne moremo delati dokončne ni,| , ' |,vc ° pravilnosti oziroma nepravilnosti gibanja prodni "i ''"'""'ka. Ta bo mogoča in dokaj realna šele po kon-POletnj turistični sezoni na Bledu in v Bohinju. — A. Z. Izobraževanje za kmetijce v škofjeloški občini Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v škofji Loki je z delavsko univerzo iz Škofje Loke pripravila program izobraževanja kmetijskih proizvajalcev v škofjeloški občini. Odločili so se za štiri oblike izobraževanja. Kmetijski proizvajalci bodo lahko obiskovali predavanja, tečaje, ekskurzije in nižjo kmetijsko šolo. Kakor predvidevajo bodo te oblike izobraževanja stale 61.166 N din. K temu naj bi po predlogu tega programa prispevala družba 28.917 N din, kmetijski proizvajalci pa 32.249 N din, žal je trenutno na voljo le 10.000 N din denarja, ki ga bo prispevala družba. Kakor predvidevajo bo 270 I ur predavanj in bodo stala 15.600 N din. Na teh predavanjih bodo udeleženci po- ' slušali teme iz splošne- j ga izobraževanja, kmetijstva, i gozdarstva, turizma in obrti. ! Na predavanjih bodo po slušali poljudnoznanstvene in potopisne teme. Snov iz družbene ekonomije, zdravstva in vzgojnega varstva. Kmctijci bodo obiskovali predavanja, na katerih bodo poslušali snov iz poljedelstva, travništva, živinoreje in sadjarstva. Seznanili pa se bodo tudi z dobrimi in slabimi stranmi uporabe umetnih gnojil in herbecidov. Spoznali bodo osnove kmetijskega poslovanja, statistike, knjigovodstva, korespondence in administracije. Tisti, ki imajo gozdne površine, se bodo gotovo udeležili strokovnih predavanj s področja obnove, nege, varstva, izkoriščanja gozdov. Spoznali pa bodo tudi uporabo sodobne tehnike v gozdu. Vse bolj pomemben činitelj kmetijskega delovanja je tudi turizem. Kmetijski proizvajalci se bodo na ciklusu predavanj seznanili s pomenom, stanjem in s cilji kmetijskega turizma pri nas. Pogovorili se bodo o demografskih, zgodovinskih, etničnih in gospodarskih značilnostih posameznih krajev. Prikazali jim bodo, kakšno je stanje kmetijskega turizma na sosednjem Koroškem. Vsekakor pa bodo morali znati za bivanje gosta preurediti tudi hišo. Malokateri kmet se danes dodatno peča z obrtjo. Delavska univerza bi želela čimveč prebivalstva usposobiti za izdelovanje čipk, kovaških izdelkov, spominkov in drugega obrtniškega materiala. Želela pa bi tudi, da bi se več kmetov odločilo za storitvene obrti, kot so gostinstvo, prevozništvo in podobno. Predavanja bodo od novembra do marca v Sovodnju, Lučinah, Selcih, Gorenji vasi, Poljanah, Bukovici, Davči, Sorici in na Trati. Sekcija pa bo z delavsko univerzo priredila tudi vrsto tečajev. Tako bodo lahko kmetijski proizvajalci obiskovali gospodinjski tečaj, traktorski tečaj, tečaj za sadjarje, tečaj za priučitev dela z motornimi žagami, tečaj, na katerem se bodo seznanili z novostmi v kmetijski in gozdarski mehanizaciji in tečaj, na katerem bodo spoznali osnove kmečkega knjigovodstva. Priredili bodo tudi ekskurzije na kmetijske sejme, vzorno urejene kmetije, pašnike in tako dalje. Vsekakor je tu glavno vprašanje denarja. Prav bi bilo, da bi nekaj denarja prispevala tudi industrijska podjetja. Zavedati pa se moramo prav vsi, da bo kmetijski proizvajalec, ki bo več znal, uporabljal za svoje delo tudi razna pomagala tehničnega ali kemijskega izvora, ki bodo prispevala k povečanju pridobljenih pridelkov in k njihovi nižji cenu S. Jesenovec Reelekcija direktorjev v jeseniški občini Reelekcija pomeni izbiranje ali volitev najboljšega med najboljšimi. To ni rotacija, ki zahteva obvezno menjavo ljudi na določenih položajih. Letošnja reelekcija direktorjev v jeseniški občini poteka v znamenju splošnih jugoslovanskih razmer. Zato v ilustracijo navajam naslednje podatke: V prvih štirih mesecih so v Jugoslaviji izvedli reelekcijo direktorjev v 657 delovnih organizacijah. Po ponovnih volitvah sta svoje položaje obdržala 602 dosedanja direktorja. V šolah, zdravstvenih, socialnih in podobnih ustanovah so v istem času izvolili 590 direktorjev, od tega 90 odstotkov starih. V jeseniški občini so letos opravili reelekcijo v 23 delovnih organizacijah, od tega so v 19 izvolili starega direktorja. V večini delovnih organizacijah je bil samo en kandidat. Od 657 letos izvoljenih direktorjev v Jugoslaviji ima 100 direktorjev samo osnovnošolsko izobrazbo, visoko in višjo izobrazbo pa le vsak tretji direktor. Pri tako različni izobrazbi direktorjev ni čudno, da so razpisni pogoji za mesto direktorja večkrat prilagojeni izobrazbi starega direktorja. J. Vidic V KRANJU 2.—13. VIII. 1968 RAZPRODAJA PO ZELO UGODNI CENI GLAS (stavba občinske skupščine) soba 110 KRANJ časopisnega papirja GLAS 1^OW21 Krajevni praznik Bleda ■ j Bled-kraj z bogatim i j turističnimi 1 izkušnjami |U3 Prireditve ob blejskem prazniku »Za razvoj turizma v nekem kraju aH pa na širšem področju niso dovolj Ic naravne lepote in hoteli ter restavracije itd. Vzporedno s gradnjo teh objektov je treba razvijati tudi druge turistično športne in rekreacijske zmogljivosti. Kdor danes ne upošteva teh »turistič oih zakonitosti«, tudi ne sme pričakovati, da bo od turizma toliko iztržil, da bi na osnovi dohodka lahko ugotavljal uspešne rezultate,« mi je med obiskom povedal direktor zavoda za razvoj turizma na Bledu Jože Kapus. Bled je že leta poznan doma in v tujini kot izredno lep turistični kraj. Tega pa »e zavedajo tudi prebivalci. Zato ni čudno, da je donos na Bledu vrsta gostinskih objektov, hotelov, zasebnih turističnih sob, trgovskih in drugih lokalov itd. Odkar na Bledu nimajo Več občine, pa za razvoj turizma v tom znanem kr.-ai .skrbijo krajevne ©rganizueije, posebej pa si za čimhitrejši turistični razvoj prizadeva tudi radovljiška občinska skupščina. Ta že nekaj let ves dohodek od turi.slične takse prepušča turističnemu društvu oziroma Bledu. Od toga pa vsako leto 20 odstotkov dohodka ostane krajevni .skupnosti za urejanje komunalnih in drugih naprav. Ko smo se pred dnevi pogovarjali a predstavniki zavoda za razvoj turizma in turističnega društva, so nam povedali, da so v zadnjih letih posvečali predvsem skrb hotelskim objektom. Tako so obnovili nekatere hotele in pripravili gradnjo enega naj-'.■. jih hotelov na Bledu, Že prihodnje leto bo namreč sprejel prve goste eden naj-vi '.jih turističnih objektov: Golf hotel, katerega investitor je Park hotel Bled i.n so zanj namenili okrog dve milijardi In pol starih dinarjev. Ime pa je hotel dobil po golf igrišču, ki ga namerava za-. vod za razvoj turizma zgraditi do 1970. leta. Skratka, če bi ob letošnjem blejskem krajevnem prazniku hoteli oceniti turistično dejavnost oziroma prizadevanja za razvoj turizma v tem kraju, potem moramo zapisati, da Bled prehaja v drugo fazo na področju turizma. Nedvomno lahko trdimo, da je k razvoju turistično rekreacijske in športne dejavnosti, brez katere si danes ne moremo misliti modernega in učinkovitega turizma, prispeval zavod za razvoj turizma. Ta danes gospodari z gradom, kampingom, igriščem za mali golf, festivalno dvorano, blejskim otokom in igralnico. Do 1970. leta pa nameravajo zgraditi še golf igrišče, za kar bodo potrebovali okrog 400 milijonov starih dinarjev, restavrirati blejski otok, razmišljajo pa tudi o gradnji drsališča itd. Vse to pa so objekti, ki naj bi popestrili turizem na Bledu, predvsem pa izboljšali sedanji sestav gostov v tem turističnem kraju. V prvih letošnjih turističnih mesecih je Bled obiskalo največ Holandcev, Zahodnih Nemcev. Angležev, Avstrijcev in Belgijcev. Na turističnem društvu so nam povedali, da je letos obisk domačih gostov sicer nekaj manjši kot lani, vendar pa so podatki dosti ugodnejši od lanskih. K temu pa ni pripomogla le obnovitev nekaterih hotelov, ampak tudi prizadevanja prebivalcev, ki so preuredili tudi precej turističnih sob. Precej pa se je letošnji obisk tujih gostev povečal tudi zaradi različnih prireditev. Na Bledu tako rekoč ni dneva brez prireditve. Tako bo turistično društvo letos prispevalo za nekatere nerentabilne oziroma slabše obiskane prireditve 13 milijonov starih dinarjev. Ce že govorimo o Bledu in turizmu pa ne moremo tudi mimo krajevne skupnosti. Ta že nekaj let načrtno ureja in izbolj.šuje razne komunalne naprave. Lotos bo spet namenila 17 milijonov starih dinarjev za asfaltiranje nekaterih cest. Tako bodo asfaltirali Mlinsko cesto ter del Cankarjeve ulice in del ulice narodnih herojev; na slednji pa bodo uredili tudi javno razsvetljavo. V zadnjem letu pa je krajevni skupnosti in turističnemu društvu tudi uspelo, da sta s posebno akcijo precej pripomogla k po-lopšanju naselij. Danes si torej tako krajevna skupnost, turistično dru-Stvo, zavod za razvoj turizma, gostinska in trgovska podjetja ter prebivalci Bleda prizadevajo, da bi Bled postal čimlepši in čimbolj moderen turistični kraj. Priznati jim moramo, da imajo pri lem bogate izkušnje in lepo uspehe. Zato jim ob današnjem krajevnem prazniku iskreno čestitamo in ž<-limo, da bi bili tudi v prihodnje tako uspešni pri iiresniičeva nju njihovega turističnega programa. A. Zalar V okviru krajevnega praznika bodo v prihodnjih dneh na Bledu različne prireditve. Tako bo v sredo, 17. julija ob 20.30 v festivalni dvorani na Bledu nastopil češkoslovaški folklorni ansambel Tren-čan, ki bo izvajal narodne plese in pesmi. V soboto, 20. julija, ob 16. uri bodo na Bledu sprejeli karavano Pesem poletja, zatem pa bo ob 17.30 v dvorani Kazine velika modna revija z zabavnim programom. Ob 20.30 pa bo v festivalni dvorani zabavno turistični festival Pesem po- letja, kjer bo nastopilo deset najboljših jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Prireditve v počastitev kra-* jevnega praznika, in dneva vstaje pa bodo na programu tudi še v nedeljo in ponedeljek. Tako bo v nedeljo, 21. julija, ob 18. uri v zdraviliškem parku promenadni koncert, ob 21. uri pa bo v počastitev dneva vstaje z blejskega gradu velik ognjemet. V ponedeljek, 22. julija, ob 5. uri zjutraj pa bo mlinska godba zaigrala budnico. A. 2. ..M Kolektiv hotela JELOVICA Bled čestita občanom za krajevni praznik Bleda in jim želi prijetno praznovanje. Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled Vsem ljudem čestita za krajevni praznik in dan vstaje Kovinska delavnica Bled Ključavničarstvo — kleparstvo — vodna instalacija se pridružuje čestitkam za krajevni praznik Bled* in dan vsta|e slovenskega ljudstva ter se priporoča za svoje storitve. Kolektiv podjetja Kreda Radovna — Bled čestita vsem delovnim ljudem za krajevni praznik 111 praznik dneva vstaje slovenskega ljudstva. Krajevna skupnost BLED čestita svojim občanom /.a krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi se več delovnih uspehov. Iufylcw Bled čestita občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje in se priporoča za obisk. Hotel Lovec Bled Priporoča za cenjeni obisk in čestita prebivalcem ofcoa za krajevni praznik. Kolektiv PARK HOTELA BLED čestita vsem občanom za krajevni praznik lcda in za dan vstaje slovenskega ljudstva. Turistično društvo BLED estita vsem občanom za krajevni praznik in tian vstaje slovenskega ljudstva. SLED praznuje ?3 tovarna čipk, vezenin, rokavic in ženske konfekcije Bled čestita za krajevni praznik in praznik dneva vstaje slovenskega* ljudstva. KOMPAS B L E s turistično poslovalnico in garni hotelom vam nudi vse turistične in gostinske storitve. Kolektiv se priporoča in čestita vsem delovnim ljudem in prebivalcem Bledai za krajevni praznik in za dan vstaje slovenskega ljudstva. Restavracija pri regatnem centru na Bledu se priporoča in obenem čestita občanom za krajevni praznik Bleda. Kmetijska zadrega BLED čestita prebivalstvu Bleda za krajevni praznik in dan vstaje ter se priporoča' za nadaljnjo naklonjenost. Ob tej priliki obveščamo prebivalstvo, da smo odprli v hotelu Jelovica na Bledu cvetličarno, kjer nudimo vse vrste cvetja, lončnic, okrasitve in aranžn mane za vse prilike in vse v cvetličarsko stroko spadajoče storitve. Priporočamo se! HOTEL TOPLICE BLED je največji in najlepši hotel na Bledu. Popolnoma prenovljen, vse sobe s ko* palnico. Leži tik ob jezerski obali in ima razgled na Julijske Alpe in Karavanke. Z depandansami bolel Trst, hotel Jadran in hotel Korolan ima skupno 400 ležišč. V samem hotelu je pokrito termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stopinj Celzija. Tik ob hotelu leži jezersko kopališče s čolni. Hotel nudi gostom prvovrstno hrano, domače specialitete, sortna vina. American ban Televizija. Družabni prostori. Glasba. Pridružujemo se čestitkam za praznile Bleda. RX Opravljivi sosedje Sosedje so sporočili policiji, v Manili, da neki njihov sosed že pet noči zaporedoma nosi na avtomobil, ki ga čaka pred hišo, krste. Ker ni v hiši nihče umrl, jim je bila zadeva skrajno sumljiva in kot dobrim državljanom se jim je zdelo potrebno to javiti policiji. Policija je vdrla v stanovanje osumljenca. Kmalu pa se je vse pojasnilo: fant je bil mizar in je honorarno izdelal nekaj krst kar doma v popoldanskem času. Nekaj dni kasneje pa je ponovno dobil policijski obisk. To pot so sosedje javili, da so sredi noči prihajali iz njegove hiše tako grozni kriki, da so se vsem ježili lasje. Pa je pojasnil honorarni mizar tudi ta primer. Jezen na svoje oprav-Ijive sosede je dal gramofcn-sJco ploščo z arijami Marie Callas vrteti s hitrostjo 78 namesto 33, obrnil gumb za jakost do konca in učinek je bil tu. To pot pa je moral plačati kazen zaradi kaljenja nočnega miru. BOGOMIL DEBELJAK Poletje Poletje je spet tu. V katedrali v Chartresu (Francija) se znova boje obiskov pomanjkljivo oblečenih žensk. Zato so na vrata nabili napis: »Opozarjamo obiskovalce, da ni v cerkvi nobenega bazena. Torej ni nobenega vzroka, da bi vstopali v kopalnih oblekah.« Motorna zakonska postelja Lastnik nekega ameriškega podjetja, ki prodaja zakonske postelje, si je izmislil nenavadno reklamo. Zakonsko posteljo jo montiral na avto in se skupaj s svojo tajnico vozil po mestu. Lastnik namreč meni, da bo tako povečal prodajo zakonskih postelj, ki jih on prodala. 3 5 X e e tat Potegavščina V elegantni londonski četrti Chelsea se je pojavil lepak, ki opozarja pse oziroma njihove lastnike, da je občina posula po Royal Avenue izredno močno sredstvo proti mrčesu, ki je smrtno nevarno tudi za pse. Doslej je bila avenija, bogato opremljena z drevesi, pravi raj za pasje sprehajalec. Prebivalci so se že hoteli pritožiti proti oblasti, ko je po nekaj urah tesnobe nekdo le odkril, da gre za potegavščino. Avtor lepaka je prav gotovo kak prebivalce Royal Avenue, ki mu gredo pasje procesije na živce, ali pa kdo, ki ima med psi zagrizenega sovražnika. Ulice nevarnejše kot bojišča Statistični podatki kažejo, da je v 68 letih tega stoletja izgubilo življenje 800.000 ameriških državljanov pod streli iz zasebnega orožja. V vseh vojnah v tem času pa je padlo 631.000 Američanov. Streli iz zasebnega orožja so ubili samo preteklo leto 20.000 ljudi. Pripetilo se jc 7000 umorov in ropov z umori, 3000 ljudi je izgubilo življenje v nesrečnih prime- rih, 10.000 Američanov je storilo samomor z revolverjem ali s puško, poleg tega pa se je različno poškodovalo s strelnim orožjem še več kot 100.000 Američanov. Strelno orožje jim služi za rope, razbojnišlva in nasilje bolj kot kjerkoli drugje. Tako jc bilo leta 1962 v Veliki Itritaniji 29 zločinov s strelnim orožjem, na Japonskem 37, v ZDA pa 19a4. Naveličala sta se zakona Nedavno je bil v Pragi kaj nenavadni ločitveni proces: zakonska partnerja, ki sta Maščevanje je »sladko« Mizar Kazaburo Aka-macu iz japonskega mesta Iliracuri jo odgriznil glavo kači. ki ga je pičila v ustnice. Ostal je živ le zaradi hitre zdravniške pomoči. Neslana šala Neslano šalo si je privoščil neznanec, ki jc telefoniral v IMkO šolo v Fleunsburgu, češ da je v stavbi peki en.sk i stroj. Uprava dole je poklicala policijo, ki pa je po stavbi brskala zaman. Peklenskega stroja niso naišli, fiOO dijakov pa le ni imelo tega dne pouka. imela zvrhano mero skupnega življenja, sta — moška. Zakon je bil svoj čas sklenjen brez kakršnihkoli težav, saj je bil eden od moških oblečen v žensko in se tako tudi obnašal, dokumenti pa so bili ponarejeni. Ločitveni postopek se je pričel na zahtevo »soproge«. Ker predpisi iz razumljivih vzrokov .sploh ne predvidevajo zakonov med moškimi, ta nenavadna zveza sploh ni bila veljavna, zato je tudi ločitev stekla bcei težav. Rešitev križanke št. 44 L PAKTANT, 7. KOVAČ, 12. OGORKI, 13. SATIRA, 14. M \RAl 15. PAV, 16. RAS. 17. 1'RAII, 18 KADET, 20. MA, 21. BOHINJSKO, 24. KZ, 26. MORJI 27. APEL, 30. OLE, 32. SKl', 33. VLADA, 34. POROTA, 36. LOK RUM 37. STOMA, 38. SINATRA ' Miha Klinar: Mesta, Domtf III. DEL__J Habsburžani, ki so leta 1861 v centralistično upravo 1 Habsburžani, ki jim je poraz * italijanski vojni prinesel izgubo 8*r, slovenskega ozemlja, ki ga je, k ; osvobodil sedanji cesar Kari in i* movini j Habsburžani, ki so leta 1867 sP^ sko, pokojni cesar Franc Jožef, ki 'f- leta 1916. oče sedanjega cesarja K* strije in kralj Ogrske, njegova «*H cesarsko-ki al jeva Habsburžani, ki so kot zvesti i" leta 1878 poslali svojo vojsko v BOjfl dili kristjane in jih zavarovali Pr*\ medovim naukom, kakor je b.l reM Habsburžani, ki .so leta 1879 P° ki je v nemško francoski vojni v 1* v mogočno in do zob oboroženo 9 cesarjem zavezništvo Habsburžani, ki so cesarstvu (t* sko vladali, vendar kljub temu nis^ političnih spopadov in bojev za s» sirijskih nenem.ških narodov z avstjj Habsburžani, ki so .se po učit61 da bi po očetovsko resili vse sP°reL politični boj, ki se je zaostril z' :i zato leta 1907 ugodili splošni zaht«*] dali vsem polnoletnim državljan0111. Habsburžani, ki bi /e zdavnaj t narodom popolno politično in drža*J do sarajevskega atentata nad P'1*^;. Ha h buržani, ki .so /...s; 1 ih'P*^ nesrečno vojno, ki se je spi« nun''8. Habsburžani, ki bodo pod sed** iz cc arstva vi itko zvezo hkI»! in s tem potrdili vnovič veliko oč* ] Habsburžani. ki spremljajo SW topotajo v njegovih za.skrbij« nih f1^ ■ i i Moste nekdaj in danes Naš dopisnik Ivan Sivec iz Most, ki je za rubriko Gorenjski kraji in ljudje napisal že veliko zanimivega, nam je poslal daljši zapis o svoji rojstni vasi, nekakšen pregled razvoja vasi od konca prejšnjega stoletja do danes. Zapis je zanimiv posebno zato, ker vas Moste obravnava kot celoto, ne le kmečko življenje v njej, njegovo vrednost pa povečuje še dejstvo, da so v njem dosti točne časovne datacije najrazličnejših sprememb, ki so prav v tem stoletju zajele naše kraje, nekatere prej. druge kasneje, Sivčev dopis naj spodbudi druge dopisnike naše rubrike, da bodo še oni novejšo zgodovino svojega kraja podobno opisali, lahko pa še podrobneje. — Upamo, da bo Ivan Sivec potem, ko bo slekel vojaško suknjo — nosi jo od letošnje pomladi naprej — spet pridno sodeloval v naši rubriki. Ob vznožju Kamniških planin leži vas Moste. S severne in južne strani se deloma že dotika gozda, na druge strani pa se razprostira polje. Vas leži na križišču treh važnejših cest: za Kamnik. Kranj in Ljubljano. Od Kamnika so Moste oddaljene 7 km, od Kranja 16 km in od Ljubljane 18 km. Vas je podobna mnogim ravninskim vasem na Gorenjskem in podoben je bil verjetno tudi razvoj v 20. stoletju. O naši vasi bom Po pripovedovanju svojega očeta napisal nekaj več. Najprej nekaj starejših ustnih izročil, ki jih je oče v mladosti slišal od drugih, da se ne bi pozabila. V zvezi s tem moram povedati, da tečeta skozi Moste dva potoka: Pšata in Tunjščica (ljudje pravimo krajše Tunjca, izvira pa nad Tunjicami pri Kamniku). Tunjca teče zdaj med hišami, včasih pa ni bilo tako. Pred nekako 250 leti je Tunjca tekla nad Mostami, kakšnih 400 m nad vasjo. Ljudje pa so vodo potrebovali, zato so ji naredili drugo strugo. Jarek, kjer je včasih tekla Tunjca, se je zdaj že precej zalezel, vendar vsakdo lahko še dobro vidi, kje je bilo to. Ob deževju se nabira s travnikov voda in takrat ima Tunjca prav poseben pritok. Sedanja struga Tunjce pa se je zdaj že toliko poglobila, da je med njo in prejšnjo strugo nekaj metrov višinske razlike. Pšata pa je že od nekdaj tekla po isti strugi kot še danes. Druga zanimivost je, da v Mostah pred več kot sto leti sploh ni bilo mostov. Ob tem se postavlja vprašanje, kako, kdaj in zakaj je vas dobila to ime. Očetu so starejši ljudje pripovedovali, da so še pred 150 leti vozili kar skozi Tunjco in Pšato. Se danes se povsod vidi, kje je bila cesta speljana do potoka, na drugi strani pa gre cesta spet naprej. Najbolj zanimivo je to. da so nekako v sredini Most, od Jermana do Kovača, tj. okrog 200 m, vozili po Pšati, ker cesta ob Pšati ni bila speljana. Vozili so po strugi ne glede na višino vode. Pri tem je najbolj čudno to. da Pšata sploh ni tako majhen potok, saj se je poleti na marsikaterem mestu mogoče kopati. Sele nekaj deset let pred prvo svetovno vojno so čez Pšato naredili lesen most. Pozneje so naredili mostove tudi čez Tunjco, najprej lesene, nazadnje betonirane. Stari ljudje so tudi še potem, ko so mostovi že stali, večkrat peljali kar čez vodo in spotoma napojili vole. Koliko pa so včasih nakladali na vozove, da so lahko vozili kar po strugi, pa je seveda drugo vprašanje. PRED 1. SVETOVNO VOJNO Pred prvo svetovno vojno je bilo v Mostah 88 hiš oz. je bilo toliko le hišnih številk, hiš pa je bilo v resnici nekaj manj, ker starih hiš niso popravljali in so se počasi same podirale. Hiše so bile takrat v glavnem že zidane, okrog deset pa jih je bilo še lesenih. Nekatere hiše so bile spodaj zidane, zgoraj pa z gankom vred lesene. Skoraj vse so bile krite s slamo. Gostilne so bile tri, trgovini pa dve. Tako kot gostilne sta bili tudi trgovini privatna last in odprti .skoraj vsako uro — dokler so bili ljudje pokonci. Kdor je kupil za več denarja, je dobil povrhu še bonbone, kar se je predvsem otrokom dobro zdelo, ob novem letu pa so rednim strankam dali koledarje. V vasi ni bilo elektrike, zato so v trgovinah prodajali tudi petrolej, ki ga je potrebovala vsaka hiša. Vas je imela takrat tudi tri obrtnike, ki so jih potrebovali kmetje. Za izdelovanje vozov, ciz ipd. so potrebovali kolarja, za okovanje vezov in podkovan je konjev kovača, žito pa jim je mlel mlinar. Mlin je bil na Pšati, ki je bila v ta namen zajezena. Mizarja in ključavničarja pred prvo svetovno vojno v Mostah niso imeli, ker ga niso potrebovali. Kot nekakšna značilna moščanska obrt je bilo razvito ščetarslvo. S tem so se bavili pri 5 do 7 hišah. Izdelovanje ščetk je bilo zelo primitivno; vse so delali ročno. Deščice za ščet-ke so oblikovali na poreziv-nem stolu. To je bila nekakšna klop, ki je imela lesene klešče. Tisti, ki je obdeloval, se je vsedel okobal-no na klop. se z nogami oprl na leseno premikalo tako, da je tega držal z nogami od sebe, zgoraj pa je ta pritisk nog stiskal klešče. Tudi vrtali so močno primitivno; sveder so prek prenosov poganjali s kolovratom. Ivan Sivec (Naprej prihodnjič) •"•»S!:;:;........ ■lllll.........MIIIIIIIIIIIIIIRHIIIIIIIIIIIII.IIIIIIIlIMIIIIIItHMIlflllCIMfllllll.....■■■■(■■IMIllllllllllllflirlHItlllllllllllMi ciii4iinii*iiiiiMi.iiin......i......uMiiii^MoiiiritD^ii-iiiKiiiiiiiiDiMiiiMiinitKiK.......■••■ii.iii.ii......' M^uio!"!!!^!"!!!!"!!"!!"!!]!"!""!"!""""!!^'*)!! I :::s razcestja Uia 145 C6sanskih deželah uvedli a1si0>rU*ki in avstriJsko- r€koiV€ncem i2gub<> dela lVg^ Učitelj, lani zopet ^ m slovenski do- 11 Avstr-- I česa-*0 v Avstro-Ogr-je p? vu od leta 1849 do se jp tako cesar Av-Je Pričela imenovati ier<*eo anit<-'lji krščanstva k> in uVln°. <*a bi osvobo- r ^itoijVOVt'Iskim Moha_ in i87jra^Vo do Prusije, i| , .zdrilžila Nemčijo členili z nemškim <*t jn ll Vfdno ostrejših /nost av- ^ in *««ikj o n^Ški!nako'>n,VI ^tavn,n;unJu prizadevali, leU «3?r,Stvu in Pomirili Sni™,!905 1907, in 'a 6P01a 1 pravi<-' 'n Jo M^S^i) dali svojim ^konTt bi no PriA1° Srbii r njegovo ženo n0 il .mo,;i1' začeti to rjeni *> traja še danes ;,0o narodnih držav 1 «v<>j,h UiUiHlov >pol,'aj in k' *e ure l*nJ«m konja, ki je pustil za seboj že precejšen del noči, pustil za seboj Kobarid in ki topota, vprežen v koleselj proti Luciji. Tu je že most čez Bačo, toda do Idrije je še daleč, še celih pet ur in pol. Bo mršavi konj vzdržal tako dolgo pot? To skrbi nona. Slavka pa .skrbi samo zgodovina Avstrije, a Stefi oboje: bodo pravočasno prišli, a še bolj, bodo Slavka sprejeli in ali bo Slavko položil sprejemni izpit. Pokrajina je še vedno potopljena v noč, prav tako kakor Stefi v negotovost. 6 Idrija je star rudarski kraj, položen v kotlasto dolino ob sotočju dveh rečic. Visoki, z gozdovi porasli hribi zapirajo razgled proti slikovitim gorskim Snežnikom in zato dajejo mestecu ob Nikovi in Idrijci dolgočasen, senčnat in enoličen videz in podobnost z drugimi rudarskimi kraji na Kranjskem vsaj za človeka, vajenega bolj odprtega in razgledno pestrega sveta. V gradu Gevvcrkenegg ima sedež direkcija živosrebrnega rudnika, ki daje delo in kruh več kakor tisoč dvesto rudarjem, ki tvorijo več kakor petino prebivalstva. Hiše so tesno druga ob drugi in dajejo v nasprotju z drugimi kranjskimi rudarskimi in tovarniškimi kraji res mestni videz. Za pravico uzakonjene krivice skrbi okrožno sodišče. Župnika in duhovščino hranita rudarska priprošnj;ka sveta Barbara in Sveti Ahac v župni cerkvi, priprošnjika, h katerima se zatekajo rudarske žene v večnem strahu, da bi se možem ali sinovom v rudniku globoko pod zemljo ne pripetila nesreča, ti pa v veliki večini menijo, da v takih globinah in vročini ne potrebujejo ne svete Barbare ne svetega Ahaca, ki sta visoko v blaženih nebesih in rajski radosti in ki sta že zdavnaj pozabila, kako hudo je v grenki dolini solz in človeškega trpljenja. Zato blaženih svetnikov rudarji ne potrebujejo in si raje skusil jo pomagati Kami, zbrani ne pod cerkvenim banderom s patrono-ma, ki ju potrebujejo samo župnik in duhovnik, ker jih redita, marveč pod rdečim praporom Jugoslovanske socialno demokratične stranke, čeprav so zadnjo čase tud; z njo in njenimi bratskimi socialno demokratičnimi strankami hudo nezadovoljni. Poleg rudnika, rudarjev, rudniške gospode in okrožnega sodišča je v Idriji še gledališče, klcklj-.irska šola in realka ter seveda tudi gostilne, mnogo gostiln prav tako kakor v vseh rudarskih krajih. In še marsikaj drugega je tu, na kar bi bile lahko oči pozorne, ko bi te oči med vsemi stavbami ne iskale ene same. •Tamle,« jo prvi zagleda Slavko in pokaže na stavbo realke, Obenem pa ga začneta spreletavati mraz in vročina, prav tako kakor spreletavata njegovo mamo, ko .stopata .s koleslja in ko .se poslavljata od nona, ki ju bo počakal v bližnji gostilni. »Srečno, fant!« zaželi Slavku nono in mu maha z roko. »Stopiva!« motri Stefi k krit'čnimi očmi zaskrbljene matere pina, če je tak, da bi ne napravil slabega vtisa na ravnatelja realke pro- fesorja Menikelija, h kateremu sta namenjena v upanju, da ju bo sprejel in na podlagi priporočilnega pisma, ki ga je za ravnatelja napisal Slavkov učitelj Grjup, dovolil Slavku kljub zamujenemu roku položiti sprejemni izpit. Tako odhajata in stopita v stavbo na hodniku, ki se obema zdi mračno resnoben in strog, skoro odbijajoč, kakor da se jima v te] stavbi kljub učiteljevemu priporočilu ne obeta nič dobrega. Judi glasovi, ki jih je nerazločno slišati iz razredov na hodnik, jima dopovedujejo, da nista zamudila samo roka za sprejemni izpit, marveč da se je začel že redni pouk in da bi bil moral biti ravnatelj izredno popustljiv in dobrotljiv, da bi spregledal Slavku zamudo! »Bojim se, da naju bodo zavrnili,« pravi Stefi, ki svoje skrbi ne more več obdržati zase in ki bi morda s svojim glasom rada odgnala iz sebe plahost, ki se je polašča ob misli, da je zaradi svoje brezbrižnosti do sina v minulih mesecih zapravila za otrokovo šolanje dragoceno leto. Slavko molči. Negotov v zgodovini bi ta hip celo želel, da bi se mamina bojazen uresničila Tako bi mu ne bilo treba pred stroge profesorje in doživeti sramote, ki bi ga doletela, ko bi mu povedali* da je njegovo znanje premajhno za sprejem v gimnazijo. Ko bi se mu to pripetijo, bi prav gotovo izgubil sleherno veselje do šolanja* mimo tega pa bi se moral vrniti v Borjano v svojo in učiteljevo sramoto. Prav gotovo! Učitelj Grjup ga je dvigal in ga dajal drugim za vzgled kot najboljšega svojega učenca. Ko pa se bo vrnil s sramoto, da izpita ni položil, se bodo smejali tudi učitelju, borjansko šo!o pa proglašali za šolo, ki je zanič, nesposobna, da bi dala obrokom toiiko znanja, da bi se lahko šolali naprej. Zato bi bilo res najbolje, ko bi se mamin strah, da ga ne bodo pustili k izpitu, uresničil. Tako razmišlja Slavko, ko stopata z mamo po stopnicah na hodnik pred ravnateljevo pisarno. Ali je sploh vredno, da potrka, bi ji najraje rekel, toda mama je že potrkala. »Počakaj tu! Bom sama govorila,« zašepeta Stefi, še preden zasliši iz pisarne glas: Naprej. In Slavku je prav. da mu ni treba pred ravnatelja. Na hodniku stoji in začne iz dolgočasja ogledovati dvoje tabel s fotograf ljami abiturientov, obenem pa čaka, kdaj .se bodo odprla vrata, čaka mamo, da se bo vrnila na hodnik in mu samo pomigala. naj gre.sia in se na tihem jezila, da se za vpis nista pravočasno pobrigala. Jezen bo seveda tudi nono, ki bo izgubil dragocen dan. Jezil se bo na mamo, na ravnatelja, na predpise, ki se jih drže celo tedaj, ko h. jih lahko brez škode spregledali in pomagali človeku. A je že tako: predpisi so več kakor človek! Brez predpiso ne bilo države! Brez predpisov bi ne bilo reda! Brez predpisov b: vladala anaihija! Poglejmo v Beneško (Nadaljevanje) V našem zadnjem zapisu o Šempetru Slovenov, središču nadiških Beneških Slovencev, bi morali omeniti še niekaj spodbudno dejstvo: da tamkaj že od 1. 1867 deluje žensko učiteljišče (s konviktom), ki je poleg videmskega edino v Furlaniji. Očitno pa je bilo že takoj ob ustanovitvi, da ni prva naloga tej laški šoli sredi strnjenega slovenskega narodnostnega ozemlja izobrazba in omika, pač pa ji je bila prva naloga že koj spočetka, da pospešuje poitalijančenje slovenske pokrajine. Se danes je to učiteljišče v zavednih slovenskih krogih imenovano le z bridko oznako: ko-vačnica renegatov ... BOJ ZA PRAVICO Seveda bo treba še govoriti © trpki narodnosti situaciji v slovenski Benečiji, posebno sedaj, ko vso kaže, da se led vendarle taja. In da ne bomo spet zamudniki . . . Dne 5. julija t. 1. je namreč predsednik Slovenske kultur-no-gosipodarske zveze v Italiji dr. Boris Racč naslovil na predsednika deželnega zbora avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije dr. Alfreda Berzantija tehtno solucijo. V pismu dr. Racč najprej priznava dr. Berzantiju dobro voljo, ko je v nedavno objavljenem programu svoje vlado izrazil pripravljenost, na demokratičen način reševati vprašanja slovenske narodne manjšine na Goriškem in Tržaškem. Dr. Race v pismu nadaljuje: »Moramo pa takoj dodati, da na,s je drugi del Vaše izjave, gospod predsednik, o paši jezikovni skupnosti močno prizadel zaradi hudih pomanjkljivosti, omejitev in odpovedi.« »Predvsem smo prizadeti, da ste, gospod predsednik, v 6voji programski izjavi omejili zanimanje novega dežel-n ; i /.bora samo na Slovence v tržaški in goriški pokrajini. Ta omejitev je bila na ta uradni način sedaj prvič pou-dah« ma. Ni si težko zato predstavljati, da je sloven- ska manjšina v Italiji, posebno oni njen del v videmski pokrajini, zaradi tega še bolj razočarana v svojih upravičenih pričakovanjih.« »Na vprašanje deželnega svetovalca glede nerešenih vprašanj slovenskega prebivalstva, ki biva v videmski pokrajini, ste z besedami, da v videmski pokrajini ni takih nerešenih vprašanj, točno pojasnili, zakaj so bili Slovenci Nadiških dolin, Ter-ske doline, Rezije in Kanalske doline iz izjave izpuščeni. In to nas še bolj zaskrbljuje, ker smo pričakovali, da vam bo vaša priznana objektivnost pripomogla k ugotovitvi, da žive v teh predelih ljudje, ki govore slovenski jezik, kar spada k temeljnim značilnostim, ki opredeljujejo narodno pripadnost. Pričakovali smo tudi, da vaš demokratični čut ne bo dovolil zaradi tega odrekati Slovencem v videmski pokrajini enakih pravic kakor Slovencem v tržaški in goriški pokrajini.« Dr. Race v nadaljnjih odstavkih vprašuje dr. Berzantija, zakaj se s Slovenci sploh drugače ravna kakor z nemško manjšino v deželi Tri-dent-Zgornje Poadižje. — Dr Recč meni, da se vladna stslMea v izjavi ne smejo nanašati le na ureditev manjšinskega šolstva, pač pa je treba upoštevati 6 i cer še nc-uzakonjeno pravico manjšine do pismene in ustne uporabe slovenskega jezika v javnih uradih in na sodiščih, pravično zastopstvo Slovencev v javnih slu/bah ter pravico do javnih napisov v slovenščini. Ob koncu pisma zagotavlja dr Kacč predsedniku Borzam iju. da njegovo pismo izraža mišljenje vseh Slovencev v Italiji, ne glede na politično in ideološko pripadnost. Zaradi tega pričakuje, da bo deželni predsed-nik v zaključni izjavi ob koncu zasedanja spremenil stalijče in obvezal zbor, da se bo zavzel za rošitev vprašanj slovenske manjšine v vsej deželi, nc le v goriški in tržaški pokrajini. — Z drugo ■ ■■■■■■■■■■ BOBU S 9 u besedo: da se bo Slovence v Kanalski dolini (prav letos bo potoklo 50 let, kar je bilo njihovo ozemlje priključeno Italiji) in Beneške Slovence (ki so se pred 102 leti s plebiscitom sami odločili za Italijo, v upanju, da jim bo nova Italija bolj pravična kot stara Avstrija) končno pričelo tudi šteti kot narodnostno manjšino, ki ji gredo ustrezne jezikovne pravice. ODGOVOR DR. BERZANTIJA Na seji deželne vlade Fur-lanije — Julijske Benečije, ki je bila 12. julija 1.1. v Trstu, jc njen predsednik dr. Alfre-do Berzanti odgovoril na dvoje vprašanj, ki so mu jih v teku razprave zastavili nekateri deželni poslanci. Prvo vprašanje se je nanašalo na slovensko govoreče državljane, ki živijo v Furlaniji (to so Beneški Slovenci in Slovenci Kanalske doline!), drugo vprašanje se je dotikalo pristojnosti avtonomne dežele za reševanje vprašanj slovenske manjšine. Na prvo vprašanje je dr. Berzanti odgovoril, da ne zanika dejstva, da Slovenci žive tudi v drugih pokrajinah Furlanije, Julijske Benečije, ne le na Tržaškem in Goriškem. Z zadovoljstvom sprejmemo to izjavo, kajti to je hkrati tudi prvo javno uradno priznanje, da živi tudi v Benečiji slovenska manjšina. Drugo vprašanje, ki so ga poslanci zastavili dr. Berzantiju in na kat. rega je v svoji zaključeni izjavi tudi odgovoril, je bilo vprašanje pristojnosti vlade avtonomne dežele pri reševanju manjšinskih vpnišanj. Izjavil je, da je za reševanje teh vprašanj pristojna le osrednja vlada v Rimu. Hkrati pa je obljubil: »Deželni zbor namerava v svoji dolžni občutljivosti za dejavno razumevanje zahtev slovenske manjšine delovati za priznanje Ln uveljavljanje zakonitih pravic slovensko govorečih državljanov, ki živijo v deželi in da namerava zato deželni zbor posredovati pri osrednji vladi v Rimu in učinkovito zastopati slovenske manjšme.« ^V okviru deželnih pristoj-I noti in že veljavnih deželnih zakonov, pa bo deželni cdbor nadaljeval s podpiranjem dejavnosti kulturnih, skrbstvenih, športnih in raz-veJ. inih združenj manjšine.« To so bile sklepne Berzan-tijeve besede na prebivalstvo slovenske Bene&ije. Velja si jih zapomniti! Kajti že v prejšnjih zapisih smo govorili o potrebi kulturnih stikov beneških rojakov z matično deželo. Vrata so odprta — zdaj ima besedo nrš patriotizem. To se pravi tudi naš tisk, radio, televizija, revije, organizacije . . . Sicer pa: ali sploh še žive med nami ljudje, ki ne žive za^e ampak za svoj narod, rodoljubi starega kova, tolikokrat od malomeščanov in od nezavednih množic zasmehovani — ki pa so nam vendar plamen slovenstva očuvali skozi stoletja. Vsem patriotsko mislečim rojakom, predvsem pa poklicanim politikom, bi morala biti bolj mar usoda zamejskih Slovencev — njih skrb se ne bi smela v tolikih primerih omejevati le na vikende, mercedese in čim višje pokojnine . . . Narodnostni obstoj Beneških in Kanalskih Slovencev — to bodi naša aktualna tema! Beneška Slovenka v Gudski noši STARA GORA Naj mi zvesti bralci teh zapisov in sopotniki na toni bridkem popotovanju po naši »deveti deželi za devetimi gorami«, slovenski Benečiji, oproste, ker si nisem mogel kaj, da ne bi povedal spodbudne in dobre novice o Ra-cotovi interpelaciji in Berzanti jevom odgovoru. Morda se bodo tudi rojakom onstran Matajurja, Kanina in Mangarta vremena le kdaj zjasnila? Toda vzemimo sedaj spet popotni les (po Levstikovo!) v roke in se povzpnimo na slovito Staro goro nad Čedadom. V preteklih stoletjih je bila ta gora cilj številnih furlanskih in slovenskih romarjev iz Benečije. — Danes pa J je Stara gora (prav tako kot j Vi.šarje) bolj turistična atrakcija, kot božja pot. .. Časi se p;.č spreminjajo in mi z nj:mi! Včasih so se romarji trudili po strmi poti več ur iz Ažle in mimo Pikonov na 618 m visoko goro. Danes pa potrebujemo po avtomobilski cesti iz Čedada do vrha le bore četrt ure. Spočiti se seveda vse drugače predamo čudovitemu razgledu po vsej Furlaniji tja do morja. r Stara gora (po italijansko ^astello del Monte, po furlansko Madonna di Monti) je pravzaprav cel sklop poslopij' sredi mogočnega obzidja. Poleg cerkve in samostana stoji v obzidju še vrsta stanovanjskih in drugih hiš — tako, da imaš občutek, ko gledaš Staro goro od daleč, da vidiš pravcato mesto vrh gore. Zgodovina Stare gore pa sega že v peto stoletje naše ere (428), cerkev samo pa so z obzidjem utrdili L 762. V tem stoletju so bila že znana množična romanja Cc^dadccv na Goro. Znana so tudi zahvalna romanja Humincev (Gomona), Goričanov in Tr-žačanov. Stara gora je preživela dvoje hudih udarcev: v drugi polovici 15. stoletja so jo napadli Turki, v času prve svetovne vojne pa se je znašla sredi avstrijsko-iialijan-ske fronte. Skoro vsa poslopja na Gori so bila tedaj porušena, vendar so bila pozneje vzorno obnovljena, strogo po vseh restavratorskih načelih. Za nas pa je vzpon na Staro goro pomemben tudi zato, ker moremo z njenega vrha zreti na vso Beneško Slovenijo; razen Rezije seveda, ki jo skrita za gorami. Na vzhodu nam leži skoro pod nogami dolina reko Idrijce (ital. Indrio), ki jo hkrati meja med Jugoslavijo in Italijo (na črti »koro 40 km). Tu žive, do mesteca Ibano (Al-bano) na jugu idrijski ali starogorski Bcnoš»ki Slovenci. Zanimivo je. da leži Ibana, najjužnejši kraj slovenske Benečije prav na isti stopnji (.i veme zemljepisne širine (46° 3') kot Ljubljana! Pogled s Stare goro pa nam seže tudi do najbolj zahodne vasi slovenske Benečije, do Brega, severno od Tarčenta- Prav blizu, če se obrnemo na sever, zagledamo globoko v dolini Šempeter S' venoV in eelo vrsto slovui i vasi; Ažlo, obe Mjersi. Scnilenart in druge. Tu je tudi najbolj očitna meja med Furlani W Slovenci: Sanguarzo (SinčjUf ali Šentjur po naše) je furlanski, takoj bližja vas. Dolenji Brnas (Vornasso) pa je že sioven ;ka. Prav tu, kjer je se danes jezikovna meja« je v 1. 750 divjala bitka med I*angol>ard: in Slovenci. Vojska eedadskoga vojvode so ]e morala tedaj umakniti p""^ zmagovitim mladim narodom z vzhoda. (Dalje prihodnjič) Črtomir g—i mm Te dni po svetu PRAGA, 13. julija — Predsedstvo CK KPC je na svoji seji obravnavalo končne verzije odgovorov na pisma petih komunističnih partij socialističnih držav. Nadalje je predsedstvo odklonilo vabilo Petih partij na sestanek v Varšavo, ker meni, da bi morala KPC na tem sestanku dajati le račun za svojo politiko ob že vnaprej sprejetih ocenah drugih. NEW YORK, 13. julija — Jugoslovanska misija v New Vorku je napravila novo diplomatsko demaršo pri predstavniku ZDA zaradi bombnega napada na poslopje jugoslovanske misije minulo sredo. Dva milijona S din za nagrade Krajevna skupnost Trstenik izpolnila že 80 odstotkov programa beograd, 14. julija — V Beograjskem kinematografu 20 oktober je pri zadnji predstavi eksplodirala tempirana bomba. Ob eksploziji je bilo ranjenih 75 ljudi, med njimi 25 resneje. Več ranjencev je v kritičnem stanju, medtem ko imajo drugi ponesrečenci okvare sluha. PRAGA, 13. julija — V češkoslovaškem glavnem mestu so se začeli pogovori med jugoslovansko in češkoslovaško delegacijo o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju med državama. Med desetdnevnim obiskom v CSSR bo Jugoslovanska delegacija, ki Jo vodi generalni direktor zavoda za gospodarsko načrtovanje dr. Rihard Stajner, obiskala tudi Slovaško. KAIRO, 15. julija — Predsednik mednarodne banke za obnovo in razvoi Robert Mc Namara je končal obisk v Kairu, kjer se jc pogovarjal o tem, da bi mednarodna banka iinancirala nekatere načrte v ZAR. VARŠAVA, 15. Julija — Dvodnevni sestanek šefov Partij vlad Bolgarije, Mad fenke, Poljske, NDR in Sovjetske zveze se J« danes končal. V krajftem sporočilu Je rečeno, da so na sestanku Preučili stvari, ki zanimajo vse države udeleženke in da so izrazili željo po nadaljnji krepitvi bratskih odnosov in S(Hlallstlčnega sistema. Kairo, 15. Mitja - v zar menijo, da se je v krizi na Srednjem v/hodu začelo novo obdobje, v katerem naj bi imele velesile aktivnejšo vk>go kot doslej I/.vedelo se Jc tudi, da posebni odposla-n«c ozn na Srednjem vzhodu Gunnar Jarruig določa datume za uresničitev resolucije varnostnega sveta ozn. h> nekaterih predlogih naj bi hkrati z izvajanjem resolucije varnostnega sveta za-Cei Izrael umikati svoje sile z vzhodne obale Sueškega Prekopa. Poziv.-je pa bi Suc-**i prekop *pot usposobili ^ mednarodno plovbo. Občinski koordinacijski odbor za izvedbo akcije leto krajevnih skupnosti v kranjski občini je sklenil, da bo akcija v občini končana ko-' nec leta. Takrat bo med najboljše krajevne skupnosti v občini razdelil tudi dva milijona starih dinarjev. V kranjski občini so se v akcijo vključile vse krajevne skupnosti. Pred kratkim pa smo izvedeli, da je krajevna skupnost Trstenik, ki zajema naselja Babni vrt, Cadovlje. Zabije in Povije, uresničila že prek 80 odstotkov predvidenega programa. Tako so prebivalci krajevne skupnosti med drugim zbrali okrog 800 tisoč starih dinarjev in s temi prispevki vzorno uredili pokopališče. Predstavniki koordinacij« kega odbora pravijo, da bi v kranjski občini težko našli tako lepo urejeno pokopališče. Razen tega pa so prebivalci s prostovoljnim delom uredili tudi parke v vseh naseljih, okrasili hiše z rožami ter popravili poti v krajevni skupnosti. Prav tako pa v krajevni skupnosti Trstenik zelo dobro dela tudi poravnalni svet, ki je v zadnjom času rešil že pet različnih sporov. Skratka, za krajevno skupnost Trstenik v kranjski občini lahko zapišemo, da je akcija loto krajevnih skupnosti v celoti uspela. In sicer se namen akcije ne kaže le pri uresničevanju delovnega programa, marveč tudi v slcžnostj in prizadevanjih prebivalcev, ki so spoznali in dokazali, da s skupnimi močmi in včasih tudi s precej skromnimi (občinskimi) sredstvi lahko veliko naredijo. To pa je vsekakor tudi namen te pomembne in spodbudne akcije. A. Z. Poštni upokojenci na Veliki planini PTT podjetje v Kranju je v četrtek. 11. julija spet organiziralo srečanje poštnih upokojencev na Veliki planini. Tega dne se nas je 38 od 92 na Gorenjskem živečih upokojencev zbralo na upra vi PTT podjetja v Kranju, od koder smo po prisrčnem direktorjevem pozdravu krenili na pot. Vožnja z žičnico je bila res pravo doživetje, saj se je z vrha odprl razgled na naše planine. Po odlično pripravljenem obedu v hotelu šim-novec sc je nadaljevalo veselo raz.položnjc. Nekateri že osemdesctlctni poštarji so se s pesmijo spominiali svoje mladosti. Zal je dan prehitro minil. Ko smo sc zvečer vračali proti Kranju, so nas naši spremljevalci zapeljali še na letališče Brnik, kjer smo se po kratkem postanku po slovili, se zahvalili predstavnikom PTT podjetja in vsem prijaznim spremljevalcem za tako lepo uspelo srečanje. Anton Korene upokojenec, Jesenice Očiščene in zniržAjene morske ribe v prodajalnah Kranj Hotel Panorama na Ljubelju p. Tržič zaposli sobarico Nastop službe je mogoč takoj. Intercscntkc, pošljite prijave na naslov Kompas hotel Panorama Ljubelj Industrijski kombinat Planika Kranj razpisuje prosto delovno mesto elektrotehnika za šibki tok Pogoji: — elektrotehnik za šibki tok z dveletno prakso v ravnanju s stroji z elektronskimi elementi za regulacijo; — trimesečno poskusno delo. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD kombinata. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek Planike do 25,7-1968. Ob začetku letošnje turistične sezone so v kampu Zaka ob Blejskem jezeru montirali napravo za polnjenje jeklenk s plinom butan. Tako zdaj ni več potrebno, da hodijo turisti po plin za svojo gorilnike v Ljubljano. — Foto: F. Perdan 100 prenočitev več Te dni so v kampu Zaka ob Blejskem jezeru zabeležili 100 prenočitev več kot lani v tem času. Drugače pa jih je približno okoli 800. Največ je Nizozemcev. (60"n), ki ostanejo običajno 20 do 36 dni, nato sledijo Čehoslovaki, ki jih je letos mnogo več kot lani, na tretjem mestu so ,iemci, nato sledijo Belgijci, Irancozi itd. Kam p Zaka pa se lahko pohvali, da ima napravo za polnjenje butan pli-na. Pri nas ga ima samo še kamp v Poreču. Za boljše po. čut je gostov so preuredili tudi toaletne proslore. Naslednjo sezono pa nameravajo še povečati toaletne prostore in Zgraditi novo pralnico. N. Prezelj V nekaj stavkih KRANJ — Pri podjetju za PTT promet Kranj ugotavljajo, da so po podatkih o storitvah domačim in tujim turistom v sezoni najbolj zaposleni na področju Kranjske gore, Bohinja, Bleda ter Radovljice z okolico. Lani so razpoložljiva sredstva — 10 milijonov S din — potrošili predvsem za položitev kabla na Vršič. Za izboljšanje poš*nih storitev so na Gorenjskem vložili v notranjo opremo zgradb 2 milijona s din, v stroje in druge naprave 4 milijone, v transportna sredstva 2, v telegralske naprave 7, v notranjo telefonsko opremo 106 in v inventar 7 milijonov S din. Po perspektivnem načrtu nameravajo do leta 1970 zamenjati vseszastarele naprave..Tedaj bo celoten PTT promet na Gorenjskem moderniziran. Za letos je predvidena postavitev modernega objekta v Stari Fužini, kjer so bile doslej delovne razmere najslabše. B. B. GORENJSKA — Lepo in ugodno vreme je zelo pospešilo zorenje žitaric, tako da je žetev na Gorenjskem v polnem razmahu. Nekateri kmetovalci so na pravkar pokošenih površinah že posejali ajdo, drugi pa menijo, da le-ta obrodi mnogo bolje, če jc posejana kasneje. —an SENTURSKA GORA — O gradnji vodovoda za hribovsko območje Sen turške gore se govori že dolgo. Razprave med vaščani pa so postale bolj živahne po hudem nalivu v začetku junija, ko se je odtrgal zemeljski plaz in zasul vse tri vaške vodnjake. Pretekli teden so končno vendarle začeli delati na trasi bodočega vodovoda, ki bo speljan od zajetja na Lenartu do Senturške gore in naprej v vas Apno in zaselek Ravno. Občinska skupščina Kranj in komunalno podjetje Vodovod Kranj sta za začetna dela že zagotovila finančna sredstva, vendar bo zaradi drage investicije in težkega terena gradnja trajala nekaj let. S prispevki in prostovoljnim delom bodo pri delih sodelovali tudi prebivalci in lastniki počitniških hišic ter tako skrajšali čas gradnje. Do sedaj se jc namreč večkrat dogajalo, da so morali vodo voziti iz doline v avtomobilskih < isternah, M pomot pa so jim priskočili tudi gasilci in iz doline načrpali vodo v vodnjake. GORENJSKA — Gorenjski čeblearji so konec prejšnjega tedna ugotovili, da kostanj močno medi. Čebele so namreč v nekaj dneh nanosile veliko medu. Večina čebelarjev ga je tudi že iztočila iz satovja. Kostanjev med je temno rjave barve, po okusu pa zagreni. V glavnem sc uporablja za krmljenje čobei prek /ime, nekateri ljubitelji naravnega medu pa tudi tega radi uživajo. —an VISEVGA — Hribovsko vas Viševco sestavljajo samo trije posestniki. Vas jc precej odrezana od sveta, najbližji kraj jc šenturška gora, kamor hodijo otroci v šolo. Do Kamnika je slabo uro hoda, prav toliko pa tudi do Zaloga pri Cerkljah. Vas je z drugimi kraji povezana le s kolovozi. Nekoliko boljši je edinole tisti, ki Viševco povezuje s Cerkljansko Dobravo in Zalogom. Toda zadnje veliko neurje, ki je zajelo te kraje 5. junija letos, jim je močno poškodovalo tudi to pot in betonski H&OSJ na njej. Prek slednjega prehod ni več mogoč. VaSčanl so se zato pričeli zavzemati, da bi tudi njihova vas dobila cestno povezavo z drugimi kraji. Skupščina občine Kranj jc ugodila njihovim željam in odobrila finančna sredstva /.i gradnjo novega mostu ter za ureditev poti — hribovske ceste. Računajo, da bodo s sodelovanjem krajevne skupnosti Zalog in ScnturSka gora lastniki tamkajšnjih zemljišč in gozdno gospodarstvo Kranj dela končali še do letošnje /une. —an Prodam Ugodno prodam supcravto-matični PRALNI STROJ in-desit. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Papirnica 12 šk. Loka 3347 Prodam dobro ohranjeno traktorsko SNOPOVEZALKO aktiv in vprežni PLUG z več različnimi priključki. Cerklje 50 3589 Prodam LETVE za ostrenje. Naslov v oglasnem oddelku 3590 Prodam KRAVO, dobro mlckarico. Zg. Brnik 48, Cerklje 3591- Prodam MOPED T 12, registriran, z vetrobranom. Naslov v oglasnem oddelku 3592 Prodam na pol dograjeno HIŠO v bližini Kranja. Ogled po 15. uri. Naslov v oglasnem oddelku 3593 Prodam ŽREBICO. Grad 8 Cerklje 3594 Skoraj nov AVTOGENI VARILNI APARAT prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3595 Prodam DESKE IN PLOHE, prvovrstne, smrekove. Naslov v oglasnem oddelku 3596 Prodam KRAVO s teletom. Vajena vožnje. Naslov v oglasnem oddelku 3597 SPAČKA, 66, september, prodam. Telefon: Kranj 21-401 od 18. do 20. ure 3598 Ugodno prodam 100 m2 hrastovega PARKETA, nov GUMI VOZ, 16-colski, nosilnost 2,5 tone, PRIKOLICO za osebni avto s priključkom, nosilnost 500 kg, 65Jitrski POSNEMALNIK za mleko, v dobrem stanju, 2 m-1 orehoive-ga FURNIRJA, 20 VEZANIH PLOŠČ, dobro ohranjen UKW RADIO, znamke vesna. Jože Ravnihar, Dolenja vas 41 3599 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ veritas in vzidljivo KOPALNO BANJO. UI. 31. divizije 15, Kranj-pri kopališču 3600 Poceni prodam rabljeni POSTELJNI VZMETNICI z vložki. Naslov v oglasnem oddelku 3601 AJDO, črno, za seme, prodam. Velesovo 24, Cerklje 3602 Poceni prodam 3 velike cvetoče OLEANDRE s podstavki. Lenčka Pevc, Šk. Loka, C. talcev 14 3603 Prodam emajlirano KOPALNO BANJO, dolgo 165 cm. Naslov v oglasnem oddelku 3604 Ugodno prodam MOTOR TOMOS puch 175 in MOTOR DKVV 250. Filip Ferjan, Rib-no 35 3605 r RAZ STAVA in ^ prodaja POHIŠTVA SLOVENIJALES Vosnovni soli „tone ču far" Jesenice Od 13. VII. - 21. VII. 1968 od 9 19. ure Zahvala Ob prerani izgubi dobrega in skrbnega očeta, brata, starega očeta in strica Valentina Tonejca Vovkovcga ata sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami ter ga v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti in s cvet ioni zasuli njegov prerani grob. Posebno se zahval ju jemo g. župniku, pevskemu zboru Linhart i / Radovljice, tov. Mi kiču Alojziju in tov. Korošcu Ivanu /\ poslovilne besede. Zahvala kolektivoma Elan Begunje in SGP Gorenje Radovljica za Izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Vsem še enkrat Iskrena hvala Žalujoči: sin ] ikob Z družino, hčerki Mira z družino in Majda, brat Joluin ta drugo sorodstvo. Sp. Otok, 13. Julija 1968 • r ~ .-. ||.........i ii —.....mi i| .....■ i i i i i n i i — Prodam PRIMO za 1200 N din . Kranj, Jclenčeva 23 3606 Poceni prodam RADIO, Kranj, Ljubljanska 17 (La-bore) 3607 Prodam ŽLINDRO za hišo. Kranj, Jezerska c. 63 3608 Prireditve Gasilsko društvo Bitnje pri Kranju priredi v nedeljo, dne 21. julija 1968, s pričetkom ob 14. uri popoldne proslavo 40-letnice obstoja društva, združeno z veliko vrtno veselico. Za ples in razvedrilo bosta igrala naslednja ansambla: VESELI HRIBOVCI s pevko Ivanko MRAK in FE-NIX. če bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo nedeljo. 3609 Ostalo Izjavljam, da so besede, ki sem jih izrekla o Mici Sok-lič, neresnične. Marija Polan-šek 3610 NAGRADO dam tistemu, ki mi preskrbi ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju ali bližini. Oddata ponudbe pod »Stanovanje« 3611 IŠČEM DELO na kmetiji kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe poslati v upravo lista. 3612 Začasno iščem 2 PRAZNI SOBI. Oddati ponudbe pod »Plačam dobro« 3613 Obveščam cenjene stranke da bom imel ZAPRTO DELAVNICO zaradi dopusta od 20. julija do 1. avgusta. Av-tomeharuk Jože Knap, Nart-nikova 9, Kranj 3614 Opremljeno SOBO ODDAM eni ali dvema dekletoma. Kranj, Partizanska 28 3615 Obžalujem očitke, ki sem jih izrekel proti Mariji Si-1. .n , jih proglašam za neresnične in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Lenart PLrc 3«16 Pouču jem MATEMA11 KO in FlZlkO za osnovne in srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku 6317 I/javi jam, da so besede, s kaleinn sem obdolžila Franca Maikica, neresnične in sc mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Aljančič Marinka 3618 v najem odifen manjšo DELAVNICO z vgrajeno trofazno električno napeljavo in vodo v Šk. Loki. Naslov v oglasnom oddelku 3619 Kino Kranj CENTER 17. julija amer. film TOČNO OPOLDNE ob 16. in 18. uri, predpremiera amer. barv. filma ODSEV V ZLATEM OČESU ob 20. uri 18. julija amer film TOČNO OPOLDNE ob 16. in 18. uri, predpremiera meh. barv. filma POJEM ZA PANCHA VILLO ob 20. uri 19. julija amer .barv. W film ZASEBNI DETEKTIV ob 16. in 18. uri, predpremiera japon. barv. CS filma STEKLENICA, KI UBIJA ob 20. uri Kranj STORŽIC 17. julija japon. barv. CS film NA SODU SMODNIKA ob 18. in 20. uri 18. julija amer. film TOČNO OPOLDNE ob 20. uri 19. julija ameir. film TOČNO OPOLDNE ob 18. in 20 uri. Kamnik DOM 17. julija amer. barv. CS film KLIC TROBENTE ob 18. in 20. uri 18. julija špan. barv CS film POSLEDNJI MOHIKA-NEC ob 18. in 20 uri 19. julija špan. barv. CS film POSLEDNJI MOHIKA-NEC ob 18. in 20 uri Jesenice RADIO 17. julija amer. film VEST-NIK SMRTI Dovje - Mojstrana 18. julija amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CITYJA Kranjska gora 18. julija italij. barv. CS film POD ZELENIMI ZASTAVAMI Škof j a Loka SORA 17. julija nemški barv. CS film DOLGE NOGE, DOLGI PRSTI ob 18. in 20. uri 18. julija špan.-franc. barv. VV film DAMA IZ BEIRUTA ob 20. uri. 19. julija špan.-franc. barv. VV film DAMA IZ BEIRUTA ob 18. in 20. uri Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine)— Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-133. — Te Icfoni; redakcija 21-835 21 860; uprava lista, ma-loofjasna in naročniška slu/ha 22-152 — Nsročnl na: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posamcz nili Itevilk 0.40 N din -Inozemstvo 40.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov nc objavljamo. GLAS V SEPTEMBRI! SPET ŽREBANJE ZA NAROČNIKE NAŠEGA ČASNIKA, IN SICER ZA VSE. KI BODO PORAVNALI DO 1. SEPTEMBRA NAROČNINO ZA DRUGO POLLETJE SREDA — 17. JULIJA 1968 GLAS * 15. STRAN Po tekmovanjih v gorenjskih rokometnih ligah Nadvse uspešna sezona Pred nedavnim so se končala tekmovanja v obeh gorenjskih rokometnih ligah. V prvi ligi je nastopalo 10 moštev. Prvak Radovljica pa se je že medtem uvrstil v ljubljansko consko rokometno ligo. V tej ligi bo imela Gorenjska v novi Sezoni kar štiri predstavnike, kar pomeni, da bo tekmovalo za naslov prvaka kar eno tretjino moštev z Gorenjske. Daleč najboljša ekipa v go-^njski ligi je bila v minuli sezoni ekipa Radovljice, ki Je doživela samo dva poraza, °ba v spomladanskem delu Vaterpolo Druga zmaga Triglava Po gladki zmagi nad Ljubljano, so kranjski vaterpolisti v soboto v Kranju odpravili celjski Neptun s 13:1. Zmaga ni bila težka, saj je bil nasprotnik slab in njihovi 'tatici sploh niso bili nevarni za domačega vratarja. Po tej zmagi Kranjčani krepko vodijo v tekmovanju za pokal Plavalne zveze Slovenije. J. J. Plavanje Kranjčani veliki favoriti Sinoči se je s tekmovanjem plavalcev in plavalk zagrebikc Mladosti, ljubljanske Slav i je — Ilirije in domačega Triglava v Kranju začelo tekmovanje za pok.,1 Plavalne zveze Slovenije. Podobni tekmovanji sta bili tudi v Krhkem in Celju. Kranjčani so že lani <*vojili prvo mesto in ikde na letošnje intenzivne priprave imajo tudi v«e možnosti, da osvojijo P°kal PZS. Rezultatov do 2*ključka redakcije ni ino Prejeli in bomo zato o **kmovanj.u poročali v soboto. J. J. Atletika Milek212cm v* okviru meddržavnega srečanja atkUkih •reprezentanc Jugoslavije in 9SSR, k; jf, bil« v soboto m nedeljo v Trinezu ^a Češkoslovaškem. j*> Kranjčan Polde Milek •kočil v vi.šino 212 cm in 8 tem premagal svojega naJresnej5ega kandidate olimpijsko reptrezen- ^»nc0 Todnsi,*" J*1 ?°9 cm. S tem si je Kranj-**n zelo izboljšal izgled«*. da ga bodo selektorji uvr-*°li v na^o olimpijsko n«-P^'ntanco, ki bo nasto-P'1« na l.-tni olimpiadi <>k-,ul>'-' v Mehiki. J. J. prvenstva. Letošnja prvaka Gorenjske sta premagali eki-Pi Kamnika in Kranj B. Drugo mesto so zasedli ro-kometaši Škofje Loke. To pa je hkrati doslej njihov največji uspeh. Ekipa igra dober rokomet, njihova odlika je kolektivna igra. Zabničani so tretji. Prav toliko točk, kot jih ima žab-nica, pa so zbrali tudi Kranj-skogorčani in Kamničani, vendar imajo Žabničani najboljšo razliko v golih. Ek:pa je igrala v zelo spremenljivi formi in bi z malo več zavzetosti lahko dosegla še boljšo uvrstitev. Kranjska gora je jeseni pristala na drugem mestu. V spomladanskem delu pa so ppustili. Bili pa so tudi oslabljeni, ker je nekaj igralcev odšlo v JLA. Za ekipo nastopa tudi državni reprezentant v alpskih disciplinah Gazvo-da, ki je bil obenem tudi najboljši igralec Kranjske gore. Kamnik, novinec v ligi, jc napravil prijetno presenečenje. Ekipa je zelo homogena in bo ob tak; resnosti kot jo je pokazala v letošnji sezoni, lahko resno konkurirala v novi tekmovalni dobi za prvaka Gorenjske. Presenečenje predstavlja tudi ekipa Jesenic. V tej ekipi pa bo potrebno izboljšati predvsem športno disciplino igralcev, kajti večina zolo težko prenese poraz. Najbolj neugodno pa so presenetili Selčani, ki po mnenju večine igrajo najlepši rokomet v gorenjski ligi in je zato sedmo mesto za ekipo iz Selc vsekakor neuspeh. Zadnja tri moštva v ligi so: Kranj B, Krvavec in Križe B. Ekipa Kranja B je igrala poprečno, Krvavec pa ima mlado in neizkušeno ekipo. Posebno poglavje v ligi je bilo rezervno moštvo Križ, ki jc v spomladanskem delu pr venstva kar tri tekme predalo brez borbe. Rezultat takega malomarnega odnosa je zadnje mcslvo na lestvici. Vrstni red najboljših strelcev v gorenjski ligi: S< IflflMI (Radovljica) 161, Podnnr (Skofja Loka) 127, Zupin (Kamnik) 120, Oblak (Zabni-ca) 113, Modric (Kranjska nora) 91, Kalan i /abn • a) 85, Ravnikar (Radovljica) 82, Pronen (Kamnik) 81, Miklavc ( / milica) 80, (..izvoda (Kranj-i : >ra i 79, i nitek (Jesenice) 66, Gašper: (Radovljica) 65, Bolka (Krvavec) 63, .i B) 59. Krek (Selca) 59 zadetkov itd. I .-ključi i ve (ekipno): Križe 11 18 minut, Kranj B 30, Ra dovljlca 31, Zahnica 36, Selca 38, Kamnik 44, Krvavec 4K, Jesenice 70, škofja Loka 77, in Kenijska gor« 81. Izključitve (posamezniki): žmitek (Jesenice) 24 minut, Senčar (Kranjska gora) 21, Bolka (Krvavec) 19, Modric (Kranjska gora) 17, Hafner (Zahnica), Krek (Selca) 14, Šajna (Škofja Loka). Sotel-šek (Radovljica) 13, Pipp (Škofja Loka), Miklavc (žab-nica), Zupin (Kamnik) 12 itd. V drugem razredu gorenjske rokometne lige so premočno zmagali popolni amaterji Veterani. Doživeli so samo dva poraza in to v prvem kolu jesenskega dela in v zadnjem kolu spomladanskega dela prvenstva. V tej ligi preseneča slaba uvrstitev Storžiča, medtem ko je vrstni red ostalih moštev realen. Strelci v drugi ligi: Rus 92, Klavora 89, Cufar (vsi Veterani) 79, Rakovec (Duplje B) 74, Vovk (Bcsnica) 68, šorli (Veterini) 65, Selan (Besni-ca) 64, Pirih (Storžič) 55, Mrak (Tržič B) 40 itd. Ženske rokometne lige v pretekli tekmovalni sezoni na Gorenjskem žal ni bilo. Toda to ne pomeni, da na Gorenjskem ni ženskih ekip, saj so tri tekmovale v republiški ligi (Selca, Kranj in Storžič), dve pa sta nastopili v ljubljanski conski rokometni ligi (Škofja Loka in Selca B). Z dosedanjim razvojem rokometa na Gorenjskem smo torej lahko zadovoljni. Množičnost je nedvomno velika, kvaliteta pa se bo ob resnem delu v prihodnjih sezonah tudi še bolj dvignila. V novi tekmovalni sezoni se obeta še več ekip, tako pri moških kot tudi pri ženskah. Navost, ki jo bodo uvedli v jeseni, bo osnovnošolska občinska liga za pionirje in pionirke. Doslej namreč ni bilo na Gorenjskem rednih tekmovanj za najmlajše rokometaše in rokometašice in je zato ta ukrep vsekakor treba pozdraviti. Poleg tega pa bodo ustanovili tudi žensko rokometno ligo, saj bodo po vsej verjetnosti ustanovili ženske ekipe še na Jesenicah in v Radovljici, medtem ko v Kranjski gori že obstaja in je doslej odigrala že nekaj tekem v okviru rokometnega pokala na področju Gorenjske. Končne lestvice: Gorenjska plavalna liga Kdo je boljši: Radovljica ali Bled? V Radovljici je bilo prvo kolo gorenjske plavalne lige. Pomerile so se ekipe Radovljice, Bleda in Triglav II, medtem ko ekipa Jesenic, ki se je tudi prijavila za to tekmovanje, ni prispela. Ekipi Radovljice in Bleda sta zbrali enako število točk in bo zato v prihodnjih kolih vsekakor zanimiv nastop obeh ekip, katera od obeh bo osvojila prvo mesto. REZULTATI: moški — 100 m kravi: 1. Gorjanc (Radovljica) v 1:10,4, 2. Kokalj (Bled) 1:12,4, 50 m delfin — 1. Kokalj (Bled) 32,2, 2. Smre-kar (Radovljica) 34,4, 200 m prsno — 1. Artiček (Radovljica) 3:10,5, 2. Jensterle (Radovljica) 3:14,6; 4 x 50 m mešano — 1. Radovljica 2:25,4, 2. Triglav 2:42,9, 3. Bled 3:02,6; 4 x 50 m kravi — 1. Radovljica 2:09,5, 2. Bled 2:10,2, 3. Triglav 2:24,S; žen- I. liga — > Radovljica 18 160 2 403:259 32 &k. Loka IS 11 1 6 317:242 23 /.ahnica 18 10 0 1 MkJB 20 Kr. gora 18 92 7 280:262 20 Kamnik 18 92 7 Vi7:346 20 Jesenice 18 9 1 8 326:297 19 Selca 18 90 9 241:219 18 Kranj B 18 8 1 9 248:240 17 Krvavec 18 3 0 15 204:395 6 Križe B 18 2 1 15 196:338 5 11. liga - Veterani 12 10 0 2 395.141 20 Tržič B 12 90 3 247:173 18 Storžič 12 80 4 255:205 16 Duplje B 12 70 5 212:182 14 Bcsnica 12 50 7 230:262 10 Selca B 12 1 1 10 134:329 3 Zabnica B 12 1 1 10 136:285 2 ske — 100 m kravi — 1. Ku-ralt (Bled) 1:26,9, 2. Errat (Bled) 1:32,9; 50 m delfin — 1. Porenta (Triglav) 43,5, 2. Zorman (Radovljica) 46,3; 200 m prsno — 1. Križaj 3:23,2, 2. Fon (obe Triglav) 3:51.4; 4 x 50 m mešano — 1. Triglav 2:58,3, 2. Radovljica 3:01,6, 3. Bled 3:20,4; 4 x 50 m kravi — 1. Triglav 2:49,8, 2. Bled 3:22,0. TOČKE: Bled in Radovljica 134, Triglav II 110 točk. •«94 Kranjski strelci v Ambergu Pred dnevi je petčlanska reprezentanca Kranja v streljanju nastopila na mednarodnem tekmovanju v starodavnem mestu Amberg na Bavarskem. Pod vodstvom predsednika občinskega strelskega odbora Kranj Alojza Laknerja je ekipa premagala tamkajšnje društvo. Kranjčani so zmagali z 2230:2116 krogom. Med posamezniki je bil najboljši Kranjčan Lombar z zelo dobrim rezultatom 562 od 800 možnih krogov. Gostitelj je kranjsko zastopstvo strelcev lepo sprejel in jim pokazal vrsto znamenitosti Amberga in okolice. Sprejel pa jih je tudi nadžu- pan mesta dr. Steininger v mestni hiši. Tekmovali so z zračno puško. Kljub utrujenosti zaradi dolge vožnje, so se kranj.ski strelci dobro odrezali. Zmaga sicer ni toliko pomembna* važna je predvsem ugotovitev, da so bili prav strelci tisti, ki so k izboljšanju odnosov med obema državama navezali prve prijateljske stike. Prihodnje leto bodo strelci iz Amberga vrnili obisk Kranjčanom. REZULTATI: posamezno — 1. Lombar 562. 2. Naglic 560, 3. Petornelj 555, 4. Malovrh 553 (vsi Kranj). 5. Kriimer (Amberg) 540 itd. B. Malovrh Jahalni turnir na Bledu F. Porenla V okviru različnih prireditev med glavno turistično sezono jc bil v soboto in nedeljo na Bledu mednarodni jahalni turnir. — Foto: F. Perdan . Nesreče zadnjih dni Na cssti prvega reda v križi d i Lesce-Bled se je v nedeljo, 14. julija, okoli enajste ure dopoldne pripetila huda prometna nesrkča. Voznik mopeda devetindvajset-letni Gabrijel Kosmač iz Gorenje vasi je izsiljeval prednost pred avtomobilom KR 19-573, ki ga je vozila Kadin Mixich. Osebni avtomobil je vozil iz smeri Jesenice proti Radovljici. Trčenje je blilo tako hudo, da je voznik mopeda obležal mrtev, med tem ko je bil njegov sopotnik Rajmund Benedik hudo ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, škode na vozilih je za okoli 7000 N din. Na cesti Jeprca-Skof ja Loka sta v nedeljo popoldne trčila dva osebna avtomobila. Voznik osebnega avtomobila LI 244-68 Stane Vidmar je izsiljeval prednost pred osebnim avtomobilom LJ 454-43, ki ga je vozil Viljem Markus. Pri trčenju je nastalo za okoli 5000 N din škode. Blizu vasi Trata je v nedeljo zavozil s ceste voznik motornega kolesa Franc Fre-lih iz Zabnice. Pri tem se je motorno kolo prevrnilo, voznik pa se je huje ranil. V blagem ovinku na cesti četrtega reda Radovna-Krma sta v nedeljo trčila osebna avtomobila KR 136-50, voznik Ludvik Geiser in pa avtomobil KR 122-33, voznik Jože Avsenik. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 5500 N din. Ob enajsti uri zvečer je v nedeljo na cesti tretjega reda Škofja Loka-Ljubljana zapeljal s ceste osebni avtomobil L J 222-04, ki ga je vozil Ivan Pece iz Ljubljane. Vozilo se je prevrnilo, pri tem pa se jc voznik tako hudo ranil, da je v bolnišnici v kritičnem stanju. Sopotnik Martin Zibert si je v nesreči zlomil roko. Na avtomobilu jc za 5000 N din škode. V ponedeljek ob pol štirih ljut raj se je na cesti med Dovjem in Mojstrano pripetila prometna nesreča avtomobilu nemške registracije, vo7,nik Robert Karel Helhie-bel. Avtomobil je v blagem ovinku zaneslo, tako da se je prevrnil po strmini. Hudo ranjeno sopotnico so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Na avtomobilu je za Okoli 8000 N din škotle. BERITE GLAS Zgodaj zjutraj sta na cesti prvega reda v Kranju trčila osebni avtomobil LJ 284-82, voznik Janez Hudobivnik in avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Dušan Nazor. Nesreča se je pripetila, ker se Hudobivnik, ki je hotel zavijati v levo, nI postavil na levo stran desne polovice cestišča. Tedaj je za njim z neprimerno hitrostjo pripeljal Dušan Nazor in trčil vanj. Hudobivnik se je pri tem lažje ranil, na avtomobilih pa je za 8000 N din škode. Na cesti četrtega reda Zg. Radovna-Krma je zaradi prehitre vožnje in srečanja z neznanim mopedistom zavozila s ceste voznica osebnega avtomobila LJ 695-85 Majda Din-tinjana. Avtomobil je zdrsnil pod cesito in se ustavil ob smreki. Voznica in oba sopotnika so bili huje ranjeni. V ponedeljek popoldne je na Jesenicah v bližini železniškega prehoda voznica mopeda Marija Rejc trčila v žensko, ki je hodila po desni strani ceste. Pri padcu se je Rejčeva hudo ranila, medtem ko je neznana ženska po nesreči odšla dalje. , V gozdu na Straži pri Bledu se je na vozu z voznikom vprege Janezom Sotlarjem peljala tudi njegova 22 mesecev stara hčerka. Nenadoma je otrok padel z voza, vendar tako nesrečno, da je kolo zapeljalo čezenj. Otrok je umrl na kraju nesreče. Nesreča se je pripetila v ponedeljek okoli enajste ure dopoldne. L. M. Te dni se v Bohinju mudi na privatnem obisku pri dr. Vladimirju Dedijeru francoski filozof Jean Paul Sartre. Dopoldnevi mu minevajo pri študijskem delu, v prostem času pa si rad ogleduje tudi kulturne in druge zanimivosti ter lepote Gorenjske. — Foto: F. Perdan 1592 kaznovanih oseb zaradi nespoštovanja prometnih predpisov Krvni davek na naših cestah je preveč drag in boleč, da bi o njem molčali. Menda smo se Jugoslovani uvrstili v vrh evropske lestvice prometnih nesreč. V naseljenih krajih jeseniške občine je bilo lani 160 prometnih nesreč, od tega največ na Jesenicah od doma TVD Partizan do bolnišnice. Na cesti od Hrušice do Kranjske gore je bilo 69 prometnih nesreč, na cestah IV. reda in mestnih ulicah pa 42. Številni oziroma različni so vzroki prometnih nesreč. Vozniki motornih vozil se jezijo na slabe ceste, ki očitno zaostajajo za razvojem mo-torizacije, jezijo pa se tudi na nedisciplinirane pešce. Fefci se jezijo na šoferje, ki z divjo vožnjo po mestnih ulicah ogrožajo varnost občanov. Organi, ki skrbijo za varnost prometa, pravijo, da je največ nesroć zaradi izsiljevanja prednosti in neprevidnosti voznikov in zaradi neprevidnega prečkanja cest. V soboto popoldne so na preurejenem delu stare bohinjske ceste nekateri avtomobili obtičali na neutrjenem cestišču. To jc nekatere voznike avtomobilov precej presenetilo, ker so mislili, da je cesta bolje urejena. Kaže, da je podjetje Slovenija ccslc cesto odprlo bolj zaradi vnaprej določenega roka, kot pa zaradi končanih del na tem odseku. — Foto: F. Perdan Prehodi za pešce na jeseniških cestah označujejo kraj, kjer ima voznik, ne pa pešec prednost. Redki so domači vozniki, ki jim tega ne moremo očitati. So pa vsi zelo disciplinirani, če v bližini prehoda opazijo službujočega miličnika. Zaradi varnostnih ukrepov je bilo lani 97 voznikom odvzeto vozniško dovoljenje. Uslužbenci milice so kaznovali 852 oseb, prek 4100 kršiteljev cestno prometnih predpisov pa so opozorili. Poleg oseb, ki so jih kaznovali miličniki, moramo prišteti še 740 oseb, ki jih je zaradi nc-< upoštevanja prometnih predpisov kaznoval sodnik za pre-kr-kc. Število kaznovanih oseb jasno kaže. da je prometna vzgoja še daleč, predaleč z» razvojem motorizacijc. Te praznino pa mašijo nesreč«*, ki so dnevni pojav na naših cestah. J. Vidlc Vsak šesti voznik V jeseniški občini je voznikov motornih vozil. V" zadnjih petih letih se je Število voznikov skoraj podvojilo. V začetku Leta je bilo registriranih 2:W,'l motornih vozil. Ti podatki kažejo, da je vsak šesti prebivalec josoru-ške občine vo/.nik motornega vozila in da na ll prebival" cev Jeseniške občine pride eno motorno vozilo. To pa jo pod republiškim poprečjem .'■■aj pride v radovlji tki občini eno motorno vozilo na " nov, i -1 m blisko poprečji pa znaša 9,6. J. Vidlc