ali: Veseloigra v enem dejanji. Poljski spisal grof Aleksajider Fredro poslovenil Josip Stare. -v;::? i H. s toM^M «t- jftk m&sssk S? * Izdalo i založilo « * 1 / , atieno društvo v Ljubljani. V LJUBLJANI. Natisnola Rozalija Eger. 1868. j 1 O s o b e : Peter Čapek, meščan i trgovec. Klara, njegova soproga. Dobski, njen brat. Slavecki, major. Lapka, odrtnik. Gašpar, sluga pri gospodu Čapku. Marta, njegova žena. Jernej, y g^bi pri Capku. Filip, 1 Policijski uradnik. Straža. Igralisče je v Krakovem na Poljskem, v Čapkovej hiši. i SK \ - f ^ ' ... Y'"'\ ^ 8 . 26 čedalje bolj in bolj po vsakem Martinem odgovoru.) Ah, to te je nekdo nalag&l! To te je imel za pravo nenmnico. Marta. 6 ne! . ■ : Gašpar. Da ne ? Marta. Ne! Gašpar. (Sam sebi.) Ona to verjame! Marta. I revež je pri tem še toliko trpel. * Gašpar. Trpel ? Mlarta. To se ve, da nij bil sam kriv. Gašpar. Tedaj je umri? Marta. Umrl. Gašpar. Gašpar ? Marta. Gašpar. Gašpar. Gašpar Poliček? Marta. Gašpar Poliček. Gašpar (se prime za trebuh, davi se se smehom, se vsede i čedalje se slabšim glasom). Ah —■ gl'0Za — daj mir! —■ Počim — oh — oh — počim in po meni ho. Marta. No, vsaj sem bila zraven, videla sem z lastnimi očmi. (Joka se.) Gašpar (se jej smeje). Kaj si videla? Marta. Kako so ga obesili. Gašpar. Oh — oh — oh —« oh! — Pojdi — to so neumnosti — fej —• to so slabe šale! Vislice nejso igrača. Marta. Revež je pred očmi svoje verne žene končal svoje lepo življenje. (jokaje se, govori 27 dalje, Gašpar postaja malo po malo občutneji.) Dobro ti bodi žena, rekel je še na lestvi; — srečno pot, rekla sem jaz. — (Si briše oži.) Potem so ga položili V zemljo. (Jokaje se, globoko zdiha.) Gaspar (setudizačnejokatiizglasomnajokreče). ReveŽ! (Malo po tem se zopet začne smijati.) Ali zakaj Se jočem? I nu, v časi izgubi tudi modri mož svoj um. (Na stran.) Zdaj bom videl, ali me je žena rada imela. (Marti.) Nu — nu —• ne joči, moja zlata, potolaži se, saj tvoj rajni zopet od . smrti vstane. ~ • • Marta. I kako dobra dušica je bil. Gaspar. Vem, da takih nij mnogo. Marta. Nikdar nij mislil, da je moder. Gašpar. To je prav mislil. Marta. Prav žal mi je po njem. Gaspar. Bog ti povrni! Tvoje neizmerno žalovanje, tvoj jok kaže, da si bila, da si še, i da bodeš dobra žena. Poslušaj me tedaj, vdova Gašparja Polička! Jaz te vzamem za ženo. Marta. To ne gre. Gaspar. I zakaj ne? Marta. Zato ker sem srce in roko uže drugemu obljubila. Gaspar. I komu, ti razuzdana? Marta. Bratu čižmarja Blaža. Gaspar. Tako ? I kdaj ? Marta. Še ko je bil rajnik živ. Gaspar. I ti ga ljubiš? Marta. Ljubim. Gaspar. I ljubila si uže? Marta. Ljubila, Gaspar. Tedaj si Gašparja za nos vodila? Marta. Kaj sem hotela? Gaspar (jezno). Marka! Marta. Ne zamerite, gospod, moram iti. Gaspar. Počakaj! Marta. Srečno! (Odide.) Gaspar. Nezvesta! Jaz te raztrgam, zadavim i (Leti za njo, Major ga ustavi pri vratih.) f® PM8M. Major. Gašpar. Major. Ali je gospod tukaj?? Gaspar (hoče oditi). Je. Major. Kje? Gaspar. Tukaj. Major. Kje? Gaspar (hoče oditi). Tam. Major. Pokliči ga, besedico bi rad govoril ž njim. Gaspar (se obrne). Gospod! Major (ga sune). Pojdi i ne kriči. Gaspar (hoče oditi). Ne utegnem. Major (butne ga ob vrata). Gibaj se, gumpec! J9 » Gaspar. Uže grem, liže grem — zakaj se jezite, gospod? (Odide.) Zopet kak Lapka! Major (sam, izvadi iz žepa list in čita). ..Gospod Sekač, kakih trideset let star, velik in moč&n mož, ima temne lase, zakrivljen nos, v časi ima eno oko zavezano, kakor se mu zdi potrebno, nosi večkrat uniformo našega polka; zato Te polkovnik prosi, da bi tega sleparja — u « Peter. Major. Gašpar. Major (na stran). To nij on — kaj to pomeni? To je vsa druga postava. (Petru.) Odpustite, gospod kamerad, tu se je zgodila pomota. Jaz sem major Slavecki. Včeraj sem dobil popis nekega sleparja, ki je tako nesramen, da se oblači z uniformo polka, v kterem sem jaz služil, i kteri ima še zdaj pravico od mene zahtevati, da se poganjam za njegovo čast i dobro ime. Denes vidim od daleč, da je šel nekdo v tej obleki v to hišo, i mislim si: morebiti da mi je naključje tega malopridneža v roke dalo. Tega bi izplačal! Grem tedaj, vprašam, i vsakdo mi pravi, da je zares Sekač, ta capin, prišel. v 30 Gaspar. Ivaj? Sekač? To je moj gospod — da, tako se imenuje moj gospod; je ritmajster— ali nij res? — Prišel je z Dunaja — Peter (na stran Gašparju). Da bi te strela ubila! Škoda, da ne morem tvoje neumne glave zopet stresti; prav z dobro voljo bi te zdaj zadavil. Gaspar. Zakaj? zato, ker sem povedal daste—? Peter. Tiho, prekleti gumpec! Gaspar. Ali kaj pa delam —■ ? Peter. Pojdi, moj Gašparček, pojdi, lepo prosim, pojdi po svojih potih, sicer ti zobe izbijem. Gaspar (z ramo miga). Hm, pa grem, 'če hočete. (Odide.) Major, Peter. Major. Kaj je to? Peter. Kič — nič, to je le tako. (Na stran.) Ah, moj Bog, zopet nove klešče. Major. Vendar vsaj —? Peter. Prokleti Gaspari Major. Dragi gospod, prosim, blagovolite, povejte mi: kdo ste? . " Peter. Kdo? Jaz nejsem Sekač. Major. Hm! kdor eno ime taji, bode imel vsa drugo? Kako vam je tedaj ime? 31 Peter. Kaj to komu mar? Major. Ali vendar mi morebiti poveste, ste li častnik? • Peter. Nejsem, Bog obvaruj! Major. Zakaj tedaj nosite uniformo? Peter. Jutri jo odložim.. Major. Ali veste gospod, da se vam more za to kroglo v glavo pognati? Peter. Pa kdo to —? . ' -; Major. Jaz, gospod! Peter. Pojdite z Bogom. Major. Kličem vas na boj. Peter. Zastonj kličete. Major. Kaj? Ali se nečete z menoj streljati? Peter. Nečem. Major. Prisilil vas bom, ako bode treba. Peter. Burke! Major. Na moje poštenje vam povem, da! Peter. Jaz pa se zaprem tukaj domd, i vi mi menda v mojej lastnej hiši ne izbijete vrat. Major. Ali počakam pri vratih, i vi mi vendar ne uidete — povsodi vas bom zasledoval, dokler ■ vas dobim. Peter. Zasledujte kolikor hočete, Capek nij tak osliček, da bi se z vami streljal. (Odide.) 32 Major. Dobski. v Major. Kaj? Capek? To je menda kupec —• Dobski (vstopi). Ah, dobro došel, kako se počutiš, major? Major. Ah, Dobski! Kaj ti tu počneš v tej obleki. Dobski. Igram komedijo. Major. To je lepo. Dobski. Ti pa z nami. Major. Kako to ? Dobski, Razjasnim ti to z nekoliko besedami, ali zdaj ne; zdaj moraš precej oditi, da celo reč popolnoma dokončamo. Major. Dobro, ali izmuzal se mi bo od tod ta gospodek. Dobski. Ne skrbi, še denes ti ga izročim sam. Major. Ali ko bi — Dobski. Bodi brez skrbi, zaupaj mi v tej reči, bova se še zato skupaj pošteno nasmijala do sita. Major (odhaja). No, tedaj z Bogom, da se zopet vidiva! Dobski. Kmalu se vidiva. 33 Klara. Dobski. (Klara je prišla proti koncu prizora ter je stala pri vratih.) Dobski. Izvrstno nam gre od rok. Lapka i major sta prišla, kakor da bi ju bili poklicali. Klara. Ali po Lapko bi imel poslati. Dobski. O, ta ne zaspi. Za malo časa ga imaš tu. Klara. Ali končajmo uže to šalo. Dobski. Še ne. Kdor je razdal kvarte, mora igrati, če hoče ali noče, i ker smo uže tako dobro začeli, končajmo to reč do dobrega in kaznujmo ga, da bo pomnil, sicer to vse ne bode nič pomagalo — on bi ostal pri svojem, in kakor je bil do zdaj ljubosumen, tako bi bil tudi prihodnjič. Ne, ne, kakor smo se dogovorili, tako napredujmo po časi i počakajmo, da bode prisiljen pokazati se v svojej prave j podobi. Klara. Pojdiva tedaj k njemu. Dobski. Ne, rajši odidiva odtod; to bode najbolje, naj naji gospod ritmajster išče, naj sam k nama pride. (Odideta.) i;f| murni upi©®. Peter. (Pozneje) Gaspar. > Peter (sam). Ali sem bil vendar neumen, da sem si dal tuje ime, vsa nesreča zdaj leti na me. Peter Capek. 3 34 Major me kliče na boj, lehko bi me ubil, i kdo mu za to kaj prizadene? Ali vrag naj mu verjame, hudič ne spi — naposled bi me znal še iz kakega Ogla ustreliti. (Nekaj trenutkov molči.) Ne bojim se tri sto tisoč strel! Rajši imam da se vse podere, hiša in jaz, in ves svet z menoj — še žena po vrhu in ta hudoba, ta nesramnež v mojej lastnej hiši. Pa kje le so? Kaj on tukaj dela? Kaj dela? O jaz bedak! Gnjusi se mi dom. Dosti je tega —■ ali jaz mu — (gre i se vrne). Ker sem uže tako dolgo prebil, bodem potrpežljiv i počakam še malo. (Se vsede v sredo.) Gašpar (pride). Pej! Sramota! To nij lepo, to je nespodobno, skoraj bi rekel, da je hudobija. Peter. Kaj ti je? Gašpar. Jernej je vzel kol, pa tresk, tresk, mahnil me je enkrat, dvakrat, trikrat črez hrbet. To mi verujte, vdrugič take krivice ne pretrpim, i povem vam, jasno in razumljivo vam oznanim, ako me še enkrat tako useka — jaz mu nekaj porečem. Peter. Zakaj te je tako pobožal? Gašpar. To je lepo pobožanje! Za to, ker ima moja žena ljubčka, in ker je imela jednega uže, ko sem bil jaz živ! Jaz sem jo hotel malo ošteti, ali ta Jernej, ta —• ta vražji hlapec, jaz ne vem, gospod, čemu imate tega tepca v službi — ta je na me zarežal i zarjovel; „Do te žene nima nihče pravice! Jaz sem bil 35 z ranjcim Gašparjem kakor brat z bratom, i kdor njegovej vdovi kaj stori, temu dam z loparjem. Razumeš?" Pri tem mi nij dal niti časa k porazumljenju, i uže je to šlo: pok! trikrat za poredoma. Peter, Gašpar, ti si znorel! Gašpar. Tako! Znorel! Ne vem zakaj? Kad bi videl, kako bi vi zapeli, ko bi vam kdo tako okoli žene — . 4- Peter. Kaj? Okoli žene? In on je pri njej, ta hudoba! — Precej potrkaj na vrata, razbijaj, tolci, kar imaš moči v sebi. — Okoli žene! — Potresi — upri se, če tudi vrata izbiješ. Gašpar (tolče na vrata). Dobski (za vrati). Kdo je? Gašpar (obrnen k gospodu). Kdo je? Peter (hodi sem ter tje z velikimi koraki i narekuje Gašparju). Odprite! Gašpar (v vrata). Odprite! (Od znotraj nobenega glasa — tiho.) Peter. Nič ? ______v Gašpar (posluša). Tiho! (Zopet posluša.) Šepetata. Peter. Šepetata? Upri se, tolci! Gašpar (tolče z vso močjo). Dobski (za vrati). Kdo vraga tako razbija? Gašpar (oponaša). Kdo vraga tako razbija? Peter. Jaz. ; Gašpar (proti vratom). Jaz! Dobski (za vrati). Bodeš tiho, gumpec! 36 Gašpar (oponaša). Bodeš tiho, gumpec! Peter. Počakaj, malopridnež, da te dobim v pest! (Gašparju.) Ritmajster Sekač prosi na besedico! Gašpar (proti vratom). Bitmajster Sekač prosi na besedico! v filtil .■■'. Dobski (za vrati). Precej pridem. Gašpar. Pride precej — zdaj se, gospod, pre- oblecite. (Skoči proti vratom.) ! ftoSM 4 Dobski. Kliara. Prejšnja. Dobski. Ah, odpusti mi, ljubi ritmajster, da sem tako razmišljen, bodi mi srčnov pozdravljen. (Prime ga za roko, on mu jo izpulji.) Človek ima toliko dela, toliko skrbi; ne zameri mi, ker te poprej nejsem zapazil, akoravno sem vedno na te mislil. Peter. Kdo? Jaz? Kaj? Klara. Kaj se ne poznata? Saj ste pravili, gospod, da se poznat» že od mladih nog. Peter. Jaz? Tega? Dobski. Se ve da, vsaj sva skupaj hodila v šolo. Peter. Kaj? Jaz? S teboj? Dobski (ga hoče objeti, pa ta se ogiblje). Vsaj je to moj Janez, moj preljubeznjivi Janezek! Malo 37 si se na potovanju postaral to se ve da; ali vendar bi te precej spoznal, — ta nos, ta brada, ves ranjki svetovalec, kakor da bi bil izrezan • iz njega. Peter. Skoda besedi; poslušaj —• Dobski. Ali se spominjaš, Janezek, kake burke sva skupaj uganjala? Ti si bil vedno vesel i prebrisan nagajivec. Ah, Bog! Kje so ti zlati časi! Peter. Zdaj molči — uže sem tega sit do grla! (Klari.) Kdo je to? Klara. Moj mož! Peter (odskoči). Tvoj!? Klara. Moj! Peter. On? • Klara. On! Peter. Mož ? Klara. Mož! t- Peter. Drugi ? Klara. Kar sem živa, nejsem več imela, nego enega. v Peter. Enega? Kaj pa je Capek? Dobski. No dobro, saj sem ravno jaz ta Capek. Peter (čude se). Kdo? Dobski. Jaz. Peter. Ti? Ti? ^ - Dobski. Jaz — jaz. Peter. Capek ? Dobski. Capek. ^¡tfc i 38 Gašpar. To je kolobociija! Meni se bo kar zmešalo. Veter. Gašpar, zgrabi tega capina, zadavi ga, ubij ga! ^ Gašpar. Precej! (Obotavlja se.) Blagovolite zapo-vedati ? Peter (Dobskemu). Peter Čapek? Bobski. Peter, Julij, Izidor, Kosmas, Damian Čapek. Peter (Gašparju). To sem jaz! . Gašpar (Dobskemu). Od besede do besede! Pri moji duši! Veter (Dobskemu), Kdo pa sem jaz? Dobski. I -n-, . , 0 . v Klara j ^tmajster Sekač. Gašpar (se smeje). To nam je šlo dobro od rok! Peter (sam seboj). Videli bomo, kako jih na enkrat strah prešine. Gašpar, odpili mi brado. Dobski (Klari na stran). Prav S6 mil godi._ Klara (na stran). Revež, preveč se bo jezil. Dobski (tudi tako). Tiin bolje. Peter (na stran). Počakaj, malopridnež — veruj mi, zdaj se prestrašiš. (Stopi pred Klaro, brado pa v roki drži.) Kaj pa zdaj ? Klara, Ah, vi ste imeli privezano brado! Peter. A ne vidimo nič druzega? Klara. Nič. Peter. Ali ne vidiš svojega moža? Klara. Vi burke uganjate, gospod! Ta le je moj mož. 39 Gašpar. Zdaj je slabo! Peter. Kako? Ti me ne poznaš, Klara? Klara. Kar sem živa vas denes prvikrat vidim. Peter. Kaj mi niti ne verjameš? !»} o* i 'iiK Lapka in policijsk uradnik s stražo. Prejšnji. , Lapka. Tukaj sem, in imam dekret, da pojdete s to stražo in zt menoj. Peter. Jaz sem Capek a ne Sekač; kar sem živ nejsem nikdar ničesar "sekal. Lapka. Imenujte se, kakor hočete. Nam je na tem ležeče, da ste tisti mož, ki.si je novcev izposodil in jih zdaj mora plačati. Pojdite! Peter. Prej kakor grem, zadavim te z lastno roko kakor gada. Lapka (kaže). Tu je dekret. Peter. Gašpar! (Lapka se skriva za uradnika, Gašpar se nmikuje na drugo stran.) Gašpar. O jaz nejsem tako neumen! Peter (sam s seboj). Kaj to pomeni? (Ko se on s Klaro pogovarja, govori Dobski z Lapko in z uradnikom, in zdi se, kakor bi jim nekaj razjasnovail.) Klara, jenjaj se zatajevati, kaj ti to pomaga? Povej jim, kdo sem i zapodi tega juda. 40 Klara, Gospod, tega je uže dosti. Peter. Jaz ti odpustim. Klara. Jaz vam ne zamerim. v Peter. Žena! Klara. Končajmo pogovor, ki je mojemu možu ravno tako neprijeten, kakor meni. Peter (na stran). Kaj se z menoj godi? Ali spim, ali bedim? Kdo tu zopet nori? — Klara! Žena! bodi vendar pametna, poglej me, pazi na mojo osebo. To sem jaz, tvoj Peter, tvoj mož — le spominjaj se; veš, v Gradu, bilo je to o svetej Katarini, videla si me prvikrat na plesu. Jaz sem imel rujav frak se srebrnimi gumbami. kakor so jih takrat nosili — padel sem s teboj pri plesu, pobil sem si bil koleno, tebi pa je tisti častnik z ostrogo skoraj oko izteknil. Takrat sem ti rekel, da te ljubim! In potem, ali se več ne spominjaš, kako sva se sešla v Kžežovu na semnju; ti si tam kupovala od juda ruto, ti si dajala enajst goldinarjev in pet grošev, jaz sem mu pa pridal tolar, in vrgel mi jo je —• in veš, pa sem ti jo dal za vezilo, in ti si rekla: ljubi moj Peter — tu si mi rekla prvikrat: jaz te imam tudi rada. In pa veš, po treh oklicih pri kapucinih, poročil je naju gospod pater Albert dne pet in dvajsetega rožnika, in pa — ali se mar tega več ne spominjaš? — bila je krasna poletna noč, bilo je tako prijetno hladno — 41 Klara. Ničesa, ničesa se ne spominjam in ne poznam vas. Peter. Da ne? Dobro tedaj! — (Zvoni.) Hej! (Zvoni.) Ti me ne poznaš, ali zapela bodeš drugo, kader me bodo drugi spoznali. iMHiMin raios. Marta. Filip. Jernej. Prejšnji. (Marta, Filip, Jernej se postavijo na desnej strani; na levej Lapka in Dobski, v sredi na enej strani Klara, na drugej Gašpar.) Peter. Ljubi moji! Zdaj povejte vi, jasno in razumljivo, recite vsi, kdo sem? (Molže.) Ali me ne poznate? (Molže.) I da bi vas strela ubila! (Obžutljivo in ginjeno.) Ti Marta, žena Gasparjeva, ktero sem vedno tako rad imel, kterej nejsem hotel ničesa dati, ko se je možila, ktero ^ sem enkrat zavoljo obrekovanja iz hiše zapodil — ali me ne poznaš? Marta (pomiga z glavo). Peter. O ti copernica! (Občutljivo.) Ti Filip, ki si jo uže tolikrat s šibo od mene dobil, kteremu sem enkrat pet razbitih krožnikov pri plačilu odtrgal, ki tako rad dremlješ na vozu, povej, kdo sem? tv.:. ojoii /čp i * 42 Filip (maje z ramama). Peter. O ti grdoba človeška! (Občutljivo.) Ti, Jernej, kteremu sem tolikrat z najboljim namenom, da bi te poboljšal, hrbet premeril, ki tako rad, ■posebno v nedeljo, poliček črez žejo potegneš, i kterega sem zato ne samo enkrat v hram zaprl, — reci, povedaj, Jernej, ali ne poznaš mene, svojega dobrotnika? Jernej (zamaje z ramama,). Peter. O ti jastreb, ti nehvaležni tepec! Ali me res nihče ne pozna? Ali ste vsi oslepeli? 0 nesrečni trenotek? Ali res nič več ne pomaga? (Vrže uniformo in baroko raz sebe, i se obrne pred njimi na desno i na levo.) Zdaj, nO zdaj — kaj? Ali me poznate? (Molk.) Kaj se tu godi? Bog in sveti božji križ, ali so to copernije? (Nekaj hipov premišljuje.) Gašpar, Gašpar, ti moje edino pribežališče, Gašpar, na tebi se vendar ne bom zmotil! Gašpar, ti verni služabnik, ki si neprestano na mojej strani, ki na potovanji moje skrinje varuješ, slušaj me i povej, priznaj odkritosrčno, kakor da si Gašpar, in ako ti je življenje drago, ah povej, kdo sem i kako se imenuje tvoj gospod? (K vsem.) Zdaj tiho! Gašpar (se smeje i mu namigne, da ve, česa se tiče). Gospod Sekač, ritmajster! Peter. O ti razbojnik! Ti tolovaj! Ti vrag! Tudi ti me zatajuješ? Kje so moje stvari, kam si djal mojo skrinjo s pismi? 43 Gašpar (kaže železen rož). Tu je, to sem od nje še ohranil. Peter. Kako? kaj?- . Gaspar. Peljali smo se na senek, vi ste dobro spali, jaz pa sem tudi malo zadremal; v tem slišim nekaj na skrinji šumeti. Aha, si mislim, tat — nič ne škoduje, le kradi, jaz te vsaj zasačim pri dejanji, tako prideš vsaj v kazen, sicer bi tako nič ne dobil. Aha, uže vleče, jaz se pripogibam i hop ulovim srečno še roč, skočim doli i vlečeva —• on za en roč, jaz za-druzega; na enkrat tresk, roč se odtrga i štrbunk, on leži na enej strani v grabnu, jaz na drugej. On se pobere kakor blisk, jaz se zaženem kakor veter — on pobegne, jaz stojim, on s skrinjico, jaz brez nje. vSlpM ' ; • • Peter. O ti malopridnež! ti — (Vrže se v naslonjač, ki stoji na sredi.) Dosti tega, ti nesrečno človeče! (Dobski odpravi posle, pa se postavi on z ene, Klara z druge strani k Petru. Gaspar i Marta malo bolj zadaj na nasprotnej strani.) . - tmm* i® Peter. Klara. Dobski. Gaspar. Marta. Klara. Ljubi mož! 44 Peter (se zdrami). Ali sem tedaj mož? Dobski. Capek! Peter (kakor poprej). Ali sem tedaj Čapek? Dobski. »Si. Peter. A ti ? Dobski. Tvoj svak. Mi — Peter. Svak! Klara. Je že vse dobro. Dobski. Mi smo se spremenili le na videz. Peter. I moja pristava? Dobski. Nij prodana,. Peter. I sadno drevje? Dobski. Nij posekano. Peter. I major? Dobski. Ta ti ne bo nič žalega več storil. Peter. I ta vražji Lapka? Klara. Je tudi uže odšel. Peter (vstane). Ah, zdaj sem vesel. Dobski. Jaz sem napravil Klaro, da te za tvojo nezaupljivost malo kaznuje. Peter. Ah, ljuba žena, odpusti! Gašpar (sname baroko i brado). I kako bode z nama, gospa Marta? Ali sem jaz Gašpar? Marta. Kdo pa bi mogel biti? Ali se sam ne poznaš? Ali bi bil iz tebe drug človek — ali hočeš biti modrejši, nego si bil? Gašpar. I Bog obvaruj! Marta. Ali to si zapomni — Gašpar, Saj je dobro, da imam le zopet ženo. 45 (Poljubi jo ter se hitro obrne k Petru.) Skrinjico tudi doborno, gospod; vsaj imam od nje roč, na kterem jo bomo spoznali lahko. Peter. Kaj pak, če bo tat tako prebrisan kakor ti, daj prinese nazaj. Dobski. Če je le ne bo raji izpraznil! Gaspar. Kaj pa Še? (Zasmeje se prebrisano ter izvadi iz žepa ključek.) Vsaj ne more v njo, jaz imam ključek. Dobski (se mu .smeje). Ah, to je kaj druzega! Peter. No, pustite ga, vsaj na teh pisarijah nij nič ležeče, s temi si tat nič ne pomore, in ako jih kam zavrže, mogoče da se zopet najdejo. Zdaj sem vesel, da sem ženo našel, i da mi nij bila nezvesta, kakor sem mislil. Klara. Ali mi odpustiš, možiček, da sem te mučila tako dolgo? Peter. Iz celega srca; še hvaležen sem ti, da si mi dala mal nauk; veruj mi, da ne bodem več tako sumljiv in ljubosumen. Dobski. To boš modro storil, prijatelj! Kajti pravijo, da ljubosumnost i nezaupljivost zasledujete človeka, kakor furije, ne daste miru nikomu, ne daste mirnega spanja po noči —■ dobrega ne storite nič i le življenje nam grenite. Kdor hoče grešiti, greši lahko skrivaj; dobrega nij treba stražiti, imamo pa na tisoče primerov, da je mej soprogi nezaupljivost bila mati nezvestobe. (Igrališče se zagrne.) - ** : - r »iiJfci ©:>|¡ i mmtnmlm.^ m Liili^ 4tivrdfn (Hiti vrl jn i kn j ^*. ■P^Tfilf tjjjg; m «MMm : 'i^^ïlHII A MM.' í^j rflflkV -¿nom iBBfe^^^^)^.*! ■ H »I -¿IplijC^p. mä g^p^a ¡pi Jüñ:pg iß ■ k.'If^Si-Ä^Üi :Ä i||i . Síi^^ítí^^te UM M í i ?v, s , . r- ■ r » i ■ rn ka «M^ffliíií M raStt: ^^ jj« 1 jj mí'%