Leto TIH. V Celju, dne 6. marca 1913. St. 10. NARODNI UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljat ve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" * Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, *a Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plaCuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. Oglasi se raCunijo po 16 vinarjev ena petit vr3ta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju. Obstrukcija in škoda, ktero Slovencem povzroča glede stroškov zdrževanja šol. (Odlomek iz govora dež. poslanca dr. V. Kukovca na javnem shodu v Podsredi dne 2. sušca 1913.) Če bodo slovenski poslanci v Gradcu še nadalje zabranili redno delovanje deželnega zbora, trpi slovenski narod tudi pri vzdrževanju ljudskih šol veliko izgubo. To izgubo trpimo še posebno v kmečkih občinah, katere imajo obstrukcijoniste za poslance. To se razvidi iz sledečih številk o razdelitvi šol v boljše in slabše plačilne razrede. Samo ob sebi je krivično, da nimajo učitelji na vseh šolah jednakih plač, posebno je pa krivično, če imajo boljšo plačo učitelji v mestih, slabšo plačo pa učitelji v oddaljenih kmečkih krajih. V kakih hribih je še dražje vse, kar učitelj potrebuje, živež, potovalni stroški ! Po načrtu, ki ga je štajerski deželni odbor v sporazumu z zastopniki šolstva izdelal, bi se plače izjednačile in bi ne bilo več treh različnih stopenj. Pri tem bi posebno slovensko Štajersko mnogo pridobilo. Zlasti za vzdrževanje šol v kmečkih krajih bi dežela več plačevala kakor do sedaj. Če so zdaj klerikalci izjavili, da je po njihovem poslancu dr. Benkoviču izdana razprava o deželnem gospodarstvu prav za prav v tem smislu razumeti, da smo Slovenci pri izdatkih dežele na slabšem, ker so pri deželnih zavodih sami Nemci, ki dotične plače uživajo, tedaj morajo zvesti ostati tBffiu spozna-njn, ko se gre za deželne uslužbence v šolstvu. Če pa hoče zdaj deželni odbor stvar tako urediti, da bodo Slovenci več dobivali nego do sedaj, zakaj zabraniti tak načrt! To se pravi Slovence tudi gmotno oškoditi hoteti za več stotisoč kron na leto ! Naj govorijo o tem številke, ki se naslanjajo na uradne poizvedbe, katere sem popravil le tam, kjer so v našo škodo napačne. Na 621 štajerskih nemških ljudskih šolah je 2168 šolskih razredov in prilično toliko nemških ljudskih učiteljev. Izmed ieh šolskih razredov jih je 1041 v prvem plačilnem razredu. Iz tega sledi, da je 48 % šolskih razredov z najboljšo plačo, to je s plačo 1. razreda. V drugem plačilnem razredu je 936 nemških šolskih razredov ali 56 °/o vseh šol in 43 °/o vseh nemških učiteljev. V tretjem plačilnem razredu, torej z najnižjimi plačami, je samo 191 nemških šolskih razredov, aii 9 °/o vseh šol. Najslabšo plačo ima med sto nemškimi učitelji le devet učiteljev. Izmed sto nemških učiteljev ima toraj 91 učiteljev razmeroma boljšo plačo prvega in druzega plačilnega razreda, sla-bejšo plačo pa le 9 učiteljev, toraj niti ne vsak deseti nemški učitelj. Razvideti je, da na nemških šolah dobi le majhno število učiteljev naj nižjo plačo, namreč manj sposobne osebe, ali oni, ki so se kaj pregrešili, nekako za kazen. Zdaj si pa poglejmo, kako je v kmečkih šolskih občinah na Spodnjem Štajerskem! Slo venskih šol je v prvem plačilnem razredu samo 11 (nemških 217!), ali izmed šolskih razredov le £6 slovenskih v prvem najboljšem plačilnem razredu, toraj samo 4 odstotki. S tem pa še ni rečeno, da je tudi že 36 slovenskih učiteljev plačanih po najboljšem plačilnem razredu. Znano je, da so tudi na teh slovenskih ali boljše rečeno dvojezičnih šolah nastavljeni učitelji nemškega mišljenja, n. pr. Konjice, Vojnik, Vitanje, Slov. Bistrica, Leitersbeg! V resnici imajo izmed 100 slovenskih učiteljev le 3 učitelji ugodnost najboljše plače (pri Nemcih je skoro vsak drugi učitelj plačan po prvem plačilnem razredu!) V drugim plačilnem razredu je pa 186 slovenskih šol ali 586 šolskih razredov in učiteljev ali 64 odstotkov. V prvem in drugem plačilnem razredu je okoli 2000 nemških in le okoli 600 slovenskih učiteljev. Izmed sto nemških učiteljev jih je 91 v prvem in drugem plačilnem razredu in le 9 v tretjem najslabšem plačilnem razredu. Tretji plačilni razred je namenjen toraj pri nemških učiteljih skoro le kaznovanim in manj sposobnim in mlajšim učiteljem. Kaj pa pri Slovencih? Pri nas je 80 šol z 297 šolskimi razredi potisnenih na najslabšo plačo tretjega plačilnega razreda! Vsak tretji slovenski učitelj, skupaj 32 odstotkov, je tako rekoč prisiljen službovati za tako slabo plačo, kakor če bi se bil kaj pregrešil in bi bil za kazen tako slabo plačan! To je v nebo vpijoča krivica, ki bi se morala kar najprej odpraviti. Vaši kmečki poslanci, med njimi deželnega glavarja namestnik ima dolžnost, v prvi vrsti na to delovati, saj so baš občine njegovega volilnega okoliša skoro na najslabšem. V kozjanskem okraju je 7 šolskih občin z 18 šolskimi razredi kakor nekako za kazen uvrščenih v najslabši tretji plačilni razred in sicer Buče, Koprivnica, Olimje, sv. Peter pod sv. Gorami, Polje, Št. Vid pri Planini in Virštanj, toraj občine, ki so bile pri volitvah skoro vseskozi na strani dr. Jankoviča! Ali more dr. Jankovič, če ima kaj srca za slovenske kmečke občine, trpeti, da se ta sramota godi njegovemu kozjanskemu okrajn še dalje tudi sedaj, ko bi se to lahko zboljšalo, samo če bi dr. Jankovič pustil nesrečno obstrukcijo! V brežiškem okraju je 5 šol z 23 šolskimi razredi in sicer v kmečkih občinah Artiče, Dobova, Kapele, Videm in Zdole, ki so bile pri volitvah istotako po večini klerikalne, v tretjem plačilnem razredu! Vsi časopisi dr. Jankovičeve stranke, »Straža", »Slov. Gospodar" in »Slovenec" so se repenčili cele tedne nad menoj, ko so dr. Jankovičevi vo-lilci v Župelevcu obsodili nedosledno razpravo dr. Benkoviča o krivicah, katere Slovenci trpimo v deželnem gospodarstvu. Reklo se je, da pri cestah in vinogradih dr. Benkovičeve številke ne veljajo, ker so zaokrožene, resnica je pa vendarle, da so uradniki Nemci in toraj plače vlečejo Nemci in ne Slovenci. Toda vprašam, ali so tudi šole v Bučah, v Koprivnici, v Polju, v Olimju ali Vir-štanju nemški zavodi z nemškimi učitelji? In zakaj zabranjuje dr. Jankovič, da bi dobile te šole vsaj plačo drugega plačilnega razreda! Že zaradi namere, to krivico z uravnavo plač popraviti, mora dobiti deželni zbor priliko, da redno zboruje. Iz ljubezni do slovenskih prikrajšanih šolskih občin morajo slovenski poslanci nazaj v Gradec k rednemu delu! Balkanska vojska. Vedno Teč upanja na mir med balkansko zTezo in Turčijo. Zarota t Carigradu. Črnagora ne sklene miru brez Skadra. NoTe srbske čete gredo pred Skader. Nerešen spor med Bolgarsko in Rumunijo. rod. Vendar so zarotniki poskrili vse važnejše spise, tako da si vlada še vedno ni na jasnem. Turčija pri volji skleniti mir in odstopiti Drinopolje. — Zahteve balkanske zveze. Vsled pritiska veleposlanikov se je tudi nova turška vlada že tako daleč udala, da je pripravljena skleniti mir in prepustiti zaveznikom tudi Drinopolje. Velesile so to sporočile balkanski zvezi, ki vztraja na tem, da je mir zadeva Turčije in balkanske zveze ter da se ima skleniti brez vsake tuje pomoči. Čuje se, da so pogajanja v polnem teku; vodi jih bolgarski poslanik v Petrogradu z odposlancem Turčije. Zahteve Bolgarije, oziroma pogoji balkanske zveze so sedaj sledeči: l) Turčija naj takoj ustavi vojskovanje, 2) naj preda Drinopolje, Skader in Janino zaveznikom, 3) naj prizna kot mejo črto od Rodosta do Midije, 4) naj odstopi polotok Kerzonez, 5) plača vojno odškodnino, 6) odstopi egejske otoke Grški in se odpove Kreti za vselej, 7) izmenjajo se vojni ujetniki, 8) sultan dobi pravico, da kot kalif zastopa mohamedansko prebivalstvo v osvojenih deželah. — Turčija odklanja zahtevo po vojni odškodnini in želi kot mejo med Bolgarsko in Tnrčijo črto, ki gre nekoliko višje. Spor med Bolgarsko in Romunijo se ni ublažil. Romunska trdnovratno vztraja na tem, da ji mora Bolgarska predati tudi trdnjavo Silistrijo, v kar pa Bolgarska nikdar ne more privoliti. Položaj na bojiščih. Z bojišči ni skoro nikakih novih poročil Vremenski pojavi, snežni zameti in povodnji ovirajo vsako vojno akcijo. Bolgarska ima v Traciji 227.000 mož pehote. 724 topov, 3 polke gorskega topničarstva, 3200 mož konjeništva. Pred Odrinom so 3 divizije in 100 poljskih topov. Položaj turških čet na polotoku Kerzonezu je tak, da namerava Turčija baje odpuklicati odtam svoje čete in jih porabiti drugje. Tudi položaj v četah pri Čataldži je tak, da ne more dajati Turkom nikakih upov na uspeh. Arabski polki, ki ne morejo prenašati mrazu in zime, zahtevajo, da se jih pošlje domov. — Boj za Skader se nadaljuje, in trdi se, da so poslali Srbi še 30 tisoč mož pred Skader, da oblegovalci zavzamejo to mesto, še predno se prično nova pogajanja za mir. Črnogorski vladni krogi izjavljajo, da Črna gora miru ne bo priznala, če ne dobi Skadra. — Srbi so preložili srbsko vrhovno vojno poveljništvo iz Skoplja nazaj v Niš, ker je prenehala potreba kakih vojnih akcij. — Turška vlada pa namerava postaviti pred vojno sodišče vse častnike, ki so se udeležili bitk pri Lozengradu in Lileburgasu, češ da je njihova malomarnost in brezbrižnost zakrivila turške poraze v teh bitkah. Zarota v Carigradu. Turška vlada je razvila v Carigradu novo zaroto, ki je imela namen, odstaviti sultana in se polastiti vlade. Na čelu zarote sta dva cesarska princa. Našli so mnogo bomb in oklicev na na- Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, ceue Graška cesta (v hiši g. Kolenca) prodaja promese za vsa žrebanja. Promesa 4°|0 Tiske srečke K 10-Glavni dobitek: K I80.000-- Žrebanje 1. aprila 1913 = NARODNI r>OM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 Davkoplačevalci, pozor! Tekom marca mesca bo treba vložiti napo-red glede osebnodohodninskega davka. Pri tem je nujno potrebno, da je vsakdo — osobito pa kmetovalec in obrtnik — poučen, kako mora pri tej napovedi postopati. Finančne oblasti so izdale tozadevne določbe t ponatisu. Kjer jih davčni uradi sami niso doposlali občinam, naj vsaka občina zahteva od davkarije dotični spis (izvršilni predpis k IV. poglavju postave o osebnem davku), in davkoplačevalci si potem lahko na občinah te predpise pregledajo. Kmetje in drugi davkoplačevalci, poučite se glede davčne napovedi (posebno glede odbitkov itd), pojdite na občine in zahtevajte, da župani naročijo od davkarij te spise! En izvod je na razpolago tndi v našem ured* ništvn. JtaJe prireditve. Shod v Št. Petrn pod Sv. Gorami, ki ga je za nedeljo 2. t. m. sklicalo ^Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj", in ki se je vršil ta dan ob 8. uri zjutraj pri g. Gabronu, je sijajno uspel. Do 300 zboro-valcev se je zbialo in vsi so z napeto pozornostjo poslušali izvajanja govornikov ter zadovoljni odhajali z zborovanja. Predsedoval je shodu odbornik društva, vrli naš župan g. Janez Hudina. Deželni poslanec g. dr. Tekoslav Kukovec je obširno razpravljal o nesmiselni politiki slovenskih klerikalcev v deželnem zboru, ki nsm v narodnem oziru ne bo prinesla niti najmanjšega uspeha, gospodarsko nas bo pa silno oškodovala. Trezna, razumna deželnozborska politika in omogočenje delazmožnosti deželnega zbora, to je danes, ko so klerikalci v Gradcu s svojo nesposobnostjo vse zavozili, zahteva vseh mislečih štajerskih Slovencev. — Razpravljal je nadalje o mednarodnem po ožaja, kateri se bo, kakor je videti, kmalu izboljšal, kar mora nas Slovence še posebej veseliti, kajti če bi prišlo do vojske, bi se naša država zapletla v vojsko z dvema slovanskima državama. — Priporočal je končno skupno, združeno delovanje vseh zavednih slovenskih mož dobri narodni stvari v prospeu in napredek. — Urednik g. Vek. Splndler je razpravljal o potrebi stanovske kmečke organizacije, o potrebi izobraževalnega dela med ljudstvom, o nameravanih novih davkih, o sotelski železnici in o postopanju dr. Jankoviča v tej zadevi itd. Predlagal je končno rezolucije, ki so niže objavljene in ki so bile soglasno sprejete. Zborovalci so stavili še nekatera vprašanja, nakar je bil ta lepi shod zaključen. V Podsredi se je vršil isti dan enak shod gori imenovanega društva ob 3. uri popoldne pri g. Jazbecu. Zbralo se je nad sto zborovalcev iz podsredške in sosednih občin (Križe, Gorjane itd.). Shodu je predsedoval šolski vodja g. Čuček iz Pečice. Govorila sta o vprašanjih, kakor že dopoldne v Št. Petrn, deželni poslanec g. dr. Vek. Kukovec in urednik g. Tek. Splndler ob splošni pozornosti in velikem odobravanju zborovalcev. Nedelavnost dr. Jankoviča osobito v zadevi so-telske želoznice so zborovalci z izrazi največjega ogorčenja obsojali. Deželni poslanec dr. Kukovee se je na tem zborovanju dotaknil tudi perečega vprašanja izboljšanja plač slovenskemu ueiteljstvu in prinašamo ta odlomek njegovega govora na drngem mestu. Po zaključenem zborovanju so možje in fantje še dolgo ostali skupai, vrli tam-buraški zbor je zasviral lepe slovanske pesmi in spregovorila se je še marsikatera lepa politična in nepolitična beseda. Na shodu je bil navzoč tudi g. Radivoj Franca, bilježnik in župan v sosednem hrvaškem Tahlju; bil je kot hrvaški brat predmet burnih ovacij in se je pokazalo ta večer, kako živo je že tudi v našem priprostem ljudstvu ukoreninjen smisel za slovensko-hrvaško vzajemnost. — Na shodu so se kakor že dopoldne v Št. Petru, sprejele soglasno in z navdušenjem sledeče rezoluciiei 1. Tolilci odločno obsojajo postopanje slovenskih klerikalnih deželnih poslancev in pozivajo dr. Jankoviča ter druge poslance, naj se povrnejo k rednemu delu v Gradec, zakaj sedajno stanje je v neizmerno gospodarsko škodo kmečkega prebivalstva. 2. Tolilci obsojajo nedelavnost svojega poslanca dr. Jankoviča v zadevi sotelske železnice in ga pozivajo, naj ukrene v zvezi 8 svojimi poslanskimi tovariši vse, da se bo proga kmalu začela graditi. 3. Tolilci pozivajo slovenske državne poslance, naj se odločno uprejo vsakemu novemu obdačenju kmečkega in delavskega prebivalstva ln zahtevajo, da se davčne razmere pravično nrede. Zadnje nedelje so pokazale, da je izhodni del kozjanskega okraja od Sedlarjevega do Pod-srede v taboru narodne stranke. Naša bodoča naloga je, da naskočimo okraj tudi z drugih strani. 3z političnega sVeta. Še več vojaštva. Komaj se je lani sklenilo, da se zviša rekrutni kontingent od 103 tisoč na 159 tisoč mož in še le prihodnje leto bi se jih po postavi smelo toliko zrekrutirati, že prihajajo vojaške oblasti z zahtevo, da se mora zvišati število rekrutov še za 25 do 30 tisoč mož. Baje bo vlada v kratkem to novo vojaško predlogo vložila v državnem zboru. Nazadnje bo res pri nas tako, da se bomo skoro udušili v raznih bojnih oklepih. Sturgkh ali Berchtold? Pred nekaj dnevi je ministerski prrtdsednik grof Sturgkh izjavil, da se bo mednarodni politični položaj skoro izboljšal in da se je nadejati najboljšega. Reklo se je celo, da je izjavil to po naročilu zunanjega ministra grofa Berchtolda. Glasilo zunanjega ministerstva ,,Fremdenblatt" pa je na to v ostrih besedah to izjavo zavrnilo, češ da sedaj še ni mogoče govoriti o kakem izboljšanju položaja. Izkazalo se je pozneje, da je ta članek napisal neki visoki uradnik v znnanjem ministerstvu, in dognalo se je, da vladajo v tem oddelku vlade tako čudne razmere, da posamezni visoki uradniki delajo politiko kar na svojo pest. O stvari se bo še govorilo v državnem zboru. Demobilizacija na rusko-avstrijski meji se bo te dni izvršila, to je, Rusija in Avstrija bota poslali vojaštvo, ki sta ga nakupičili na meji, domov. T ogrskem državnem zboru se je 4. t. m. pričela razprava o novi volilni postavi. Protivladni poslanci (katerih je ena tretjina) so po svojem voditelju grofu Aponju izjavili, da smatrajo sklepe zbornice za neveljavne in da se vsled tega sej ne bodo udeležili, ter so se nato odstranili. Tsealbanski kongres je zboroval te dni v Trstu, torej pod „gostoljubno" avstrijsko streho. Določiti je imel baje meje in obliko nove države. Zanimivo je, da ne zna večina teh kongresistov niti albanskega jezikaf ampak so govorili nekateri italjansko, drugi francosko itd. Govorili pa so nekateri na tem kongresu take stvari, da bi Slovenca, ki bi na kakem ljudskem shodu kaj takega povedal, oblasti že davno zaprle. Hujskalo se je proti Slovanom, proti Srbiji itd., vse to pod zaščito avstrijskih oblasti. Tuji roparji imajo v naši državi več pravice ko mi avstrijski podaniki. K stvari se še vrnemo. Ogrsko. Socijalnodemokratična tstrauka je nameravala ob priliki, ko bi se v ogrskem državnem zboru razpravljalo o vladni predlogi nove volilne postave, po celi državi uprizoriti splošni štrajk. Čaje se sedaj, da je to namero opustila, oziroma preložila štrajk na čas, ko se bo nova postava uveljavljala. Konzul Prochaska, zaradi katerega so hoteli naši državni voditelji skoro izzvati vojsko s Srbijo, je premeščeu iz Prizrena v Rio de Janeiro v Braziliji. Italjani pomnože svojo armado. Ker sta nemška in francoska država pomnožili svoje armade, je tudi italjanska vlada sklenila, da bo vložila v državnem zboru novo vojaško predlogo. Rusija bo tudi pomnožila svoj rekrutni kontingent. Tako z vedno večjim oboroževanjem vzdr-žajejo — mir. Wilsen, novi predsednik severoamerikanskih združenih držav, je 4. t. m. nastopil predsedstvo. Beleče. Odpovedani klerikalni shodi. Za zadnjo nedeljo sta napovedala dr. Jankovič in Vrečko shode, prvi za Polje, drugi za Žetale. Oba shoda pa sta bila odpovedana — zaradi bolezni. Odpoved je napravila v obeh krajih na ljudstvo prav slab utis. Za doktorja prava je 4. t. m. bil na češkem vseučilišču v Pragi proglašen g. Vekoslav Visenjak iz Moškanjc pri Ptuju. Za spomenik blskupn Strossmayerjn je nabranih doslej 187.160 K 79 vin. Na Balkan — in sicer v srbske vojaške bolnišnice — je zopet odpotovalo več slovenskih zdravnikov, med njim naš rojak dr. Brunon Weixl iz Maribora in pa dr. Ivan Oražen iz Ljubljane, T viteški stan je cesar povzdignil štajerskega deželnega odbornika in člana gosposke zbornice dr. Leopolda Linka. Gliha vkup štriha! rSlov. Gospodar" in pa zagrizenonemški graški list „Tagblatt" sta se te dni kot bratca našla v proslavi dekana Vollmeierja v Lučanah. „Slov. Gosp." je slavil »njihove zasluge", „Grazer Tagblatt" pa je proslavljal Vollmeierja kot „dajčfrajndlih" duhovnika, ki ga imajo nemški nacijonalci prav radi. Ampak kdor poreče, da je „Slov. Gosp." napravil neumnost, je nemškntar. Irtiifti oKraj. Iz kozjanskega okraja sta prinesla mariborska klerikalna lista strašna poročila o „zmagi" klerikalcev pri volitvah v okrajni zastop. „Straža" še pripominja: „Liberalci so pač povsod tepeni". K temu pripomnimo samo, da se naša stranka volitev sploh ni ndeležila. Brežice. Naši „Nemci" so si skuhali prav vročo juho. Sleparili so pri zadnjih občinskih volitvah, ki so vsled pritožbe razveljavljene. Glavni krivci v nemškem taboru pa so v kazenski preiskavi. — Tudi pri volitvi delegatov v okrajno bolniško blagajno so grdo sleparili, hoteč si jo tako še za nadalje zasigurati. Toda tudi tu jim je pritožba s slovenske strani prekrižala račun, vlada je razveljavila volitve in prihodnje volilno postopanje bo vodilo okrajno glavarstvo. Kakih sredstev se naši Nemci za umetno vzdržanje svoje moči poslužujejo, naj pokaže samo dejstvo, da je vodstvo bolniške blagajne sestavilo tako imeniten volilni imenik, da bi na podlagi njega pripadlo na mesto Brežice s/6, na vseh 15 kmečkih občin v okraju pa komaj Vč delegatov. — Tukajšnjo obrtnonadaljevalno šolo obiskujejo samo Slovenci in se poučuje tam slovensko. Naravno bi torej bilo, da bi tudi to, kakor druge slovenske obrtne šole na Sp. Štajerskem nadzoroval obrtni nadzornik iz Ljubljane. Da pa se ta nečuvenost ne bi dogodila, je naš obč. urad lažnjivo v Gradec poročal, da je šola nemška. Storili se bodo tudi tozadevno potrebni koraki v svrho spremembe. — Pripominjamo končno, da vse te narodne zadeve vodijo tisti „liberalci", katere znani tukajšnji dopisnik v mariborskih klerikalnih listih psuje, da nič ne delajo. T Stolovniku so 26. svečana zgoreli goveji in svinjski hlevi posestniku Martinu Zemljaku. Sin Martiu se je pri požaru tako hudo opekel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Škode je 16.000 K, zavarovalnina znaša komaj 700 K. JtiariborsKi oHraj. Ruše. Zadnjič smo že poročali o izidu občinskih volitev. Renegat Jug se je prepričal, da je osamljen in to je zanj že neka kazen. Ako sreča koga izmed tistih poštenih mož, ki jim je čast kradel, gleda pred se in na tla kot tat Tudi zanj bo mera kmalu polna. Obžalujemo le vse časti vredno žlahto njegovo, ki mu še pomaga. Pred mariborsko poroto se bodo obravnavali sledeči slučaji: 10. sušca Ivan Reiter iz Studenc (uboj), 11. sušca Fr. Kocuvan (uboj), 12. sušca Vincenc Prangner, bivši urednik „Un-tersteirisrhe Volkszeitung" (razžaljenje časti). Maribor. Te dni se je poslovil od urada predsednik mariborske okrožne sodnije, deželno-sodni nadsvetnik Morocutti. Novi predsednik je Perko. Št. Lenart v Slov. Gor. Tukajšnja okrajna hranilnica je kupila Fleischmannovo posestvo in si bo postavila lastno poslopje. Dozdaj je stanoval ta bogati zavod v hiši enega najhujših nasprotnikov. — Zdravnik dr. Tiplič se baje poteguje za dr. Chloupkovo mesto v Ljutomeru. Nam ni treba žalovati, Ljutumerčane pa pomilnjemo, zakaj dobili bodo pri volitvah, pri katerih se bo šlo za narodne interese, človeka skrajne nezanesljivosti. Iz Karčovine pri Maribora. Sadjarsko-vinarskega tečaja se udeležujejo letos sledeči slovenski učitelji: Joško Armič (Velenje), Lojze Bučar (Zidanmost), Fran Cepe (Kamnica), Srečko Eksl (Vojnik), Ivo Jakše (Vransko), Fran Košir (Št. Jurij ob Taboru), Sebastijan Krotky (Poljčane), Drago Pintarič (Sv. Miklavž), Ivo Piši (Sevnica), Adolf Rozina (Ormož-okolica), Ante Sivka (Št Jur ob juž. žel.), Vinko Šerona (Ptuj-okolica), Simon Vqdenik (Limbuš), Oskar Žolnir (Ptujska gora). Tečaj obiskuje tudi nekdanji Slovenec Franc Frass, nadučitelj na nemški šoli v Konjicah. — Kot hospitant je bil navzoč v pondeljek kmečki fant Baumgartner iz Šmarjete na Pesnici, ki pa je odšel, ko se mu ni ustreglo, da bi se povedalo najvažnejše tudi v slovenščini. Ljudsko knjižnico v Mariboru (Narodni dom) je obiskovalo meseca svečana t 1. 169 čita-teljev, ki so prečitali 377 knjig. Knjižnica ima vse najnovejše knjige in je dostopna brez izjeme vsakemu. Kupi si izkaznico za 20 vin., na katero dobi 12 knjig; izposojajo se vsak torek in četrtek od 7. do 8. ure zvečer in vsako nedeljo od 9. do pol 11. ure dopoldne. Schnlrerein berači s posebnimi pismi pri žB^anstvih v mariborskem okraju podpore za šul-ferajnsko šolo na Pesnici. Znak skrajne brezobzirnosti, nepoštenosti in neodkritosrčnosti. PtujsHi oKraj. V Zagoreih pri Ptnju je za župana izvoljen g. Fr. Erhatič. Pri Sv. Barbari v Halozah je izvoljen za žnpana g. Ant. Štnmberger. Ivanjkovci. Naša podružnica c. k. kmetijske družbe je imela v nedeljo 23. febr. svoj redni občni zbor v gostilni ge. Kralj, ki je bila natlačeno polna. Iz poročila načelnika g. Lovro Peto-varja povzamemo, da šteje podružnica danes 87 udov. Storila je v pretečenem letu velik korak naprej s tem, da je postavila mostno tehtnico na zemljišču zakonskih Anton in Antonije Magdič-pri spravišču gasilnega orodja, ivanjkovske prostovoljne požarne brambe, za kar se obema čini-teljema kakor tudi vsem posameznikom in korpo-racijam, ki 'so kakorkoli pri ustanovitvi tehtnice pomagali, za njih pomoč prav toplo zahvali. 6. Holz je predaval o ravno sedaj jako važnem in aktualnem vprašanju osebnodohodninskega davka. Zanimalo nas je tudi izvedeti iz njegovih ust, da se bo izmed vseh štajerskih v predlogo lokalnih železnic sprejetih prog najprej zidala železnica Ormož-Ljutomer. Sklenilo se je tudi prirediti to leto pri Svetinjah knjigovodstveni tečaj. Izmed predlogov je bil sprejet oni nadučitelja Sijanca o brezplačni oddaji sadik breztrnove akacije vsem včlanjenim vinogradarjem. Konjiči okraj. Vitanje. Tu stanujoča 70 letna, gluha ko-čarka Ana Oplošnik je šla 28. svečana v Spodnji Dolič. Za njo se je pripeljal posestniški sin Ant. Pogorevc iz Sp. Doliča. Namesto da bi se bil izognil, jo je zvrnil v obcestni jarek, kjer so jo pozneje našli s težkimi notranjimi poškodbi mi. Ctljslfi oltraj. Iz Celja. Nova nemška gimnazija se bo kmalu začela zidati in bo letos pod streho. Naši klerikalni poslanci se pehajo za malenkostne strankarske koristi, da bi pa se odločno potegnili za to, da bi se istočasno postavilo tudi za slovensko gimnazijo poslopje in da bi se spopolnila v višjo slovensko gimnazijo, za to nimajo smisla in tega ne utegnejo. — Imenovanje Kotziana za predsednika okrožnega sodišča nam mora vzbuditi težke skrbi. Mož je hud nemški nacijonalec, je bil svoj čas v Celju predsednik nemškega študen-tenheima, in bati se je, da bo pravice slovenskega jezika še bolj utesnil kakor je to že dozdaj se zgodilo. Pazili bomo strogo na vse njegove tozadevne korake, in prosimo, da se nam vsak najmanjši slučaj naznani. Celje. Naši nemški matadorji se trudijo, da bi spravili na mesto dr. Brescharja za komisarja celjskega okrajnega zastopa zagrizenega nemškega nacijonalca, ki bi plesa!, kakor bi oni žvižgali. 4000 celjskih Nemcev naj komandira 42 000 Slovencem v okraju. Upamo, da politična oblast ne bo tako slepa, da bi se uklonila. — Poverjeništvo za „Slov. Matico" je prevzel g. prof. Mravljak, ker je je g. opat Ogradi odložil. — Za ljudsko knjižnico celjske Čitalnice so zbrali kvartopirci v »Narodnemu domu" 100 K. Knjižnica krasno uspeva. Od novembra do danes se je izposodilo že do 2000 knjig. — Za stavbo nove nemške gimnazije v Celju je imel mestni urad nalogo, potom okrožnice pozvati celjske obrtnike, da se udeležb natečaja za oddajo del pri stavbi. Pri tem pa se je zgodila nesramnost, da se je pri raznašanju okrožnice nalašč popolnoma prezrlo slovenoke obrtnike. Poklicane slovenske organizacije so vložile proti temu pristranskemu postopanju pritožbe pri namestniji in pri ministerstvu za javna dela. Govorilo se bo o stvari tudi v državnem zboru. Celje. Koncert „Narodne godbe" minolo nedeljo se je nad pričakovanje lepo obnesel. Obisk je bil sijajen. Narodna go iba se je jako izpopolnila, pevci celjskega pevskega in slov. del. podp. društva so nastopili po dolgem času z izbrano dovršenostjo in je upati, da se bo vendar enkrat pevski zbor vzdržal. Dramatično društvo je častno pripomoglo z uprizoritve enodejanke »Garibaldi". Svoji skladbi „Dobro jutro" in ,.Pala je slanica" je dirigiral skladatelj g. dr. Schwab sam. Pelo se je izborno — obe pesmi sta se morali ponavljati. Koncert znači preporod slovenske godbe in petja v Celju, duša preporoda pa je delavni g. Radovan Brenči č. Uspeh naj mu bo za enkrat zadoščenje in bodrilo k nadaljnemu delu! Izgubil se je v Celju dne 28. febr. t. 1. na poti Graška cesta, Rotovška ulica. Kolodvorska ulica, Krožna ulica bankovec za dvajset kron. — Pošteni najditelj se vljudno prosi, da pa izvoli oddati proti primerni nagradi g. Stauku Vizjaku, oradniku ^Zadružne Zveze" v Celju, Schillerjeva ulica št. 3 I. nadstropje. Nabiranje za ob meji stoječe vojaštvo. Meseca svečana 1913 darovali so v političnem okraju celjskem za rečen namen: Občine: Osolica celjska 131 K 11 vin., Št. Jurij okolica 100 K. Gotovlje 24 K, Vojnik 126 K 60 vin., Žalec 48K 60 vin., Teharje 42 K 50 vin., Braslovče 30 K. Št. Jurij ob Tabora 53 K 60 vin., Lemberg 3 K. Šmarje trg 8 K 90 vin., Šmarje okolica 29 K 31 vin. Ponikva 87 K 10 vin., Slivnica 20 K, Zibika in Tinsko 24 K, Žusem 14 K 20 vin., Dol 44 K 20 vin., Jurklošter 9 K 70 vin., Sv. Krištof 25 K 54 vin., Loka 18 K 40 vin,, Št. Rupert 3 K. Trbovlje 186 K 70 vin., Laško 103 K 58 vin., gosp. Ivan Zotter, nadučitelj v Gomilskem 5 K. Nabralo se je toraj v političnem okraju celjskem skupaj 1139 K 04 vin. Šulferajnski šoli na Polzeli je vlada podelila pravico javnosti. Nesreča. Kovaški učenec Franc Korošec, 18 let star, iz Ponkvice pri Št. Vidn doma, je 1. t. m. ponesrečil. Vozil je listje, voz se je zvrnil nanj in listje ga je zadušilo, ker ni bilo nobene pomoči blizu. V Grajski vasi so bile 1. t. m. občinske volitve. Klerikalci so iz vseh daljnih občin zgnali vse volilstvo skupaj. Še braslovški kaplan je nagnal svojo čredo sem, dasi vemo, da ima dovolj dela doma. Gotovlje. Tu smo imeli nedavno misijon in so se obnašali misijonarji kakor zbesneli. Hujskali so s prižnice in v spovednicah proti »Narodnemu Listu" in proti našim denarnim zavodom. Kdor je rekel, da „Nar. Lista" ne opusti, ni dobil odveze. Spraševali so v spovednici, kje ima eden in drugi naložen svoj denar in hujskali so posebno proti domači posojilnici, proti „Lastnemu domu" in drugim zavodom. Ljudstvo se je zgražalo. Iz Mozirja. Ob priliki občnega zbora tukajšnjih Ciril - Metodovih podružnic so se naši klerikalni petelini naravnost surovo obnašali; pokazali so, da so ljudje brez vsake olike, katere ima vsak hribovski pastir več ko oni. Zavedno slovensko ljudstvo v Mozirju in okolici pa se bo vočigled postopanju teh razgrajačev še bolj oklenilo naše Družbe. Število članov se mora letos pomnožiti dvakratno. Naprej! Javna ljudska knjižuica pri Sv. Štefanu priredi v nedeljo 16. sušca ob treh popoldne v prostorih Eme Planinšek odhodnico odhajajočemu g. nadučitelju Fleretu. K odhodnici vabimo uči-teljstvo iz vseh bližnjih občin, da se ta dan dostojno poslovimo od našega iskrenega prijatelja. Št. Pi^vei pri Preboldu. Predilnica ustavi 9. marca obrat. Krog 300 delavcev in delavk izgubi službo. Dramlje. Ker se me od več strani drega, zakaj ne odgovarjam „Slovenskemu Gospodarju", izjavljam zopet, da na dopise brez podpisa ne odgovarjam, pa bodi si, da izvirajo od „Puklača" ali pa od „Lesorokca". Parite {.a, da ne pridem jaz z imeni na dan, a takrat* bodete debelo gledali. Jarnovič. SloVenjcgrajfti oKraj. V Št. Jerneju nad Muto je razpisano mesto učitelja voditelja. Želeti je, da bi se oglasili tudi slovenski prosilci. Prošnje do 15. maica pri kraj. šol. svetu v št. Jerneju nad Muto. Marenberg. Cesar je potrdil izvolitev žu pana Lang'rja za načelnika in trgovca Schoberja za podnačelnika marenberškega okr. zastopa. £jtttotncr;Ki oHraj. Bučččovci. S Cvena na Murskem polju se je priklatila v Vučje Zasade lisica, ki je izmaknila pri posestniku Mariuiču 5 kokoši, potem pa jih skrila v kleti pri posestniku Domanjko-tu. Gdu. stražmojstru J. Verhovniku iz Križevec &re vsa čast in priznanje, da se mu je posrečilo zvitorepko dobiti in sicer brez puške in strela. Gotovo je bil izvanredno zanimiv prizor za vse zbrane Zasadance, ko je morala nesti ukradeno kuretino v vreči lastniku nazaj. Kakor se govori, so dali narediti takoj po tem dogodku minu'o sredo večer v Ljutomeru pri ključavničarju Lu-dvik-u primerno kobačo ali kletko, v katero bodo sedaj djali za nekaj časa prekanjeno lisičico, da bodo potem ljube kurice in jarčke po Zasadih mirno spančkale in da bodo docela varne pred njo. Končno še bodi omenjeno, da so se tudi tukaj po Bučečovcih letošnjo zimo klatile slične rjavke, ce,6 v Vučji vasi so hodile k nič hudega slutečim pickam in puricam vasovat. Naj se toraj Zasadanci ne razburjajo preveč, ako je Bog poslal to nadlogo tudi nad njihovo kuretino, v tolažilo jim bodi, da jo je hitro odvrnil! jz raznih sloVcnsKih Hrajei Društvo jugoslovanskih železniških urad nlkov ima 9. sušca v Trstu občui zbor. »Domačin", tako se bo imenoval novi nem-škutarski list, ki ga hočejo N^mci kot ,.Šiajer-čevega" brata izdavati na Kraujskem. Nekateri pravilo, da bo urednik lista zn«ni celjski poulič-njak B^chine, drugi pa zopet, da neki bivši nem-škutarski učitelj v Št. Ožbolru v Dravski dolini, ki je bil zaradi jako nečednih zadev odpuščen iz službe. V Pliberku je na tamoSnji šoli nemško uči-teljstvo pobralo JovensKim otrokom slovenske katekizme. Nečuveno, kaj vse si ti ljudje p e-drznejo! 30 let je minilo letos, kar se je v Ljubljani pod županom Gra-fsHijem uvedel na mestnem uradu slovenski uradni ježki. 25 let mine letos, kar je umrl prvoboritelj koroških Slovencev, Andrej Einspieler. V Št. Petru pri Vaši n j ah na Koroškem so so pri ponovnih občinskih volitvah dne 24. m. m. zopet zmagali Slovenci in sicer v drugem in tretjem razredu. V Kotmarivasi (Koroško) so pri občinskih volitvah zmagali nemškntarji. Pri nadomestnih volitvah v mestni skupini Kamnik-Tržič Radovljica je dobil klerikalni kandidat dr. Gregorič 362, napredni kandidat notar Marinšek 200 glasov. Klerikalci so zmagali, ker so protipostavno vrinili v volilne imenike (celo s pomočjo deželne vlade) nad 200 okoličanov, ki ne plačajo nobeden predpisanega davka. O tej volitvi bo spregovorilo še državno sodišče. Klerikalci in geslo »Svoji k svojim". Celjskim kapucinom, ki so dali svojo cerkev slikati Lahu, so sledili sedaj frančiškani na Vičn pri Ljubljani. Slikanje svoje cerkve so izročili Nemcu Kleinertu z Dunaja, dočim mnogo slovenskih in slovanskih umetnikov čaka naročil. „Slov. Gosp." in »Straža"', vzamita metlo v roke! Na Bledu je kupila nemška „ Kranjska špar-kasa" zopet eno vilo za 36 000 K. Če pojde tako naprej, bo Bled kmalu — nemško letovišče. Poneverbe pri občini v Pnlju pred poroto. Vsi obtoženci vkljnb dokazani krivdi oproščeni. Cele tedne je trajala velikanska porotna obravnava v Rovinju v Istri proti 10 obtoženim uradnikom mestne občine v Pulju zaradi poneverb na škodo mestne blagajne, ki znašajo krog 1 miljon kron. Dasi se je skoro vsem krivda dokazala in so sami priznali svoja dejanja, so vendar bili vsi oproščeni. Obtoženci Italjani, porotniki zagrizeni Lahi — in branitelji obtožencev so z laškimi narodnimi frazami vplivali na porotnike. Državno pravduištvo je prijavilo ničnostno pritožbo in skoro brezdvomno jo, da bo sodba rovinjskega sodišča razveljavljena. Kajti če bi obveljala, mora vsak misleči človek izgubiti vero v takšno pravosodje. flaža narodna obramba. Družba sv. Cirila in Metoda. G. načelnik C. M. podružnice v Braslovčah Iv. Kreft poslal 16 K nabranih v gost.lni Grad ob veselici. Hvala. Novih velikonočnih razglednic letos ni založila družba sv. Cirila in Metoda. Ima namreč precejšnje število lanskih razglednic ia šo od prejšnjih let v zalogi. — „Šopek povestic" je izdal znameniti slovenski rodoljub g. Lamurski in daroval nekaj izvodov C. M. družbi. Vodstvo razpošlje te knjižice na nekatere znane naslove. Pisatelj ni določil knjižici cene, tudi družba je ni zarezala, priložila pa je poslatvi položnice za prostovoljne prispevke z naslova prejete knjižice „Šopek povestic". Ciril Metodova drnžba je imela mesca svečana 17.104 K 86 vin. dohodkov in 22.946 K 82 vin. stroškov, torej 6841 K 96 vin. primanjkljaja. 1087 obrambnih kamnov je priglašenih doslej za Ciril Metodovo družbo. prusMene in druge priredita. Slovensko delavsko podporno drnštvo v Celju priredi v soboto 8. t. m. v gostilniških prostorih »Narodnega doma" predavanje o Turčiji in Carigradu. Kazalo se bo 120 skioptičnih slik. Člani in prijatelji društva, pridite mnogobrojno! Začetek predavanja ob 8. nri zvečer. Sevnica. Dne 9. t. m. se vrši redni občni zbor sevniškega »Sokola" v gostilni Luršak ob 3. uri popoldne. Telovadno društvo »Sokol" v Ptuju ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 9. marca t 1. ob 2. uri popoldne v »Narodnem domu" v Ptuju. Po zborovanju ob pol 4. uri pop. se vprizori burka »V civilu" in se predstavljajo skioptične slike z Balkana. Vdeležba naj bo velika. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu je izvolilo za letni tečaj 1913 sledeči odbor: iur. Filip Omladič, predsednik, med. Milko Gnezda, podpredsednik,iur Franjo Juhart, tajnik, iur. Rudolf Ročnik, blagajnik, phil. Ivan Tominec, knjižničar, iur. Ognjeslav Grandovec, gospodar, phil. Gregor Čremošnik, namestnik, iur. Jakob Božič in phil. Maks Kovačič, preglednika. Dijaška kuhinja v Ptuju. V prvem polletju tekočega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: 400 K deželni odbor štajerski; 50 K Klub naprednih slov. akademikov iz Narodne zbirke; 40 K Posojilnica v Gornji Radgoni: 25 K Posojilnica v Makolah; 23 K 61 vin. nabrala J. Zupane in gospodična Verstovškova na pustni torek v Narodni čitalnici; po 20 K: J. Fleck, inf. prošt, dr. T. Horvat, odvetnik, Andrej Jurtela, profesor v Moskvi, dr. Fr. Jurtela, odvetnik, in Posojilnica v Framu; po 10 K: Miha Brenčič, veleposestnik na Rogoznici, odvetniška pisarna dr. Klasinc v Gradcu, Ant. Kolarič, pr> f., in Anton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju; po 8 K: Neimenovan kot kruh sv. Antona po Fr. Stuhecu, kaplanu pri Kapeli, in F . Toplak, c. kr. davčni upravitelj v p.; po 6 K: dr. Ivan F^rmevc, odvetnik, in Janez Toman, župnik na Ha)dini; po 5 K: Kazimir Bratkovič. c. kr. notar, J, Možina, nadučitelj v p., Senčar Alojzij, trgovec, in Ferd. Pšunder, mestni vikar; f V zdraviliščih za pljuča \M ** m. d. vJDavos, Arosa, Leysin Itd. se SIROLIN »»ROCilC kot izkušeno sredstvo stalno rabi. SIROLIN „bi Oelje razpošiljalna ■■■ ®IBPIIIBB»lj it. 303 Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto , Tri posestva naprodaj! 1. 65 oralov, 35 oralov lepega lesa, mnogo sadnega drevja. Goveje živine se lahko redi 16 glav. Cena 40.000 K. 2. 42 oralov. Čez polovico mladi les. Pri hiši je mlin. Cena 12.000 K. 3. Novo urejen mlin s stalno vodo. Dala bi se tudi žaga ali kovačija urediti. Zemlje 1 oral. Cena 4.500 K. 131 3-3 Poslopja so povsod v najlepšem redu. Plačilni pogoji zelo ugodni. — Več pove Alojzij Majcen nadufiitelj pri Sv. Duhu pri Lučanah. malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v saiovju, satovje. VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče knpi vsako množino veletrgovina Afston Kolesc, Celje, Graška cesta 22. 18 38-10 Najsigurnejše sredstvo proti PERONOSPORI" » FORHIN je večkrat izboljšana bor-deleška mešanica v gotovem stanjn. Ostane celo na mokrem l!stju. Se lahko vabi pri vsaki rosi. Ne ostane uič na dnu Nešteto priznalnih pisem. Sadjerejci in vinogradniki ^JteS bakreno žvepleni prah proti strupeni rosi, bagol zoper kiseljaka, kalifomski lug proti škodljivcem sadnega drevja, gosenčji lim zoper pednjača itd. Laurino za pokončavanje škodljivcev po letu. lauril karbolineum po zimi, lauril drevesni vo»el za požlahtnenje. ihneumin za nežne cvetlice, nikotin - kvasia - izvleček za škropljenje drevesnic, topomor zoper poljske miši, pampii zoper ose in žuželke. Zahtevajte obširni popis in navodilo za rabo gratis in franko od glavnega zastopstva „F0RHINA", tovarna za orodje za škropljenje vinogradov KONSTAKTIN ZIFFER, Dunaj, 100 XIX. Gatterburgh. 23. 30-4 Ustanovljeno IB62. Telefon 37.204. Rudolf g Geburth c. i. kr. dvorni strojnik Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse). Zaloga štedilnikov in peči za vsako porabo Vse vrste raznih peSi, vlivanje železa, emajlna tovarna, kopalne peči. pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje peči „Helios". 161 26-1 Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo lokomoblli in motorji. Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha. Naprave s sesalnim plinom. Najcenejše obratovalno sredstvo sedajnosti. Mlini za debelo in fino moko ^"a^e" Nedosežena delavna zmožnost — Ponudbe, katalogi brezplačno. — Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočila C. in kr. priv. tovarna za motorje ln stroje G. Bernhardt-a sinovi, Sr,^: Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da zaradi preselitve prostovoljno razprodajam od danes naprej vse železo in železno blago. Najboljša prilika po ceni kupiti osobitos železo za voze. šlese za stavbe, traverze. pluge, plužni deli, slamoreznice, žica (cirot) in cveke, različni deli za štedilnike (ftparherd) in vsakovrstna posoda, motike, lopate, orodje za rokodelce itd. — Vse pod lastno ceno. 167 8-1 Z odličnim spoštovanjem A. Huber-Lentz, Ljutomer. ...................................................... a Največja trgovina in velikanska zalogo ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, m e ts K E S B brilanti in drugimi kamni. 66 50-8 Svoji K svojim B a m HBSSaSaiSilaHBBBBHBS Za ženine in nevestice roročr *lat?prstane X ženitr l MM umnim m »m»mbhimii vanjška darila po najnižjih cenah, g ZALOGA očal, naočnkov, daljnogledov td. 3 Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom i Velika narodna trgovina Karol Vanič, ^i« 2. N Narodni dom 77 49-7 priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno ceno! SLIKAR .. PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DOBRAVO, CELJE Gosposka ulica štev. 5. 46 51-9 Slovenci, širite Narodni List nati um bogato žetev sme samo oni, ki je dobro gnojil. Zemlja zahteva nadomestila za hranilne snovi: kali, dušik, fosforovo kislino, katere ji je prejšnja žetev odvzela. Posebno ne sme nikdar manjkati, kajti izmed vseh hranilnih snovi porabijo rastline največ kalija. Sedaj je najpripravnejši čas za gnojenje s kalijem. ===== Pojasnila in brošure o porabi umetnih gnojil daje vsak čas brezplačno == Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje štev. 14« 129 3-8 Morilec Kunsehak, ki je ustrelil poslanca Schnhmeierja, bo sedel 28. in 29. sušca na zatožni klopi. Strašen zločin na Dunaju. Trojni umor. Pri stavbnem podjetju Berger, katerega lastniki so trije bratje, je služil 26 let kot uradnik njihov svak Altmann, star sedaj 60 let. Bil je vesten uradnik; zadnji dve leti sem pa se ni mogel več razumeti s svakom Rihardom, bil je veden prepir med njima, in nazadnje so ga svaki odpustili iz službe. Nahujskali so proti njemu tudi njegovo ženo, češ da je zapravi ji vec; žena ga je res zapustila. Na stara leta je moral s trebuhom za kruhom, a nikjer ni mogel najti službe. Obrne se s pismom na svake in jih prosi podpore, a oni so se mu posmehovali. Vrne se na Dunaj. Dne 20. febr. zvečer ob 5. uri, ko so njegovi svaki redno prihajali iz pisarne, jih je počakal. Ko so prišli ven, je stopil za njimi in ustrelil vsakega enkrat iz revolverja v glavo. Dva sta takoj v bolnišnici pri operaciji umrla, enemu bodo mogoče rešili življenje. Altmana so zaprli. Pri policiji je mirno odgovarjal na vsa vprašanja. Izpovedal je tudi, da je bil zavarovan za 10.000 K in je 20 let plačeval zavarovalnino, a svaki so mu polico vzeli in so izjavili, da mu jo izročijo samo pod pogojem, če da polovico ženi. GospodarsKi paberHi. Delniška drnžba Sehicht bo zvišala delniško glavnico od 20 na 40 miljonov kron. Drugi tečaj v gospodinjski šoli „Mladlke" v Ljubljani se je pričel s 1. marcem 1.1. Sprejme se 12 ali tudi več gojenk, ki lahko stanujejo v zavodu ali zunaj. Svarimo pred izseljevanjem v Kanado. Bazni brezvestni agentje so zadnja leta vabili z najlepšimi obljubami ljudi k izseljevanju v Kanado. Vsi izseljenci pa so postali nesrečne žrtve brezvestne špekulacije s človeškim mesom, pri kateri so pridno pomagali tudi naši klerikalci s svojo družbo Sv. Rafaela. Vlekli so iz tega lepe dobičke brez ozira na tc, da so desettisoče slovenskih ljudi storili nesrečne. Tako se e 1. 1910 izselilo v Kanado 125 000 ljudi, a kmalu se jih je vrnilo 95.000. ustradanih, uničenih in propadlih telesno in duševno. Ker se še danes pojavljajo razni agentje za Kanado, svarimo ljudi pred njihovimi lepimi obljubami! Obutelj se podraži. V začetku tega leta se je ustanovila zveza tovarnarjev za podplate in jermene. Pristopilo je krog 100 avstrijskih tovarn. Neposredni povod zato so dale zveze mesarjev in vojeninarjev. Te so namreč shranjevale vse goveje in druge kože v družbene shrambe in na-kupičile tam po deset do petdesettisoč raznih kož, potem pa naznanile dražbo, in usnjarski tovarnarji so morali kože drago kupovati. Tako so se v zadnjih 12—14 letih cene kož zvišale za 200%-To pa ima vpliv na cene izdelanega usnja, ki se je mesca januarja podražilo za 8%' Usnjarski tovarnarji so se sedaj združili, da preprečijo na-daljno višanje cen pri kožah, vendar pa je do-zdajno podraženje izdelanega usnja že tako upli-valo, da so čevljarji primorani za svoje izdelke višje cene zahtevati. Življenje zagreujuje mučni kašelj, ki slabi telo in otežuje vsako delo. Olajšuje in odpravi ga tečni Thymomel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi. Steklenica po 2'20 K se dobi skoro v vseh lekarnah. Pazite na ime izdelka in izdelovalca! Ljubljanska kreditna banka. V seji upravnega sveta dne 7. t. m. se je odobrila čista bilanca za 1. 1912. Čisti dobiček znaša 664.476 K S4 vin. (v 1. 1911. 484.240 K 28 vin.). — Občnemu zboru, ki se bode vršil dne 5. marca 1913, se je sklenilo predlagati, izplačati za leto 1912. 6% no dividendo (24 kron na delnico, 141.724 K 11 vin. dodeliti rezervnim zakladom, 14.724 K 67 vin. pa prenesti na novi račun. Zadnji dopisi. Pred sklepom miru. — Velesile posredujejo. Dunaj, 6. sušca. Iz vseh evropskih glavnih mest prihajajo danes poročila, ki kažejo, da bo kmalu sklenjen mir na Balkanu. Turčija je prosila velesile za posredovanje. Posredovanje velesil je posledica pogajanj med zastopnikoma Turčije in balkanske zveze v Pe-trogradu. London, 6. sušca. Turčija je pripravljena, odstopiti brezpogojno Skader, Drinopolje in Janino. Pped Drinopoljem. Belgrad, 6. sušea. Vojno ministerstvo je dobilo poročilo, da je srbska artilerlja zavzela vkijub neugodnim vremenskim razmeram važno turško postojanko. Rumunsko-bolgarski spor. Bukarešta, 6. sušca. Bolgarska ne priznava razsodišča velesil v svojem sporn z Ru-munsko. S tem je prišel spor zopet na mrtvo točko. Snežni zameti v južni Rusiji. Takozvana gruzinska vojaška cesta je popolnoma zametena. Žice električnih železnic so poškodovane. Požar. Dne 3. t. m. je pogorelo gospodarsko poslopje veleposestnika g. Joška Rajha na Moti pri Ljutomeru. Škode je 6000 K, zavarovalnina znaša komaj polovico. Orožništvo je kot sumljivega zaprlo kmečkega fanta Jožefa Veršiča. Iz Planine je izginil posestnik Tomaž Jančič neznano kam. Prodal je vso živino za 3000 K in vzel denar s seboj. Doma je pustil ubogo rodbino in za 5000 K prezadolženo posestvo. Otroci lahko dobivajo zobe. S skrbjo čaka marsikatera mati časa, ko začne njen ljubljenček dobivati zobe, posebno če manjka njegovemu telesu prava odporna zmožnost. Da se ta povzdigne, ni po zatrdilu tisočev mater boljšega sredstva kot Scottova emulzija. Njena poraba povzroči mnogokrat že v razmeroma kratkem času obrat na bolje, maliček postane živahnejši in prestane potem skoro brez vsakih bolečin čas zobne rasti. Mnogokrat ljubijo otroci SCOTTOVO EMULZIJO tako zelo, da Scottovo steklenico radostno pozdravijo, kar spreminja zdravljenje s tem izbornim otroškim krepilnim sredstvom materi in otroku v veselje. Vendar samo Scottova emulzija ln nobena droga. Gena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 v v znamkah na Scott & Bowne A. D. Z. O. Z. Dunaj VII. in se sklicuje na ta Časopis, dobi enkratno posknsno pošiljatev od lekarne. 56 2 Loterijske številke. Dunaj, 1. marca 1913; Gradec, 5. marca 1913: 63, 2, 37, 60, 22. 25, 2, 43, 15, 58. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. = !! 500 kron !! Vam plačam, če moj zatiralec koreninic ,Ria-mazilo' ne odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-meny, Knschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 17 14-8 Iščem dobro idočo pekarijo na deželi ali v mestu do 1. aprila. Naslov poštno ležeče Maribor, štev. 9. 137 3-2 Aparat za valenje K 45"— vali boljše ko vsaka kokoš. Zastonj na posknšnjo. G. Mucke, Pottendorf 161 pri Danaja. Stotine priporočil in spričeval iz cele države gratis in franko. 78 10 5 Iščem slnžbo za natakarico na račun. Naslov pove tega lista. upravništvo 164 2-1 Mlin in žaga, nova, v dobrem stanu, se proda za 5.00 K Matevž Keržina, Cermožiše-Stoperce pri Rogatcu. 166 -1 Steckenpf erd - bay - rum Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v»vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah. 148 20-1 Naprodaj je lepo posestvo, obstoječe iz lepe hiše, gospodarskega poslopja in okoli 5 oralov dobre zemlje. Nahaja se tik okrajne ceste v bližini kolodvora. Cena 9500 kron. — Dopisi pod »Dobra kupčija" poštno ležeče Podplat, Štajersko. 169 2-1 50 1 Vabilo na Kmetske posojilnice pri Sy. Ani na Krembergu ki se vrši v pondeljek, dne 17. sušca 1913 ob pol 4. upi pop« v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Potrdilo letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička, 3. volitev 1 uda načelstva, eventuelno tudi nadzorstva. E obilni udeležbi vabi načelstvo. listnica uredništva. Sv. Tomaž pri Ormožu: Nakopičilo se nam je mnogo gradiva in danes ni več šlo. Pride gotovo! — Št. Vid, Babnagora, Braslovče: Ravnotako; Hvala! — Ptuj, Jurklošter, Pernice: Pride vse na vrsto! Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Središču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se ima vršiti v nedeljo, dne 16. marca 1913 ob 2. uri popoldne t posojilniškem prostoru s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za 1. 1912 in razdelitev čistega dobička. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ne bili sklepčni, se vrši drugi občni zbor 25. marca 1913 ob isti uri z istim sporedom pri vsakem številu. 168 1 «J. Kiemenčič. «J. Šinko. na ¥. redni občni zbor Glavne hranilnice in posojil niče pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kateri se vrši dne 18. sušca 1913 ob 4. uri pop. v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelnika. — 2. Potrjen je letnega računa. — 3. Izvolitev upravnega sveta in nadzorstva in ob enem določitev članov v okviru določb §§ 11. in 32. zadružnih pravil. — 4. Razdelitev čistega dobička. — 5. Čitanje revizijskega poročila Zadružne zveze v Celju. Načelništvo. PSdar V življenja! £epa prilika za Vsakega trgoVca, da za majhen denar kupi prijazno hišo z dobro vpeljano trgovino pri kolodvoru in tik glavne ceste, v veselem, prometnem kraju. Izplačati je treba Samo tisoč kron, ostalo v petih letih. — Proda se zavoljo prevzetja drugega podjetja. Vpraša se pri: Anton f idter, trgoVec, jVtotinjc p. Podplat pri Poljčanah. 171 i kislimi vodami. -S"« o CD O a n ® i KG Cd a ž © M a a © g ^ m S o .a M X» fc! ° £ S-S 02 CO o . S b£) — s- ^ bo ® t- H cd —< "S "S TO o o ~ S3 -a -o > CT" cc S" CD o o co a C« le Tolstovrško slatino, ki je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljimi planinskimi Pri vrelcu se je pravkar spopolnilo in zboljšalo, da Je že sedal mogoče z vsemi drugimi drugimi kislimi vodami konkurirati. Tolstovrška za katare v grlu, pl učih, želodcu .in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška je tudi osvežujoča namizna kisla voda ter je bila odlikovana na mednarodni razstavi v Inomostu ter na higijenični razstavi na Dunaju. Dobiva se v vseh boljših trgovinah in gostilnah kakor tudi lekarnah ter pri podjetju „Tolstovrške slatine", pošta Guštanj (Koroško). Prazne steklenice se sprejemajo po nizkih cenah v polnitev. — Pri podjetju je gostilna, trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki. — Brzojavni naslov: Oset Streiteben. — Železniška postaja: bpodnji Dravograd. CD < Bi w »-g a. o H rt-J t SiroIinHoche olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod, inflnenco, astma. Originalni zavoj po 4 K se dobi v vseh lekarnah. Gostilničarji, pozor! Proda se zaradi družinskih razmer posestvo z dobro idočo gostilno, trafiko in žganjetočem. 2 minuti od farne cerkve_ ob državni cesti; obstoji iz zidane enonadstropne hiše, zidanega gospodarskega poslopja, kozolca in drvarnice; vse v dobrem stanu, z opeko na novo krito. Posestvo meri okoli 8 oralov in obstoji iz rodovitnih njiv, travnikov, gozda in lepega sadonosnika. Cena 15.000 kron, vknjiženih ostane lahko 8000 kron. — Kje, pove upravništvo rNarodnega Lista". 154 5-1 Pozor kmetje! Na žagi na Mestinjem pri Šmarju se nahaja zaloga kmetijskih strojev tovarne K & R. Ježek. Tam se dobijo gepelni z vsemi predleži, mlatilnice, slamoreznice. mlini za sadje mleti, grozdje mečkati, plugi, brane itd., vsi stroji za kmetijstvo. Vabite se na ogled ter bode gotovo vsaki zadovoljen, ki v zalogi blago kupi, ker se vsaki lahko o dobrem in cenem blagu prepriča, za kar se priporoča žagmojster v Mestinju na žagi. 145 3 2 Darujte za „Nar. sklad"! Za vsa izkazana srčna sočutja povodom smrti naše nepozabne mateie, gospe Jerke Ploj hišne posestnice na Bregu pri Celju kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predrage pnkojnice in podaritev krasnih vencev, izrekava tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najiskrenejšo zahvalo. Breg pri Celju, 28. svečana 1913. 165 1 Leopold in iozefina Zaje. Štev. 118 153 1 Služba zdravnika ubogih za faro Ljutomer in Malanedelja z letno plačo 1500 K se s tem razpisuje. Prošnje zato naj se vložijo pri podpisanem okrajnem odboru do 21. marca 1913. Razun strokovnega vsposobljenja naj se dokaže zraven nemškega popolno znanje tudi slovenskega jezika. Zdravnik okrajnih ubogih je bil doslej tudi distriktni zdravnik in je dobival zato dozdijni zdravnik iz skupine dotičnih občin letno 440 K, potem je bil tudi zdravnik pri okrajni bolniški blagajni. Okrajni odbor v Ljutomeru, dne 26. februarja 1913. Načelnik: Rajh. Največja iznajdba nove dobe 91 12 5 Stanovanje 1 soba in kuhinja, se oddaš I. aprilom na Dolgem polju št. 1. je žepna nra „Concurenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča. z emajlno številčnico, lepo gravirauim okrovom K 8">-0, 3 komadi samo 10 50. — Če ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošl em gratis in franko ilostrovaui katalog nr, zlati, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galant. peh boleznih na dihalih, pri kašlju. hripavosti, žrelnem katarn. pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri inflaenci. pri želodčnih bo-jeznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-jjolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60. a edino pristno centifolljsko mazilo AKtin eehter Babam jLTbisrrj m Pregrada Lekarnarja A. Thierry je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacij?,nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd. — 2 dozi staneta K 3-60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah. erican LTrfesfe Redno prevažanje potnikov in blaga v Sev. in Južno Ameriko, Kanado, Grško, Italijo, Severno Afriko in Špansko. Nova črta Trst-Kanada. 1. se odpelje 15. marca dvovjačni parnik ,,Argentina" v Portland, 2. se odpelje 12. aprila dvovijačni parnik „Alice" v Ouebec. Govore se vsi jeziki. — Avstrijska kuhinja. Domači zdravniki. — Prijazna posfežba. Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2. in A. Kiff oanna nasl., Maribor. 119 2-1 pozor, lesni trgoVcf! Železniški pragi (švelerji) iz buke in hrasta v kolikor mogoče največji množini se kupijo za dobo več let proti vnaprej plačilu. — Takojšnje ponudbe je poslati pod šifro: »Dobava pragov (švelerjev) na upravo „Narod. Lista". 141 3-2 Revmatizem, protin, nevr-».lgija in ozebline povzročajo mnogokrat neznosne bolečine. Da se jih utiši in olajša, da se otekline odpravijo in se doseže gibljivost členkov in odstrani neprijetni občutek, vpliva presenetljivo KONTRETMANj S besedna znamka za (mentolosa-licilizirani kostanjev eiestrakt). pri ribanju, masiranju in obkladkih. I tuba I krono, Če se pošlje naprej K 150. se K 150. se 1 tuba | „ 5'—. „ 5 tub } g s * 9--, „io . j rs- Izdelovatelj !n glavni založnik B. FRAGNER, lekarnar in dvorni založnik, Praga III., št. 203. Pozor na ime izdelka in izdelovatelja. V Celju v lekarnah O. Schwarzl in M. Rauscher. 44 2 D IP 1 H m Varujte vsako rano pred infekcijo in jo pokrivajte z antiseptičnimi sredstvi. Že 40 let se je izkazalo mečilno viačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. UP"" Razpošilja se vsak dan. 'in 1 pnšica 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo 4 pušice, za 7 K pa deset pušie poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na Ime Izdelka, lzdulo* atelja, ceno In varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavita lekarna „Pri črnem orla"1 Praga, Mala strana, vogal Herudove ulite št. 230. V ijelju v lekarnah M. Rauscher. Oto šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih. SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graška c. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46. F" Svarilo pred zamenjavami! Vse od dmgih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" po-nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. 36 -3 Na vprašanja vedno zaželjeni odgovor. Vzorci ža vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko. ŠTAJERSKO SLIVOVKO tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter MEDICINALNA ŽGANJA in sicer štajerski konjak, borovničeve", vinsko žganje, žganje iz šipkoviti jagod priporoča edina zganjamo u Celju 37 1-2 3 lastnih ROBERT DIEHL 1 CEHE Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna ffimmvtrmi Za spomladansko zdravljenje Harbabnyjev sestavljeni Že 42 let v rabi, zdravniško preskušan in priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričistilno, odsiranja zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide, debelost. Cena 1 steklenici K 170, po pošti 40 v vefi za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino: Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73.-75. 163 26- St toki skoro v vseli vetiili lekarnah. - Po poŠti se pošilja vsak dan. Superfosfat I najuspešnejše, najzanesljivejše f in najcenejše fosfornokislinsko gnojilo —za vse vrste zemlje — dalje 42 30-10 amonijakove, kalijeve in soliterne super fosfate prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgevci, kmetijske zadruge in društva. Le superfosfat v ceni ni poskočil!! ""3M .. .. gg Osrednja pisarna društva avstr. tovarn 88 za superfosfat Pragat Pfikopi 17. Grand priz z svetovne razstave v Parizu 1900. Knrizdov restitucijski fluid. Voda za umivanje konj. Cena I steklenici K 2 80. Nad 60 let v dvornih konjušnicah v rabi za krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti kit itd., uspo-soblja konja za izborne uspehe v trainingu. Pristen le z zraven stoječo znamko. Se dobi v vseh lekarnah ln drogerijab. Ilnstrovani ceniki giatis in franko. Pošilja vsak dan glavna zaloga: Fr. Joh. Kwizda, e. kr. avstr.-ogr. kr. rumunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Korneubnrgr pri Dunaju. Nagrobne vence 3eb v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 4012*3 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. —— ČRPATI A__ Ustanovljena 1884 | 3 6-2 | Telefon štev. 25-94 | Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske ln Preradovlčeve ulice. Glavna zastopstva: LJubljana. Novisad. Osjek, Reka. Sarajevo. lili Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja; 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slnčaj doživijenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičniu (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša............K 2,713.674*13 Od tega temeljna glavnica................ 800.000*— Letni dohodek premije s pristojbinami.......... „ 1,363.040*89 Izplačane škode....................w 4,970.238*48 === Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ngodnimi pogoji. ===== Natančneje imformacije daje Glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar) in podružnica „Croatiae" Trst, via del Lavatoio štev. 1, II. nadstropje. Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le Tolstovrško slatino ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem vrhn, pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Gnštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Streiteben. — Tam se nahaja tudi dobra gostilna In prenočišče. Prazne Steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti in eeniki na razpolago zastonj in franko. — Uporablja se kot zdravilna voda in namizna osvežujoča pijača. Več priznalnih in pohvalnih nisem. — V lastni uporabi pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. — Preurejen vrelec! Znižane cene I 92 5 IV Vplačani deleži K 126.100'--Rezervni zaklad K 344.683-87. — Lastno premoženje zadruge K 534.382"17. »S POSOJILNICA V MARIBORU V LASTNI HIŠI V NARODNEM DOMU. Sprejema hranilne vloge na ^ M\\ 01 oziroma vloge ppoti /i 31 01 knjižice in j it* obrestuje po »r |2 |0 odpovedi po ^ |4 |0 ^ Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. m 12-2 Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit.--Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu. ju K? JJUL jBB■ m HBOBBBBIIIB BB ■ M M m M B H H.....BBIIBBIHfll B B B B B Vi B B BI m 1 SliHar in plcsHar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevc, Celje 76 GraSka cesta št. 43. 49-7 i Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 35 del! 52-10 Na debelo! Na drobno! Najboljši češki nakupni vir. Ceno pošteno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prhna pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelsga, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pnh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 16 dobi franko. 26-10 Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, livim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 E; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 E, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13 —, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4 50, K 5 20, K 5-70; podpernica iz močnega riiastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 1280, K 1480. Razpošiljanje po povzetjn od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in n* I m i «0 BSffe „Ottoman tu, Ottoman tam, povsod me iščejo, povsod me ljubijo." Trgovina s špecerijskim blagom :: Solidna, postrežba ! Trgovina z moko in deželnimi pridelki IVAN RAVNIKAR, Celje Graška cesta št. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam mp"* zanesljiva Kaljiva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska 48 semena, kakor tudi vrtna in cvetlična ob tvrdke Mauthner. 51-8 Glavna zaloga vrwarsk@ga blaga Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Glavna zaloga suhih in oljnatih barv Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Tovarniška zaloga raznovrstnega kancelijskega, kon-ceptnega barvanega in ovitnega papirja. — Svinčniki, peresa, peresniki, črnilo, radirke, kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah, kreppapir, umetne cvetlice itd. Oelikonočne dopisnice v velikanski izberi od 4 vinarje naprej. — Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. flagrobni uenci in traki. Na debelo! 39 52-10 Na drobno ■a h b yyy ■ H ■ I > o »1 _ aS CS r1 c O M N o t- > pa n Midi ZVEZNA TISKARNA V CELJU. V«aJ SJSLBJS Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celjn, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. ~3 O V* O 7? 5. < £ 2 S. o 60 ' tO -I Lastna Knjigoveznica. Ejjji- LASTNI DOM) inm mmmmtumm ^jin^m pegistpovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo \r GABERJTU pri CELJU Avstr. poStne hranilnice račnn štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48. ■prejema hranilne vloge od vsakega, Je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. po pet in pol od sto 5'IA vlaoateliem. 86 49-7 Pisarna je v Celjn, Rotovška nlica št 12 xxxxxxxxxxxxxx>< Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. XXX gg g ■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ v Narodnem domu. n= Q prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ►J dopoldne in jih obrestuje po y ii «i Stanj, Sevnica, Vransko In Gornji- grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -3 od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisnje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- ivnik 4 II01 2 0 ■ m F je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ww.