15. štev. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1902. XII. leto. Izhaja dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in ihserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kaplana so ubili. V Makolah na Štajerskem se je primeril slučaj, ki gotovo obudi veliko senzacijo. Tam so namreč domači kmetski fantje ubili svojega »dušnega pastirja«, kaplana Antona Mikliča. Ne prihaja nam na misel, da bi ubijalce opravičevali. Naše prepričanje je, da se pri nas uboj sploh p r e m i 1 o kaznuje in če zadene storilce najostrejša kazen, so jo v polni meri zaslužili. Drugo pa je, če vprašamo, kdo je pravi moralični provzročitelj tega uboja, kdo je pravi krivec. In na to moramo odgovoriti, da duhovščina sama. Da, duhovščina je kriva strašne podivjanosti, ki vlada med našim kmetskim ljudstvom, katera podivjanost je dandanes desetkrat hujša, kakor je bila še pred nekaj leti, in če sedaj žanje, kar je sejala, je dobila to, kar je sama iskala. Ubiti kaplan Miklič je bil pravi tip tistih duhovnikov, ki spravijo s svojim postopanjem tudi najponižnejšega človeka v tako jezo, da sam ne ve, kaj dela. Ta Miklič je bil hujskač prve vrste, surov in nasilen. Vse je hotel vladati, vsakdo naj bi kakor pes pred gospodarjem ležal pred njim na trebuhu in ga molil kakor kako višje bitje, vsaka prosta volja naj bi pred njim ponehala. S prižnice je ljudi napadal in zasramoval, kakor more le človek, ki nima več omike, kakor kak šintarski hlapec in se vtikal v vse, samo za svoj pravi poklic se ni menil. Ali se je čuditi, če so ljudje, videč, da je ta »duhovni oče« pravi ničvrednež, izgubili vse spoštovanje pred njim, da so ga sovražili in da naposled, ko jih je dejanjski napadel, tako pretepli, da je umrl? Ne, ni se čuditi! Pa nikari misliti, da je ta kaplan Miklič kaka izjema. Tako, kakor je ta človek divjal v Makolah, divja še vse polno duhovnikov po Slovenskem, posebno pri nas na Kranjskem. S prižnice sču-jejo tako strahovito, da je potrpežljivost ljudstva kar občudovati. In koliko slučajev smo že doživeli, da je duhovnik sam organiziral pravi tolovajski napadna politične nasprotnike. Pomislimo samo na Goče, kjer je kurat Ferjančič provzročil tak napad, potem pa ljudi učil, kako naj po krivem prisegajo. Slučaj v Makolah je imel tragičen izid, v ostalem pa se razmere v drugih krajih po Slovenskem čisto nič ne razločujejo od razmer v Makolah, ker duhovniki z malimi izjemami povsod tako divjajo, kakor tam, kjer je bil. naposled kaplan ubit. Duhovščina zvrača seveda vso krivdo na druge in ne sprevidi, da je teh razmer ravno tako sama kriva, kakor je Miklič sam kriv, da so ga ubili. Če se pasje ponižnosti vajeni slovenski kmet tako daleč spozabi, da dvigne pest proti duhovniku, ki ga ima za nekakega polboga, če se le količkaj spodobno obnaša, potem je gotovo, da morajo biti razmere neznosne. Slučaj v Makolah je glasan »me-mento« katoliški duhovščini, zakaj, če pojde tako naprej, kakor dosihdob, potem se bodo ljudje začeli kar pri belem dnevu klati. Politični pregled. Štrajk kmetskih delavcev v Galiciji. Galicija je v zadnjem času torišče štrajkov, kar le dokazuje, v koliki bedi je ta nesrečna dežela, kjer se je dvignil kmet proti svojemu gospodu šlahčiču, ki ima nad njim absolutno moč, kateri ga izrablja in izsesava do zadnje kaplje krvi. Gališki kmet ni skoro nič na boljšem kot kmet srednjega veka, kateri je bil suženj graščakov, njih delavna moč, sicer pa nižje vrste človek, ali celo žival. Da je to resnično, dokazuje dejstvo, da so se uprli vsi poljski kmetje nakrat, brez posebnega sporazumljenja, brez agitacije in brez organizacije. Sprva so se uprli samo delavci iz nekaterih vasi šlahčičem, in temu zgledu je sledilo tekom dveh tednov več nego 100 vasi, ker je njih beda prikipela do vrhunca, in so prišli do prepričanja, da je boljše takoj poginiti, kakor živeti še nadalje v toliki revščini in pod tako hudim pritiskom. Spočetka so bili ti štrajki povsem mirni, a sedaj pa dobivajo že nevarnejši značaj. Kmetje so začeli napadati orožnike tako, da so ti primorani streljati ter celo cele plemiške graj-ščine, katere požigajo, kar delavce po drugih vaseh le hujska in navdušuje, naj se priklopijo štrajku. Ker je delo po poljih zastalo, so dobili posestniki delavce od drugod, toda štrajkujoči jih šiloma odganjajo ter pustošijo zemljo. Več oseb je tudi ranjenih, mnogo kmetov zaprtih; sploh je postal položaj tako nevaren, da pošilja vlada na vse strani vojaštvo v okraje, kjer štrajkajo besni, lačni kmetje. Domače in razne novioe. „Gospodarska Zveza" je izgubila svojega »zasluženega« — predsednika. Dr. Šusteršič se je odpovedal. Prišel je do spoznanja, da se mora zadružna organizacija očistiti vsega nezdravega in neumestnega, ter vsled tega odstopil. »Slovenec« pravi, da je to nov dokaz dr. Šusteršičeve očetovske skrbi za zadružništvo. Lep oče, ki zapusti svojega otroka v velikih stiskah! Seveda se mnogo ugiba o vzrokih dr. Šusteršičevega odstopa. V obče prevladuje mnenje, da igra dr. Šusteršič vlogo podgane, ki prva zapusti potapljajočo se ladjo. Čuje se pa še drugo mnenje: Da je vlada dala »Gospodarski zvezi« podporo s pogojem, da odstopi dr. Šusteršič, ker nima zaupanja do dosedanjega predsednika. In najbrž bo ta slednja verzija resnična in je dr. Šusteršič popolno pravilno povedal, da odstopi, ker se mora zadružna organizacija očistiti vsega nezdravega in neumestnega. Podpora mizarski zadrugi v št Vidu — odklonjena. — Klanfarjev Tone, za občni blagor silno zavzeti župan v Št. Vidu, je bil mej prvimi, ki so poslali klerikalnim poslancem zaupnico za obstrukcijo. Ker se Šentvidci obstruk-cije tako vesele, jih gotovo tudi razveseli vest o sklepu deželnega odbora glede podpore mizarski zadrugi v Št. Vidu. Za pospeševanje malega obrta je bil deželni odbor postavil v proračun 10.000 K, posebno z ozirom na to, da se mizarski zadrugi v Št. Vidu omogoči naprava malih mašin. če smo prav poučeni, se mizarski zadrugi za te stroje precej mudi. Deželni odbor je v svoji seji v torek,dne 22. t. m. sklenil, da se mizarski zadrugi v Št. Vidu nič ne izplača, ker deželni zbor te podpore ni potrdil. Gosp. Arhar, načelnik mizarske zadruge v Št. Vidu, zahvalite se za ta uspeh obstrukcije dr. Šusteršiču in Klanf ar j e vemu Tonetu! Vodovod v Planini — odklonjen. Planina je vodovoda zelo nujno potrebna. Upeljano je že vse, kar treba za napravo in tudi pogodba zaradi zgradbe je že sklenjena, tako da bi se vodovod lahko začel takoj graditi. Za to napravo je deželni odbor že pred več časom obljubil, 20 odstotkov prispevka, seveda s pogojem, če deželni zbor to potrdi. Ker pa dež. zbor tega vsled obstrukcije ni mogel potrditi in torej ni kredita, je deželni odbor v v svoji seji dne 22. t. m. sklenil, da 20»/o prispevka za zgradbo vodovoda ne izplača in tudi že sklenjene pogodbe ne odobri, vsled česar se zgradba zavleče vsaj za eno leto. Planinci — zahvalite se za to dr. Šusteršiču, Žitniku in kravarju Drobniču! Podpora za oškodovance po ujmah — odklonjena. Deželni odbor kranjski je postavil v proračunu svoto 16.000 K za podporo raznim pogoreloem in drugim nesrečnikom, ki so oškodovani po ujmah. Ker pa deželni zbor vsled klerikalne obstrukcije tega zneska ni potrdil, je deželni odbor v seji dne 22. m. m. sklenil, da ne more deliti nobenih podpor. Tudi pogorelci v Zden-ski vasi so v nevarnosti, da pridejo ob podporo. Poškodovanci — zahvalite se za to dr. Šusteršič u, Jakliču in drugim katoliškim poslancem! Podpora za pota, občine in cestne odbore — odklonjena. V proračunu je postavljen znesek 20 500 kron za podpore občinam in cestnim odborom. Ker deželni zbor vsled klerikalne obstrukcije te podpore ni potrdil, je deželni odbor v svoji seji dne 2 2. m. m. sklenil, da te podpore ne izplača. Posebno ribniški cestni odbor, ki je precej zadolžen, bo občutil posledice. Ribničanje — zahvalite se za to razgrajačema Pakižu in Jakliču, ki sta onemogočila delovanje deželnega zbora! Nakup bikov — odklonjen. Za nakup plemenskih bikov je deželni odbor postavil v proračun 5200 K. Ker pa dež. zbor vsled klerikalne obstrukcije te svote ni potrdil, je dež. odbor dne 22. m. m. v smislu postave sklenil, da se biki ne kupijo. Živinorejci — zahvalite se za to klerikalnim plemenskim poslancem. Vodovod v Novi Šušici — odklonjen. Deželni odbor je tudi za zgradbo vodovoda v Novi Sušici postavil v proračun znesek 5100 K. Klerikalna ob-strukcija je kriva, da deželni odbor tega zneska ni potrdil. Ker ni dovoljenja dež. zbora, je deželni odbor v seji 2 2. m. m. sklenil, da se ta znesek ne izplača, kar pomeni, da se vodovod ne zgradi. Prebivalci Nove Sušice — zahvalite se za to Pakižu in Jakliču, ker je tudi to uspeh »možatega« nastopanja klerikalnih poslancev v dež. zboru! Nezaupnice učitelju-poslancu Jakliču. — Kravja kupčija, ki so jo klerikalci sklenili z dobrepoljakim Jakličem, se ni obnesla. Jaklič je prestopil v klerikalni tabor ne morda iz prepričanja — bil je liberalec, kakor je vsak izobražen človek, in je tudi sodeloval pri liberalnih listih — ampak ker je upal, da mu donese prestop materialnega dobička, klerikalci pa so ga sprejeli, ker so se nadejali, da zapelje učite 1 j a t v o v njihov tabor. No, Jaklič ni slabo računal, slabo pa so računali klerikalci in morda jim je že žal, da so napravili ta poskus. Ni je namreč spekulacije izlahka dobiti politične, ki bi se bila tako korenito izjalovila, kakor ta klerikalna spekulacija. Načrt sam je bil dober ali klerikalci so pri svoji kombinaciji pozabili, da učiteljstvo ni tolpa brez-značajnežev, pozabili, da so učitelji možje, kise zavedajo važnosti svojega poklica, pomena sedanje šole in da poznaje kulturi šolstva in učiteljstva sovražne namene klerikalizma tako dobro, da se s praznimi besedami in hlinjeno pri jaznostjo ne dado prevariti. Klerikalci so kombinirali: če pokažemo na Jakliču, kako z denarjem in s Častmi plačamo učitelja, ki hodi z nami, mislilo bo uči-teljstvo, da smo njemu in šoli prijazni in bo drlo za nami. To pa se ni iz- polnilo. Klerikalce to seveda jezi in grize in tej jezi so dali duška sedaj, ko izreka učiteljstvo nezaupnice učitelju Jakliču zaradi njegovega nastopanja v deželnem zboru. To je preveč bolesti za klerikalno srce, zlasti ker te nezaupnice podirajo zadnji ugled, kar ga še ima Jaklič. Kaj si morejo kmetje misliti o tem svojem poslancu, ako čitajo, da tega poslanca njegovi stanovski tovariši javno obsojajo in mu javno izrekajo, kako čisto nič spoštovanja med njimi ne uživa — tako mislijo klerikalci in temu spoznanju dajejo duška s tem, da učiteljstvo in posameznike napadajo in grde. Motilo to ne bo nikogar, ker tudi zadnji učitelj v deželi tako visoko stoji nad vsakim klerikalcem, da »Siovenčevo« zabavljanje ne doseže niti njegovega zaničevanja. Učiteljstvo je lahko ponosno na to, da so se »Podrta peč« in somišljeniki pridružili klerikalcem. Protest oka j nega cestnega odbora radovljiškega proti — obstrukciji v dež. zboru se glasi: Okrajni cestni odbor radovljiški je v svoji seji dne 26. julija 1.1. sklenil, da odločno protestira proti divjanju političnih sleparjev, takoimenovanih katoliško narodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem, ki so z nedostojno ob-strukcijo preprečili redno delovanje te naše najvažnejše korporacije ter prizadeli s tem celi deželi neprecenljivo gospodarsko škodo, katere škode bode v občutni meri deležen tudi podpisani cestni odbor, ker bodo izostale podpore in dovoljenja za različne zgradbe. Podpisani obžalujejo, da se nekaterim koristolovnim, oziroma abnormalno častilakomnim, sicer pa brezčutnim ljudem na ljubo dela davkoplačevalcem tako ogromna gospodarska škoda. Okrajni cestni odbor radovljiški, dne 26. julija 1902. Tomaž Šusteršič m. p.; J. Čop m. p.; Ivan Jane m. p.; Luka Grilc m. p.; Ivan Z ar k m. p.; Anton Pogačnik m. p.; Anton Pezdič m. p. — Pripomba: Ta protest se je seveda zabeležil tudi v zapisniku in zapisnik je podpisal tudi župan iz Krope, gosp. Luka Hafner, odbornik »katoliškega političnega društva« ter je pristavil svojemu podpisu iz previdnosti opazko: »v cestnih zadevah«. No, nam ni prav čisto nič ležeče na tem, ali g. Hafner naš protest podpiše ali ne, pač pa mimogrede lahko opomnimo, da »žebljarska zadruga v Kropi«, katere član je tudi ondotni gosp. župnik, uživa tudi deželne in državne podpore in bode vsled obstrukcije morebiti tudi morala malo počakati na denarce. Tako je, kroparski župan! No, morebiti bode »zadrugi« za ta čas posodil brezobrestno kakšne tisočake — poslanec Pogačnik!? Izjava in sklep ekspertov za streljanje zoper točo v Gradcu. — Vsled vabila avstrijskega poljedelskega ministrstva se je vršila dne 20.-24:. m. m. posebna konferenca slovečih meteorologov (omenimo le dr. W. Koppen, profesor v Hamburgu, dr. R. Bornstein, profesor v Berlinu, dr. J. Angot, profesor v Parizu, dr. P. Blaserna, univers. prof. v Rimu, dr. G. Vincentini, univers. profesor v Pa dovi, dvorni svetnik dr. Pfaundler, univ. profesor v Gradcu i. dr.) in znanih ve-ščakov iz Francije, Nemčije, Italije, Rusije, Srbije, Ogrske in Avstrijske, skupaj 70, da se vprašanje o streljanju zoper točo konečno reši. Večina ekspertov se je iz javila dvomljivo, 10 pa za in 4 proti in" na podlagi te pismene izjave se je sprejela naslednja, za naše razmere važna resolucija: Natančni strelni poskuai se morajo nadaljevati vsaj še 8—10 let in sicer na državne stroške, odnosno z državno subvencijo in pod državno kontrolo. Kot merodajno poskusno polje je izbrati po toči pogostokrat poškodovani kraj v obsegu najmanj 3000 ha ali 30,000000 ma skupaj držečih se vinogradov ali drugega zaokroženega polja, katerega je armirati s Suschnig-ovimi strelnimi pripravami tip E (4 m. visok cilinder in 180 gr. smodnika) v razdalji 600 do največ 1000 metrov. Streljanje imajo izvrševati, voditi in nadzirati le izkušene osebe, nastop in izid neviht pa nalašč za to od vlade določeni in v dotičnem kraju nastavljeni vremeno-slovec. Na Gojzdu pri Kamniku imajo popa, ki zna svoje brumne ovčice in koštrunčke tako farbati, da bi zaslužil, postati kanonik v Ljubljani. Tako je mož ono nedeljo pridigoval, da so liberalni poslanci stavili brezverske predloge, a klerikalni poslanci jih niso mogli drugače preprečiti, kakor da so začeli upiti in razbijati in tako — hvala Bogu — dosegli, da ti liberalni brezverski predlogi niso postali veljavni. Tako je s prižnice lagal pop na Gojzdu in še dostavil: Molimo, da pri prihodnjih volitvah dobimo še več takih poslancev! — In potem še protestujejo ti duhovniki, če se reče, da z lece agitirajo in ljudi sleparijo. Kaplana so ubili. — Kaplan Anton Miklič, ki so ga ubili v Makolah na Štajerskem, je rodom Kranjec, doma je iz D o b r e p o 1 j a in sicer iz vasi Cesta, torej iz kraja, kjer cvete klerikalni fanatizem najbolje. Sploh je znana resnica, da so največji duhovniški hujskači na Štajerskem skoro vsi Kranjci. Kako je moral ta Miklič divjati v Makolah, se spozna iz tega, da so ravno ljudje te fare znani po vsem Štajerskem kot pametno pobožni in da je moralo biti počenjanje kaplanovo že neznosno, sicer bi se ljudje gotovo ne bili uprli. Župan medvodski, pobožni France S v o 1 š a k je dobil te dni pri okrajni sodniji 24 ur zapora. Meseca maja je prišla k njemu neka žena po svojo hčer, ki je z doma ušla in pri županu stopila v službo. Župan je mater tega dekleta najprej ozmerjal in opsoval, potem jo pa iz hiše vrgel. Zdaj je pa sodnik vrgel župana — v luknjo. Veliko poneverjenje. Minoli teden je nenadoma izginil sodni oficial in jetnišničar na Žabjeku Vinko Šorn. Splošno se je mislilo, da je v hipu duševne zmedenosti zapustil svojo službo, da se pa že zopet vrne. Tako so sodili tudi Šornovi predpostavljenci, ki so bili sploh mnenja, da je Šorn vsled smrti svoje žene postal melanholičen,in sicer tako, da je včasih napravil utis, kakor da ni več zdrave pameti. Sedaj seveda se ve» da je bila ta melanholija — le strah. Šorn se je bal, da pridejo na dan njegova poneverjenja. Samo če bi bil avanziral, bi bil mogel prikriti storjene nerednosti. Pred kratkim je izvedel, da ni avanziral, da je postal oskrbnik drug uradnik in v tem trenotku je bilo tudi gotovo, da se poneverjenja razkrijejo, čim nastopi novi oskrbnik svojo službo. Šorn je pobegnil. Kakor rečeno, tudi njegovi fjredpostavljenci niso slutili nič zlega, dokler ni revizija dognala, da je Šorn pone-veril okrog 11.000 K uradnega denarja. Šorn se zdaj policijsko zasleduje. Ženitovanje brez — poroke. — Iz Borovnice se nam piže: Štiridesetletna Andrleška, kateri so pred dvema mesecema pokopali moža, uvidela je, da je samemu biti težko in si je izvolila mladega, čvrstega fanta, s katerim sta bila pretočeno nedeljo tretjič oklicana in zvečer bi se bila imela vršiti poroka Na nevestinem domu se je pridno kuhalo, cvrlo in peklo, svatje so se zbrali in hajd v cerkev k poroki, ženin ves potrt in objokan, a nevesta vesela in dobre volje, na-dejajoč se osladnega življenja. Da običajne harmonike ni manjkalo, razume se samo ob sebi. Prišedši v cerkev, zahteval je župnik od mladoletnega, v Trstu rojenega ženina potrebnih in predpisanih izkazil, katerih pa ženin ni imel in brez teh ga iupnik ni hotel in tudi ni smel poročiti. Vse, dve uri trajajoče prošnje niso omehčale župnikovega trdega srca in šele ob 10. uri zvečer, ko so uvideli, da ne opravijo niti z lepa, niti z grda nič, podala sta se neporočenca s svati vred, spremljani od ogromne vriskajoče množice radovednega ljudstva, na nevestin dom, kjer so se baje tudi brez poroke prav dobro zabavali do belega dne. Če živita sedaj ločeno, ali v divjem zakonu, poročevalcu teh vrstic ni znano; toliko je pa istina, da ju župnik se ni cerkveno poročil in tudi župan civilno ne, in sicer zato ne, ker — ne zna. Stavka v Litiji. V Schwarzovi predilnici v Litiji so ustavile delavke delo, ker so se jim znižale plače za 20 odstotkov. Napaden dacar. Pretočeno nedeljo zvečer so doslej še neznani zlikovci blizu Springerjeve gostilne v Trebnjem zavratno napadli dacarja g. Rudolfa Simončiča, ga pobili na tla in ga z nožem ranili blizu očesa. Umor. V ponedeljek 28. julija t. 1. »večer je umoril posestnik Franc Tomšič na Velikem Ubeljskem blizu Razdrtega na travniku svojo ženo v navzočnosti njunega Dietnega sinčka — baje iz ljubosumnosti. Morilec je izginil po storjenem zločinu, ter ga še sedaj ni bilo moči najti. Kakor «e sliši, Franc Tomšič ni bil pri pameti, ter je bil že pred dvema letoma na opazovalnici za umobolne. Poskusen umor. Dne 27. m. m. je trgovčeva vdova gospa Hermina Schink v Loki pri Zagorju Šla pozno zvečer čez hodnik svoje hiše. Nakrat je na dvorišču počil strel in kroglja je zadela svečnik, ki ga je držala gospa v roki, potem pa zadela gospo v prsi in jo ranila. Napadalec je zbežal. Sluti se, da je Napadalec z gospo Schinkovo v sorodstvu. Umor v Pazinu. V noči od 21. na <-2. m. m. je sedel lovski čuvaj Ivan ^ljanić v neki žganjarni v Pazinu. O polnoči je prišel v tisto zganjamo črevljar ^an Ferenčič, popil čašo žganja potem pa fi«nil Uljanica trikrat z nožem tako, da je na mestu umrl. Ferenčič je umoril Uljanica, ker je ta pred nekaj dnevi morilčevega očeta pretepel. Morilec je zbežal, a dobili so ga čez nekaj dni v Žminju. Grozna nesreča. Dne 12. m. m. opoludne je padel 141etni Iv. Šiberle, pastir v Plešerki, občina Hodiše na Ko- roškem z visokega javorja 4 metre globoko na spodaj stoječi plot. Kol mu je predrl prsi, da je bil takoj mrtev. Šiberle je bil pristojen v Kranj. Dve nesreči. Jožef Kastner, 29 let star, oženjen, zasebnik iz VVasserburga ob Ini na Zgornjem Bavarskem, je v sredo slonel na platonu brzovlaka. Blizo Št. Petra je omahnil in tako nesrečno padel na tla, da si je od zadi prebil črepinjo. Pripeljali so nezavestnega v deželno bolnico. Kastner se je udeležil pevskih slavnostij in se je z drugimi izletniki peljal v Trst. — Fran Marn, tesar iz Šneberjev št. 6. je padel s kozolca in se v notranjem delu telesa tako zelo pretresel, da je v četrtek, dne 31. julija zjutraj v deželni bolnici umrl. Požar. Dne 24. m. m. je gorelo v Tupaličah pri Kranj«. Posestnik I. Va-ljavec ima škode 5000 K, posestnik Ale-šovec pa 3700 K. Alešovec je sam zažgal in sedi že v zaporu. Toča je zadnje dni v raznih krajih napravila škodo, tako okrog Vinice in Adlešic, v črnomaljskem okraju, okrog Dolskega v kamniškem okraju ter v Št. Janžu, Radečah in Boštanju. Zlasti v Št. Janžu je toča napravila veliko škodo, ki se ceni na 60.000 kron, v Radečah in v Boštanju pa občutijo novo škodo toliko bolj, ker je tam že predidoči teden toča pobila. Ilovica za — maslo. Že zaradi go ljufije predkaznovani delavec Janez Šinkovec iz Rovt ter Jože Trček sta si izmislila dobro kupčijo. Kupila sta nekaj masla, vzela precej ilovice in namešala oboje, da je bila precejšnja »kibla« polna tega na videz prav lepega masla. Šinkovec je s tem maslom šel v Jesenice ter ga neki trgovki prodal za 126 kron. Predstavil se je kot Franc Bogataj, posestnik z Dovjega in dejal, naj pošlje trgovka »kiblo« svoje dni na ta naslov nazaj. In nato jo je popihal z denarjem in Trčkom, ki ga je na kolodvoru čakal. A kmalu so oba tička prijeli in včeraj sta bila pri deželni sod-niji radi goljufije dobila vsak sedem mesecev ječe. Zapravi ji vec. Mestna policija ljubljanska je minuli torek prijela nekega sumljivega človeka, ki je denar takorekoč proč metal. Dajal je za pijačo, vozil se z neko natakarico z izvozčekom, ji kupoval dragocenosti itd. Ko je bil priveden k policiji, ni hotel povedati nobenega imena. Pripovedoval je o sebi Robinzonske pravljice. Najden je bil na nekem španskem otoku. Potem je potoval po Španiji, bil tam v Barceloni, od tam šel v Buenos Aires za trgovskega potnika. Pozneje je prišel v Trst, šel od tam v Videm in bil v bolnici na umobolnom oddelku. Starišev ni poznal nikoli in je bil izrejen pri drugih ljudeh. Potoval je tudi mnogo po Ameriki. — Ker je sprevidel, da temu pripovedovanju nihče ne veruje, je končno po vedal svoje ime, ako se more temu verjeti. Pravi, da se piše Anton Defiol, je 37 let star in je bil pred nekaj časom trgovski potnik pri Ivanu Viotu v Vidmu v Via Giulia št. 16, kateremu je v svoji slaboumnosti poneveril 8700 K in polovico že zapravil. Sedaj se dela, kakor bi bil v resnici slaboumen in sili le spat. Ako so te napovedi resnične, se bode izkazalo v kratkem. Strašni zločin blazne ženske. le Szoke pri Temešvaru poročajo: 45 letna vdova Valerija Muntvana, pridna kmetica, je te dni dopoldne zblaznela. Vzela je sekiro, šla v sobo, kjer sta se igrala 4 letna hčerka Ana in 7 letni sin Pavel, ter oba pobila. Potem je poleg trupel pokleknila in glasno molila. Še pozno zvečer se je zapazila nesreča. Sosedje so našli vso sobo v krvi, otroka s preklanimi glavami in pri njima na glas molečo žensko. Le s silo so jo odstranili. Brat morilke je uradnik v Pančevu. Blaz-nico so odvedli v bolniščnico za umobolne. Nenavadna poroka se je vršila nedavno v župniji Jowington pri New Yorku. Nevesta je bila brez rok, zato so ji morali natakniti poročni prstan na tretji prst leve noge. Po izvršen poroki je podpisala nevesta zakonsko pogodbo z nogo, kakor pravijo ima lep »rokopis«. Sramežljiva — dama. V morski kopeli Yormuth se je pritožila neka postarana devica pri mestnem poglavarstvu, da se neki gospod redno vsako jutro uprav pod njenimi okni koplje. Poglavarstvo je na to zaprosilo mladega gospoda, naj se koplje nekaj kilometrov dalje, da se stara devica ne bo imela več vzroka sramovati in pohujševati. Dotičnik je ubogal, toda stara devica se zopet pritoži: »Gospod si je sicer res izbral oddaljenejše kopališče, toda morem ga še vedno videti z daljnogledom«. Nato pa je poglavarstvo gospodično poučilo, naj zre s svojim daljnogledom na nebo, pa ne bo videla ko-pajočega gospoda. Cerkve v Londonu. — V središču Londona v takozvani City, kjer prebiva okoli 30.000 oseb, je 52 cerkev. Cerkve so navadno prazne, a župnišča so dana v najem. Duhovniki so na počitnicah ter imajo svoje namestnike ali pa tudi ne. Vendar so ti duhovniki izvrstno plačani, saj dobivajo 1000—2000 funtov šterlingov na leto. Poleti so cerkve navadno zaprte, v župnišču so pisarne, kramarije in skla dišča, duhovniki pa v letoviščih. Vlada je začela sedaj veliko preiskavo, ker duhovniki pač vlečejo plačo, a se za svojo službo ne menijo. Sežiganje mrliče v. Statistika izka zuje, da je bilo leta 1901 na celem svetu 79 krematorijev. Nemčija jih ima sedaj sedem, namreč v Gothi, Hamburgu, Heidelbergu, Offenbachu, Jeni, Mann-heimu in Eisenachu. Osmi krematorij se odpre v najkrajšem času v Mainzu. Mrli-čev se je sežgalo na Nemškem 693, od teh skoraj polovica v Gothi. Angleška ima tudi sedem krematorijev, v katerih so sežgali 445 mrtvecev. V Švici so krematoriji v Curihu, Baselu in Genevi, četrti se napravi v St. Galenu. Švedija ima take naprave v Stokholmu in Goten-burgu, Danska v Kopenhagenu. Najbolj je razširjeno sežiganje mrličev v Italiji, kjer je 22 krematorij, ki pa so imeli le 243 sežigov. V 24 krematorijih Severne Amerike so sežgali 2295 mrtvih. Na Francoskem je samo eden krematorij, v Rusiji in Avstriji pa ni nobenega. Pasji dnevi. — Pasji dnevi za« čenjajo s 24. julijem in končajo 8 24. avgustom. Svoje ime so pridobili od Siria ali sozvezdja psa, čegar prihod, liki lajanju psa, je opozarjal vsako leto stare Egipčane na naraščanje reke Nile, ki se je v tem času razlivala črez bregove. Stara pratika govori: Kadar so pasji dnevi grdi, bati se je nalezljivih bolezni, če pa so lepi, je zdravo in ugodno leto. Izborni — dijaki. Na višji gimnaziji v Požegi je bilo v sedmi šoli vsega skup 6 dijakov, za kojih izomiko in spodobno vedenje je skrbelo osem profesorjev in ravnatelj. A vzlic temu je bil pred počitnicami sledeči vspeh: eden je dobil spričevalo prve vrste, dva morata po počitnicah ponavljati izkušnjo, dva sta dobila spričevalo druge vrste, eden pa tretje. V osmi razred bo potemtakem vstopil samo en dijak, kjer se bo znašel s 4 repetentu Smrtonosen — klobuk. V Seatle, mestecu ob tihem oceanu, se je sprehajala pred kratkim mrs. Davida Thomasova s svojim soprogom in z bratom. Nakrat je zagledala mlada gospa v neki izložbi prekrasen modern klobuk; ljubeznivi možje stopil takoj v prodajalno ter vprašal, koliko stane klobuk. A ker je veljal 18 dolarjev, ga žena ni marala, češ da je predrag ter da neče biti tako zapravljiva. Tedaj pa ji je začel prigovarjati brat, Samuel Lake, naj sprejme klobuk, katerega je mož voljan kupiti. In tako se je izcimil iz tega pravi prepir. Trojica se je pomirila, a seje začela iznova prepirati, tako daje naposled ustrelil S. Lake svojega svaka, ter sestro smrtnonevarno ranil. Potem je nabil še enkrat revolver in je usmrtil še samega sebe. Stroški za — kardinalski klobuk. — V zadnjem papeškem konzistoriju so prejeli rudeoe klobuke kard. Skrbenskv Puzvna in Martinelli. Stroški za kard. čast so bili pred več leti dokaj večji, a tudi zdaj mora vzeti seboj novi kardinal v Rim precej nabasan žep. Račun, ki se sedanjem času predloži novoimenovanemu kardinalu je sledeči: propaganda Fidei dobi 3225 za kard. klobuk, tajniku sv. zbora 268*75 lir, obredarjem 1505lir, kapelanom-koristom 922*50, cerkovnikom konzistorija 268.75, ostiarjem 141 skupaj 7213*18 lir. A to še ni vse. Papeški dvorni uradniki dobivajo na dan konzistorija 3691*49 lir. Tem svotam morajo že poprej plačati novi kardinali katerim se prinese ru-deča kapica v njih rezidence 3721.64 lir va tajne komornike, kojim je ta posel zaupan. Razun tega stoji vsakega cerkvenega dostojanstvenika mnogo dragocena kardinalska obleka, opremljevanje stanovanja, ker mora imeti v svoji palači vsak kardinal zmiraj pripravljen dragocen sedež za papeža, ako bi ga slučajno posetil. Toda — cerkev in Židi imajo denar. Tržne cene v Ljubljani 2. avgusta 1902. 1 K * K v j i PSenica, 100 kg 20 40 Speh povojen, kgr. . 1 60 ! Rež, „ . 1(5 — Surovo maslo, „ . . 2 40' JeCmen, „ . 14 — Jajce, jedno .... — 6 Oves, „ . 16 Mleko, liter .... — 18 Ajda, „ . 1480 Goveje meso kgr. 1 30| Proso, j, . 1560 TeleCje „ „ 1 401 Koruza, , 1260 Svinjsko „ „ 1 5Q Krompir, 6 — KoStrunovo „ „ — 90 Leca, lit. . — 25 1 — Grah, , . — 40 — 40 Fižol J . — 24 Seno, 100 kilo . . 7 801 Maslo, kgr. . 2 50 Slama, „ „ . . . 7 - Mast, ,, . 1 50 Drva trda, klftr. . . 8 20 Speh svež, „ . 1 40 „ mehka, „ . . 5 60 Loterijske srečke. Brno, 23. julija. Dunaj, 19. julija. Praga, 30. julija. Trat, 26. julija. Oradeo, 19. julija. Lino, 26 julija. 69, 49, 70, 54. 71, 68, 48, 34, 83. 39. 58, 39, 83, 79, 36. 26, 44, 78, 31. 59, 63, 64, 71, 62, 3, 84, 34, 69. 19. 70. Povsod po Slovenskem in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše talit primesi v prid družbe sv. Cirila in Metoda iz L jugoslov. tovarne^za kavine surogate' v Ljubljani. » »u Zahtevajte jo povsod!! Salame ogrske T70 gld., domače Iz iunkna 1 20 gl. domače 1 g!d., dunajske 80 kr. sunka brez kosti (Rollschinke) 90 in 110 gld., suho meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo poSilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago (1028-6) Janko Ev. Sire v Kranju. Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez; prekladanja v New York in v Philadel-phljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji ali (1115-42> Ant. Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Bnsinaro v Ljubljani, HiJšarjeve ulice št. 10. \jhJST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "T5£Q Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste 7, KI velikanskih parnikov, ki vozijo v Ameriko. Hamburg-Nevv York le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila toCno in brezplačno (1228-14) oblastveno potrjena agentura Hamburg-Ameriške Inje v Ljubljani, Marijin trg št. i nasproti frančiškanski cerkiv. Stanje hranilnih vlog: 16 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 370.000 kron Mestna na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopolndne in jih obrestuje po 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malolet-nih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 48/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (13—20) Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.