»•stili«

_- - ■__
V Ljubljani, dne 24. januarja 1935.
Štev. 25.
Letnik LXXV. (K>1. leto 1934./35.)
»ftUtT/V
Učiielfski
Stanovsko politišKo glasilo J. I/. C/. — selcci/e sza dravslco banovino v Cfubljani m Mesečna priloga »Prosveta« m
Uredniitvo in uprava : Ljubljana, FranèiSkanaka ulica 6 1. Rokopisov ne vraiamo. Nefrankironih pitam n» t prejemamo. Ithaja vtak letrtek. Narotnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani takcije J. U. U. plaiaja lut « Honorine. Oglati po ceniku in dogovoru, davek pomebe. Poit. tok. roi. 11.153. Telefon 3112
ŽUVAJMO JUGOSLAVIJO I
Za pravičnejši disciplinski postopek
Poleg gmotnega vprašanja, ki nam ¡povzroča v zadnjih letih največje skrbi, obstoja za učiteljski stan problem, ki utegne v gotovih okoliščinah postati naravnost usoden, tako za posameznika, kakor tudi za stan kot celoto. Disciplinski postopek, ki je sedaj velja-ven za učiteljstvo ima neštete nedostatke in predstavlja v naši organizaciji stalno akutno vprašanje, ki mora biti rešeno.
S šolskim zakonomi smo 1. 1929. dobili tudi nove disciplinske predpise, ki so tako nepopolni, da je objektiven postopek po teli predpisih nemogoč. Največja nedostatka teh predpisov- sta, da nima učitelj, ki je v disciplinski preiskavi pravice do vpogleda v disciplinsko zadevo ter zagovora in ne pravioe do pritožbe proti eventualni nepravilni razsodbi.
Osnovni princip vsakega sodstva, bodisi civilno pravnega ali disciplinskega mora biti ta. da se obtožencu pove česa je obtožen, so mu da možnost zagovora ter se mu omogoči pritožba v primeru, da ni zadovoljen z razsodbo v prvi instanci. To niso samo osnovni principi sodstva marveč so to tudi osnovni rrincipi državljanskih pravic vsakega državljana.
V	ep čas od sprejetja šolske ga zakona poudarjamo. da je učiteljstvu nujno potreben pravičen disciplinski postopek, ki bi izključeval vsako neobjektivno postopanje napram onim, ki so iz kakršnihkoli razlogov prišli v disciplinsko preiskavo. Že pet let prosimo in terjamo svoje pravice s poudarkom, da srno tudi učitelji državni uradniki in naj bi kot taki spadali pod disciplinske predpise uradniškega zakona, ki so mnogo pravilne j ši in pravičnejši od naših. Da dvigamo ponovno svoj glas in prosimo za učiteljstvo pravičen disciplinski postopek, je vzrok v tem. da podkrepimo borbo svoje stanovske organizacije. Vsako leto in tudi letos, ko se pripravlja s Proračunom tudi sprejetje finančnega zakona, tolmači naše vodstvo najvažnejše težnje in zahteve našega stanu na merodajnih mestih. In med zahteve, ki so naravnost vitalnega pomena za učiteljski stan spadajo vsekakor disciplinski predpisi.
V	preteklem letu je prejela samo ljubljanska sekcija JUU v obravnavo 97 zaščitnih primerov. Od teh jih je bilo 67 radi že izvršene ali grozeče premestitve, ostali radi upokojitev, dodelitev, odpustitve in drugih. Priznati moramo, da je 73% uspešnih rešitev, sekciji javljenih primerov, lepo število. Vsekakor je stalo to mnogo dela in mnogo truda in prav to nam vsiljuje tudi vprašanje: ali bi imeli toliko zaščitnih primerov in z njimi toliko, posla če bi bil za učiteljstvo uzakonjen disciplinski postopek, ki bi izključeval vsako neobjektiv-nost? Nadpolovična ali točneje 73%-na ugodna rešitev vseh sekciji prijavljenih zalščitnih ptrimerov kaže, da je organizaciji uspelo oprati prizadete vseh madežev, bi' so bili v večini primerov vzrok, da so bili premeščeni, ali se iim je samo grozilo s premestitvijo in slicnim. Ako bi obstojali resnični grehi, bi se nihče ne mogel izogniti kazni. In kazen za grehe zahteva vsakdo, ki je pošten. Naša organizacija je vedno zastopala načeto naj bo vsakdo kaznovan, ki je zagrešil nekaj takega, s čimer je kazen zaslužil. Toda istočasno poudarja tudi to, kazen naj bo izrečena za dokazani gireh potem, ko se je prizadetemu nudila možnost zagovora in pritožbe.
Učiteljstvo ie oni najvažnejši faktor vsega našega podeželja, ki širi med preprostim narodom kulturo, dela za gospodarski in socialni dvig našega ljudstva in je često edini predstavnik državne uprave v oddaljenih vaseh. Pa se primeri, da se učitelj zameri, največkrat nehote, kakemu podeželskemu magna-tu. To zadostuje, kajti užaljeno samoljubje takega mogotca najde skrivna pota in posluži se tudi laži in ponarejanja podpisov, da se le učitelj odstrani. — Kako naj predstavlja uči-ted' v takih primerih avtoritativno osebnost, kot bi moral biti nositelj kulture in graditelj narodove duše, če mu disciplinski predpisi ne dopuščajo niti vpogleda v zadevo, ki blati njegovo čast in krati njegov ugled. On srne le pismeno odgovoriti na nekatera vprašanja.
V	svobodni naši domovini se je dvignil učiteljski stan do one stopnje, ki mu kot najvažnejšemu kulturnemu delavcu med narodom tudi pripada. Toda ravno nezadostni disciplinski predpisi mu jemljejo ugled in polagoma onemogočajo uspešno delo medl narodom. Le avtoritativni osebnosti je zagotovljen uspeh pri vsakem započetem delu med preprostim narodom. Toda ako narod spozna, da nekdo nima niti onih primarnih pravic, ki se jih sme posluževati vsak obtoženec, tedaj je nempgoče, da bi mu sledil, nemogoče, da bi ga slušal in zato bodo uspehi njegovega dela izključeni.
Šolski zakon predpisuje tudi delo med narodom. Učiteljstvo, ki deluje v našem podeželju dobro ve. kako nujno je to delo potrebno, ve pa tudi. da bo doseglo uspehe le tedaj, ako mu bo preprosto ljudstvo zaupalo, ako mu bo sledilo, ako bo delalo po njegovih navodilih in ustvarjalo z njegovim sodelovanjem.
Vse to pa je nemogoče ako zgubi ljudstvo vero v učiteljev ugled. Zakaj tedaj na eni strani nalagati učiteljstvu delo in ga delati tudi odgovornega za eventualne neuspehe, ko se mu na drugi strani jemlje ugled in krati osnovne pravice vsakega državljana?
Ne terjamo nekaji kar nam ne pripada, ne zahtevamo nemogočih stvari, marveč hočemo le pravičen disciplinski postopek, ki nas bo ščitil pred samovoljo raznih egoističnih laji-kov, ki vidijo povsod edino le svoje lastne koristi in jim ni prav nič za to, če kdo radi njihovih koristi po krivici trpi.
Izsleditev resnice je smoter vsakega pravnega postopanja in isti smoter morajo imeiti tudi disciplinski predpisi za učiteljstvo. Prav zaradi tega upravičeno pričakujemo, da se bodo disciplinski predpisi šolskega zakona spremenili in postavili na bazo modernega pravnega postopka. Uradniški zakon ima prav dobiria zadevne predpise in mi bi bili srečni, če bi ti predpisi veljali tudi za nas
Učiteljstvu je potreben ugled, potrebna mu je avtoriteta in tudi pravica. Zato kličemo ponovno: Potreben nam je moderen disciplinski postopek.	-ž.
Važni sklepi glavnega odbora JUU
Izčrpno poročila predsednika Ivana Dimnika. — Pregled celokupnega dela v naši stanovski organizaciji.
Glavna skupščina.
Predsednik je opozoril predsednike sekcij, da pravočasno obvestijo sreska društva, naj pretresajo predloge za glavno skupščino. Predloge mora prej sprejeti banovinska skupščina, da bodo pravi izraz učiteljstva v banovini in da pridejo na glavno skupščino samo predlogi splošnega in ne lokalnega znača-i a.
Zborovanja sekcijskih odborov s predsedniki sreskih društev JUU.
Po drugem odstavku čl. 28. pravil JUU so dovoljena taka zborovanja zaradi nujnih in neodložljivih vprašanj. Za ta zborovanja morajo dati pooblastilo banovinske skupščine.
Tako zborovanje je priredila 15. decembra 1934. sekcija za primorsko banovino. Za januar 1935. ga pripravlja sekcija za dravsko banovino. Predsednik priporoča taka zborovanja, ker so zelo koristna za utrditev organizacije in se z njimi poglobi zveza med sekcijskimi odbori in sreskimi društvi.
Idealno bi bilo — ako bi sredstva dopuščala da bi izvršni odbor pošiljal na taka zborovanja svojega izastopnika, ki bi podal situacijsko poročilo in se informiral o željah članstva. S tem bi se dobila navodila za delo centrale. Na ta način bi se vzpostavil tudi osebni kontakt navzgor in navzdol.
Situacija v udruženju.
Situacija v udruženju je zadovoljiva. Psihoza članstva je zdrava in teži za složnim delom, za pomirljivostjo, ker je članstvo naveličano brezplodnih sporov. Izgleda, da bo v kratkem času likvidirano tudi stanje v Ni-šu. na Cetinju in v savski banovini. Podrobnejše o tem poroča socialni referent.
AKTUALNA VPRAŠANJA NAŠE STANOVSKE POLITIKE
Personalna prosvetna politika.
Po poročilu in predlogih predsednika je sprejel glavni odbor načelna stališča, ki smo jih priobčili v prejšnji številki Učiteljskega tovariša, pod naslovom »Stališče JUU v pogledu personalne prosvetne politike in intervencij«. Ti sklepi so obvezni tako za centralo, kakor za banovinske in sreske edinice JUU in za vse članstvo.
Predpisi za nameščanje in premeščanje učiteljstva.
Udruženje je ponovno predložilo projekt za izpremembo zakona o narodnih šolah na merod!ajna mesta in je zainteresiralo odločujoče kroge za to vprašanje. Predsednik je naglasi!, da se stanje glede premeščanja učiteljstva izboljšuje, kajti statistika beleži padec premeščanj »po službeni potrebi« v približnem razmerju od 1700 do 800 in v zadnji dobi na 200 takih premestitev. Pri ocenjevanju tega pa je treba vedno upoštevati število vsega učiteljstva v državi, ki ga je 26.000.
Stalnost učiteljstva.
Tudi te točke ni izpustilo udruženje iz svojega programa in je opozarjalo nanjo odločujoče faktorje ob vseh oficielnih intervencijah. Zavedati se moramo, da zadeva ta iz-prememba ustavo in pozitivne zakone, ki so izdani v zvezi z njo ter brez izpremembe teh ni mogoče doseči smotra.
Disciplinski predpisi. Tudi v tem pogledu ie bil projekt za izpremembo ponovno ptedložen na merodajna mesta. V svrho reguliranja tega vprašanja s finančnim zakonom sta bili predloženi dve vlogi oblaStvom. Izgleda da bo treba za to stvar zainteresirati širše kroge. Pri tej priliki je predsednik naglasi! težkočp, ker nimamo v narodni skupščini in senatu učiteljskih predstavnikov, na drugi strani pa premalo izkoriščamo naklonjenost svojih stanovskih prijateljev. Na zastopnike učiteljstva v odločujočih korporacijah se polaga premalo važnosti.
Uredba o znižanju drag. doklad.
To vprašanje obnavljamo ob vsaki priliki in se je stanje popravilo le v toliko, da so bila
Po nagovoru predsednika je glavni odbor prešel k prvi točki dnevnega reda t. j. poročilu predsednika JUU Ivana Dimnika o delu izvršnega odbora in centralne uprave JUU v pogledu stanovske, šolske in prosvetne politike JUU ter o načelnih vprašanjih organizacije.
Predsedništvo JUU.
Predsednik je poročal, da so zaradi neobhodne potrebe vsi člani predsedništva sedaj v Beogradu, kjer vodijo sporazumno vse posle udruženja. Med njimi vlada najlepša harmonija in nezlomljiva edinstvenost. Delo so si razdelili tako, da si je predsednik pri-držal vprašanja organizačne, stanovske, šolske in prosvetne politike; podpredsednik Todor Dimitrijevic je prevzel organizačni referat, tolmačenje in izpremembo pravil in poslovnik JUU ter izvedbo konsolidacije v organizaciji in utrditve sloge v vseh organizač-nih edinacah; podpredsednik Dorde Mirkov pa je prevzel gospodarski referat udruženja in ustanov ter izvedbo programa. Očitki glede dodelitve so neupravičeni in se ni bati, da bi radi tega morala trpeti stvar organizacije in učiteljstva.
Izvršni odbor JUU.
Izvršni odbor dela v najlepši harmoniji, načelno različna gledanja se pa dajejo glavnemu odboru v odločitev. Očitki glede izvolitve izvršnega odbora so neupravičeni in ne-istiniti ter je v tem pogledu zadoščeno tudi vsem zahtevam pravil. Volitev vseh članov je bila prav taka, kakor se je to prakticiralo tudi v času prejšnjih odborov. Poročilo o delu izvršnega odbora bo podal generalni tajnik JUU.
Širši izvršni odbor.
Širši izvršni odbor bi sestojal iz izvršnega odbora pomnoženega s predsedniki sekcij. Glavna skupščina je za te sestanke in zveze s sekcijami predvidela posebno postavko. Ker se na teh sejah ne bi moglo sklepati z glasovi predsednikov sekcij, je sklenil glavni odbor JUU na seji 28. decembra 1934, da se mesto teh sej, ki niso predvidene v pravilih skliče seja glavnega odbora, na kateri bodo sprejeti potrebni sklepi.
Glavni odbor.
Predsednik je poudaril, da je naloga glavnega odbora pregledati stanje organizacije in napraviti potrebne sklepe za popolno konsolidacijo udruženja. v načelu obravnavati vprašanje izpremembe pravil, zavzeti stališče do drugih aktualnih vprašanj in začrtati izvršnemu odboru delovni program za bližnjo bodočnost.
Glavni odbor je nato sklenil naj bo prihodnja seja koncem marca, odnosno začetkom aprila 1935 ter naj se za to zasedanje pripravijo vsi projekti, ki naj jih odobri glavni odbor za glavno skupščino. Na tej seji se bo določil tudi kraj. datum in dnevni red bodoče glavne skupščine.
izdana v zadnjem času le točnejša navodila za one, ki se začasno preselijo k staršem v počitnicah, ker se je tolmačila ta določba neverjetno ozikosrčno. Udruženje ni izpustilo revizije uredbe iz svojega programa.
AKTUALNA VPRAŠANJA ŠOLSKE POLITIKE
Novela k zakonu o narodnih šolah.
Predsednik je opozarjal na potrebo zbiranja materiala za novelo k zakonu o narodnih šolah, v kolikor je praksa pokazala potrebo take novele. Udruženje bo lahko služilo s svojo privatno inicijativo tudi pri izvajanju zakona o dekoncentraciji uprave, pri čemer bo šolstvo gotovo znatno prizadeto. To nam narekuje, da moramo pazrno zasledovati težkoče, ki se pojavljajo pri izvajanju sedanjih šolskih zakonov.
Pravilnik k zakonu o narodnih šolah.
Dasi stoji to vprašanje navidezno na mrtvi točki, vendar se realizira ta pravilnik v praksi s tem, da izhajajo za poedina vprašanja izvršilni odloki k zakonu o narodnih šolah, ki bi lahko izšli v pravilniku. Praktične izkušnje učiteljstva bi se lahko izrabile v toliko, da bi članstvo potom svojih organizač-nih edinic dajalo nasvete, v kateri smeri so izvršilni predpisi najnujnejši.
Finančni zakon.
Centralno vodstvo JUU je pravočasno pozvalo vse sekcije, da pošljejo predloge, ki bi se dali realizirati s fin. zakonom. Izvršni odbor je iz tega elaborata predložil na merodajna mesta svoje predloge ter jih bo obnovil in zainteresiral odločujoče faktorje za želje in težnje učiteljstva.
Prenatrpanost in otvarjanje novih razredov.
Temu vprašanju posveča udruženje svojo pozornost iz več razlogov, ki so: izvajanje pouka po modernih načelih delovne šole in aktivnosti otrok, zdravje učiteljstva in šolske dece, kakor tudi razlog namestitve novincev.
PROSVETNA POLITIKA IZVEN ŠOLE.
Javno udejstvovanje učiteljstva izven šole.
Nekatere sekcije in mnoga sreska društva se obračajo do centrale JUU z vprašanji, ki zadevajo delo učiteljstva izven šole in javno udejstvovanje učiteljstva. S tem problemom se bo treba pričeti resno baviti, ker posega globoko v življenje učiteljstva. To delo je danes povsem nesistematično in neurejeno. Ta problem je istočasno tako širok in tako važen za učiteljstvo, da bo treba o njem razpravljati na čim širši bazi in ga staviti kot posebno točko na dnevni red ene prvih bodočih sej glavnega odbora.
Predsednik poudarja, da se drugih vprašanj ne bo dotaknil, ker bodo o njih razpravljali specialni referenti,
POROČILA PREDSEDNIKOV BANOVIN-SKIH SEKCIJ JUU.
Slediti bi morala poročila predsednikov sekcij JUU o stanju udruženja, učiteljstva, šole in narodne prosvete v posameznih banovinah. Ker se je pa seja tako zavlekla, da je moral glavni odbor zborovati 28., 29. in celo 30. decembra, kar prvotno ni bilo zamišljeno, in bi mogla biti o poročilih predsednikov le skrajšana debata, se je ta točka preložila na prihodnjo sejo glavnega odbora. Do druge polovice februarja morajo predsedniki sekcij predložiti svoja poročila pismeno, da bodo natisnjena v pregledni obliki, tako, da bo razvidno stanje posameznih vprašanj v vsej državi. Na podlagi teh poročil se bo debatiralo in sklepalo.
STALIŠČE V POGLEDU PERSONALNE POLITIKE IN INTERVENCIJ
Po končani debato o predsednikovem poročilu j,e razpravljal glavni odbor o »Projektu osnovnih načel JUU v pogledu prosvetne, personalne politike in intervencij.
Po načelni razpravi je bilo sklenjeno, da se predlog projekta v načelu sprejme.
Glavni odbor je nato razpravljal o vsakem členu .posebej in sklenil: Osnovna načela JUU v pogledu prosvetne personalne politike in intervencij se sprejmejo z izpremem-bami in dopolnitvami, ki jih je dodal glavni odbor. (Originalen tekst v »Učiteljskem tovarišu« št. 23. od 10. januarja.)
Sprejeti so bili naslednji predlogi:
1.	Glavni odbor JUU odobrava Osnovna načela v pogledu personalne prosvetne politike in intervencij, ki naj jih zastopa Jugo-slovensko učiteljsko udruženje in katerih se bodo držali upravni in nadzorni odbori sreskih društev in banovinskih sekcij, vse članstvo in centrala JUU;
2.	sprejme se ptedlog sekcije za drinsko banovino, da se v tem stališču obvestijo vse merodajne ustanove in faktorji, z apelom, da tudi oni pripomorejo realizirati to vprašanje,
3.	Zaščitne pole bodo služile le za interne informacije in se ne bodo predlagale oblastem. V osnovnih načelih se spremeni naziv »zaščitna pola« z nazivom »pola za osebne podatke«.

4.	Osnovna načela se objavijo v vseh stanovskih listih in v posebnem odtisku za vsa sreska društva in sekcije. Izdela se tudi poseben komunike za dnevno časopisje.
5.	Sekcije so dolžne poročati o osnovnih načelih na sejah upravnih odborov, a sreska društva na svojem prvem zborovanju.
Seje glavnega odbora JUU.
Predsednik tov. Dimnik je poročal, da je treba najti sredstva za kritje stroškov prihodnje seje glavnega odbora.
Sklep: Iz proračunske postavke 15 za vzdrževanje zvez z banovinskimi sekcijami, sreskimi društvi in za seje predsednikov sekcij JUU se lahko izplačajo stroški in potnine članom glavnega odbora za sejo glavnega odbora JUU.
Dodelitev predsednika in podpredsednika v Beograd.
Tov. Štefan Bilčar je zaprosil naj glavni odbor razpravlja o dodelitvi predsednika in podpredsednika v Beograid. Poudaril je neso-lidiie očitke, ki se pojavljajo radi te dodelitve.
Predsedniško mesto je zavzel tov. Todor DimStrijevič, a prizadeta tovariša sito se odstranila. Po izčrpni razpravi se je ugotovilo, da sta rajvno ta dva tovariša mnogo žrtvovala za udruženje in da uživata popolno zaupanje vseh članov glavnega odbora.
Glavni odbor je natlo sklenil:
da sprejme na znanje prihod predsednika in podpredsednika v Beograd na njiju stalno delo v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju;
da se zahvali faktorjem, ki so z dodelitvijo v udruženje omogočili njega popolnejši napredek in sigurnejše delo.
Delo za konsolidacijo JUU in nova pravila udruženja.
Tov. Todor Dimifcrijevič podpredsednik glavnega odbora JUU je poročal na seji o konsolidaciji razmer v udruženju, o dvigu ugleda učiteljske etike, o anketnem odboru, sožalnih izjiavah in ukrepih ob smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zediniitielja, o pravilih in poslovniku JUU ter njih izvedbi in potrebnih reformah, o tolmačenju pravil šolskih upraviteljih in nadzornikih itd.
V	razpravi o teh vprašanjih je bilo sprejetih več predlogov. — Da bi se na tovariški način likvidiral spor v savski banovini je predlagal predsednik sekcije za moravsko banovino tov. Svatiolik Jamkovič:
V	stremljenju za popolno konsolidacijo in izvedbo sporazuma in ¿loge ter z ozirom na pretekle in današnje irazmere v JUU sekciji za savsko banovino, predlagam, da se mora skušati spor v savski banovini likvidirati na tovariški in sporazumen način, brez vsakih anket, kot nalaga tudi skupščinska resolucija »Sloga«.
V	zvezi s poročilom in debaitio o njem je sprejel glavni odbor naslednje sklepe:
1.	Glavni odbor odobrava vse dosedanje napore za konsolidacijo razmer v organizaciji in se strinja z dosedanjim delom izvršnega odbora v tem pogledu. Strinja se povsem s konstatacijo poročevalcev, da je v nekaterih društvih nesloga posledica teženj vtihotaplje-nih od ljudi, ki se ne bi smeli vmešavati v organizacijo.
2.	Izvršni odbor je mnogo storil za dvig učiteljske etike in za okrepitev sloge v orga-nizačnih edinicah in se mu nalaga, da deluje še nadalje v tej smeri.
3.	Glede vprašanja konsolidacije razmer v splošnem, a še posebej v savski banovini, Nišu. Cetinju in Kruševcu so sprejete sledeče določbe:
a)	priznavamo legalnost sekcijskim odbornikom in smo to vedno vršili: obsojamo borbo in nje način s sredstvi in potmi izven organizacije ter pozivamo učiteljstvo. da preneha s tem; glavni odbor izvrši sklep XIV. glavne skupščine JUU in sklene, da se skliče anketni odbor, vendar izraža željo in nalaga izvršnemu odboru, da si preskrbi od obeh spornih strank konkretne predloge na kak. tovariški način bi se mogel spor likvidirati in ako je mogoče, naj se tudi tako postopa. Šele ako ni mogoče, tedaj naj se skliče anketni odbor. Svetuje naj se prizadetemu članu, da izstopi iz anketnega odbora. Stroške anketnega odbora na i preskrbi izvršni odbor in to v breme letošnjega nroračuna;
b)	glavni odbor sprejme v celoti odločbo izvršnega odbora od 27. okt. 1934., ki se nanaša na spor v Nišu in se popolnoma strin ja s postopanjem predsednika izvršnega odbora na predkonferenci in občnem zboru sreskega društva v Nišu. ki je bila 8. dec. 1934. in s pogoji, ki jih je predsednik postavil 1. da se vsi včlanijo v JUU, 2. da sestavijo skupno listo in glasujejo le za eno listo in 3. ako se ne uspe s skupno listo tedai naj se volitve odložijo. Izvršni odbor se pooblašča, da v celoti izvede omenjene določbe in pogoje, ki jih je stavil predsednik izvršnega odbora. Potom sreskega društva v Nišu naj se to sporoči članstvu;
c)	na Cetinie pojde tov. Bilčar Stevo Dredsednik sekciie za drinsko banovino, ki bo predsedoval zborovanju učiteljstva mesta in sreza Cetinje. na katerem naj se izvede reorganizacija društva in izvolitev novega odbora. Predhodno se obvesti in novabi na zborovanje vse učiteljstvo mesta in sreza Ceti-nje;
č) v srezu rasinskem. kjer se neka grupa učiteljstva abstinira. je podvzeti vse korake, da se onemogoči vpliv nepoklicanih oseb;
d)	da se v vseh krajih, kjer se epaža vpliv nepoklicanih oseb. in ie to vzrok prepirov in nesoglasja, naredijo potrebni koraki, da se vse te osebe pripravi do tega. da spoštujejo svobodo v organizaciji.
4.	Glavni odbor ie pooolnoma zadovoljen z dosedanjim delom izvršnega odbora, ki se ie zelo brigal za moralno pomoč članstvu. Posebno v pogledu obtožb proti velikemu številu učiteljstva. Te obtožbe ne vsebujejo ni-kakih težkih pregreh, nego so povečini strankarsko političnega značaja in izvirajo iz ne-
strpnosti posameznih lajiških oseb. Izvršnemu odboru se nalaga, da posveča najresnej-šo pozornost temu vprašanju in ne dopušča preganjati učiteljstvo brez dokazane krivde.
5.	Vzame se na znanje celotno poročilo, ki se nanaša na sožalne izjave ob priliki smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in se ugotavlja, da je učiteljstvo širom naše domovine težko prizadela izguba in nesreča, ki je zadela naš narod in je spontano izražalo svojo žalost in bolest.
6.	Pohvali se akcija izvršnega odbora, ki ima namen zbrati mišljenja velikih ljudi o tem, kaj je učiteljstvo Jugoslavije naredilo in dalo za kulturni dvig in ustvarjanje našega edinstva in države. To naj se razširi na vso Jugoslavijo, vsa mišljenja naj se zberejo v knjigo, in to naj se zapusti generacijam, ki prihajajo, kot pobudo za patriotizem in delo v bodočnosti.
7.	Sprejme se načelno vprašanje spremembe pravil in poslovnika JUU po ptedlogu referenta. Nova pravila nai bodo sestavljena v duhu koncentracije učiteljskih moči na osnovi principov poudarjenih pri sporazumu od 14. in 15. decembra, upoštevaje tudi naknadne pripombe učiteljstva. Izvršnemu odboru se nalaga, da izdela nova pravila, jih predloži glavnemu odboru v pregled, nakar jih predloži glavni skupščini. V ožji odbor za sestavo pravil so izvoljeni: predsednik Dimnik, podpredsednika Dimitrijevič in Mirkov in člani izvršnega odbora Gojkovič, Pezelj, Milovano-vič.
Tolmačenje pravil.
8.	Glavni odbor je sprejel naslednje tolmačenje pravil:
Člen 2. odstavek III. se tolmači: ako se izjavi učiteljstvo ene"a dela sreza. da ee želi pridružiti društvu drugega šolskega sreza, ki je pripravljeno jih sprejeti, ali ako želita dva ali tudi več šolskih ali političnih srezov ustanoviti skupno učiteljsko društvo, (tjedaj je treba to javiti pristojni sekciji, ki predloži zadevo glavnemu odboru v končno rešitev.
Člen 14. točka c) Zadnji odstavek pravi: »ako redni član ne plača članarine naj del j do 1. aprila, preneha biti član JUU, izgubi vse pridobljene pravice do 1. aprila prihodnjega leta in do tega dme ne more biti ponovno sprejet v udruženje.« Ta odredba se namaša samo na redne člane t. j. na one stare člane, ki so že bili lani .redni člani dotionega! društva, a niso plačali članarine za tekoče leto. Zaradi tega se ta odredba ne nanaša na nove člane t. j. na one, ki niso bili člani dotienega društva, a želijo vstopiti vanj. Zatorej se novi člani smejo vpisovati ves čas do 1. aprila in pridobijo vse pravice z dnem, ko se vpišejo v društlvo in plačajo članarino. Izvzeti so oni, ki so izgubili članstvo po pravilih.
Člen 30. — zadnji odst. »sreska društva volijo svoje odbore najkasneje db konca oktobra«, se tolmači tako, da naj sreska društva do tega časa izvedejo volitve in ne pomenja. ako se do tega časa ne izvoli odbora, da bi se ta pozneje ne mogel izvoliti. Volitve se lahko izvedejo do 1. febr. ne da bi nastopile posledice čl. 124. poslovnika.
Člen 22. — Sprejeto je tolmačenje izvršnega odbora, ki je bilo sklenjeno na seji dne 12. decembra.
Čl. 6. — Sprejeto je totmačenje izvršnega odbora sklenjeno na seji 20. dec. 1934.
Člen 6. — V smislu čl. 6. pravil JUU ne more1 jo biti sprejeti kot člani upokojeni učitelji, izvzemši oni, ki so bili redni člani v času svojega aktivnega službovanja.
Glavni odbor tolmači z ozirom na § 76. t. 4. uradniškega zakona iz 1931. leta, da se smejo sedaj sprejemati kot člani upokojene, ki so bili v času svojega aktivnega službovanja člani učiteljskega udruženja, a ne smejo se sprejemati kot člani oni upokojenci, ki niso bili člani učiteljskega udruženja v času svojega aktivnega službovanja ter oni, ki so upokojeni zaradi disciplinskega postopka kot predpisuje čl. 6. in 15. toč. c) pravil JUU.
ŠOLSKO NADZORSTVO.
9.	Vprašanju šolskega nadzorstva naj 'se posveti posebna pažnja, da ostane v rokah učiteljstva. V vseh krajih, kjer ni stalnih šolskih nadzornikov naj se dela na to, da se jih postavi. Tam kjer se občuti kvaren vpliv na organizacijo je naprositi prosvetno ministrstvo, da se to prepreči. Odobrava se predlog izvršnega odbora za finančni zakon v pogledu števila razredov na posameznih šolah, ki naj zadostuje za oprostitev šolskih upraviteljev od razrednega pouka.
10.	Odobrava se predlog izvršnega odbora o vojni obveznosti učiteljev, po katerem bi se učitelji, ki vršijo svojo vojaško dolžnost smatrali kot učitelji na dopustu in bi se po odslužitvi roka vrnili na svoja prejšnja mesta.
11.	Odobrava se predlog izvršnega odbora za novi finančni zakon, po katerem naj bi učitelji bojevniki dobili glede napredovanja iste pravice, ki so bile lani priznane zdravnikom.
GOSPODARSKA IN SOCIALNA AKCIJA JUU. Snovanje učit. samopomoči v vseh banovinah.
Podpredsednik glavnega odbora Djordje Mirkov je podal svoje poročilo glede ekonomsko komercialnega stanja in poslovanja udruženja v preteklih štirih mesecih. Na osnovi njegovega poročila je bilb sklenjeno:
1.	da se odobri vse ekonomsko poslovanje izvršnega odbora do danes;
2.	da se iz dohodkov dijaškega koledarja osnuje fond za vzdrževanje in napredek centralne knjižnice, čitalnice in šolskega muzeja, ki bi ga centrala prevzela od beograjske sekcije;
3.	da se pohiti z zbiranjem gradiva potrebnega za sestavo pravil o samopomoči, ki naj bo osnovana s sodelovanjem banovinskih sekcij na zadružni osnovi. Predlog pravil iz-
dela izvršni odbor in ga predloži prihodnji seji glavnega odbora v razpravo in sprejetje;
4.	da se razvije intenzivnejša akcija za zbiranje sredstev za Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Predlog pravil za ta fond izdela izvršni odbor do prihodnje seje glavnega odbora.
5.	da se vprašanje odkupa zemljišča, na katerem stoji dom JUU predloži prihodnji t. j. XV. glavni učiteljski skupščini;
6.	da se ukrene vse potrebno da bodo v amandmane sprejete odredbe, ki bi omogočale povoljno graditev narodnih šol.
Stanje blagajne JUU.
Blagajnik JUU tovariš Nikola Sretenovič
je podal poročilo o denarni situaciji udruženja.
Na osnovi njegovega poiročila so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Apeliralo se bo na vse naše organizacije in članstvo udruženja, da pripomorejo zbrati dolgovano naročnino za liste.
2.	Odobri se izplačilo reprezentacije za večkratna potovanja.
3.	Odobri se ustanovitev novega mesta tipkarice.
4.	Odobrijo se virmani in izdatki, ki so izkazani v predloženem pregledu.
5.	Sekcije naj apelirajo na vsa sreska društva, da pohitijo s pošiljanjem prispevkov za venec.
6.	Na vsa sreska društva se razpošlje tudi apel za čim večje prispevke v »Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.«
7.	Denar, iz fonda učiteljskih sirot in fonda pokojnega Davorina Trstenjaka se prenese v »Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«.
8.	Skupščina naj predpiše pravila za ta fond.
9.	Vse sekcije naj se pobrigajo v kolikor niso že to storile, da se zbere dolgovana naročnina za »Jugoslovensko učiteljsko reč«.
10.	Stroški nastali pri raznih pogajanjih za sporazum v JUU leta 1933. in 1934. se izplačajo in se to uredi po prilogah pri posameznih sekcijah iz članarine, ki pripada centrali. Izjemoma, se izplača sekciji za zetsko banovino ves pripadajoči znesek.
11.	V bodoče se izplačujejo na osnovi čl. 18. pravil stroški tudi onim članom glavnega odbora, ki stanujejo na teritoriju mesta Beograda in hodijo na seje glavnega odbora.
12.	Članom izvršnega in nadzornega odbora iz Zemiuna se priznajo dolžni stroški za prihajanje na seje. Višino teh stroškov določi izvršni odbor JUU.
Dom JUU in učiteljska kreditna zadruga.
Upravnik doma JUU Milorad Milovano-vič je podal glavnemu odboru poročilo o stanju doma in tudi o situaciji v učiteljski kreditni zadrugi. Po izčrpni debati je sprejel glavni odbor naslednje sklepa:
1.	Zvišajo se prejemki pisarniškemu osob-ju, ako najde izvršni odbor za to potrebna sredstva.
2.	Pravila učiteljske kreditne zadruge se spremenijo v sporazumu z izvršnim odborom, ako se za to odločita občni zbor zadruge in izvršni odbor ter se predloži skleo XV. glavni skupščini JUU.
3.	Posojila za dograditev doma JUU se smejo vračati onim osebam, ki z dokumenti dokažejo, da so to v resnici dale kot posojilo.
Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik nadzorstva Dragotin Igl. O tem poročilu se ni debatiralo, marveč je bilo sprejeto na znanje.
DELO TAJNIŠTVA.
Tajnik glavnega odbora tov. Milinko La-zič je prečita! obširno poročilo o situaciji v arhivu centrale in o preureditvi administrativnega poslovanja izvršnega odbora. V nadaljnjem je poročal o administrativnem delu izvršnega odbora, o sejah ter omenjal tudi važnejše sklepe glede članskih legimacij, sestave pravilnika o zaščiti, o dostojni počastitvi spomina blagopolkojmega kralja, izdelavi predloga za finančni zakon, ki je obsega! vsa važnejša vprašanja zadevajoča učiteljstvo. O samopomoči, o socialnem) fondu Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, o odhodu članov glavnega odbora na turneio Sofija-Ca-rigrad z ljubljanskim učiteljskim -nevskim zborom itd.
V nadaljnem svojem poročilu se je dotaknil skupščinskega zapisnika ki nalaga izvršnemu odboru v glavnem sledeče naloge: 1. Sloga. 2. Iz odborov organizacije naj se eliminira kvarne politične vplive. 3. Da aa razvije tovarištvo do najvišje stopnje. 4. Da se izdela projekt novih društvenih pravil, ki se jiih predloži prvi prihodnji skupščini v odobritev. 5. Da se stanovskemlu tisku omogoči dvig na potrebno višino, da bo dostojen izraz učiteljskega razpoloženja in dostojanstva. Skupščina bo tudi sklepala o nakupu zemljišča, na katerem stoji dom JUU.
Tajniško poročilo je obsegalo tudi poglavje o učiteljskih plačah, prošnje za premestitve, nove nastavitve, fond Save Kosanoviča v Sarajevu; in dopuste za učiteljska zborovanja. Po končani razpravi o tajniškem poročilu je bil sprejet sklep, da se poročilo sprejme na znanje in da naj izvršni odbor posveti posebno pažnjo vprašanju učiteliskih plač
O delovanju sekcij in sreskih društev JUU je poročal tov. Josip Pezelj in je bilo njegovo poročilo sprejeto.
Učiteljski discinlinski postopek.
Član glavnega odbora tov. Jefta Krvljevič je poročal glavnemu odboru o zaščiti članov JUU, o disciplinskih predpisih ter o reakti-viranju in disciplinskih prestopkih. V svojem referatu je podčrtal dejstvo, da učiteljstvo nima pravice do obrambe in vlaganja pritožb. Navedel ie vse težave, ki iih ima učiteljstvo s premeščanjem tekom šolskega leta in to po potrebi službe. Obvestil je «lavni odbor o in-
tervencijah izvršnega odbora v teh vnrašanjih in o uspehih, ki so bili v mnogih primerih doseženi.
Po debati so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	Ena najvažnejših zahtev glavnega odbora je učiteljska stalnost v službenem mestu, ki jo je učiteljstvo imelo.
2.	Za učitelistvo naj veljajo isti disciplinski predpisi, kakor za ostale državne uradnike.
Zveze JUU z inozemskimi učiteljskimi organizacijami.
Tovariš Metod Kumelj. član glavnega odbora in delegat JUU na kongresu Internacionalne zveze učiteljskih organizacij je podal poročilo o tem kongresu. Po zaključeni debati o terrt vprašanju so bili sprejeti naslednji predlogi tov. Kumlj,a:
1.	JUU ostane še nadalie član Internacionalne zveze učiteljskih organizacij v Parizu.
2.	V dosego uspešnega sodelovanja se imenujejo 3 člani za kongres Internacionalne zveze učiteljskih organizacij. Pri imenovanju oseb v stalno zastopstvo nai se ozira na to. da izvoljeni govorijo kak svetovni jezik, v katerem se na kongresu razpravlja. Želeti bi bilo, da se izvolijo osebe tako, da vsi trije člani obvladajo vse tri svetovne jezike.
3.	Imena in naslovi članov naj se javijo generalnemu tajništvu v Parizu s prošnjo, da se jim pošiljajo obvestila zveze in to na željo v francoščini, nemščini ali angleščini.
4.	Izmed izvoljenih članov naj imenuje glavni odbor enega za stalnega poročevalca. Njegova naloga bi bila, da tvori direktno zvezo med JUU in Internacionalno zvezo učiteljskih organizacij. Poročevalec prevzame tudi dolžnost, da obvešča glavni odbor o delu zveze in se briga za objavo informativnih poročil v naših stanovskih listih.
5.	Preskrbijo naj se pravila vseslovanske zveze učiteljskih organizacij.
6.	Pravila in poslovnik I. Z. U. O. kakor tudi pravila vseslovanske zveze učiteljskih organizacij naj da JUU vsake posebej natisniti.
7.	Radi vzdrževanja trajnega kontakta med učiteljskimi orgnizacijami slovanskih držav in oživljanja vseslovanske učiteljske zveze so potrebne osebne zveze med člani naše in drugih slovanskih učiteljskih organizacij. Glavni odbor naj izda pravilnik o učiteljskih ligah.
8.	Glavni odbor načelno pristane na izdajo informativnih okrožnic o pedagoških knjigah in revijah in o pedagoškem življenju v slovanskih državah. Te okrožnice na; bi se izdajale na račun učiteljskih organizacij slovanskih držav.
9.	Evidenco o zvezi z učiteljskimi organizacijami drugih držav naj vodi izvršni odbor kot doslej tudi v bodoče.
Zveza učiteljskih pevskih zborov, akcija učiteljstva za radiofonijo.
Tov. Dragomir Ostojič, član glavnega odbora in predsednik beograjske sekcije je poročal o šolskem muzeju, o uvedbi radio oddaj za učence osnovnih šol in o beograjskem pevskem zboru »Marinkovič«.
Sprejieti so bili naslednji sklepi:
1.	Muzej JUU poverjeništva Beograd preide v last glavnega odbora, ker sekcija za mesto Beograd nima sredstev za njegovo vzdrževanje. To se zgodi, če se bo s tem strinjalo prosvetno ministrstvo.
2.	Za vzdrževanje tega muzeja kakor tudi za vzdrževanje pedagoške knjižnice se ustanovi iz dohodkov »dijaškega koledarja« poseben fond.
3.	Beograjsko pevsko društvo »Marinkovič« postane odsek JUU. ko prikroji svoja pravila po pravilih JUU, da postane matica za glasbeno kulturo v državi notom zveze učiteljskih pevskih zborov, mladinskih in sreskih zborov, kjer so pevovodje učitelji.
4.	Odobrava se delo šolskega radia in organiziranje stalnih radio oddaj zajednice doma in šole in sodelovanja pri nacionalnih radio urah v zmislu dopisa — predloga ministrskega sveta.
Naš tisk.
O našem tisku je poročal Dušan Priča, urednik »Narodne prosvete«. V zvezi z njegovim Iporočilom so biili sprejeti naslednji predlogi: Članki članov izvršnega odbora, ki imajo stanovsko politični značaj, se predhodno pregledajo in odobrijo na seji izvršnega odbora, čeprav jih avtorji podpišejo. Koncem marca 1935. naj se ustavi pošiljanje listov vsem onim, ki niso plačali naročnine od 1929. do 1933. leta. — Čim energičnejše naj se skuša zbrati dolgovano naročnino potom oseb, ki se jim dodeli za to posebna nagrada. — XV, glavni skupščini se pradlaga. naj bi »Narodna Drosveta« izhajala dvakrat tedensko.
S pravili naj se določi, da bodo vsi učitelji člani JUU naročniki Narodne prosvete. List na j bi se nlačeval v mesečnih obrokih in to največ no 5 Din. Pobiranje naročnine nai prevzamejo režiserji pri šolskih nadzornikih. Ta točka ie sprejeta »ad referendum«.
Na sejah izvršnega in glavnega odbora imajo uredniki listov pravico sodelovanja, a brez glasovalne pravice.
Snovanje jugoslovanske pedagoške matice.
Urednik »Učitelja« tov. Milic Majstoro-vid je poročal o pedagoškem glasilu izvršne ga odbora »Učitelju« ter obenem poudaril potrebo, da se osnuje »Jugoslovanska pedagoška matica«. Po obširnem referatu in razpravi je bilo sklenjeno.
1. Zaprosi se gospoda prosvetnega ministra, da vsem šolam v državi ponovno priporoči. nai vnesejo v svoje šolske proračune za leto 1935. naročnino za časopis »Učitelj« v

znesku 80 Din, kakor tudi vso zaostalo dolžno naročnino iz prejšnjih let in jo čimpreje pošljejo blagajni JUU.
2.	Načelno se osvoji predlog o osnovanju ¡n izvedbi skupne pedagoške biblioteke, ki bi izdajala po dposebnim uredništvom knjige za učitelje v smislu pedagoškega, teoretsko praktičnega in administrativnega izobraževanja in usposobi janja. Podroben načrt programa s proračunom, na i se priora vi in predloži prihodnji seji glavnega odbora.
3.	Načelno se sprejme predlog o osnovanju »Jugoslovanske pedagoške matice«, ki bi imela nalogo, da vse sodobno pedagoško znanstveno delo čim kiepkeje poveže in koordinira v zmislu kar najboljšega jugoslovanskega pedagoškega ustvarjanja.
4.	Odobren je predlog, da se prične s pri pravamj bibliograrije vseh člankov, razprav in referatov natisnjenih v »Učitelju« in da se ta bibliografija zaključi in natisne v zadnjem zvezku »Učitelja« ob njegovi 50 letnici. Po možnosti naj se napiše tudi zgodovina njegovega razvoja. O delu se je posvetovati s še živimi uredniki in sodelavci iz preteklosti.
JUGOSLOVENČE — MLADINSKI LIST
JUU OSNOVANJE OMLADINSKE MATICE.
Urednik »Ju gosiovenčeta« tov. Vitomir Srnic je poročal o tem mladinskem listu, ki ga izdaja izvršni odbor JUU. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1. Sprejme se predlog o osnovanju knjižnice (mladinske matice), ki bi mesečno izdajala po eno knjigo namenjeno mladini. Predlog naj se do podrobnosti izdela, zbere naj se material, vse skuoaj pa naj pride v pretres na prihodnii seji glavnega odbora, kjer naj
se končno odobri. -
Osvežimo
Po raznih društvih se često porajajo pojavi, ki povzročajo znatno škodo društvu kot celoti in njega vplivu. Tudi v naši organizaciji se večkrat čuje. da članstvo kaj rado udriha po svoji organizaciji, bodisi sreski, ali pa centralni. Zabavljanje bi kazalo, da se članstvo zanimla za svoje stanovsko gibanje. Bilo bi celo koristno ako bi bilo namenjeno odpravi škodljivih pojavov v organizaciji. Toda temu ni tako — mrmra oziroma zabavlja se brez slehernega pomisleka. Tako početje je škodljivo organizaciji in ruši vse njene dobre strani in kvari njen vpliv.
Kritika, ki stremi za izboljšanjem, oziroma daje navodila za ozdravljenje slabih strani, je gotovo slehernemu izmed nas dobrodošla. Osnova pravi kritiki bi moral biti dvig naše stanovske organizacije. Toda kaj opažamo na naših zborovanjih? Le malomarno poslušanje predavateljev, le kimanje temu ali onemu predlogu, morda še kako tiho mrmranje. Ko je pa zborovanje končano se šele prične pravo udriham je. Tovariši — to ni zdravo, to vodi v pogubo! Tako početje moramo odpraviti in to na način, da uporabimo staro resnico: Zgani se sam, ne misli, da so oni pri vodstvu sami zlobneži in ne vem kaj še vse! V našem društvenem življenju opazimo dvojno članstvo: tiste, ki delajo, in one. ki čakajo. Kdor samo čaka in ničesar ne doprinese, ne more niti najmanj e koristiti organizaciji. Bodi buden, gibaj se, zasleduj dosledno dnevne dogodke, opazuj vrvež okoli sebe, poglobi se malo v svojo notranjost, sodeluj pri delu za
2. Predlog o osnovanju časopisa za starše in vzgojitelje nai se uredi tako. da pride v čim tesnejšo zvezo z akcijo za osnovanje »Zajednice doma in šole«.
SEKCIJ3KI TISK JUU.
Po stvarni razpravi o vprašanju ali naj se snujejo novi lokalni učiteljski Listi in mladinski časopisi, jie bilo sklenjeno:
Izdajanje novih sekcijskih politično stanovskih listov bi bilo v škodo centralnih organov. Priporoča se izdajanja književnih publikacij.
V	zvezi z učiteljskim tiskom je bilo sklenjeno: ustanavlja se propagandni dan za učiteljski tisk. Vse potrebno pripravi izvršni odbor v dogovoru z uredniki časopisov in listov.
Učiteljski Pres-biro.
Po razpravi o ustanovitvi posebne učiteljske poročevalske ustanove je bilo sklbnjeno:
V	načelu se odobrava ustanova učiteljskega Pres-biroa pri izvršnem odboru JUU in da naj le-ta aktivno dela za njegovo okrepitev in utrjevanje.
Komunike glavnega odbora JUU.
Soglasno sprejeti komunike je bil natisnjen v »Učiteljskem tovarišu« št. 22. od 3. januarja 1935.
Glavni odbor je h koncu svojega dela nonovno apeliral na vse jugoslovansko uči-teljstvo, da v zmislu letošnje resolucije, kakor itudi vseh sedanjih nacionalnih potreb, še močneje podpre izvršni in glavni odbor s popolno realizacijo Sloge in Ed&nistva v naših vrstah v korist kralja, naroda, države, šole, prosvete in učiteljstva.
S tem so biile seje glavnega odbora JUU zaključene 30. decembra 1934. leta ob 22. uri.
svoje sile!
izboljšanje in vesel boš uspeha. Le na ta način boš iz mlačneiža, godrnjača, pesimista postal optimist! Razmotrivaj saim isvoje delovanje dlnevno in doprinašal boš k pravi stanovski zavesti! Dnevno boš opazoval napake, tako na sebi, kakor tudi na drugih, premotril jih boš s kritičnim očesom in vse objektivno presodil.
Kvarno je, ako v nedelavnosti čakamo le vidnih uspehov svoje organizacije. Neaktivnost kaj rada zavede človeka v mlačnost. v duševno lenobo, ki je največja rak-rana ne le našega stanu, temveč človeštva sploh. Priznati moramo namreč, da nas dandanes bolj obdaja kriza duha, nego pa gospodarska kriza. To je neizpodbitna resnica, ki pa je še vse premalo upoštevana in biva med nami le kot splošna fraza.
Kdor bi rad sedel le na lavorikah, ki so mu jih drugi pripravili, oziroma bolje rečeno, ki so jih druigi zaslužili, dela kakor oni, ki je prišel k zdravniku, pa se je hvalil s svojimi zdravjem. Naša zborovanja bi morala biti bolj kritična.. Dobrohotna kritika bo pripomogla k uspehom, nagajanje jih pa uničuje. Ako bi se ria zborovanje pripravljali v duhu presojanja svoje okolice in svojega lastnega dela, bi bila naša zborovanja torišče veselega razpoloženja. uspešnega dela in prave priprave za bodočnost. Presoj ajmo zato dnevne zadeve le s širokega vidika in ne zakopavajmo se med same malenkosti, ki kvarijo naše živce in nam jemljejo dokaj dobrih borcev!
Ako so neuspehi naše stanovske organizacije tu, leži krivda na nas samih, ker smo le vedno rušili delo vodstva in mu v javnosti jemali ugled. Napravimo si torej delovno za-jednico, ki bo imela dela dovolj na leta! Na naših zborovanjih naj bi se ne obravnavala edino le razna šolska vprašanja, kajti s tem le šolo blatimo, ne pa dvigamo. Vrtimo se le okoli šole golega znanja, ne pa okoli šole — življenja! Tudi temu polju je potrebna osvežujoča sapica!
Mogočni valovi življenja butajo Ob naš stan in mi smo nepripravljeni. Sleherni mora zato na plan in ddati z vsemi svojimi močmi, kajti drugače nas bo resnično življenje vrglo ob stran.
Pa naši časopisi! To je zopet poglavje zase! Vsi tako radi hlastamo po njih, jih preči-tamo do zadnje strani in jih lepo odložimo
ter takoj pozabimo na vse, kar smo čitali. Lepo verujemo napisani besedi, ne znamo pa citati tudi med' vrsticami, to se pravi, ne znamo si s čitanjem časopisa bistriti svojega razuma, svoje razsodnosti. Vse verjamemo do pičice kar je napisano in kar je še najhujše, prečitano snov kaj radi izmašamo v javnost, in to v neučiteljskih in neinteresiranih družbah. Kritično presojanje našega časopisja, spada k zanimanju za stanovsko delo. Iz slehernega članka v stanovskem glasilu si ustvarjaj mo svojo sodbo, ki nam bo dala povod za sodelovanje.
Takole bi potem tovariš urednik imel kaj hitro mnogo člankov na razpolago in njemu bi preostajalo dovolj časa za načelne uvodnike, kar bi zopet dvigalo naš ugled. Poboljšaj-mo se torej v novem letu!
Kmet Herman.
Splošne vesti
—	9. MARCA BO V LJUBLJANI VELIK UČITELJSKI ZBOR. Na povabilo JUU sreskega društva v Litiju bo v soboto 9. marca 1935. v Ljubljani veliko učiteljsko zborovanje. Zboru se bodo pridružila tudi sreska društva: Ljubljana-mesto, Ljubljana-zahodni del, Ljubljana-vzhodni del, Kamnik, Kranj in Škofja Loka. Dnevni red:
1.	Proslava velikega slovanskega pedagoga prezidenta ČSR g. dr. Tomaža Masaryka, 'ki bo tiste dni praznoval 85-letnico svojega plo-donosnega življenja. Počastitev pod geslom »Zvestoba za zvestobo!«
2.	Predavanje predsednika Vseslovanske-ga pedološkega konigresa, profesorja Masary-kove univerze v Brnu — ČSR g. dr. Mihajla Rostoharja: »Pouk čitanja po novodobnih izsledkih«. Dr. Rostohar je naš ožji rojak s krškega polja na Dolenjskem in je znana znanstvena osebnost. Te: dni je izšla o pouku čitanja njegova najnovejša knjiga, kjer razpravlja o metodiki sodobnega čitalnega pouka, kakor je razpravljal o tej temi že tudi nai lanskem I. vseslovanskem pedološkem kongresu v Brnu.
Vse podrobnosti glede zbora bodo pravočasno objavljene v »Učiteljskem tovarišu«. — JUU — sresko društvo v Litiji.
—	Posnemanja vrednot Tov. Vojteh De-beljak je zbral med škofjeloškim učiteljstvom devet zadružnikov, ki so pristopili k Učiteljski tiskarni. To je viden znak močne stanovske zavesti, ki ga moramo javiti vsemu članstvu s prošnjo, da posnema zavedno škofjeloško učitelj stvo.
—	Zastave Pomladka Jadranske straže so
že v delu za vse Pomladkei, ki so jih pretekli teden naročili. Podvizajte se še drugi, da Vas čas ne prehiti! Mladina je navdušena, zastava poceni, botra pa ne bo težko najti!
—	Zbirko za Maistrov kamen Učit. domu v Mariboru definitivno zaključimo s 15. febr. V počastitev in obrainiitev spomina osvoboditelja naše severne meje se je odzvalo mnogo šol. Dokaj jih je pa molče šlo preko tozadevne iskrene prošnje, kalkor bo razvidno iz pregleda, ko ga bomo objavili po zaključku zbirke. Nekatere šole — kalkor tudi posamezniki — so zgubili položnico, ki je bila priložena takratni prošnji. Učit. dom jim; ipo obvestilu rad pošlje novo.
—	Prvo volilo Učit. domu v Mariboru. V
sredio dne 16. t. m. smo položili v Mariboru
k večnemu počitku tov. Emila Volca, ki je svoj čas služboval nad 30 let v Trbovljah, pozneje pa je kot upokojenec opravljal posle glavnega knjigovodje pri 'knezu Windisch-gratzu v Konjicah. Zadnja 4 leta je živel v Mariboru, kjer si je pridobil kmalu zaradi svojega blagega značaja velik krog prijateljev in znancev. Dasi ga je več let mučila huda naduha, vendar je rad zahajali v družbo zlasti v učiteljsko, kjer se je najbolje počutil. Ko je čutil, da bo treba oditi v večnost, je uredil svoje zemeljske račune. In pri tem se je spomnil tudi našega Učit. dOma ter mu volil 1000 Din. To je prvo volilo, ki je bilo naklonjeno tej naši važni stanovski ustanovi! Naj počiva v miru, v naših vrstah pa naj najde ob il o pos n e m a 1 c e v!
—	Peš po Prekmurju! Tega si ne more privoščiti vsak eitateilj, dasi bi bilo zanimivo spoznati natančneje to najmanj znamo slovensko pokrajino, ki so jo dolga stoletja pestili Madžari. Lahko pa hodite po Prekmurju pod vodstvom enega najboljših slovenskih pisateljev Juša Kozaka, če naročite njegovo pravkar izišlo knjigo »Za prekmurskimi kolmiki« (izdala Tiskovna zadruga). Nikomur ne bo žal. kdor si bo privoščil ta literarni izlet. Knjiga je lepo ilustrirana. Stane 40 Din, po poŠti 1 dinar več. Pišite knjigarni Tiskovne zadruga v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3 ali v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
—	Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani ima svoj 60. redni občni zbor v ponedeljek 18. februarja 1935. ob 19.30 uiri v sejni dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Zboro-valni red: 1. Konstituiranje občnega zbora; 2. Poročilo upravnega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1934. s predlogom o razdelitvi prebitka; 3. Poročilo nadzorstvenega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1934. s predlogom o razrešnici; 4. Odobre-nje letnega računa za 1. 1934. in podelitev raz-rešnice upravnemu odboru; 5. Določitev višine, do katere se sme zadruga zadolžiti; 6. Določitev višine, do katere sme zadruga prejemati hranilne vloge; 7. Določitev višine, do katere sme zadruga odobriti posojila članom; 8. Rešenje pritožb in predlogov, ki se morajo pismeno sporočiti upravnemu odboru vsaj 8 dlni pred občnim zborom.: 9. Dopolnilne volitve; 10. Slučajnosti. — V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje istotam za rešitev istega zborovailnega reda nov občni
JUBILEJ SLOVENSKE NARODNE PESMI.
v
Ob 80-letnici Janka Zirovnika
Pri nas je še mnogo, žive, bogate, resnične in lepe folklore, ki bi s svojo preprostostjo, iskrenostjo in veličino bila zmožna dati nove in prepotrebne življenjske sile za preporod naše mlačne, narodno-kulturne volje. In da je poteg narodnih pregovorov in rekov ter narodnih plesov tudi naša narodna pesem tista, ki je mnogo doprinesla k naši narodni samobitnosti, bo vedel najbolje oni. ki se je ukvarjal z njo letat in leta. morda vse svoje življenje. Mi smo imeli in še imamo take ljudi, ki so spoznali vrednost narodne pesmi in se posvetili njenemu reševanju in urejevanju. Tudi naš slavljenec, 80-letnik Janko Žirovnik, je eden prvih, ki je živel za «to bogato narodno kulturno dblo.
Slavni skladatelj in glasbeni učitelj Anton Medved, čigar učenec je bil tudi Janko Žirovnik, je priporočal svojim poslušalcem, da naj rešijo, kar se še da rešiti; narodna pesem se je -pričela opuščati in pozabljati. Izpodrivati jo je pričela umetna pesem. Janko Žirovnik je kot narodni učitelj predobro vedel, kaj vse to pomeni, zato se je z vso vnemo lotil zapisovanja narodnih pesmi. Vzel je v roko popotno palico in šel med naše ljudstvo. Zapisoval in harmomiziral je tako, kakor je slisal med preprostim ljudstvom*
Pri tem iskanju in zapisovanju pa je tudi do dobra spoznal bistvo naše narodne pesmi, ziato je tudi zapisal o nji, da je zrcalo narodove duše. Povedal je kaj preprosto in enostavno označitev njene moči in privlačnosti, da sega narodna pesem zato do srca, ker izhaja iz njegia. Pa tudi za znanstveno glasbeno razlaganje ni ostalo njegovo delo brez pomena. Narodna p>esem je podlaga umetni pesmi, ostane pa tudi podlaga vsemu pevskemu izobraževanju vkljub umetni pesmi. Spoznal je veliko škodo v tem, da smo začeli uvajati in zapisovati narodno pesem šele potem, ko se je uvedla umetna pesem. Zaradi tega so jih tudi ljudje veliko pozabili, posebno v dobi narodnega prebujenja v letu 1850., ko so se pele tako zvane »budnice«, ki so prav usodno spodrivale narodno pesem.
Glasbena Matica v Ljubljani je izdala 20 po njem nabranih pesmi, 1. zvezek leta 1883., drugi zvezek, 21 pesmi, pa leta 1885. Ker pa so kmalu pošle in je bilo po njih povpraševanje veliko, je drugič združil oba zvezka in dodal še 9 novih. Te je založil ljubljanski trgovec Anton Fischer leta 1900. Bile pa so tako hitro razprodane, da jih je moral prihodnje leto ponatisniti. Temu prvemu zvezku je sledil še isto leto drugi zvezek s 30 pesmimi za mešane glasove. Leta 1910. je dal prvi zvezek zopet ponatisniti Rihard Drischel, Fischerjev naslednik. Istega leta je Slovenski Branik založil četrti zvezek s tridesetimi pesmimi za enake glasove, ki pa so tudi kmalu pošle. Ker pa je narodna pesem povsod priljubljena in se rada prodaja, se je namenila »Učiteljska tiskarna«, da izda pomnoženo izdajo vseh pesmi, v katerih je zbranih 200 za einake in mešane glasove. Avtorjeva želja je bila, kakor pri vseh njegovih izdajah, da bi tudi zadnja skupna zbirka utrla pot nazaj med1 ljudstvo kar se je tudi zgodilo. Kot učitelj je ustregel itiudi mladini in izdal zan jo tri zvezke narodnih pesmi za mladino.
Poleg tega važnega dela na nairodno-glas-benem polju, pa si je pridobil naš slavljenec velike zasluge tudi na gospodarskem področju.
Dolgo je služboval v Borovnici in stopil v iookoj po petdesetih letih plodonosnega učite-Ijevamja. Bil je dober sadjar in znan nlanimec. Pretežni del svojih let pa je služboval v Št. Vidu nad Ljubljano. Še danes se poznajo jasni sledovi njegovega dela. Smernice njegovega gospodarskega udejstvovanja so najbolj vidne v ponatisu predavanja v »Novi dobi«: »Nekaj o gospodarskih razmerah Št. Vida in njegove okolice.« (Govoril nadu čitali Janko Žirovnik na »kmetijskem sestanku« na Trati »pri Ži-bertu«, dne 22. septembra 1907.) Važna je misel, ki jo je izrazil naš slavljenec in ki priča o njegovi daleikovidnosti kar se tiče tudi našega narodnega gospodarstva: »Ves svet hiti naprej. Vsak stan se uči in vežba. da more potrebam časa zadostiti. A kmet čaka in še dostikrat po strani gleda tiste, ki ga vzpodbujajo k napredku.« Njiagova zasluga je, da se je pred vrati mesta izvedla vzorna organizacija zadružništva, tako kmetskega kakor obrtniškega. Št. Viški občani so mu zato hvaležni in mu bo v nedeljo 27. jan. t. 1. občinski odbor izročil diplomo častnega občanstva.
Odbor bo odpotoval v Kranj, kjer uživa naš slavljenec zasluženi pokoj.
Zdaj, ko mu »Bint rajtngo piše,« želimo našemu slavljencu, da bi še dolgo pel zdrav in vesel tisto: »O j vin ček, hoj, boj! Bod' dober z menoj. Nikar me ne vrzi, pod mizo nocoj!«
Ob odhodu upravitelja Iva Hrovata
Po skoro 10 letnem bivanju in delovanju se je 12. t. m. poslovil od Ihana šol. upravitelj Ivo Hrovat,, da nastopi mesto sres. šol. nadzornika v Krškem.
Z nezaupanjem — kdo bi ga zameril našemu kmetu — je bil pred 10 leti sprejet. A kmalu se je začetno nezaupanje izprevrglo v spoštovanje in ljubezen. Leto za letom je rasel ugled ihanskega upravitelja. Kako tudi ne! Najprej si je osvojil otroška srca v šoli. Uži-vel se je pa tudi popolnoma v ihanske razmere in je začel z delom tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Vedel je, da bi se dalo revščini v napol kmetskem, napol industrijskem kraju odpomoči le z dvigom gospodarstva. Predvsem se je lotil vrtnarstva in sadjarstva. Imel je nešteto sadjarskih-vrtnarskih predavanj, organiziral je tečaje in izdeloval načrte za sadovnjake. Ne samo z besedo, z dejanjem je podkrepljeval svoje nasvete. Menda ga ni vrta v vsem Ihanu im še daleč naokrog, kjer bi upravitelj Hrovat ne bil zasajal. obrezoval, precepljeval, škropil. Ob nedeljah je fantom in možem nazorno kazal pravilno nego sadnega drevja. Vsi novejši sadni nasadi so njegovo delo.
Nad vse je ljubil cvetice. Na šolskem vrtu je imel najrazličnejše in najlepše vrtnice. Vzgojil jih je večinoma sam, prav tako ze-lenjad. In ni skoparil s svojim bogastvom. Radodarno ga je oddajal deci in odraslim.
Vrtnarsko - sadjarsko društvo v Domžalah je zbudil iz spanja ter kot tajnik in pozneje predsednik vodil vse delo od reprezentance do težaških poslov. Znal pa je pritegniti tudi gospodarje in ustvaril kader, ki bo nadaljeval njegovo delo.
na poizkusnih zemljiščih pokazal učinke raznih unjetnih gnojil.
Z vsem tem pa njegovo delo ni bilo izčrpano. Izposloval je podporo za regulacijo Ihanskih vod, ki so ob vsakem nalivu izstopale. Ob zadnjem deževju se je pokazal uspeh; poplave ni bilo.
Streljačka družina v Domžalah, športni klub v Ihanu, povsod njegovo delo.
Poleg tega pa še mnogo drugega, kar ni vidno na prvi pogled.
Značilno je, kar je izustil neki mož: »Upravitelj Hrovat ni vprašal, kaj si, ampak, kaj te boli.« Pač lepo izpričevalo.
Zato je bilo slovo tem težje.
Priredila mu je občina poslovilni večer, da takega ne pomni Ihan. Vsi so se zavedali, kaj jim je bil njih upravitelj in kaj z njim izgube.
Hodili so ljudje, mladi in stari, v šolo. da se mu še enkrat zahvalijo, da mu še enkrait sežejo v roko in se s solzami v očeh poslove.
Najtežje je bilo pač slovo šolske mladine in najbolj prisrčno. Vse je ihtelo, pritajeno, vase, kot da otroci poslušajo glas svojih src. Saj otrok podzavestno čuti, kdo mu je dober in kdo je pravi šolnik.
In v Domžalah na kolodvoru! Prihitela je tja ihanska šolska mladina, Zbran je bil ihan-ski občinski odbor, deputacije raznih društev iz Domžal.
Tov. Stenovec, upravitelj iz Domžal, je govoril v slovo res lepe in prisrčne besede. »Ker si ljubezen sej al, si ljubezen žel« je dejal med drugim.
Jokaje se j'e deca še enkrat poslovila od ljubljenega učitelja; a tudi zreli grčavi možje se niso mogli ubraniti solz.
Še eno! Hrovat je bil človek, bil je tovariš. Najbolj značilna poteza njegovega značaja ie plemenitost srca. Pomagati sočloveku, predvsem tovarišu, je njegovo veselje.
Žal nam je da je odšel iz Kamniškega sreza. Neradi smo ga dali. Pogrešali bomo v njem tudi zavednega člana učit. društva. Izgubimo v njem misleca, ki je pri zborovanjih mnogokdaj z mirno logiko posegal v debato.

zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih zadružnikov.
— Knjiga o kmetijskih napakah. Ze več
let izraža učiteljstvo narodnih šol željo in potrebo po primerni priročni knjigi, ki bi obravnavala kmetijstvo y prikladni obliki za osnovni pouk v višjih razredih narodnih šol in v kmetsko-nadaljevalnih šolah. Vsi merodajni čmitelji, kakor tudi vsi zainteresirani krogi uvidevajo potrebo take knjige.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino proučuje to zadevo že dalj časa in je pripravljeno izdati v lastni založbi priročno knjigo, ki bi obravnavala v kratki jedrnati obliki napake pri kmetijstvu, ki jih je treba nujno odpraviti. Potrebe kmetijstva in praksa narekujejo izdajo take knjige, ki bi omogočila učitelju obravnavati najvažnejšo snov vseh panog kmetijstva s posebnim ozirom na napake, kj jih je nujno odpraviti. — Odprto pa je vprašanje gmotne strani izdaji take knjige. Zato bi moralo imeti društvo najprej zagotovljeno odprodaljo knjige. Prosimo učiteljstvo, da nam javi, koliko izvodov te knjige bi bilo predvidno obvezno naročenih. Cena knjigi bo predvidno oikrog 15 do 20 Din — Poročila pošlite do 1. marca t. L na naslov: Tajništvo Društva kmet. strokovnjakov za drav. banovino v Kranju (sresko načelstvo).— Dispozicija za knjigo. I. Predgovor. II. Metodika osnovnega kmetijskega pouka v narodni šoli. III. Živinoreja: 1. Hlevi, svinjaki, gnojišča. 2. Govedoreja. 3. Prašičjereja. 4. Mala živinoreja: a) Periutninarstvo. b) Kuncereja. c) Ovčjereja. č) Čebelarstvo. IV. Mlekarstvo: 1. Mleko. 2. Maslarstvo. 3. Sirarstvo. V. Poljedelstvo: 1. Žitarice. 2. Okopavine. 3. Pridelovanje njivskih krmil. 4. Poljski škodljivci in bolezni. VI. Travništvo. VII. Pašništvo. VIII. Planšarstvo. IX. Sadjarstvo: 1. Osnove sadjarstva. 2. Uporaba sadja. 3. Zatiranje bolezni in škodljivcev. X. Vinogradništvo. XI. Kletarstvo. XII. Hmeljarstvo. XIII. Naravna in umetna gnojila. XIV. Kmetijske organizacije: 1. Kmetijsko zadružništvo. 2. Ostale kmetijske organizacije. XV. Kmetijsko računstvo. XVI- Kmetijsko spisje. XVII. Kmetijsko knjigovodstvo.
teljice mesta Sente 1212 Din. Skupaj 7412 Din prej zbranih 16.212 Din. Skupna vsota 23.624 Din.
Osebne ¿zadeve
—i Napredovali so v VIII. skupino učitelj i(-ce): Voglar Vladimir iz Sv. Kunigunde (Konj — 20. IX. 1934.), Skerbinc Šumandl Antonija iz Vučje gomile (MS — 15 VII. 1934.).
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje Z. B. P. Ali ima učiteljica poročena z neučiteljem pravico do rodbinske doklade za otroka, ker ie nje mož že 5 let brezposeln in brez vsakega zaslužka.
Odgovor je v 2. odstavku čl. 7. uredbe o drag. dokladah na strani 87. Roč. kataloga 1934./35.	,
Potrdilo o siromašnosti izda pristojna občina, o nesposobnosti pa uradni zdiravnik.
—§ Izvod iz Uslužbenskega lista je izpolniti glede zaprek, kakor je pojasnjeno v Roč. katalogu 1934./35. na str. 81, zadnji odstavek, in ne s črto, kar povzroča zamudo pri reševanju vlog.
Naša gospodarsko organizacija
—g Dar »Učiteljskemu domu« v Mariboru. V počastitev spomina pokojnega tovariša Emila Volca so darovale tovarišice Marija Windischer, Henrika Voršič in Ema Zenko-vic Učit. domu v Mariboru 250 Din.
—g Za socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so prispevala sreska društva: Ključko-Kladovo 300 Din, Prnjavor 168 Din, Brčko-Milna 170 Din, Ljubljana-me-sto 3000 Din. Podunavsko-Smederevo 460 Din, Šoštanj 100 Din, Sremska Mitrovica za srez i grad 920 Din, Otočac 500 Din. »Kozarac« Vinkovci 184 Din, Bela Palanka 380 Din, Uči-
Učiteljska
tiskarna
—t Poljoprivredna karta kraljevine Jugoslavije je pravkar izšla v merilu 1 : 500.000 v velikosti 160 X 180 cm. Na tej karti je označena naša država v njeni administrativni razdelitvi na banovine. Na njej so zabeležene vise najvažnejše proge železniške, vodne in avijon-s'ke, vse reke, vsa važnejša mesta in trgi, zgodovinske in kulturne znamenitosti, samostani in prosvetne ustanove, posebno pa pridobit-vene ustanove (industrija). V tehničnem pogledu predstavlja ta karta rezultate, ki do se-i pri nas še niso doseženi. Izdelana je v desetih barvah ter Vam nudi najpopolnejši pregled.
Nalepljena na platnu s palicami velja 350 Din.
—t Janko Žirovnik 80 letnik. Ob priliki 80 letnice rojstva Janka Žirovnikaj priporočamo njegovo nanovo izdano delo »Narodne pesmi« z napevi, ki jih je zbral in uredil za štiri enake (moške) glasove. I. zvezek vsebuje 123 različnih pesmi in velja vezan v polplatno 56 Din. kartoniran 50 Din. Obenem priporočamo pesmarice za mladino, ki so izsl^ pod naslovom »Narodne pesmi za mladino« v 3 zvezkih. Vsak zvezek vsebuje 20 različnih pesmic ter velja vsak le 1 Din. Pri skupnem naročilu pa nudimo še to ugodnost, da damo na vsakih 10 izvodov enakih pesmaric 1 izvod brezplačno.
Mladinska
matica
—mm 221 šola ni naročena niti na 1 izvod »Našega roda«. Vsem tem šolam je uprava razposlala prve tri številke lista, s prošnjo, da dobijo na šoli vsaj enega naročnika ali da obdržijo poslane številke vsaj za šolllslko knjižnico. O uspehu bomo poročali.
—mm Zaradi praznikov je izšla 4. številka »Našega roda« z malo zamudo. Ekspedici-ja se vrši 24., 25. in 26. t. m.
Mnogo šol še ni naročilo te številke. Kdor ne naroči vseh številk »Našega roda« izgubi pravico, do knjig. Opozarjamo na to cenj. poverjenike.
—mm Dozdaj so pošle naslednje knjige naše založbe:
Kresnice I.
London-Seliškar: Zgodbe z Južnega morja.
Skulj: Sadjarčki.
Kresnice II.
Seliskar; Rudi.
Rehar: Začarani krogi.
Kresnice III.
Rehar: Vijolica Vera.
• Erjavec: Pod grajskim jarmom.
Grimm: Mizica, pogrni se.
Kresnice V.
Deržaj: Življenje hudobne kavke Katke.
Bevk: Lukec išče očeta.
Hafner: Botra z griča.
Ngš rod II, letnik.
Nas rod III. letnik.
Vse diruge knjige se dobijo še vedno s 25%—50% popustom.
Revnejše šole opozarjamo na posamezne številke nekompletnih letnikov, ki jih oddajamo po 20 par.
Šolski radio
—r XVI. teden. V torek 29. januarja bo predaval g. prof. Emil Adamič »O naši jugoslovanski glasbi«. K tej oddaji je podal sledeče misli: Po splošnem pregledu glasbe od njenih početkov do danes, se moramo ustaviti posebej pri glasbi Jugoslovanov: Bolga-
Najprimernejše darilo za slavnostne prilike je gotovo lepa knjiga, keramični izdelki, spominska knjiga, albumi za fotografije in razglednice, pisalne garniture, nalivna peresa, okvirčki za slike ter še mnogo drugih lepih predmetov, ki Vam jih nudita naši knjigarni — v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 in v Mariboru, palača Banovinske hranilnice
Nizke cene! — Točna postrežba!
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
LJUBLJANA — FRANČIŠKANSKA ULICA ŠT. 6
rov, Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pregledali, poslušali in porazdelili bomo glasbo teh štirih jugoslovanskih bratov v treh predavanjih; bolgarsko posebej, srbsko in hrvaško skupaj in zase končno tudi glasbo Slovencev. Dolžnost naše učeče se mladine je, da se seznani z glasbenimi tvorci vseh jugoslovanskih sosednih plemen, prav -posebej še z glasbenim delom svojih najožjih rojakov — z glasbo Slovencev. Svoja predavanja bom ilustriral z gramofonskimi ploščami, saj glasbe ni mogoče opisati z besedo in naj bo ta še tako zgovorna. Treba jo je slišati.
V petek 1. februarja bo g. Vojko Jagodic podal v resnični povesti »Življenje neposlušnega šolarja Toneta Skoka«. Razna časopisna poročila, apeli na predavanjih, predlog in sklepi, dan na dan opozarjajo, da se je pri nas pa tudi drugod po svetu neusmiljeno razpa-sllo zločinstvo mladine v manjšem in večjem formatu. Pojavlja se v najrazličnejših odtenkih. Upravičeno se lahko vprašujemo po vzrokih vseh teh pojavov in tudi o načinu odpra-vitve. Mnogi naštevajo slabe socialne razmere, drugi pomanjkanje nravnosti, podedova-nost, vojno itd. Skraitlka domača in dobra; šolska vzgoja ustvarita pa navadno značajnega človeka, ki bo znal pravilno usmeriti in urediti svoje življenje v dobro sebi in družbi. Predavatelj bo v resnični povesti nazorno podal primer otroka, ki je zašel na slaba pota radi premakga zanimania tako s strani do-mja kakor tudi s strani šole.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 27. januarja ob 7.30 .predaval g. Jamnik Alojzij: Trgovinska bilanca in zaslužek kmetovalca.
—r V nacionalnih urah bodo zvečer ob 19.30 naslednja predavanja:
Nedelja 27. januarja: Življenje in delo jugoslov. sokolstva. (Prenos iz Beograda.)
Ponedeljek 28. januarja: Miho Pavlinovič. (Prenos iz Beograidla.)	,
^Torek 29. januarja: Ilija Gonesanin; Dju-ro Šurmin. (Prenos iz Zagfeba..)
Sreda 30. januarja: Sarajevo; Ivo Andrič. (Prenos iz Beograda.)
Četrtek 31. januarja: Politični pregled; Branislav Denič. (Prenos iz Beogradla.)
Stanovska organizacija JUU
Vabila
— JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI prestavlja zborovanje na Polževem zaradi semestra in svetosavske proslave na 9. februarja.	Odbor.
Porodla i
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ
je zborovalo dne 15. decembra v Ormožu.
Izmed1 61 članov je bilo navzočih 56 t j. 92%.
I.	Pred zborovanjem je bila komemora-cija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem.
V vznešenem, toplem in pesniško zasnovanem govoru je tov. predsednik Belšak orisal življenje in delo kralja mučenika, poudarjajoč njegove junaške čine v osvobodilnih vojnah ter njegova stremljenja za notranjo konsolidacijo novo ustvarjene države. Prikazal ga je kot slavnega vojskovodjo, blagega vladarja, velikega državnika in prvega pobor-nika miru. Jugoslovansko učiteljstvo se klanja v globoki pieteti manom svojega največjega učitelja in vodje, poborniku narodnega edinstva, slave in veličine našega naroda. V teh težkih trenutkih je učiteljstvo pozvano, da v šoli in med narodom očuva sedanjo in bodočo Jugoslavijo, da ohrani vero, krepi nado. hrabri in druži krepko falango pripadnikov iskrenega jugoslovanstva. V prividu naših duš nam govori nesmrtni kralj: Vi učitelji ste mali med ljudirji. a veliki po delu. Zato se obračam na vas ter vam naročan: Vcepite v nežna otroška srca ljubezen do 'domovine, kakršno sem imel jaz; učite jih ljubiti, kakor sem ljubil jaz; učite jih strpljivosti napram svojim bratom, da žive vsi v slogi in mirnem sožitju! Vodite miadino po cvetnih potih naše divne Jugoslavije in recite ji, da se svoboda odplačuje s krvjo in da naj bodo vedno pripravljeni žrtvovati vse za domovino, kakor sem žrtvoval tudi jaz. Vas učitelje sem vedno visoko cenil in zato vam naročam: Čuvajte Jugoslavijo! — a čuvali jo boste, ako odgojite generacijo, ki bo vredna mene in neštetih junakov ter bo ljubila Jugoslavijo nad vse.
Po končanem govoru se je članstvo s trikratnim »Slava« in enominutnim molkomi poklonilo spominu velikega kralja.
Novemu kralju Nj. Vel. Petru II. so navzoči zaklicali trikratni »Živijo«.
II.	Po Vi urnem odmoru je sledilo zborovanje.
1.	Tovariš predsednik pozdravi navzoče in poda obširno situacijsko poročilo.
2.	Pri obravnavi dopisov se je v zadevi »Knjižic za učence« sklenilo, da društvo vztraja pri svojem predlogu, ki se naj objavi.
Ako se že ne morejo in ne smejo obdržati na šolah prejšnji »Izkazi o šolskem napredku«. ki so bili mnogo bolj praktični in ekonomični, naj se uvedejo na narodnih šolah zopet nekdanja »Šolska naznanila«, tiskana na XA pole papirja, ki se bodo mogla prodajati po minimalni ceni. slično kakor so sedanja »Spričevala o dovršeni osnovni in višji narodni šoli.
3.	Kakor vedno je tov. Rajšp vneto agi-tiral za »Učit. samopomoč«.
4.	Zanimivo predavanje tov. Debenaka »Vtisi potovanja po Češkoslovaškem« nas je popeljalo med brate na severu. Orisal in opisal nam je svoje dolgo potovanje, večinoma peš od Beskidov in Šleskih planin, preko mora vsko-slovaške meje na poljsko mejo v Ta-tro. Vmes je vpletal svoje popotne doživljaje.
5.	V proslavo 60 letnice rojstva Franca Ks. Meška je predaval tov. Klemenčič o njegovem življenju in delu.
Odlični slovenski pisatelj K. Meško je naš domačin. Zato mu učiteljstvo ormoškega okraja, ki živi in dela v okolju njegovega roj. kraja, še posebej najitopljeje čestita k jubileju.
Na predlog predavatelja se jubilantu pismeno čestita.
6.	Na predlog tov. Vadnjala se odpošljejo podporniku učiteljstva in šole g. banu dr. Dragu Marušiču ob njegovi 50 letnici najiskrenej-še čestitke.
7.	Prihodnje zborovanje bo 9. februarja v Ormožu.
Belšak Ljud.. preds.
Bitenc Rado, taj.
Novosti na knjižnem trgu
—k »Kralj odhaja.« Pod gorenjim naslovom je izdal Ohlastni odbor Jadranske straže v Ljubljani 56 strani velike osmerke obsega-joco brošuro, da z njo počasti in ovekoveči spomin na blagopokojmega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter tudi zanamcem polkaze, kako je narod ljubil svojega velikega vladarja. Naslovno stran krasi Bucikov »Čuvar Jadrana«, vizionarna slika, ki jo je v velikem formatu iz-dal isti odbor in ki diči danes mnoge domove širprp države. Uvodna slika v knjigi je posneta po Vavpotiičevem originalu »Naš vrhovni admiral«, ki je last Trgovske akademije v Ljubljani. Med besedilom je razvrščenih še 36 slik žalnih svečanosti ob pogrebu velikega pokojnika. Slike so deloma čez celo stran in mnoge v bafcrotisku. Poleg važnih oklicev in odličnih spominskih govorov vsebu je brošura opise kraljeve poti iz Boke Kotorske v Marseille in Njegov tužni po-vratek na Oplenac, žalne svečanosti po domovini ter značilne izjave, manifeste in nagovore prvega jugoslovanskega kralja. Prispevali so svoje prigod ne umotvore tudi pisatelj Ivan Pregelj ter pesnika Oton Župančič in dr. Alojz Gradnik. Slednji je brošuro, ¡ki je resnično umestna in potrebna, uredil s pomočjo novinarja Davorina Ravljenal.
Brošura je izšla v dveh nakladah. Na navadnem papirju po 10 Din, na boljšem no 15 Din. Posebne važnosti je baš za učiteljstvo in mladino, zato se je tudi razposlalo na vsako šolo po toliko izvodov, kolikor ima razredov ter na višje organizirane šole po en dražji izvod za šolsko knjižnico. Mladina naj črpa iz dela novih pobud ter naj se utrjuje v ljubezni do narodne dinastije in svoje svobodne države. Izdajateljica je z nacionalno dinastič-nimi pietetnim činom združila tudi plemenito socialno delo, ker je čisti dohodek imenovane izdaje namenila »Mladinskemu Skladu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za Po-mladek Jadranske straže dravske banovine,« Lasten dom v PJS organiziraine mladine ob našem Jadranu pa bo najznačilnejši, najglasnejši in najvažnejši spomenik velikemu Mučeniku za srečo Jugoslavije. Zato pridno segajte po knjigi in opozorite druge nanjo! Vsakomur jo prav toplo priporočamo!
—k	mimo smrti spisal Amošt
Adamič. — Samozaložba. — Strani 112. — Naš tovariš Adamič učitelj v Zagorju je izdal v samozaložbi mladinski roman »Dva mimo smrti«. Snov je zajeta iz tragičnega umika srbske armade preko Albanije. Knjiga bo s svojo nacionalno vsebino vsekakor dobrodošla tudi osnovnošolski mladini in jo prav zaradi tega toplo priporočamo.
Naročila naj se pošljejo na naslov: Amošt Adamič, učitelj, Zagorje ob Savi.
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Mali oglasi
Mali oglasi, ki slutijo r posredovalne in socialne naiaen« občinstva, vsaka beseda 5» par. Najmanjši znesek Din 5 _
FR. P. ZAJEC
i s p r a I a a optik L/ubUanm. Stari trg t
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnin» in srebrnine. Cenilci brezplačno.
ZAMENJAM UČITELJSKO MESTO
na periferiji Maribora, z upraviteljskim mestom na deželi (bivša Štaj.). Ugodno posebno za tovariše, ki imajo deco za srednje šole. — Ponudbe na upravo.