Poštnina plačana v gotovini Cena Din 2 OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11930/31 Vesela vojna Premijera 5. oktobra 1930 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: MIRKO POLIČ fua, oLojna-ne irttf pa je. clojna-no 'itft, da so priznano najboljše testenine ikatete Kakor poje vsaka pesem skoz želodec gre ljubezen. Ženka čuj moža nasvete, kuhaj večkat „Pekatete“ naše jajčne kvalitete, ki zavite so v pakete. Vrlo dobra je reklama, če poskuša jed se sama: kupi kake tri pakete, da pokusiš „Pekatete“ naše prave kvalitete, ki zavite so v pakete. Subijoti, makaroni dolgi, kratki, ti in oni, polži, zvitki in trompete, vse so dobre „Pekatete“, naše jajčne kvalitete, ki zavite so v pakete. Uvažujte gospodinje, da izdelujemo poleg naših običajnih testenin tudi še priznano najboljšo vrsto „Jajčno speci-j a 1 i t e t o“, ki je izgotovljena iz najboljšega pšeničnega zdroba in jajec. Ta „jajčna specijaliteta" nadkriljuje po svojem finem okusu, tečnosti in hranivosti vse tovrstne izdelke. Poskusite in prepričali se bodete! Vaši družini najbolj postrežete s tem, da ji pripravite tečno in okusno hrano SEZONA 1930/31 OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 5. oktobra 1930 Vesela vojna Dočim je še pred petimi leti bil »Netopir« skoro edina Straussova opere.a, ki se je držala stalno na repertoarju opernih in operetnih gledališč, je v zadnjih letih — skoro bi rekel, da je leto 1925., leto impozantnega praznovanja stoletnice Straussovega rojstva bilo izhodišče in začetek — nastopila intenzivna renesansa Straussovih operet in Straussove glasbe sploh. Čudno: istočasno z renesanso Verdija! — Morda je to res posledica sterilnosti operne in operetne produkcije zadnjih let. Arthur Nikisch je s svojimi »Strauss-koncerti« začel, Schalk, Kleiber, Furiwangler, Clemens Kraus in drugi veliki so ga posnemali, v operah je sledila predelava in nove inscenacije »Beneške noči«, »Indigo«, »Spitzentuch der Konigin« i. dr. »Cigan baron« je na Dunaju, Berlinu in Frankfurtu prišel zopet na oder z slavnimi pevci (Piccaver, Volker, John Glaser, Jeritza, Vera Schvvarz, Viorica Ursuleac); izdelavi orkestralnega parta so dirigenti kot Klemperer, Kraus, Kleiber, Heger posvečali ravno toliko gorečnosti kot največjim delom operne literatura. Kmalu nato je »Netopir« v genijalnih inscenacijah dr. Lothar Wallersteina v Frankfurtu in Max Reinhardta v Berlinu navdušil ves muzikalni svet; kot zadnjo je po Giintherju predelano »Veselo vojno« prejela pretežna večina nemških in inozemskih gledališč v svoj repertoar. Johann Strauss si je pridobil ono mesto med izvajanimi komponisti, katero njegova nesmrtna glasba zasluži. »Vesela vojna«, ki je nastala sedem let po »Netopirju« (leta 1881.), dve leti pred »Beneško nočjo«, se je v Ljubljani dajala doslej le na nemškem jeziku. To pot prihaja prvič tudi na slovenski oder, toda vsebinsko temeljito predelana, dialogno skrajšana in osvežena, scenično posebno v toliko izpremenjena, da se uvertura uporabi kot pantonima med prvo in drugo sliko. Njena vsebina je sledeča: Mantuanska vojska oblega mesto Masso, oziroma nje lepo in mlado kneginjo Violetto, katera se brani vzeti za moža markiza Ciprijana, čeprav jo v to sili pogodba, ki so jo ob njenem rojstvu stipulirali ministri obeh dežel, »ko niso ravno imeli boljšega dela«. Strašni maršal Ariosto Venturi zapoveduje napadalnim četam; kljub temu pa je to vesela vojna, saj gre za 1 ženitev, za katero pa se ne navdušuje niti ženin, mlad, čeden, eleganten dečko in neverjetno razvajen«. V gostilno, Ijer je, dokler mu ne prirede gradu Grignana, začasno nastanjen maršal, privedejo ponoči trupo komedijantov. Straža jo je zaustavila na poti v Masso, kar spravi principala Baltazarja v obup: »Nimam časa, kliče kasa! Moj prvi tenorist je grozen terorist!« Zanj mora dobiti rajlepšo sobo, sicer bo joj! Dozdevni tenor trupe je grof Umberto Cortezzi, viteški mladenič, ki se hoče vtihotapiti v Masso, da bi mogel braniti sicer neznano mu kneginjo. V svoji fantaziji si jo je naslikal kar najlepše: »Zagledal v sanjah sem obraz, po svetu zdaj ga iščem jaz ... In z žarom je obraz obdan ki sije meni noč in dan; nemirno mi srce drhti in bije: Krasen si! Dekleta, oprostite, če kdaj grem mimo vas, nikar me ne motite z mano gre obraz ... Le eno samo najti, eno samo je težko! V isto gostilno privedejo še dve potnici: sta to sama knegin.'a in njena sestra, preoblečena kot hišna. Nameravali sta ubežati iz Masse, pa se jim je zlomilo kclo na vozu. Ker smejo po najnovejšem nalogu maršalovem iz mesta le moški in njihove žene, izjavlja Violetta, da je omožena. Soprog baje pride za njo. Za kratek čas je ušla nevarnosti. Vdaja se san jarem ju: »Tak mehko in tak sladko je duši v nočni trni, kadar se pomlad budi! Sladki sen šepeče mi, tako mi govori: »Kaj sama si osorej? Kje pa tvoja je zvezda povej? Glej, išče te, ne najde te nikjer!« Vendar sobe v tej krčmi ne morejo veo dobiti; saj je \se zasedeno. Toda takoj jima odstopi svojo viteški Umberto. Vanj 'položi kneginja, ki se mu predstavi kot komtessa Vigliari, vse svoje nade. On naj navidez postane njen soprog, tako da bo lahko nadaljevala svoj beg. Baltazar in krčmar asistirata temu dejanju. Temna noč zakrije s svojimi krili prizorišče. Okrog hiše za-rajajo gozdni prebivalci svoj veseli ples. Nastopajoči dan in pijani Baltazar jih splašita. Umberto za enkrat ne more v Masso, 2 ker mora s svojo navidezno soprogo v nasprotno smer, vendar pošilja kneginji v oblegano mesto listek sledeče vsebine: ;Vi-sokorodna princesa! Grof Umberto Cortezzi je med potjo, da Vam pomaga in se stavi pod Vaše povelje. Razpolagajte ž njim kot s svojim udanim slugo.« Umbertu je navidezna poroka več kot navadna šala. Vzneseno pozdravlja svojo soprogo : Dobro jutro! Ravnokar je vstalo solnce, s svojim bleskom zasijalo! Kakor čudež od Boga poslan: prav ko ste prišli, nastal je dan! Violetta odklanja laskanja, češ: Vse je samo fantom! Ali, kako varljive so noči! Žerske in roči! Njim verjeti ni! Sladke so, lažnive, brez vesti!' In naj da ti vse: vsak poljub — laž je le! Pred njegovo vsiljivostjo hoče oditi; saj je že koj v začetku prelomil pogodbo. Vendar se na njegova zatrjevanja in obljube zopet spravita. In to v usodnem hipu. Kajti častniki pridejo, katerim predstavi Baltazar kneginjo kot svojo — primadono. Da bi razpršila vsak dvom, jim zapoje Violetta pesem o grenadirjih: »En grenadir za dva, če v bojni metež plane, en grenadir za dva, če ljubico objame! On poljub’vati zna, da sapa ti zastane. Kjer ga vodi pot, vsepovsod je gospod.« Kljub temu aretira maršal vso družbo ter jo odvede s seboj ra grad Grignano, kjer hoče proslav ti svojo bodočo zmago. II. dejanje. V gradu se brezbrižno zabavajo. Vsak po svoje: gospodje, pred vsemi maršal, dvorijo čarobni primadoni, dame norijo za tenorjem, Ciprijan išče malo, srčkano hišno Nino. Violetta sporoča damam tajnosti svojih uspehov: Raffinement, kar se da je moderne dame znak. Valove ji lasje in mladosten je korak. In zobje ji bleste, a v očeh je smeh in greh. Koketira in izbira — razum ima za dva — da dobi ga, ulovi ga, preljubega moža. Na svetu ni moža, ki nam se ne vda! Zato le, možje, na plan! 3 Tudi Nina 'išče Ciprijana. V duetu si opisujeta svoja čustva: Prečudežne so niti, ki jih ljubezen tke! Toda dekle odvrača: Za čudo vem mamljivo, brez vina v glavo gre! Na njegovo prigovarjanje: Dekle, dekle, enkrat mora bit’! izjavlja: Ključek do srca je dobro skrit! Kadar pa pravi fantič se pojavi, trkal mi takr?t ne bo z-stonj! Ej ne skrbite, glave ne belite, pride že čas, sreona bom jaz. Toda Viole'ta se ne zadovolji z ljubeznivimi šalami. V hiši samega nasprotnika je razpela svoje mreže ter vodi uspešno ofenzivo proti silnemu maršalu. Poleg Umberta si je pridobila še Ciprijana, maršalovega nečaka. Toda tudi ta ni pasiven. Doznal je da se skriva v njegovem gradu nevaren sovražnik — >drzni Umberto« iz Ferrare. Njegov namen je, uloviti ga. Za to podjetje si najame v svoji bistro-umr osti — n jega samega. Umberto je vzlic nevarnosti željan ljubezni in sanjari: Lep je ta svet! Ves je v rože> odet. Vse poganja in oznanja, da pomlad je prišla spet!-------------- Ne sprašuj mi na nebu zvezd, če je ljubček ljubici zvest: samo kri nam tu govori in takrat marsikaj se pripeti. Ko se parejki v temo zgube, pride mesec izza gore, hudomušno, glej, se smeji, a ne pove, čemu se reži! Nevarna situacija zbliža tudi Nino in Ciprijana. Pravzaprav gre tu za konja, ki ga ona potrebuje za Umberta, da bi ta megel zbežati. In tega mora preskrbeti dobri Ciprijan, ki zato dobi od poredne »hišne« poljubček: Sem poglej in povej če sploh znaš poljubljati. Kdo bi le stal in se bal časa ni izgubljati! Daj no daj, bo li kaj? Hitro mi poljubček daj! Konflikt se zgošča. Umberto bi moral zbežati, toda ne- more stran od ljubljene žene — navidezne soproge, od katere ga usoda deli. 4 Zaradi njegove varnosti želi Violetta, da se Umberto čimprej oddalji. Saj zanjo ni več navadni potujoči pevec, temveč vitez, ki tvega življenje za kneginjo iz Masse. In zato ga odvezuje prisege in vsake obveznosti. Umberto, ki ne razume tega postopanja, saj še vedno ne ve, kdo je pravzaprav ta ljubljena žena, se bolestno poslavlja: Sen, ki svetiš jasno iz noči, o bežni trenotek postoj, ovij s tančico me zlato sen nežni moj! Sen, tvoj čar ostane vse mi dni, ne hodi odtod, ker lep si tako, da mamiš srce in oko! Zabava je na višku. Polnoč je. Maršal je razigran in nadleguje Violetto, vsled česar pride v konflikt z Umbertom. Toda Violetta ležerno razreši spor, deš: Ves prepir, gospodje, ja odveč! Pomota se zgodila je, ne več! Zaprošen poljub, zavrnjen poljub, besedice vredno ni vse skup! Toda v tem hipu pride senzacijcnalna vest. Maršal jo objavi: >;Gospoda moja, vojsko smo dobili! Ta dama tukaj — naša primadona — je v resnici: princesa Violetta iz Masse!« In že ji sporoča zmagoslavno: «Visokost, moja ste ujetnica!«, ko nenadno nastopi >; drzni Umberto«. Z orožjem v roki zadrži vso družbo ter omogoči kneginji beg na konju, ki je pripravljen zanj na dvorišču. Nato mimo sporoča pi esenečenemu maršalu: Obljubili ste mi 100 ginej, če Vam povem, kdo je preoble-čieni Umberto! Plačajte! Grof Umberto sem jaz!« Med splošnim začudenjem in navdušenjem ženskega sveta odvedejo galantnega viteza. III. dejanje. Baltazar poizkuša vse mogoče, da bi osvobodil zaprtega Umberta. Posreči se mu, da vtihotapi kot stražo Ciprijana in Nino. Toda Umberto je trmoglav; on nočei bežati, temveč zahteva naj Violetta pride k njemu, kot se spodobi soprogi. Saj, kjer je on, ni nevarnosti! Iz cbleganega mesta pa sme še celo, ker je omožena. Toda z ženami je sploh težavna reč: »Ej dekleta in žene, kak ste zale in mlade! Nekaj pa mi šepeta: »Varuj, varuj se žena!« A srce gori, žari, pameti nikjer več ni! ; Kadar sta si blizu dva ? ' hoče vsak svoj »da«. J 5 O »da« — da me ljubiš ti samo. O »da« — misli vse le k meni vro. O »da« — da je moje tvoje vse o »da« — o da, dekle! In »ne« — nihče drugi ni bil tvoj, 0 »ne« — in nihče ne bode tvoj! Kaj ne — zapustiš me nikdar ne. Kaj ne — kaj ne, dekle? Da bi zagotovil uspeh svojega podjetja, se preobleče Baltazar v maršala ter ga tako točno oponaša, da premoti celo oficirje, ki dado zapreti pravega maršala — kot ogleduha. V pravem tre-notku začne izpad oblegancev, ki ima popoln uspeh, saj je maška vojska sestavljena iz najlepših deklet! Violetta zmaga in daje svoji Seti pametne nasvete: Armade vi ponos in cvet, kako ste se potili spet Glejte: pala ni, se vdala ni trdnjava, trdno še stoji! Če to pri ženskah se zgodi^ lepo blamirate se mi, zato pazite mi odslej! Če pa ne: ves svet se vam le smej! Dekleta, kdo bo zdaj vaš kralj bo korpo — ali general? Vsi v vojski so izkušeni, za zakon vsi navdušeni. Korajža le pri nas velja! Naj mož pokaže, če kaj zna! In pomnite: če v glavi je kaj soli se vojska ne zgubi! Da, to je vesela vojna res boj in ples, oj čudovita zmes! Vse se srečno in veselo konča. Nina. v kateri spozna zaljubljeni Ciprijan Violettino sestro, postane regentinja Masse in dobi — kar pomiri tudi strogega strica-maršala — polovico premoženja. Violetta pa zapušča svoje visoko mesto, ker hoče s svojim Umbertom v Ferraro, kjer se bosta zares poročlila; prvi zakon je itak neveljaven, ker sta ga sklenila Contessa Vigliari in potujoči pevec, ki ne obstojata več. Sicer pa ne pomaga Umbertu več noben izgovor, saj ima Violetta v rokah njegovo pismo, v katerem se stavi ja pod njeno povelje in na njeno razpolago! Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Polič. — Ti«karna Makso Hrovatin, vsi 'v Ljubljani. 6 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI OR kl/TIB GAlEBrj/NO /Totffci POPRAVILO! Pisalnih — Računskih strojev JAMSTVO! Prešernova ulica 44 Telefon intr. 2636 Ivan Legat, Ljubljana Samoprodaja najboljšega pisalnega stroja C O N TI N E NTAL (WANDERERWERKA) Režiser: Jos. Povlit. Opereta v treh dejanjih. Uglasbil Johann Strauss. Tekstovno na?o Preveli N. f fskega di«e Princeza Violetta, Massa-malaspinska Nina, njena sestra ....... I Maršal Ariosto Venturi, poveljnik malikih čet Marchese Cypriano, njegov nečak Grof Umberto Cortezzi, kurir vojvode Baltazar, ravnatelj potujoče pevske Franchetti, stotnik................ Morone, poročnik................... Krčmar............................. Ordonančni častnik................. Prva J | ................. Druga | dama ..................... Tretja ' l................. Paž ............................... vojna predelal Wilhelm Sterk. Štritof. Muzikalno preuredil Feliks Giinther. Dirigent: Dr. D. Švara. Štefka Poličeva Ivanka Ribičeva Jos. Povhe Bojko Peček Jos. Gostič Makso Simončič Franc Jelnikar Jos. Frlan Alojzij Sekula Franc Marolt Karolina Sterniševa Marija Rusova Špela Ramšakova Josipina Jeromova Vojaki, kmetje, kmetice, potujoči fci in pevke, maršalovi gostje, paži. Dejanje se vrši tekom štirih dni v gornpliji. — Čas: romantična doba rokokoja. Prvo dejanje: I. in II. slika: Zvečer in zjutraj pred krčmo. Drugo dejanji grajski dvorani (maršalov glavni stan). Tretje dejanje: v Grajskem parku. Koreografija baleti mojstra P. Golovina. Blagajna se odpre ob pol 8. uri bčetek ob 8. uri Konec ob 11. uri Parter I Sedeži 1. vrste , II. - lil. vrste „ IV.-VI. , . VII.-IX. „ . X.-XI. . Leta l Lože v parterju „ I. reda 1-5 6-9 Din 46 * 40 , 38 . 35 „ 30 „ 180 „ 180 . 200 4* . Nadaljni ložni * parterju . * 1. redu . balkonu Din 100 Galorljat Sedeži 1. vrste . . . Din 16 • 120 „ II ♦ 99 14 ■ 25 HI. „ . . • 99 14 n 30 20 „ iv * 99 10 »» V • 99 10 tt 30 25 Stojišie . . • 99 4 99 18 Dijaško stojišie m 7 VSTOPNICI dobivajo v prodprodaji pri gladallikl blagi/* oporaani glodalliCu od 10. do pol 1. In od S. do 5. uro O Pt/uo /a^KO /TOV' CALIOIVKO /tol«'«4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Prvi prostor med najboljšimi nejšimi dnevniki zavzema malih ino jgovih oglasov! Po gledališču sestanek v KAVARNI „EM0NA“ prvovrsten salonski in jazz orkester V restavraciji dnevno PLES Točna postrežba Solidne cene Delniška družba pivovarne „UNION“ priporoča svoje izborno svetlo in črno pivo v sodčkih in steklenicah Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit Brzojavni naslov: Pivovarna Union, . Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023 LJUBLJANA - MARIBOR ■ DOBRA MISEL! ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE, to je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „Slavija“ kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo Domača zavarovalnica: Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavija“ v Ljubljani se priporoča za vse vrste zavarovanj TELEFON ŠT. 2176 Elitni kino Matica Tel. 2124 Edini zvočni kino v Ljubljani z najboljšo svetovno zvočno aparaturo WESTERN ELECTRIC V mesecih oktober in november prinašamo sledeče premiere izbranih najboljših svetovnih velefilmov: „No, no Naneta" Čarobna filmska opereta v naravnih barvah Najboljši pevci, balet, razkošje „Smei se in plakaj!" Najnovejši govoreči film s slovitim Al Jolsonom v glavni vlogi Sodeluje tudi mali Darvey Lee (Sonny Boy) v vlogi kot Little Pal »Tango ljubezni Briljantna filmska opereta V glavni vlogi Willy Forst (znan in priljubljen iz velefilmov „Atlantik" in „Dvoje src v 3/« taktu") »Ljubljenec bogov Najnovejši govoreči velefilm Emila Janningsa „Cilly“ Najrazkošnejša, najslajša filmska opereta, kjer nastopa najlepša žena Amerike, slovita Marilyn Miiller