?•§taina pb.čaas» * geše^isi. NaroCnfna scasa letno 30 Din, polletno 15 Din, — ja inozemstvo letno 60 Din, Pssatnes&ia itesi«. 1 öän UREDNIŠTVO"-^-UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8. štev. rač. poštne hran. 12.549 šsfta!« vt»ko lile iET® ikHHI Nursias iabofs, 28. Januarla 1934. Cena oglase» Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena !?jalira oglasom do 30 besed 10 Din, ?saka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNI&TVO in UPRAVA v Murski Soboti. SteifoplfI se ne vraiaje ŠTEV. S Naši sezonski delavci (Nadaljevanje.) Iz zadnjih podatkov je jasno razvidno, da so sezonski delavci s svojimi zaslužki od leta 1929. naprej, mnogo doprinesli k naše- mu narodnemu premoženju. Skup- na vsota zasluženega denarja v vadnjih petih letih znaša 96 mil- jonov 816.700 dinarjev. To šte- vilo pa je gotovo večje, ker je mnogo delavcev tudi na svojo roko šlo v svet za zaslužkom in niso iskali posredovanja potom uradov. Stomiljonski zaslužek našega človeka nas navdaja z prizna- njem a tudi s skrbjo. Neutrudljiv v delu, zanesljiv in pošten, so odlike našega sezonskega delav- ca in vzrok, da so jih delodajal- ci leto za letom klicali k sebi. A vsakdo se s strahom vprašuje, kdo bi nadomestil vsoto iz katere bi črpal naš delavec potreben znesek, za vzdrževanje sebe in svoje družine, če bi se mu za- prla vrata na delovni trg. Letošnje leto je glede za- poslitve, kakor glede zaslužka v marsičem zaostalo za lanskim. V Jugoslaviji je našlo zaposlitev 1803 moških, 1185 žensk, sku- paj 2994. Vsi ti so odpotovali z delavskimi transporti, medtem ko je 13 moških in 17 žensk, sku- paj 30, odpotovalo posamezno k različnim zaposlitvam. Tako se je v naši državi nahajalo na delu 3024 delavcev. V Francijo pa je odpotovalo 620 moških, 926 žens*:, skupaj 1546. Vsota za- poslenih je znašala v lanskem letu 2442 moških, 2128 žensk, skupaj : 4570. Razumljivo je, da je z na- stopom svetovne gospodarske krize tudi padel zaslužek našega delovnega človeka, zato je tudi padec skupnega zaslužka v zad- njih letih večji, kakor padec skup- nega števila zaposlenega delav- stva. Letošnji zasl lžek je bil po- sebno v naši državi slab. Dočim je zaslužil sezonski delavec v Fran- ciji povprečno 5000 Din, v Avstriji 2200 Din, je pri nas le 1400 Din. Ni čuda, da je iz teh razlogov postala Francija vsem našim delavcem obljubljeno de- žela, saj zasluži tam ob istem delu skoro štirikrat večjo vsoto. Skupni zaslužek delavcev, ki so bili zaposleni v Jugoslaviji je zna- šal 4,233.600 Din, v Franciji 7,730.000 Din, v Avstriji 132.000 Dm. K tem zneskom je treba prišteti še zasiužke delavcev, ki ostajajo po več let v Franciji. Njih število znaša 1300 in sicer 600 moških in 700 žensk, ki so zaslužili v lanskem letu 6,500.000 Din. S tem se poviša vsota skupnega zaslužka v lanskem letu na 18,595.000 Din. V Francijo je odšlo na last- ne stroške 17 moških in 17 žensk, skupai 34 delavcev. Ostali delav- ci so bili posredovani večinoma poimensko, s posredovanjem tam- kaj živečih rojakov, a večina je šla v Francijo preko Francoskega emigracijskega društva v Zagrebu. Vseh delavcev, ki se nahajajo še sedaj v Franciji znaša nad 2846. V Nemčijo, kakor je že omenje- no, se posredovanja niso izvršila, v Avstrijo pa so šli na delo po večini posli in le nekaj sezonskih delavcev. (Dalje.) vojake, da zaščitijo tamkajšnje rojake. Sovjetska unija pa zbira ob meji svojo armado, kar sosedna Japonska opa?.uje z velikim strahom. Nad Dalj- nim vshodom se zbirajo zopet preteči oblaki. POLITIKA Italjanski državni tajnik Su- vich je te dni obiskal Dunaj, kjer je imel z tasr.ošnjimi politiki, predvsem z Dollfussorn, važne politične razgo- vore. Razgovor! so potekli v znamenju nenavadne prisrčnosti in popolnega soglssja v vsakem oziru. Načeta so bila vsa gospodarska vprašanja, ki se tičejo Italije in Avstrije. Konferenca Male antante, ki se je tokrat sestala v Zagrebu je raz- pravljala o razorožitvi, o balkanskem paktu ino odnošajih s sosedi. Prav tako so bili predmet skrbne proučitve odnošaji s Sovjetsko unijo in njih razvoj v bodočnosti. Bavili so se tudi neposredno z rezultati dela go- spodarskega sveta Male antante, kije pred tedni zasedla v Pragi. Naslednje zasedanje stalnega sveta bo meseca maja v Bukarešti. Vsi svetovni listi so pokazali veliko zanimanje za zag- rebško konferenco ministrov držav Male antante. „Položaj na Daljnem vzhodu je napet", tako je izjavil sovjetski politik Kaganovič na zborovanju ko- munistične stranke v Moskvi. Med drugim je iziavil : Pripravljeni moramo biti vsak trenutek na napad. Zato giejmo, da okrepimo svojo vojaško moč. Ruska vojska se bo znala do- stojno upreti proti vsakomur, kdor bi hotel Je ped njihove zemlje. O gospodarskem položaju Jugoslavije, prinašajo inozemski ča- sopisi daljše članke v katerih ugotav- ljajo, da se ob nastopu novega leta brez dvoma opaža v jugoslovenskem gospodarstvu izboljšanje v najvažnej- ših panogah. Predvsem se je povečal izvoz. Omenjajo tudi najnovejše ured- be in zakone, o katerih naglašajo, da bodo v veliki meri olajšali gospodar- sko življenje. Rezultat lanskega leta je, da ima danes Jugoslavija znatno boljši zunanji trg, prav tako se je ojačil tudi domači trg, Minister dr. Albert Kramer, je bil odlikovan z najvišjim poljskim redom „Polonia restituta" I. stopnje. Notranji položaj Aystrije po- staja vedno bolj kočljiv in vsi znaki kažejo, da je naša soseda na prsgu usodepolnih dogodkov. V svojem zadnjem govoru je Doüfuss napovedal hitlerjevceirj brezobziren boj in od- klonil vsako spravo s Hitlerjevo Nem- čijo. Ob prihodu italjanskega držav- nega tajnika Suvicha na Dunaj so narodni socialisti vprizorili velike demonstracije. Policija je aretirala 2000 izgrednikov. Tudi iz drugih kra- jev poročajo o nemirih, pri katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Na Portugalskem je pred dnevi izbruhnila revolucija, ki jo je pa vlada zadušila. Prišlo je do hudih spopadov pri katerih je bilo več sto ljudi ranjenih. Sedaj je zopet red in mir. Francija je odpovedala trgo- vinsko pogodbo z Nemčijo. Ob- enem je francoska vlada sporočila, da je pripravljena za pogajanja o novi ureditvi francosko-nemške izmenjave blaga. V madžarskem parlamentu so se stepli narodni poslanci. Nemire je povzročil madž. narodni socialist Mesko, ki je opsoval socialista Rei- slingerja z besedami : „Jezik za zobe, rdeča podgana". Za te besede ga je Reisiinger dejansko napadel in prete- pel. Nastal je velik škandal in je mo- rala intervenirati celo parlamentarna policija, ki je šele po hudem naporu vzpostavila red in mir. Italjansko romunska prijatelj- ska pogodba, ki je te dni potekla, ne bo podaljšana, kar je povsod iz- zvalo veliko presenečenje in tudi ne- razpoloženje. Na Kitajskem se zopet bo- jujejo. Tokrat je izbiuhnila držav- ljanska vojna. Inozemske vlade so poslale v uporniško ozemlje svoje Zaščitenim dolžnikom- kmetom. Podpisani denarni zavodi v Mur- ski Soboti pozivajo vse one kmete» ki so zadolženi pri njih in mislijo, da imajo pravico do zaščite po uredbi o zaščiti kmeta z dne 22. novembra 1933, da do 10. februarja t. ! pred- ložijo svojim denarnim zavodom do- kaz, da so zaščiteni. To je potrebno zaradi tega, ker morajo denarni za- vodi z dnem 23. novembra 1933 za- ključiti račune zaščitenih kmetov in jih od tega dne dalje voditi po dolo- čilih uredbe. Seveda veljs ta poziv samo za one dolžnike kmete, ki tega niso še uredili s svojimi denarnimi zavodi. Dokler prizadeti dolžniki ne dokažejo denarnim zavodom pravice do zaščite, morajo biti verodostojni in resnični. Neresnične podatke lahko smatrajo denarni zaycdi za poskus prevare, ki je kazniiv. Po določilih uredbe morajo dol- žniki denarnim zavodom predložiti dokaze, da so ob času zadolžitve 1) sami ali s člani svoje rodbine obde- lovali zemljo, 2) da njihova posestva tedaj niso presegala 75 ha obdelane zemlje (njiv, travnikov, vrtov, vino- gradov, torej brez gozdov in pašni- kov), 3) da je bila tedaj njihova davčna podlaga ali katastralni čisti donos za odmero zemljarine višja kakor pa podlaga za odmero drugih neposrednih davkov. Uredba s'cer določa, da izdaja gori omenjene dokaze županstvo, ven- dar navadno potrdilo županstva ne zadostuje, ker ne nudi dokaza, saj dokaznih pripomočkov županstva v večini slučajih sama nimajo. Zato naj dolžniki preskrbe pri davčnih upravah številične podatke o davčni podlagi za davke, ki so jih plačevali ob času zadolžitve in jih predlože denarnim zavodom osebno ali po pošti. Točne podatke županstva morajo torej pred- ložiti poglavitno le oni, ki so se po- leg kmetijstva bavili še s kakim dru- gim poslom. PREKMURSKA BANKA D. D. prej : Muraszombati Takarèkpénztàr KREDITNA BOHRA D. D. OBČINSKA HRANILNICA v Murshi Soboti. o Murski Soboti. Hmečka posojilnica v Murski Soboti r. z. z n. z. Prekmurska posojilnico v Murski Soboti r. z z o. z. Mesarska veselica — 10. febr. 1934 — v vseh prostorih restavr. „Krone."