Glas kranj, 18. maja 1956 LETO IX. — ST. 39 din 1».— 1 n d a j » : Gorenjski tlak / Ureja: Uredni&ki odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Teđel. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri Komunami banki Kranj štev. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja t ponedeljek in petek / Naročnina: letna 860, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasile SZDL za Gorenjsko Gireiiske Družbeni plan in proračun kranjskega okraja « sprejeta Povečanje proizvodnosti dela še vedno osrednil problem - Lepi uspehi predelovalne Industrije - Pomembne naloge na področju trgovine in turizma - Potrebna le skrajna proračunska štednla V ponedeljek, 14. maja, sta oba zbora Okrajnega ljudskega odbora soglasno sprejela družbeni plan in proračun za 1956. leto. Spričo temeljitih razprav o družbenem planu in o proračunu v ustreznih svetih in komisijah, je bilo zasedanje dokaj kratko, čeprav nedvomno najpomembnejše v tem letu. Artur Siier: Osnovne značilnosti družbenega plana Na skupni seji obeh zborov je gospodarskih okvirih in o na- •brazložil predlog družbenega Plana predsednik Sveta za gospodarstvo tovariš Artur Siler. Najprej je govoril o splošnih 31. maj in tarifni pravilniki Konec tega meseca je postavljen za skrajni rok, do katerega morajo biti predloženi v potrditev Komisijam za plače tarifni pravilniki podjetij in gospodarskih organizacij za letošnje leto. Prav tako na Gorenjskem. Vse kaže, da se ta rok v nobenem primeru ne bo dalo podaljšati. Podjetjem letos sicer ni treba sestavljati in predlagati novih tarifnih pravilnikov, ker bodo •stali v veljavi še lanskoletni. Pac pa morajo podjetja letos predložiti določena merila, ki odrejajo prejemke kvalificiranih delavcev v že znanih razponih tarifnih postavk. Dasiravno zgleda to delo lažje In morda celo manj pomembno od sestave celotnega tarifnega Pravilnika, ga ne gre nikakor Podcenjevati, kajti od pravilno sestavljenega tarifnega pravilnika bodo odvisni ne le prejemki posameznikov, temveč so bb v njih lahko odrazila tud; smotrna tarifna politika v podjetjih. Kljub temu torej, da je skrajni čas za predložitev tarifnih Pravilnikov v potrditev, pa doslej Okrajni komisiji za nlače v Kranju še nobeno podjetje n: Predložilo svojega tarifnega Pravilnika, razen nekaj izjem. Čuden je ta pojav. Ali je to morda odraz nezainteresiranosti za to izredno pomembno vprašanje, ali pa se v tem ogleda malomarnost vodstev podjetij in organov delavskega samoupravljanja? Tako eno, kot drugo, je škodljivo in nepravilno. Kako in predvsem kdaj bodo Podjetja začela tudi z delom na Premijskih pravilnikih, če še *daj večina ni začela urejevati ■»iti tarifnih pravilnikov? Problem premijskih pravilnikov bo prav tako kaj kmalu ••ktualen. Cas, do katerega bodo korala podjetja sprejeti prerijske pravilnike, bo določila zvezna komisija za plače (čl. 86 Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij). Kljub temu, ^a to še ni določeno, je rok Verjetno dokaj blizu. Prav gotovo je treba posvetiti tem problemom v podjetjih vso Pozornost. Tako od dobrega tarifnega kot od ustreznega prerijskega pravilnika, je marsikaj odvisno. , Za to se morajo zavzeti prav Vsi: Vodstva podjetij, organi delavskega samoupravljanja in ne nazadnje množične organizacije. i. ausec činu sestavljanja letošnjega družbenega plana. Poudaril je, da se je družbeni plan pripravljal že pred združitvijo kranjskega in radovljiškega okraja. Prav to pa je omogočilo teme-lj'ito pretresti gradivo v svetih in komisijah. Na ta način so bile odstranjene vse pomanjkljivosti in vzklajena vsa nesorazmerja, ki so se pojavila predvsem v planih industrijskih podjetij. V primerjavi z lanskim letom bo letošnja količinska proizvodnja v industriji porasla za 4,6%, kar je pod republiškim in zveznim povprečjem. Povečanje industrijske proizvodnje ni občut-nejše predvsem zato, ker glavni industrijski panogi v okraju: črna metalurgija in tekstilna industrija ne dohajata zveznih in republiških indeksov porasta proizvodnje. »Kljub možnosti redne preskrbe z osnovnimi surovinami v 1956. letu,« je dejal tovariš Siler, »pri tekstilni industriji ne moremo računati z bistveno povečano proizvodnjo tudi zato, ker v letoišnjem iletu ni izgledov za plasiranje večjih količin tekstila na inozemskem čemer prihaja do izraza pred- tržišču. Pri Železarni Jesenice pa je pri sicer povečanih kapacitetah predelovalnih 1 obratov izdatno povečanje proizvodnje ovirano predvsem zaradi slabših pogojev pri proizvodnji grodlja in SM jekla.« OBČUTNO POVEČANJE V POSAMEZNIH PANOGAH vsem višja proizvodnost dela v »Planiki« — industrija gume, živilska industrija in grafična industrija. »Predlog družbenega plana pa kaže,« je nadaljeval tovariš Siler, »povečanje zaposlene delovne sile v industriji, in sicer v večji meri kot se povečava količinska proizvodnja. Predvsem je to posledica povečanja števila Čeprav bo industrijska proiz- zaposlenih v tekstilni industriji, vodnja v okraju nekoliko zao- hkrati s stagnacijo proizvodnje stala za predvidenim porastom na lanskoletnem nivoju. Pred-v republiškem in v zveznem log plana nadalje predvideva merilu, pa je v okraju vendarle tudi enak porast indeksa zapo-nekaj industrijskih panog, ki slene delovne sile in tekstil-bodo visoko presegle zvezne in ni industriji in pri Zele-republiške indekse industrijske zarni Jesenice. Na ta način pri proizvodnje. Predvideva se dveh najrazličnejših panogah v V Kranjski gori praznujejo Za krajevni praznik ljudske li, da so posvetili zadnje čase vstaje naselij Rateče, Podkoren, kulturnemu delu izredno po-Kranjska gora', Gozd, Log in zornost. Priznana je tudi kul-Podkuže je bil na zadnjem za- turna dejavnost na tamošnji sedanju ObLO Jesenice dalo- gimnaziji in nedavno ustanov-čen 18. maj. Prebivalstvo teh ljena »Svoboda« se je že uvrsti-krajev, posebno pa Kranjske la med ostale »Svobode« Go-gore, se je na praznik ljudske renjske. Osrednja proslava v vstaje lepo pripravilo m orga- počastitev krajevnega praznik: niziralo razne prireditve. Praz- je bila sinoči. Nocoj bo pred novanje so pričeli v nedeljo, spomenikom ZB koncert jese-Dopoldne je bil cross na 60 m, niske godbe na pihala, med popoldne in zvečer pa priredit- koncertom pa kurjenje kresov ve javorniške »Svobode«. V na- in ognjemet z vrha Vitranca bito polni kino dvorani so na- Jutri zvečer bo v okviru pri-stopili: moški pevski zbor, tamburaški zbor in pionirska folklorna skupina z Javornika. V ponedeljek zvečer so predvajali v Kranjski gori partizanski film »Frosina-', v torek je uprizorila družina tabornikov »Prd Prisankom« lutkovno igrico »Rdeča kapica«, v sredo dopoldne pa je bila slavnostna šolska sodeluje nad 250 prebivalcev in znatno povečanje proizvodnje v okraju ni predvideno nikakršno kovinski industriji, ker so pod- povišanje proizvodnosti dela, jetja v glavnem usmerjena na kar se neugodno odraža v celot-proizvodnjo reprodukcijskega ni industrijski proizvodnji. Ne-materiala, ki ima v današnjih dvorano predstavlja rešitev tega pogojih zagotovljeno tržišče do- problema v 1956. letu eno najma in v i inozemstvu. Zlasti važnejših nalog samoupravnih uspešno se uveljavljata »Veriga« organov v prizadetih podjetjih.« v Lescah in Tovarna kos in sr- V gradbeništvu se po predlo-pov v Tržiču. Nadalje razširja gu plana zmanjša vrednost grad-obseg proizvodnje Kemična to- benih storitev za približno 17,2 varna v Podnartu, celotna lesna odstotka. To je pogojeno s industrija — ker se je usmerila splošno preorientaeijo investi-predvsem v izdelavo finalnih cijske dejavnosti v 1956. letu. proizvodov in predvideva izde- Nekoliko se po planu znižajo # tudi prometne storitve, kar je izraz izredno iztrošenega voznega parka. Zato bo potrebno, da se iz družbenih skladov že letos izločijo potrebna sredstva za ustrezne investicije. Glede gozdarstva predvideva plan, da se omeji sečnja lesa izpod letnega prirastka, vendar s pripombo, da se zaradi splošnih potreb v celoti zagotovijo obvezne količine celuloznega in jamskega lesa. POVEČANJE BLAGOVNE PROIZVODNJE V kmetijstvu predvideva plan, da se bo s sistematično uporabo preizkušenih organizacijskih in agrotehničnih ukrepov in s povečanjem investicijskih sredstev povečala tudi proizvodnja za tržišče. Nadalje se predvideva krepitev gospodarske funkcije zadružnih organizacij in vzpostavitev ravnotežja med razpoložljivimi blagovnimi fondi in dohodki prebivalstva na vasi. Nadalje se pričakuje veliko povečanje obsega proizvodnje kmetijskih posestev. Trgovini bo treba s pomočjo namensko določenih sredstev omogočiti, da razširi mrežo po-(Nadaljevanje na 3. strani) Poletji SRP - Torist biro Ljijaia OTVARJATA v maju in začetku junija 1956 mednarodni avtobusni promet iz Jugoslavije v Italijo in Avstrijo z naslednjimi voznimi redi: A. z 12. majem 1956 BLED—LJUBLJANA—-POSTOJNA—STARA GORICA 5.00 6.30 10.10 odhod prihod Bled Ljubljana Stara Gorica prihod odhod 18.45 17.35 13.50 Vozne cene: Bled—Gorica din 730.—; Ljubljana—Gorica din 500.—; Postojna—Gorica din 360.—. B. s 14. majem 1956 BLED—LJUBLJANA—TRST odhod Bled prihod 5.00 6.30 9.00 prihod Bled Ljubljana Trst odhod 22.00 20.40 18.00 Avtobus vozi vsak dan. Vozne cene: Bled—Trst din 800.-Ljubljana—Trst din 550.—; Postojna—Trst din 280.—. w C. z 2. junijem 1956 BLED—LJUBLJANA—TRST—BENETKE odhod Bled prihod 5.0« 6.30 9.15 12.15 prihod Bled Ljubljana Trst Benetke odhod 24.0f 22.50 20.45 17.45 Avtobus vozi vsako soboto z Bleda in se vrača v nedeljo iz Benetk. Vozne cene: Bled—Benetke din 1.500.—; Ljubljana— Benetke din 1.180.—; Postojna—Benetke din 1.000.—. C. z 2. junijem 1956 do 1. oktobra 1956 PORTOROŽ—KOPER—TRST—BENETKE odhod Portorož prihod 7.31 7.50 9.15 12.15 prihod Portorož Koper Trst Benetke odhod 22.25 22.05 20.55 17.45 artur Siler predsednik sveta za gospodarstvo OLO Kranj lavo lesne moke iz doslej neizkoriščenih odpadkov — industrija usnja in obutve — pri Avtobus vozi vsako soboto iz Portoroža in se vrača v nedeljo iz Benetk. Vozne cene: Portorož—Trst din 165.—; Portorož— Benetke din 900.—; Koper—Trst din 85.— Koper—Benetke d;n 8°0 — j D. z 31 majem 19S6 do 15. septembra 1956 BLED—BELJAK—CELOVEC 7.00 odhod Bled prihod 22.00 7.45 Kranj 21.15 8.00 Tržič 20.45 10.05 Beljak 18.25 10.30 prihod Celovec odhod 18.00 Avtobus obratuje vsak četrtek in soboto. Vozne cene: Bled— Beljak din 420.—; Bled—Celovec din 550.—. 5.00 8.25 11.30 E. s 4. junijem 1956 REKA—OPATIJA—LJUBLJANA- odhod prihod Reka Ljubljana Beljak -BELJAK prihod odhod 22.00 18.50 15.15 Avtobus obratuje vsak ponedeljek. Vozne cene: Reka—Beljak din 1.500.—. Potniki, poslužujte se rednih mednarodnih avtobusnih prog za svoje/ izlete in potovanja! Na navedenih mednarodnih avtobusnih progah nudi podjetje 10% popusta za povratne vožnje in 10% popusta za skupine nad 5 oseb. Povratne vozovnice veljajo 30 dni. Skupine, ki žele izkoristiti redne mednarodne avtobusne proge, se lahko prijavijo pri: Turist biroju v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 17, pri Putniku Slovenija in vseh njegovih poslovalnicah, pri potovalnem uradu »Adria« v Portorožu, potovalnem uradu Avtobusnega prometa v Mariboru in »Transturistu« v Škofji Loki. Vsi navedeni potovalni uradi tudi rezervirajo mesta v avtobusih in dajejo vse druge informacije. SAP — Turist biro, Ljubljana reditev v počastitev praznik premiera gledališkega delr »Cvrček za pečjo«, ki ga je na študirala dramska druž. Svobode Kranjska gora. V nedeljo dopoldne bodo razna tekmovanja, pcpoldne ponovitev igre »Cvrček za pečjo«, nato pa ljudska zabava. Pri teh pnreditv;>h akademija, zvečer pa pevski to predvsem mladina koncert Svobode Kranjska go- ske gore in okolice, ra. Kranjskogorčani so dokaza- iz Kranj- II. Naš razgovor ZDRAVA KORENINA NE POZEBE - — pravi že star pregovor. In res, skoraj ne mine dan, da se ne bi vsakdo lahko prepričal o tem. Med zdrave korenine lahko prištevamo tudi jeseniške železarje. Čeprav je njihovo delo zelo naporno in često precej nevarno, železarji, ki dočakajo visoko starost, niso izje- bil še, 4 leta mu je bilo, ko me. Najstarejši Jeseničan pa je danes Jože Vister. Se nekaj dni, pa bo minilo žo dva meseca, kar je Jože Vister prekoračil 9u iet. Lepa sta- rost, ki pa bi je Jožu, če bi go- ndeo. Naslednji dan, ko je šla y voril z njim ali pa ga le videl, trgovino »fasat«, pa so jo kler:-nikoli ne prisodil. Vedno na- kalke na cesti opljuvale. smejan in dobre volje rad pripoveduje o svojem življenju. Rodil se je na Bistrici onstran Karavank kot sin skromnih staršev - delavcev. Mlad je e Joža danes zadovoljen pravi: »No, vse to je minilo. Vesel pa sem, da se je uresničilo tisto, kar smo si nekdaj želeli.« Tov. Vister že vrsto let uživa njemu in še 5 bratom in sestram zaslu^en Pokoj. Njegovi kolegi umrl oče. Odtlej naprej jih je 7" ™dl xuP°k°Jenci — pa so mu mati le težko preživljala. Sam ?1 Zlvečl firje otroci ~ dve Jože pravi: »Campe in sirk smo hc.T m dva sinova. Najsta- takrat otepali iz dneva v dan« Tei*1 je "Pokojen že 8 let, (krompir in koruzo). Ko je bil najmla.1Si pa od letošnjega leta. Jože star 13 let, je šel s trebu- Jože Vister najmlajšim pravnukom hom za kruhom. Zaposlil se je v tovarni, kjer se je izučil za žebljarja. Ze pred 66. leti pa se je za stalno priselil na Jesenice. Po 10. letih bivanja na Jesenicah ga že dobimo v prvih vrstah stavkujočih žebljarjev. Jože Vister je bil vse svoje življenje na strani naprednih delavcev. Dvakrat se je moral izseliti iz stanovanja, ker takratni hišni posestniki, na povelje »farovža«, niso smeli imeti v hiši »rdečkarjev«. Dobro se še spominja znanega zborovanja jeseniških na-'prednih žena, na katerem so- izvolili njegovo ženo za predsed- Za razvedrilo se Jože Vister najraje poigra s svojim najmlajšim pravnukom (na sliki), ali pa jo ubere na Crni vrh k svoji hčerki. Za 90-letnico so ga komaj obdržali doma, po vsej sili je hotel na Triglav. Vse kaže, da bo Jože Vister dočakal tudi 100 let. Noge ga še dobro drže, očal še ni nataknil, četudi ne zamudi nobenega filma in vsak dan prebere časopis od začetka do konca. Le sluh se mu je že skoraj »izneveril«. Kar pa se izjem tiče, je pri njem verjetno največja ta. da je bil samo enkrat bolan, takrat, ko je pozimi padel v ledeno vodo. Zdravnik ga je prvič v življenju videl pred dobrega pol leta, ko se je odločil spraviti v red zobe. FaBo Pred 20. obletnico tekstilne stavke 16. septembra -veliko zborovanje Priprave so v polne« teku - Uspešno delo In programi komlsll Kot smo že poročali, bo v počastitev 20. obletnice velike tekstilne stavke, 16. septembra veliko zborovanje. Zborovanje bo v Kranju pod pokroviteljstvom tovariša Franca Leskoška-Luke, ki je bil neposredni iniciator in idejni vodja stavke slovenskih tekstilcev. % sadnje seje ObLO Kamnito Sprejet je bil pravilnik kreditnega sklada za zidat o stanovanjskih bis Za to veliko prireditev so priprave v polnem teku. Pri Okrajnem odboru Socialistične zveze v Kranju je ustanovljen pripravljalni' odbor, ki že intenzivno dela v več komisijah. Zgodovinska komisija pripravlja ob tej priliki izdajo posebnega Zbornika, ki bo zajel pregled delavskega gibanja v vsej Slovenija pred stavko, med stavko in po njej. V Zborniku bodo zajet: tudi spomini (udeležencev stavke in pa bogato slikovno gradivo. Prav tako bo opisan razvoj gospodarstva in delavskega samoupravljanja po vojni kar naj nazorno ilustrira preobrazbo delavca od mezdnega delavca do delavca - samouprav-ljalca. Ker naj bi oddelek spominov na stavko zajel dokaj širok obseg, vabimo vse, ki so v teh zgodovinskih dneh doživeli kak interesanten dogodek, naj ga opišejo in pošljejo gradivo najpozneje do 15. junija Priprav- ljalnemu odboru pri Okrajnem odboru SZDL. Delavne so tudi. ostale komisije. Organizacijska komisija pravkar ustanavlja posebne pododbore za pripravo proslave po občinah. Kulturno - prosvetna komisija je pripravila že obširen kulturno-prosvetni program, ki naj bi bil ves teden pred 16. septembrom. Predvidevajo medsebojna gostovanja »Svobod« po vsej Gorenjski, gostovanja poklicnega .gledališča s premiero »Tkalcev«, gostovanje Prešernovega pevskega zbora, organiza-zacijo novinarskih večerov itd. Težišče kulturno-prosvetnega programa pa je usmerjeno na 16. september. Ta dan predvidevajo nastop združenih pevskih zborov z Gorenjske. Skupno bo pelo preko 800 pevcev. Isti dan popoldne pa pripravlja Okrajni odbor Partizana velik telovadni nastop vseh partizanskih društev na Gorenjskem. Na 9. seji Občinskega ljudskega odbora Kamnik so obravnavali vrsto aktualnih vprašanj. V ospredju razprave je bil predlog osnutka pravilnika kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki ije sestavljen skladno z obstoječimi zveznimi predpisi. Za tem so odborniki obravnavali predlog upravnega odbora tega sklada o programu dodeljevanja teh sredstev. Od državnih gospodarskih podjetij se je kot investitor — najemnik posojila prijavilo samo podjetje »Stol«, kateremu je bilo odo- breno posojilo 20 milijonov dinarjev za nadaljevanje stolpne hiiše. Za popravila državnih stanovanjskih hiš jje v skladu določenih 7 milijonov din, 2 milijona za večja popravila privatnih stanovanjskih hiš, preko 20 milijonov pa za posojila graditeljem privatnih stanovanjskih hiš. iSklep ljudskega odbora je bil, da naj komunalna banka in upravni odbor sklada prvenstveno dodeljujejo posojilo o-nim, ki bodo v tem letu dogradili stanovanjske hiše. Vsi ostali pa 'bodo morali seveda čakati Letovanja za vajeniško mladino Golobi so ponesli čestitke Maršalu KRANJ, 15. MAJA. Danes dopoldne so se Kranjčani zbrali v Parku Svobode, da bi prisostvovali izpustu golobov, ki so odleteli s čestitkami za maršala Tita v Ljubljano in Dngo selo na Hrvatsko. To je bilo nadaljevanje golobje štafete z izhodiščem na Triglavu. Ob tem slovesnem trenutku je v imenu občinskega odbora SZDL Kranj spregovoril množici France Pagon, za njim predstavnik ObLO in drugi. Sledila je podelitev diplom, ki jih je Zveza golobov pismonoš s sedežem v Zrenja-ninu poklonila udeležencem lanskoletne Titove golobje štafete in vsem, ki so s sodelovanjem pripomogli k njeni uresničitvi. Preden so golobje odleteli, jim je pionirka zaželela, da bi srečno prinesli pozdrave in čestitke gorenjskega ljudstva svojemu dragemu Maršalu. V letošnjem letu pripravlja organizacija Zveze prijateljev mladine in Ljudske mladine skupaj z vsemi ostalimi široko akcijo z letovanjem vajencev. Iniciativa je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom in razumevanjem. Iz nekaterih anket in ostalih analiz je namreč razvidno, da je zdravstveno stanje vajencev izredno problematično. Zaradi nezadovoljive prehrane, neurejenih stanovanjskih razmer, grdih primerov izkoriščanja itd., je med njimi mnogo obolenj, ki nedvomno vplivajo na naš delavski podmladek. V preteklih letih pa smo vse premalo storili, da bi omogočili čim širšemu krogu vajencev organizirano in vzgojno letovanje. V ta namen je bil ustanovljen poseben republiški odbor za letovanje vajencev, .pred dnevi pa je bilo tudi v Kranju širše posvetovanje, katerega so se udeležili zastopniki organizacij Zveze prijateljev mladine, LMS, Sveta za šolstvo, OSS, trgovinske zbornice, obrtne zbornice, OO ZB in drugi ter sklenili, da tudi za področje našega okraja letovanje vajencev temeljito pripravijo. V letošnjem letu bodo letovanja in taborjenja zajela širši krog mladine, zato bo treba predvsem skrbeti za dobro vzgojno delo. V ta namen bo organiziran poseben seminar za vodstvo in vzgojno osebje v kolonijah, na letovanjih in taborjenjih. Vajenci bodo prav tako šli v različne kraje, nekateri na morje, nekateri v planinske predele. Z ozirom na to, da bo velik del vajenske mladine sodeloval v mladinskih delovnih brigadah, je bilo sklenjeno, da se da prednost predvsem temu delu vajeniške mladine. Vodstva vajenskih šol bodo odgovorna, da bodo v prvi vrsti letovali tisti, ki bodo šli v brigado. V tem smislu je treba razvijati skupno akcijo vseh zainteresiranih činitelj ev. Nedvomno bodo vajenci zadovoljni, da se jim omogoči solidno letovanje, kar bo vplivalo tudi na izboljšanje njir hovega zdravstvenega stanja. K uspešnemu letovanju pa bo pripomoglo tudi organizirano vzgojno delo. -ič na prihodnje leto. V nadaljevanju seje je bila na dnevnem redu obravnava osnutka odloka o turistični taksi in odloka o proglasitvi turističnih krajev v občini Kamnik. S tem odlokom so bili proglašeni vsi kraji v občini Kamnik kot turistični. Sprejet je bil tudi odlok o uvedbi turistične takse, ki znaša v sezoni 50, izven sezone pa 20 din od nočnine. Tako zbrana sredstva pa se bodo stekala v sklad za pospeševanje turizma pri ObLO. Odbor je tudi sprejel predlog, da se kulturni spomenik Mali grad v Kamniku prenese v upravo Sveta za prosveto in kulturo občine, potrjen je bil predlog za ustanovitev nove trgovine »Nova- moda« v Kamniku, ki jo bo otvorilo trgovsko podjetje »Kočna« na Titovem trgu in predlog Gostinskega podjetja »Planjava«, da se paradi nerentabilnosti zapre gostilna »Bistrica« v Novem trgu. Ob zaključku seje je bila imenovana tričlanska delegacija, ki se bo udeležila stalne konference mest Jugoslavije. -O- Zborl volivcev v kamniški občini V kamniški občini bodo v dneh od 19. maja do vključno nedelje 27. maja zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali predlog družbenega plana in proračuna občine Kamnik za leto 1956. Istočasno bodo udeleženci zborov volili tudi potrošniške svete, na kar se organizacija Socialistične zveze že temeljito pripravlja. -O- Teden RK v Kamniku Mladina tovarne Iskra za Titov rolstnl dan V čast rojstnega dne maršala Tita je organizirala mladina tovarne »Iskra« športno tekmovanje v šahu in odbojki med posameznimi oddelki ter pripravlja srečanja v namiznem tenisu med »Iskro« in I. gimnazijo v Kranju. M. Đ. Za teden Rdečega križa so bila na področju kamniške občine organizirana predavanja o higieni, o borbi proti alkoholizmu in akciji za prostovoljno dajanje krvi. V Kamniku je bilo tudi predavanje o higieni živil. Vsi vaški odbori RK, ki so bili do sedaj manj delovni, so se v tednu RK razgibali. Zbirka prispevkov za zdravstveno dejavnost je bila organizirana za nabavo omaric z najpotrebnejšim materialom za prvo pomoč, za vsako vas. Razpravljali so tudi o ma1 h asanacijah na vasi. Želja RK je, da bi tudi ostale množične organizacije v bodoče bolj sodelovale pri skupnih naporih za izboljšanje zdravstvenih razmer na podeželju. Pri zadnjih zdravniških pregledih so zlasti v Tuhinjski dolini ugotovili izredno mnogo primero'-rahitisa in to predvsem pri otrocih kmečkega prebivalstva, skoro nhx pa pri otrocih staršev, ki so zaposleni v podjetjih. Francoska sindikalna delegacija v „lskrlifl Kranj, 16. maja. Tovarno »Iskro je danes obiskala sindikalna »PTT« delegacija iz Francije in se zadržala v podjetju tri ure. Goste je posebno zanimalo delo samoupravnih organov. Predsednik upravnega odbora tovariš Pavel Krištofek in sindikalni predstavniki so jim razkazail potek proizvodnje. M. Đ. TE DNI PO SVETU Zadnji dnevi so nam prinesli nekaj razveseljivih novic, nekaj hrabrilnih znakov, ki pomenij* novo razvedritev mednarodnega položaja. Naj jih na kratko naštejemo: Najprej je tu obisk francoskih državnikov v Moskvi. ▼ t^rek zjutraj sta »odletela« na obisk v Sovjetsko zvezo francoski premier Guv Mollet in zu-nanii minister Christian Pineau. V Moskvi čaka francoska državnika in njihove spremljevalce 5 dni intenzivnih političnih razgovorov z voditelji Sovjetske zveze. Nekih konkretnih rezultatov ne pričakuje nihče. Vsi pa soglašajo, da bo nedvomno ta obisk pripomogel k nadalj-niemu zbliževanju Vzhoda in Zahoda, ki se je začelo z nedavnim obiskom sovjetskih državnikov v Veliki Britaniji. Osnovana tema razgovorov bo po mnenju opazovalcev razorožitev in s tem v zvezi povečanje pomoči nerazvitim deželam. Zato ni nič manj pomembna vest, ki so jo prinesli iz Moskve francoski socialisti, ki se v ponedeljek ponoči vrnili v Pariz, da namerava sovjetska vlada zmanjšati do prihodnjega maja svoje oborožene sile t» 1,200.000 mož. To je morda prvi korak na poti k uspehu razoro-žitvene komisije, hkrati pa bo-drilen znak pred začetkom francosko - sovjetskih razgovorov. Kljub temu, da je ameriški zunanji minister Dulles izjavil, da ZDA ne bodo zmanjšale števila vojakov, je sovjetski korak ne>-dvomno zelo pomemben, saj mu bodo slej ko prej morale slediti ostale države, če ne bodo hotele ustvariti videz, da jim ni do pomiritve v svetu. Čeprav s# uradni komentatorji na Zahodu sprejeli ta sovjetski ukrep t rezervami, se vendarle vidi, da tudi te države že razmišljajo • vprašanju razorožitve. Nadalje je tu izjava bivšega britanskega premiera Churchilla, ki je izžVala kopico komentarjev in ugibanj. Churchill je namreč izjavil, da bi bilo popolnoma možno vključiti tudi Sovjetsko zvezo v Atlantski pakt. Ta izjava, ki je prišla neposredno po sestanku Sveta Atlantskega pakta, ponovno potrjuje, da vse bolj zori misel, da je čimprej treba korenito spremeniti stare poglede na mednarodne dogodke in mednarodne ustanove. Čeprav morda med temi dogodki ni neke neposredne, na prvi pogled vidne zveze, ta vez vendar obstaja: to so pojavn«? oblike enega in istega proceS8 — poboljšanje mednarodnih prilik v svetu. Ljudje in dogodki MED MAKIJI V FRANCOSKIH GOZDOVIH Iz kasarn v planine Marseljeza je družila slovenske in francoske fante Prejeli smo nekaj zanimivih podatkov o sodelovanju Slovencev v nemški vojski z odporniškim gibanjem francoskega ljudstva med zadnjo vojno. Danes priobčujemo opis nekaterih dogodkov. PRIHOD V DIJON 1. maja 1943 je prispel v francosko mesto Dijon transport 1700 Slovencev v nemških vojaških uniformah. Poveljujoči častniki, Nemci, so zahtevali, da z nemško pesmijo korakajo skozi mesto do kasarn. Toda v srcih teh vojakov je tlel ogenj upornosti in nacionalnega ponosa. Tiho povelje se je širilo od vrste do vrste in že se je po ulicah Dijona mogočno razlegala pesem i»Hej Slovani«. To je nemalo začudilo Francoze. Z veseljem so odkrili v teh fantih svoje zaveznike in prijatelje. Tudi Nemci so obstrmeli. Te sramote niso prenesli hladnokrvno, maščevanje so pripravili za zidovi kasarne. Slovenci, ki so služili v nemških vojaških enotah v Franciji, so kmalu našli zveze z uporniškim gibanjem francoskega ljudstva. Organizirani so bili v skupinah in vsaka od njih je opravljala določene naloge. Naši fantje so obveščali francoske rodoljube o premikih sovražnih čet, prinašali so jim municijo in orožje iz nemških skladišč, v vojaških vrstah pa širili propagandna gesla upornikov. RUŠENJE VOJAŠKIH DOMOV V juniju 1943. leta so pričela množična miniranja nemških vojaških domov. Tudi »Solda-tenheim« v Chalonu je zletel v zrak. Zgodilo se je v nedeljo. Naš rojak Vinko Smolej se je ob desetih dopoldne na železniški postaji sestal z nemškim oficirjem, preoblečenim Francozom. Našel ga je na peronu. V rokah je nosil majhen kovček. Po izmenjavi spoznavnih gesel »Marseille - Wehrmaeht« ga je skozi zadnji vhod Soldaten-heima pripeljal v obednico. Tam je bilo zbranih že precej vojakov in oficirjev. Francoz je v brezhibni nemščini zaprosil kuharico, naj bi mu shranila kovček do odhoda vlaka v Dijon. Položila ga je za točilno mizo pod stopniščem. Gosta sta nato sedla in izpila vsak po eno pivo. Vojak Smolej se je zaradi varnosti nato hitro vrnili v kasarno. Točno opoldne je silen pok pretresel mesto. Ves osrednji del vojaškega doma je razneslo v zrak. Bilo je precej mrtvih in ranjenih, — koliko, Nemci niso hoteli nikdar izdati. Akcija je poplnoma uspela. PRVI POBEGI V tistem času so Nemci že beležili prve pobege slovenskih vojakov v gozdove k francoskim partizanom — maki jem. Vojaške oblasti so zaradi tega vpe- ljale strožji režim. Slovencem so prepovedale vsako druženje s Francozi, določile so lokale, v katere so smeli zahajati, in u-vedle ostre kazni za najmanjše prestopke. Toda zaman! Celo grožnje z vojnim sodiščem niso imele uspeha. Mreža odporniškega gibanja je zajela širok krog Slovencev.in prijateljskih vezi z makiji ni bilo več mogoče raztrgati. Onesposabljali in rušili so nemški okupatorski stroj, kakor so vedeli in znali. Pripravljeni so bili žrtvovati tudi svoja življenja za uničenje nacistov na francoskih tleh in s svobodoljubnimi rojaki francoske zemlje jih je družilo neomajno tovarištvo. Nemci so tedaj zaslutili nevarnost sodelovanja z makiji, zato so premestili precej slovenskih vojakov v mesto Aosta v Severni Italiji. Tu pa se je zanje šele začelo pravo delo. Navezali so stike z izseljenimi primorskimi Slovenci in jim pomagali, kolikor je bilo v njihovi moči. Izdajalcev tudi tu ni manjkalo. Brata Mirko in Blaž Ster bi bila skoraj ob življenje, da ju nista rešila iz zapora Marijan iSreč-nik, sedaj kapetan JLA, in Viko Smolej, oba iz Tržiča. Ti štirje tovariši so bili pri delu najaktivnejši in v kritičnih trenutkih jih je vedno rešila njihova prisebnost. BOJI SO SE PRIČELI Prišla je jesen. V oktobru so slovenske vojake v Aosti prepeljali zopet v Francijo, tokrat v mesto Gap. Marsikateri Slovenec, Hrvat in Poljak je tamkaj prelil svojo kri za svobodo. Številni grobovi pričajo o njihovem boju. Tudi Lyon, Grenoble, Shamberv, Dijon in Marseille hranijo take spomine. V vasi Malleval, ki je . zapisana med najbolj borbenimi kraji v Franciji, so nacisti v boju ubili tri Slovence, dva pa ujeli. Odpeljali so ju v Lyon in tamkaj obesili. Tovariš J. P., ki se še dobro spominja pobega te skupine fantov, takole pripoveduje: — V Gapu sem bil tedaj garnizonski trobentač. Stanoval sem v sredini mesta v isti sobi z nekaterimi pisarniškimi uslužbenci štaba, zato sem slišal marsikaj, kar ne bi smel. Tisti dan je bilo mesto zavito v dolgočasno jesensko meglo. Po okoliških hribih so pokale puške naših fantov, ki so se vadili v streljanju. Nekaj jih je bivalo v dekliškem internatu, drugi pa so stanovali v samostanu na nizkem hribu izven mesta. Tam je bilo središče odporniškega gibanja Slovencev v nemških enotah. Sem je spadala tudi skupina gorenjskih fantov, v kateri so bili: študent Ludvik Oblak iz Tržiča, Tone Gladek s Sv. Ane nad Tržičem, Gerbec iz Domžal, Rudi Klajndinst iz Pe-rašice pri Begunjah ter Tone Grobotek z Jesenic. Od teh je le zadnji preživel vojno. Sef kuhinje in naš zaupnik »Fezi« (bil je švicarski državljan) me je tisto dopoldne poklical in izročil pismo za Ludvika Oblaka. Pošto sem odnesel v samostan. Student Oblak je dobro obvladal francoski jezik, zato mu ni bilo težko najti zvez s Francozi. V razgovoru s temi fanti sem izvedel, da se pripravljajo na beg. Naročili so mi, kje naj jih naslednji dan čaka kamion. Po prihodu v kasarno sem opazil, da so Nemci precej razburjeni. Iz njihovih besed posnel, da so naši iz internata na strelskih vajah uporabljali prave naboje in streljali na častnike. Viko Smolej, Drago Štefe, Blaž in Mirko Ster, Marjan Srečnik, Keršič in Blažič so bili aretirani in predani vojaškemu sodišču. »Fezi« nam je tedaj spet pomagal. Naročil mi je, da sem vrečo s pošto zvečer oddal njemu. Takoj jo je zamenjal 7 drugo, prav tako zapeča- umik v celico, nakar so neopazno pobegnili. Poveljnik garni-zije Gerstener je še isti večer izdal nalog za aretacijo nekaterih Slovencev, ki so ostali še v samostanu. Neki »Gefreiter« ga je v naši sobi pretipkal, jaz p» sem med tem prebral imena: Znidarič, Dolinar in Zeleznik. Ker ni smel noben vojak zapustiti kasarne, sem poslal vest e aretaciji v samostan po nekem Poljaku, ki je upravljal vojaško skladišče orožja izven mesta. O vsem sem obvestil tudi »Fezija« in kmalu za tem so našli v obednici oficirske kantine mrtvega polkovnika Ger- CHALON sur SAONE. Vogalna stavba na levi je heim«, ki so ga poleti 1943 minirali »Soldaten- teno in odnesel sem jo na poštni urad. Zadeva s fanti se je na ta način srečno končala in dobili so le okoli 20 dni zapora. Zvečer sem izvedel tudi za dogodek v samostanu. Tovariši Oblak, Gladek, Klajndinst, Gerbec in Grobotek so pobegnili z vojaškimi kamioni. Odnesli so nekaj častniških uniform in municije. Oficirje v samostanu so razorožili in jih prisilili na stenerja. Bil .je zastrupljen. Ti' sta noč je bila mučna za nas-Živci so bili napeti od pričakovanja. Nemci so za umor osumili »Fezija« in ga zjutraj u" strelili. Zdaj sem vedel, da bo treba hitro ukrepati. Pripravljen sem bil na vse. Dežurnemu sem sp°" ročil, da grem v mesto po P°" što, v resnici pa sem odhitel ^ internat k tovarišem in jim sp0' 2 ^Miffisj$b Družbeni plan in proračun kranjskega okraja * sprejeta 6K«đarjevwaJ« s 1. atranif) sredno vplivalo na zboljšanje stev v tem, ker še vedno ni- slovalnic po vseh krajih, kjer življenjskega položaja delovnih mamo nekih objektivnih meril 71,970.000 in 190,760.000. na funkcionalne Kako delajo v EZ Visoko Precej napak, pa tudi uspehoo za to obstaja potreba. Brez održanja je treba pristopiti k re- ljudi. Nato je tovariš predsednik in to bodisi med republikam.', okraji ali občinami. Letošnje alizaciji načrtov za izgradnjo obrazložil ekonomske ukrepe, ki leto bo v tem mislu prav pose- Ločeni seii skladišč in sejmišč, ki bodo u-stvanla možnost večje in hi- jih predvideva letošnji družbeni bej treba izkoristiti za študij, plan. S tem v zvezi je glede kako objektivizirati te kriterije, trejše blagovne izmenjave in formiranja sredstev za samo- preko katerih bii višina prora V nedeljo pred prvim majem Ne bi se smelo namreč doga- so imeli na Visokem pri Kra- jati, da traktor bega od parcele nju redni letni občni zbor kme- do parcele, ki so pogosto dokaj Po skupni seji' obeh zborov tijske zadruge. Pregled dela v oddaljene med seboj; pri tem sta bili ločeni seji Okrajnega preteklem letu je pokazal, da pa izgublja čas in trošl gorivo, zbora in Zbora proizvajalcev, gospodarjenje ni bilo takšno, Vendar pa ne bi bili objek- stojno razpolaganje dejal, da je čunskih sredstev za posamezno kjer (so odborniki po poglavjih kot bi si želeli; upravni odbor tivni, če bi samo grajali delo zagotovila boljšo preskrbo mest. V 1956. letu bo treba nadalje Pospešiti razvoj gostinstva, Predvsem zaradi razvoja turiz- objektivizirajo z določilom, da moči in strukture prebivalstva. Ha. Zato bo treba preskrbeti podjetja iste industrijske stroke Seveda je to naloga, ki na videz sredstva za povečanje turistič- izkoriščajo enako stopnjo de- zgleda lahka, je pa izredno za-nih kapacitet ne glede na tre- leža. Zaradi trgovskih podjetij, pletena pri odrejanju inštru-nutno nizko stopnjo rentabilno- naj bi se odredila sredstva za mentov delitve narodnega dosti- V tej zvezi je dolžnost zbor- samostojno razpolaganje po naj- hodka, že od federacije navzdol, nic, da skupno pospešujejo tu- višji stopnji. V gostinskih pod- iz najvišjih predstavniških fo-rtzem in do kraja izvedejo ak- jetjih pa je diferenciacija sto- rumov so dana zagotovila v tej °iio za formiranje propagandnega sklada za turizem. Na področju obrti bo potrebno predvsem razviti uslužnostne s visoških zadružnikov. Dosegli ki so tudi zavidljive uspehe v posameznih odsekih, za kar gre zasluga posameznim zadružnikom. Največ uspehov je pokazal ži- Svet za gospodarstvo sklenil, politično teritorialno enoto za- in v celoti izglasovali okrajni ni bil dovolj povezan naj se ti skladi v določeni meri visela od njihove gospodarske družbeni plan in proračun za svojimi člani. Svojih nalog, letošnje leto. s° Jim bile naložene kot odbor V okrajnem zboru je podal v nikom, niso jemali dovolj re imenu Komisije za 'gospodarstvo s no; to dokazujejo poročila za določene predloge in pripombe stopnikov odsekov in predsed- vinorejski odsek. Molzno kon- Anton Kržišnik, v imenu pro- nika zadruge — bila so slabo trolo opravljajo sistematično; računske komisije pa Ivan Ga- pripravljena, ali pa jih sploh pa tudi selekcija živine je do- šperin, medtem ko je v Zboru ni bilo. Zaradi takega odnosa bro uspela. Tudi sekcija mladih proizvajalcev poročal v imenu do dela se je dogajalo, da so zadružnikov, ki so jo nedavno penj upravičena zaradi neenakih smeri, ne glede na to pa se Komisije za gospodarstvo Metod člani zadruge iskali kupcev ustanovili, je na pravi poti. Go- pogojev, pod katerimi poslujejo moramo te naloge tudi sami lo- Rotar, v imenu proračunske ko- drugje. Tudi delo po odsekih vorili so o ustanovitvi sadne posamezna gostišča. titi, če hočemo dati tem napo- misije pa Bogdan Knaflič Na koncu je predsednik sveta ram v državnem imerilu ustrezni obrate. Cas je, da vse dosedanje odgovoril 5e na nekaj pripomb razprave v tej smeri rodijo konkretne ukrepe, kar bo nepo- občin, zbornic in gospodarskih organizacij. prispevek. Proračuni bivših okrajev Kranj ni bilo takšno kot bi pričako- drevesnice, v kateri bi gojili V Zboru proizvajalcev so ne- vali. Zelo slabo se je izkazal sadike sadnih dreves, ki so pri- kateri odborniki tudi sodelovali sadjarski odsek. Čeprav je v merne za njihov kraj. Tu bi se v razpravi. Odbornik Tolar je območju te zadruge precej oku- lahko mladi zadružniki mnogo stane Mrhar: Predlog proračuna Delitev sredstev družbenih bilizaciji tržišča določila prora- potrošnje in nekaterih spre Planov in proračuna v letu 1951 čunska potrošnja v cilju racio- memb pa je v letu 1956 na raz- 3e odraz naše nove politike in nalne potrošnje in to tako, da polago v te namene samo zne ukrepov v gospodarstvu, je de- so za proračunske namene dana jal tovariš Mrhar, ko je podal na razpolago sredstva v višini, in Radovljica in vseh občin so govoril o tem, da bi bilo treba ženih sadnih dreves, so storili naučili. Zelo delavna je tudi znašali v preteklem letu 1 mili- tudi gozdarstvo zajeti v celoti v zelo malo, da bi obvarovali vsaj sekcija žena zadružnic. jardo 600 milijonov, realizirani družbenem planu že takrat, ko zdravo sadno drevje. Letos sko- Ob koncu pa še to: mnogo so bili v višini 1.300,000.000, z se ga sprejema, ne pa da se o raj niso škropili, baje zaradi hrupa je povzročil predlog, naj ozirom na fiksiranje letošnje gozdarstvu razpravlja šele po- slabega vremena, toda zamudili bi zadružni dom, v katerem tem, ko je družbeni plan že so mesec januar. Nekaj krivde ima svoje prostore KZ, odstopili sprejet. ' pri tem pa gre seveda tudi na občini, češ, da je to veliko bre- Odbornik Šiling se je dotaknil račun tistih kmetov, ki sploh me za zadrugo. Toda večina sek 1.187,000.000. Pri tem je sklada za pospeševanje turizma, niso pustili škropiti. Taki po- članov zadruge je bilo mnenja, upoštevati dejstvo, da je bila že ki ga vplačujejo socialistična samezniki bi morali vedeti, da da dom obdrži zadruga, saj je obrazložitev letošnjega okrajnega proračuna, ki naj bi vplivali na normalnejše stanje v našem gospodarstvu. Kot tak odraz nove gospodarske politike je smatrati solidno osnovo, ki je bila postavljena za določanje sredstev gospodarstva in sredstev namenskih skladov. Tako je s stališča normalnej-Šega razvoja gospodarstva in Proračunske potrošnje brez dvoma izredno pomemben u-krep, da proračunske vire predvidevamo že pretežno z dohodki od prebivalstva za razliko od Preteklih let, ko so se ti dohodki stekali v znatno večji meri iz dobička gospodarskih organizacij. To dejstvo lahko v letošnjem >letu pozitivno vpliva na rast našega gospodarstva, k: smo mu z namenskimi skladi zagotovili večja sredstva kot pretekla leta. Proračunska potrošnja bo zato v tej smeri dobivala Ičedalje večji odraz naporov in sodelovanje državljanov, zlasti v komunalni skupnosti. VEČJE VARČEVANJE S SREDSTVI S tem pa se začenja doba večjega varčevanja in večje kontrole nad sredstvi, kako do- ki so bila uporabljena v letu v letu 1955 v okviru razpoloz-1955, torej realizacija preteklega ljivih sredstev realizacija pro- obrtna podjetja in dejal, da bo s preprečevanjem škropljenja dovolj močna, da vzdržuje dom, ta zadeva težko realizirana. To ne ogrožajo samo svojega sa- v katerega je tudi sama veliko dovnjaka, ampak tudi drevesa vložila. Vendar pa to vprašanje svojih sovaščanov. Precej napak še ni bilo dokončno rešeno. Pri je bilo tudi v strojnem odseku, tem bi morale dati tudi svojo Zlasti veliko skrbi jim dela besedo množične organizacije traktor. Kmetje ga uporabljajo zlasti SZDL, kajti zadružni dom v glavnem za kultiviranje. Ne je skupna last in ne gre, da bi bi bilo pa toliko skrbi, če bi o njegovi usodi razpravljali sa- strojni odsek organiziral bolj mo člani kmetijske zadruge, smotrno uporabljanje traktorja. k. M. Kratke im Trsiea KOMUNALNA BANKA TRZIC prispevek trgovske mreže Trije te dni prevzela posle podruiž- glav Tržif' v kntevo ^e vključe-,T , , , m nih 80 poslovalnic. Upamo, da niče Narodne banke v Tržiču. „q k« ■ j ,.. se bo to vprašanje zadovoljivo Novi direktor, ki še ni imeno- rešilo, van, bo imel predvsem dolž- tekajo in kako se trosijo. (Za politično tentor alir.mi enotami določanje proračunskih sredstev v preteklih letih, letos pa še v letu 1956 še niso bili postav- posebno, so ostro pokazale, da Ijeni dokončni temelji, temveč je največja slabost pri ioloča- se je z ozirom 'na težnjo po sta- nju višine proračunskih sred- Anton Kržišnik med obrazložitvijo proračuna Okrajnemu zboru OLO leta. Smisel tega ukrepa naj bi računa skrčena samo na admini- vprašanje je pojasnil Dušan bilo vodilo za skrajno varveva- strativne izdatke. Jasno je, da Ilorjak in dejal, da je to zgolj nje, pravilno uporabo in za predlog proračuna z*i leto 1956 priporočilo, da pa je prav, da skladnejši razvoj življenjske ne izkazuje Inikakih povečanj, z tudi obrt prispeva v !ta sklad, izjemo zakonitih osebnih izdat- saj ima od turizma neposredne kov (stanovanjski prispevek in koristi, še nekaj drugih). V reda LETOŠNJI PRORAČUNSKI predlogu [za najetje posojila iz IZDATKI okrajnega investicijskega skla- ravni. Ze razprava okoli proračunskih razmerij med p^samezmrni DELA NA JAVNEM ZAKLONIŠČU so za sedaj zaključena, ker so izčrpana sredstva. Z njimi so preprečili večjo škodo in portali so olepšali izgled ceste. V kratkem bodo pričeli z gradnjo trgovske hiše na Ravnah. Tudi na zidavo pekarije resno mislijo. Posebna komisija je no, ko- ^!±iVef Pf'Tn kV1S!0V0!i:J-in ugotovila, da bi bila za Tr- nost, da mobilizira denarna sredstva, ki nedvomno še ležijo po zasebnih denarnicah, in tako zbere v hranilnico čimveč denarja, ki naj bi bil koristno na razpolago podjetjem za obratna sredstva. GRADBENA SEZONA bi se v Tržiču že lahko pričela, ročil novico. Pri povratku v ka- nalogo, da se prebijejo skozi sarno me je srečala nemška nemške obroče ter s kamioni Patrulja. Ker sem imel dovolje- dosežejo vas Malleval. Uspelo nje za izhod samo do pošte, sem jim je priti do glavnine makijo v diru ubral proti središču jevskih enot na vzpetini za vas-rnesta. Upal sem, da v množici jo. Boj se je pričel v ranem ne bodo streljali za menoj. Ljudje so z bojaznijo gledali ta lov. Končno sem jim ušel. Zatekel sem se v neko poprav- jutru. Partizani so bili obkoljeni z vseh strani. Odločili so se za juriš, a napad zaradi prevelike strnjenosti sil ni uspel. Morali Ijalnico radijskih aparatov. Na- so se umakniti. Žrtev je bilo šonsko sem zaslutil, da ti ljudje mnogo na obeh straneh. Smrt-sodelujejo v odporniškem gibanju, njihova skrb zame pa je to v polni meri potrdila. Napo tili so me tja, kamor sem želel. KONČNO V HRIBIH Nemci so v lov za pobeglimi no zadeta sta obležala tudi Ludvik Oblak in Klajndinst. Gladek si je pri umiku z vil nogo in padel. Gerbec mu je hotel pomagati ter ga naložiti na ramena, v tem trenutku pa so že jurišali Nemci in obadva zajeli. Žalostno je bilo gledati, Slovenci iz samostana vpregli kako so pobijali ostale težko vso Peta i novo kvizlinško milico ranjene borce, nakar so se ?. in plačance. Njihovi »raztrgan- mrtvimi skupaj slikali. Trupla so potem privlekla v vas, jih ci« so brez uspeha iskali sled za pometali v hige> domove pa zavezniki. Konec oktobra se je žgali. Danes stoji v Mallevalu ta petorica izčrpanih in one- lep spomenik žrtvam tega boja. mogiih fantov prebijala mimo Gla?eka ^ Gerbca so nacisti „ . ., odvlekli v bonske vojaške za- sovražnikovih zased v hribe pore tpr ju 0,bsodili na smrt Proti italijansko-švicarski meji. Mesec dni so ju mučili in tepli, Edini vodič jim je bil vojaški da bi izdala svoje tovariše, ven- kompas in zemljevid. Tri noči dar nksta klonila. Tretjega mar- ttri „ , ' ca 1944 zjutraj je prišla njuna so ze hodih. Morali so biti o- ura ,>SodniJd<< so bili celo. tako Prezni in paziti, v katerih hišah »velikodušni«, da so jima puso se ustavljali. Skoraj povsod stili pisati staršem. Jože Gladek So jih gostoljubno in toplo spre-■l6li. Končno so prišli do oborožene enote makijev. Štela je ka'-kih 40 mož. BORCI SO PADALI Meseca februarja 1944 so nem- piše materi in očetu, naj s pogumom sprejmeta to pismo, čeprav je zadnje. Večji del teksta je cenzura prečrtala. Obadva, Gladek in Gerbec, sta pokopana na vojaškem pokopališču v Ly-onu. Nista sama. Marsikateri njun tovariš je še omahnil na francoskih tleh. Složnost, ki so ^ki vojaški oddelki dobili ukaz jo Slovenci in Francozi pokazali Za iztrebitev vseh francoskih že v prvi svetovni vojni, se je *banditov« in njih pomagačev. tudi tokrat uresničila. Zvoki Kribi so zaživeli v borbah. Ma- marseljeze so jih družili in jim kiji, katerim so se pridružili vlivali poguma v boju za svo- tudi slovenski fantje, bo imeli bodo obeh narodov. J. O. posebni točki dnevnega liko bo lmela let<1- denaria 7* %**ZXZ ' »i 23 Ar~ so odborniki sklepali o *° *°f 3* žič primerna podobna pekarna, investicije. Na ljudskem odbo- kot jo ima Kidričevo. Osnutki ru hitijo s sestavo občinskega za gradbeni program so že iz- Ponovil bi skupne izdatke, ki da ter iz stanovanjskega sklada družbenega plana. Kaže, da ne ^J^^^L^^'&^S so predvideni za posamezne de- občine Kranj "zidavo stavbe bo možm> zbrati sredstev v ta_ dokončn{ _.'ad,benl elabo- javnosti. Tako predvideva le- 2 otoiin^ ^^aŽ!ha fca^ ki viSini' kot t0 P"dvtteva rat in najame potrebne kredi- tošnji proračun v investicijske A/< oicrajnega proračuna do sio t »radnih namene znesek 17,000.000. V pro- za dozidavo stavbe OLO -10 mi- okrajm, plan. « " gradnjo, svetne namene 57,654.000, v soci- lijonov dinarjev, medtem ko Zanimive razprave se razvi- OLEP*FVAWiF mpst* alne namene samo 1840.000 (ker bodo stroški znašali 70 milijo- jajo tudi o tem, če bo občina wvn.nj*. ransiA so vsi ostali izdatki preneseni nov. Za stanovanjski blok je v Tržič prejela 10% stanovanjski Tržičani letos zelo pozdravljajo na občine). Iz istih razlogov je proračunu zagotovljenih 7 mili- prispevek od pokojnin, izplača- 0h..__.? rtnni . , ... jonov, medtem ko bodo iz sta- nih tržiškim upokojencem. Ta UbCinskl dom je dobil cvetlice novanjskega sklada najeli še 17 prispevek bi znašal nad 16 mi-- na vsa okna, in tudi posamezni milijonov dinarjev. lijonov dinarjev. Bilo bi pra- doslej zanemarjeni predeli me- Po ločenih sejah so se odbor- vično, da občina Tržič ta denar sta &0 za5eli zasajati okrasno niki ponovno zbrali na skupni dobi, saj skrbi za stanovanja kjer je predsednik OLO upokojencev. Isto velja za sta- grm^vle- Miran Košmelj sporočil, da je novanjski prispevek železničar- Tržičani se čudijo, da podjet- spričo enakih mnenj odbornikov jev in poštarjev. Ce bi. veljalo je SAP Ljubljana še vedno ni Za dotacije finančno samostoj- Okrajnega zbora in Zbora pro- načelo, da dobi stanovanjski postavilo avtobusnega postaja* nim zavodom, družbenim orga- izvajalcev vsklajen tekst poro- prispevek ona občina, kjer je j L1ud1e ?a ,p tpi?v_ ,afci. nizacijam, cestnemu skladu itd., čil vsch komisij, tako da je sedež gospodarske organizacije, * J J f ^ ™J" je predvideno' 112,042.000. Za družbeni plan in proračun za zavoda ali ustanove, potem bi 1° in P"rav bi bilo, da bi SAP poravnavo dolga iz lanskega le- letošnje leto v celoti in pod rob- moral slediti tudi ukrep, da do- to delo pospešil, ta do federacije je vneseno nosti sprejet. bi občina Tržič stanovanjski J. V. 13,000.000, za proračunsko rezer- -—________ predvideno za zdravstveno za ščito samo 7,666.000, stroški državne uprave, v katerih so zajeti tudi izdatki katastrskih uprav, posredovalnice za delo, sodišč, cestne uprave in Tajni- feji, štva za notranje zadeve, znašajo 196,798.000 vo pa 15,000.000. Tako odpade od skupnega zneska 'izdatkov na osebne izdatke 157,270.000 na operativne Ali si se že odločil za mladinsko delovno brigado? Dve iz Žiroviike Krajevni odbor RKS v Žirovnici je v zadnjem času pričel z resnim delom. Doslej je priredil že 3 uspela znanstvena predavanja, dve o raku in eno o higieni mleka, ki ju je poslu- Po vseh srednjih, vajenskih in skupno izpolnjevali obveze in industrijskih šolah se v teh Ljudske mladine, dneh na svojih sestankih ali V večini primerov vodstva bomo potrebovali nad 500 mla- internih razgovorih menijo, kdo LM na šolah sama zbirajo pri- dincev in mladink. Razen va- Izmenah. Na vseh deloviščih, kjer , bodo stalne brigade, pa se bo udeležil letošnjih delovnih akcij. Mladina je v glav- jave, kar pa je nepravilno. Pri jencev in srednješolcev, ki bodo tem delu bi nujno morali po- nem seznanjena, kje bo delala, magati tudi predavatelji in šol- O tem pričajo pisma, ki jih nekateri mladinci in mladinke pi- prav verjetno sledili pozivu Okrajnega komiteja LMS, pri- ski odbori v celoti, kajti namen čakujemo tudi sodelovanja ,štu- delovne akcije ni le v tem, da šejo Okrajnemu komiteju LMS bomo imeli določeno gospodar- dentov. V nekaterih občinah bodo formirali brigade iz šti- z željo, da jih ne prezremo, ko sko korist, temveč je predvsem pendistov. Prepričani smo, da šalcem posredoval priljubljeni bomo ustanavljali brigade in jih važen vzgojni vpliv brigadnega se vsak od njih zaveda, da mu dr. J. Bcnedik. Novi delovni pošiljali na delovna mesta. Tudi življenja na našo mladino. Ra- je pomoč skupnosti izredno ko-odbor RK ga je še za v bodoče razgovori z mladino potekajo zen fizičnega dela bo v briga- ristna pri njegovem študiju, za- naprosil za sodelovanje uspešno, najdejo se seveda tudi dah razvita športna in kulturna to verjetno med štipendisti ne V Žirovnici bodo od 28. 6. do taki, ki cinično gledajo na naše dejavnost, mladini bo .omogo- bo nikogar, ki ne bi bil priprav-1. 7. slavili svoj krajevni pra- delo in skrbe samo za to, kako čena zabava, na programu bodo ljen vstopiti v brigado, in z dežnik. Krajevni odbor ZB je že se bodo v času počitnic ugodno filmi, najrazličnejše prireditve, lom prispevati skupnosti. Vse sklical zastopnike vseh organi- zaposlili. Pravilno je, da se za-zacij in šol, da bodo pripravili poslijo, vendar pa se za kak kar najbolj uspešno praznova- mesec lahko vključijo tudi v nje. Na sporedu bo slavnostna delovno brigado. izleti in slično. Vse to bO' mladino vezalo na kolektivno živ- osebne težave in hotenja ob takih priložnostih pustimo ob ljenje ter razvijalo zdrave to- strani, pojdimo tja, kjer bomo variške odnose in ljubezen do lahko doprinesli svoj delež k Vajencem bo v letošnjem letu dela. Zato smo dolžni storiti pomembnim, zgodovinskim ob-omogočeno, da se bodo v več- vse, kar je v naših močeh, da jektom v okraju in če bo treba, demija, film iz NOB, žalna sve- jem številu udeležili letovanj, dobimo čimveč mladine v mla- tudi drugod. Lokalne akcije bo-čanost itd. Ker so med talci Ta letovanja bodo organizirana dinske delovne brigade in od- do zajele širok obseg. Ne bo najštevilnejši Tržičani, računajo, tako, da bo vsaka skupina šla stranjujemo vse ovire, ki pri namreč stalnih brigad, mladina bo delala dopoldne in popoldne, kadar bo pač komu dopuščal čas. -ič seja krajevnega odbora in zastopnikov vseh organizacij, aka- da bodo tudi ti poslali h kome- najprej na delo, nato pa na le-moraciji številno zastopstvo. tovanje. Ponekod so se že od- tem nastajajo. Po dosedanjem delovnem pro- I. D. ločili, da bodo šli vsi v brigado gramu bo mladina delala v treh 2342 515 TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Gospodarski odnosi s Francijo Trgovinski odnosi s Francijo so bili po vojni obnovljeni leta 1947. Blagovna menjava je dosegla najvišjo raven 1952. in 1953. leta, ko je Francija zavzemala tretje mesto v jugoslovanskem uvozu in sedmo v Izvozu. Obseg trgovinske menjave med dvema državama je bil po vojni trajno v porastu. To je bilo doseženo zlasti zaradi uvoza, finansiranega iz ekonomske pomoči, katero je Francija, razen Velike Britanije in ZDA, dajala Jugoslaviji. Ekonomska pomoč Francije je dosegla v zadnjih petih letih vrednost več kot 32 milijonov dolarjev. Za ta denar smo nabavili razne proizvode, največ investicijske opreme in surovin. Leta 1947 je blagovna menjava v obeh smereh znašala 6,4 milijone dolarjev, 1950. leta 9,4 milijone, leta 1955 pa več kot 19,7 milijonov dolarjev. Kljub napredku v blagovni menjavi pa je delež Francije v jugoslovanski trgovinski bilanci, še vedno relativno majhen. Medtem ko je n. pr. delež Avstrije v jugoslovanskem izvozu okoli 8%, Zahodne Nemčije skoraj 20%, Švice 3,5%, znaša delež Francije od 4,5 do 3% leta 1954. Nedvomno pomeni določeno omejitev razširitev blagovne menjave struktura gospodarstev naših dveh držav, ki sta v marsičem vzporedni. Toda, tako pravijo gospodarstveniki obeh držav, obstojajo še precejšnje možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja na raznih področjih. Krepitvi jugoslovansko-francoskega gospodarskega sodelovanja bodo v marsičem pripomogli tudi trije instrumenti, ki so bili podpisani julija meseca lanskega leta v Parizu. Gre za Sporazum o blagovni menjavi, Sporazum o ekonomskem sodelovanju in tehnični pomoči ter Protokol o ureditvi francoskih finančnih zahtev v Jugoslaviji. Prvi Sporazum, ki velja od 30. junija t. 1. predvideva blagovno menjavo v znesku 40 milijonov dolarjev v obeh smereh, upoštevaje tudi francoske posesti v Afriki. S tem aranžmajem se predvideva ne le razširitev blagovne menjave, temveč tudi njena liberalizacija. Prav tako je v tem sporazumu predvideno povečanje kontingentov za jugoslsovanski izvoz in to kmetijskih proizvodov, drv, celuloze, rud, metalov, emajlirane posode itd. Jugoslovanski uvoz iz francoske Unije ne bo podvržen nikakršnim omejevanjem. Določena uvozna lista ima zgolj indikativni značaj. Sodelovanje na ekonomskem področju in tehnični pomoči bo razvidno v naslednjih oblikah: sodelovanje med podjetji in drugimi organizacijami za izgradnjo objektov, delo na izboljšanju delovne storilnosti, odstopanje patentov, licenc in tehnične dokumentacije. Tehnična pomoč se ogleda tudi v pošiljanju strokovnjakov, dajanju štipendij itd. Za ostvaritev teh nalog dela posebni francosko-jugoslovanski komite, ki na svojih sestankih proučuje vsak projekt, ki lahko izboljša gospodarsko in tehnično sodelovanje med dvema državama. Jugoslovanski gospodarstveniki poudarjajo, da je Francija pomemben gospodarski partner, tako po njenem dosedanjem deležu v jugoslovanski zunanji trgovini, kakor po možnosti za razširitev ekonomskih zvez med dvema državama. (Jugopres) Zgodovinsko branje 15 Železarstvo na Gorenjskem Miha Klina*: Pred 65 leti je v Bohinju zatonilo železarstvo Pod njegovim vodstvom Je bila ustanovljena prva visoka peč na Javorniku, ki je kasneje v prvih desetletjih kranjske industrijske družbe zaslovela zaradi svojega fe-romangana in ki je nehala obratovati šele pred štiriinpetdesetimi leti. Tudi na Bohinjski Bistrici je Žiga Zois postavil že leta 1791 prvi plavž. Ko je 7. oktobra leta 1819 umrl, je zapustil imetje svojemu nečaku Karlu, ki je bil pravo nasprotje svojega strica. Bil je trd Nemec. Zato slovenska zgodovina ne omenja Zoisovih prednikov, še manj pa naslednikov, saj leti za slovenstvo in slovensko ljudstvo niso ničesar storili. Njim so bili Slovenci le cenena delovna sila, ljudje druge vrste, hlapci, ki morajo poslušati gospodarje. Poslušnost delavstva pa je pod Žigo Zoisom bila precej zrahljana. Razen tega so gospodarske razmere v začetku 19. stoletja bile zelo neugodne. Gozdovi so bili opustošeni, pridobivanje oglja in rude zelo drago itd. To se vidi najbolj po staležu delavstva, zaposlenega v Bohinju. Ko je leta 1740 kupil bohinjske fužine Michelangelo Zois, so le-te zaposlovale okrog tisoč ljudi, leta 1811 jih je bilo le še 386, leto kasneje pa je to število upadlo na 242 delavcev. Zato je dedič Žige (Zoisa Kari Zois začel stiskati delavstvo in ga priganjati k nenehnemu delu. S tem je nadaljevala po njegovi smrti leta 1836 tudi njegova ovdovela žena Serafina in dediči Michelangelo, Sigismund in Alfons. Leta 1839 so zgradili za tiste čase moderno valjamo. Gradili so jo strokovnjaki, ki so jih Zoisi povabili sueškega, in sicer Albert Bernard (ded slovenskega komponista in nosilca spomenice 1941, Filipa Bernarda), mizar Klerih in livar Koch. V valjarni so proizvajali robato, okroglo in tračno železo. Največ pa so izdelovali valjanega železa za žeblje. To železo so delavci imenovali »čajni«. Potem so Izdelovali tudi mnogo jekla, ki so mu pravili »frišar-sko« jeklo. To jeklo so takoj, ko so ga izvaljali, ohladili v vodi. Ohlajeno se je dalo lomiti na poljubne dolžine. Kakor pravi v svojih spominih sin Alberta Bernarda Nikolaj Bernard, ki je delal v Bohinju in potem na Jesenicah polnih 62 let, so to jeklo nato tovorili z vozovi in konji v Kamno gorico, v Kropo, v Železnike, v Ljubljano in v Trst, od koder so ga po morju opravljali celo v Bombav. Ko je leta 1870 stekla gorenjska železnica, so izdelke bohinjskih fužin vozili do Lesc. Zoisovi dediči so delavstvo hudo izkoriščali. Delalo se je v dveh izmenah. Nočna dnina je bila krajša. Poleti so delavci delali od pete ure zjutraj do sedmih zvečer in od sedmih zvečer do pete ure zjutraj, pozimi pa od šeste ure zjutraj do sedme zvečer in od sedme zvečer do šeste zjutraj. Da bi si delavstvo popolnoma podredili, so predpisali Delovni red, ki je bil bolj podoben kazenskim predpisom kakor pogodbi med delodajalcem in delojemalcem. Ta red je kot dobro izkorišče-valsko sredstvo sprejela kasneje tudi Kranjska industrijska družba in je veljal vse do leta 1892, ko so ga nekoliko spremenili. V bistvu pa je ostal isti in so ga omajale šele kasnejše prve stavke. Mezde za štirinajst-urno delo so znašale 40 do 80' krajcarjev, kar bi za tedanje razmere ne bilo slabo, če bi jih delavci dobivali izplačane. Tu ne mislim samot denarnih kazni, ki so jih morali plačevati za vsak malenkostni prestopek in med katerimi je najmanjša znašala po predpisih Delovnega reda 50 krajcarjev, torej skoro celotno povprečno štirinajsturno mezdo. In tako denarno kazen so odtrgali delavcu od zaslužka že, če ni pozdravil predpostavljenega • s predpisanim pozdravom »Bog daj srečo«. Prav gotovo so te kazni, ki jih je za celo kopico prestopkov predpisoval Delovni red, občutno nižale delavčev zaslužek. Toda to še ni bilo najhuje. Delavci niso prejemali pravega denarja. Prejemali so večjidel samo bone, ki so jih v Bohinju imenovali »žitni denar« in ki je veljal samo na področju Bohinja. Na semnju ali pa izven Bohinja pa zanj nisi mogel kupiti ničesar. In še ta »žitni denar« so izplačevali samo dvakrat letno in sicer predujem o Kresu in izplačilo konec leta. Največkrat pa niti ob koncu leta niso dobili celotnega zaslužka in je —< kakor piše v svojih spominih Nikolaj Bernard — »vsak dobil le s sodišča Tečajniki v mehanični delavnici DRUŽBENO PREMOŽENJE SE MORA ZAVAROVATI Anton Dežman, predsednik in Edvard Jager, poslovodja KZ Lesce, sta bila lani in letos večkrat opozorjena od organov LM Radovljica, da morata zaradi varnosti pred morebitnimi tatvinami namestiti na roletah in priročnem skladišču trgovske poslovalnice KZ nove ključavnice in sploh bolje zavarovati skladišče. Ker varstvenih ukrepov kljub večkratnemu opozorilu organov LM nista pod-vzela, čeprav bi zamenjava ključavnic stala zadrugo komaj okrog 2000 dinarjev, sta se mo- Usposobili so 57 novih vozačev AMD organizira tečaj na I. gimnaziji m Ustanovili bodo pionirski krožek V začetku marca je Avto-mo-to društvo organiziralo drugi tečaj za voznike — amaterje. Prijavilo se je 47 interesentov. Dvakrat tedensko so obiskovali teoretični pouk o motoznanstvu in cestno-prometnih predpisih. Predaval je priznani predavatelj tovariš Gorlčan. Vsi prijavljen-oi so tečaj redno obiskovali, kar je dokazal tudi končni uspeh. Od 47 tečajnikov je opravilo izpit 46. Razen tega se je priglasilo k izpitom še 13 kandidatov, od katerih dva nista prestala preizkušnje. Društvo je za tečajnike organiziralo tudi ogled mehanične delavnice na Labo-rah. Kranjsko Avto-moto društvo bo organiziralo tečaj tudi na I. gimnaziji v Kranju. Občni zbor je bil v četrtek. Prijavilo se je približno 90 dijakov, kar dokazuje, da ima mladina za to precejšnje zanimanje. Razen tega namerava društvo ustanoviti tudi pionirski krožek. V ta namen ima že na razpolago specialno motorno kolo za mlade motoriste. Člani društva bodo seznanili pionirje s cestno-prometni-mi predpisi in praktičnimi vožnjami. Obvezali so se tudi, da bodo na vseh šolah kranjske komune predavali o cestno-prometnih predpisih in vzgojili mladino v disciplinirane državljane. S tem bodo prav gotovo preprečili marsikatero prometno nesrečo. 27. maja ob 17. uri pa se bo pričel že tretji tečaj za usposabljanje voznikov — amaterjev. Prijavljenih je že kar precej tovarišev. Zbrali se bodo v prostorih Avto-moto društva Kranj na Koroški cesti. Vabljeni so prav vsi, ki imajo veselje do upravljanja z motornimi vozili. Za praktične vožnje bo na razpolago avtomobil in motorno kolo. J. Občni »bor upokojencev v Železnikih V nedeljo, 13. maja, so se upokojenci Selške doline zbrali v domu »-Partizan« na petem rednem občnem zboru. Udeležencev je bilo okoli 170. Republiški odbor je zastopal na zboru tajnik tovariš Gombač, okrajno- društvo predsednik Rant, Okrajni zavod za soscial-no zavarovanje pa referent za pokojnine dr. Gornik. Po podanih poročilih članov upravnega odbora in finančnega nadzor-tva so poročali o delu tudi to- variš Gombač, tovariš Rant, nakar je dr. Gornik podal obsežen referat o novih uredbah, ki interesirajo upokojence. Članom je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so mu jih zastavljali. Ob zaključku so izvolili nov odbor. J. B. Telia nesreča v železarni V torek se je pripetila v jeseniški železarni težja nesreča. 45-letni Koloman Bežan, doma iz Prekmurja, je bil zaposlen pri visokih pečeh. Ko je čistil podest, so ga zgrabile vrvi mimo vozečega mačka. Padel je čez ograjo 8 m globoko na blizu 100 stopinj segreto in zdrobljeno železno rudo. Dobil je hude udarce in nevarne opekline po nogah, levi roki in glavi. Takoj so mu nudili prvo pomoč, nakar je bil prepeljan v jeseniško bolnico, kjer ga bodo skušali ohraniti pri življenju. rala zagovarjati pred sodiščem v Radovljici zaradi nevestnega gospodarskega poslovanja iB bila obsojena vsak na 1000 dinarjev denarne kazni in plačil0 stroškov postopka vsak po 50* dinarjev. K. S. iz Zirov se je v januarju t. 1. prepiral z Antonom Volčem pred njegovo hišo na Dobračevi pri Zireh. Med prerekanjem je izvlekel iz žepa nož in z njim grozil Volču. Za ta vročekrvni postopek se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga je zaradi ogrožanja varnosti obsodilo na 3000" dinarjev denarne kazni in mu odvzelo nož. Upati je, da v bodoče na tak način ne bo več postopal. S. Z. iz Vogelj se je 12. 2. t-1. udeležil likofa v gasilskem domu v Vogljah. Starejši fantje so ga pregnali z zabave pod pretvezo, da je še premlad. Potem je odšel domov po boksar, popil v neki gostilni nekoliko vina ter tako ohrabren z orožjem v žepu ponovno stopil v gasilski dom. Ko so ga fantje hoteli spet odstraniti, je z boksarjem udaril enega po obrazu in mu prizadejal lahko telesno poškodbo. Pred sodiščem se je moral zagovarjati zaradi dveh kaznivih dejanj: zaradi telesne poškodbe in zaradi posedovanja boksarja. Ob upoštevanju, da je ob času dejanja komaj postal polnoleten, ga je sodišče obso-,dilO' na 1 mesec zapora. Pričakovati je, da bo ta kazen nanj in na druge podobne storilce vzgojno vplivala. Prav je, da vsakdo ve, da posedovanje boksarja predstavlja kaznivo dejanje, zato s takimi stvarmi proč! POPRAVEK V 38. številki našega lista se nam je v članek »Velika tatvina v Inteksu« vrinila neljuba pomota. V predzadnjem odstavku beri: Alojz Sagadin je bil zaradi tatvine preje kaznovan.2 1 letom zapora, Tomaž Korošec s 4 meseci zapora zaradi prikrivanja (oba nepogojno), ne pa pogojno, kot je bilo objavljeno. Uredništvo i\ oren j t Jubilejni koncert gimnazijskega pionirskega in mladinskega pevskega zbora je bil v prepolni dvorani kulturnega doma. Kamniško občinstvo je s tako veliko udeležbo dalo zasluženo prizna se je spoprijel z medvedom. Tiste dni so namreč bohinjski lovci zasledili medveda. Ze nekaj dni so mu bili za petami, a se jim je vedno izmuznil. Jozeljnov Jaka ni bil lovec. Bil je tovornik. In tako je prav tiste dni tovoril žeblje čez hribe, ko mu pride nasproti medved po dveh nogah. Jaka je odvrgel tovor in ko se mu je zver približala, jo je s svojimi močnimi rokami zgrabil za vrat in jo držal tako trdno, da si žival ni znala pomagati in se osvoboditi Jakovega prijema. Seveda bi Jaka v tej neenaki borbi ne zdržal dolgo. Zato je istočasno klical na pomoč. In res so ga slišali lovci in prihiteli. Toda živali ni mogel izpustiti in lovci so morali ustreliti medveda od blizu v Jakovem objemu. Ta anekdota bi se morda zdela komu »lovska zgodba«, a je — kakor pravi v svojih spominih stari Nikolaj Bernard — čista resnica. BOHINJ POD KRANJSKO INDUSTRIJSKO DRUŽBO Na pobudo nemških trgovce* in kapitalistov Luckmannov so se Zoisi pridružili Kranjski industrijski družbi, ki je bila izrazito kapitalistična. Alfons Zois je i celo postal njen prvi predsednik, a je kasneje obubožal in umrl brez imetja v bolnišnici v Celovcu. Z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe . je zatonila zvezda Zoisov. Postali so drugorazredni delničarji nove družbe, v kateri so prevladovali s svojim finančnim kapitalom Luck-manni. Toda ti se na železarstvo niso razumeli in leta 1888 so se morali ukloniti dunajskim finančnikom in industrijcem> tvrdki Vogel et co. Noot. Carl Luckmann je sicer še ostal glavni direktOT družbe, a je bil kljub temu delničar druge vrste. Leto kasneje 1889 so začeli na Savi graditi novo tovarno. Leta 1890 so začeli novi obrati. Isto letb so zgoreli obrati na Bohinjski Bistrici. Ta katastrofa je Bohinj še bolj obubožala ij* bohinjski delavci so se začeli seliti na Jesenice, kjer so s' obetali boljši kos kruha. M-»f Odmev z razstave mladih Dve zanimivi razstavi V ponedeljek, 14. t. m., je bila v Kranju zaključena razstava, ki so jo priredili absolventi ljubljanske Akademije upodabljajočih umetnosti. S svojimi deli (olja, litografije, grafike, risbe .in mala plastika) so se nam predstavili slikarji Polde Oblak, Sonja Primožič, Izidor Mole, Lidija Osterc, Jakob Torkar, Miligoj Dominko, To-■naž Kvas, Vladimir Makuc, France Maček, ter kiparji Slavko Hočevar, Janez Lennassi, Janez Boljka, Aleksander Za-harijaš, Boris Sajovic in Cene Ribnikar. Razstava je razodela začetek Poti skupine talentiranih umetnikov, čeprav se mnogi med fcjimi, kar je razumljivo, še *iso dokopali do zrelega samostojnega izraza. Med grafiki so vidni vplivi močnih vzornikov, 'lasti Miheliča z njegovo lirično fantastiko, Debenjaka in Jakca. Tudi kiparji niso brez družbe: senca Bulovčeve, Batiča in Rabota. Vidni so nadalje razni vplivi na oljih, ki so razstav-}jeni. Čeprav je pri maloštevilnih •Ijih, listih in še ne povsem izoblikovanih umetniških konceptih avtorja težko določneje govoriti o njihovi moči, je vendar med slikarji Polde Oblak tehnično in dinamično najbolj izrazit. Njegov akt »Ležeča deklica« je stvaritev, ki daje slutiti, da bo s svojo smelostjo pri ■»daljnjem ustvarjanju dosegel vrhove svojih učiteljev. S svežino barve, ki jo je položil z •dličnimi potezami čopiča na Platno, izraža energijo, ki da slutiti, da bo zasedel med likovniki vrhunsko- mesto. Tudi ostala njegova dela govorijo o talentu, vendar v njih ni toliko Umetniške sile. Sonja Primoži-Čeva je razstavila le eno olje »Avtoportret«, ob katerem se bo prav gotovo pogosto ustavila noga gledalca. Na vsak način je •fodelava portreta smela, ker hoče z barvami doseči tonski učinek, ki se ga zelo radi izogibajo že zreli slikarji. Izidor Mole s svojimi pejsaži ne iz- li? stopa, manjka mu energije, ni se še odločil, čeprav je čutiti vpliv učiteljev. Lidija Osterc preseneča gledalca s svojimi olji, ker išče moč izražanja v abstraktnem slikarstvu. Z vsemi deli hote prisiliti gledalca k razmišljanju. Jakob Torkar je razstavil le eno olje, v katerem pa ima preveč mrtvih barv, s katerimi vpliva odbijajoče. Človek dobi nehote vtis, da umetnika nekaj teži. Milivoj Dominiko se nam je predstavil najmočneje v svojih »Vrbah«. Tudi fantaziji »Otroški strah« in »Maska« delujeta na gledalca, vendar ne kažeta dinamike. Tomaž Kvas s svojo »Krajino« ne izstopa v ospredje, čeprav likovno rešuje pokrajino , na svojstven način. Cene Ribnikar se nam je predstavil kot mnogo obetajoč kipar. V njegovih delih je polno dinamike. Učinkov ne išče v disproporcijah, kar je opaziti čestokrat pri drugih. Aleksander Zaharijaš je razstavil več malih plastik, ki so neodločen poizkus na poti do lastnega izraza. Boris Sajovic žal ni veliko zastopan, vidi pa se, da mu kamen pri izoblikovanju njegovih hotenj ne dela preglavic. Prav gotovo bo uspel. Slavko Hočevar je najmočnejši v »Kiparju Jurmu« in »Petelinjem boju«, medtem ko so ostala dela še povprečna. Janez Lenassi je prikazal več malih plastik. »Doječa mati« in »Mati z otrokom« bosta marsikomu zbudili željo, da bi jih občudoval še potem, ko bo zapustil razstavni prostor. Nekaj svojstvenega in estetsko zaokroženega je v njegovih dekorativnih reliefih. O razstavljenih grafikah, risbah in litografijah pa bi omenil, da pri Vladimirju Makucu vabljivo učinkuje njegov naivni otroški ;humor, ki veje iz tonskega lesoreza »Gledalci«. France Maček je v svojem prijemu dokaj živahen, na primer v likovni razvrstitvi »Pravljice«, vendar v njegovem dekorativnem lesosrezu »Dva« odseva tudi Spaca. Razumljivo je, da je med deli 13 absolventov Akademije upodabljajočih umetnosti še nekaj manj samostojnih del, vendar je pokazala razstava visoko šolsko raven, nekaj imen pa se po vsebini že vidneje loči od ostalih. Na vsak način zaslužijo mladi umetniki vzpodbudo za svoje nadaljnje ustvarjanje. Janez Ambrožič Letošnja pomlad v Sloveniji se v kulturnem pogledu razcveta prav posebno na likovnem polju. V prvi polovici maja si je Ljubljana lahko ogledala dvoje zanimivih razstav: v Jakopičevem paviljonu iazstav-ljajo slikarji iz Bosne in Hercegovine, v Moderni goleriji pa je mednarodna razstava lesorezov, ki jo je org. XYLON Likovna ustvarjalnost Bosne JOHN FARLEIGH: Ljubezen prede POLDE OBLAK: Pokrajina V sredo dopoldne se je prvič sestala okrajna komisija za spomeniško varstvo. Najprej so razpravljali o poslovniku komisije in ugotovili, da se mora skrb za spomeniško varstvo na področju vsega okraja poenotiti. Zato so sklenili, naj bi Zavod za spomeniško varstvo in druge ustrezne republiške ustanove odslej poslovale preko komisije, ki bi v soglasju s Svetom za presveto in kulturo, potem spro-vajala enotno spomeniško-var-stveno politiko. Ko so govorili o prioritetnem redu zaščite kulturnih spomenikov, je bila izražena misel, naj bi se najprej za področje vsega okraja zbrala dokumentacija vseh spomenikov. Nadalje je bilo določenih 500.000 dinarjev za nadaljevanje del pri urejanju muzeja NOB v Begunjah, 300.000 dinarjev pa za dela pri odkrivanju in konserviranju fresk pri Janezu v Bohinju, v Bodeščah in v Tupaličah. Zi- movčeva hiša iz Podhoma se ?a sedaj ne bi prestavljala na Bled, kot tipičen primer tlačanske hiše v podnožju fevdalčeve-ga gradu, marveč naj bi se to uredilo zagotovo prihodnje lečo. in Hercegovine nima nikakšne tradicije in so njeni umetniki pionirji, ki šele iščejo, kje in kako naj zastavijo na nezorani ledini svoj plug. Ker muslimanska vera ne trpi nobenega slikovnega upodabljanja je razumljivo, da slikarske ustvarjalnosti preje sploh ni bilo in da se je razvila šele po osvoboditvi. Če vemo, da je v novembru leta 1945 priredilo Društvo likovnih umetnikov BiH svojo prvo razstavo v Sarajevu, na kateri je pokazalo svoje delo vsega deset umetnikov, moramo reči, da je začetek poti, kot ga vidimo v Jakopičevem paviljonu, mnogo obetajoč. Generacije (če sploh lahko rabimo ta izraz) so na razstavi premešane in o kakršnikoli slogovni enotnosti ni govora; mnogo je še iskanja, vendar pa v njef že občutimo polnokrvni umetniški utrip. Vkljub temu, da je vidno opazen beg od folklore, so malone vsi razstav-1 j alci krepko zasidrani v svoji bosanski zemlji, ki jo slikajo s širokim, pastoznim zamahom. Posamezni redki poizkusi primitivizma in brezpredmetnega slikarstva niso izraz občutja in doživetja, pač pa narejenega hotenja. Pri dokaj redkih kulturnih stikih z republiko BiH je prav, da se je društvo likovnih umetnikov BiH opogumilo in nas seznanilo tudi s to platjo razvoja dežele črnih gozdov in belega krasa. XYLON Ljubljana postaja vse bolj in bolj pomembni kulturni center grafike — po nemali zaslugi s'ovenskih mojstrov. Po lanski mednarodni razstavi grafike se letos ponovno vrača v Ljubljano razstava lesorezov XYLON, ki je v prostorih Mednarodne galerije zbrala 150 razstavljal-cev iz 17 držav sveta. Vredno je pogledati in čisti umetniški užitek — videti, kaj ustvarjajo danes najznamenitejši umetniki lesoreza, ki je, kot pravi belgijski mojster Frans Vitla Tomšičeva -na Jesenicah Svobodi Jesenice in Javornik sta povabili na Jesenice tov. Vido Tomšičevo na zaključno predavanje Ljudske univerze. Tov. Tomšičeva, org. sekretar CK ZKS se je vabilu odzvala in predavala v ponedeljek zvečer v Mestnem gledališču na Jesenicah. Jeseničani so dvorano polno zasedli in z zanimanjem poslušali njena izvajanja o družini v socializmu. Predavanju je sledila daljša razprava, v kateri je tov. Tomšičeva odgovarjala na številna vprašanja. S ponedeljkovim predavanjem sta jeseniška in javorniška Svoboda zaključili letošnja predavanja Ljudske univerze. U. MIRKO OSTOJA: Figura — mavec Masereel »ena izmed najstarejših umetniških panog, ena izmed najžlahtnejših, najstrožjih in najbolj poštenih, zakaj tehnika lesoreza ne dovoljuje sle-parjenja«. Morda je prav zato na tej razstavi tako malo špekulativnega ali celo zgolj dekorativnega upodabljanja in na drugi strani toliko določene želje, povedati nekaj človeškega. Z veseljem, ali če hočete z nemajhnim lokalnim ponosom ugotovi obiskovalec razstave, da so slovenski grafiki Marij Pregelj, Riko Debenjak, Miha Maleš, Božidar Jakac in drugi enakovredni ustvarjalci v druž-b najznamenitejših belgijskih, mehiških, angleških, japonskih in severno - ameriških mojstrov. Nove knjige JAMES JOYCE: LJUDJE IZ DUBLINA Irski pisatelj James Jovee, ki ga uvrščamo med utemeljitelje modernega evropskega romana, je v literarnih krogih poznan v prvi vrsti po svojem obširnem romanu »Ulises«. To je življenjski portret izobraženca dvajsetega stoletja, roman o njegovi zapletenosti v vso malost meščanskega sveta, iz katerega se zaman trga, in o njegovih blodnjah po nedoumljivih labirintih podzavesti. Oblikovno je roman prav tako kaotičen, kot duševnost njegovega junaka, poln slogovnih svojevoljnosti, slovničnih nepravilnosti, brez-miselnih dadaističnih glasovnih zaporedij in je tako po svoj: formi kot tematiki povzročil mogočno valovanje navdušenci in ogorčenja; pršice tega valovanja so v tridesetih letih dosegle celo daljno kranjsko deželo. Po tolikih letih smo sedaj tudi mi v izdaji Državne založbe Slovenije in prevodu Herberta Grtina dobili prvo, sicer manj razkričano, stilistično umirjeno in vsakomur razumljivo pisano Jovcejevo knjigo o ljudeh iz Dublina. To je zbirka kratkih zgodb, v katerih pisatelj na videz neprizadeto in suhoparno opisuje malo pomembne ljudi in dogodke iz malomeščanskega Dublina, svojega rojstnega mesta. Novele niso zanimive zgolj zaradi globoke pretresljivosti posameznih človeških usod in pod mirnim ter kar vsakdanjim pripovedovanjem skrite moralne obtožbe, ampak tudi zato, ker nas vzdušje klerikalnega malomeščanskega Dublina tako zelo spominja atmosfere v avstrijski in katoliški Ljubljani v začetku tega stoletja. Tako so ti ljudje iz Dublina, kot je v uvodu ugotovil prevajalec, prav pošastno podobni neživim lutkam iz Grumovega »mesta Goga«, kar nam pisatelja še bolj približa. Naše uredništvo je naprosilo nekatere prosvetne delavce na Gorenjskem, naj nam v zvezi z reformo obveznega in učiteljskega šolanja napišejo, kakšno je njihovo mnenje o tej reformi. Čudi nas, da se večina temu vabilu ni odzvala. Njihov molk si lahko tolmačimo na več načinov: boolsi da o teh vprašanjih prosvetni delavci sploh ne razmišljajo, da jim reforma šolstva ni po godu, da ne razumejo družbenih potreb, skratka, da jim je vzgoja mladine deveta briga. Danes Priobčujemo sestavek Franceta Fistra, ravnatelja nižje gimnazije v Bohinjski Bistrici. Ćemu bi se spraševali, ali je reforma pouka potrebna, ko pa vemo, da je nujna! Napredna družba od šol in njenih, izobrazbeno^ vzgojnih strokovnih ustanov pri tem upravičeno pričakuje ne le polno Razumevanje, temveč znatno Podporo. Ta ni v domišljavosti, y malomeščanskem preziranju Vseh, ki nimajo najboljšega šolskega spričevala, v igrani avtoriteti, v borbenem zagovarjanju lastne nesposobnosti in komoditete, v brezvestnem cvekar-in ubijanju mladih strem-*Jeuj. Takim prosvetnim rokodelcem je zoprna napredna reforma, ker jih razgalja, ker zahteva pošteno delo za zakore-^lr»jenje in samostojno rast na-•'b najmlajših. Vsi učitelji pa, ki ljubijo mladino, skušajo do-8eci pri pouku veselo, sprošče-n° sodelovanje učencev, ki že samostojno opazujejo, razmišljajo ter brez predsodkov odirajo okna in Vrata učilnic Resničnemu življenju. Ti učite-Wi. ki vzgajajo družbi predano, delovno, zdravo in borbeno mladino, pozdravljajo reformo. V učno vzgojnem procesu jim ni nihče v razredu manj vreden. Spretno vključujejo sposobnej- še v smotrni pripravi pouka k samodelavnosti grup, sodelovanju s šibkejšimi učenci in pri tem onemogočajo domišljavost'. V odnosu do sošolcev, do kolektiva in do družbe, posredujejo otrokom nova spoznanja. Taki učitelji so prepričani, da enotna, obvezna 8-letna šola ne lomi talentiranih kali, nasprotno, omogoča jim rast ob ustvarjanju splošnega razumevanja in pravilnega vrednotenja znanja pri večini delovnih ljudi. Ko opazujejo z dijaki uspešnost delavskega samoupravljanja in odvisnost proizvodnje od delovne discipline in prizadevnost slehernega člana, tedaj spoznavajo mladi ljudje, da blagostanje ni le v rokah ne-kater h podjetij, pač pa v proizvajalni sposobnosti delovne veČine teh Ze dijaki razumejo, da n.majo vs; mladinci in mladinke le enakih pravic, temveč da je posredovanje splošne izobrazbe cenovna družbena dolž-aest. Ne razume pa mladino, zakaj ji nekateri šolniki zamajajo nadarjenost, iznajdljivost, ziravo kr tiko in sproščenost. Mislim, da take mladina prerašča. Z okostenelo pedantnostjo, ceremonialno resnostjo in suhoparnim preobremenjevanjem otrokovega spomina, dokazujejo le popolno nerazumevanje družbenih potreb, nerazumevanje bistva m ciljev naprednega družbenega razvoja. Številni š 'Iniki so v zelo skromnih materialnih pogojih uspeli marsikje doseči bistven odraz v gospodarskem in kulturnem razvoju šolskega okoliša. Njihovi učenci so se vživljali v delo v sadovnjaku, v gozdovih, v živinorejo. Uspeli so prvi poizkusi: cepič, so se prijeli, setev je suhoparne referate. Od njegove prizadevnosti je odvisno, kakšna bo učilnica. Ni mnogo treba, pa je tabla obnovljena in preprosta učila lahko izdelajo učenci, dijaki. Odpadni material v pod-jetj:h je prizadevnemu učitelju za učno uporabo vedno doseg-]jiv. Delavnice, trgovina, pošta, železniška postaja itd. so nenadomestljiva učila. Res pa je trnki zavest, da marsikdo požrtvovalnih učiteljevih priprav Nekaj misli k izboljšanju izobrazbenega in vzgojnega procesa v šolah Jlefomz \t mina Otrok na! Ho doma, v šoli in družbi pravilno upoštevan vzkaiila, uničili so sadne škodljivce in ves šolski vrt je bil v cvetju Učitelj je zaupal v družbo, zato je bil zgrajen vodovod, iz lastnih moči so pozidal1 vas, skupno nabavljali stroje in uspešno kljubovali izkoriščtval-skim magnatom Da, zdrave kali so gnale v družbi ob živ-Ijenski šeh, ob izkušnjah iti često trpkih spoznanjih! Pa bi bila danes reforma neizvedljiva? Kdor ima vero v družbo in mladino, ne dvomi! Skromna šolska oprema, stara tabla in pomanjkljiva zbirka učil, niso nepremagljive ovire pri oblikovanju naše mladine. Ni rečeno, naj se učitelj v skromnih pogojih omeji le na ne upošteva. Mnogim je pouk ig»-ačkanje jn krediti za šolstvo potrata denarja. Pred kratkim je n pr. modroval član občinskega ljudskega odbora pri razpravljanju o pičlih kreditih, da bi nekaj le vrglo skrčenje so'iske obveznosti na 6 let. PREVZGOJA STARŠEV — NALOGA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Res pa je, da šola ne more obljubljati »nebesa«. Njen uspeh je vezan na izobrazbeno vzgojne pogoje in vplive v družinah in v družbi nasploh. Nezdravi zakoni, nevzgOjcni in zanikrni starši so slabo jamstvo za zdrave potomce. Starokopitni. po vraževerstvu zadahli zdravstveni !n vzgojni predsodki močno zavirajo rast najmlajših. Ce pomeni očetu otrok le toliko, KolikoT ga lahko trenutno r^ko-r:st! in goji do socialist"Snih nazorov zagr.zeno, sebično mržnjo, vceplja ob šolskem zdravem vplivu v otroka dvojno moralo, dvom. Pametovanje s lepežem, kletvijo in grožnjo z večnim pogubljenjem ne more vzgojiti svobodnega mladinca. Pri prevzgoji staršev in družbe sploh imajo družbene organizacije osnovno nalogo. Njihova desna roka naj bi bile šole z naprednimi in pravilno upoštevanimi šolniki. Družbeno upravljanje v šolstvu dale vse možnosti za čim tesnejše sodelovanje šole z domovi in •ružbenimi organizacijami. KAKO VZGOJITI SPOSOBNE UČITELJE Nekateri dvomijo v izboljšanje šolskega pouka zaradi pomanjkanja sposobnih učiteljev. Res, prosvetni rokodelci, ki jim preseda skromna vas in ocenjujejo vso družbo skozi prizmo svoje domišljavosti, niso v stanju, da bi pridobili sposobne mladince in pristanek staršev za učiteljski poklic. Številni vplivni ljudski šolniki pa bodo ob materialni pomoči družbe lahko pridobili zdrav učiteljski naraščaj. Važno je tudi strokovno izpopolnjevanje prosvetnih kadrov zlasti na osemletkah. Nekatere hospitacijske šole so z vzglednimi praktičnimi primeri, in vestno analizo problematike posameznih predme- tov dosegle lepe uspehe! Dodatki mesečnim prejemkom požrtvovalnih učiteljev teh šol so primeren izraz razumevanja občinskih ljudskih odborov. Mnogo metodičnih pobud in strokovnega znanja bi lahko posredovale učiteljem osemletk nekatere nižje gimnazije z vzglednimi nastopi, kvalitetnimi diskusijami in koordinacijskimi konferencami. Postale naj bi hospitacijske šole. Ne manjka požrtvovalnih profesorjev in predmetnih učiteljev, ki že sedaj bogato oplajajo znanje stanovskih tovarišev! Tudi ti zaslužijo priznanje v nagradi. Tistih nekaj pa, ki kažejo svoj pogum z udrihanjem po vsem samoizobraževalnem prizadevanju, ki jim je vestna priprava na pouk »štrebarstvo«, strokovni razgovor z učitelji poniževalna izguba dragocenega časa, predmetna grupa forum za klevetanje vseh upravnih nasvetov in prizadevanj, za reformd res nič ne pomenijo. Prav tako ne »modrijani«, ki pođcen'ujejo vsebino risarske, pevske, telovadne, gospodarske ure in pouk ročnega dela, pri vsem tem pa ne znajo pribiti »nit: žeblja«. Ni malo prmerov na r.eželi, ko taki učenjakarji smešijo gospodarsko prizadevanje delovne družbe in ubijajo na svojem položaju zdravo iniciativo z učenostjo, ki jo prenese res le papir. V takih primerih naj učiteljski zbori, šolski odbori in svet zastopajo brez predsodkov interese napredne delovne družbe! FRANCE FISTER 0.+G TEKMOVALI SO POSETNICA (Nadaljevanje) »Sem že nazaj,« je prekinil Brunda zajec Hitra taca. »Sedaj pa lahko pričnemo.« In kakšen je bil zajec! Pomislite otroci. Iz sosedove kašče je smuknil velik koren, pobral na tleh vejo in si privezal koren tako, da mu je bingljal dve pedi pred nosom. »Kaj pa ti? iZakaj si se pa tako našemil?« sem začuden vzkliknil. »Našemil!« je bil užaljen Hitra taca. »Ce imam koren takole pred nosom, sem najhitrejši tekač na svetu. Veš, zapodim se za korenom, da bi ga dohitel in pojedel in takrat gre ko blisk. Samo kaj, ko mi koren vedno uhaja naprej, ker ga imam privezanega na glavi. No, do konca Hitra taca je žalostno vzdih-nil. »Kaj hočem. Od začetka je šlo vse lepo, ubiral sem jo za korenom. Potem pa ta preklicana smola. Koren se mL je odve-zal in padel na tla. Vsi ostali so bili še daleč za menoj, pa sem si mislil: »Saj je še dovolj časa. Takale tekma te izmuči, kaj ko bi se malo okrepčal. Samo enkrat bom ugriznil.« In ugriznil sem, Mm, kako dober je bil. Pa sem ugriznil še enkrat, pa še enkrat, pa še in še. In preden sem se zavedel, je bil že ves koren v mojem želodcu. Hotel sem teči naprej, pa sem bil tako sit, da še koraka nisem mogel narediti. No, in sedaj vidite. Preklicana smola! Preklicani koren!« »Da, da! Tako je, če je kdo preveč požrešen,« sem si mislil, se naglo poslovil in odhitel proti domu. Dedek Kosobrin me gotovo že čaka, da mu dam po-vestico, jaz pa je še sploh nisem začel. Res me je doma že čakal dedek Kosobrin. Joj, kako je bil jezen, ker mu nisem napisal povesti. Danes sem ga srečal, pa mi še odzdravil ni. Stric Fič Ivo B. Konic Brač Delovne brigade so gradile progo — katero? (loiAoucg—o^ojg) Od kdaj ima goska dolg vrat tekme bom že potrpel (ga bom Da ima gQska tako dolg vrat je vlekla tem daljM vrat je njena glava na doigem vratu! pa potem z večjo slastjo poje- _n ne takega kot rac£lj je kriva nmela. Ta se ji je daljšal in Nobena goska ni imela takega del.« goskina radovednost, luknja v daljšal, glava pa še vedno ni vratu! Skozi luknjo v ograji je »To ni prav. To ni športno.« 0graji in lisica. Ne verjamete? hotela iz luknji. Tedaj je bila še enkrat videla lisičine hudob- so ugovarjali ostali tekmovalci. pa je je reS| Kar poslušajte! »Hitra taca mora tekmovati brez Nekoč je živela mala, a srraš korena.« no radovedna goskica. Takrat so se ji zasvetile oči in zasme »Mir!« je zavpila Uharica, goske še niso imele tako dolgih »Kot vrhovni sodnik odločam, vratov, kot jih imajo danes. Ta da ima vsak tekmovalec lahko goskica je bila pridna. Rada se vse pripomočke. Zajec Hitra ta- je pasla po vrtu in tudi čofo-ca ima lahko koren tudi med tala je kaj rada po blatu. Vse tekmo.« domače živali so jo imele rade, »To ni prav,« je še ugovarjal ker jih je vedno kaj spraševala: jazbec, pa ga ni nihče poslušal, zakaj ima boter petelin krivo kajti prav tedaj je sraka zavpi- Perje, zakaj je okrog vrta pola: »Na mesta!« Vsi so se dre- stavljena ograja in še sto in sto njali ob robu jase. »Pripravlje- podobnih vprašanj jim je za-ni! Pozor! Zdaj!« stavljala. Kar zabobnelo je, tako so se Neki dan pa je zagledala goskica v ograji luknjo, ki je bila prav toliko velika, kot njena glava. Dolgo časa je hodila mimo, ne da bi se hotela ozreti na luknjo, nazadnje jo je pa le premagala radovednost. Hotela lisica že blizu. Ze je hotela za- ne oči, potem pa je gagajoč zbe-grabiti gosjo glavico. Hudobno žala na dvorišče. Od tistih dni je nosila goskica pognali tekmovalci, vsak je ho tel biti zmagovalec, vsak je ho tel prvi pozdraviti Pomlad. Da leč pred vsemi jo je ubiral Hi tra taca s korenom pred gob čkom. Napeto smo pričakovali, kdaj Je videti, kaj je na oni strani bodo prvi tekmovalci prišli na ograje. Vtaknila je glavo skozi cilj, ki je bil tudi na jasi. Cez luknjo. Joj, kako lep, prelep čas se je v daljavi pojavila gru- svet je bil na oni strani. Kako ča tekmovalcev. »Aha, že pri- daleč je videla. Kar ves čas bi hajajo. Casomerilci na mesta,« takole gledala in se ne bi naje ukazovala Uharica. veličala. Tam je bil gozd, tam Prvi je pridirkal na cilj je- pisani travniki, tam visoke golen Brzec, za njim srna Sloka, re. Čudovito, prelepo! veverica Šviga, iz zemlje je pri- Nenadoma pa je zagledala ril krt Crnuh — ta je namreč kraj gozda lisico. Brž je hotela tekmoval kar pod zemljo — vsi potegniti glavo nazaj iz luknje, so ze prišli, samo Hitre tace^ni toda glava se ji je zataknila, bilo od nikoder. Na vso moč je vlekla in žalost-Čakali smo, čakali, zajca pa no gagala, a glava se niti za od nikoder. Mrak se je že spu- las ni premaknila. Lisica je go-ščal, ko jo je primahal ves po- tovo ne bi zapazila, ko ne b' trt in žalosten. | goskica tako presunljivo in pre-»Kaj pa je bilo s teboj? Od strašeno gagala. Tako pa se ji vsega začetka si bil prvi, na cilj je lisica vedno bolj in bolj bli-pa prideš zadnji,« smo ga rado- žala, goskica pa je tudi vedno vedni spraševali. bolj in bolj vlekla. A čim bolj IGRICA in razbiral novice, ki so prihajale iz samega Pariza. Saj so naši časopisi toliko pisarili o toplem sprejemu, ki ga je priredilo francosko' ljudstvo pred- «zemlja trgovska pota od zahoda proti vzhodu, da je predvsem južni in vzhodni del Francije precej gorat, razprostirajo se tu mlada Pa je le pomlad prikoracala ki drži za en konec vrvico, na v deželo, letos je bila ta hoja katere drugem koncu je prive- kaj "počasna. No, če pogledamo zan v vozel zvit robec. Ostali malo okoli sebe, bomo pa le otroci stoje prosto v krogu priznali, da hoče zemlja nado- okoli srednjega, ki suče vrvico knaditi zamujeno. Vse bujno nizko pri tleh okoli. Ko pride brsti, poganja in se ponekod že vrvica do katerega v krogu, hoče razvetati. Kmalu bodo mora le ta odskočiti, da zgine zapele okoli hiš kose in trava vrvica pod njim naprej in gle- se bo nabirala v redove — no, da, da se ga ne dotakne — na- in za te dni igrico naslednjo: slednji mora zopet odskočiti in / tako dalje. Kogar vrvica zade- KOSEC: ne> mora iz igre — poslednji Gruča otrok je lahko. Eden iz- je zmagovalec in ga med njih vstopi na sredo, v ro- okrasite z rožami. sodniku republike maršalu Titu, nagubana gorovja in to Alpe z ki je bil na prijateljskem obis- najvišjim vrhom Mont Blanc ku v Franciji skoraj teden dni. Morda pa še ni znano vsem, da spada Francija med največje države v Evropi, je skoraj dvakrat tako velika kakor naša država <551.000 km2) in šteje danes nad 41 milijonov prebivalcev, da nam že bežen pogled na zemljevid poye, da je to oceanska država, saj leži med Atlant-lahko skim oceanom in Sredozemskim morjem in je ta lega za gospo- MA POLJANI Tri dni v gostih je pri Roži Lilijka ostala, tu je sila hrepenenja spet domov jo gnala. V Rožinem razkošnem gradu mogla ni strpeti, le nazaj si je želela, a čeprav umreti. Vsem zato za gostoljubje se je zahvalila, za vrnitev v domek rodni milo zaprosila. Vsi prisrčno so s kraljico Lilijko vzljubili in v grozečo še nevarnost niso je pustili. Pa je žalost mrka legla ji na mlado lice, toda ona z njo ganila je srce kraljice. Le neradi so se vdali, šli so po rogača, ki tačas je Roži bil za grajskega vozača. ~bvaqi eieibaneki in phnirjil V to našo majhno in prazno pomlad so pred dobrimi jttt-* desetimi leti posijali štirje topli prameni prevratnega sonc»> oglasili so se naenkrat štirje pomembni kovači slovenske !>•" sede: Josip Muren, Dragotin Kette, Oton Zupančič in IVAN CANKAR, katerega osemdeset-letnice rojstva smo se spominjali pretekli četrtek, t. j. 10. maja. Rodil se je naš veliki pisatelj leta 1876 na klancu siromakov, na Vrhniki, kot sin revnega krojača Jožefa in matere Neže. Otroška leta je preživljal v pomanjkanju in revščini, saj j« bilo treba dobri materi skrbeti za dvanajst vedno lačnih kljunov. Prve nauke je Ivan prejemal v znameniti »enajsti« šol« pod mostom. Med vrbovjem, razbitimi lonci, kapeljni in drug" podobno nesnago je užival in doživljal svoje najlepše ure. V pusti sobi šole se ni noč'itil dobro, vendar je bil najpridnej^i učenec na vrhniški šoli. Na pobudo njegovega učitelja Jerneja Cerneta je Ivan po končani osnovni šoli odšel v Ljubljano, kjer se je vpisal na realko. Tudi tu se je pridno učil, stradal, se včasih preživljal ob suhih skorjah, začel že, ko je bil v tretjem razredu se ubadati s peresom in si tako služiti kruh. Po dovršeni srednji šoli se je podal na cesarski Dunaj in se vpisal na stavbeni oddelek visoke šole, hotel je postati inženir. Ali kmalu je obesil učenje na klin. poprijel za pero in z njim začel orati našo borno književno ledino. Posvetil se je ves pisateljevanju, sojeno mu ie bito, da bodi malemu narodu slovenskemu pastir in vodnik. V svojih knjigah, ki jih je izdal nad štirideset, je prikazoval našo revščino in zaostalost, šibal lažnivost, hinav-ščino in klečeplastvo, ki je bilo tedaj zelo razširjeno po naši mili domovini. Slikal je v svojih delih življenje malega člo-veka-delavca, njegovo trpljenje in borbo za obstanek. Rad posedal na obcestnih kamnih, se bratil s prosjaki, risal njih bedno življenje, da bi ja vsi bolj zahrepeneli po luči — po soncu. Neizmerno toplino in ljubezen je pa izlil v kratke sestavke-črtice, ki jih je posvetil ljubljenemu bitju-materi. Kdo ni še bral: Desetica, Mater je zatajil. Skodelica kave-., berite! Njegovih besed ne boste nikoli pozabili, kakor nI Cankar nikoli pozabil trpečega malega človeka in zemljice slovenske. Ob osemdeseti obletnici njegovega rojstva posvetite trenutek njegovemu spominu. Nagrajeni so bili za pravilno rešitev prvomajske križanke naslednji: 1. Šerjak Janče, Trata 14, p, Cerklje. 2. Rupnik Jože, Stražišče 303 pri Kranju. 3. Kern Milan, Cerklje 37. jala se je goski. Goskica je pre- dolg vrat in vse goske ga še straišeno zagagala. Še enkrat se danes nosijo. Za luknje v ograji je močno' uprla s svojimi noži- se pa nočejo meniti, cami ob tla in srečno povlekla. Toda kje visoko je bila zdaj Jože Vari Ali se veste, da . . . Vem, da je marsikdo ^dnevno darskj razvoj dežele važna, saj prebiral pretekli teden časopise so in še potekajo preko njenega TRDI OREHI Za bistre glavice Tokrat smo izpustili križanko, kdo bi se venomer ubadal in ubijal z istim kopitom. Da pa ne bo brezdelja, nekaj novega. Poizkusimo, mogoče vam bo ugajalo. Ravnatelj nekega podjetja je naročil svoji tajnici, predno je odpotoval, naj pošlje vsa dospela pisma za njim. Po preteku je vedno zbirala lepa druščina, radi so ga poslušali, ker jim je večkrat kako »slinasto« natve-zil. Tudi tokrat je privlekel debelo izpod pazduhe. Pravil je: »Sem šel, sem šel onega jutra ob Kokri, naenkrat sem zagledal v tolmunu pod mostom postrv, ki je bila skoraj meter dolga in je tehtala tudi skoraj (4810m) in pa Pireneji — proti zahodu in severu pa se svet znižuie, da namakajo to zemljo v glavnem reka Sena, Loara, Garona, ki se izlivajo v Atlantik, največja reka pa je Rhona, ki teče v Sredozemsko morje, da prevladuje v Franciji oceansko sredozemsko podnebje, ki ugodno vpliva na rast in sploh na poljedelstvo, ki je zelo razvito, saj se preživlja z obdelovanjem zemlje več ko tretjina vsega prebivalstva. Pridelajo mnogo žita, zlasti pšenice, ovsa, rži in koruze. Pomembne gospodarske panoge so še živinoreja, vrtnarstvo, sadjarstvo, cvetličarstvo in predvsem vinarstvo, da je v tej državi zelo razvita industrija predvsem kovinska in strojna, tekstilna, kemična, la-djedelniška, da je na višini zlasti avtomobilska in letalska industrija, nam je znano. Nekaj pa ovira razvoj industrije v Franciji, t. j. pomanjkanje premoga, grade pa velike elektrarne, ki proizvajajo »beli premog«. Surovine — hrana za te tovarne povečini priteka iz kolonij, da je največje mesto Pariz, ki šteje s predmestji skoraj 5 milijonov prebivalcev. Pomen Pariza je zelo mnogostranski, je to prestolica Francije, gospodarsko in politično središče, s svojimi kulturnimi zavodi in znamenitostmi pa slovi v .>vetu. Druga znana mesta so še: Reins, Rouen, Orleans, Nantes, Dijon, Toulouse, pristanišča Marseille Bordeaux, Brest, Cherbourg, Le Havre, nekaj dni je tajnica sporočila ravnatelju, da mu ne more poslati dospele pošte, ker je vzel ključ od poštnega predala s seboj. Ravnatelj je takoj odposlal mali ključ v pismu, a kljub temu ni prejel nikake pošte. Ja, kaj se je vendar zgodilo? Okoli Smukovega Tončka se kilogram. Potipam v žepu, noža nikjer, ozrem se okoli sebe, zagledam ošiljeno palico i» fre... že je bila riba na suhem.« Da bi podkrepil resnične besede, je vzel svinčnik in jim na koščku papirja narisal, kako je nabodel »malo« ribico na palico. Od srca so se risbi otroci smejali, le zakaj? Reb us SPORT • SPORT • SPORT OBJAVE - OGL.ASI NA JEZERSKEM SE VEDNO DOBRA SMUKA V nedeljo, 13. maja, je SK Jezersko priredil pod Makeko-vo Kočno meddruštveno tekmovanje v slalomu za pionirje od 10—12 in od 12—14 let starosti, ter za pionirke do 14. leta starosti. Rezultati: od 10^-12 let Janea Košir pred Jožetom Koširjem, oba SK Jezersko, 3. je bil Rudi Terovski SK Ljubelj; °d 12—14 let: Frantar pred Waissaisnom Franci j em, 3. Peter Košir, vsi SK Jezersko; pionirke: Miša pred P. Emo obe SK Jezersko, tretja pa je bila Lupane Eli SK Ljubelj Tržič. STRELSKO TEKMOVANJE V »SAVI« 13. maja je bilo v tovarni gumijevih izdelkov »Sava« Kranj zaključno tekmovanje z zračno Puško, katerega so se imeli pravico udeležiti vsi člani kolektiva in vsi člani strelske družine »Sava«. Tekmovali so za naslov najboljšega člana, članice in mladinca. Ta naslov so si za leto 1956 osvojili: član Franc Peternel s 136 krogi od 150 možnih, članica Tončka Novak s 113 krogi in mladinec Polde Matoh s 104 krogi. Razen tega so prejeli še drugi najboljši strelci lepe praktične nagrade. NA GOLNIKU BODO IGRALI ROKOMET Na pobudo iniciativnega odbora so na Golniku že pred dvema mesecema začeli z gradnjo igrišča za mali rokomet, na katerem pa bodo lahko gojili tudi ostale športne panoge. Igrišče je že skoraj dograjeno, gradili pa so ga po večini navdušeni tmladi in starejši športniki v prostem času prostovoljno. Največ zaslug pri tem pomembnem delu za razvoj športa na Golniku pa imajo prav gotovo Jurij Zalar, Boris Urankar, Rok Slapar in ostali. Ob rokometnem igrišču bo tudi igrišče za odbojko in lahko atletiko. Predvidevajo, da bo otvoritev tega športnega objekta v Začetku junija, ko bodo organizirali turnir v malem rokometu in nanj povabili nekatera dobro poznana moštva v malem rokometu. Za rokomet je na Golniku precejšnje zanimanje, saj se je do danes v sekcijo prijavilo že nad 25 članov, od katerih je polovica mladink. Mali oalasi G. DROBIŽ Pred mesnicami v Kamniku so se spet pojavile dolge kače, največkrat pa se zgodi, da zmanjka mesa že v soboto dopoldne. Kamniško občinstvo se začudeno sprašuje, kako je mo-Soče, da je v okoliških vaseh, v Radomljah in Komendi za Potrošnike dovolj mesa, v Kamniku pa ga zdaj, redno zmanjka. Po tolikem času bi zdaj že lahko ugotovili, kje so vzroki za Pomanjkanje mesa in jih skušali odstraniti. v Kamniku so ob veliki udeležbi prebivalstva pokopali dr. Janka Polca, rednega člana akademije znanosti in umetnosti, predsednika terminološke komisije SAZU in upokojenega Univerzitetnega profesorja. Pokojni je bil po rodu Kamničan. ZOPET GOZDI POŽAR V nedeljo, 6. maja, je nad Vasjo Kokra izbruhnil gozdni požar ter uničil 15 ha pašnikov in gozda, last Kokričanov. Skoda znaša po nestrokovni oceni okoli 120.000 dinarjev. Ta požar je zakrivil kmet F. P. iz Kokre. Tisti dan je namreč čistil svoj pašnik in pri tem Požigal. Suha trava se je mimogrede vnela in ker je pihal močan veter, je ogenj hitro zajel večjo površino. F. P. je začel takoj gasiti, vendar sam ni mo-§el dosti napraviti. Zaradi te Rkrajne neprevidnosti se bo moral zagovarjati pred sodiščem, saj izgleda, da mu niti požar na Zaplati ni bil zadosten opomin. ogenj zaradi gradbene pomanjkljivosti Pri Barbani nad Skofjo Loko je pred kratkim pogorela stavba, last splošno ljudskega premoženja, ki jo je upravljala ekonomija škofjeloške občine. Škodo cenijo nad 1,600.000 dinarjev. Požar je nastal zaradi provi-zoričnih dimovodnih cevi, ki so vodile iz kuhinje na podstrešje. V takih stavbah bi moralo biti prepovedano vsako kurjenje, ker niso zadosti zavaro vane. Ze lani smo pisali o tem, naj bi požarno-varnostne komisije po privatnih stavbah pregledale dimovodne naprave, vendar vse kaže, da to delo le slabo opravljajo. Polovica požarov v letu 1055 je namreč nastala zaradi gradbenih pomanjkljivosti. smrtna nesreča s-let'nega otroka V začetku maja se je smrtno ponesrečil 3-letni Vojko Vidmar s Planine nad Jesenicami. Igral se je na travniku in med tem prijel za utrgano žico električnega voda, ki pelje tod mimo. Tok ga je na mestu ubil. Ta vod je bil že pred leti v zelo slabem stanju, zato so ga tudi izključili iz električnega omrežja. Kaneje pa je bil zaradi potreb ponovno priključen, ne da bi ga popravili. Smrtna nesreča, ki se je pripetila, dokazuje, da je bilo to opravljeno brez odgovornosti. Za taka popravila bi denarna sredstva vsekakor morala biti na razpolago! Ugodno, samo za 11.000 din prodam rabljeno moško kolo. — Naslov v upravi lista. Čistokrvno psico »Doberman«, 10. mesecev staro, primerno za dresuro prodam. Naslov v upr. lista. Ugodno prodam takoj vselji-vo hišo z vrtom, tik postaje Naklo in čebelnjak. Ogled v nedeljo. Zazidljivo parcelo blizu Na-kla prodam. Naslov v upravi lista. Prodam dobro na novo pre-plekano kredenco. Stare Mari, Luže 33, Šenčur. Prodam vzidljiv levi štedilnik in globok otroški voziček. — Šemrov Franc, Podbrezje 37. Radiosprejemnik dobro ohranjen 7-cevni prodam. Naslov v upravi lista. Prodam v popolnem redu bi-cikel (motor) znamke »Rehs« z biciklom ali brez bicikla. Ran-gus, urar, Kranj. Prodam brzoparilnik. Naslov v upravi lista. 25.000 din v gotovini dam nagrade tistemu, ki mi izroči v Kranju ali okolici do 3 km stanovanje — sobo in kuhinjo. — Naslov v upravi lista. Zamenjam enosobno stanovanje v Celju za dvosobno ali večje v Kranju. Janez Kleč. Kranj, Titov trg 20. Zamenjam dvosobno stanovanje v Stražišču za enakega ali trosobnega isto tam. Naslov v upravi lista. Takoj sprejmemo pošteno, kvalificirano prodajalko za prodajo kruha in peciva, po možnosti iz območja Jesenic. — Prošnje vložiti na upravo podjetja Parnih pekarn in slaščičarne Jesenice. Iščem vajenca za pečarstvo. — Naslov v upravi lista. Pozor! Cenjene stranke obveščam, da sem pričel s splošnim postavljanjem peči, štedilnikov, oblog in tlakov. Močnik Peter, Tavčarjeva 38, Kranj. Večje posestvo blizu Tržiča se odda v najem. Naslov v upr. lista. Ugodno naprodaj nov kavč orehove politure. Naslov: Zvelc, Gosposvetska 28, Jesenice. Jeseničane opozarjamo na nocojšnjo produkcijo Glasbene šole, ki bo b 20. uri v Mestnem gledališču. Glasbena šola Jesenice. Prodam dobro ohranjene škrilj ploščice (Šifer) za kratje strehe — popravila. Ambrožič Ljubno. • Objava Osnovna šola Kranj vabi starše, naj pridejo vpisat novince, ki so biil rojeni 1. 1949, v nedeljo, 20. maja med 8. in 17. uro v vežo zgradbe ob Gregorčičevi cesti. Zadržani jih lahko vpišejo še v ponedeljek med 8. in 15. uro v isti zgradbi, toda v zbornici. S seboj naj vzamejo otrokov izpisek iz matične knjige. Iz letnika 1950 bo mogoče vpisati, seveda če starši to žele, le otroke, ki so bili rojeni do 31. marca 1950, preko tega roka pa izredno nujne primere, ker smo s prostorom res na tesnem. Na Osnovno šolo Kranj se vpišejo otroci iz območja mesta Kranja razen iz Cirč, Planine, Huj, Klanca, Zlatega polja in Strževega, ki so se morali vpisati že na Osnovno šolo Kranj - Planina. Prosimo, na1 ne bi bilo potem več zamudnikov. Upraviteljstvo • Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 19. maja ob 20. uri — gostovanje v Železnikih — Ivan Cankar: »POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI«. 20. maja ob 16. uri — izven in za podeželje, zadnja nedeljska predstava »VELIKA BESEDA«. Hino kino »storzic« kranj 18. in 19. maja, ameriški barvni film »MIRNI ČLOVEK«. — Predstave ob 18. in 20.15 uri, brez tednika. V glavni vlogi: John Wayne, Mauren O. Nara. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. ZAHVALA Vsem, ki so ob priliki smrti naše ljubliene mame, stare mame in tašče FRANČIŠKE MIHELIC, roj. ROBLEK in sestre, svakinje in tete MICKE MIHELIC počastili njun spomin izrekamo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo častit, g. župniku, zdravnikoma gg dr. Novaku in dr. Živcu, kakor vsem dobrim sosedom, ki so pomagali ob težki uri. Nadalje se zahvaljujemo vsem družbenim organizacijam, gasilcem in pevcem za ganljivo petje, darovalcem vencev in ostalemu občinstvu, ki so ju spremili na zadnji poti. Žalujoči sorodniki 20. maja, matineja ob 10. uri premiera franc. filma »LIZBON-SKE NOCl«, nemški barvni film »DEŽELA SMEHLJAJA« ob 14. uri, ameriški barvni film »MIRNI ČLOVEK« ob 16., 18.15 in 20.30 uri — zadnjikrat. LETNI KINO »PARTIZAN« KRANJ 18. maja, franc. film »LIZ-BONSKE NOCl«, predstava ob 20. uri. 19. maja, nemški barvni film »DEŽELA SMEHLJAJA«, predstava ob 20. uri. Ob 22.15 uri premiera amer. barvnega filma »FANT IZ OKLAHOME«. 20. maja, premiera ameriškega barvnega filma »POSLEDNJI APAČ«, predstava ob 20. uri. KINO »SVOBODA« KRANJ 19. maja, zaprto. 20. maja, preimera ameriškega barvnega filma »POSLEDNJI APAČ« ob 14. uri. Premiera francoskega filma »LIZBON-SKE NOCl«, predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 18. maja, ameriški film »TAJNOST ZAPUŠČENEGA VRTA«, predstavi ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. 19. maja, francoski barv. film »RDEČE IN CRNO« II. del. — Predstave ob 18. in 20. uri. 20. maja, francoski barv. film Predstave ob 16., 18. in 20. uri. »RDEČE IN CRNO« II. del. — Dopoldne matineja italijanskega filma »POLICAJI IN TATOVI« ob 10. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 18. maja. francoski barv. film »RDEČE IN CRNO« I. de!. — Predstavi ob 18. in 20. uri — zndnjikrat. 19. in 20. maja, ameriški barv. film »RAPSODIJA«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, V nedeljo dopoldan ob 10.30 uri matineja italijanskega filma »POLICAJ IN TATOVI«. LETNI KINO JESENICE 19. in 20. maja, premiera ameriškega barvnega filma »RAPSODIJA«. Predstava ob 20.30 KINO KOROŠKA BELA 19. in 20. maja, franc. barvni film »RDEČE IN CRNO« II. del. Predstave: v soboto ob 19. uri. v nedeljo ob 17. in 19. uri. KINO ŽIROVNICA 19. maja, francoski barv. film »RDEČE IN CRNO« I. del. --Predstava ob 20. uri. 20. maja, francoski barv. film »RDEČE IN CRNO« I. del in »RDEČE iN <"RNO« II. del. — Pričetek ob 20. uri. Ob 16. uri francoski film * »TRENUTEK RESNICE« — zadnjikrat. KINO DOVJE MOJSTRANA 18. maja, francoski barv. film ^RDECE IN CRNO« II. del. — Predstava ob 20. uri — samo danes. 19. in 20. maja, ameriški barv. film »PROTI VSEM ZASTAVAM«. Predstave: v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 17. in 20. uri — zadnjikrat. KINO »SORA« SK. LOKA Od 18. do 20. maja ameriški film »DEKLE S PODEŽELJA«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 19. in 20. maja, amer. barvni film »NA OBALI«. Predstave: v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. KINO NAKLO 19. in 20. maja, avstrijski film •/POTEPUHI«. Predstave v soboto in nedeljo ob 20. uri. V nedeljo ob 16. uri predstava zaradi igre odpade. .Sporočamo, da med tednom do nadaljnega ne bo predstav. ,Gla*u Gorenjske' OBJAVA Poročila poslušajte vsak dan °b 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, Radijski dnevnik ob 19.00 jn 22.00. uri. Oddajo »Želeli ste T" poslušajte« ob nedeljah ob 15-15 in ob delavnikih ob 17.15. Uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza vsak delavnik °b 12.30. uri. PETEK, 18. MAJA H.05 Bela Bartok: Prva suita za orkester. (Prva izvedba v RL). H-45 Cicibanom — dober dan! — vošči Manica Komanova. 12.00 Slovenske pesmi pojeta moški zbor V DPD Slava Klavora in ženski Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 14.30 Zanimivosti doma in po svetu. 15.40 Utrinki iz literature — Pupul Džajakar: Prestolonaslednik. ^•00 Spoznavajmo človeka prof. Franc Pediček: Spol, starost in zdravje ter znalo *8-l5 Pojo Fantje na vasi. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. •^•30 France Marolt in slovenska narodna pesem (spominska oddaja ob 5. obletnici smrti). ^1.15 Oddaja o morju in pomorščakih. *2.30 Mednarodna radijska univerza. SOBOTA, 19. MAJA 11-05 Za dom in žene. 11-45 Poj te z nami, otroci! 14.30 Pionirski kotiček. 14-45 Pojo mladinski zbori. 15.40 Utrinki iz literature — Walt Whitman: Pesmi. J6.00 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet: Kambodža na poti neodvisnosti. |£jd/ ima #wi 6poseda 14.05 18.15 Poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18.30 Jezikovni pogovor)-. 20.00 Veseli večer. 8.00 8.15 9.00 10.00 10.00 12.00 13.30 18.00 21.00 21.15 nedelja, 20. maja O športu in športnikih: Spomini na evropska* veslaška prvenstva. Spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi — sodelujejo zbori, ansambli in solisti. Otroška predstava — Slavko Janevski: Sladkorni o-tročiček. Družinski pogovori. Nedeljski simfonični koncert. Pogovor s poslušalci. Za našo vas. Radijska igra — P. Meri-mee: Kočija svete popotnice. Kulturni razgledi. Popevke in ritmi. PONEDELJEK, 21. MAJA 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Berislav Brkić: Kako je Jagoda postala kurir (radijska igra). 12.40 Pohorski fantje pojo in igrajo. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Prehod čez Neretvo (reportaža) r— b) Na letališču. 14.35 Filmske melodije. 15.15 Pesmi, ki so jih peli partizani . . . 15.40 Se pomnite tovariši — Mile Pavlin: Vrnitev. 16.00 60 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.15 Nekaj opernih prediger. 18.45 Narodne pesmi poje Gorenjski , vokalni kvintet. 20.00 Mladinska oddaja. 20.15 Koncert komornega orkestra Radia Zagreb. TOREK, 22. MAJA 11.15 Mali dopoldanski koncert. 11.45 Cicibanom — dober dan! (Peter Likar: Povodni mož) 14.30 Modni kotiček. 14.40 Solisti lahke glasbe vam igrajo. 15.40 Utrinki iz literature — John Galsworthy: Plaho snubljenje — I. 16.00 V svetu opernih melodij. 18.00 Zunanje - politični feljton: Po avstrijskih volitvah. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje politični pregled. 20.30 Radijska igra — Suhovo — Kobilin: Svatba Krečin-skega. 22.15 UKV program: Plesna glasba. SREDA, 23. MAJA 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Prehod čez Neretvo (reportaža) b) Na letališču (ponovitev). 12.05 Marjan Kozina: Proti morju. 12.40 Skladbe za violino. 13.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 16.00 18.00 18.15 18.30 18.40 20.00 22.15 11.05 11.15 11.45 12.40 13.35 14.30 14.40 15.40 18.00 18.30 18.40 20.00 22.15 Radijska šola za nižjo stop njo Berislav Brkić: Kako je Jagoda postala kurir (radijska igra) - ponovitev. Popoldanski simfonični koncert. Wolfgang Ama-deus Mozart: Sest nemških plesov. — Aleksander Bo-rodin: Druga simfonija. Radijska univerza. Igra tamburaški orkester p. v. Matka Sijakoviča. Za dom in žene. Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. Gioacchino Rossini: Italijanka v Alžiru, opera v dveh dejanjih. Koncert velikega zabavnega orkestra Radia Ljubljana (magnetofonski posnetki z javnega koncerta 3. V. 1956 v Ljubljani — TI. del). ČETRTEK, 24. MAJA Za dom in žene. Popularne popevke. Slovenski skladatelji — mladini (glasbena oddaja za pionirje). Koncertni valčki. Popularne orkestralne skladbe. Novi filmi. Narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. Utrinki iz literature — Slobodan Lazić: Sejem igrač. Domače aktualnosti. Družinski pogovori. Pojeta Mario Lanza in Doris Day. S Titom v vojni in miru (spomini, reportaža in pesmi). Po svetu Jazza ,»Obisk pri Mihajlu Svarcu«. Pripravljalni odbor za proslavo 20-letnice tekstilne stavke v Kranju RAZPISUJE v smislu sklepa zadnje seje Odbora nagradni natečaj za izdelavo osnutka za značko, letak in ovitek Zbornika dokumentarnega gradiva & stavki. Osnovni motiv, ki naj preveva vse tri osnutke, naj bo boj delovnega ljudstva za oblast, njegova zmaga in njegov boj za socialistično družbo. Vsi trije osnutki ne smejo biti istovetni. Pripravljalni odbor si pridržuje pravico, da odkupi posamezne osnutke od različnih avtorjev. Nagrade: 1. 50.000 dinarjev 2. 30.000 dinariev 3. 20.000 dinarjev Osnutke s šifro je treba poslati pripravljalnemu odboru za proslavo 20-letnice tekstilne stavke pri okrajnem odboru SZDL v Kranju, najpozneje do 15. junija letos. V zaprti kuverti naj vsak avtor navede točen naslov. Pripravljalni odbor Razpis za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS od 1. septembra 1956 do 31. januarja 1957 Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v indu-striii in kmitjstvu, ki so se aktivno uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in jini je zato nujno potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov pošljite do 25. junija 1956 na upravo Politične šole pri CK ZKS, hkrati pa tudi na svoj občinski komitet ZKS. Šola ima internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja. RAZPIS EKONOMSKA SREDNJA SOLA V KRANJU. Pogoj za vpis v 1. le(nik ESŠ je uspešno dovršen IV. razred nižje gimnazije in sprejemni izpit iz slovenščine, tujega jezika in matematike. Sprejemni izpit bodo kandidati opravljali na Ekonomski srednji šoli v Kranju (poslopje I. gimnazije) od 11. junija dalje. Pričetek izpitov ob 8. uri zjutraj. Prošnji za opravljanje sprejemnega izpita, kolkdvani z din 30,— državne takse in din 20.— okrajne takse, mora kandidat priložiti zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. RAZPIS Upravni odbor podjetja »Gorenjski tisk« razpisuje delovno mesto OBRATOVODJE TISKARNE Pogoj: Visokokvalificirani grafični delavec z najmanj 5 let prakse, ali kvalificirani grafični delavec z najmanj 10 let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe sprejema upravni odbor podjetja. TEKMOVALI SO POSETNICA Hitra taca je žalostno vzdih-nil. »Kaj hočem. Od začetka je šlo vse lepo, ubiral sem jo za korenom. Potem pa ta preklicana smola. Koren se mi je odve-zal in padel na tla. Vsi ostali so bili še daleč za menoj, pa sem si mislil: »Saj je še dovolj časa. Takale tekma te izmuči, kaj ko bi se malo okrepčal. Samo enkrat bom ugriznil.« In ugriznil sem, Mm, kako dober je bil. Pa sem ugriznil še enkrat, pa še enkrat, pa še in še. In preden sem se zavedel, je bil že ves koren v mojem želodcu. Hotel sem teči naprej, pa Ivo B. Konic Brač (Nadaljevanje) »Sem že nazaj,« je prekinil Brunda zajec Hitra taca. »Sedaj pa lahko pričnemo.« In kakšen je bil zajec! Pomislite otroci. Iz sosedove kašče je smuknil velik koren, pobral na tleh vejo in si privezal koren tako, da mu je bingljal dve pedi pred nosom. »Kaj pa ti? iZakaj si se pa tako našemil?« sem začuden vzkliknil. »Našemil!« je bil užaljen Hitra taca. »Ce imam koren takole pred nosom, sem najhitrejši tekač na svetu. Veš, zapodim se za korenom, da bi ga dohitel in pojedel in takrat gre ko blisk. Samo kaj, ko mi koren vedno uhaja naprej, ker ga imam privezanega na glavi. No, do konca tekme bom že potrpel ga bom Da ima goska tako dolg vrat je viekia, tem daljši vrat je njena glava na dolgem vratu! pa potem z večjo slastjo poje- jn ne takega kot raca> je kriva nmeia. Ta se ji je daljšal in Nobena goska ni imela takega del-* goskina radovednost, luknja v daljšal, glava pa še vedno ni vratu! Skozi luknjo v ograji je »To ni prav. To ni športno.« ograji in lisica. Ne verjamete? hotela iz luknji. Tedaj je bila še enkrat videla lisičine hudob sem bil tako sit, da še koraka nisem mogel narediti. No, in sedaj vidite. Preklicana smola! Preklicani koren!« »Da, da! Tako je, če je kdo preveč požrešen,« sem si mislil, se naglo poslovil in odhitel proti domu. Dedek Kosobrin me gotovo že čaka, da mu dam po-vestico, jaz pa je še sploh nisem začel. Res me je doma že čakal dedek Kosobrin. Joj, kako je bil jezen, ker mu nisem napisal povesti. Danes sem ga srečal, pa mi še odzdravil ni. Stric Fič Delovne brigade so gradile progo — katero? (isiAOUcg—o>|.)jji) Od kdaj ima goska dolg vrat so ugovarjali ostali tekmovalci. pa je ]e resi Kar poslušajte! »Hitra taca mora tekmovati brez Nekoč je živela mala, a srraš korena.« no radovedna goskica. Takrat so se ji zasvetile oči in zasme- »Mir!« je zavpila Uharica, goske še niso imele tako dolgih »Kot vrhovni sodnik odločam, vratov, kot jih imajo danes. Ta da ima vsak tekmovalec lahko goskica je bila pridna. Rada se vse pripomočke. Zajec Hitra ta- je pasla po vrtu in tudi ?ofo-ca ima lahko koren tudi med tala je kaj rada po blatu. Vse tekmo.« domače živali so jo imele rade, »To ni prav,« je še ugovarjal ker jih je vedno kaj spraševala: jazbec, pa ga ni nihče poslušal, zakaj ima boter petelin krivo perje, zakaj je okrog vrta postavljena ograja in še sto in sto podobpih vprašanj jim je zastavljala. Neki dan pa je zagledala goskica v ograji luknjo, ki je bila prav toliko velika, kot njena glava. Dolgo časa je hodila mi- lisica že blizu. Ze je hotela za- ne oči, potem pa je gagajoč zbe-grabiti gosjo glavico. Hudobne žala na dvorišče. Od tistih dni je nosila goskica kajti prav tedaj je sraka zavpi la: »Na mesta!« Vsi so se dre-njali ob robu jase. »Pripravljeni! Pozor! Zdaj!« Kar zabobnelo je, tako so se pognali tekmovalci, vsak je ho tel biti zmagovalec, vsak je ho tel prvi pozdraviti Pomlad. Da leč pred vsemi jo je ubiral Hi- mo, ne da bi se hotela ozreti na tra taca s korenom pred gob- luknjo, nazadnje jo je pa le čkom. premagala radovednost. Hotela Napeto smo pričakovali, kdaj je videti, kaj je na oni strani bodo prvi tekmovalci prišli na ograje. Vtaknila je glavo skozi cilj, ki je bil tudi na jasi. Cez luknjo. Joj, kako lep, prelep čas se je v daljavi pojavila gru- svet je bil na oni strani. Kako ča tekmovalcev. »Aha, že prihajajo. Casomerilci na mesta,« je ukazovala Uharica. Prvi je pridirkal na cilj jelen Brzec, za njim srna Sloka, veverica Šviga, iz zemlje je pri- daleč je videla. Kar ves čas bi takole gledala in se ne bi naveličala. Tam je bil gozd, tam pisani travniki, tam visoke gore. Čudovito, prelepo! Nenadoma pa je zagledala ril krt Crnuh — ta je namreč kraj gozda lisico. Brž je hotela tekmoval kar pod zemljo — vsi potegniti glavo nazaj iz luknje, so že prišli, samo Hitre tace^ni toda glava se ji je zataknila, bilo od nikoder. Na vso moč je vlekla in žalost- Čakali smo, čakali, zajca pa no gagala, a glava se niti za od nikoder. Mrak se je že spu- las ni premaknila. Lisica je go- ščal, ko jo je primahal ves po- tovo ne bi zapazila, ko ne bi trt in žalosten. | goskica tako presunljivo in pre- »Kaj pa je bilo s teboj? Od strašeno gagala. Tako pa se ji vsega začetka si bil prvi, na cilj je lisica vedno bolj in bolj bli- pa prideš zadnji,« smo ga rado- žala, goskica pa je tudi vedno vedni spraševali. bolj in bolj vlekla. A čim bolj IGRICA in razbiral novice, ki so prihajale iz samega Pariza. Saj so naši časopisi toliko pisarili o toplem sprejemu, ki ga je priredilo francosko ljudstvo pred- Pa je le pomlad prikoracala ki drži za en konec vrvico, na v deželo, letos je bila ta hoja katere drugem koncu je prive- kaj "počasna. No, če pogledamo zan v vozel zvit robec. Ostali malo okoli sebe, bomo pa le otroci stoje prosto v krogu priznali, da hoče zemlja nado^- okoli srednjega, ki suče vrvico knaditi zamujeno. Vse bujno nizko pri tleh okoli. Ko pride brsti, poganja in se ponekod že vrvica do katerega v krogu, hoče razvetati. Kmalu bodo mora le ta odskočiti, da zgine zapele okoli hiš kose in trava vrvica pod njim naprej in gle- se bo nabirala v redove — no, da, da se ga ne dotakne — na- in za te dni igrico naslednjo: slednji mora zopet odskočiti in / tako dalje. Kogar vrvica zade- KOSEC: n6j mora iz igre — poslednji Gruča otrok je lahko. Eden iz- je zmagovalec in ga lahko med njih vstopi na sredo, v ro~ okrasite z rožami. sodniku republike maršalu Titu, nagubana gorovja in to Alpe z ki je bil na prijateljskem obis- najvišjim vrhom Mont Blanc ku v Franciji skoraj teden dni. Morda pa še ni znano vsem, da spada Francija med največje države v Evropi, je skoraj dvakrat tako velika kakor naša država (551.000 km2) in šteje danes nad 41 milijonov prebivalcev, da nam že bežen pogled na zemljevid pove, da je to oceanska država, saj leži med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem in je ta lega za gospo- NA POLJANI Tri dni v gostih je pri Roži Lilijka ostala, tu je sila hrepenenja spet domov jo gnala. V Rožinem razkošnem gradu mogla ni strpeti, le nazaj si je želela, a čeprav umreti. Vsem zato za gostoljubje se je zahvalila, za vrnitev v domek rodni milo zaprosila. Vsi prisrčno so s kraljico Lilij ko vzljubili in v grozečo še nevarnost niso je pustili. Pa je žalost mrka legla ji na mlado lice, toda ona z njo ganila je srce kraljice. Le neradi so se vdali, šli so po rogača, ki tačas je Roži bil za grajskega vozača. ftragi eieibaneki in pionirjil V to našo majhno in prazno pomlad so pred dobrimi pet-* desetimi leti posijali štirje topli prameni prevratnega sonc»» oglasili so se naenkrat štirje pomembni kovači slovenske !>•" sede: Josip Muren, Dragotin Kette, Oton Zupančič in IVAN CANKAR, katerega osemdeset-lctnice rojstva smo se spominjali preteki* četrtek, t. j. 10. maja. Rodil se je naš veliki pisatelj leta 1876 na klancu siromakov, na Vrhniki, kot sin revnega krojača Jožefa in matere Neže. Otroška leta je preživljal v pomanjkanju in revščini, saj j« bilo treba dobri materi skrbeti za dvanajst vedno lačnih kljn-nov. Prve nauke je Ivan prejemal v znameniti »enajsti« šol* pod mostom. Med vrbovjem, razbitimi lonci, kapeljni in drugo podobno nesnago je užival in doživljal svoje najlepše ure. V pusti sobi šole se ni nočutil dobro, vendar je bil najpridnejSi učenec na vrhniški šoli. Na pobudo njegovega učitelja Jerneja Cerneta je Ivan po F--ončani osnovni šoli odšel v Ljubljano, kjer se je vpisal na realko. Tudi tu se je pridno učil, stradal, se včasih preživljal ob suhih skorjah, začel že, ko je bil v tretjem razredu se ubadati s peresom in si tako služiti kruh. Po dovršeni srednji šoli se je podal na cesarski Dunaj in se vpisal na stavbeni oddelek visoke šole, hotel je postati inženir. Ali kmalu je obesil učenje na klin. poprijel za pero in z njim začel orati našo borno književno ledino. Posvetil se je ves pisateljevanju, sojeno mu ie bilo, da bodi malemu narodu slovenskemu pastir in vodnik. V svojih knjigah, ki jih je izdal nad štirideset, je prikazoval našo revščino in zaostalost, šibal lažnivost, hinav-ščino in klečeplastvo. ki je bilo tedaj zelo razširjeno po naši mili domovini. Slikal je v svojih delih življenje malega ČIo-veka-delavca, njegovo trpljenje in borbo za obstanek. Rad posedal na obcestnih kamnih, se bratil s prosjaki, risal njih bedno življenje, da bi ja vsi bolj zahrepeneli po luči — po soncu. Neizmerno toplino in ljubezen je pa izlil v kratke sestavke-črtice, ki jih je posvetil ljubljenemu bitju-materi. Kdo ni še bral: Desetica, Mater je zatajil, Skodelica kave-., berite! Njegovih besed ne boste nikoli pozabili, kakor ni Cankar nikoli pozabil trpečega malega človeka in zemljice slovenske. Ob osemdeseti obletnici njegovega rojstva posvetite trenutek njegovemu spominu. Nagrajeni so bili za pravilno rešitev prvomajske križanke naslednji: 1. Šerjak Janče, Trata 14, p, Cerklje. 2. Rupnik Jože, Stražišče 303 pri Kranju. 3. Kern Milan, Cerklje 37. jala se je goski. Goskica je pre- dolg vrat in vse goske ga še strašeno zagagala. Še enkrat se danes nosijo. Za luknje v ograji je močno uprla s svojimi noži- se pa nočejo meniti, cami ob tla in srečno povlekla. Toda kje visoko je bila zdaj Jože Vari Ali že veste, da . • . Vem, da je marsikdo idnevno darski razvoj dežele važna, saj prebiral pretekli teden časopise So in še potekajo preko njenega TRDI OREHI Za bistre glavice Tokrat smo izpustili križanko, kdo bi se venomer ubadal in ubijal z istim kopitom. Da pa ne bo brezdelja, nekaj novega. Poizkusimo, mogoče vam bo ugajalo. Ravnatelj nekega podjetja je naročil svoji tajnici, predno je odpotoval, naj pošlje vsa dospela pisma za njim. Po preteku je vedno zbirala lepa druščina, radi so ga poslušali, ker jim je večkrat kako »slinasto« natve-zil. Tudi tokrat je privlekel debelo izpod pazduhe. Pravil je: »Sem šel, sem šel onega jutra ob Kokri, naenkrat sem zagledal v tolmunu pod mostom postrv, ki je bila skoraj meter dolga in je tehtala tudi skoraj »zemlja trgovska pota od zahoda proti vzhodu, da je predvsem južni in vzhodni del Francije precej gorat, razprostirajo se tu mlada (4810 m) in pa Pireneji — proti zahodu in severu pa se svet znižuje, da namakajo to zemljo v glavnem reka Sena, Loara, Garona, ki se izlivajo v Atlantik, največja reka pa je Rhona, ki teče v Sredozemsko morje, da prevladuje v Franciji oceansko sredozemsko podnebje, ki ugodno vpliva na rast in sploh na poljedelstvo, ki je zelo razvito, saj se preživlja z obdelovanjem zemlje več ko tretjina vsega prebivalstva. Pridelajo mnogo žita, zlasti pšenice, ovsa, rži in koruze. Pomembne gospodarske panoge so še živinoreja, vrtnarstvo, sadjarstvo, cvetličarstvo in predvsem vinarstvo, da je v tej državi zelo razvita industrija predvsem kovinska in strojna, tekstilna, kemična, la-djedelniška«, da je na višini zlasti avtomobilska in letalska industrija, nam je znano. Nekaj pa ovira razvoj industrije v Franciji, t. j. pomanjkanje premoga, grade pa velike elektrarne, ki proizvajajo »beli premog«. Surovine — hrana za te tovarne povečini priteka iz kolonij, da je največje mesto Pariz, ki šteje s predmestji skoraj 5 milijonov prebivalcev. Pomen Pariza je zelo mnogostranski, je to prestolica Francije, gospodarsko in politično središče, s svojimi kulturnimi zavodi in znamenitostmi pa slovi v .-.vetu. Druga znana mesta so še: Reins, Rouen, Orleans, Nantes, Dijon, Toulouse, pristanišča Marseille Bordeaux, Brest, Cherbourg, Le Havre, nekaj dni je tajnica sporočila ravnatelju, da mu ne more poslati dospele pošte, ker je vzel ključ od poštnega predala s seboj. Ravnatelj je takoj odposlal mali ključ v pismu, a kljub temu ni prejel nikake pošte. Ja, kaj se je vendar zgodilo? Okoli Smukovega Tončka se kilogram. Potipam v žepu, noža nikjer, ozrem se okoli sebe, zagledam ošiljeno palico i» fre... že je bila riba na suhem.« Da bi podkrepil resnične besede, je vzel svinčnik in jim na koščku papirja narisal, kako je nabodel »malo« ribico na palico. Od srca so se risbi otroci smejali, le zakaj? Reb us SPORT • ŠPORT • ŠPORT OBJAVE: - OOL.ASI NA JEZERSKEM SE VEDNO DOBRA SMUKA V nedeljo, 13. maja, je SK Jezersko priredil pod Makeko-vo Kočno meddruštveno tekmovanje v slalomu za pionirje od 10—12 in od 12—14 let starosti, ter za pionirke do 14. leta starosti. Rezultati: od 10—-12 let •Janez Košir pred Jožetom Koširjem, oba SK Jezersko, 3. je bil Rudi Terovski SK Ljubelj; °d 12—14 let: Frantar pred Waissaisnom Franci j em, 3. Peter Košir, vsi SK Jezersko; pionirke: Miša pred P. Emo obe SK Jezersko, tretja pa je bila Lu-kanc Eli SK Ljubelj Tržič. STRELSKO TEKMOVANJE V »SAVI« 13. maja je bilo v tovarni gumijevih izdelkov »Sava« Kranj zaključno tekmovanje z zračno Puško, katerega so se imeli pravico udeležiti vsi člani kolektiva in vsi člani strelske družine »Sava«. Tekmovali so za naslov najboljšega člana, člani-ce in mladinca. Ta naslov so si za leto 1956 osvojili: član Franc Peternel s 136 krogi od 150 možnih, članica Tončka Novak s 113 krogi in mladinec Polde Matoh s 104 krogi. Razen tega so prejeli še drugi najboljši strelci lepe praktične nagrade. NA GOLNIKU BODO IGRALI ROKOMET Na pobudo iniciativnega odbora so na Golniku že pred dvema mesecema začeli z gradnjo igrišča za mali rokomet, na katerem pa bodo lahko gojili tudi ostale športne panoge. Igrišče je že skoraj dograjeno, gradili pa so ga po večini navdušeni Imladi in starejši športniki v prostem času prostovoljno. Največ zaslug pri tem pomembnem delu za razvoj športa na Golniku pa imajo prav gotovo Jurij Zalar, Boris Urankar, Rok Slapar in ostali. Ob rokometnem igrišču bo tudi igrišče za odbojko in lahko atletiko. Predvidevajo, da bo otvoritev tega športnega objekta v ^začetku junija, ko bodo organizirali turnir v malem rokometu in nanj povabili nekatera dobro poznana moštva v malem rokometu. Za rokomet je na Golnjku precejšnje zanimanje, saj se je do danes v sekcijo prijavilo že nad 25 članov, od katerih je polovica mladink. Mali oalasi DROBIŽ Pred mesnicami v Kamniku so se spet pojavile dolge kače, največkrat pa se zgodi, da zmanjka mesa že v soboto dopoldne. Kamniško občinstvo se začudeno sprašuje, kako je mo-Soče, da je v okoliških vaseh, v Radomljah in Komendi za Potrošnike dovolj mesa, v Kamniku pa ga zdaj. redno zmanjka. Po tolikem času bi zdaj že lahko ugotovili, kje so vzroki za Pomanjkanje mesa in jih skušali odstraniti. V Kamniku so ob veliki udeležbi prebivalstva pokopali dr. Janka Polca, rednega člana akademije znanosti in umetnosti, predsednika terminološke 'komisije SAZU in upokojenega Univerzitetnega profesorja. Pokojni je bil po rodu Kamničan. ZOPET GOZDI POŽAR V nedeljo, 6. maja, je nad vasjo Kokra izbruhnil gozdni požar ter uničil 15 ha pašnikov in gozda, last Kokričanov. Skoda znaša po nestrokovni oceni okoli 120.000 dinarjev. Ta požar je zakrivil kmet F. P. iz Kokre. Tisti dan je namreč čistil svoj pašnik in pri tem Požigal. Suha trava se je mimogrede vnela, in ker je pihal mo-can veter, je ogenj hitro zajel večjo površino. F. P. je začel takoj gasiti, vendar sam ni mo-Sel dosti napraviti. Zaradi te skrajne neprevidnosti se bo moral zagovarjati pred sodiščem, saj izgleda, da mu niti požar na Zaplati ni bil zadosten opo-nnin. OGENJ ZARADI GRADBENE POMANJKLJIVOSTI Pri Barbani nad Skofjo Loko je pred kratkim pogorela stavba, last splošno ljudskega premoženja, ki jo je upravljala ekonomija škofjeloške občine. Škodo cenijo nad 1,600.000 dinarjev. Požar je nastal zaradi provi-zoričnih dimovodnih cevi, ki so vodile iz kuhinje na podstrešje. V takih stavbah bi moralo biti prepovedano vsako kurjenje, ker niso zadosti zavaro vane. Ze lani smo pisali o tem, naj bi požarno-varnostne komisije po privatnih stavbah pregledale dimovodne naprave, vendar vse kaže, da to delo le slabo opravljajo. Polovica požarov v letu 1955 je namreč nastala zaradi gradbenih pomanjkljivosti. SMRTNA NESREČA 3-LETNEGA OTROKA V začetku maja se je smrtno ponesrečil 3-letni Vojko Vidmar s Planine nad Jesenicami. Igral se je na travniku in med tem prijel za utrgano žico električnega voda, ki pelje tod mimo. Tok ga je na mestu ubil. Ta vod je bil že pred leti v zelo slabem stanju, zato so ga tudi izključili iz električnega omrežja. Kaneje pa je bil zaradi potreb ponovno priključen, ne da bi ga popravili. Smrtna nesreča, ki se je pripetila, dokazuje, da je bilo to opravljeno brez odgovornosti. Za taka popravila bi denarna sredstva vsekakor morala biti na razpolago! Ugodno, samo za 11.000 din prodam rabljeno moško kolo. — Naslov v upravi lista. Čistokrvno psico »Doberman«, 10. mesecev staro, primerno za dresuro prodam. Naslov v upr. lista. Ugodno prodam takoj vselji-vo hišo z vrtom, tik postaje Naklo in čebelnjak. Ogled v nedeljo. Zazidljivo parcelo blizu Na-kla prodam. Naslov v upravi lista. Prodam dobro na novo pre-plekano kredenco. Stare Mari, Luže 33, Šenčur. Prodam vzidljiv levi štedilnik in globok otroški voziček. — Šemrov Franc, Podbrezje 37. Radiosprejemnik dobro ohranjen 7-cevni prodam. Naslov v upravi lista. Prodam v popolnem redu bi-cikel (motor) znamke »Rehs« z biciklom ali brez bicikla. Ran-gus, urar, Kranj. Prodam brzoparilnik. Naslov v upravi lista. 25.000 din v gotovini dam nagrade tistemu, ki ml izroči v Kranju ali okolici do 3 km stanovanje — sobo in kuhinjo. — Naslov v upravi lista. Zamenjam enosobno stanovanje v Celju za dvosobno ali večje v Kranju. Janez Kleč. Kranj, Titov trg 20. Zamenjam dvosobno stanovanje v Stražišču za enakega ali trosobnega isto tam. Naslov v upravi lista. Takoj sprejmemo pošteno, kvalificirano prodajalko za prodajo kruha in peciva, po možnosti iz območja Jesenic. — Prošnje vložiti na upravo podjetja Parnih pekarn in slaščičarne Jesenice. Iščem vajenca za pečarstvo. — Naslov v upravi lista. Pozor! Cenjene stranke obveščam, da sem pričel s splošnim postavljanjem peči, štedilnikov, oblog in tlakov. Močnik Peter, Tavčarjeva 38, Kranj. Večje posestvo blizu Tržiča se odda v najem. Naslov v upr. lista. Ugodno naprodaj nov kavč orehove politure. Naslov: Zvelc, Gosposvetska 28, Jesenice. Jeseničane opozarjamo na nocojšnjo produkcijo Glasbene šole, ki bo b 20. uri v Mestnem gledališču. Glasbena šola Jesenice. Prodam dobro ohranjene škrilj ploščice (Šifer) za kratje strehe — popravila. Ambrožič Ljubno. • Objava Osnovna šola Kranj vabi starše, naj pridejo vpisat novince, ki so biil rojeni 1. 1949, v nedeljo, 20. maja med 8. in 17. uro v vežo zgradbe ob Gregorčičevi cesti. Zadržani jih lahko vpišejo še v ponedeljek med 8. in 15. uro v isti zgradbi, toda v zbornici. S seboj naj vzamejo otrokov izpisek iz matične knjige. Iz letnika 1950 bo mogoče vpisati, seveda če starši to žele, le otroke, ki so bili rojeni do 31. marca 1950, preko tega roka pa izredno nujne primere, ker smo s prostorom res na tesnem. Na Osnovno šolo Kranj se vpišejo otroci iz območja mesta Kranja razen iz Cirč, Planine, Huj, Klanca, Zlatega polja itn Strževega, ki so se morali vpisati že na Osnovno šolo Kranj - Planina. Prosimo, naj ne bi bilo potem več zamudnikov. Upraviteljstvo • Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 19. maja ob 20. uri — gostovanje v Železnikih — Ivan Cankar: »POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI«. 20. maja ob 16. uri — izven in za podeželje, zadnja nedeljska predstava »VELIKA BESEDA«. KINO »STORZIC« KRANJ 18. in 19. maja, ameriški barvni film »MIRNI ČLOVEK«. — Predstave ob 18. in 20.15 uri, brez tednika. V glavni vlogi: John Wayne, Mauren O. Nara. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. ZAHVALA Vsem, ki so ob priliki smrti naše ljubi i ene mame, stare mame in tašče FRANČIŠKE MIHELIC, roj. ROBLEK in sestre, svakinje in tete MICKE MIHELIC počastili njun spomin izrekamo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo častit, g. župniku, zdravnikoma gg dr. Novaku in dr. Živcu, kakor vsem dobrim sosedom, ki so pomagali ob težki uri. Nadalje se zahvaljujemo vsem družbenim organizacijam, gasilcem in pevcem za ganljivo petje, darovalcem vencev in ostalemu občinstvu, ki so ju spremili na zadnji poti. Žalujoči sorodniki 20. maja, matineja ob 10. uri premiera franc. filma »LIZBON-SKE NOCl«, nemški barvni film »DEŽELA SMEHLJAJA« ob 14. uri, ameriški barvni film »MIRNI ČLOVEK« ob 16., 18.15 in 20.30 uri — zadnjikrat. LETNI KINO »PARTIZAN« KRANJ 18. maja, franc. film »LIZ-BONSKE NOCl«, predstava ob 20. uri. 19. maja, nemški barvni film »DEŽELA SMEHLJAJA«, predstava ob 20. uri. Ob 22.15 uri premiera amer. barvnega filma »FANT IZ OKLAHOME«. 20. maja, premiera ameriškega barvnega filma »POSLEDNJI APAČ«, predstava ob 20. KINO »SVOBODA« KRANJ 19. maja, zaprto. 20. maja, preimera ameriškega barvnega filma »POSLEDNJI APAČ« ob 14. uri. Premiera francoskega filma »LIZBON-SKE NOČI«, predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 18. maja, ameriški film »TAJNOST ZAPUŠČENEGA VRTA*, predstavi ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. 19. maja, francoski barv. film »RDEČE IN CRNO« II. del. — Predstave ob 18. in 20. uri. 20. maja, francoski barv. film Predstave ob 16., 18. in 20. uri. »RDEČE IN ČRNO« II. del. — Dopoldne matineja italijanskega filma »POLICAJI IN TATOVT« ob 10. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 18. maja. francoski barv. film »RDEČE IN ČRNO« I. del. — Predstavi ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. 19. in 20. maja, ameriški barv. film »RAPSODIJA«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, V nedeljo dopoldan ob 10.30 ur: matineja italijanskega filma »POLICAJ IN TATOVI«. LETNI KINO JESENICE 19. in 20. maja, premiera ameriškega barvnega filma »RAPSODIJA«. Predstava ob 20.30 uri. KINO KOROŠKA BELA 19. in 20. maja, franc. barvni film »RDEČE IN ČRNO« II. del. Predstave: v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in 19. uri. KINO ŽIROVNICA 19. maja, francoski barv. film »RDEČE IN ČRNO« I. del. --Predstava ob 20. uri. 20. maja, francoski barv. film »RDEČE IN ČRNO« I. del m »RDEČE IN '"RNO« II. del. — Pričetek ob 20. uri. Ob 16. uri francoski film * »TRENUTEK RESNICE« — zadnjikrat. KINO DOVJE MOJSTRANA 18. maja, francoski barv. film ^RDEČE IN ČRNO« II. del. — Predstava ob 20. uri — samo danes. 19. in 20. maja, ameriški barv. film »PROTI VSEM ZASTAVAM«. Predstave: v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 17. in 20. uri — zadnjikrat. KINO »SORA« SK. LOKA Od 18. do 20. maja ameriški film »DEKLE S PODEŽELJA«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 19. in 20. maja, amer. barvni film »NA OBALI«. Predstave: v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. KINO NAKLO 19. in 20. maja, avstrijski film --POTEPUHI«. Predstave v soboto in nedeljo ob 20. uri. V nedeljo ob 16. uri predstava jaradi igre odpade. Sporočamo, da med tednom do nadaljnega ne bo predstav. Oglaftnfte ,Glasu Gorenjske' OBJAVA Poročila poslušajte vsak dan °b 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, Radijski dnevnik ob 19.00 jn 22.00. uri. Oddajo »Želeli ste T" poslušajte« ob nedeljah ob 15.15 in ob delavnikih ob 17-15. Uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza vsak delavnik °b 12.30. uri. 14.05 U.05 11.45 12.00 14.30 15.40 18.00 18.15 20.00 20.30 21.15 22.30 U.05 U.45 14.30 14.45 15.40 16.00 18.00 PETEK, 18. MAJA Bela Bartok: Prva suita za orkester. (Prva izvedba v RL). Cicibanom — dober dan! — vošči Manica Komanova. Slovenske pesmi pojeta maski zbor V DPD Slava Klavora in ženski Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. Zanimivosti doma in po svetu. Utrinki iz literature — Pupul Džajakar: Prestolonaslednik. Spoznavajmo človeka — prof. Franc Pediček: Spol, starost in zdravje ter značaj. Pojo Fantje na vasi. Tedenski zunanje-politični pregled. France Marolt in slovenska narodna pesem (spominska oddaja ob 5. obletnici smrti). Oddaja o morju in pomorščakih. Mednarodna radijska univerza. SOBOTA, 19. MAJA Za dom in žene. Poj te z nami, otroci! Pionirski kotiček. Pojo mladinski zbori. Utrinki iz literature — Walt Whitman: Pesmi. Koncert po željah. Okno v svet: Kambodža na poti neodvisnosti. 18.15 Poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. 18.30 Jezikovni pogovorj, 20.00 Veseli večer. .00 8.15 .00 10.00 10.00 12.00 13.30 18.00 21.00 21.15 NEDELJA, 20. MAJA O športu in športnikih: Spomini na evropska* veslaška prvenstva. Spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi — sodelujejo zbori, ansambli in solisti. Otroška predstava — Slavko Janevski: Sladkorni o-tročiček. Družinski pogovori. Nedeljski simfonični koncert, t i Pogovor s poslušalci. Za našo vas. Radijska igra — P. Meri-mee: Kočija svete popotnice. Kulturni razgledi. Popevke in ritmi. PONEDELJEK, 21. MAJA 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Berislav Brkić: Kako je Jagoda postala kurir (radijska igra). 12.40 Pohorski fantje pojo in igrajo. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Prehod čez Neretvo (reportaža) r— b) Na letališču. 14.35 Filmske melodije. 15.15 Pesmi, ki so jih peli partizani . . . 15.40 Se pomnite tovariši — Mile Pavlin: Vrnitev. 16.00 60 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.15 Nekaj opernih prediger. 18.45 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet. 20.00 Mladinska oddaja. 20.15 Koncert komornega orkestra Radia Zagreb. TOREK, 22. MAJA 11.15 Mali dopoldanski koncert. 11.45 Cicibanom — dober dan! (Peter Likar: Povodni mož) 14.30 Modni kotiček. 14.40 Solisti lahke glasbe vam igrajo. 15.40 Utrinki iz literature — John Galsworthy: Plaho snubljenje — I. 16.00 V svetu opernih melodij. 18.00 Zunanje - politični feljton: Po avstrijskih volitvah. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje politični pregled. 20.30 Radijska igra — Suhovo -Kobilin: Svatba Krečin-skega. 22.15 UKV program: Plesna glasba. SREDA, 23. MAJA 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Prehod čez Neretvo (reportaža) b) Na letališču (ponovitev). 12.05 Marjan Kozina: Proti mor-. JU- 12.40 Skladbe za violino. 13.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 16.00 18.00 18.15 18.30 18.40 20.00 22.15 11.05 11.15 11.45 12.40 13.35 14.30 14.40 15.40 18.00 18.30 18.40 20.00 22.15 Radijska šola za nižjo stopnjo Berislav Brkić: Kako je Jagoda postala kurir (radijska igra) - ponovitev. Popoldanski simfonični koncert. Wolfgang Ama-deus Mozart: Sest nemških plesov. — Aleksander Bo-rodin: Druga simfonija. Radijska univerza. Igra tamburaški orkester p. v. Matka Sijakoviča. Za dom in žene. Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. Gioacchino Rossini: Italijanka v Alžiru, opera v dveh dejanjih. Koncert velikega zabavnega orkestra Radia Ljubljana (magnetofonski posnetki z javnega koncerta 3. V. 1956 v Ljubljani — II. del). ČETRTEK, 24. MAJA Za dom in žene. Popularne popevke. Slovenski skladatelji — mladini (glasbena oddaja za pionirje). Koncertni valčki. Popularne orkestralne skladbe. Novi filmi. Narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta. Utrinki iz literature — Slobodan Lazić: Sejem igrač. Domače aktualnosti. Družinski pogovori. Pojeta Mario Lanza in Doris Day. S Titom v vojni in miru (spomini, reportaža in pesmi). Po svetu Jazza .»Obisk pri Mihajlu Svarcu«. Pripravljalni odbor za proslavo 20-letnice tekstilne stavke v Kranju RAZPISUJE v smislu sklepa zadnje seje Odbora nagradni natečaj za izdelavo osnutka za značko, letak in ovitek Zbornika dokumentarnega gradiva o\ stavki. Osnovni motiv, ki naj preveva vse tri osnutke, naj bo boj delovnega ljudstva za oblast, njegova zmaga in njegov boj za socialistično družbo. Vsi trije osnutki ne smejo biti istovetni. Pripravljalni odbor si pridržuje pravico, da odkupi posamezne osnutke od različnih avtorjev. Nagrade: 1. 50.000 dinarjev 2. 30 000 dinariev 3 . 20.000 dinarjev Osnutke s šifro je treba poslati pripravljalnemu odboru za proslavo 20-letnice tekstilne stavke pri okrajnem odboru SZDL v Kranju, najpozneje do 15. junija letos. V zaprti kuverti naj vsak avtor navede točen naslov. Pripravljalni odbor Razpis za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS od 1. septembra 1956 do 31. januarja 1957 Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmitjstvu, ki so se aktivno uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in jim je zato nujno potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov pošljite do 25. junija 1956 na upravo Politične šole pri CK ZKS, hkrati pa tudi na svoj občinski komitet ZKS. Šola ima internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja. RAZPIS EKONOMSKA SREDNJA SOLA V KRANJU. Pogoj za vpis v I. letnik ESŠ je uspešno dovršen IV. razred nižje gimnazije in sprejemni izpit iz slovenščine, tujega jezika in matematike. Sprejemni izpit bodo kandidati opravljali na Ekonomski srednji šoli v Kranju (poslopje I. gimnazije) od 11. junija dalje. Pričetek izpitov ob 8. uri zjutraj. Prošnji za opravljanje sprejemnega izpita, kolkovani z din 30— državne takse in din 20.— okrajne takse, mora kandidat priložiti zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. RAZPIS Upravni odbor podjetja »Gorenjski tisk« razpisuje delovno mesto OBRATOVODJE TISKARNE Pogoj: Visokokvalificirani grafični delavec z najmanj 5 let prakse, ali kvalificirani grafični delavec z najmanj 10 let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe sprejema upravni odbor podjetja. ESKIMOV je čedalje manj Za smeli «t Iceatelc cga Človek v vsemirju N ad 300 kilometrov daleč se je peljal Eskim Tutu s sanmi na pasjo vprego, od Eskimo Pointa ob zalivu Hud-son v južno ležeči Churchill, da bi tam prodal nekaj svojih slonokoščenih izdelkov. Njegova vožnja je bila začetek nevarne nalezljive bolezni, ki je izbruhnila pozimi 1948/49 na severu Kanade. Nihče ni vedel, od kod je ta bolezen prišla, kako se imenuje in kako jo je treba zdraviti. Za to področje pristojni zdravnik dr. i\Toody je bil prav tedaj na počitnicah. Brzojavno so ga poklicali v njegovo stalno bivališče Chesterfield v Arktiki. Tam je našel svoje bolnike ležeče na stopnicah in po tleh majhne bolnišnice. V naselju z 200 Eskimi in 26 belci je bilo bolnih 90 ljudi. Nekateri so že umrli. Tisti, ki so ozdraveli, so bili omrtvičeni. Slo je za otroško paralizo. Ze prej pa je zajela področje, kjer TRUMANOVA HČERKA SE JE ZAROČILA Hčerka bivšega predsednika ZDA Margareta Trumanova je pred dnevi naznanila zaroko z ameriškim novinarjem Clifto-nom Danielom. Margareta. k; je stara 30 let, je zadnje čase nastopala kot pevka. OBOLI SRCE ZA REVMO? Revma ni samo bolezen sklepov, mišičevja in živcev, ampak napada tudi notranje organe telesa. Trdijo, da je 75°/« vseh srčnih napak revmatičnega značaja. Razen doslej znanih sredstev proti revmi se zadnje čase vedno bolj uveljavljajo »Togal« tablete, ki so zelo uspešne proti revmi, išijasu, živčnim boleznim in bolečinam v glavi, kakor sploh proti vsem vrstam prehlada. žive Eskimi, tuberkuloza. Zbolelo je 10 odstotkov vseh prebivalcev. Teh dveh bolezni Eskimi sploh niso poznali, dokler niso prišli v stik z belci. Dr. Moody je brž, ko je izbruhnila otroška paraliza, odredil karanteno ma področju 130.000 kvadratnih kilometrov. To je bila površinsko največja karantena v zgodovini človeštva ali v zgodovini medicine. Bolezen se je razširila tudi na druga področja in nazadnje potem prenehala. Sele pozneje je dr. Moody zvedel, da so pred nekaj dnevi, preden je Tutu prispel v Churchill, odpeljali nekega vojaka, obolelega za otroško paralizo. Zdravnik je dajal zdravniške nasvete večinoma po radiu. Bil je tudi prvi, ki je uporabljal na arktičnem področju Geigerjev števec, s katerim je našel v zemlji več dragocenih rudnin. Navezal je stike z Eskimi in ugotovil, da se jih zahodna civilizacija še ni dotaknila. Na arktičnem področju Kanade je živelo prvotno 35.000 do 50.000 Eskimov, ostalo pa jih je kvečjemu še 9000 — tako usodne posledice je imel izbruh strašne bolezni za eskimski rod. Eskimi pa delno izumirajo tudi zaradi pomanjkanja hrane. Največ pa jih pobero nalezljive bolezni. Živali, s katerimi se hranijo, je čedalje manj, ker jih pobijajo beli lovci kar z brzostrelkami. Prvotno je živelo na tem področju 2,000.000 severnih jelenov, zdaj jih je samo še 650.000. once kot Ravnatelj laboratorijev francoskega inštituta za znanstvene raziskave, že vrsto let proučuje sončno energijo in njeno uporabnost za industrijske in druge namene, nedavno pa je izdelal hladilnik, ki izkorišča inmike" nagradim križanke Vodoravno: 1., 22., 64., 66. in 121. Vsem bralcem »Glasa Gorenjske« ob prvem maju borbene pozdrave, 17. predlog, 18. krilata, 19. la, 21. kse (n) on, 23. drevi, 24.SC, 25. epa, 27. Ita, 28. ima, 30. aja, 31. tla, 32. žive, 34. skopa, 36. UROJ, 37. sani, 39. sloneti, 40. KNOJ, 42. Rado, 44. anali, 45. Cres, 47. ep, 49. korona, 51. Ilirec, 53. no, 54. kam, 56. lena, 57. Atos, 58. kot, 59. inat, 61. ha (o, e), 62. as, 63. prti, 68. ». . . tikva«, 70. nylon, 71. sliva, 73. mu, 75. se, 76. usiha, 79. Tito, 80. meta, 81. neču, 83. okat, 84. Ani, 85. Je-ra, 87. Mirk, 89. ilo, 90. na, 91. kosi, 92. srk, 94. snop, 96. ol, 97. Ra, 98. okupirati, 101. ri, 103. Reka, 105. ako, 106. iti, 107. levo, 109. Kanada, 111. Alena, 113. domača, 115. in, 116. dela. 118. nek, 119. pore, 120. en. Navpično: 1. Velež, 2. ep, 3. mrk, 4 besi, 5. rdeti, 6. aloa, 7. Ion, 8. CG, 9. M(iško) Kranjec), 10. grd, 11. lira, 12. aleja, 13. »Sava«, 14. ati, 15. ga, 16. ročaji 20. SIPA (narobe), '22. Emona, 24. sloj, 26. Avar, 28. Ikona, 29. apeli, 31. tros, 33. enak, 34. slana, 35. Atila, 36. Unec, 38. idol, 40. kres, 41. cekin, 43. orehov, 45. Crosby, 46. motim, 48. panj, 50. ona (o, e), 52. Ita, 53. note, 55. mastiti, 58. krvniki, 60. tkivo, 63. proso, 65. EKA, 67. PLU, 69. Amerika, 70. nečisti, 71. Stana, 72. lina, 74. uta, 75. sem, 77. halo, 78. Atoli, 80. meso, 82. urni, 85. jo, 86. kri, 88. ko, 91. kakadu, 92. spolne, 93. krinke, 95. premer, 97. Ren, 99. uka, 100. ata, 102. iva, 103. rana, 104. beda (narobe), 107. Lord. 108. očev, 109. »Kim«, 110. alo, 112. EEN, 113. DOZ, 114. Ane, 117. ar, 119. Po. Potrpežljivo zalivanje. Človek je osvojil zemljo?! To je res, pa tudi ne. So še predeli na našem planetu, ki so sodobni znanosti nepoznani. V teh predelih živijo ljudje, ki so komaj na stopnji kamene dobe. Hkrati pa je civiliziran človek iznašel hidrogensko bombo. Postalo mu je pretesno na planetu, kjer je njegov začetek in sili v vesolje. Leti 1957 in 1958 bosta potekali v znamenju geofizike. V teh letih bo človek osvojil neznano Antarktiko, poslal pa bo svojega robota tudi v vesolje. Med industrijsko razvitimi državami poteka tekma za prvenstvo v tem pogledu. Američani so že objavili svojo napoved, da bodo v tem času poslali umetni satelit izven območja naše zemlji1. Satelit bodo izstrelili s Floride. Prvi del rakete bo po- tisnil satelit v višino 54 km, drugi jo bo dvignil na 208 km, tretji del pa mu bo dal brzino 28.000 km na uro, ki je potrebna, da bo začela krožiti okoli zemlje. Satelit bo komaj pol metra debel v premeru in bo vseboval najrazličnejše instrumente, ki bodo znanstvenikom dali potrebne podatke za delo, katerega posledica bo potovanje človeka v vsemirski prostor. Torej prvi korak v vsemirje je tik pred nami. Morda potem ne bo dolgo trajalo, ko bod:i isto pot načeli živi ljudje. Morda se bo kdo vprašal, zakaj vse to? Mar nima naša zemlja, na kateri smo vajeni živeti, dovolj za življenje človeštva? Za taka vprašanja imajo znanstveniki pripravljen odgovor: Zelja po tem, da bi človek obvladal vsemirje ni samo v Efl vsakega nekaj »Nikar se tako ne muči, preljuba. Rajši naloži samo pol, pa pojdi dvakrat.« vir mraza sončno toploto za pogonsko silo. Aparat ima polcilindrično stoječe zrcalo, ki zbira sončne žarke v žarišču, kjer je rezervoar napolnjen z amonijakom. Pod učinkom sončnih žarkov se plin segreva in stiska, nato pa v toku skozi cev izgublja del kalorij in se zgoščuje. Razpršilec porazdeli amonijak po zraku in tako nastane mraz. Ta proces se v zaprtem prostoru ponavlja. Plin komprimirajo podnevi, skozi razpršilec pa ga spuščajo ponoči. Hladilnik baje dela več let, pri tem pa izkorišča samo sončno energijo. HEINEJEVA DEDIŠČINA Pred kratkim je skoraj vsa Evropa slavila obletnico Heine-jevega rojstva in ob tej priliki so se Dusseldorfčani potegnili za dediščino svojega pesnika, ki je bila shranjena v neki new-yorški blagajni. Dediščino so morali odkupiti Is 50.000 dolarji. Kako bi bili pred leti s polovico manjšo vsoto ustregli pesniku! PREMALO REŠILNIH AVTOMOBILOV Velika avtomobilska nesreča na Dunaju 9. marca 1956, pri kateri je bilo več mrtvih, je vzbudila živahno zanimanje ljudi za rešilne avtomobile, kajti ponesrečenci so morali skoraj eno uro čakati na prevoz v bolnišnico. Ugotovili so — šele sedaj —, da ima ves Dunaj komaj 8 rešilnih avtomobilov. »STRIC« MARLON BRANDO V odmorih med filmskim snemanjem se znani filmski igralec Marlon Brando večkrat napoti med otroke — paciente ortopedske bolnišnice Los An-gelesa. Otroci, ki so zaradi težkih bolezni privezani na po- stelje, ali vozičke, z velikim zanimanjem poslušajo čitanje lepih pripovedk. Marlon Brando goji do teh otrok veliko sočutje, kajti nekoč, ko je v n^kem filmu moral igrati vlogo pohabljenca, je dobro spomal težave in trpljenje teh ljud'. Zato tembolj občuti potrebo, da prebije kako urico z otroki v omenjeni bolnišnici. tem, da človek pokaže sposobnost, ni niti najmanj avanturistična, temveč potrebna. Zemljani smo stopili v atomsko dobo. Obličje zemlje se je hitro spremenilo. Prebivalstvo na planetu bo naraslo in s tem bodo nastopile težave s surovinami, ki bodo za tak napredek in ohranitev življenja vseh nujno potrebne. Vsemirje pa je baje polno kovin in prvin, ki so nam potrebne. Človek si bo moral izven svojega planeta ustvariti rudnike za te surovine. V raketah bo križaril po vsemirju in vlačil na zemljo rudo. Včasih se mu bo posrečilo dobiti potepuške meteoroide, ki vsebujejo visok odstotek potrebnih kovin. Le-te bodo ljudje bodočnosti privlekli v zemeljsko ozračje in jih izkoriščali. Najbolj zaneseni napovedovalci prihodnosti napovedujejo, da bodo zemljani imeli na drugih planetih ne samo svoje rudnike, temveč tudi svoje žitnice, svoje kolonije, kamor bi se selili y primeru prenaseljenosti. Nekateri celo pravijo, da mora *člo-vek misliti na to, da se naša zemlja stara in da bo treba poiskati nov planet, kamor bi se ljudje preselili, ko bo moč zemlje opešala in bi na njej začelo življenje hirati. No za nas sodobnike za sedaj še drži, da bomo ostali na trdnih tleh matere zemlje. fantastični mul Najnovejša ideja sovjetskih atomskih znanstvenikov ni nič drugega, kot — premakniti zemljo. V tem ni niti. najmanj neresnosti ali hlastanja za originalnostjo, vse to sloni na zadnjih izsledkih znanosti, {in v neprijetnem spoznanju, da sonce zmerom bolj peša. Temperatura na zemlji se bo sčasoma tako znižala (seveda ne jutri pa tudi čez deset let že ne), da se bodo v vseh naravnih pojavih začele kazati motnje. Kako po- temtakem rešiti človeštvo in omogočiti nadaljevanje življenja? Ena izmed rešitev bi bila beg na druge planete, druga pa, kot smo rekli, selitev Zemlje bliže Soncu ali v drugo osončje. Na Antarktiki bi montirali ogromen reakcijski motor, katerega os bi bila vzporedna z zemljino osjo. Drugi načrt, ki je bolj enostaven in bi bil tudi laže izvedljiv, pa predvideva vrsto motorjev, ki bi jih zgradili na ekvatorju in bi jih stavljali v pogon postopoma. Njihovo gorivo bi bilo seveda najbolj sodobno — atomska energija. Ta načrt je za sedaj še fantazija,, toda sčasoma bo postal tako aktualen, kakor je danes problem pitne vode v puščavi. ZASLUZENO PRIZNANJE Zdravnico Genio Sakin iz New Yorka so razglasili za ženo, ki je v letu 1955 pokazala največ človekoljubja. Doktor Sakin je specialistka za plastično kirurgijo. V zadnji svetovni vojni je rešila neizogibne smrti okrog 500 težko ranjenih vojakov. Po vojni je zdravila v Grčiji in na Srednjem vzhodu, sedaj je pa odšla na Japonsko, kjer bo zdravila rane tistih meščanov Hiroshime in Nagasakija, ki še niso ozdravljeni od posledic eksplozije atomske bombe. SPOMENIK PERICAM »Skrbnim pericam, ki so potonile v tem sinjem morju na dan mrtvih 1891. Nepozabljen spomin in večni mir«, piše na spomeniku, zgrajenem v obliki piramide v Preku na otoku Ugljanu. Na spomeniku so vklesana tudi imena 16 žena. Zene z otoka Ugljana, posebno iz naselja Preka, so sta-roznane Zadrške perice (Zader je nedaleč od Ugljana). 2. novembra 1891 se je 16 peric z opranim perilom odpeljalo v čolnu proti Zadru. Komaj pa so prišle od obale, je zadiv-jal vihar in vseh 16 žensk je utonilo. SOLA Z 10 UČENCI Na otočku Ošljak v bližini Zadra imajo ljudsko šolo, ki ima kot vsaka druga štiri razrede, toda samo — 10 učencev. »Malo jih je, so pa odlični učenci,« jih hvali stari učitelj Vuksanović. Pa to še ni vse: vsi učenci se pišejo enako: Valćić. POŽRTVOVALNA KRVODAJALCA Dunajska zakonca Hugo in Charlotte Erhard (52 in 58 let) sta prostovoljna krvodajalca. Zena je doslej dala 210, mož pa 175 litrov krvi. Rešila sta že mnogo življenj. Za svojo izredno požrtvovalnost sta prejela veliko diplom in priznanj. »PAZITE, DA NE BOSTE EDEN IZMED NJIH!« Angleži imajo hudo nadlogo: stalno naraščanje prometnih nesreč, pri katerih vsako leto zgubi življenje nad 5000 ljudi. Vsi angleški časopisi so začeli resen boj proti tem nesrečam. Opozarjajo na prometne predpise, poučujejo ljudi, kako naj se vedejo na prometnih krajih in podobno. Neka ilustrirana revija je prinesla sliko na celi strani — fotografijo pettisočglave množice, pod njo pa napis: tolikšna množica je vsako leto smrtna žrtev prometa. Pazite, da n* boste tudi vi eden izmed njih!« 45 V prijaznem kotiču, v zatišju med dvema vrstama gričev, je stal slavni klošter stiski. Tam je že dolga leta bival Marko Ko/jak. Lasje so mu bili tedaj že osiveli, postava, nekdaj moška in močna, se je bila sključila in zgrbančila. Največ je pripomogla žalost za sinom, da mu je starost prezgodaj jela lomiti kosti. Menih Marko je živel sam zase in v svoji bolečini, ki je tudi čas ni ublažil. 8 Wt,»«Mijrt« 46 Opat Udalrik je z odprto knjigo » rokah sedel v svoji izbi. Njemu nasproti pri durih je stal velik mož širokih pleč, ki ga je opat Tila imenoval; na prvi pogled bi uganil, da je vojak. „Sinoči smo ujejji neznanega človeka," pripoveduje Til. Zdaj pa trdi hlapec Andrej, ki je bil poprej v gradu na Kozjaku, da je to taisti cigan, ki je Markovega sina Jurija ugrabil." MAJA 1956 47 Menihi se hitro zbero okrog cigana in ga izprašujejo. Obetajo, da se mu bo veliko prizaneslo, ako pove po pravici; nasproti pa žugajo, da ga dajo neutegoma obesiti, ako ne pove vse po pravici. Cigan je sicer priznal, da je dečka odpeljal, a več noče povedati, le z menihom Kozjakom hoče na samem govoriti. Trdi, da bo Marko zanj prosil in ga odrešil vislic. 48 Marko Kozjak pride iz svoje izbice. K« zasliši, da je v samostanu tisti, ki mu je sina odpeljal, navdahne up očeta, upanja da je še mogoče sina dobiti nazaj. Vse naenkrat je hotel izvedeti iz cigana. Cigan pa zašepeta Marku, da mu je Jurija Peter prodal. Komaj Marko zasliši *e besede, zgrne se v omedlevico na tla. Prestrašen veli opat, naj cigana zapro. 37 B9D