
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
12. december 1969 -1 Leto V. Št. 22 (105) - Cena 0.30 dinarjev Poštnina plačana v gotovini
I
STATUTI ŠOLSKIH ZAVODOV
PredJ dnevi so se sešli predstavniki šolskih zavodov iz Šaleške doline. Razpravljali so o osnutku vzorčnega statuta za šolske zavode, predvsem še o tem, kaj naj bi vsebovali statuti vzgojno izobraževalnih zavodov. Pri tem je bilo poudarjeno, da bi morali v novih samoupravnih aktih urediti vprašanja, kot so sestav samoupravnih organov, delovni čas, letni dopusti, nadurno delo, odpovedni rok, mandatna doba in način izvolitve itd.
Komisija za šolstvo pri medobčinskem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje—Mozirje bo zdaj pripravila osnutek statuta vzgojno izobraževalnega zavoda, in to v več variantah, in ga predložila v obravnavo predstavnikom šolskih zavodov. Potem bodo na posameznih šolah izdelali predloge novih statutov in jih dali v javno razpravo.
V Šaleški dolini si namreč prizadevajo, da bi bila uskla-
ZASEDANJE SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI ZAVAROVANJA DELAVCEV
SPREJETA IZHODIŠČA ZA PRIHODNJE LETO
Člani skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem so na zadnji, 17., seji sprejeli izhodišča za financiranje zdravstvenega zavarovanja v letu 1970 ter sprejeli še več drugih sklepov.
jena tudi določila v novih statutih v vzgojno izobraževalnih zavodih, podobno kot je vodilo — poenotiti določila v statutih gospodarskih in drugih delovnih organizacij.
Januarja občni zbor sindikata
Na občinskem sindikalnem svetu v Velenju smo izvedeli, da bo redni občni zbor OSS Velenje v prvi polovici januarja; sprva so računali, da bo že decembra.
Predlogi za novo vodstvo OSS Velenje so, po široki javni razpravi, že izoblikovani. V kratkem pa bodo pripravljena tudi poročila za X. ofcični zbor OSS Velenje. V poročilu bo nanizana dejavnost tako občinskega sindikalnega sveta in njegovih komisij kot občinskih odborov sindikatov, prav tako pa še pravne posvetovalnice.
(§ ^^^^^^^^^^^^^^več tovarnah. Zaradi organiziranja deli'	' " ' fjjPPI lavstva je bil večkrat zaprt. Član Komu-(9 mmmSm^mmi:'	nistične partije 'je postal 1926. leta. (? ^- Leta 1934 je bil izbran za sekretarja | MB^ " Zveze kovinskih delavcev Slovenije, leto dni pozneje pa za predsednika strokovne komisije za Slovenijo. Ta čas so pretresale velike delavske stavke v Trbovljah, Celju, Kočevju in v drugih večjih industrijskih središčih na Slovenskem.
Na ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije, 18. aprila 1937. leta na Čebinah, pa je bil izvoljen za sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije.
Stari oblastniki so ga nenehoma preganjali, zato je moral že 1940. leta v ilegalo, vendar je še z večjo upornostjo nadaljeval zastavljeno delo. Po razpadu stare Jugoslavije je začel organizirati iboroženo borbo proti okupatorju. Postal je prvi komandant Glavneag štaba ilovenskih partizanskih enot. Oktobra (942 pa se je spet posvetil političnemu ielu, predvsem je utrjeval in širil Osvobodilno fronto po vsej Sloveniji.
Med narodno osvobodilno vojno in po osvoboditvi je Franc Leskošek — Luka opravljal številne odgovorne dolžnosti, kljub visokim letom pa še zdaj aktivno sodeluje v družbeno-političnem življenju.
čeprav je bil zavzet s številnimi dolžnostmi, je vedno znova obiskoval naše mesto — Velenje in dal vrsto dragocenih napotkov pri gradnji tega najmlajšega slovenskega mesta. Precejšnjo pomoč je nudil tudi velenjskim rudarjem pri načrtovanju razvoja rudnika, zaradi česar so ga rudarji izbrali za prvega častnega člana delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje.
Tovariš Luka, Velenjčani so hvaležni za vso pomoč pri izgraditvi mesta in pri razvoju rudnika. Zato želimo, da bi še velikokrat skupaj slavili življenjski praznik. Torej, še na mnoga leta, tovariš Luka!
Zadnji torek, 9. decembra, je slavil 72-letnico plodnega življenja Franc Leskošek — Luka. Vse življenje, izpolnjeno v trpljenju, preganjanju in brezkompromisni borbi, je posvetil boju za svobodo ter za boljšo in srečnejšo bodočnost naših narodov.
Veliki revolucionar in prvi komandant slovenskih partizanov je bil rojen 9. decembra 1897. leta v Celju. Kot stru-garski vajenec in pomočnik je sodeloval v delavskih stavkah in spoznaval napredna gibanja tudi v Avstriji, na Češkem, Poljskem in v Nemčiji. Po prvi svetovni vojni je delal kot strugar v
Tako je bil, med drugim, sprejet finančni načrt KSSZ delavcev Ravne na Koroškem za leto 1970. Letos bodo zbrali, kot pričakujejo, 46,718.000 din vseh dohodkov, prihodnje leto pa naj bi jih nekaj nad 52,476.000 din, oziroma kar 12% več. Pri tem so računali, da se bodo osebni dohodki zaposlenih povečali v povprečju za 16 %, povečalo pa se bo tudi število zaposlenih.
Sprejete pa so tudi stopnje prispevkov za financiranje zdravstvenega zavarovanja:
•	stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje bo tudi v letu 1970 5,2%;
•	v letu 1970 bodo pobirali dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnjah, ki so bile v veljavi letos;
•	podaljšana je tudi veljavnost obstoječega sklepa o stopnjah dodatnega prispevka
S SEJE OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI
OBČINE VELENJE
Napredek v delu SZDL je opazen
Člani občinske konference SZDL v dosedanji sestavi so se dokaj zahtc^nc nal°se zadovo-
. ..	.	.. , , , "	ljivo opravljene. Govoril pa
zbrali 26. novembra na zadnji seji, na kateri so dokaj ugodno
Določeni so tudi zneski po- činske organizacije SZDL ter priprav na volilne konference
grebnin za zavarovane osebe, in sicer na pobudo Skupščine občine Velenje. Od 1. januarja 1970 znaša pogrebnina: za zavarovano osebo, staro nad 15 let, 650 dinarjev, za zavarovano osebo staro med 7 in 15 let, 450 dinarjev, za zavarovano osebo, staro med 1 in 7 letom, 360 dinarjev, in za zavarovano osebo, staro do 1 leta, 320 dinarjev.
krajevnih organizacij.
TOPOLŠICA PRIKLJUČIM K CELJSKI BOLNIŠNICI
Naposled je vendarle zadovoljivo rešeno vprašanje nadaljnjega obstoja in delovanja Bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica. Ta zdravstveni zavod se bo, na osnovi odločitev obeh kolektivov, priključil k Splošni bolnici Celje.
Iz sestava celjske Splošne bolnišnice bodo izločili pljučni oddelek v Novem Celju, kjer bodo uredili, kot računajo, socialni zavod za varstvo odraslih, v Topolšici pa bodo v prihodnje zdravili pljučne bolezni in tuberkulozo za območje od Brežic do Raven na Koroškem. Verjetno pa bodo prenesli v To-polšico, zaradi zadostnih prostorov, še nekatere druge oddelke celjske Splošne bolnišnice.
V Topolšici je bil referendum za priključitev k Splošni bolnišnici Celje zadnjo soboto, 6. decembra. Od 132 zaposlenih jih je prišlo na volišča 128, ki so bili vsi za priključitev. V Celju pa jc bil referendum že 25. novembra. Od 1.185 zaposlenih se jc udeležilo referenduma 1.013, ali nad 85 %, za združitev pa je glasovalo zaposlenih ali 96,5 %.
PRED NOVOLETNIM PRAZNOVANJEM
Že uvodoma je mogoče zapisati, da je bila razprava na zadnji seji Občinske konference SZDL Velenje dokaj razgibana. Člani so ugodno ocenili dosedanjo dejavnost SZDL, pri tem pa so se zavzeli za kar najhitrejše uveljavljanje novih oblik in metod dela tudi v okviru krajevnih organizacij SZDL, predvsem z namenom,
Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje Občinske konference SZDL Velenje je bila obravnava poročila o delu izvršnega odbora v zadnjem mandatnem obdobju (daljše izvlečke iz tega poročila objavljamo v današnji številki v posebnem sestavku). Poročilo je prebral Milan Šterban, predsednik občinske konference SZDL Velenje. V razpravi so
da bi bilo delo v prihodnje še sodelovali Ivan Stropnik, Dra-uspešnejše.	go Tratnik, Martin Primožič,
Avgust Vohar, Jože Veber, Ignac Hanžič, Miloš Volk. Milan Šterban in Avgust Verdev.
Ivan Stropnik je v razpravi med drugim še posebej naglasil, da bi morali biti člani občinske konference SZDL v pomoč krajevnim organizacijam in z njimi tesno sodelovati. To pa ni zmeraj slučaj. Sicer pa je ugodno ocenil dosedanjo pomoč izvršnega odbora krajevnim organizacijam SZDL, zaradi česar so bile lahko številne
V Šaleški dolini so že začeli s pripravami na praznovanje ob novem letu 1970. Kot računajo bodo tudi letos za novoletne praznike lepo okrasili Velenje in Šoštanj, Dedek Mraz pa bo s spremstvom obiskal Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Topolšico.
Letos naj bi bilo središče praznovanja novoletne jelke za šolsko mladino po šolah. Delovne organizacije, ki imajo patronat nad posameznimi pionirskimi odredi, bodo prispevale skupinska darila, po šolah pa bodo pripravili priložnostni
za zdravstveno zavarovanje od dopolnilnega dela; stopnja prispevka za dopolnilno delo bo znašala tudi v prihodnje 5 %, za dopolnilno obrt pa 4%.
Po sklepu, sprejetem na zadnjem zasedanju skupščine KSSZ delavcev Ravne na Ko-
197r^čaredzavarovanenosaebe ZDrail 26. nOVeillDra na Zaanjl sej I, na Kaien SO UOKaj UgOUIlO je še o povezovanju krajevnih k stroškom za zdravila 4 di- ocenili dOSedaniO dejavnost Socialistične zveze V šaleški do- organizacij SZDL in krajevnih
pŠLt STcKe? b0d0 »ni, Obravnavali pa so še predlog sprememb pravilnika ob- fo^&a^r^kup™^
_ . „	... ..	v • * --------»---!i- ° ra? rv r *--- ----:------- — ~	—. «. —-f«—skupnih akcij in zaključkov.
Uspeh akcij je s tem nedvomno veliko boljši. Tovrstno obliko sodelovanja bi kazalo še bolj krepiti in razviti, saj je odprtih še precej vprašanj in bo tudi v prihodnje potrebno kar najbolj prizadevno delovanje.
Drago Tratnik se je v razpravi dotaknil najprej stikov občinske skupščine in vodstev družbeno političnih organizacij z občani. Dejal je, da je doslej vpeljana praksa že pogojila vrsto rezultatov. »Pristopili smo k ljudem, govorili smo o konkretnih problemih ljudi in o tem, kako bi probleme s skupnim sodelovanjem rešili. Zato tudi ni čudno, da je naletela na tak odziv akcija MESTO-VASI, oz. Ha so občani pokazali tako veliko pripravljenost občanov pri zbiranju denarja in pri prostovoljnem delu.-"
Drago Tratnik se je zavzel za kar najtesnejše sodelovanje med krajevnimi organizacijami SZDL in krajevnimi skupnostmi v prihodnje. Menil' je, da bi morali biti delovni programi organizacij SZDL in krajevnih skupnosti kar najbolj usklajeni in da bi morala postati skupna dogovarjanja, skupne akcije in skupna mišljenja stalna praksa v delu teh mehanizmov. Seveda pa ob tem ne'gre prezreti odgovornosti za izvajanje sprejetih nalog. Ob vsem tem pa bo treba ugotoviti prioritetne potrebe, saj bo mogoče v prihodnje laže, uspešneje in hitreje odpravljati pereče probleme.
Ko je govoril o reševanju perečih komunalnih problemov v tem letu je Drago Tratnik dejal, da so občani opozorili na vrsto perečih komunalnih problemov. S sredstvi iz občinskega proračuna vseh del ni bilo mogoče rešiti že letos. Vendar je jasno, da so bili odpravljeni z dnevnega reda večletni problemi posameznih področij (vodovodi, elektrifikacija, krajevne ceste itd.). 2e zdaj pa so v teku priprave za nove akcije, tako v Šmartnem ob Paki, v Gorenju, Ravnah itd.
program. Predšolska mladina pa se bo zbrala v vzgojno varstvenih ustanovah, tudi tista, ki ne obiskuje vrtce. Pripravili ji bodo posebne programe. Socialno šibke otroke pa bodo Društva prijateljev mladine obdarila s priktičnimi darili; nekatera društva (npr. Velenje) so za to zbrala sama precej denarja.
Predlagano je tudi, da letos po delovnih organizacijah ne bi obdarjevali otroke zaposlenih, pač pa naj bi bilo slavje, kot smo že zapisali, po šolah in vzgojno varstvenih ustanovah.
Pionirji z osnovne šole Biba Ročk v Šoštanju so novosprejetim članom pripravili, pred njihovim praznikom, svečan sprejem v domu Svobode. Na njihovo svečanost pa sta prišla tudi prvoborca Lojze Ribič, pomočnik direktorja šoštanjske elektrarne, ki ima nad šolo patronat in Angela Ročk, mati predvojnega revolucionarja. Njo so tudi imenovali za častno članico pionirskega odreda Biba Ročk in istoimenske osnovne šole. Pionirji so Angeli Kock izročili pionirska pravila, izkaznico in rutico ter šopek rdečih nageljnov.
(Dalje na 2. strani)
NAPREDEK V SZDL JE OPAZEN
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razpravo na zadnji seji občinske konference SZDL pa je Drago Tratnik sklenil takole: »Prav vsi člani SZDL smo dolžni, da povsod poudarjamo solidarnost občanov pri reševanju vseh problemov. Zal pa solidarnost ni vselej slučaj, saj — kot vse kaže — nekateri za to nimajo več razumevanja. Ne-
ža poživitev dela krajevnih skupnosti. Povedal je primer iz Šoštanja, ko se tamkajšnja krajevna skupnost do pred treh let ni spoprijemala s konkretnimi vprašanji, pač pa se je vsa dejavnost odvijala na sejah sveta. Ko so v svet krajevne skupnosti vključili nekatere nove člane, je delo zaživelo in občani zdaj to spremembo vidijo in občutijo. Socialistična
organizacije SZDL. Akcije bi morali izkoristiti za poživitev in popestritev dela SZDL. Zavzel pa se .je še za ugotavljanje družbeno politične aktivnosti članov SZDL.
PREDLAGANE SPREMEMBE PRAVILNIKA OBČINSKE ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE
Sekretar izvršnega odbora
'	■	J . r 7vp71 nai snorlhnia izvaianie sekretar izvršnega uuuuki
nosa me^ni h nah>e Sa OK SZDL, Jože Veber, je v na-
ni za to vzrok dvig življenjskega standarda? Letos, na primer, je skušala občinska skupščina solidarnost uveljaviti v večjem obsegu. Tako je zaprosila vse občane, da se odrečejo
posameznih nalog, krajevna skupnost pa je potem izvajalec.
O vrednotenju političnega dela je spregovoril Avgust Vo-har. Menil je, da posamezniki odklanjajo sprejemanje raznih
komunalni taksi za motorna dolžnosti tudi. zavoljo tega, ker
ri	ni kmh h/\ i \ r i • o _
vozila za leto 1968 s tem, da bi ta sredstva zbrali v občinskem cestnem skladu za rekonstrukcijo cest. Vračilu takse so se odpovedali tisti z nižjimi osebnimi dohodki, vrsta občanov z visokimi osebnimi dohodki pa
politično delo ni najbolj vrednoteno. Med drugim je dejal, da so včasih posameznikom, ki so aktivno delali, dali vsaj priznanje. Govoril pa je še o informiranju članstva SZDL o doseženih uspehih in o po-
daljevanju zadnje seje občinske konference SZDL obrazložil spremembe pravilnika občinske organizacije SZDL. Poudaril je, da gre zlasti za 4 bistvene spremembe. Mandatna doba članov občinske konference SZDL in krajevnih organizacij SZDL se bo podaljšala od 2 na 4 leta, se pravi, da se bo uskladila z mandatno dobo odbornikov in poslancev. Nadalje se bo zmanjšalo število
je
kategorično
zahtevalo membnosti ustreznih sestav članov občinske konference ZdnieVcllO , .	...	CTnT nH cprlannh 7K na 51 nn-
vrnitev takse za leto 1968. Se pravi, da bomo morali o solidarnosti občanov še govoriti, prav tako pa tudi o solidarnosti občanov, saj smo pred do
vodstev organizacij SZDL.
Jože Veber je ugotovil, da so bile v razpravi nakazane že številne naloge za bodoče delo organizacij Socialistične zveze.
kaj zahtevnimi nalogami, kot Povedal je, da še .vedno niso so izgradnja nove III. osnovne razčiščena vsa vprašanja okrog
SZDL od sedanjih 75 na 51, novost pa je še pri načinu sestave občinske konference SZDL, saj bodo vanjo vključeni tudi predstavniki nekaterih drugih organizacij in društev. Istočasno z zmanjšanjem števila čla-
Prenovljen obrat apnenice
šole v Velenju, širjenje mreže
vzgoino varstvenih ustanov,	, . .,	■
reševanje komunalnih proble-	terene krajevnih _ organ,zacu
it,	SZDL v razpravi tako teze
, „	»Socialistična zveza danes« in
In še na en problem kaze	akcijski program za uveljavi-
opozoriti. V občini Velenje je	tgy tez> bQ mogoče kar najbolj
trenutno 1.000 prosilcev za sta-	učinkovito razjasniti vprašanja
lO^UV-l-llU V JU v ^ i	J.-.. ---------_____
metod in oblik delovanja. Ker nov občinske konference SZDL bosta prav v času letnih kon-
novanja. Zato bi kazalo razmišljati tudi o gradnji cenejših stanovanj, z nekoliko manjšim komfortom, seveda pa s potrebno funkcionalnostjo, saj bi bilo mogoče na ta način hitreje reševati perečo stanovanjsko problematiko.«
Martin Primožič je ugotovil, da je bil zabeležen viden na-
se bo zmanjšalo tudi število članov izvršnega odbora, in sicer od dosedanjih 13 na 9; izvršni odbor bo postal politično izvršilno-operativni organ občinske konference SZDL, na seje izvršnega odbora pa bodo vabili tudi predsednike večjih
Ta mesec so začeli preizkusno obratovati v prenovljenem obratu apnenice podjetja Oljka iz Šmartnega ob Paki. Zgradili so novo peč za žganje apna z zmogljivostjo 25 ton v treh izmenah. V podaljšku pa so zgradili nov
obrat in v njem uredili sodobne naprave za hidrirno apno. Strojno opremo so izdelali v Mašinoproizvodu iz Sarajeva.
Letno bodo proizvedli 15 tisoč ton hidri-ranega apna. Zanimivo je, da imajo za drugo leto sklenjene pogodbe za celotno proizvodnjo.
okrog vloge SZDL, prav tako	. ..
pa tudi okrog oblik in metod	krajevnih organizacij SZDL. In
delovanja. Ob tem pa se je	končno je predlagana tudi lo-
Jože Veber tudi zavzel, da bi	čitev funkcije predsednika ob-
problematiko krajevne samo-	činske konference SZDL in
uorave oz. izdelavo ustrezne	predsednika izvršnega odbora
analize vnesli v program dela	OK SZDL; delo izvršnega od-
nove občinske konference	bora naj bi v prihodnje vodil
SZDL, preučiti pa bi kazalo	sekretar IO OK SZDL.
le v večji meri uveljavljene	Člane občinske konference
predek v delu Socialistične možnost, da bi ustanovili po-	SZDL Velenje so seznanili na
zveze, tako v občini, kot v ve- sebno sekcijo. Torej bi kazalo	zadnji seji še s pripravami na
čini krajevnih organizacij po konferencah SZDL kar naj-	volilne konference krajevnih
NOVO ŠTIRISTEZNO AVTOMATSKO KEGLJIŠČE V PODALJŠKU HOTELA PAKA - VELENJSKI VEGRAD GA BO ZGRADIL DO 1. JUNIJA 1970
PRVE LOPATE ZA KEGLJIŠČE
Delavci SGP Vegrad Velenje
SZDL. Ob podrobnejšem ugo- boij podrobno pregledati, kako organizacij SZDL in z razgo- so te dni zasadili prve lopate
načrtov so namenili posebno igrišče za mali golf, zdaj pa je pozornost funkcionalnosti ob- v gradnji še 4 stezno avtomat-
tavljanju vzrokov za napredek delujejo mehanizmi neposred- vori s predsedniki in tajniki na gradffšču novega 4 stezne- jekta, zadosti pa bo tudi ure- sko kegljišče. Ob tem velja še
je
mogoče opaziti, da so to po- np samouprave občanov
gojile nove oblike metode dela, pa čeprav vseh novih mož-
krajevnih organizacij SZDL. ga avtomatskega kegljišča. Nov jenih parkirnih prostorov.
zapisati, da je izdelan tudi že
spet svojo krajevno skupnost,
mnogo boljši. Zlasti še niso	ker menij0, da bi tako laže in
bile v večji meri uveljavljene	hitreje reševali vrsto krajevnih
nove oblike dela v okviru po-	problemov. Miloš Volk pa se je
sameznih interesnih področij.	zavzei za izdelavo analize o
V okviru občinske organizaci-	strukturi članstva. Povedal je,
je SZDL so dosegli pri uveljav-	da tehnična in prosvetna inte-
ljanju novih oblik in metod	i;genca premalo sodeluje v de-
dela večji napredek, predvsem	organizacij in društev, če-
v kra; ?vnih organizacijah	prav ugotavljamo, da manjka
SZDL pa teh novih oblik in	sp0s0bnih ljudi za delo z mla-
metod še niso uveljavili. Po-	dino.
stavlja se vprašanje, kje so	v razpravi je sodeloval tudi
vzroki za to? V Šoštanju, na	MUan Šterban, ki je skušal
primer, so o nujnosti uveljav-	oceniti mnenja članov konfe-
ljanja novih oblik in metod	rence 0 dosedanji dejavnosti in
dela govorili, vendar sprejetih	bodočih nalogah SZDL. Pouda-
zaključkov niso uveljavili.	ril ^ da je prav, da na konfe-
Eden od vzrokov za to je ne-	renci kritično ocenjujejo delo,
dvornno v ne najboljšem se-	predvsem še občinske konfe-
stavu vodstev KO SZDL, ni pa	rence SZDL, da pa je bilo na
Ignac Hanžič je povedal, da Večina konferenc bo opravlje- objekt bo povezan s hotelom Noy obj.ekt mora biti dosra- okvirni program za razširitev i člani SZDL v Gorenju želijo, nih v decembru, pred konfe- paka. Zraven kegljišča bodo v jen dQ L junya 1970 to je do hotelskega objekta. Izhajajoč iz
začetka nove' letne turistične potreb bi bilo treba čimprej
nosti za delo še niso izkoristili, da bi imelo njihovo področje rencami pa se sestajajo krajev- novem objektu še garderobe, saj bi bili sicer rezultati še	™r,in kraltmin skuonost. ni nnlitični aktivi,	foaip
ni politični aktivi
Ob zaključku seje se je predsednik občinske konference SZDL Velenje, Milan Šterban zahvalil članom konference za sodelovanje. Istočasno pa je tudi sporočil, da se bodo
, foaje, sanitarije, večji gostinski prostor ter klubski prostori za razne igre. V nov objekt bo mogoče skozi recepcijo hotela Paka, glavni vhod pa bo s stra-
niNačSrrzaPtfnovo zgradbo P-	povečali pro
sozone. V hotelu Paka so prepričani, da bodo s tem novim 4 steznim avtomatskim kegljiščem poživeli gostinsko dejavnost v Velenju, hotelu Pa-
novoizvoljeni člani občinske	so pripravili v velenjskem Pro-
konferenče SZDL sešli na prvo	jektivnem biroju, izvajalec del
sejo, kot računajo, že sredi ja-	pa je, kot smo že zapisali, SGP
niiarja.	Vegrad Velenje. Pri izdelavi
met.
pristopiti k izdelavi idejnega projekta za to. Razumljivo je, da bo ta investicija terjala precej sredstev in je torej ne bo mogoče uresničiti že prihodnje leto, vendar pa bi bilo vseeno prav, da bi čimprej pri-
Velenjtsko gostinsko podjetje pravili vsaj idejne načrte za Hotel Paka je v tem letu zgra- razširitev hotelskega objekta dilo zraven restavracije Jezero Pake.
Sklepi, stališča in predlogi nadainjega procesa
Temeljna smer reorganizacije ZK, postavljena na IV. ple-
pravo in sprejem sklepe, stališča in predloge, ki predstav-
nisti v krajevnih skupnostih in ostalimi samoupravnimi in
or-
ljajo delovni program občinske družbenimi organizmi pri raz-
________________________________organizacije ZK v prihodnjem reševanju aktualnih družbeno
sprejetih za- no čuVitr d*el'o in vpliv Sociali- munistov demokratičnim druž- obdobju za področje notranje političnih in idejnih problemov
tudi ljudi, ki bi ob obilici na- spi0h delo SZDL uspešno. V numu ZKJ, je prilagajanje log kvalificirano pristopili k gaieški dolini je bilo nedvom- ganiziranosti in metod dela ko _____—,14.*^,;,, cnrpipfih za- „ ,-v nuli+i dnin i r» ■trrVHv Rorinli- m 11 r^ i cfrr\\7 rlmnnkratirnim druž
benim odnosom, ki se razvijajo graditve organizacije in prila
— gajanja njeni sodobni vlogi.
O Občinska konferenca ZK (s svojimi organi) se je v dosedanjem procesu preobrazbe uspešno uveljavila kot najvišji vodstveni organ. Kljub taki
uveljavljanju
ključkov. To vprašanje je po-	stične zveze.
sebej aktualno zdaj, ko zače-	p0 besedah Milana Šterbana	na samoupravnih osnovah, v
njamo s konferencami krajev-	je bila reorganizacija Sociali-	razmerah, ko se v družbi uve-
nih organizacij SZDL. »Postati	stigne zveze opravljena le do	ljavljajo mnogi faktorji druž-
moramo bolj kvalificirani za	poiovice; opravljena je bila	benega odločanja,
izvrševanje nalog, o čemer bi	namreč samo organizacijska	Analiza uspešnosti doseda-
bilo treba obširneje sprego-	reorganizacija, ne pa tudi vse-	njega procesa preobrazbe ZK
voriti«, je med drugim pouda-	binska, saj je mogoče ugotav-	v občini Velenje kaže, da so se usmeritvi pa ugotavljamo, da
ril Martin Primožič. Govoril pa	ijjati, da so v konkretni praksi	organizacije ZK različno prila- so posamezne organizacije ZK,
je o včasih nerazumljivem	g'e zmeraj stare oblike in meto-	godile novemu načinu delova- komisije in del članov konfe-
vprašanju — o pripadnosti So-	de dela. vendar pa je ob tem	nja stopnja razumevanja so- rence še vedno premalo inicia-
cialistični zvezi, in to pri lju-	nudil izvršni odbor OK SZDL	dobne vloge organizacij in tivni in dajejo premalo pobud
deh, pri katerih tega ne bi pri-	premajhno pomoč, da bi tudi	članstva se kaže Posebno v za oblikovanje temeljnih izho-
čakovali. Občani se odrekajo	večje krajevne organizacije	tem< kako so sprejeli temeljni dišč za družbeno-politično ak-
plačevanju članarine SZDL, ne	SZDL vnesle v delu nove me-	kriterij svoje aktivnosti, ki se tivnost, temveč je še vedno
zaradi gmotnih razlogov, zara-	tode in oblike. Sama razprava	odraža v vplivu komunistov na glavni nosilec
di česar se poraja vprašanje, če	na seji občinske konference	celotno družbeno-politično in družbene akcije komite, ki pa stov v trgovinskih organizaci
se ni pri posameznikih z viso-	SZDL in številni predlogi pa	samoupravno življenje. Večina bi moral biti predvsem izvrše- iah, aktiv komunistov v
kim standardom spremenila	bodo nedvomno osnovno vodilo	organizacij in članstva vse valeč nalog, katere mu postav-
politična usmeritev? Višina	za programiranje dela v orga-	boij doumeva in razume po- lja konferenca. Zato se bomo
in vprašanj. Komunisti v delovnih organizacijah so še vedno preveč usmerjeni v reševanje problemov njihovega delovnega okolja.
Nadaljnji proces preobrazbe ZK v občini zahteva še intenzivnejše uveljavljanje novih oblik in metod dela organov in organizacij ZK. Doslej so se najuspešneje uveljavili občasni aktivi na nivoju občinske za oblikovanje temeljnih izho- organizacije, katere so sklicevali organi občinske konference (aktiv prosvetnih delavcev nosilec usmerjanja — komunistov, aktiv komuni-
Šaleški dolini, zagotovile pa aVantgardnosti v okolju kjer bodo istočasno, da bodo pro- dela in živi.
Vsa pozitivna prizadevanja
članarine SZDL ne more biti nizacijah Socialistične zveze v men svoje idejno politične vzrok za to, da bi odklanjali plačilo.
Martin Primožič je govoril tudi o povezavi krajevnih organizacij SZDL s člani občinske konference. Poudaril je, da krajevne organizacije SZDL niso računale s tem, da bi
morali komunisti v organizacijah ZK. komisijah in v občinski konferenci neprestano zavzemati za najintenzivnejše
organizacij in članstva, tako sodelovanje vseh članov kon-glede uveljavljanja novih oblik ference pri kreiranju idejno
organiziranja, kakor metod dela, katere je praksa potrdila, je potrebno v prihodnje še ffi-
grami dela kar najbolj konkretni.
V razpravo je še enkrat posegel Martin Primožič in govoril o kadrovanju v vodstva
krajevnih organizacij Sociali- ^_________
člane občinske konference va- stične zveze. Poudaril je, med	razvijati. Prizadevati pa
bile na seje KO SZDL s čimer drugim, da morajo biti komu- si moramo, da brez odločanja v bi tako posredno bogatili tudi nisti vodilna sila v SZDL in v delo občinske konference njej uveljavljati stališča zr. SZDL Sicer pa se tudi č;ani Komunisti se bodo morali v občinske konference SZDL niso prihodnje bolj aktivno vklju-
skušali vključiti v delo kra- čiti v delo Socialistične zveze, Uveljavljati moramo različna težnje po vračanju nazaj. Te jevnih organizacij. Ker so or- posel-' te v okviru posamez-ganizacije Socialistične zveze nih in* "snih področij, pred dokaj odgovornimi nalo- O sestavi vodstev organizacij
praksi, uveljavljamo sodobne oblike zbiranja komunistov, kakor so: komisije, aktivi (interesni, po dejavnostih) itd.
moramo razlit akcijska jedra komunistov, ki bodo s poglobljenim delom na svojih področjih omogočala
gami bi morale v prihodnje SZDL je govoril tudi Avgust večjo učinkovitost ZK. Da bi poiskati kar najtesnejše sode- Verdev. Zavzel se je za to, da hitreje uresničevali proces pre-lovanje s krajevnimi skupnost- bi se v akcije v posameznih obrazbe občinske organizacije, mi oz če je potrebno poskrbeti krajih aktivno vključile tudi daje komisija za sklepe v raz-
političnih izhodišč za delo komunistov in organizacij ZK.
O Čeprav smo z reorganizacijo ZK dosegli večjo odprtost organizacij, kar predstavlja pomemben dosežek v nadaljnji demokratizaciji notranjih odnosov v ZK. se še kljub temu čutijo pri enem delu članstva
težnje so mnogo večje v organizacijah ZK. ki z reorganizacijo niso spremenile svoje organizacijske strukture — organizacije ZK v delovnih organizacijah — in se kažejo v premajhnem povezovanju s komu-
jah, aktiv komunistov v zdravstvu in socialnem zavarovanju). Ta metoda dela pa ni prodrla v_večje OZK, ki delujejo v defovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Premalo smo "se posluževali dogovarjanja s komunisti, ki delajo v delovnih organizacijah ali družbeno-političnih organizacijah kraja in komunisti v krajevni samoupravi. V dosedanji praksi se prav tako nismo posluževali sklicevanja komunistov po dejavnostih in interesih. Zato se bomo morali v prihodnje zavzemati za to, da se bodo organizacije posluževale vseh dosedaj uspešno uveljavljenih metod dela in da bodo iskale nove. kajti na ta način bodo prispevale k boljšemu reševanju problemov in k nadaljnjemu od-
krivanju novih, še uspešnejših metod, ki bodo koristne za še hitrejšo preobrazbo občinske organizacije ZK.
© Analiza uveljavljanja novih metod in oblik dela kaže, da so pogostokrat stališča organizacije neučinkovita zaradi premajhne zavzetosti komunistov za njihovo izvajanje. Zato moramo v prihodnje v vseh organih in organizacijah ZK uvesti obvezno^ metodo preverjanja sklepov. Tiste komuniste, ki delujejo proti sprejetim sklepom in ki ne izvajajo sprejetih stališč, moramo poklicati na odgovornost.
® Eno temeljnih izhodišč nadaljnje graditve organizacije ZK je načelo demokratičnega centralizma, katero se izraža v tem, da morajo organizacije in članstvo v okolju, kjer delajo in živijo, uvesti v življenje sprejeta temeljna idejno politična izhodišča, za katera so se demokratično dogovorili na osnovi izmenjave mnenj in pogledov v organizacijah ZK. V praksi se še vse pogosteje dogaja, da se komunisti za sprejeta stališča ne zavzemajo dovolj, različni pogledi, idejno opredeljevanje in nestrinja-nje s stališči organizacije ali organov pa se izraža v konkretnem delu komunistov. Zato je v nadaljnji graditvi in notranji krepitvi organizacij izredno pomembno, da se dosledno spoštuje in v praksi uveljavlja princip demokratič-
Trud, znanje, uspehi...
PET LET USPEŠNEGA IN VZTR AJNEGA DELA MLADINSKE GODBE PRI RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU
Z reorganizacijo Socialistične zveze so dane možnosti za še večje uveljavljanje te brganizačije kot najštevilnejšega politično samoupravnega mehanizma
Rudaski šolski center se je razvijal vedno bolj, iz dneva v dan je postajal večji učno vzgojni zavod. Število dijakov in učencev je naraščalo.
Na šoli so mladinci s.kupaj s predavatelji ustanavljali krožke in sekcije, v katerih se sedaj tudi pridno udejstvu-jejo.
Pred petimi l^ti, točneje oktobra, pa so na šoli ustanovili mladinsko godbo. Šola je za mlade godbenike kupila potrebna glasbila. Kasneje pa so uredili v velenjskem parku tudi prostor za mlade godbenike. V posebni pritlični hiši, sedaj glasbeni šoli rudarskega centra, je shajališče mladih fantov in deklet, članov velike mladinske godbe na pihala v Sloveniji.
Fantje in dekleta že pet let pridno obiskujejo ta njihov drugi dom, kjer pod vodstvom vztrajnega dirigenta Andreja Taušiča vadijo, se učijo novih pesmi, koračnic in novih lestvic. To so leta trdega dela, ki niso ostala brez sadov, to so leta, v katerih se je mladinska godba oblikovala do take stopnje, da je lahko zelo uspešno sodelovala na festivalu godb v Kopru in pripravila že okrog petdeset koncertov in nastopov.
Kakšna je bila pravzaprav dosedanja pot mladinske godbe? Godbo so ustanovili 1964. leta in takrat je šola kupila tudi potrebno število instrumentov. Veliko mladih fantov in deklet je dobilo veselje do igranja in za začetno preizkušnjo se jih je prijavilo kar '846. Številni izmed teh so odpadli, tistim osemdesetim, ki so pa ostali, je bilo treba nuditi vsaj osnovno teoretično
lenja. Takd je bilo treba spet	bi povsem prostovoljno in
na desetine novih preizkusiti	brezplačno, od vsakega posa-
in vaditi. Zanimivo je, da so	meznika pa zahteva precej'
za potrebe mladinske godbe	truda, novinci navadno težko
preizkusili že okrog 1.500	vztrajajo do konca. Tisti, ki
mladincev in mladink. Mladi	svoj instrument vzljubijo, in
se najbolj navdušujejo za	takih ni malo, pa prihajajo
klarinet in trobento, vendar	k vajam zelo pogosto, zanje
se mora kljub temu marsika-	porabijo skoraj ves svoj pro-
leri lotiti tudi basa, bobnov,	sti čas. Tudi tedaj, ko ne na-
baritona, ker so tudi ti instru-	meravajo vaditi, se oglasijo
menti nepogrešljivi.	v domu, pokramljajo o tem
Zdaj ima- mladinska godba	in onem, včasih priredijo
50. godbenikov. Večina mla-	družabni večer ali ples. Dom
dih godbenikov je iz rudar-	mladinske godbe jim ni samo
skega šolskega centra in obeh	prostor v katerem vadijo,
osnovnih šol. Nekaj članov	ampak jim pomeni veliko več. godbe je tudi že redno zapo- Godba veliko nastopa do-
slenih.	ma, v Velenju, veliko pa na-
Da bi si vzgojili perspektiv-	stopa tudi po drugih mestih,
ni naraščaj, sprejemajo v god-	npr. Fiesi, Kopru, Piranu in
bo tudi učence iz zadnjih	v obmejnih mestih Italije,
IZ POROČILA O DELU IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE
razredov osnovnih šol, predvsem tiste, ki nameravajo nadaljevati šolanje na rudarskem šolskem centru. K sodelovanju bi radi pritegnili tudi gimnazijce, vendar doslej še niso uspeli.
Ker je sodelovanje v god-
$ Na zadnji konferenci organizacije ZK Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje so slovesno sprejeli v vrste ZK 22 novih članov.
d Na območju občine Velenje bo treba odslej obvezno uničevati češminov grm ter divji oziroma podivjani hmelj. Na ta način bo onemogočena okužba žit in oploditev žlahtnega hmelja.
(I Pred dnevi so aSaltirali
kjer je godba žela že velike uspehe.
Prepričani smo, da bodo fantje in dekleta pri delu vztrajali še naprej in nas bodo s svojim igranjem razveseljevali.
Anton Špeh
in Šoštanju, šolanje pa bo brezplačno.
6 Občinska skupščina Velenje.-je na zadnji seji sklenila, da do prenesla nekatere pristojnosti na svet in upravni or-gan za narodno obrambo.
#	V sod -lovanju s tovarno perila TOPER iz Celja je letos uredil Komunalno obrtni center Velenje nov oddelek za izdelavo perila,
#	Letošnjo sezono izletov je zaključilo Planinsko društvo Velenje z obiskom Basališča. Po izletu je bilo v domu na Paškem Kozjaku srečanje ve-
Uvodoma poročilo ugotavlja, da so bile dane z reorganizacijo Socialistične zveze možnosti za še večje uveljavljanje SZDL kot najštevilnejšega političnega samoupravnega organizma, vendar v Šaleški dolini v preteklem obdobju vseh teh novih možnosti še niso Izkoristili. V celoti ni odigrala svoje vloge predvsem Občinska konferenca SZDL Velenje kot najvišji organ SZDL. Vzroke za to je treba iskati predvsem v nepravilnem razumevanju njene vloge pri samih članih, kot tudi v ne najboljši sestavi. Ugotavljati je mogoče; da več članov občinske konference SZDL dalj časa ni doumelo, da niso le delegati za letno konferenco SZDL, pač pa člani najvišjega organa Socialistične zveze v občini, ki mora sprejemali politične odlooTJTe in reševati najbolj pereča družbena vprašanja.
znanje. Potlej so začeli tudi cesto na Grad. Zemeljska lenjskih planincev.
pridno vaditi, bodisi posamič ali skupno, odvisno pač od prostega časa, ki so ga imeli. Za rudarski praznik 1965. leta je godba imela svoj prvi javni samostojni nastop. Navdušenje poslušavcev je bilo nepopisno in to je mladim godbenikom in dirigentu nalagalo nove težke in odgovorne naloge. Vendar pa so se začele pojavljati tudi težave. Veliko fantov in deklet je med tem časom končalo šolanje, nekateri so morali k vojakom, drugi so odšli iz Ve-
so opravili prebivalci
dela sami.
® Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje—Mozirje bo pripravil seminar za člane vodstev osnovnih organizacij sindikata. Na seminarju bodo obravnavali delo in naloge sindikalnih organizacij.
V kratkem bodo začeli s poukom na šoli za kmetijce, ki ga organizira velenjska Delavska univerza.' Šola bo imela
® V prometnih nesrečah na velenjskem območju je bilo v prvih šestih mesecih letos poškodovanih 65 občanov. Nesreče so terjale štiri človeška življenja, materialne škode pa je bilo za nad 100.000 din.
# Sredi novembra je začela v okviru delavske univerze z delom večerna osnovna šola za odrasle. Najprej so začeli s poukom v 7. razredu, obiskuje pa ga 25 učencev. Ce bo zadosti prijavljencev, bodo začeli s po-
dva oddelka, in sicer v Velenju ukom še v osmem razredu.
preobrazbe ZK v občini Velenje
nega centralizma in da se notranja diferenčiacija v ZK, kot objektiven kriterij oblikovanja politike, uveljavlja le na podlagi zavzemanja za najprogresivnejša idejno politična izhodišča, na osnovi borbe za realizacijo teh izhodišč in kontrole zavzemanja vsakega posameznega komunista pri uresničevanju politične akcije.
0 Vodilna vloga organizacije ZK se kaže predvsem v najuspešnejšem reševanju najbolj perečih vprašanj družbenega življenja in razvoja. Zato moramo komunisti našo akcijo pri kadrovanju za opravljanje najodgovornejših družbenih nalog v gospodarstvu, organih samoupravljanja, družbeno političnih organizacijah. družbenih službah, društvih, klubih itd. zavestno usmerjati v izbiranje takih posameznikov, ki imajo ustrezno znanje, moralno politične kvalitete, ugled v okolju, in ki razumejo sodobno vlogo ZK. Kajti le na ta način in s prisotnostjo komunistov na tistih položajih in funkcijah, kjer je največji možen napreden vpliv na oblikovanje politike in na družbeni razvoj, bo Zveza komunistov tudi najbolj učinkovita.
9 Odnos ZK do mladine je bil vedno merilo za preverjanje njene revolucionarnosti, zato sta politika in praksa ZK v delu z mladino ključno vprašanje njene lastne preobrazbe.
Politika sprejemanja v ZK med drugim odraža tudi aktivnost članstva in organizacije,, zato se ne more spreminjati v kampanjsko nalogo, ampak morajo organizacije upoštevati strateške cilje, ki si jih je vodstvo občinske organizacije zastavilo ob politiki sprejemanja. Ugotovitev, da so OZK: RŠC, TGO, RLV in Velenje sprejele v minulem obdobju skoraj 200 novih članov, kaže na to, da je bila politika sprejemanja in obnavljanja organizacije pravilno zastavljena. Zato je pomembna naloga komunistov nadaljnja krepitev organizacij in njihove akcijske sposobnosti in nadaljnje izboljševanje socialne strukture organizacij. Zlasti bi morali vključevati v ZK več neposrednih proizvajalcev, žena, mladine in inteligence. To nalogo bodo organizacije ZK uresničile le, če bodo vključevale v svoje vrste najnaprednejše, revolucionarne in mladostne sile. S tem bo organizacija ZK ohranjevala svojo revolucionarnost, kontinuiteto in polet.
Zavedati se moramo, da s sprejemom v ZK delo z novo-sprejetimi še ni končano, ampak se morajo organizacije ZK nenehno zavzemati za oblikovanje takšne zavesti novospre-jetih članov ZK. ki bo najbolj objektivno odražala revolucionarno in avantgardno vlogo ZK.
9 Nove metode in oblike dela, posebno položaj organizacije ZK, kjer vse bolj prihaja do izraza princip, da mora sleherni komunist delovati kot samo-
stojna politična osebnost, zahteva zelo razvejan in dobro organiziran sistem informiranja v obeh smereh. V zadnjem času smo uspešno uveljavili metodo obveščanja članstva o najaktualnejših dogodkih, stališčih, sklepih in nalogah vodstev in organizacij ZK V občini (več biltenov, informativni dopisi, sestanki s sekretarji, razgovori s članstvom itd.). Opažamo pa, da se komunisti vse premalo poslužujejo modernejših sredstev obveščanja, ki so na razpolago skorajda slehernemu komunistu, informacije, stališča in sklepi pa so neposredno pri viru obveščanja in niso modificirani (informacije iz »prve roke«). Ta sredstva so radio, TV, časopisi, telefon itd. Sodoben način dela znotraj samoupravnega mehanizma namreč zahteva izredno gib-kost oblikovanja stališč, posebno še zaradi tega, ker je zgodovinska in revolucionarna vloga organizacije ZK in slehernega člana ZK, da se v vsakem trenutku in v slehernem družbenem okolju in situaciji bori z močjo idejno političnih argumentov za sprejemanje najboljših, najprogresivnejših in nedvoumnih stališč.
Vaš obveščevalec
ŠALEŠKI RUDAR
Zaradi takšnega odnosa nekaterih članov občinske konference SZDL je moral veliko nalog, ki naj bi jih reševala občinska konferenca SZDL, prevzemati izvršni odbor. To pa po drugi strani kaže, da niso bile dosežene še vse kvalitetne razlike v delu med prejšnjim občinskim odborom SZDL in novo občinsko konferenco SZDL.
Takšna kritična ocena dosedanjega dela, ki je imela namen opozoriti na pomanjkljivosti v metodah delovanja občinske organizacije oz. občinske konference SZDL, je služila tudi kot osnova za spremembo nekaterih določb v pravilih Občinske organizacije SZDL Velenje.
IZVRŠNI ODBOR OK SZDL
SE JE SESTAL 33-KRAT
V zadnjem razdobju se je sešel izvršni odbor Občinske konference ŠZDL Velenje na 33 sejah, na katerih so obravnavali vsa aktualna družbenopolitična vprašanja v občini, tako s področja gospodarstva kot družbenih služb. Razpravljali pa so tudi o nalogah, vsebini in metodah dela organizacij Socialistične zveze.
Med drugim je izvršni odbor spremljal razvoj gospodarstva v Šaleški dolini ter iskanje možnosti za še hitrejši iti uspešnejši napredek. O tem so razpravljali tudi na sejah drugih občinskih Vodstev družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine. Večkrat so bile sklicane tudi .skupne seje občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij; na katerih so razpravljali o aktualnih nalogah s področja gospodarstva.
S področja vzgoje in izobraževanja je izvršni odbor OK SZDL Velenje v zadnjih letih spremljal uveljavljanje novega sistema financiranja. Novoustanovljena temeljno izobraževalna skupnost se je, kot je mogoče ugotavljati, že uveljavila, vendar pa je v njenem delu za zdaj čutiti še premajhen vpliv gospodarstva, oziroma drugače povedano, predstavniki delovnih organizacij - člani organov TIS, kažejo premajhno zanimanje za to delo.
Med drugim si je izvršni odbor tudi prizadeval, da bi v Šaleški dolini poenotili štipendijsko politiko in združili sredstva. V teh prizadevanjih pa je, bil dosežen le delen uspeh.
V občinski sklad za štipendiranje nadarjenih učencev niso prispevale sredstev niti vse večje delovne organizacije.
Poročilo o delu izvršnega odbora Občinske konference SZDL Velenje za zadnje mandatno razdobje nadalje ugotavlja, da je izvršni odbor sodeloval pri razreševanju problemov okrog kritja izgub v skladih zdravstvenega zavarovanja in problematike bolnišnice v Topolšici. Organiziral pa je več razgovorov in javnih razprav o zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, o pokojninskem zavarovanju kmetov itd. Socialistična zveza je bila tudi organizator širšega posveta o zakonu o otroškem varstvu; na njem je bilo odločeno, da se v okviru TIS Velenje ustanovi poseben svet za otroško varstvo.
Na področju društvene dejavnosti so se člani izvršnega odbora OK SZDL Velenje zavzemali predvsem za zagotovitev načrtnega financiranja te dejavnosti V Šaleški dolini. Sekcija za društveno dejavnost je v ta namen pripravila strokovno analizo o društveni dejavnosti in predlog za financiranje. Občinska skupščina Velenje je sprejela ustrezne sklepe o zbiranju sredstev za družbeno dejavnost, pri občinski konferenci pa je bil ustanovljen 9-članski upravni odbor sklada za društveno dejavnost. Ta je tudi sprejel pravilnik o razdeljevanju sredstev. V Šaleški, dolini smo bili med prvimi na Slovenskem, ki smo na tak način uredili financiranje društverte dejavnosti, pa z doseženimi uspehi še niso zadovoljni in čaka izvršni odbor ter druge dejavnike v prihodnje še precej nalog.
ZA DOSLEDNO UVELJAVITEV VOLILNEGA PROGRAMA
V pripravah"" na volitve v letih 1967 in 1969 je namenil izvršni odbor posebno pozornost organiziranju javnih razprav o ustavnih spremembah, izdelavi volilnih programov in pravilnikov za izvedbo volitev, kadrovskim pripravam, izvedbi kandidacijskih konferenc v krajevnih organizacijah SZDL in v delovnih organizacijah, v okviru občine in medobčinskih kandidacijskih konferenc, in končno tudi izvedbi skupščinskih volitev in analiziranju poteka volitev.
RAZŠIRJENO SODELOVANJE
Velenjski občinski sindikalni svet je že doslej tesno sodeloval z OSS Celje. Zdaj pa so se odločili sodelovanje razširiti še na sodelovanje z občinskimi sindikalnimi sveti koroške regije.
Prejšnji teden je bil na OSS Velenje sestanek predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov iz koroške regije, na katerem so razpravljali o sodelovanju, pri čemer so izoblikovali že nekatere konkretne predloge za sodelovanje občinskih oz. medobčinskih odborov sindikatov delavcev družbenih dejavnosti ter industrije in rudarstva. Dogovorili
pa so se tudi za sodelovanje posameznih komisij pri občinskih sindikalnih svetih.
Novi člani skupščin« TIS
Ker je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Velenje spremenila nedavno tega določbe o Imenovanju oz. izvolitvi članov skupščine TIS, bo Občinski sindikalni svet Velenje odslej imenoval v skupščino TIS 8 članov - predstavnikov, delovnih organizacij.
Po volitvah si je izvršni odbor OK SZDL še posebej prizadeval za kar najbolj dosledno uveljavitev volilnega programa. Zlasti je mogoče ugotavljati, da je naletela politika občinske skupščine, izvoljene v letu 1969, na odobravanje občanov, posebej še v okoliških krajevnih skupnostih, kar se odraža v velikem angažiranju in sodelovanju tako krajevnih skupnosti kot krajevnih organizacij SZDL ter občanov pri razreševanju najbolj perečih krajevnih problemov. Oživitev prostovoljnih delovnih akcij po vseh krajih Šaleške doline pa je mogoče ocenjevati kot uspešno, ne le ekonomsko, pač pa tudi družbeno-politično manifestacijo. Na ta način ne uresničujemo le hitreje dolgoletne želje občanov iz posameznih območij, pač pa združujemo in povezujemo občane naše doline v akciji pripravljenosti pomagati delovnemu človeku, ne glede na to, kje ta živi.
Omeniti je tudi treba, da je izvršni odbor stalno spremljal in proučeval tako notranja kot zunanja politična vprašanja in probleme. Tako je analiziral IV. brionsko sejo CK ZKJ, drugo sejo CK, nadalje gradnjo nove TE Šoštanj ter vrsto perečih zunanje političnih vprašanj (kriza na Bližnjem vzhodu, okupacija CSSR, vojna v Vietnamu itd.). O tem je pripravil razgovore tako v delovnih kolektivih kot v krajevnih skupnostih. Sicer pa je izvršni odbor OK SZDL Velenje razpravljal v zadnji mandatni dobi še o problematiki informiranja občanov in o vlogi lokalnega glasila »Šaleški rudar«, o organizaciji vseljudske-ga odpora in o vlogi koordinacijskega odbora za narodno obrambo pri občinski konferenci SZDL, o nagrajevanju vodi/nih delavcev v družbenopolitičnih organizacijah ter občinski upravi in o problematiki posameznih krajevnih organizacij SZDL itd.
NAMEN POROČILA -
PRIKAZ DOSEDANJEGA DELA
Namen poročila o delu izvršnega odbora Občinske konference SZDL Velenje, predloženega v razpravo na zadnji seji Občinske konference SZDL, je bil, prikazati delo organov občinske konference, predvsem pa še izvršnega odbora OK SZDL. Program dela občinske organizacije SZDL Velenje pa bo sprejela občinska konferenca SZDL, v novi sestavi, in sicer na prvi seji.
In za kohec še nekaj statističnih podatkov o dejavnosti Socialistične zveze delovnih ljudi v šaleški dolini v razdobju 1967-1969. V tem času se je sestala občinska konferenca 6 krat, sej izvršnega odbora je bilo, kot smo že omenili, 33, volilna komisija je imela 6 sej, 2 seji je imela organizacijsko politična komisija, sekretariat sekcije za društveno dejavnost se je sestal 8 krat, sestankov s predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij SZDL je bilo 14, zanje pa so pripravili tudi 2 seminarja. Nadalje je bilo v Šaleški dolini 11 javnih razprav o ustavnih spremembah, 25 razgovorov o mednarodnih odnosih, 6 razprav o zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, 7 razprav o problematiki kmetijstva v občini ter 2 razpravi o zakonu o gospodarjenju z gozdovi, o zakonu o osebnem delu z zasebnimi sredstvi je bila pripravljena 1 razprava, prav tako je bila organizirana razprava o problematiki in zakonu o otroškem varstvu, kandidacijskih konferenc (krajevnih, občinskih in medobčinskih) pa je bilo kar 02.
RAZSTAVLJAL BO VL. VALENČAK t

?£ca«ia
/Andrej Taušič je bil prvi sredovali vsem ljubiteljem z hiše v katero sem na- Slovenec, ki je končal voj- glasbe, meraval vstopiti, je priha- no glasbeno akademijo. Po osvoboditvi je naj-jalo polno glasov. Najprej Pozneje je to uspelo tudi prej sodeloval pri vojaški vsi ti glasovi niso bili naj- njegovemu bratu Francu, godbi KNOJ v Ljubljani,
»Vojna me je zalotila v Valjevu, kjer sem sodeloval pri tamkajšnji gardi. Od instrumentov, not in tovarišev se je bilo treba
bolje usklajeni, nekateri so bili nizki in nežni, drugi bolj robati, vsak izmed njih pa je hotel opozoriti nase.
Ze takoj, ko sem vstopil, posloviti, bilo je hudo,
potem pa je prevzel dirigentsko palico v Trbovljah.
Trboveljčani imajo radi pihalno godbo, živijo z njo. Tam je ustanovil dve
sem zagledal veliko mla- vendar je bila obramba mladinski pihalni godbi in
dih, znanja željnih ljudi. Pihali so v klarinete, trobente, base in tolkli po bobnih.
Kar naenkrat pa je v dvorani zavladal mir. Mlade oči učencev so bile uprte v moža, ki je držal v roki taktirko. To je bil Andrej Taušič, učitelj in dirigent pri mladinski godbi rudarskega šolskega centra Velenje. Potrkal je
domovine važnejša tudi	z njima dosegel zavidljive
zame.«	uspehe. Njegovi godbeniki Zamišljen je zrl predse so igrali tudi za Titov in nervozno obračal ciga- rojstni dan v Beogradu.
reto med prsti. To so bili hudj časi, hudi tudi za njega. V vojni je bil koman-
Andrej Taušič
Leta 1962 se je vrnil v Šoštanj, v kraj, kjer je preživel svojo mladost.
»Najprej sem predaval v glasbeni šoli, nato pa sem bil kapelnik tovarniške godbe. V Velenje sem prišel 1964. leta sodelovat pri ustanovitvi mla-
Otl 20. decembra dalje bo v delavskem klubu razstavil več deset akvarelov slikar samouk Vlado Valenčak iz Velenja. Njegova dela ljubitelji likovne umetnosti že poznajo, saj je pred leti samostojno razstavljal v Velenju, skupaj z drugimi amaterji pa tudi v Šmartnem ob Paki in Šoštanju. Vlado Valenčak je zadnji čas v mnogočem izpopolnil svoje umetniško upodabljanje, posebno izvirne in svojstvene pa so njegove slike Šaleka z razvalinami starega gradu. Zato bo napovedana razstava Vlada Valenčaka v delavskem klubu zanimiva tudi za
tiste, ki njegova dela že poznajo.
po stojalu za note in prej dir mitraljezke čete, v Gr-	dinske godbe pri rudar-samovoljno piskajoči gla- čiji so ga ujeli Nemci in	skem šolskem centru. Žaga vodili iz zapora v za-	četek je bil težak, vendar por. Leta 1943 je bil izpu-	pa smo z voljo in trdim ščen na svobodo, nato je	delom tudi te začetne te-bil prometnik na železni-	žave premagali. Fantje in ški postaji, potem pa je	dekleta so pridni, njihove šel učiti čelo in trobila na
sovi so sedaj zaigrali ubrano, nežno melodijo, tako lepo, da sem ostrmel.
»Lepo, zelo lepo,« je bilo edino, kar sem lahko izustil po končani vaji.
»Veš dobili smo veliko srednjo glasbeno šolo v novih skladb, pa jih mora- Leoben in Knittelfeld. To-
Iz Šmartnega ob Paki
Knjižnica
Knjižnica prosvetnega društva v Šmartnem ob Paki je bila že dalj časa prepuščena sama sebi jin njeno delo ni moglo biti drugačno, kakršno je pač bilo. Reči pa moramo, da je delo knjižnice zadovoljivo, kljub pomanjkanju denarja za nakup novih knjig. Nove knjige so nakupovali iz izpo-sojevalnine, nekaj malega pa je prispevala tudi krajevna organizacija ZB.
K sreči je tokrat občinski svet zveze kulturno-prosvetnih organizacij Velenje odobril 1.000 dinarjev, odbor društva pa še dodatnih 500 dinarjev. Tako bo knjižnica lahko kupila nekaj novih knjig, katere si bralci žele, posebno sedaj ob zimskih večerih.
Barvni filrn
Nekateri člani društva so posneli barvni film, ki prikazuje dogajanja v ožjem in širšem okolišu Šmartnega ob Paki. Slišali smo, da delo pri sin-
hronizaciji napreduje... Zdi pa se nam, da to delo le predolgo traja. Le kdaj ga bomo videli na platnu?
Ureditev dvorane
Odbor prosvetnega društva v Šmartnem ob Paki je na svoji zadnji seji razpravljal o ureditvi dvorane, ki je potrebna nujnega popravila. Dokler jo ne bodo uredili, ne bodo mogli v njej več nastopati.
Zato bodo najprej uredili centralno kurjavo, kajti brez te je bivanje v obširni dvorani v zimskem 1 času nemogoče. Tudi električna napeljava je potrebna obnove. To delo bo opravil Rudnik lignita Velenje.
Spomladi pa bodo prizidali še garderobo, prepleskali dvorano in uredili oder. Radi bi kupili tudi kinoprojektor.
Predračunska vrednost vseh del znaša 110.693 dinarjev. Sredstva imajo zagotovljena v višini 60.000 dinarjev, seveda pa so v tem zajeta tudi lastna sredstva in prostovoljno delo.
Za ostalo bo društvo zaprosilo tam, kjer upa v uspeh. Trdno smo prepričani, da bo društvo v tem uspelo.	Z. K.
RAZSTAVA PTIC
Društvo za rejo in varstvo ptic iz Šaleške doline bo od 13. do 20. decembra v delavskem klubu razstavilo lovske trofeje, sobne cvetice in domače ptice. Razstavljali bodo tudi strokovne knjige.
Slikarska razstava
Pred dnevom republike so v delavskem klubu odprli razstavo akademskega slikarja Daniela Fuggerja iz Domžal. Razstavljenih je 16 olj In 12 akvarelov. Med olji je slikar upodobil tudi Velenje, Velenjski grad in Škale.
Slikarsko razstavo v velenjskem delavskem klubu si je ogledalo precej ljudi. Nekaj razstavljenih del pa so tudi odkupili.
mo do naslednjega nasto pa dobro preštudirati. Fantje in dekleta so pridni, vztrajajo, kljub temu, da so vaje naporne in zahtevajo veliko časa«, je začel, kot bi se hotel opravičevati.
da tam ni maral ostati dolgo, že istega leta se je vrnil v Slovenijo, v Trbovlje, kjer je prevzel službo knjigovodje v elektrarni. »Vse mogoče poklice sem
že opravljal, vse je bilo	_______________
Vedel sem, da je sedaj pač odvisno od vsakodnev- odbor pri mladinski"godbi pravi trenutek za to, da ne borbe za kruh. Ob vsem boij aktiven, pridobiti mo-izvem od njega tisto, za- tem pa sem izrabil vsako ramo še več mladih v na-radi česar sem prišel. »Kje priliko, da sem prijel za io šolo. Težko je če mora-in kdaj ste pravzaprav prt- instrument in zaigral. Ne- mo nastopiti, pa nas je
kako laže mi je bilo, ko
glavne odlike so tovarištvo, vestnost -in poštenost.«
Kar naenkrat je utihnil. Zdelo se mi je, da so mu zatrepetale mišice v kotičkih ust, slutil sem, da ga nekaj tare.
»Ste hoteli še kaj reči, tovariš Taušič?«
Začel je počasi... »V bodoče bo moral'biti
čeli,« sem začel drezati vanj.
Čez širok prijazen obraz mu je šinil nasmeh, zdelo se je, da se je spomnil nekaj takega, kar rad pove tudi drugim.
»To je bilo pred dvain-štiridesetimi leti. Začel sem pri velenjskih tambu-raših, nato pa so me poslali v vojno glasbeno akademijo v Vršac.«
Govoril je počasi in ves
sem v roki držal bas, trobento, harmoniko...«
Glasba je njegova velika prijateljica. Zvest ji je in prav gotovo ji bo ostal zvest še naprej.
»Letos mineva 25. leto, odkar je naša partizanska skupina v Gornjem gradu odigrala prvo kantato Ra-dovana Gobca. To je bil čudovit dogodek zame, za
premalo. Tudi vaditi bomo morali še bolj vestno, ker so nove koncertne skladbe težke in tudi veliko jih je.«
Najin pogovor je prekinil njegov učenec.
»Tovariš, ta del lestvice mi ne gre tako, kot bi moral,« je potožil. »No ja, se ga bova pa naučila,« ga je potrepljal po rami in se poslovil. Odšel je med in-
čas mahal z roko, kot bi z nas vse> posebej pa še za strumente k svojim učen■
njo držal taktirko. ^	skladatelja Gobca.«
»Akademijo sem končal	„ . ^ , ■,
uspešno in bil dodeljen	z°Pet se 'V ff l'
kraljevi gardi v Beograd,	™ njegovem obraza pa se kjer sem obiskoval tudi pokazalo veselje ki ga
glasbeno akademijo in po-	je takrat občutil. Pred
ložil dirigentski tečaj. To	dnevi je bil eden izmed
je bil zame velik dogo-	tistih, ki so kantato preko
dek.«	televizijskih ekranov po-
cem, da jih bo zopet popeljal v čudovit svet glasbe...
Kje je pravzaprav konec njegove volje? Ni ga! Ni ga! Ni ga zato, ker je neizmerno velika.
Franc Zerdin
i
ČEDALJE VEČ ŠTEDILNIKOV IZ TGO GORENJE NA TUJEM TRŽIŠČU
__V velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje se	delkov, na vzhodnoevropska
\ T/^V \ J T n	rw /T T/ T r\ D TF1 T/ T povsem zavedajo, da je izvoz nujnost. Nenehno povečevanje	pa za nad 1,550.000 dolarjev.
\( ) V	I KI Ti ) VN K I 1 ) n r K I '/-voza terja posebej še uravnovešenje zunanjetrgovinske bi-	Skupaj bodo izvozili letos iz
1 ~ V^ T	A 1V\J V/ T k-J IVI	JL#J JL-/ IV A lance predvesm j»a dosledno uveljavljali je reformnih načel.	TGO Gorenje Velenje za vec
*	v	L" 1 mili	rlnlarioir i //I ji)
v vzhodnoevropske drza-
O problemih, ki jih imajo občani iz Šmartnega ob Paki in okolice okrog oskrbe z osnovnimi prehrambenimi predmeti, smo v našem listu že večkrat pisali. V zadnjem letu dni je stekla o tem nekajkrat tudi že razprava na seji občinske skupščine.
O teh težavah je zastavil na predzadnji seji občinske skupščine odborniško vprašanje Avgust Podgoršek iz Rečice ob Paki. Na zadnji seji pa mu je bil posredovan odgovor.
Obstoječi trgovski lokali v Šmartnem ob Paki ne zadoščajo več. Ob petkih, sobotah in dnevih pred prazniki je velika gneča, trgovine so slabo založene, najboljša pa tudi ni postrežba. Zato čedalje več občanov kupuje v Žalcu oziroma Mozirju. Problem bi bilo mogoče rešiti tako, da bi trgovsko podjetje Meffx uredilo nove lokale, ali pa da bi poiskali drugo zainteresirano podjetje, ki bi bilo pripravljeno odpreti poslovalnice v Šmartnem ob Paki.
Predstavniki trgovskega podjetja Merx Celjfe pa so izjavili, ko so jih obiskali predstavniki oddelka za gospodarstvo velenjske skupščine, da so pripravljeni rešiti probleme o-krog oskrbe prebivalcev Šmart-
nega in drugih krajev. Direktor podjetja je celo izjavil, da je delavski svet že sprejel načelni sklep o zgraditvi novega trgovskega objekta v Šmartnem ob Paki, v katerem bo špecerijski del, poseben prostor za prodajo tehničnih iz-
delkov in bife. Računajo, da bi v zimskih mesecih pripravili vso potrebno dokumentacijo, spomladi 1970. pa bi začeli z gradnjo.
Želimo le, da napovedi trgovskega podjetja Merx ne bi ostale zgolj obljube.
Na uspehe, ki so jih doseg- pa li pri uveljavljanju na trži- ve. Sicer pa je postalo veščih zunaj Jugoslavije, so lenjsko Gorenje s štedilniki -----_ nft tuj;}, tržiščih pojem kvalitete.
Znano je, da je tržišče v Zahodni Nemčiji izredno zahtevno. Zaradi kvalitete, obli-
lahko v velenjski TGO Gorenje ponosni. Letos bodo, na-primer, vsak četrti štedilnik izvozili v Zahodno Nemčijo, vsak drugi plinski štedilnik
kot 3 milijone dolarjev izdelkov.
Pomembno pa je ob tem, da bodo že prihodnje leto izvoz občutno povečali. Samo v Zvezno republiko Nemčijo bodo izvozili za nad 5 milijonov dolarjev izdelkov, večji pa bo tudi izvoz v vzhod-
ZANIMIVA PREDLOGA KOMUNISTOV IZ GORENJA
Člani ZK iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje so na zadnji konferenci poudarili, da nimajo nalog in dolžnosti člani ZK samo na delovnem mestu oz. v tovarni pri sprejemanju samoupravnih aktov in pri odločanju o politiki gospodarjenja, pač pa tudi zunaj delovne organizacije. Člani ZK morajo biti družbeno aktivni na vseh področjih. Predvsem bodo morali komunisti iz TGO Gorenje v prihodnje podpreti vse napredne zamisli in akcije, pa naj si bo v krajevni skupnosti, društvu ali organiza-
ciji oz. v samoupravnih organih občinske skupščine.
Komunisti iz velenjskega Gorenja pa so na zadnji konferenci izoblikovali dva zanimiva predloga. Spričo izredno obsežnih in zahtevnih nalog organizacije ZK v občimT posebej pa še komiteja občinske konference,
V sklepih komunistov jz TGO Gorenje pa je tudi poudarjeno, da terja nadaljnje izvajanje načel gospodarsko-družbene reforme sodobnejše in strokovnej-še delovanje upravnih organov in drugih družbenih služb. Problemi strokovnosti kot tudi primernosti na^
in pa zaradi nujnosti večje grajevanja ne bi smeli predstavljati resnejše ovire za uresničitev nalog. Zato se
koordinacije delovanja, so se zavzeli za to, da bi moralo biti mesto političnega sekretarja komiteja spet profesionalno. Predlog je komite OK ZKS Velenje tudi sprejel.
bodo morali odborniki zbora delovnih skupnosti, izvoljeni v TGO Gorenje, vključiti v razrešitev teh vprašanj v velenjski občinski skupščini.
dolarjev izdelkov, oziroma bo v primerjavi z letošnjimi dosežki povečalo izvoz za več kot enkrat.
kovnosti in cen pa Gorenje noevropske države. Pričako iz leta v leto povečuje izvoz vati Je mogoče, in to povsem tudi v Zahodno Nemčijo. Pr- upravičeno, da bo velenjsko ve štedilnike so odpremili Gorenje prihodnje leto izvo-pred tremi leti. Že lani so v /do za več kot 8 milijonov Zvezno republiko Nemčijo izvozili 10.500 električnih štedilnikov, letos pa jih bodo najmanj 30.000. To jc pomemben uspeli strokovnjakov in delavcev Gorenja. Razveseljivo Je, da se veča izvoz tudi na vzhodnoevropska tržišča, kamor izvažajo plinske štedilnike. Lani so jih izvozili nekaj manj kot 16.000, letos pa jih bodo kar 37.000.
V velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje bodo letos izvoz, v primerjavi z letom 1968. povečali za trikrat. Lani so izvozili na tržišča s konvertibilnimi valutami za nad 350.000 dolarjev izdelkov, na klirinško območje pa za blizu 500.000 dolarjev. Letos bodo na zahodnoevropska tržišča izvozili za več kot 1,200.000 dolarjev iz-
»»» »i
Hotel PAKA
VELENJE
0 Mednarodni barski program
O Strip-leas Strip-teaš
b Vsak dan

razen ponedeljka
Mali cocktaimnrilno ol$e mwramw i»ravil,,° l,pa,,m partij na Pohorju
Napisal:
Vlado Valenčak
Bilo je poleti 1944 na Pohorju. Skomarje nam je nudilo prijetno zatočišče. V štabu IV. operativne cone so mi sporočili, da so dobili iz Vrhovnega štaba sporočilo, da sem imenovan za poročnika. Tako sem postal prvi poročnik z zlatimi zvezdami nad zlato črto na rokavu. Spremenil sem iz političnega poročnika v vojaškega.
Takrat sem bil oficir za zvezo pri anglo-ameriški misiji, ki je bila pri IV. operativni coni.
Še isti popoldan pa je prinesel šifrant in telegrafist anglo-ameriške misije vest, da je tudi podporočnik Bush napredoval v poročnika ameriške vojske. Poročnik Bush je bil namreč pomočnik šefa zavezniške misije majorja Lindsaya.
Ob tej priliki dvojnega napredovanja smo priredili malo slavje, na katerega smo povabili člane štaba IV. operativne cone, člane anglo-ameriške in sovjetske misije. Tu je bil tudi polkovnik sovjetske vojske Bogomolov.
Slavje je bilo prisrčno kot vsi partizanski mitingi. Namesto coctailov smo pili kačjo slino, hruševec nam je zamenjal peneče vino in na obloženih kruhkih nam je zadišala dobra pohorska svinjska krača. Današnji raki z majonezo ji ne bi mogli konkurirati.
Pohorski sprejem se je spremenil v veselo pijanko, ko smo se vsi po vrsti objemali — Rusi, Amerikanci, Angleži in seveda slovenski partizani. Trajal je vse do jutranjih ur.
Kot na vseh sprejemih smo tudi tukaj drug drugega speljevali na razgovor, ki nam je bil najbolj interesanten: Ali bo kaj več orožja? so se partizani zanimali pri Lindsayu. Lindsay je previdno tipal, kaj mislimo o drugi fronti, ki bi jo zapadni zavezniki najraje odprli kje na Balkanu, po možnosti na Jadranu. Bogomolov je neusmiljeno bombardiral kulake, ki naj bi jih smatrali za naše zaveznike. Komaj smo mu obrazložili, da pohorski kmetje niso nobeni kulaki in da so prav ti kmetje naši najboljši zavezniki, ki nam dajejo vse kar imajo, da nas bi preživljali.
Angleški major se je zanimal, kako bi bilo, če bi se spustil na Pohorje še en njihov oficir, ki bi potem registriral grobove zavezniških vojakov na Štajerskem.
Pretresli smo situacijo na frontah in kmalu nas je obilica vsega zaužitega spravila v tako dobro voljo, da smo začeli prepevati partizanske in tudi so nam pomagali po svojih močeh. Posebno ameriški narednik Jimmy je bil nenadomestljiv s svojo kitaro in svojo narodno popevko »I want to go beck to my Michigan ...«
Zgodnje jn sveže pohorsko jutro nas je objelo — vendar zaman. Vsi smo ravno šli v svoje »spalnice« — na slamo, pod mize in na peč.
Tako se je končal prvi cocktail-party na Pohorju sredi vojne vihre in v okviru meja tretjega Rajha.
Lahko smo dobro spali, ker smo vedeli, da so okoli nas cele brigade XIV. divizije.
Momeo in
Julija
Naši občani rabijo za ogrevanje vedno več kurilnega olja. To olje je hitro vnetljivo in zelo nevarno. Zato bi ga morali kar najbolje hraniti. Ce pa pogledamo po kleteh in drugih pomožnih prostorih stanovanjskih hiš, pa vidimo, da ljudje kurilno olje največkrat nepravilno shranjujejo. Zaradi večje varnosti pred morebitnimi nesrečami, zlasti pred požari, so že pred leti predpisali najosnovnejše varnostne ukrepe. Menimo, da ne bo odveč, če se seznanimo kako moramo hraniti kurilno olje, ki ga ponavadi imenujemo tudi gospodinjsko olje.
Olje mora biti shranjeno v posebnih posodah: v posodah s prostornino do 25 litrov iz nezlomljivega in nepropustnega materiala, v sodih ali posodah iz jeklene pločevine ali drugega ustreznega materiala — prostornine do 200 litrov in v večjih jeklenih rezervoarjih. Vse navedene posode pa ne smejo biti do vrha napolnjene, napolnimo jih lahko le do 95 odstotkov prostornine.
V stanovanjskih prostorih lahko hranimo največ 50 litrov gospodinjskega olja. Posode z oljem pa ne smejo biti v skupnih prostorih, na prehodih, stopniščih in nenastanjenfh podstrešnih prostorih. V enem stanovanju lahko imamo torej 50 litrov olja, vendar v poso-
dah do največ 25 litrov. V nobenem primeru pa olje ne sme biti v neposredni bližini kakršnegakoli toplotnega izvora.
V kletnih prostorih, ki jih ne uporabljamo za stanovanje, je lahko največ 200 litrov olja na stanovanje, vendar ta količina na eno stopnišče (v stanovanjskih blokih) ne sme presegati 2000 litrov shranjenega olja.
Prostori za hrambo kurilnega olja od 50 do 200 litrov morajo biti pregrajeni s celimi stenami iz nevnetljivega materiala. Na notranji strani mora-
jo biti vrata zavarovana s snovjo, ki je dobro odporna proti ognju. Prostor mora biti tako urejen, da se najmanj dve uri upira ognju. Tla v tem prostoru morajo biti za olje nepropustna. V njem ne sme biti odprtin za čiščenje dimnikov niti odprtin povezanih z javno kanalizacijo. Pragovi morajo biti tako visoki, da olje, če se razlije po tleh, ne more izteči iz prostora. Posoda z oljem lahko stoji tudi v posebnem podstavku, ki lahko zadrži vsebino vseh hranjenih posod in
sicer povečano za 10 odstotkov prostornine. V prostorih, RJer hranimo kurilno olje, ne smemo hraniti lahko vnetljivih, eksplozivnih in drugih pred ognjem nevarnih snovi.
In še ena zahteva: hranišče za kurilno olje mora imeti prezračevalne jaške s kovinsko mrežo, ki ima 33 očesc na kvadratni centimeter.
Zdaj lahko vidimo, da običajne drvarnice, brez da bi jih posebej preuredili, niso prP merne za hrambo kurilnega olja.
NAŠ PREDLOG NISO SPREJELI
Za zdaj ni utemeljena delna reorganizacija KSSZ delavcev Ravne na Koroškem, saj je v pripravi republiški zakon o organizaciji zdravstvene službe in zdravstvenega zavarovanja.
DELOVNE ORGANIZACIJE IN VELENJČANI!
Poskrbite, da bo Velenje pred novoletnimi prazniki primerno okrašeno.
Praznični videz naj pripomore k prijetnemu razpoloženju, ko se bomo začeli poslavljati od starega leta.
25. marca je poslala Skupščina občine Velenje predlog Komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, da bi se občina Velenje izločila iz te komunalne skupnosti in vključila v celjsko, predvsem iz razloga, da bi se končno vendarle rešilo vprašanje nadaljnjega obstoja bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkolozo Topol-šica.
O predlogu Velenjčanov je v začetku aprila razpravljal izvršilni odbor KSSZ delavcev Ravne na Koroškem. Zahteval je dokumentirane predloge za izstop Velenja iz te KSSZ delavcev in za vključitev v celjsko, prav tako pa je menil, da bi morali o predlogu enakopravno sklepati skupščine vseh petih občin, ki jih pokriva KSSZ delavcev Ravne na Koroškem. Vendar potrebnega gradiva ni bilo.
Na ponovno prošnjo Občinske skupščine Velenje in KSSZ delavcev Celje je o predlogu za izločitev Velenja iz KSSZ delavcev Ravne na Koroškem sredi novembra razpravljal izvršilni odbor te skupnosti in predlagal skupščini KSSZ delavcev Ravne na Koroškem, da predloga ne sprejme.
Tako na seji izvršilnega odbora kot skupščine KSSZ delavcev Ravne na Koroškem je bilo poudarjeno, da bo treba po vsej verjetnost zaradi predvidene reorganizacije zdravstvenega zavarovanja, ki jo bo pogoj il nov republiški zakon o organizaciji zdravstvene službe in zdravstvenega zavarovanja, reorganizirati celotno KSSZ delavcev Ravne na Ko-
Kočevski zbor poslancev je bil minil. Sedaj je jasno, da bo končno tudi Trst naš in tja bo treba s slovenskim gledališčem. Toda od kod naj dobimo gledališčnike?
Tako se je osnovala v Semiču v Beli Krajini gledališka šola. Tej šoli so pravili »šola za ljudske talente« in tja sem prišel na pomlad 1944. leta.
Bil sem v artileriji XV. divizije. Nekega dne je prišla okrožnica s katero so iskali primerne ljudi za omenjeno šolo. Še kot srednješolec sem imel veselje za domačo dramatiko, ki je bila v Velenju precej skromna: za silvestrovanje sem prepeval Kupleta in nastopal v nekaj igrah od katerih se najbolj spominjam »Dobrega vojaka Švejka«, kjer sem imel glavno vlogo. To sem verjetno izdal tudi šefu kulture naše brigade tovarišu Marincu, ki me je kmalu zatem poslal v Semič.
Tako sem postal kandidat za gledališkega igralca. — No, pa kdo se bo branil Bele Krajine. Vsakemu partizanu je bila Bela Krajina obljubljena dežela. Res, da tam ni bilo dovolj soli, bili so pa dobri ljudje, osvobojeno ozemlje, bel kruh in metliška črnina. To vse sem odkril šele takrat, ko sem prišel tja.
Po dveh dneh sem se javil tovarišu Galetu na šoli v Semiču. Kmalu so nas preizkusili in začeli z instruktažo. Učili smo se pesmice na pamet, kar mi je vedno delalo težave. Nekaterim je ta posel šel zelo od rok — posebno Irmi, ki je sedaj pri RTV Beograd in še mnogim drugim, ki so se pozneje odločili za gledališke poklice.
Tovariš Presetnik je imel z nami mnogo dela. Posebno težko smo pripravljali odlomek iz Shakespearove drame »Romeo in Julija«. To naj bi pripravili za zaključno predstavo.
Bil sem dobrohoten menih Lorenzo iz »Romea in Julije« in nabiral sem zelišča na samostanskem vrtu ter tolažil Julijo in Romea. Vloga mi je bila še kar všeč, vendar so mi verzi Otona Zupančiča znova pobegnili iz glave. Tako sem prvi stopal in hodil okoli hiše in se učil, učil in zopet učil...
Iz tega učenja me je rešil sel iz Glavnega štaba, ki mi je sporočil naj se takoj javim pri tovarišu Borisu Kraigherju.
Vzel sem svoj nahrbtnik in se podvizal v Glavni štab, kjer mi je tovariš komisar Boris Kraigher sporočil, da sem odrejen za oficirja za zvezo pri IV. operativni coni in da bom kmalu odpotoval na Štajersko.
Intendant Glavnega štaba Tiln me je dobro očistil uši, ki sem jih po kulturniški tradiciji gojil na debelo, oblekel v angleški battle-dress — postal sem zopet vojak. Večkrat sem se spomnil na Julijo in Romea in potihem sem si želel Bele Krajine, posebno kadar so nas zasledovali Nemci.
V velenjskem hotelu Paka so z letošnjim poslovanjem nadvse zadovoljni. Medtem, ko so lani ustvarili 4 milijone dinarjev prometa, ga bodo letos, kot je povedal direktor Mitja Lap, najmanj 5,5 milijonov din.
Promet se bo v letu dni povečal za dobro tretjino. Ti dosežki niso rezultat višjih cen, pač pa večjega prometa. V desetih mesecih lanskega leta so imeli v Paki 7.044 gostov, letos so jih imeli že 8.131, ali 1.087 več. Letos beležijo, v isti primerjavi, 2.t49 nočitev več; lani jih je bilo do konca oktobra 14.073, letos pa že 16.222.
Povečanje prometa in doseganje zadovoljivih poslovnih uspehov je kolektivu velenjskega hotela Paka omogočila predvsem pravočasna adaptacija hotela v preteklem letu. Takrat so uredili celotno pritličje, to je recepcijo, jedilnico, bar in aperitiv bar. Dosežena je najboljša funkcionalnost prostorov, tako za goste kot za zaposleno osebje. Svoje pa je gotovo pripomogel tudi boljši sistem organiziranja poslovanja podjetja.
Direktorja Mitja Lapa smo povprašali še za oceno poslovanja za leto f970. Povedal je, da računajo z nadaljnjim povečanjem prometa. Ob tem pa računajo na vlaganja v nadaljnjo razširitev hotela kot restavracijskih zmogljivosti, v načrtu pa je tudi ureditev dru-
•	Kadar želite ohraniti lep spomin na vaš poročni dan
•	Kadar želite imeti Uep spomin na rojstne dneve vašega otroka
•	Kadar želite imeti lepo fotografijo vaše družine
•	Kadar želite imeti lepo povečano fotografijo
in ob vsaki drugi priložnosti se z zaupanjem oglasite pri
FOTO - PAJK VELENJE
Vedno boste zadovoljni in strokovno postreženi.
Čeprav uporabljamo najboljši uvoženi material in kvalitetno izdelavo, so cene kljub temu zmerne.
roškem, in ne samo del. Zato kakršna koli predčasna delna reorganizacija KSSZ delavcev Ravne na Koroškem ne bi bila utemeljena. Istočasno je bilo poudarjeno, da zdaj veljavni predpisi o ustanavljanju KSSZ ne dovoljujejo izločitve posameznega področja, če ostalo območje ne izpolnjuje pogojev zakona.
Tako izvršilni odbor, kot tudi skupščina KSSZ delavcev Ravne na Koroškem, poudarjata, da sedanji položaj KSSZ delavcev Ravne na Koroškem omogoča, da se v okviru izhodišč resolucije o okvirih e-konomske politike in politike zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970, zagotovi zadovoljivo zdravstveno varstvo zavarovancev v občinah Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje in Ravne na Koroškem.
V Paki so zadovoljni s prometom
ZA DOBRO TRETJINO VEČJI PROMET, PRECEJ VEČ PA TUDI GOSTOV IN NOČITEV
gih obratov. Prizadevali pa si bodo izboljšati še nadalje postrežbo, saj šolajo letno najmanj 30 kuharjev in natakarjev.
Mitja Lap, direktor velenjske Pake, je še povedal da pogrešajo primeren vodič po Velenju in bližnji okolici ter večje naklade primernih barvnih prospektov.
Odborniška vprašanja na zadnji seji skupščine občine Velenje
SPET ŠTEVILNA VPRAŠANJA
Na zadnji seji Skupščine občine Velenje so odborniki oz. poslanci zastavili več vprašanj in v večini primerov nanje dobili odgovore takoj, druge odgovore pa bodo posredovali odbornikom na prihodnji seji.
•	Tako je Jožeta Melanška, republiškega poslanca, zanimalo, zakaj potekajo tako počasi dela pri gradnji nadomestne ceste Velenje—Šoštanj, kje je treba iskati vzroke in kaj je storila občinska skupščina Velenje, da bi bilo to delo čimprgj končano?
Odgovoril je Tpne Močilnik, pomočnik direktorja RLV in zvezni poslanec. Povedal je, da je glavni razlog v tem, ker z enim od prejšnjih lastnikov zemljišč oz. stavb ni bilo doseženo soglasje o odškodnini. Ob tem je. naglasil, da je Rudnik lignita Velenje zainteresiran, da bi bila cesta čimprej zgrajena.
»
•	Milan Meža je odbornike seznanil s problemi občanov s področja Podkraja-Kavč, in to glede oskrbe s pitno vodo, javne razsvetljave in ureditve ceste proti Pesju, vendar pa se zaradi naraščajočega prometa cesta hitreje uničuje, kot so računali. Zato predlagajo občani, da bi to cesto prekategorizirali v cesto IV. reda.
Podpredsednik občinske skupščine, Drago Tratnik, je dejal, da je znana problematika občanov Podkraja in Kavč. Prav v kratkem bodo začeli pripravljati program za rekonstrukcijo cest v letu 1970, seveda ob upoštevanju sredstev, ki bodo zbrana v občinskem proračunu, ter prispevkov delovnih organizacij in občanov samih. Od pripravljenosti samih občanov, ter ob hkratni zagotovitvi sredstev občinskega proračuna, v kolikor bodo na voljo, bi bilo mogoče probleme občanov Podkraja in
Kavč tudi odpraviti. •
•	Odbornik Kari Stropnik je zastavil tole vprašanje: »Občani Zgornjega Šaleka so me prosili, da se pozanimam, kako je z razvrstitvijo nekaterih posestnikov v davčne skupine, posebej zaradi tega, ker je katastrska komisija določila Zgornji Šalek v I. razred. To vprašanje bi bilo treba na nek način rešiti, saj posestniki ne morejo s strojem obdelovati zemlje, skoraj nemogoč pa je tudi dostop s traktorjem.«
Odgovoril je Vinko Zabret, šef davčne uprave, in povedal, da je o razporeditvi odločala občinska skupščina in da predloga, vsaj za zdaj, ni mogoče spreminjati.
•	Vrsto vprašanj je zastavil Albin Amon. Govoril je o razvoju turizma v Šaleški dolini, o udejstvovanju mladih v športnih in kulturnih društvih, o vzdrževanju športnih objektov in še o nekaterih drugih vprašanjih. Odbornike je posebej opozoril na priliko, ki jo na noben način ne bi kazalo prezreti: atletska zveza Slovenije nudi 2,000.000 din posojila za ureditev športnih objektov za dobo sedmih let.
Rafko Berločnik je v odgovoru navedel, da je svet za gospodarstvo imenoval posebno komisijo za izdelavo koncepta razvoja turizma v Šaleški dolini. Podpredsednik Drago Tratnik pa je dodal, da bodo strokovne službe uprave občinske skupščine pripravile gradivo in ga posredovale odbornikom na eni od prihodnjih sej.
•	Miroslava Vrečka je zanimalo, kaj je bilo doslej storjenega, da bi v industrijskih delovnih organizacijah (Chrom-metal, Gorenje) uredili čistilne naprave.
Predsednik občinske skupščine, NestI Zgank, je povedal, da so o tem že večkrat razpravljali in prišli do enotnega zaključka — pričeti je treba z urejanjem kolektorja s čistilnimi napravami. Za realizacijo tega predloga.pa bi rabili kar 14 milijonov din, samo dve čistilni napravi (za Velenje in Šoštanj) pa bi veljali okrog 6 milijonov din. Maks Podlesnik pa je še dodal, daje sanitarna inšpekcija z odločbo prepovedala Chrom-metalu in Gorenju spuščanje škodljivih snovi v Pako.
•	Milenka Pipuša pa je zanimalo, kako bo s toplovodnim ogrevanjem. Pričakovati je namreč težave že to zimo.
Predsednik Nestl Zgank je povedal, da so se pogovarjali tudi o reševanju tega problema. Rešeno ni vprašanje financiranja, saj bi po prvih izračunih rabili za to 6 milijonov din, zdaj pa so stroški narasli že na 12 milijonov din. Predvideno pa je, da bi v centralno gretje vključili tudi zgradbe v Šoštanju.
UREJENA VAS — LEPŠE ŽIVLJENJE UREJENA VAS — LEPŠE ŽIVLJENJE UREJENA VAS
LEPŠE ŽIVLJENJE — URFJENA
i t - - tesW v j	i u *
Najprej asfalt v Rečici
V Šmartnem ob Paki so se krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije priključile naši prostovoljni akciji »MESTO—VASI«, ki se je letos v občini že dokaj razmahnila. Tudi v tem predelu velenjske občine so začeli vztrajno odpravljati težave, ki prebivalce že več let vznemirjajo
Zanimivo je, da se niso ža-prli le v Šmartnem ob Paki, temveč odpravljajo komunalno neurejenost tudi izven ožjega vaškega središča. Z akcijo so najprej začeli v Rečici ob Paki.
Ne kaže zanemarjati dejstva, da so se v Šmartnem ob Paki dela lotili načrtno. Sicer ni bilo težko spoznati neurejenosti, ker so nekateri komunalni problemi že več let več kot očitni. Neurejena kanalizacija dela Smarčanom že resne nevšečnosti. Nič bolje ni z javno razsvetljavo, vodovodom, slabimi cestami in preskrbo. V kraju rhočno pogrešajo, zlasti v zimskem času, primeren prostor za kino predstave in kulturne prireditve. Manjka pa tudi telovadnica.
Stane Prašnikar, predsednik krajevne skupnosti pravi: »Naše področje je odmaknjeno od občinskega središča, zato moramo sami poskrbeti, da bodo vasi, ki spadajo pod našo krajevno skupnost, komunalno u-rejene. Zdaj smo začeli in sem prepričan, da bodo našo akcijo ugodno sprejeli in podprli vsi prebivalci.«
V pozivu, ki so ga krajevne družbeno politične organizacije poslale med občane, so med drugim zapisali: »Naša dolžnost je, da veliko akcijo, za rešitev in ureditev vseh perečih komunalnih vprašanj na področju naše krajevne skupnosti, z največjim razumevanjem sprejmemo in storimo z veseljem vse, da bo resnično
zaživela. Zavedati se moramo, da vseh komunalnih problemov ne bomo rešili z zagotovljenimi finančnim^ sredstvi. Zato je dolžnost vsakega prebivalca, da z vsemi močmi podpre našo prostovoljno delovno akcijo.«
V	Rečici so vaščani ta poziv že sprejeli. Na nedavnem zboru občanov, kjer je bil od vsake hiše navzoč vsaj po en član, so se dogovorili, da bodo poleg prostovoljnega dela, prispevali še denar. Samoprispevek zaposlenih bo odstotek od celotnega zaslužka, kmetovalci pa bodo prispevali 2 odstotka od katastrskega dohodka. Samo v tej vasi bi potemtakem prebivalci sami prispevali 15 tisoč dinarjev.
Akcijo za ureditev nerešenih komunalnih dobrin so najprej začeli v Rečici oto Paki, kjer bodo v vasi položili asfalt na obeh dovoznih cestah. Za kraj bo asfalt pomembna pridobitev. Zatorej ni čudno, da so se sami resno lotili dela. Pri zemeljskih delih so naredili že 500 prostovoljnih delovnih ur, vozniki pa pri vožnjah 30 ur. Naredili so že odvode in utrdili robove cestišča. Če ne bi zapadel sneg, bi delavci celjskega cestnega podjetja že prejšnji teden polili asfalt.
V	Šmartnem ob Paki pa bodo asfaltirali tudi cesto skozi novo naselje ob železniški progi in cesto mimo šole proti Malemu vrhu.
Zapadli sneg je preprečil dela pri asfaltiranju ceste v Rečici. Ce bi pred tem Celjsko cestno podjetje nekoliko bolj pohitelo, bi dobili v Rečici asfaltno prevleko že prejšnji teden.
Ravnatelj osnovne šole in aktivni delavec v kraju fra-njo Karažinac je povedal, da bodo drugo leto z akcijo nadaljevali. »Dosti je še del, ki jih bomo lahko sami s prostovoljnim delom uredili. Seveda pa že vnaprej pričakujemo pomoč od delovnih organizacij in občinske skupščine. Pri asfaltiranju cest v Rečici in Šmartnem ob Paki je nudila veliko denarno pomoč tovarna gospodinjske opreme Gorenje, ki je prispevala 310 tisoč dinarjev. Lep primer kako podjetje skrbi za boljši standard svojih zaposlenih v krajih, kjer ti živijo. Naši prebivalci so hvaležni za tolikšno pomoč. Poleg tega pa nas je vse skupaj prispevek Gorenja vzpodbudil, da smo začeli tudi sami razmišljati in delati.«
V posebni odbor za reševanje vaških komunalnih problemov so pritegnili 20 ljudi. Predsednik tega odbora Karel Napotnik je dejal: »Začetek je tu, dokaj vzpodbuden, <3a bomo drugo leto še z večjim zamahom delali naprej. Zdaj je končno res prišel Cas, da borfto v Rečici, Šmartnem, Gorenju in Paski vasi uredili stvari, ki naše prebivalce že več let nazaj tarejo.«
Urejena vas — lepše življenje, je eno izmed gesel, ki visijo te dni v vaseh na območju spodnjega dela naše občine. Kraji sicer niso zanemarjeni niti ne zaostali. Ljudje, ki tu živijo, pač hrepenijo za napredkom in udobnejšim življenjem. Zato je tudi njihova volja tolikšna. Plaz so že sprožili. Predvsem od njih pa je odvisno, da bodo vse kar so si zamislili tudi uredili. Letos so na vrsti ceste, drugo leto pa kanalizacija, javna razsvetljava, sodobna trgovina, vodovod in, telovadnica.
VESTI
() Pred dnevi so cepili velenjske rudarje proti gripi. Cepljenje je bilo obvezno za vse člane kolektiva RLV. Tisti, ki niso prišli na cepljenje pa bodo morali v primeru, če zbolijo, sami plačati stroške zdravljenja.
® V Belih vodah bo začela to zimo delovati prva smučarska vlečnica v Šaleški dolini. Pri urejanju vlečnice in proge so se izkazali učenci in dijaki iz Velenja in Šoštanja, ki so opravili nad 600 prostovoljnih delovnih ur.
RECICA OB PAKI
te/ !>-,N3 i-s^isKffiiBRCTg
STE SE ŽE ODLOČILI, KJE BOSTE PRIČAKALI NOVO LETO?
Z rezervacijami kaže pohiteti
Pravzaprav nas loči le še nekaj dni od novega leta - osrednja tema pogovorov je, o tem smo prepričani, silvestrov večer - kje ga bomo preživeli, kako borno pričakali novo leto?
V uredništvu smo se odločili za majhno anketo, predvsem z namenom, da bi našim bralcem posredovali nekaj najosnovnejših podatkov o tem, kje vse v šaleški dolini bo mogoče pričakali novo leto 1970, kakšne bodo cene in še marsikaj drugega.
Tistim, ki imajo radi veselo družbo, ne bo dolgčas. Seveda pa bo treba, kot smo lahko u-gotovili, pohiteti z rezervacijami. V velenjskem hotelu PAKA so rezervirali že preccj mest za goste iz Zagreba, Celja, Ljubljane in Maribora, ki so se odločili, da bodo silvestrov večer ob prehodu iz starega 1969 v novo 1970 leto preživeli v našem najmlajšem rudarskem mestu — v Velenju.
HOTEL PAKA VELENJE: silvestrov menu (večerja) bo veljal 90 din. Goste, sprejeli jih bodo 300, pa bosta zabavala ansambla Fantje treh do-
lin in ansambel bralov RAC iz Velenja.
RESTAVRACIJA JEZERO: 120 gostov, kolikor jih bo v tej restavraciji pričakalo novo leto 1970^. bo.,zabaval kvartet iz Plzna s pevko Veroniko. Sil-vestrska večerja pa bo veljala 60 dinarjev.
HOTEL KA.IUHOV DOM ŠOŠTANJ: silvestrski menu Tio veljal 50 dinarjev, gostje pa Bodo za ta denar dobili večerjo in steklenico vina po izbiri. Goste pa bo zabaval ansambel VENUS iz Celja. V hotelu Ka-juhov dom bo lahko pričakalo novo leto 1970 140 gostov.
Gostinski podjetji Hotel Paka in Hotel Kajuhov dom Šoštanj bodo za Silvestrovo okrasili vse gostinske obrate in tudi sicer poskrbeli, da se bodo v njih gostje kar najbolj počutili in vedri pričakali novo leto 1970. V gostinskem podjetju
Hotel Kajuhov dom Šoštanj pa so še povedali, da bodo poskrbeli za ples in razvedrilo, seveda z glasbo, tudi v nekaterih obratih v Šoštanju.
Seveda bo precej Velcnjča-nov pričakalo novo leto 1969 tudi zunaj domačega kraja, nekateri sc bodo na Silvestrovo podali do bližnjih planinskih postojank oziroma odšli v inozemstvo, veliko pa bo takih, ki bodo pričakali prihod novega leta 1970 kar doma, v družbi prijateljev in znancev.
Hotel PAK A
VELENJE
Mednarodni barski program
Strip-leas Strip-teas
Vsak dan razen ponedeljka
Nekaj o mleku
V svetu so prišli do izkušenj, da je prireja mleka lahko gospodarna le, če je proizvodnja visoka. Zakaj?
Krave potrebujejo za vzdrževanje lastnega telesa enako količino energije, neodvisno koliko je njihova dnevna mlečnost (Tabela 1).
Tabela 1. Dohodki in stroški pri različni prireji mleka na dan izraženi v kg mleka, (računano, da krave iz 1 kg krmil proizvedejo 2 kg mleka, če sta ceni 1 kg krmil in 1 kg mleka enaki).

cj cS c*
N s
(D > £1 0) CJ >N I-( <->
"S 1,3 ~ Ž
-g
M ^
>cn D i 2 p +
- 1 "S « 2 x i ® A o li a
pfis
o
a t, M i rt
M
c si
m CD M
Ji .o U dj
I S-< —H
rt ;
> __
o ■<u a
12	17	10	—7	3,4
12	22	20	—2	2,2
12	27	30	3	1,8
12	32	40	8	O
12	37	50	13	1,5
5 10 15 20 25
Krave s 4000 kg mleka na leto potrebujejo za kg mleka za 25% manj beljakovin in za 35 % manj energije (škrob-nih enot) kot krave, ki dajo le 2000 kg mleka, pri proizvodnji 6000 kg mleka pa se zmanjša potreba skoraj za 50 %.'
Pot do sedanje visoke mlečnosti je:
—	pravilna reja in dobro krmljenje;
—	posluževanje metod selekcije, ki nam jih nudi sodobna znanost.
Važno v gospodarni prireji mleka je:
1. Zadovoljiva začetna mlečnost. Dosežemo jo z dobrim in
pravilnim krmljenjem krav in visoko brejih telic pred ote-litvijo. Pravimo, da jih ovim-ljamo. Krave je treba 2 meseca pred otelitvijo presušiti. Staro rejsko pravilo, da vsak liter namolženega mleka v zadnjih dveh mesecih brejosti »požre« 10 kg mleka po ote-litvi, je tudi moderna znanost potrdila. V tej dobi naj dobijo krave in visoko breje telice obrok, ki zadostuje za vzdrževanje in 10 kg mileka. Pri dobrem senu (350 š. e.) zadostimo potrebam, če ga poklada-rrio kravam do sitosti, a visoko brejim telicam dodamo še 1 kg močne krme. Zadostuje zmleta koruza v storžih. Pokladati pa je potrebno tudi od 50—100 g BOVISALA. To je rudninska mešanica, ki je bogata na fos-foru. 14 dni pred predvideno otelitvijo povišamo dodatek močne krme tako, da obrok zadostuje pri telicah za vzdrževanje in 16 kg mleka, a. pri kravah za 16 do 24 kg, odvisno od mlečnosti, ki jo pričakujemo od krav. Povečano količino krmil dodajamo tudi na dan otelitve in tako še 3 tedne po otelitvi. Takrat izvršimo kontrolo mlečnosti in obrok prilagodimo količini mleka. Krajih prvesnice, naj dobijo 1 kg ve, ki prvič otelijo, imenujemo krmil več kot krave, ki dajejo enako količino mleka in so
otelile dvakrat ali večkrat." Prvesnice še rastejo in še nimajo do kraja razvitih prebavil in zato ne morejo požreti toliko volummozne krme (seno, silaža, zelena klaja, paša) kot odrasle krave. Pri srednje dobri doma pridelani volumi-nozni krmi naj visoko breje telice zadnje 14 dni in nato v prvi molzni dobi dobijo dodatek 3 do 4 kg krmil. Pri odlični voluminozni krmi pa zadostuje dodatek 1—2 kg krmil. Razmerje med beljakovinami: škrobhi vrednosti naj bo v dobi Ovimljanja 1 :6 do 1 :6,5. Pri krmljenju s silažo je treba, da vsebujejo krmila več beljakovin (urea, sončnične tropine itd.).
Da je ovimljanje lahko gospodarno tudi pri zasebnih rejcih, kljub neugodnemu razmerju pri kupni ceni krmil in prodajni ceni mleka, kaže tabela 2. Vrednosti so dobljene s poskusom (Pogačar).
Tabela 2. Učinek ovimljanja pri prvesnicah v 100 dneh laktacije izražen v kg mleka pri pogoju, da je cena 1 kg da je za proizvodnjo 2 kg več krmil in 1 kg mleka enaka in mleka potreben dodatek 1 kg krmil.
«.g > Š
> f (U .>
m a
tM>r°-
M >
.rt
a
n nt
go
o . on—1,
M K,
aj
e-g
M c .
BJj
5
+ 3
G v B B
Brez	11	—	1150	—	—	—	—
Slabo	8	14	1220	70	, 35	49	21
Zadovoljivo	19	33	1380	230	115	148	82
Dobro	16	62	1490	340	170	232	108
Z. Zadovoljiva perzistenca mlečnosti krav
Za mlečnost krav je značilno, da količina mleka na dan narašča do konca prvega meseca laktacije, nato pa se postopoma zmanjšuje. Potek zmanjševanja količine mleka na dan imenujemo tudi perzi-stenco ali mlečno vztrajnost. Lahko jo izračunavamo in izražamo v indeksih. Prikladni so mesečni perzistenčni indeksi. Povejo kolikšen odstotek mleka je dala krava v primerjavi s predhodnim mesecem.
Proizvodnja mleka je naj-
cenejša, če se količina mleka iz meseca v mesec zmanjšuje za 4 do 6 %, kolikor je naravno pogojeno.
Perzistenco izračunamo tudi iz količine mleka v obdobjih po 100 dni laktacije. Indeks P2:l pove količino mleka v drugih 100 dneh laktacije izraženo v odstotkih količine mleka v prvih 100 dneh laktacije. (P 2 :1 = kg mleka v drugih 100 dneh laktacije X 100 ; kg mleka v 100 dneh).
Indeks P 3 :1 pove v odstotkih izraženo količino mleka v tretjih 100 dneh laktacije proti količini mleka v prvih 100 dneh.
šport šport šport
SKUPNA PRIZADEVANJA IN JASNI OLJI VODIJO K USPEHU
To so bile misli izrečene ob koncu seje UO občinske zveze za telesno kulturo, ho so pregledali dejavnost komisij in koriščenje finančnih sredstev. Seji je prisostvoval tudi predsednik sklada za družbeno dejavnost pri občinski konferenci SZDL Jože Veber.
Komisija za ŠŠD ugotavlja, da so zastavljeni plani društev v večini realizirani. Organizirali so tekmovanje (občinsko prvenstvo) v gimnastiki, rokometu, košarki in skupno z atletskim klubom Velenje v atletiki. Poleg tega pa so društva imela vrsto medrazrednih tekmovanj v že omenjenih panogah. Ker pa so se pojavile v nekaterih panogah pomanjkljivosti v organizaciji, bo v prihodnje vsa tekmovanja izvedel novoustanovljeni aktiv pedagogov telesne vzgoje pri ObZTK. Društva so dosegla nekaj zelo zapaženih rezultatov v smučanju, gimnastiki, največji uspeh pa so dosegli košarkarji SŠD osnovne šole Biba Ročk iz Šoštanja, ki so osvojili naslov najboljše slovenske košarkarske ekipe. Na zveznem tekmovanju pa so dosegli 3. mesto.
Predsednik komisije za smučanje Jože Melanšek je seznanil upravni odbor, da je komisija bila vse poletje aktivna in tako je že vse nared za smučarsko sezono. V sodelovanju s krajevno skupnostjo in smučarskim klubom Velenje so v Belih vodah postavili prvo smučarsko vlečnico. Prav tako so vse pripravili za izvedbo smučarskih šol in tečajev v se-mestralnih počitnicah.
Pričakujejo, da bodo to sezono lahko posredovali znanje smučanja kar 500 učencem. Izvedli bodo tečaj za vaditelje smučanja. Skupno s SK Velenje pa občinsko prvenstvo za vse starostne stopnje v veleslalomu v Belih vodah, smuk za »Partizansko puško« na Kozjaku in tradicionalni veleslalom za »Kajuhov pokal« skupno s Partizanom Šoštanj.
Predsednik komisije za rokomet Vlado Pocajt je predlagal naj se imenovana komisija ukine; pristojnosti registracije rokometašev pa poveri komisiji pri ObZTK Celje.
Po obrazložitvi programa dela aktiva pedagogov telesne vzgoje je upravni odbor smatral za potrebno, da aktiv deluje v sklopu ObZTK Velenje.
V letošnjem letu je dobila ObZTK Velenje 155.000 dinarjev iz sklada za društveno dejavnost pri občinski konferenci SZDL. Ta denar so v skladu
pravilnikom sklada razdelili
na osnovne organizacije — Partizan-Rudar Velenje 30.000; Partizan Šoštanj 30.000; Partizan Šmartno ob Paki 15.000; nogometni klub Velenje 10.000, atletski klub Velenje 10.000, smučarski klub Velenje 8.000, kotalkarsko drsalni klub 5.000, karate klub 2.000, ŠSD gimnazija in vseh pet osnovnih šol 12.000 (vsako društvo po 2.000 din), občinska zveza 30.000 dinarjev. Ta denar seveda ne zadostuje potrebam, ki jih izkazujejo društva in klubi, saj znašajo potrebe blizu 500.000 dinarjev. Tak način zbiranja sredstev pozdravljajo, saj je to že korak naprej pri naporih vseh za reševanje financiranja telesne kulture. Vzporedno s tem, pa poudarjajo, da bo treba čimprej pristopiti k reševanju vzdrževanja športnih objektov, ki so splošna družbena imovina in jih je družba dolžna vzdrževati, kot parke, zelenice in podobno.
Ob koncu so se dogovorili še o pripravah na občni zbor in pripravi gradiva za občinsko skupščino, ki bo na eni od naslednjih sej razpravljala tudi o telesni kulturi.
Nasveti za smučarje
Ugodne snežne razmere, primerni tereni v bližini, opremljenost smučišč z žičnicami in lepote zimske prirodO, pogojujejo, da se za smučanje zanima vse več mladine pa tudi starejših ljubiteljev koristne rekreacije. Nemalokdaj pridejo kupci smučarske opreme v zadrego, ker ne vedo kakšne smuči, vezi 5n drugo bi bilo najbolj primerno. Ker se smučarska oprema in tehnika vedno izpopolnjujeta, smo sklenili posredovati nekaj nasvetov tistim, ki bodo kupovali novo ali dopolnjevali dotrajano <bpre-mo.
Ce začnemo kar pri osnovnem rekvizitu — smučeh. V naših trgovinah imamo na razpolago kvalitetne smuči od kratkih za najmlajše pa vse do najzahtevnejših smučarjev. Otroku lahko kupimo smuči že, ko je star 4 leta, dolge 80—90 cm. Do 12. leta naj ne bodo smuči večje od velikosti otroka. Te smuči morajo biti še opremljene z robniki na drsni ploskvi in z varnostnimi vezmi, saj se posebno fantje kaj radi merijo med seboj v hitrosti po strmini. V naslednjih letih pa je dolžina smuči odvisna od znanja smučanja. Za odrasle naj bi veljale dolžine — za moške 200 do 210 cm, za ženske od 170 do 200 cm. Težji smučarji bodo kupili daljše, lažji pa seveda krajše smuči. Za poprečnega smučarja so priporočljive smuči znamke SKIMASTER ATTACHE, FIBERGLASS,
MUSTANG. Za boljše smučarje pa so primerne vse vrste METAL smuči, FIBERGLASS CRISTAL in FIBERGLASS SNOW STAR.
Smuči opremimo z varnostnimi vezmi. Najbolje so sc uveljavile nemške vezi znamke Marker, avstrijske Tyrolia, ter avtomatske japonske vezi, ki so od naštetih najcenejše in najbolj primerne za mlade smučarje.
Posebno vprašanje, ki nemalokdaj spravi kupca v zadrego, je pričvrstitev vezi na smuči. Najbolje je, da smuči montirajo servisne delavnice, ki so pri večjih prodajalnah smučarske opreme (Slovenija šport). Ce pa ne utegnemo, lahKo to opravimo sami. Za vezi Marker in Tyrolia so priložena navodila. Odmerimo polovico dolžine smuči od repa proti krivini, manj 1 cm naj pride sprednji tJfel čevlja, ki se naj z zarezami tesno prilega z glavo vezi, ki jo na tem mestu pritrdimo na smučko. Zadnji del vezi pa pritrdimo po priloženi šabloni, ki pa je za vsako vrsto vezi drugačna. Podobno montiramo tudi ostale znamke varnostnih vezi.
Še smučarske palice. Palice naj ne bodo predolge. Za odrasle smučarje velikosti 175—180 cm bomo kupili 130—135 cm dolge palice. Za otroke tako dolge, če palico obrnemo, da prf-de krpljica do komolca. (Dalje prihodnjič)
USPEH JUDOISTOV
Na 4. tradicionalnem mednarodnem tekmovanju judoistov za memorial Na-gaoke v Ljubljani, so velenjski judoisti dosegli vidne rezultate.
Med 145 tekmovalci so največ uspeha imeli judoisti Ljubljane, Impola in Olimpije. Od Velenjčanov pa je bil najboljši Pugel, ki je v težki kategoriji dosegel prvo mesto. Odlično so se borili tudi Foraner, Hlaistec in Verko, ki so v svojih kategorijah dosegli tretja mesta.
Lep in vzpodbuden uspeh za marljive judoiste iz Velenja.
D

•	Jožef NONAR, roj. 1946, avtomehanik iz Vrhpolja št. 5 in Vida ZAVASNIK, roj. 1949, uslužbenka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 13.
•	Alojz GRIL, roj. 1944, avtomehanik iz Laz št. 38 in Jožefa OGRAJENŠEK, roj. 1948, poljedelka iz Podkraj št. 7.
•	Alojz Marjan MASTNAK, roj. 1947, elektrovarilec iz Velenja, Partizanska c. 3 in Hajrije TAVRLAN, roj. 1949, uslužbenka — ekonomski tehnik iz Velenja, Vojkova 16.
•	Marjan TURKAR, roj. 1947, rudar iz Šaleka št. 55 in Terezija ŠTRUC, roj. 1950, delavka iz Šaleka št. 55.
•	Franc MAGRIČ, roj. 1946, delavec iz Velenja, Šlandrova c. št. 11 in Marjana POD-KRIŽNIK, roj. 1951, delavka
iz Velenja, Šlandrova cesta št. 11.
•	Martin RAHTEN, roj. 1947, strugar iz Plešivca št. 58 in Štefanija DEBELAK, roj. 1948, tehnični risar iz Podkraja pri Velenju št. 19.
•	Jurij GABER, roj. 1942, rudar iz Prelske št. 48 in Marija CERKOVNIK, roj. 1947, delavka iz Hrastovca št. 47.
•	Ivan POTOČNIK, roj. 1941, varilec iz Šmartinskih Cirkovc št. 14 in Helena LEG-NER, roj. 1943, delavka iz Velenja, Kajuhova c. št. 16.
•	Janez RUDOLF, roj. 1927, profesor iz Maribora, Žolgar-jeva 18 in Ivanka RANDL,roj. 1928, profesorica iz Kamnice, Slepa 11. v
•	Ivan KOROŠEC, roj. 1941, strojni tehnik iz Velenja, Bračičeva c. št. 4 in Marta ŠILC, roj. 1949, ekonomski tehnik iz Velenja, Čufar-jeva c. št. 3.
•	Jaro MRAVLJAK, roj. 1945, tehnični risar iz Velenja, Gubčeva c. št. 7 in Slavka BAUMGARTNER, roj. 1947, uslužbenka iz Maribora, Aljaževa 8.
•	Edvard SEKLIC, roj. 1945, rudar iz Pesja št. 67 in Ida MEDVED, roj. 1950, delavka iz Prelog št. 27.
•	Alojz KRAJNC, roj. 1945, delavec iz Beloh vod št. 72 in Ruža VRABIC, roj. 1952, gospod, pomočnica iz Sv. Florjana pri Šoštanju št. 28.
•	Franc TRAP, <roj. 1935, usnjarski delavec iz Gabrk št. 53 in Jožefa PRISTOV-SEK, roj. 1948, gopodinja iz Gabrk št. 53.
—	Franc ŠPEH, kovač iz Gorenja št. 5, star 58 let;
—	Marija RUMEŽ, socialna podpiranka iz Gabrovnika št. 14, stara 49 let;
—	Frančišek KLAU2, rudarski upokojcnec iz Podkraja pri Velenju št. 68, star 78 let;
—	Rozalija VODONČNIK,
gospodinja iz Pake pri Velenju št. 27, stara 72 let.
—	Ludvik STOPAR, kmetovalec iz Novih Tepanj št. 3, star 67 let;
—	Mihael LONČAR, livar iz Štor št. 148, star 43 let;
ZAGRIZENI NEPARIŽAN
Češki pisatelj Hanuš Jeli-nek, ki je. bil velik frankofil, se je nekoč sprehajal z odprtim dežnikom po praških ulicah.
»Zakaj neki imaš odprt dežnik,« ga vpraša znanec, »saj ne dežuje.«
»V Pragi ne, zato pa dežuje v Parizu!« odgovori Jelinek.
■111 l'1'l iv/r-/il/v/vr !■/'' "J'/r> iy/'/1
Ugodno lahko smatramo per-astenco, če je količina mleka prvih 100 dneh 100 %, v drugih 100 dneh 80 % in v tretjih 100 dneh 60 %-
Pomen perzistence mlečnosti kažejo primeri krav A, B in C, i so vzeti po resničnih lakta-tijah (tabela 3). Vse krave so porabile enako količino krme za vzdrževanje, dohodek pa je od krav B in C manjši kot od krave A. Tabela 3. Primeri mlečne »trajnosti (Ferčej).
Dedni vplivi na mlečno rztrajnost so v splošnem manj pomembni. Posamezne krave, ki hitro presušijo brez vidnih amanjih razlogov, rejci izlo-ajo. Prav tako izločijo krave, ti so trde za molžo. Pri takih ej zaradi težav pri molži per-istenca in s tem mlečnost slabša.
Na mlečno vztrajnost močno rplivajo razmere reje:
-	krmljenje;
-	napake pri molži;
-	prestavljanje krav;
-	bolezni in poškodbe vimena;
-	močno spodraščeni parklji itd.
Perzistenca zato služi kot Berilo reje in je v pomoč pri imljenju.
Krave
B
Zaporedna	kontrola	Mleka kg	I (Indeks)	Mleka kg	»—t	Mleka kg	h-t
1.		18,5		18,5	___	18.5	_
2.		17,6	95	18,5	100	13,7	74,0
3.		16,8	95	13,5	72,9	13.8	100,6
4.		16,1	96	16,8	124,4	15,0	108.6
5.		15,3	95	14,1	83,9	10,4	69,3
6.		14,7	96	12,1	85,8	9.2	88,4
7.		14,0	95	11,0	90,9	9,2	100,0
8.		13,2	94	6,0	54,5	6,0	65,2
9.		11,0	83	6,2	103,3	3,5	58,3
10.		9,1	83	3,5	56,4	3,3	94,2
305	dni	4462		3585		2960	
P2 :	1		87		80		72
P3 :	1		67		40		36
3. DOBRA REPRODUKCIJA Gospodarsko je najbolj ugodno, da krava na vsakih 12 mesecev oteli. V tretjem mesecu po otelltvi naj postane ponovno breja. Poprečna doba brejosti pri kravah rjave in lisaste pasme je 288 dni in pri črno beli pasmi 279 dni.
Doba mlečnosti ali laktacijska doba traja praviloma 10 mesecev ali 305 dni.
Presušena pa naj bo krava 2 meseca, zato je z mednarodnim dogovorom določeno, da standardna laktacija traja 305 dni in da za selekcijo uporabljamo podatke o količini in maščobi mleka v 305 dneh laktacije.
krav enkrat mesečno. Pomen kontrole je dvojen.
1. NEPOSREDEN POMEN
Rejci, ki poznajo mlečnost svojih krav in poznajo poprečno per-zistenco krav, si lahko izračunajo za koliko kg mleka zadostuje osnovna krma in koliko krmil morajo dodajati kravam, da je proizvodnja najbolj gospodarna. Pri dobri kontroli in sodelovanju krmljenja bodo rejci najslabše krave in zlasti najslabše prvesni-ce (20 %) izločili iz hleva takoj, ko njihova dnevna mlečnost ne pokrije več stroškov reje.
Pomen kontrole mlečnosti se bo še povečal, ko bodo tudi v Sloveniji uvedli elektronsko obračunavanje mlečne kontrole.
2. POSREDEN POMEN
Od kontrole imajo rejci zaradi selekcijske službe. Selekcija je uspešna če je v kontroli veliko krav in če se pri delu poslužujejo modernih metod selekcije. Selek-cijska služba mora odbrati veliko število mladih bikov, ki so potomci načrtnega parjenja, po mlečnosti in molznosti najboljših mater ter najbolj elitnih očetov.
Z odbranimi bikci, ki so v poprečju že boljši kot biki prejšnje generacije, ter so tudi po prirastu nadpoprečni, osemenijo toliko krav, tla jim nato po mlečnosti njihovih hčera, prvesnic, določijo plemensko vrednost za mlečnost in molznost. To je sposobnost prenašanja teh lastnosti na svoje potomce.
Bike delimo na mlade, ki so še v postopku testiranja in na starejše ali progenotestirane.
Najboljše od teh, ki jih uporabljamo za načrtno parjenje, imenujemo elitne bike. Vsi starejši biki ali biki semenjaki, kakor jih tudi imenujemo, morajo imeti navedene plemenske vrednosti za mlečnost, molznost in rast.
Plemensko vrednost za mlečnost pri nas označujemo z RPV (relativna plemenska vrednost). Ce je RPV večja od 100 pomenij da daje bik hčere, ki so v poprečju boljše od splošnega poprečja in obratno>
Molznost označujemo z dvemi merili: PMi (poprečni iztok mleka v minuti. In Iv (indeks vimena ali odstotni delež mleka v prvi polovici vimena proti celotni količini mleka v vimenu). Obe merili sta navedeni absolutno. Ce vemo, da je npr. poprečje pri rjavih kravah za PMi = 1,80 kg mleka na minuto in za Iv = 45,0 °?r, pomeni, da so biki i višjimi vrednostmi boljSi
prenašalci molznih lastnosti od poprečja. Krave z nižjim PMi od 1,3 so zelo trde za molžo in nezaželene. Prav tako so nezaželene krave z nesorazmernimi vimeni, ki imajo nižji indeks od 40.
Dnevni prirast bikov izražamo absolutno ali v relativni plemenski vrednosti.
Za rejce je pomembno, da vedo kaj plemenske vrednosti pomenijo.
Tako, da zlasti za svoje najboljše krave zahtevajo od osemenjeval-cev, da jih osemenjujejo z najboljšimi biki ter da 30 do 50 % krav osemenijo z mladimi biki, ki še nimajo znanih plemenskih vrednosti, so pa potomci najboljših bikov in najboljših krav in zato od njih lahko pričakujejo poprečno boljši uspeh, kot če so ose-menjene s starimi biki.
Na paši
Med praznovanjem dneva republike jc našo dolino prekrila tanka snežna odeja. Prvi znak, da se je zima res začela. Nekaj dni za tem pa smo belo opojnost že krepko občutili. Sneg je otežil promet na cestah, jezo pa povzročil pri tistih voznikih, ki so šli na pot nepripravljeni. Primerna oprema je predpogoj za varno vožnjo. Tega pa se mnogi voz-
niki avtomobilov ne zavedajo in odlašajo nakup opreme do zadnje minute.
Naši komunalci imajo dobro pripravljeno zimsko službo in jih sneg ni presenetil. Takoj so odstranili snežne namete tam, kjer so ovirali normalni promet in očistili tudi peš poti. Do zdaj sneg v naši občini ni povzročil večjih nevšečnosti in otežil normalnega življenja.
Zakaj so zaprte železniške rampe v Šoštanju
Odbornik občinskega zbora Ivan Ojsteršek, je na predzadnji seji občinske skupščine opozoril na težave v cestnem prometu, ki jih povzročajo železničarji z zapiranjem ramp.
Prometna sekcija Šoštanj je posredovala občinski skupščini obširnejše pojasnilo, ki je Bilo posredovano na zadnji seji in iz katerega povzemamo nekaj najbistvenejših ugotovitev.
Osnovni vzrok za težave je naraščujoč tako cestni kot železniški promet, železniški prehodi pa so zavarovani tako, kot pred leti, ko še ni bilo takšnega prometa. Znano je, da morajo biti zapornice zaprte najpozneje 5 minut pred vlakom. Ker je odcep proge Šmartno ob Paki Šoštanj iz-
redno neugoden, velik vzpon in ostri zavoji se velikokrat dogodi, da traja vožnja vlaka precej več kot 5 minut, toliko dalj pa so zaprte tudi zapornice. Vsak dan lahko železničarji opazujejo nejevoljo voznikov motornih vozil, vendar sami tega problema ne morejo odpraviti. Težav bi bilo konec, če bi postavili nove avtomatične svetlobne signalne naprave, ki stanejo okrog 650 tisoč dinarjev, najbolj učinkovito pa bi bil rešen problem s čimprejšnjo dograditvijo odseka ceste Pesje—šoštanj na katerega bi preusmerili tako tranzitni kot del lokalnega prometa.
Železničarji si prizadevajo, da bi prevažali kar največ.
Zato nudijo strankam zemljišča proti malenkostni odškodnini ali celo zastonj. Tako so dali v Šoštanju zemljišče na voljo GLIN Nazarje za ureditev skladišča za prevzem in odpravo lesa. Za red na tem prostoru skrbi samo podjetje. Železnica pred leti ni sklenila pogodbe za postavitev poskusne koksarne, niti ni sklenjena pogodba za skladišče Gradisa.
Železničarji se trudijo, da bi odpravili probleme, o katerih je govoril Ivan Ojsteršek, vendar jih takoj ne bodo mogli odpraviti. Najhitreje bi tegobe lastnikov motornih vozil, zaradi zaprtih zapornic rešili z dograditvijo nadomestne ceste Pesje—Šoštanj.
Pihal je hladen jesenski veter, listje je padalo z dreves in se v vetru vrtinčilo po globa-čah pašnikov. Megla je prekrila vaške kotline Hrastovca in Skal. Počutil sem se samotnega, pravzaprav, bilo mi je dolg čas.
V pozni jeseni nas je zapustil ,Franc Delčnjak, star 30 let, Franceta sem dobro poznal, saj sva skupaj doraščala. Toda pošastna smrt je pokosila njegovo mlado življenje. Poznal sem ga kot dobrega tovariša. Vesel, živahen je igral svojo harmoniko, ljudje so ga lepo sprejemali v svoj krog. Ljubljanska televizija je posnela njegove zvoke na gramofonske plošče in ni dolgo ko smo ga videli na televizijskem ekranu. Kljub bolezni, volja ni strla njegove želje do dela in igranja.
Številni vaščani, Velenjčani, njegovi znanci in prijatelji so Franceta pospremili k zadnjemu počitku.
Jože M., Hrastovec
Stran 8	ŠALEŠKI RUDAR__12. december 1369
KOLESAR PRED AVTOMOBIL
V Pesju je iz stranske ceste pripeljal kolesar ANTON CAS iz Lepe njive št. 76 in se pri zavijanju v levo ni prepričal, če je cesta prosta. Kolesar v večernih urah ni imel prižganih luči in ga voznik osebnega avtomobila MB 145-74 JANEZ KRIŽMAN iz Družmirja 19, ki je vozil po cesti drugega reda, ni mogel pravočasno zagledali. Zato je z osebnim avtomobilom zadel v kolesarja od zadaj tako močno, da je tega vrglo na sprednji dej osebnega avtomobila in je s hudimi telesnimi poškodbami obležal na cesti. Poškodovanega Antona Časa so takoj po nesreči odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec in mu zaradi znakov vinjenosti odvzeli kri, da bi ugotovili stopnjo alkoholiziranostf.
peljal z osebnim avtomobilom PETER POGOREVEC iz To-polšice 147. Njegov osebni avtomobil z reg. številko CE 238-24 pa je v Crnovi zaradi poledenele ceste in prehitre vožnje začelo zanašati in je slednjič obstal v jarku ob cesti.
DECEMBRSKO NAGRADNO ŽitEBAMJE
vseh hranilnih vlog pri
KREDITNI BANKI CELJE
in njenih enotah
NOVA PRIDOBITEV
Pri osnovni šoli Miha Pintar-Toledo so letos asfaltirali igrišče za rokomet in odbojko. Ne samo za šolo, temveč za celotno športno življenje Velenja, je igrišče velika pridobitev.
Športne objekte so pri šoli začeli graditi že pred sedmimi leti. Težja zemeljska dela so opravili buldožerji, vsa ostala dela pa učenci in učitelji s prostovoljnim delom. Sami so opravili tudi zahtevnejša dela — izdelali so robnike, betoni-rali metišče za kroglo, jamo za
skoke, tekmovalno' stezo itd. Telovadišče so gradili 3 leta in ga leta 1964 otvorili. V izgradnjo so vložili 12.165 prostovoljnih ur!
Letos so sklenili, da asfaltirajo objekte za športne igre. Bilo je mnogo težav in je že kazalo, da ne bo nič. V dežju so pričeli dovažati gramoz. Težki kamioni so razorali igrišče. Izgledalo jc brezupno ... A vendar je še posijalo sonce in učenci so v nekaj dneh razvozili in izravnali blizu 120 ku-
bikov peska in naredili vse potrebno za asfaltno prevleko. Njihov trud — čez 1.000 ur prostovoljnega dela — je bogato poplačan. Seveda pa jih spomladi čaka še veliko dela, da telovadišče dokončno urede.
Vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri asfaltiranju tega objekta, se učenci šole iskreno zahvaljujejo. Prav posebno pa RLV, gumirnici papirja in občinski skupščini, ki so ta dela denarno podprli!
F. C.
TRČENJE AVTOMOBILOV
Na Celjski-cesti v Velenju sta 21. novembra v popoldanskem času trčila osebni avtomobil reg. št. CE 234-60, ki ga je vozil IVAN ATELŠEK iz Gaberk št. 20 in tovornjak s kranjsko registracijo, ki ga jc upravljal JOŽE ŠKULJ iz Radovljice. Voznika sta s svojima avtomobiloma vozila preveč po sredini ceste in sta v ovinku trčila.
HITRA VOŽNJA IN LEDENO CESTIŠČE Po cesti III. reda v smeri od Arje vasi proti Velenju je 4. novembra ob 7. uri zjutraj
Nagrade:
•	Avto Zastava 750
® 30 desetdnevnih potovanj v Pariz in Lodon
•	94 denarnih nagrad
Žrebanje bo 13. decembra letos v Brežicah.
Kreditna banka Celje
Iz sosednjih krajev
CELJE
Prve zimske igre pionirjev Jugoslavije — Čeprav bo pričetek prvih zimskih iger jugoslovanskih pionirjev šele 27. februarja, so že ustanovili organizacijski odbor in ustrezne komisije. Predsednik odbora je Franc Razdevšek, član izvršnega sveta SRS, podpredsednica pa Olga Vrabič, predsednica občinske skupščine Celja.
V	organizacijskem odboru tega velikega tekmovanja pionirjev je tudi predsednik naše občinske skupščine Nestl Zgank. Tekmovanja se bodo odvijala v Celju in na Golteh.
Na umetnem drsališču v Celju bodo pionirji tekmovali v umetnostnem drsanju in hitrostnem drsanju ter hokeju na ledu, na Golteh pa v veleslalomu, orientacijskem pohodu na smučeh, smučarskih skokih in sankanju. Pričakujejo, da se bo iger udeležilo blizu 400 pionirjev in pionirk iz vseh republik.
GOLTE
Silvestrovanje — V novem hotelu na Golteh bo stalo letošnje silvestrovanje 150 dinarjev. Poleg silve-sterskega menuja je v to ceno vračunan še prevoz z gondolsko žičnico v obe smeri. Zvedeli pa smo, da so vse sobe v novem hotelu na Golteh že zasedene, le še nekaj sedežev je na voljo v restavracijskih prostorih.
V	planinski koči na Golteh pa bo silvestrovanje stalo 100 dinarjev. Za to ceno bodo gostje dobili silvestrski menu, zajtrk, kosilo in prenočišče.
MISLINJA
Avtobusna čakalnica - Ker v tem kraju nimajo avtobusne čakalnice, avtobusna postaja pa je na dokaj nevarnem mestu, predlagajo, da bi usposobili poslopje železniške postaje za avtobusno čakalnico, pred postajo pa bi bilo postajališče avtobusov.
DOLIC
Prošnja mater - Matere iz Doliča in okoliških vasi prosijo, da bi v šolski zgradbi spet uredili posvetoval-N nico za otroke. Zdaj morajo v grdem vremenu z otroki na preglede v Mislinjo, kar pa posebej v jesenskem in zimskem času ni najbolj prijetno.
SLOVENJ GRADEC
Novi sekretar komiteja OK ZK Ivan Bošnik - Novoizvoljeni člani občinske konference ZK so se pred dnevi sešli na prvo sejo. Po sprejetju sklepa o organiziranju ZK v Mis-linjski dolini so razpravljali o problemih družbenega samoupravljanja v občini in o nalogah članov ZK, predvsem še o delovanju skupščinskega sistema. Za novega političnega sekretarja komiteja OK ZK Slovenj Gradec so izvolili Ivana Bošnika, dosedanjega sekretarja občinske konference SZDL.
Plakete in nagrade — Na slavnostni seji upravnega odbora LIP Slovenj Gradec so 24 zaposlenim, ki so v podjetju že 20 let, izročili plakete in nagrade. Priznanja in denarne nagrade je doslej prejelo že več kot četrtina vseh zaposlenih.
KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SŽfiL
V Zavodnjah so že imeli krajevne konference SZDL. Napovedane pa so še v Lo-kovici (13. decembra), Topolšici, Cirkovcah, Druž-mirju, Gorenju, Ravnah in Podkraju (14. decembra) in 16. decembra v Šoštanju.
Preteklo nedeljo so v velenjski občini začeli s konferencami krajevnih organizacij SZDL. V 19 krajevnih organizacijah bodo konference končali do konca decembra. Sedanje konference bodo zaključek razprav o vlogi in delu SZDL v zdajšnjih družbenih pogojih. Na njih pa bodo člani Socialistične zveze pregledali v kolikšni meri smo v občini Velenje izpolnili volilni program, ki smo ga sprejeli v predvolilnem obdobju. Poleg tega pa bodo na konferencah izvolili predsednika krajevne organizacije in člane odbora ter predstavnike v občinsko konferenco SZDL.
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — I.astnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor —Glavni in odgovorni ured nik LJUBAN NARAItS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek -Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-3-369 pri SDK, ekspozitura šoštanj — Rokopisov in fotogafij ne vračamo — Tisk in klišeji
GP »Celjski tisk« Celje.