Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pašt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni fi. r.: Trst, 11/6461 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. lir 30.- NAROCNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-pol-lefena lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 220 TRST, ČETRTEK 18. SEPTEMBRA 1958, GORICA LET. VII. PRED DE GAULLOVIM LJUDSKIM GLASOVANJEM Krvava borba Alžircev v sami Franciji Dva atentata na življenje ministra Soustella - Narodno gibanje, ki se ne more več zatreti Dno 26. lega meseca ho v Franciji in njenih prekomorskih deželah ljudsko glasovanje, s katerim sc ho 46 milijonov volivcev moralo odločiti zn ali zoper novo ustavo republike, kakor jo predlaga De Ganile. Spremembe, katere hoče general uvesti v državni ustroj, se dajo na kratko takole označiti. Odpraviti je treba vsemogočnost parlamenta 'in poslancev, ki vsa leta po vojni niso delali drugega, kot rušili vlade in postavljali nove. Nobena se ni mogla držati na ikr-milu več kol eno leto, navadno pa le nekaj mesecev. Pravice parlamenta je nujno potrebno omejiti ter jih v znatni meri prenesti na predsednika republike, ki naj v trenutkih težke državne krize združi v svojih rokah vso oblast in odgovornost. Prek o m (irske dežele bodo 26. septembra morale obenem povedali, ali žele še ostati združene s Francijo ali se od nje odcepiti. Če se hočejo odtrgali, je dejal De. Gaulle, jim •'o pomagal, da se to zgodi. Vedeti pa morajo, da se v lem primeru Francija ne ho več zanje brigala, temveč jih prepustila njihovi Uro 'i. DE GAULLU JE ZAGOTOVLJENA VEČINA Novi uslavi so odločno nasprotni seveda 'ommiisli. ki bodo napisali na glasovnice velik Ne! Prnlivna sta tudi Mendes-Franče s svojimi pristaši in desničar Pierre Poujade, znan po svoji ostri borbi proti davkom. Za De Gaullovo ustavo so se pa izjavili ■nočni krščanski demokrati bivšega ministrskega predsednika Pflimlina in socialisti Molle| a. Pred d nevi so imeli socialisti občni zbor, na katerem so z ogromno večino izrekli zaupnico Molletu, ki sedi v De Gaullovi vladi. To pomfni, da bodo glasovali za novo Ustavo. Zavoljo tega se je del socialistov od-('ppil od stranke in ustanovil lastno polilič-iio organizacijo. Zdi se pa, da razlkol ne bo odločilno vplival na ljudsko glasovanje, ker 8c bo pretežna večina socialistov držala discipline in sklepov občnega zbora. Za ustavni načrt bo glasovala tudi kmečka franka. Samo po sebi je umljivo, da bodo lslo storili Socialni republikanci, organizacija samega De Ganila. _ Velikanske množice politično neoprede-'Jehih Francozov gledajo pa na plebiscit kol a glasovanje za ali zoper De Gaullovo osebo. Ker sc še vsi spominjajo ogromnih De Gaul-oyili zaslug za osvoboditev domovine izpod •itlerjevcga jarma, mu bodo izkazali spo-lovahje in hvaležnost s tem. da glasujejo za njegov ustavni osnutelk. Že sama DeGaullova ?,Sf>bno9i zagotavlja vladi nekaj milijonov volivcev. Za ustavo bo glasovala tudi večina črnskih pokrajin v Afriki. Po prepričanju političnih opazovalcev bo zatorej De Gaulle 26. septembra zmagal. VPRAŠANJE ALŽIRIJE Kar velja za črnske dežele, pa ne velja za Alžirijo, ki šteje 3 milijone in 300 tisoč vo-livnih upravičencev. Njej ni zagotovljena ]) ra vica, da se 26. septembra lahko izreče za odcep od 'Francije in za lastno, neodvisno državo, kot je bilo drugim/ deželam Afrike zajamčeno. Alžirce smatrajo rtainrcč v Parizu za prave Francoze ter njihovo deželo' za neločljiv del francoske republike. Kalkor ne bo mogel 26. septembra v Franciji nihče glasovati za to, ali naj se ta ali ona pokrajina odtrže od države, tako tudi Alžircem ni dana pravica, da zahtevajo odcepitev od Francije. Kvečjemu se lahko potegujejo za manjšo ali širšo zakonodajno in upravno avtonomijo v okviru skupne republike. Voditelji alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja se pa s tako rešitvijo ne zadovoljujejo. Alžirija mora bili po njihovem enalko-pravna Tuniziji in Maroku, postati mora zatorej svobodna in neodvisna država. To je vzrok, zakaj so že načelno nasprotni De Gaullovemu ljudskemu glasovanju. Nasprotni še zlasti zato, ker so prepričani, da volitve v Alžiriji niti zdaleč ne bodo svobodne. Generali in polkovniki, ki tam vladajo, se bodo poslužili nasilja in vseh mogočih goljufij. le da izpade glasovanje tako, kot oni žele in zahtevajo. KRVAVI ATENTATI V SAMI FRANCIJI Da bi ves svet opozorili na pravico Alžirije, so se voditelji narodnoosvobodilnega gibanja odločili prenesli krvavo borbo za državno neodvisnost na tla same Francije. , Brez preslanlka beremo, kako so zažgali tu veliko zalogo nafte, lam vrgli v zrak vojaško sklad išče, napadli v srcu Pariza lovornik policistov, razrušili kako železniško progo in tako dalje. Aižirei so raztegnili svoje atentate na vso Francijo, od južnih morskih obal do severnih pokrajin. V ponedeljrik so pa alžirski uporniki šli v svoji drznosti tako daleč, da so v najbolj obljudenem delu Pariza poskušali ob belem dnevu umorili minislra za informacije g. Soustella. Ko se je minister, ki ga je zavoljo osebne varnosti spremljal v avtomobilu nadzornik policije, ustavil za trenutek na znanem Trgu Eloilc, je nenadoma segla skozi okno roka, oborožena z brzostrelko. So ust el le je bil toliko priseben, da se je bliskovito vrgel na dno vozila, talko da so streli švignili v prazno in raztreščili le vse šipe, ki so ranile minislra na vratu in sencih. Soustelle je zatem stopi'! iz avtomobila. Tedaj se mu približa drug Alžirec, ki potegne izpod dežnega plašča majhno strojnico ter začne divje streljali. Soustelle se je spet vrgel tla ter iskal kritja oh avtomobilu. Zdi se skoto kot čudež, da si je rešil življenje. S krvavim obličjem in prestreljenim plaščem se je peš vrnil v svoj urad. Tajna organizacija vstajnikov Proti množečim se nasilstvom je Francija mobilizirala vso policijo in orožništvo, a ne more udušiti atentatov. Ljudje se alaSti v inozemstvu močno čudijo, kako je mogoče, da mora velesila, kot je Francija, to trpeti na lastnem ozemlju. Če hočemo razumeti položaj, moramo predvsem vedeti, da živi v Franciji okrog 400 tisoč Alžircev, Iki so izvceine zaposleni kot delavci. Med njimi so> pa tudi obrtniki, trgovci in gostilničarji, ki morajo na ukaz iz Alžirije staviti svoja stanovanja! ha razpolago alžirskim revolucij ©mirjeni za tajne sestanke. Organizacija zarotnikov je razpredena preko vse Francije in šteje okrog 50.000 članov, povezanih med seboj v železni, vojaški disciplini. Znano je, da imajo lastne delavnice orožja in razstreliva, strokovnjake za ponarejevanje potnih listov in drugih listin, sploh upravni ustroj, kot ga ima sicer le država. SODIŠČA IN DAVKARIJE Gorje alžirskemu naseljencu v Franciji, če ne izvrši ukazov revolucionarjev. Pokličejo ga pred tajno sodišče, ki ga prvič kaznuje z opominom, drugič z globo, čc je treba, pa z usmrtit vij o. Narodnoosvobodilno gibanje Alžircev po-trebuje letno za svojo borbo 25 milijard frankov, od katerih morajo naseljenci v Franciji prispevali 4 milijarde na leto. Delavec je prisiljen plačati mesečno 1.500 frankov, uradnik od 2000 do 3000, trgovec in obrtnik pa od 10 do 50 tisoč. Ostali denar dobe alžirski vstajniki, v domačiji sami in drugih arabskih deželah, predvsem v Egiptu. Njihovo gibanje je pognalo že tako globoke korenine v narodu, da ga tudi De Gaulle ne bo mogel zatreti. Če pa general zadovoljivo' ne reši alžirskega vprašanja, mu tudi naj- (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA ZDRUŽENI NARODI Organizacija združenih narodov se je te dni sestala v New Yorku na redno 'letno zasedanje, ki ho trajalo prejikone do meseca decembra. Prvi politični dogodek so bile že volitve predsednika glavne skupščine. Kot kandidata sta si stala nasproti dva Arabca, in sdcer libanonski državnik Malik in zunanji minister Sudana Mohamed Magoub. Amerikanci so so zavzemali za*Malika, medtem ko so ga Naserju naklonjene arabske države zavračale, češ da je prevelik prjatelj zapadnjakov. Zastran tega so sklenile glasovati za Sudanca in njim se je priključila Sovjetska Rusija z deveterimi državami iz komunističnega tabora. Izid je bil odvisen od stališča, ki ga bodo zavzelo dežele tako imenovane Latinske Amerike. Amerikanci imajo upravičeno za očiten diplomatski uspeh, da je že pni prvem glasovanju zmagal Malik, katerega je podprlo 45 držav, Sudanca pa le 31. Sovjetska diplomacija Kmalu zatem je sovjetski zunanji minister Gromiko presenetil skupščino s predlogom, da se v dnevni red vpiše še toSka, ki se tiče atomskih in vodikovih razstreljevanj: Združeni narodi naj sklenejo, da je razstreljevanja treba ustaviti za vselej, in ne samo za eno leto, kot hočejo Amerikanci, ki stavijo poleg tega za prenehanje atomskih poskusov »celo vrsto nemogočih pogoj eb a. Skupščina je ostrmela zastran tega, ker je Ilruščev ravno pred kratlkim privolil v predlog Amerike, naj se o istem vprašanju začnejo 31. oktobra med velesilami diplomatska pogajanja v Ženevi. Če je Ilusija sprejela pogajanja, zakaj tira sedaj stvar pred Združene narode in napada Ameriko? Kako si tolmačili to protislovje in kaj Moskva pravzaprav hoče? Zdi se pa, da tu ne gre za resnično protislovje, marveč le za dvojno taktiko Hrušče-va: mož se skoro gotovo hoče res pogajati, istočasno pa razvili v svetu propagando, da bi s pomočjo- mednarodnega javnega mnenja izvajal pnilislk na Ainerikunce ter s x^m okrepil položaj svojih predstavnikov pri bodočih razgovorih v Ženevi. Iste taktike se bodo Rusi skoro gotovo posl užili tudi y Sporu zaradi Formoze in obalnih kitajskih otokov. RUSIJA IŠČE KREDITE V AMERIKI Meseca junija je Moskva predlagala, naj bi se trgovinski odnošaji med Sovjetsko zvezo in Ameriko zboljšali, češ da so Rusi voljni nakupovati v Združenih državah velikanske množine blaga široke potrošnje. Zanimali so se zlasti za umetna ali sintetična vlakna in razne plastične snovi. Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan je le dni v razgovoru za ameriško televizijo razložil, zakaj sc misel doslej ni mogla uresničiti. »Če mi sami ne bomo istočasno prodajali v Ameriko ali če bomo prodajali malo in ne ho kreditov,« je dejal, »bo zelo težko mnogo kupovati. Ne moremo trošiti zlata za proizvode široke potrošnje, dolarjev v rezervi pa nimamo«. Začetek pogajanj, je pristavil, je odvisen od tega, ali je Amerika voljna dovoliti Rusiji potrebne kredite. Slično trgovinsko politiko vodi že leta tudi neprimerno šibkejša Jugoslavija, a jo zavoljo tega v komunističnem taboru ostro napadajo. Ker jemlje kredite v Ameriki, jo žigosajo za zaveznico zapadnega kapitalizma in imperializma. — Kar smejo veliki, pač ni dovoljeno malim. JUGOSLOVANSKO POLJEDELSTVO Ko so komunisti prišli na oblast, so vrgli vse svoje sile na razvoj industrije, medtem ko so kmetijstvo zelo zanemarjali. Kmetje so bili zlasti ozlovoljeni zaradi prisilnih oddaj po cenah, ki so- jih določala oblastva. Razen tega so na vse načine delali na to, da bi šli kmetje s svojo zemljo v podružabljena veleposestva. Posledica je bila, da so kmetje pridelovali le toliko, k*olikor so potrebovali zase. V državi je nastalo pomanjkanje živeža, ki ga je bilo potrebno uvažati iz Amerike. Po nekaj letih so jugoslovanski komunisti naposled uvideli, da je taka politika, ki je posnemala Sovjetsko Rusijo, zgrešena. Kmetov niso več silili v kolhoze ter jim vrnili pravico, da svoje pridelke prodajajo na svobodnem tržišču. Država je začela sploh podpirati kmetijstvo. Za napredek poljedelstva so stavili kmetom na razpolago stroje, cenena umetna gr.ojila. kredite in tako dalje. V zadnjih dveh letih je država potrošila za kmetijstvo 130 milijard dinarjev. Sodelovanje z Italijo Minister za kmetijstvo Slavko Komar je prejšnji teden izjavil v Heogradu, da ho vlada to' politiko čvrsto nadaljevala. Letos bo potrošila za modernizacijo poljedelstva 56 milijard. Številko sploh najbolje kažejo, kako sc jugoslovansko poljedelstvo razvija. L. 19!»6 je bilo v državi okrog M tisoč traktorjev, I. 1957 pa približno 20 tisoč. Letos jih bo kmetijstvo dobilo še 8000, tako da jih bo vseh skupaj 28.000. Razen tega je Jugoslavija začela tesno sodelovati z Ttalijo, ki pošilja v deželo strokovnjake, razne stroje in izbrana semena. Moderniziiicija kmetijstva je že vsem vidna. V krajih, Ikjer je znaša] letni pridelek 9 stotov žita na hektar, se je proizvodnja zvišala na- 40 do 45 stolov. Na manjših njivah je pa ponekod povzpela proizvodnja kar na 70 do 90 stolov. Iz tega vidimo, kako koristno jo gospodarsko sodelovanje Jugoslavijo z Italijo, POLJSKA IN JUGOSLAVIJA Prejšnji teden je bila v Zagrebu ustanovljena poljsko-jugoslovanska trgovinska zbornica, katere namen je povečati izmenjavo blaga med obema državama. Slični zavod bodo priklicali v živl5enje v Varšavi. Poljska in Jugoslavija si nameravata tudi izmenjavati izkustva na področju kmetijstva. Dogodek je politično zelo značilen. Medtem ko namreč Moskva in druge komunistične dežele Jugoslavijo bojkotirajo, si Gomul-ka prizadeva, da bi z Beogradom čim bolje razvil gospodarsko sodelovanje. PREVEČ PREMOGA Po koncil vojne se je prvič zgodilo, da Za-padna Nemčija proizvaja več premoga, kot ga more prodali. V skladiščili se ga je doslej nakopičilo nad 10 milijonov ton. Vzrok jo v tem, da> sla sc na trgu pojavila cenejši ameriški premog in cenena ameriška nafta. Ponekod so morali skrčiti delo in odpustili mnogo delavcev. CENE BENCINA Nov embra 1956 so zaradi dogodkov ob Sueškem prekopu v Italiji zvišali ceno bencina za 14 lir pri litru. Zolijeva vlada se je bila obvezala, da s 1. novembrom obnovi slaro ceno. Faufanijev finančni minister Preti je pa te dni izjavil, da ostane povišek še nadalje v veljavi, češ da namerava vlada 26 milijard, ki ji Iel no vrže povišek, uporabiti za razširjenje cestne mreže v državi. KAJ NAJČEŠČE POZABLJAJO Velika ameriška turistična poslovalnica jo preiskovala, ikaj gostje največkrat pozabljajo v hotelskih sobah, in je ugotovila, da naj-bolj pogostomia nočno srajce, ovratnice in rokavico. Najbolj pozabljivi so Amerikanci in moški bolj kot ženske. Ob lepem vremenu puste gost jo radi v sobi dežnike in dežne plašče. Najmanj pozabljivi so zakon skisani, ker žena navadno opozarja: »Si po svoji stari navadi že zopet kaj pozabil?« ŠVEDI SO ZDRAVI V primeri z drugimi zahodnoevropskimi deželami ima Švedska najmanj zdravnikov, lilkrat i pa najnižjo smrtnost na svetu. Še 1. 1900 je n a Švedskem umrlo za jetiko več ljudi kol v drugih evropskih deželah, zdaj pa je umrljivost zaradi jetike najnižja na svetu. DRAGOCENA STENSKA PREVLEKA Neka ubožna finska vdova je s sedmimi otroki živela v pol razpadli ba jti. Revne stene je pokrila s starimi pismi, ovojnicami in razglednicami. Šc sanjalo so ji ni, da bi to utegnilo imeti kako vrednost! Toda pred ikral-ki ni jo v n jen dom prišel izletnik, ki jo kar obstrmol pred nenavadno zbirko starih znamk vrednih dva in pol milijona lir. PRAV DO DNA V Toulonu na Francoskem gradijo potapljajo ali batiskaf, s katerim sc mislijo spustili 11.000 m globoko na naj nižje dno oceana. Pritisk vode je tu silovit, saj leži na vsakem kvadratnem centimetru' nič manj ko 1.158 kg težo. V potapljači jo prostora za*dva moža, ki bosta opazovala in preučevala doslej še novidene globine oceanov. Graditelj batiskafa 'inž. Willm je izrabil izsledke prvega raziskovalca morskih globin prof. Pice Brd a. NOV VIŠEK V Nevv Torku je neki visokošolec postavil nov svetovni rekord. Usedel se je k bobnu in udarjal nanj brez prest a nk a 54 ur. Pri tem je zgubil 7 kilogramov na teži. Fant je bil zaradi uspeha zelo navdušen, manj pa sosedje, ki so vložili tožbo zastran motenja nočnega miru. TELEVIZIJA V JUGOSLAVIJI Dne 29. novembra bo Jugoslavija dobila televizijo z lastnimi sporedi. Imela bo tri oddajne postajo: 11 e ograd, Zagreb in Ljubljano. V njen redni program bosta vključeni kot doslej tudi televiziji Italije in Avstrije* OBČINSKE VOLITVE V TRSTU V petek je zapadel rok, do katerega so stranke, ki so se hotele udeležiti volitev v tržaški mestni svet, morale predložiti kandidatne liste. Ta dan se je Ikončno zvedelo, da je v volilni boj poseglo 14 list s skupno 589 kandidati, od katerih ho, kot znano, izvoljenih samo 60. Občinski uslužbenci so medtem začeli raznašati volilne izkaznice. Kdor je ne ho pravočasno dobil na dom, jo bo moral osebno dvigniti na volilnem uradu tržaškega župan stva. Kandidatne liste so postavile naslednje po litične skupine: Kom. partija, Kršč. demokracija, socialni demokrati. Neodvisna socialistična zveza, republikanci, liberalci, socialisti, Fronta za neodvisnost, Slov. dem. zveza, Tržaška zveza, monarhisti, fašisti, radikali in Narodna delavska stranka. Od strank, ki pobliže zanimajo Slovence, sta prejšnji teden predložili skupno listo tudi Slov. dem. zveza in Slov. kat. skupnost. Naeelujeta ji dr. Josip Agneletto in dr. Teo-Cil Simčič. Slovenskega kandidata so postavili tudi Nennijevi socialisti. Ta je dr. Stane Bidovec, ki je pred (kratkim na isti lista kandidiral za državnega poslanca. S pretežno slovenskimi kandidati je nadalje sestavljena lista Neodvisne socialistične zveze, kateri načelujeta dr. Jože Dekleva in g. Petronio. Tudi na komunistični listii je, kot smo poročali, več Slovencev, med njimi oba bivša občinska svetovalca gospa Bernetičeva in g. Gombač. 1*0 svetu Indija — V lej prostrani deželi bodo zgradili enega največjih prekopov na svetu, ki bo spremenil veliko puščavo Rad jablan v plodno zemljo. Šest sto km dolg prekop bo dograjen leta 1962 in stal 125 milijard lir. Francija — Na dražbi v Parizu je Napo-leonovo'pismo, ki obsega le 23 vrstic, doseglo rekordno ceno 600 tisoč frankov. Napoleonova lastnoročna pisma so zelo redka, ker jih je večinoma tajnikom narekoval. Anglija — George Wilson iz Londona je za zabavo v prostem času prepisal z roko 37 del Viljema Shakespeara. Za to je potreboval 3 leta. Amerika — Bogataš Kensivorthy se je zaklel, da ne bo nikdar več nikomur napravil najmanjše usluge. Za 24 ur so ga namreč zaprli v norišnico samo zato, ker je vozaču taksija dal 5 tisoč dolarjev napitnine. Šofer si je strastno želel lasten avto in o tem pripovedoval gostu, ki se ga je usmilil. Darovalca so prijavili, da je blazen. • « S hudo poškodbo na glavi so pripeljali v bolnišnico mehanika Lingnona iz Kalifornije. Ko se je osvestil, je povedal, da se je ranil pri popravljanju 200 kg težkega robota. Pritrjeval mu je vijake v trebuhu, toda iztegnjena železna roka robota ga je iznenada treščila po glavi. * Pred kratkim je uprava knjižnice v Toledu od svojega člana zahtevala, naj vrne knjigo Življenje in pustolovščine Davyja Crockelta, ki je bila izposojena leta 1882. Vnuk brezbrižnega prednika, ki je pozabil vrniti knjigo, je moral knjižnici plačati 10 tisoč lir globe. ZA ŠOLSTVO Vlada je sklenila, da se v prihodnjih desetih letih uporabi 1.386 milijard lir za izboljšanje šolstva v Italiji. To ogromno vsoto so odobrili obenem z letnim proračunom za prosveto. V prvi vrsti se bo denar porabil za nove šolske stavbe. Zelo se bodo zvišale tudi štipendije za revne dijake. Ze v prihodnjem šolslkem letu bodo znašale 1.500 milijonov, v prihodnjih letih pa narastle na 7300. Pouk bo v vseh šoloobveznih letih brezplačen. Priznati je treba, da je načrt res velik, toda nam se nehote vriva vprašanje, koliko drobtinic ho od bogato obložene mize odpadlo na naše šole! V TRAMVAJU M MfctgU & Potnik: »Stojte Vi! Kaj pa iščete v tujem žepu?« žepar: »Nič, nič, le tisočak bi rad zamenjal za drobiž.« M. Bambič TUJI JEZIKI * Prosvetno ministrstvo je izdalo na šolska skrbništva okrožnico o poučevanju tujih jezikov. V njej ugotavlja, da se na srednjih šolah poučujeta predvsem angleščina in francoščina, medtem ko se španščina in zlasti nemščina zapostavljata. Zato odreja, naj se s prihodnjim šolskim letom bolj vključujeta v programe omenjena jezilka. Pripominjamo, da hi tudi za slovenske srednje šole morala nemščina priti najpTej v poštev. IZ LADJE HOTEL Ob zahodno obalo Južne Amerike pogosto butajo do 20 m visoki valovi, povzročeni po morskih potresih. Letos je minilo 100 let, odkar je orjaški val odnesel ladjo Mononga-helo, usidrano v pristanišču Santa Cruz, ter jo čez vrsto hiš nepoškodovano odložil na širokem polju. Ladjo so nato preuredili v — hotel! PERZIJSKI ROBINSON Prejšnji mesec se je vrnil v rodno vas Bahre.in v Perziji mož, ki je 33 let preživel na nekem zapuščenem otoku v Perzijslkem zalivu, kjer se je preživljal s travo, algami in ribami. Lovil jih je z mrežami iz trave. Ko so ga našli, je bil od glave do pet močno poraščen. GROBNICA NA TRNOVEM Na Trnovem nad Novo Gorico so v nedeljo slovesno odkrili spomenik in grobnico padlih partizanov, iki so se med zadnjo vojno borili v sklopu IX. korpusa. Slavnostni govor je imel dr. Aleš Bebler, eden glavnih voditeljev partizanskega gibanja na Primorskem. ŠOLNIKI V ITALIJI V številki z dne 28. avgusta smo kratko poročali o mednarodnem kongresu šolnikov v Rimu. Poudarili smo zlasti važnost izvajanj kanadskega, odposlanca prof. Pattersona, ki je neovržno ugotovil, da je število šolnikov v mnogih državah na vzhodu in zapadu pre-pičlo. To pa tudi zaradi tega, ker so, kot je pravilno trdil prof. Patterson, šolniki v primeri z drugimi poklici gmotno in socialno zapostavljeni. Govornik je zato upravičeno zahteval, naj »se ugled in plače šolnikov povečajo, javnost in vlade pa imajo dolžnost, da to izvedejo«. V tem pogledu naj kot vzor služita Švica in Nemčija, kjer šol nitk i uživajo izredno velik ugled. Najmanj zavidanja vredno je stanje šolnikov v Italiji. Njihov ugled v javnem življenju je zelo nizek. Ne uživajo' potrebnega spoštovanja niti pri starih niti pri dijaštvu niti v javnosti. Mno£i vidijo v njih bedne kruhoborce. Niso redki državljani, ki sodijo, da na italijanskih šolah vsako leto pade toliko dijakov zato, ker si na ta način šolniki {»oskrbe mastno plačane inštrukoije, da tako zboljšajo položaj svojih družin. To je sicer grda kleveta, a žal živo dokazuje, kako malo ugleda in spoštovanja uživa v javnosti profesorski stan. Naravnost pasji pa je zlasti položaj talko imenovanih suplentov, za katere velja zakon, ki zapoveduje, da mora hiti su-plent odpuščen iz službe, če ne poučuje le 6 dni v letu, čeprav je odsoten zaradi bolezni. Tak za profesorski stan žaljiv zakon ne ob-staja, kolikor je nam znano, nikjer drugod na svetu. Ugled države zato zahteva, da se ta zakon takoj ukine. V sodobni in demokratski državi je namreč bolje zaščiten vsak cestni pometač. Takih suplentov pa je na italijanskih šolah nad 20 tisoč. Naj navedemo samo še eno dejstvo, ki zgovorno dokazuje, kako nesocialna je italijanska šolska zakonodaja. Mislimo na honorar, ki ga. dobivajo tako imenovani komisarji pri malih maturah na nižjih srednjih šolah. Ves honorar ne znaša za oba izpitna roka niti 4000 lir. Pri tem pa opravijo celo več ko 100 ur napornega dela! Tudi to socialno krivicu je treba zaradi ugleda države, naroda in šolnikov nemudoma odstraniti! Krvava borba Alžircev v sami Franciji ^ (Nadaljevanje s 1. strani) lepša zmaga na ljudskem glasovanju ne bo prav nič koristila. Alžirija bo ostala odprta rana, na kateri bi utegnila izkrvaveti Francija sama. Končno in trajno pomirjenje je dosegljivo samo z neposrednimi pogajanji med Parizom in voditelji narodnoosvobodilnega gibanja v Alžiriji. Čim prej bodo Francozi to uvideli, tem bolje zanje in ostali svet. OPČINE Tradicionalne procesije, ki jo vsako leto v septembru prirede na< Opčinah, šo se tudi letos’ udeležili mnogi slovenski verniki iz vse Tržaške. Openci so poskrbeli, da so bile ulice, koder je šel sprevod, lepo okrašene s cvetjem in mlaji. Kip fatimske Matere božje so nosili fantje, spremljale pa so ga dekleta v narodnih nošah. Pri procesiji je sodelovala tudi godba na pihala, ki je igrala prilo-žnostne koračnice. Lepo do izraza' so pa prišle z 1 a st i lepe slovenske Marijine pesmi, ki so jih skupno prepevali številni verniki. Konec avgusta se je tukajšnja slovenska industrijska strokovna šola preselila v novo poslopje. Da bi pomembni dogodek dostojno proslavili, so učenci priredili v novih prostorih razstavo ročnih del, iki so jih izdelali v prejšnjem šolskem letu. liazslava je vzbudila precejšnjo pozornost pri starših in prijateljih mladine, ker je zares zelo okusno prirejena. Pohvaliti je treba zlasti deklice in njihovo učiteljico ročnih del, ob katerih so se z občudovanjem ustavljali vsi številni obiskovalci. MAVHINJE Prejšnji teden je po kratki, a kruti bolezni izdihnil svojo mlado dušo naš domačin Joško Urdih. Bilo mu jo komaj 22 let. Njegova prerana smrt je vzbudila splošno žalost pri vaščanih in vseh, iki so ga poznali. Po- Slikovita obalna ccsta, ob kateri se z občudovanjem ustavlja nešteto tujcev, nas v 20 minutah vožnje z avtomobilom privede iz Trsta v Sesljan, ki postaja vedno večje in lepše tujskoprometno središče, kjer poleti skoraj ne slišiš drugega kot nemški. Na poti proti Devinu nas na levi strani ceste privabi napis »Camping Adria«. To je najnovejši ses-ljanski camping. Nas zanima, kako je tu potekala letošnja sezona. V njegovi bližini se sicer nahajata še dva druga, a sta zasebna in namenjena otrokom z Dunaja in mladincem iz Graza. Camping Adria pa se je letos razvil v pravo mednarodno taborišče, slično kot tisti ob morju, le da je mnogo manjši. Na upravi campLnga smo zvedeli, da so v njem taborili pripadniki domala vseh evropskih narodnosti pretežno Avstrijci in Nemci. Toda med gosti so j bili tudi Amerikanci in celo Avstralci. Najzanimivej- ' ši je bil gotovo obisk skupine Japoncev z malo triletno deklico Jo-Ko. Bili so to člani japonskega veleposlaništva v Beogradu. 2e njihov prihod je vzbudil pozornost, ki je postala še večja, ko so po prvih besedah v angleščini spregovorili v čisti srbščini. Bivajo komaj 9 mesecev v Beogradu, a že gladko govore srbski. Povedali so nam, da je bil njihov nastop zelo vljuden in skromen, kot pač znajo ljudje, ki mnogo potujejo in so razgledani. V tem so podobni Angležem in Amerikanoem. Pa saj ni nič čudnega, da je bil camping tako dobro obiskan. Nahaja se sicer ob cesti, toda je v senci borovega gozdiča, dvignjen nekoliko nad morjem s prekrasnim razgledom na sesljanski zaliv in obalo proti Trstu. A Uprava campinga nam je pokazala vpisno knjigo, v katero so mnogi tujci zabeležili svoje vtise. Da bodo naši bralci vedeli, kako pripadniki raznih narodnosti sodijo o naših krajih, objavljamo nekaj beležk. Italijan g. Mongelli, ki živi na švedskem, je zapisal :»Prišel sem iskat sonca v rojstno Italijo. Užival sem ga 16 dni v izobilju v Sesljanu v nadvse gostoljubnem in lepo urejenem campingu Adria. Našel sem, kar sem si želel, in se zadovoljen vračam na mrzlo Švedsko.« Zobozdravnica ga. Stastna z Du- greba v torek prejšnjega tedna se je udeležila velika množica, med katero je bilo zlasti mnogo deklet in fantov. Po cerkvenem žalnem opravilu se je od dragega Joška s pretresljivimi besedami poslovila dijakinja Danica Širca in med njenim govorom so vsem udeležencem pritekle solze v oči. Naj bo' pokojniku lahka domača zemlja. Hudo užaloščenim staršem in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. DEVIN V soboto so številni domačini in prebivalci bližnjih vasi spremili k večnemu počitiku na devinskem pokopališču znano gostilničarko Marijo Kralj iz Sesljana. Čeprav ji je bilo že 73 let, je skoraj do konca življenja vodila gostilno ter skrbela, da so bili gostje vedno dobro postreženi. Umrla je v tržaški bolnišnici, kamor so jo bili odpeljali 4 dni pred smrtjo. Pridni in skrbni gospodinjil naj bo lahka domača zemlja. Užaloščeni družini in sorodnikom izrekamo globoko' sožalje. DR. VODUŠEK V NABREŽINI Prejšnji petek je dospel na vljudnostni obisk v nabrežinsko občino novi jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Žiga Vodušek. Na županstvu so ga sprejeli župan in odborniki, s katerimi se je zadržal približno naja je takole napisala: »Sesljan je najlepši kraj, kar sem jih videla na italijanski, francoski in ju goslovanski obali, ki jih dobro poznam: zeleni gozdič s plitvo, drobno peščeno obalo za otroke ter divje romantične pečine z globokim, kristalno čistim morjem za plavalce ... Kaj kmalu bo Sesljan premajhen za vse svoje občudovalce!« Kosp. Head iz Londona je pripomnil: »Tu smo doživeli najlepši sprejem na svojem potovanju po Evropi. Vaš caiH-ping bomo priporočali vsem znancem.« Podobno Avstralec g. Sefferin: »Rad bi izrazil, kako zelo smo uživali svoj dopust v Sesljanu. Kraj in camping nudita vse, kar si človek želi za prijetne počitnice.« Danec g. Lanesus je zapisal: »Tu smo preživeli nepozabne dni in se bomo z največjim veseljem spet vrnili.« In tako bi lahko nadaljevali. Iz vseh izjav izhaja, da ima Sesljan odlične pogoje, da se razvije v čedalje večje tujskoprometno središče, kar bo gotovo mnogo zboljšalo gospodarski položaj tamkajšnje občine. Toda tujski promet ni samo gospodarskega, marveč prav tako kulturnega in političnega pomena. S spoznavanjem novih dežela in ljudstev se širi omika in krepi mednarodna vzajemnost, ki je najboljše poroštvo za mirno in prijateljsko sožitje med narodi. Na campingu, kjer na nekaj borih kv. m prostora bivajo drug poleg drugega pripadniki najrazličnejših narodnosti, pride to zelo lepo do izraza. Skupno življenje daje priliko za izmenjavo misli in izkustev, kar ustvarja nova prijateljstva in povezuje različne narodnosti. To je najlepše izrazil g. Pelanz iz Ulma, ki je v vpisno knjigo napisal: »Naj živi združena Evropa!« Tako se je izrazil mož, ki je bil sedem let Hitlerjev vojak in štiri leta ruski ujetnik. Na ta način se postopno ustvarja ideal človečanstVa, kateremu daje svoj otipljiv doprinos t8-50^ V Ih namen je svet določil prispevek’ 5 milijonov lir, medtem iko bo tudii država nudila enak ■■■neselk. I' te>ra skladi nai se kmetovalcem, ki bodo zaklali bolno živino, izplačuje odškodnina v znesku 10 do 20 tisoč lir, da si lahko nakupijo drugo. Končno so se svetovalci lotili še cestnega vprašanja v gorišiki pokrajini. T)o zaključnih sklonov v tej zadevi pa svet ni prišel, ker je Predsednik zaradi pozne ure ra/.pravo prekinil. IZ ŠTEVERJANA Med znanimi števerjarskiimi borovci je bil v nedeljo »praznik grozdja«. Prireditev je privabila številne domačine in Goričane, ki so se v Števerjan pripeljali v 3 avtobusih. Prisotnih pa je bilo tudi nekaj Tržačanov. Slovenski oder iz Trsta je uprizoril Linhartovo šaloisro Ta veseli dan ali Matiček »e ženi, nastopila pa sta se Veseli trio Iz, Gorice, ki ga sestavljajo Adrijana Savle, Vito Oresli in Darko Klanjšček, ter solistka Milojka Savle. Ta sc ie tako eloloko vživela v Avsenikove nesmi, da je njeno petje narav-n s* navdušilo obč:nstvo, ki ni mo-lo prenehati s ploskanjem. Ša.loigro je odlično režiral prof. J. Peterlin. k.i ic tudi nastopil v vlogi barona ter se ''kazal kot rojen itrralec. Prirediteljem, igralcem, članom Veselesra 'ria in solistki se vsi, Števerjanci iz srca zahvaljujemo zn prijetne trenutke, ki smo jih "ro^peV med borovci. Takih prireditev si še želimo. STRAHOTNA PROMETNA* NESREČA V petek ponoči se je pri Istrani v pokrajini Treviso dogodila pretresljiva prometna Nesreča, pri kateri so prišli ob življenje kar 1 rije šoferji. in sicer 27-letni Joško Nanut iz Standreža, 38-1 etni Anton Pavletič iz Rupe *er 45-letni Giuseppe Vanon iz Sredipolja. Do nesreče je prišlo, ker se je tovornik, ki sta ga vozila Nanut in Pavletič, iznenadn silovito zaletel v prikolico druge ca tovornika. ki je bil ustavljen na cesti. Ker se je oh Učenju vnela nafta in ker je bil tovornik naložen z velikimi količinami rotacijskega papirja, je naenkrat nastal velik požar. Nanut in Pavletič sta umrla v plamenih. Vanon se je tedaj mudil na robu ceste, a usoda je hotela, da je nanj s tovornika treščil sod olja ter ga na mestu ubil. Pogreb dveh slovenskih šoferjev je bil ob ogromni udeležbi ljudstva v nedeljo v Stan-drežu, oziroma Rupi. Pokojni Anton Pavletič zapušča 31-letno vdovo ter 7-letno hčerkico Pijo. Naj vsem trem žrtvam sveti večna luč. Sorodnikom izrekamo gloholko sožalje. IZ PLEŠIVEGA V sredo prejšnjega tedna je bila seja kr-minskega občinskega sveta, ki je med drugim soglasno odobril načrt za napeljavo vodovoda v Plešivem in Ceglu. To prepotrebno delo bo stalo 10 milijonov 400 tisoč lir. Prebivalci so vest sprejeli z velikim zadovoljstvom. Upamo, da se bo občina sedaj še bolj potrudila in nam toliko zaželeni vodovod čimprej zgradila. Z OSLAVJA Zvedeli smo, da je bila v torek prejšnjega tedna seja pokrajinskega odbora. Oslavce seveda zanima v prvi vrsti sklep, da se bo asfaltiralo 400 metrov ceste, ki izpod kostnice na Oslavju pelje do avtobusne postaje v bližini bivšega otroškega vrtca. Pokrajina ho za to delo potrošila 2 milijona 450 tisoč. Osi a ve i smo v Novem listu že večkrat opozorili pokrajinsko upravo, naj asfaltira vso cesto do Steverjana. To prepotrebno delo bi sicer res nekaj stalo, toda pokrajina bi ga že zaradi tega morala čimprej izvesti, ker ni po vojni skoraj še nič storila za slovensko prebivalstvo. Cesta iz Gorice v Števerjan je vse leto zelo prometna, ker po njej potuje tudi mnogo, tujcev. Moderna in uvidevna uprava bi z asfaltiranjem te ceste ne smela dolgo odlašati, saj je škoda, ki jo zlasti poleti povzročajo oblaiki prahu na obcestnih nasadih, zares občutna. IZID LETOŠNJIH IZPITOV V predpreteklem tednu so polagali popravne izpite vsi dijaki in dijakinje na gimnaziji, liceju in učiteljišču. Izdelali so: IV. razred gimnazije: Ivan Fige!j, Danijel Pavlin, Nives Rožič. V. razred gimnazije (vstopni jzpit v I. razred liceja): Ernest Anselmi, Aleš Kusnič, Venceslav Devetak, Marija Elsbacher, Pavel Mavrenčič, Adolf Peršolja, Salvator Venosi. I. razred liceja: Marijan Černič, Roman Di Bat-tista. Maksimilijan Gergolet, Silvan Krševan, Aleksandra Mikulus in Maida Sfiligoj. II. razred liceja: Valniera Kocjančič, Brumat Irena, Jožef Markuža. NA UČITELJIŠČU I. razred: Santina Bordon, Nevenka Cigoj, Silva Di Dio, Jožko Marinič, Marijan Terpin. III. razred: Marija Corni in Rozana Marinič. NIŽJA GIMNAZIJA V junijskem roku so izdelali nižji tečajni izpit na slovenski nižji srednji šoli naslednji diiaki: Danijel čotar (odličnjak), Mariian Lavrenčič, Lucijan Pelizzo, Ernest Quinzi, Bogdana Benciar, Norma Bo-nini, Anka Di Battista. Marta Mariia Erzetič, Helena Levnušček, Lucija Makuc (odličniakinja). Severina Peric, Graciiela Ricca, Marija Rutar, Gracija-na Sinico, Daša Tomasi (odličnjakinja). NA STROKOVNI ŠOLI Zakliučni izpit na strokovni šoli so v junijskem roku izdelali: Devan Briško. Silvan Ferletič (odličnjak). Uroš Hoban, Ivan Humar (odličnjak), Marino Lakovič, Albert Lavrenčič, Boris Lutman, Marij Mucci, Emil Povšič, Bruno Rustja, Marij Tence, Vojko Valentinčič, Silvana Carrara, Ljubka Levpu-šček, Ivan Lupin, Berta Marvin, Nadja Pintar (odličnjakinja), Nadja Pavletič, Sonja Šuligoj, Lučana Sinicco (odličnjakinja). IZIDI POPRAVNIH IZPITOV Na nižji srednji šoli so izdelali naslednji dijaki: I. razred: Ambrožič Branko, Ladislav Boškin, Vojko Devetak, Alojz Markočič, Zmagoslav Milič, David Mikulus, Aldo Peršolja, Stanislava Hvala, Ksenija Mikluš, Tatjana Šekli. Zavrnjen je bil en dijak. II. razred: Vojko Baša, Lucijan Kogoj, Darij Le giša, Nadja Sosteršič. Dva dijaka sta bila zavrnjena. Nižji tečajni popravni izpit so izdelali: Ivan Berdon, Franko Brambilla, Ivan Franko, Karel Gergolet, Buzzinelli Anton, Joško Gruden, Vladimir Klanjšček, Danijel Pintar. Zavrnjena sta bila dva dijaka in dve dijakinji. NA STROKOVNI ŠOLI so v jesenskem roku izdelali naslednji diiaki: I. razred: Ferfolja Slavko, Ferletič Viljem, Lutman Severin, Peric Boris, Prinčič Jožef, Vizzutti Albert, Volk Rudolf, Florenin Boža, Miklus Silva. II. razred: Ambrožič Aleksander, Cingerli Ivanka, Ferfolja Darko, Koren Ivan, Jarc Ivan, Ožbol Ivan, Stanič Branko. Zavrnjen je bil en dijak. /aVHučni iznit: Brajnik Ivan, Briško Livij. Černič Branislav, Nanut Ivan, Peteani Peter, Saher Marij, Čuk Diana, Kumar Lucija, Nanut Diana. Trije dijaki so bili zavrnjeni. l/irgilu Šricltu v spomin (Nadaljevanje s 4. strani) tranje politike Jugoslavije ter kot časnikar sodelujem v javnem življenju Slovenije. Najbolj pri srcu so mi pa bila socialna vprašanja. Priložnost, da se z njimi ne le v teoriji seznanim, temveč nekoliko pomagam tudi pri njihovem praktičnem reševanju, se mi je nudila, ko je dr. Andrej Gosar postal poverjenik za socialno skrb v deželni vladi Slovenije ki ji je načeloval dr. Janko Brejc. V Gosarjev delokrog je spadalo med drugim vprašanje stanovanjske stiske, ki je tedaj silno mučila Ljubljano. Mesto je potrebovalo še enkrat toliko stanovanj, kot jih .je imelo, če naj spravi vse prebivalstvo pod dostojno streho. Ljudje so z družinami stanovali v podrtih kolibah in kleteh, primorski železničarji, pregnani iz ddmačije, so s svojci živeli v železniških vagonih na postaji. V mrzlih vozovih, izpostavljenih vetru in dežju, so otroci in odrasli pogostoma zboleli. Kako pomagati revežem, je bil problem, ki je mučil Gosarja. Premožni sloji so si z denarjem znali sami pomagati. NAREDBA ŠT. 166 In tako je Gosar izdal v imenu deželne vlade naredbo, ki je dvignila velikanski prah v javnosti. Njena bistvena vsebina je bila naslednja : vse osebe, katerih premoženje znaša en milijon, so dolžne si najprej oskrbeti lastno stanovanje. Šele zatem smejo uporabljati svoj kapital v druge namene. Če si milijonar sam ne more ali ne mara zidati svoje hiše, se lahko dogovori z drugimi milijonarji, da si postavijo skupno hišo z več stanovanji. Istočasno je naredba obvezala tuja in domača podjetja, da zgrade stanovanjska po slopja za svoje nameščence. Bogataši, ki se nočejo pred oblastvom obvezati, da bodo izpolnili naloženo jim dolž nost, bodo z družinami postavlieni na cesto in v njihova stanovanja se vsele revne družine iz kolib, kleti in železniških vaqonov (Nadaljevanje) Ijinivhlia OBMEJNI PROMET V Beneški Sloveniji se jc v avgustu obmejni promet znatno povečal. Ljudje so pač hoteli pošteno izrabiti stare prepustnice, ki so bile veljavne do 31. avgusta. V primerjavi z mesecem julijem se je promet stoodstotno dvignil. S prepustnicami in dvolastniški-iHii dovoljenji je prekoračilo mejo kar 24.055 potnikov, in sicer 16.471 jugoslovanskih ter 7.544 italijanskih državljanov. IZ ČEDADA Dne 25. avgusta je minilo 14 let, odkar je prebivalstvo Torlana, vasi, ki se nahaja ob vhodu v Karnatsko dolino, kakih 1.500 m od. Nem, doživelo najbolj črne dneve. Nekaj časa se je v vasi utaborila skupina Kozalkov, ki so bili v nacistični službi. Ker so ob prihodu v naselje vsevprek streljali in divjali, so skoraj vsi možje in fantje zbežali! v gore nad Karnatsko dolino. Toda že po nekaj urah srt sp vrnili, ker se je zdelo, da so se Kozaki pomirili. A ljudstvo jim vendar ni zaupalo. Dne 23. avgusta so partizani, ki so se nahajali v bližini, pozvali vse prebivalce Torlana, naj zapuste vas, ker SO' najbrž nameravali napasti Nemce. Večina prebivalcev se je na ta poziv umaknila v gore. Ostalo pa je v vasi še nekaj družin, IH so d v* dni pozneje postale žrtve fašizma in nacizma. Petindvajsetega avgusta je oib 7. uri zjutraj prišla v Tori a n skupina nemšlkih oklopnih vozov, da izvede proti nesrečni vasi kazenski maščevalni pohod. S tem so nacisti hoteli prisiliti partizane, da prekinejo borbo. Trideset ljudi so nagnali v neki hlev. Moškim so tedaj ukazali, naj drug za drugim izstopijo. Ko so- prestopili :prag, so vsi dobili strel v tilnik. Ta ikruti posel sta opravljala jen Italijan in en Nemec. Eden je streljal, I drugi pa mu je podajal naboje. Ko so ostali v hlevu le še ženske in otroci, so vrgli nanje slame, jo polili z bencinom in vse skupaj sežgali. Ta dan je izgubilo v Torlanu življenje 34 ljudi. IZ PODBONESCA Pred nekaj dnevi je konzulat iz Liegu obvestil našo občino, da je v Belgiji umrl naš domačin Anton Dordolo. Natančnih vesti o njegovi smrti še nimamo. Pred 14 dnevi se je v Tetre (Belgija) smrtno ponesrečil 24-letni rojak iz Srednjega Božo Vinazza. Revež se je z motorjem; zaletel v avtomobil in je bil na mestu mrle v. Mladi Božo je letos šel prvič v Belgijo in delal v premogovniku. i Obema pokojnikoma naj sveti večna luč. Sorodnikom izrekamo globolko sožalje. IZ GRMEKA Po hudih neurjih in poplavah, ki so v juniju po mnogih naših krajih pošlkodovali razne naprave ter uničili mnogo pridelkov, je našim kmetovalcem priskočila na pomoč priroda. Po blagodejnem dežju pred dvema tednoma so namreč kar čez noč pognale iz tal v vsej naši okolici razne vrste dragocenih gob. Znlo se pri nas vsakdo trudi, da jih čiinveč nabere. Mladi in stari vstajajo zgodaj zjutraj in gredo v gozdove z velikimi košarami ro to> nebeško mano. V zadnjih dneh srečuješ po vaseh NailiJke doline tovornike, na Ikaterih trgovci odnašajo »babe« 'in »ardane«, kol pri1 nrs pravijo tem vrstam gob. Njihova cena na trgu jc, hvala Bogu, zelo ugodna, saj plačujejo od 300 do 500 lir za k?- Tudi letošnja letina sadja je pri nas precej zadovoljiva. Največ sadja je v Roncu. Na- J še sadje je sicer drobno, a drevje je z njim tako obloženo, da se veje lomijo. Veliko je zlasti hrušk, jabolk, sliv in rumenordečih breskev. Le žal, da je njihova cena na splošno slaba. Največja rana naše sadjereje pa je v tem, da nimamo nikjer v Beneški Sloveniji nobene sušilnice za sadje in zlasti za slive, kakor jih imajo v Jugoslaviji. Tii tudi nimamo nobene tovarne za pridelovanje mezge in uknhavanje sadja. Če bi bili naši kmetovalci dovolj podjetni in pametni, bi z združenimi močmi postavili na noige sadjarsko industrijo. S tem hi znatno prispevali k izboljšanju našega gospodarskega položaja. Mnoge družine v Nadiški dolini se namreč preživljajo izključno s sadjerejo. Poljski pridelki v teh krajih slabo uspevajo, ker je svet močno valovit in neprilkladen za poljedelstvo. Že večkrat so se vneti sadjarji Nadiške doline posvetovali, ikako bi bilo mogoče priklicati v življenje sadjarsko industrijo, ki bi bil a zares življenjske važnosti za celotno naše gospodarstvo. Upamo, da bo to prizadevanje v doglednem času uresničeno. IZ KLODIČA V nedeljo so prišli k Sv. Martinu, ki se nahaja 900 m nad morjem, tudi izletniki go-ri-kega Krasa. Bili so sami mladi možje in fantje, člani pevskega društva Kras iz Ja-melj in Dola, ki ga vodi gdč. Pavla Komel. Na gori se je zbralo lepo število vernikov, ki so z napetostjo poslušali lepo petje goriških bratov. Toda tudi Goričani so se laskavo izrazili o našem skupnem ljudsikem cerkvenem petju in dejali, da se tako' petje le redko kje sliši. Za nas je res pravo* veselje, ko nas obiščejo naši bratje z Goriškega in s Tržaškega. Upamo, da boulo njih obiski vedno pogostejši. v s o im c uh in senci (Usoda Habsburžanov) it. B. In kaj je Franc Jožef delal? Vstajal je najbolj zgodaj od vseh ljudi v cesarstvu! Poleti ob štirih, pozimi že ob petih zjutraj! Kakšen vzgled za podložnike! Skrbni vzgojitelji so po najvišjem vzgledu zložili v glasovno lestvico izrek: Morgenslunde, Mor- genstunde, bat immer Gold in Munde ali prosto po slovensko: Rana ura zlata ura. Ta rVETA VITEZ MOJ! NAZDAR, FANTA' ALI VESTA, UA= UO SE ODPIRAJO TAUALE V RA-- TA? * UA3, MISLITA, DA BOM iAZ OSTAL TO? HOHO, SV03E UOfcE NE ZAMEN3AM ZA NOBEN GRAD.. f# \ TO Tl RAD® /-5\ N [ VER3AMEM. VPKA= tS>>0 V 'SAN^E *E LE. ČE \ i/ /iH BO DOVOLS VE \ LIKA ZA. OBA. TEBI 'LEPO UAiE, MIDVA Z ZVITOREPCEM PA LAHUO POfcTANEVA UVEC3EMU TLAČANA, ZATO BOVA RASE ^ ^ ZAVRTEIA V:?'WSwV L)RO» / Za 1 nti.it* I t IN DEU.LETA SPLOH NE VPRAŠAŠ? _ MORDA PA M noče s fflml' TEBC5. J \ W E3, Ti PRAV * ^ IMAŠ!.. SILITI 3£ NE . SMEM._ V DACHAUSKIH BLOKIH E. Z. I . »a Dolgo o razlogih njihove nenadne objestnosti in surovosti nismo utegnili razmišljati, ker se je naš vlak premaknil, kakor lii-Iro go sirene odtulile konec alarma. Upali smo, da nas bodo zapeljali na glavno postajo, da hi videli, kakšno škodo je povzročilo bombardiranje in kako pravzaprav izgleda Miinclien, polein ko je padlo nanj že toliko zavezniških bomb. Toda tudi tega zadoščenja nam niso privoščili. Vlak je zavil nekam na stransko progo, tako da smo sc ognili glavni postaji in mestnemu središču. Nekaj ur smo stali na nekem stranskem tiru; porivali so nas naprej in nazaj, nato pa smo sc odpeljali naprej, ne da bi kaj videli od Miin-chena. A že čez kaike pol ure sc je vlak nenadno spet ustavil. Zaslišalo sc je surovo kričanje: »Alles heraus! Marseh! Schnell!« Orožniki so tekali ob vagonih, odrivali zapahe in kričali, kot da bi se vozili v mednarodnem brzovlaku, ki ima satno nekaj minut postanka. Že kalkih 33 ur je poteklo, odkar so nas v ljubljanski umobolnici naložili na tovornike, in tudi med vožnjo z vlakom nismo ime- li vtisa, da bi se našim spremljevalcem tako mudilo; zdaj pa jih je. nenadno obsedel vrag nervozne naglice. Ivo pa smo poskakali iz vagonov, smo razumeli, zakaj. Znašli smo se na majhni postaji sredi polja. Na ozki cesti, ki je peljala ob progi; je stala četa SS-ovcev v hledozelenih uniformah, s puškami in brzostrelkami, malomarno obešenimi preko ramen s cevmi navzdol. Spominjali so na skupino lovcev, ki s cigareto v ustih čakajo na znamenje, da se začne pogon . Naši spremljevalci so nas hlastno razvrstili po dva in dva vzdolž vagonov; polotil se me je občutek, da se je tudi njih polastil strah in da bi nas radi čim hitreje izročili ter se odpeljali iz kraja žalostnega slovesa in iz bližine njegovih prosJulih psov čuvajev. In najbrž se nisem varal. Zaslišalo se je povelje. Morali smo odkorati na cesto, kjer so stali SS-ovei. Večina med nami je bila močno obložena z nahrbtniki, preko katerih so bili zvili koci. Nekateri so imeli tudi. kovčke. Bili smo precej podobni rekrutom, le da je bilo med mladimi obrazi tudi mnogo starih. Bilo je morda ob pol šestih popoldne. Od zahajajočega sonca obsijana pokrajina okrog nas se nam je zdela prijazna, prijaznejša od mrke, sive Ljubljane, kakor nam je ostala v spominu ob uri TEDENSKI KOLEDARČEK 21. septembra, 22. septembra, 23. septembra, 24. septembra, 25. septembra, 26. septembra, 27. septembra, nedelja: Matej ponedeljek: Tomaž torek: Tekla sreda: Gerard četrtek: Uroš petek: Justina sobota: Damijan VALUTA — TUJ DENAR Dne 17. septembra si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 622—626 lir 23,75—24,25 lir 85—88 lir 135—138 lir 1720—1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 707—709 lir 4700-4850 lir RADIO TRST A Nedelja, 21. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 16.00 Moški zbor »Ivan Cankar«; 17.00 Novela: Branislav Nušič: »Nagrobni govor«; 18.30 Brahms: Trio št. 2 v C-duru, op 87; 19.00 Kmečki ansambel »Silvo Tamše«; 21.30 Narava poje v pesmi: »Jesen, že slutim te«; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Poje Majda Sepe z orkestrom Franca Russa. Ponedeljek, 22. septembra, ob: 11.30 Predavanje: »V srcu Severne Amerike«; 18.00 Handcl: Concerto grosso v c-molu, op. 6 št. 8, Concerto grosso v d-molu, op. 6 št. 10; 18.55 Samospevi jugoslovanskih skladateljev; 19.15 Radijska univerza: Industrijska revolucija 19. stol.: (7.) »Kako je nastala italijanska industrija«; 20.00 športna tribuna; 20.30 Richard Strauss: »Kavalir z rožo«, opera v 3 dej. Približno ob 22.50: Mala literarna oddaja. Torek, 23. septembra, ob: 18.00 Simfonični koncert dirigira Pasquale Rispoli - Haydn: Koncert v D-duru za čelo in orkester; 18.55 Ženski vokaLni tercet »Metuljček«; 19.15 Sirimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet: (9.) »Kemijska predelava lesa«; 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica tedna: »Štiristoletnica smrti Karla V.«; 21.20 Richard Strauss: »Kavalir z rožo«, opera v 3 dej. Tretje dejanje; 22.30 Literatura v Sovjetski zvezi: (10.) »Sovjetski teater«. Sreda, 24. septembra, ob: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Johann Strauss: Na lepi modri Donavi - balet; 18.30 Z začarane police: Marija Polak: »Nezadovoljni netopirji«; 19.00 Vokalni kvintet »Niko Štritof«; 19.15 Zdravniški ve-dež; 21.00 Ugo Betti: »Lepa septembrska nedelja«, v 3 dejanjih. Igrajo člani RO. Četrtek, 25. septembra, ob: 11.30 Predavanje: »Medved in človek«; 19.00 Slovenski samospevi; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (13.) »Od Evropske obrambne skupnosti do Zahodnoevropske zveze«; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije; 22.00 Sodobna književnost in umetnost: Dino Buz-zatti: »Šestdeset povesti«; 22.30 Rachmaninoff: Koncert št. 3 v d-molu, op. 30. Petek, 26. septembra, ob: 11.30 Življenja in usode: »Hussein, jordanski kralj«; 18.00 Velika dela slavnih mojstrov; 19.15 Znanost in tehnika: »Nekaj o stereofonskih ploščah«; 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.30 Soarlatti-jevo sonate igra čelist Ruggcro Gerlin; 22.00 Dante Alighicri: Božanska komedija - Pekel: 33. spev. (V prevodu dr. A. Gradnika - razlaga dr. J. Jež); 22.50 Robert Schumann: španske pesmi za 4 glasove in klavir. Sobota, 27. septembra, ob: 11.30 Izleti po gorah: »Ravascletto«; 15.00 Koncert čelista Pierra Four-niera, pri klavirju Ernest Lush; 16.00 Radijska univerza: »Življenjepisi mislecev: (8.) »Leibniz«; 17.00' Operne arije poje sopranistka Ondina Otta; 18.00 Oddaja za najmlajše: Lea Pertot: »Pravljica o velikanu«. Igrajo člani RO; 20.45 Slovenski oktet; 21.00 Dramatizirana zgodba: Hcinrich von Kleist: »Mihael Kohlhaas«. Igrajo člani RO; 21.50 Bartok: Koncert za violino in orkester. iimaSiim im unitnifiim Vprašanje št. 509: Prekopal sem nad 40 let star vinograd in .napravil novega. Trte rastejo dobro, a že pred 3 leti sem ugotovil, da se je nekaj trt posušilo. V naslednjih letih, posebno pa letos, se je zopet posušilo nekaj trt, in sicer tiste, ki so rastle v neposredni bližini že umrlih. Kaj je temu vzrok? Ali je to rak? Ali se morda trte sušijo, ker jih objeda kakšna žival? Odgovor: To ni rak, ker se pri tem opazijo nove tvorbe, to je odebelenje z zgrbančenim tkivom. Ni verjetno, da je kriva kakšna žival: trte so gotovo cepljene na ameriški podlagi, tako d'a jih ne napada trtna uš. Trte se gotovo sušijo zaradi plesni, oziroma korenske gnilobe, ki je lahko nastala iz različnih vzrokov. Najbrž so začeli gniti korenski ostanki prejšnjih trt in sedaj se gniloba širi na koreninah novih. Kako preprečimo širjenje plesnobc? To vprašanje je težko rešiti z dosedanjimi pripomočki; (čitaj odgovor na vprašanje št. 506 v No vem listu). Kjer so 40 let rastle trte, je po našem mnenju zemlja utrujena in preden na isto mesto vsadimo druge trte, mora preteči določena doba, najmanj 5 let. Medtem je potrebno zemljišče izrabljali z drugo kulturo (detelja, koruza, krompir, žito itd.), da se zemlja odpočije. Poleg tega je treba paziti, da se pri izkopanju starih trt — tudi starih dreves — odstranijo vse, tudi najmanjše koreninice, ker bi lahko bile vzrok korenski plesnobi; potrebno bi bilo celo zamenjati zemljo, to je odstraniti izrab Ijeno in pripeljati novo. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 IZ TRSTA ŠOLSKO OBVESTILO Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu, ul. Dclla Scuola Nuova 14, sporoča, da sc vpisovanje za leto 1958-59 zaključi 25. septembra. Ravnateljstvo obeijem opozarja, da se morajo v šolo vpisati tudi dijaki, ki so letos položili sprejemni izpit. VPISOVANJA IN IZPITI NA OSNOVNIH ŠOLAH Šolsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da so se 15. sept. na vseh osnovnih šolah Tržaškega ozemlja pričeli popravni izpili ter vpisovanja. Izpiti in vpisovanja sc zaključijo 24. septembra. Novo šolsko leto se prične v sredo, 1. oktobra, s šolsko sv. mašo. Podrobnejša pojasnila lahko dobe slarši pri didaktičnih ravnateljih ali pri učiteljih na šoli. GLASBENA ŠOLA SLOV. PROSVETNE MATICE sporoča, da se je pričelo vpisovanje lanskih in novih gojencev. Kdor želi obiskovati šolo, naj se javi v Trstu ul. Machiavelli 22/11. Prošnjo se sprejemajo vsak dan od 10. do 12. ure. Poučujejo sc vsa godala, solo petje in glasbena teorija. ZA KMETOVALCE Kmetijsko nadzorništvo v Trstu je pričelo 10. septembra sprejemali prošnje kmetovalcev, ki žele dobiti 30 odstotkov državnega prispevka za: 1. nakup čebulic tulipanov, hijacint, irisa in narcis nizozemskega izvora ter enoletnih cepljenih vrl-nic iz Toskane. Prošnje je treba vložiti do 25. sept.; 2. nakup melitozija, s katerim pozimi krmimo čebelam, in za nakup sodobnih čebelarskih priprav. Prošnje se sprejemajo do 30. septembra. IZ GORICE ŠOLSKE VESTI Popravni izpiti na slovenskih ljudskih šolah se začno 22. septembra ob 8.30. Podroben razpored izpitov jc naslednji: Goriško okrožje: dne 22. sept. izpit čez II. razred v Gorici (ul. Croce in Randaccio), v štandrežu, Podgori, Pcvmi (tudi za štmaver) in Števerjanii. Dne 23. in 24. sept. bodo izpiti čez 111. razred na vseh zgoraj navedenih šolah. Dne 25. in 27. sept. pa izpiti čez V. razred .na istih šolah. Dne 25. in 26. sept. čez II. III. in V. razred na Valerišču; 23. in 24. sept. izpiti čez II. in III. razred .na Plešivem; 27. sept. izpiti čez II. razred v Skrlje-vem; 29. sept. izpiti čez II. razred v Jazbinah. Doberdrtbsko okrožje: Dne 22. sept. izpiti čez II. in III. razred v Doberdobu, Sovodnjah, Dolu in Ru-pi; 25. in 26. sept. pa izpiti na istih šolah čez V. razred; 23. in 24. sept. izpiti čez II. III. in V. razred v Gabrijah in na Vrhu. Dne 22. sept. sc začne vpisovanje, ki bo trajalo do 30. septembra. Otroci, rojeni leta 1952, ki vstopijo v I. razred, morajo predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, ostali pa spričevalo prejšnjega razreda. Novo šolsko leto se začne 1. oktobra s šolsko sv. slovesa. Morda tudi zato, ker smo se končno rešili smrdečih vagonov. Razen postajnega poslopja dkoro ni bilo videli hiš. Toda niso nam pustili dolgo časa, da hi se razgledovali. Niti opazili nismo, kdaj so hile opravljene formalnosti in so nas naši spremljevalci izročili .SS-ovcem. Ti so nas obstopili in vzeli brzostrelke in puške v roke, s cevmi obrnjenimi proti nam. Nekak podčastnik s pustim, kislim obrazom nas je s kričanjem opozoril, da bo vsak takoj ustreljen, kdor bi skušal zapustiti vrslo. Nato je zavpil »Marsch!« in odkorakali smo preko polja proti taborišču, ki ga ni bilo nikjer videti. Sele talkrat sem se spomnil, da žensk ni več z nami. Njihov vagon so v Miinehenu odklopili. Peljale so se naprej v Raven-sbriiek. Rilo nam je žal zanje, kakor da se je odtrgal od nas še zadnji k os domovine in še nekaj več. Misel marsikoga med nami je najbrž ta hip enako kol moja pohitela za njimi in želela tem pogumnim slovenskim dekletom in ženam moč v trpljenju in srečno vrnitev. Naglo se je mračilo, lako da nismo mogli videli pokrajine, po kale.ri so nas vodili. Imeli smo vtis, da na« vodijo po *lrimskih stezah z mnogimi križpotjii in ostrimi ovinki. Včasih smo prišli mirno skupine lepili, prijaznih enodružinskih vil, kjer so že gore- le luči in mežikale čudno domač n ost n o izza temnih zastorov, ki so zakrivali okna zaradi zatemnitve. Ljudi jc bilo malo videti. Tu-puilani se je peljal kdo s kolesom mimo in počasi vozil ob vrsti zaradi ozke poti, ali pa je stopil z eno nogo s kolesa in počakal, da je odkorakal sprevod mimo. V splošnem se mi je zdelo, da si sicer ogledujejo našo kolono z nekako radovednostjo, a ne numgo večjo, krni če bi gnali skozi kraj čredo' goveje živine. Pogledali bi, kakšna je in koliko je je in konec. Čisto nenadno smo se znašli pred vhodom v taborišče. Ne veni. kako to, da ga nismo opazili že od daleč, iker je bilo obdano od precej visokih st rožnih stolpov. Morda je bila temu kriva lema. i'li pa je leron na tislemi kraju nekoliko visel. Šele ko se je vršita pred menoj ustavila, sem dvignil pogled in zaigledal pred seboj veliko temno gmoto taboriščnega zidu z vhodom, ki mi imel na sebi r.ič strašnega. Vse jo bilo pobarvano' z olivno' zeleno barvo, ki je \zbujala miroljuben vtis. S'tako barvo je bilo pobarvanih mnogo hiš v Nemčiji in sem jc bil vajen. Napravljala je vtis neke solidnosti in čistoče, morda zaradi tega, ker so lak vtis napravljale neštete eno ali d vod nižinske hišice, ki »mo jih bili videli skoki lino na v 1 a k u in že prej kdaj na šl udentovskem potovanju po Nemčiji. (Dul j«)