CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825(497.5 Pelješac)"2006" 379.825(497.16)"2005" EKOSISTEMI Jadrana, Črna gora 2005, Pelješac 2006. Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 / [avtorji Tilen Konte ... [et al.] ; uredila Roman Luštrik in Damjan Vinko ; fotografije, risbe so prispevali Katerina Jazbec ... et al.]. - Ljubljana : Društvo študentov biologije, 2006 ISBN-10 961-91041-7-X ISBN-13 978-961-91041-7-0 1. Konte, Tilen 2. Luštrik, Roman 3. Spomladanski biološki dnevi (2006 ; Jovsi): Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 229675776 Izdalo in založilo: Društvo študentov biologije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana Uredila: Roman Luštrik in Damjan Vinko Oblikoval: Roman Luštrik Avtorji: Tilen Konte, Živa Pipan, Rok Kostanjšek, Martina Lužnik, Martin Turjak, Polonca Kramberger, Dejan Bordjan, Katerina Jazbec, Jernej Uhan, Alenka Gorjan, Ivo Čuden, Miha Krofel, Vesna Petkovska, Ana Slavikovski, Tina Mirt, Anamarija Žagar, Tomaž Remžgar, Maja Cipot, Damjan Vinko, Roman Luštrik Fotografije/risbe so prispevali: Katerina Jazbec, Vesna Petkovska, Damjan Vinko, Miha Krofel, Ana Vidmar, Tina Mirt, Ajda Fortuna, Martin Turjak, Luka Ausec, Aleš Sedlar, Črt Zupančič, Polonca Kramberger, Tomaž Remžgar, Matej Kalar, Dejan Galjot, Martina Lužnik, Tilen Konte Roman Luštrik Lektorirala: Roman Luštrik in Damjan Vinko Tisk: Littera picta d.o.o. Naklada: 150 izvodov 2 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 V tokratnji številki si lahko preberete: ČRNA GORA 2005.....................................................4 POROČILO ARANEOLOŠKE SKUPINE.......................... 6 POROČILO HERPETOLOŠKE SKUPINE......................... 9 POROČILO BOTANIČNE SKUPINE...............................18 POROČILO POTAPLJAŠKE SKUPINE...........................21 POROČILO SKUPINE ZA PTICE.................................... 23 POROČILO SKUPINE ZA NETOPIRJE...........................28 PELJEŠAC 2006....................................................... 34 POROČILO SKUPINE ZA PTIČE 1 IN 2......................... 36 POROČILO SKUPINE ZA PAJKE....................................41 POROČILO BOTANIČNE SKUPINE...............................44 POROČILO DENDROLOŠKE SKUPINE........................ 49 POROČILO SKUPINE ZA DVOŽIVKE........................... 50 POROČILO SKUPINE ZA VELIKE ZVERI.................... 56 POROČILO SKUPINE ZA PLAZILCE.............................59 POROČILO SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE................ 65 POROČILO SKUPINE ZA MORJE.................................. 68 JOVSI 2006............................................................... 74 POROČILO O DELU BOTANIČNE SKUPINE............... 76 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE............. 79 POROČILO ORNITOLOŠKE SKUPINE.......................... 82 POROČILO SKUPINE ZA DVOŽIVKE........................... 84 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 3 ČRNA GORA 2005 Kamenovo »Kdor ne gre, nima zgodbe« Dragi moji, minil je še en pomladni tabor in v nos mi gre, ker je za in ne pred nami. Sicer zborniki, kjer so zbrana poročila, slike in prav tako uvodnik, nastajajo mesece leta po taborih, sam pa sem se spravil k pisanju malo prej, še svež od vtisov, nenaspan ter evforičen in depresiven hkrati. Mnogi ste me že vprašali, zakaj ravno Črna gora. Na glas lahko povem, da smo prejšnja leta hodili na hrvaške otoke, ki jih je skorajda že zmanjkalo, poleg tega nam hočejo za teden potapljanja zaračunati ogromne denarce in tudi dovoljenja za nabiranje živali se vse težje pridobijo. No, obstajajo še drugi razlogi, ki pa jih moram povedati potiho. Že v Antirepresorju sem omenjal našo imperialistično politiko, napoleonsko požrešnost, rimsko hlastanje. Priznam, vleče nas vse južneje in južneje. Nekateri so me drezali: »Kaj potem, je drugo leto Ohrid na vrsti?« Še malo pa bomo v džungli. Pa ne govoriti naokoli, saj lahko hitro pristanemo na črni listi Ministrstva za obrambo. Človek bi si mislil, da bo 800 kilometrov dolga pot mučna in naporna, in čeprav nas je burja po avtocesti premikala z enega pasa na drugega, se je meni zdela prijetna. Pri tem ima prste vmes tudi pričakovanje pomladnega tabora, občutek, ki ga vsako leto doživlja kar nekaj študentov biologije. Prihod v Kamenovo pri Budvi, kjer smo bivali, je bil značilno balkanski. Postregli so rakijo in pristavili prijetno besedo. Nastanjeni smo bili v apartmajih in vsako jutro, po posteljnih radostih, so nam pridni dežurni postregli z zajtrkom, kasneje pa so skuhali tudi odlično kosilo in nam ob zaključku dneva pripravili večerjo. Po večerji pa seveda ni manjkalo zabave in tečnih sosedov, Slika 1: (Foto: L. Ausec) ki so nam grozili z rezanjem avtomobilskih gum, naštevali spolne organe naših mam ter z njimi tudi verbalno občevali. Veliko presenečenje so bile cene hrane, za katere smo pričakovali, da bodo nižje kot pri nas. Bilo je obratno, poceni so le nekateri artikli, ki jih proizvedejo Črnogorci, teh pa je bore malo. Večino stvari uvozijo in se izgovarjajo, da imajo zato tako visoke cene. Torej nam ni preostalo drugega, kot da barantamo do onemoglosti, kar pa običajno ni zamajalo trdnih črnogorskih naravi. Kljub majhni nervozi na začetku sem preživel poln in nepozaben teden. Za to so odgovorni vodstvo Društva študentov biologije, vodje raziskovalnih skupin in vsi ostali udeleženci tabora. Najlepše se vam zahvaljujem za čudovito izkušnjo. Dežurni so bili pa itak zakon! Tilen Konte Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski terenski dnevi Jovsi 2006 5 POROČILO ARANEOLOŠKE SKUPINE Živa Pipan, Rok Kostanjšek Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-mail: ziva.pipan@bf.uni-lj.si Udeleženci skupine: Živa Pipan (vodja), Andrej Kramar, Katja Ota, Nastja Pajk, Marko Pezdirc, Nina Vidmar Uvod Namen dela araneološke skupine na študentskem taboru Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 je bil preučevanje favne pajkov na območju Črne Gore. Hkrati pa tudi seznaniti člane skupine z različnimi metodami lova pajkov, njihovo sistematiko in ekologijo. Zaradi slabe raziskanosti araneofavne omenjenega območja, je bil glavni cilj naše skupine vzorčenje čim večjega števila različnih vrst pajkov. Metode S selektivnimi in neselektivnimi metodami lova smo vzorčili na 20 različnih lokalitetah. Med metodami smo največkrat uporabili selektivno vzorčenje s pinceto oz. aspiratorjem (ekshaustorjem), med neselektivnimi pa lov z lovilno vrečo (ang.:”catcher”). Na vseh lokalitetah smo vzorčili le podnevi. Živali smo opremili s potrebnimi podatki o lokaliteti in jih konzervirali v 70% etanolu. Pajke smo določali po določevalnih kjučih (Roberts 1995, Heimer & Nentwig, 1991, Nentwig s sod. 2004). Material je shranjen na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Seznam lokalitet vzorčenja: 1. Kamnito pobočje ob cesti, grmovje, 200 m SV od vasi Obzovica, 450 m n.m.; 24.4.05 2. Travnik, kamnit zid, 100 m S od vasi Njeguši, 600 m n.m.; 24.4.05 3. Makija ob cesti 1 km JZ nad Kotorjem, 600 m n.m.; 24.4.05 4. Travnik ob cesti, 100 m J od vasi Nalježići, JZ od Kotorja, 300 m n.m.; 24.4.05 5. Neobdelan vrt, V od naselja Petrovac, 100 m Z od Vasi Brda, 400 m n.m.; 25.4.05 6. Skalnato pobočje nad cesto, vas Androviči, V od Petrovac, 350 m n.m.; 25.4.05 7. Vlažen travnik ob obali, 50 m JZ od vasi Buljarica, J od Petrovac, 10 m n.m.; 25.4.05 8. Travnik, posamezna drevesa, ob obali, Kamenovo, 50 m n.m.; 26.4.05 9. Makija, pot proti samostanu, Duljevo, 300 m nad vasjo Kamenovo, 400 m n.m.; 26.4.05 10. Makija, skale, pot proti samostanu, Duljevo, 500 m nad vasjo Kamenovo, 500 m n.m.; 26.4.05 6 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 11. Makija, skale, SZ obala Skadarskega jezera, 700 m JV od vasi Boljeviči, 200 m n.m.; 27.4.05; 12. Ob vodi, višje črni bor, 100 m SV od vasi Boljeviči, ob Skadarskem jezeru, 300 m n.m.; 27.4.05 13. Makija, melišče, nad cesto ob vasi Novoselje, V od naselja Petrovac, 500 m n.m.; 28.4.05 14. Travnik, kamnit zid, nad cesto 50 m V od vasi Brda, V od naselja Petrovac, 400 m n.m.; 28.4.05 15: Travnik, za aparmaji, vas Kamenovo, 400 m n.m.; 28.4.05 16: Kali, 500 m JV od vasi Vrela, proti Cetinju, 400 m n.m.; 29.4.05 17. Gozd (črni bor), Z pobočje na Jezerskem vrhu, Lovčen, 1600 m n.m.; 29.4.05 18. Travnik, uvala Jaz, Lastovo.; 25.4.2005 19. Travnik, Zagora; 25.4.2005 20. Makija, Boka Kotorska, 26.4.2005 Rezultati V času študentskega tabora Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 smo našli 59 vrst pajkov iz 19 družin. Dela pajkov zaradi zahtevnejše sistematike nekaterih skupin nismo uspeli določiti do nižjih taksonov in bo obdelan kasneje. Agelenidae C.L.Koch, 1837 Alopecosa sp. Simon, 1885 Tegenaria sp. Latreille, 1804 Alopecosa barbipes (Sundevall, 1832) Amaurobiidae C.L.Koch, 1868 Alopecosa albofasciata Amaurobius sp. C.L. Koch, 1837 Alopecosa accentuate (Latreille 1817) Amaurobius jugorum L. Koch, 1868 Alopecosa cuneata Clerck, 1778 Araneidae Latreille, 1806 Arctosa sp. C.L. Koch, 1848 Araniella sp. Chamberlin & Ivie, 1942 Arctosa leopardus (Sundevall, 1832) Cyclosa sp. Menge, 1866 Aulonia albimana (Walckenaer, 1805) Gibbaranea sp. Archer, 1951 Pardosa sp. Koch, C.L., 1847 Gibbaranea bituberculata (Walckenaer, 1802) Pardosa hortensis (Thorell, 1872) Gibbaranea omodea (Thorell 1870) Pardosa lugubris (Walckenaer, 1802) Mangora sp. Cambridge, 1889 Oxyopidae Thorell, 1870 Mangora acalypha (Walckenaer, 1802) Oxyopes sp. Latreille, 1804 Zilla sp. C.L. Koch, 1834 Philodrominae Zilla diodia (Walckenaer, 1802) Tibellus sp. Simon, 1875 Zygiella sp. F. Cambridge, 1902 Pholcidae Atypidae Thorell, 1870 Pholcus sp. Atypus affinis Eichwald, 1830 Pisauridae Simon, 1897 Clubionidae Wagner, 1888 Pisaura miriabilis (Clerck, 1757) Dysderidae C.L.Koch, 1837 Salticidae Blackwall, 1841 Dysdera erythrina (Walckenaer, 1802) Aeurillus v-insigitus Harpactea rubicunda (CL.Koch, 1838) Bianor sp. Peckham, 1886 Filistatidae Ausserer, 1867 Euophrys sp. C.L. Koch, 1834 Phritha sp. Euophrys aequipes Gnaphosidae Pocock, 1898 Heliophanus sp. C.L. Koch, 1837 Drassodes sp. Westring, 1851 Heliophanus auratus C.L. Koch, 1838 Drassodes cupreus (Blackwall, 1834) Heliophanus tribulosus Simon 1868 Haplodrassus sp. Chamberlin, 1922 Phlegra fasciata (Hahn, 1826) Zelotes sp. Gistel, 1876 Sparassidae Zelotes subterraneus (C.L.Koch, 1833) Micrommata virescens (Clerck, 1757) Linyphiidae Blackwall, 1859 Theridiidae Sundevall, 1833 Linyphia frutetorum C. L. Koch, 1834 Sp. 1 Microlinyphia sp. Gerhard, 1928 Steatoda sp. Sundevall, 1833 Lycosidae Sundevall, 1833 Steatoda paykulliana (Walckenaer, 1805) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 7 Steatoda phalerata (Panzer, 1801) Thomisus sp. Walckenaer, 1805 Theridion sp. Walckenaer, 1805 Xysticus sp. C.L. Koch, 1836 Thomisidae Sundevall, 1833 Zodariidae Thorell, 1881 Heriaeus sp. Simon, 1875 Zodarion sp. Walckenaer, 1847 Synaema sp. Simon, 1864 Zaključek Glede na lego Črne Gore in obdobje v katerem je potekal tabor, smo pričakovali da bodo med ulovljenimi pajki prevladovali odrasli osebki, saj je pozno spomladansko obdobje za mnoge skupine pajkov vrh razmnoževalnega cikla. Kljub temu, so na vseh lokalitetah prevladovali predvsem juvenilni in subadultni osebki, kar je po vsej verjetnosti posledica relativno hladnega vremena za ta letni čas. Teh pajkov nismo mogli natančno določiti. Kljub temu, lahko domnevamo, da je, glede na geografske in klimatske razmere, pestrost araneofavne na območju Črne Gore relativno velika, kar nakazujejo tudi rezultati našega vzorčenja; ulovljeni pajki namreč pripadajo 19 različnim družinam. Zaradi zahtevne sistematike nekaterih skupin in pomanjkanja opisov vrst iz tega področja je nekaj materiala še v obdelavi, zato bodo končni podatki in natančnejši rezultati dela araneološke skupine podani kasneje. Viri Roberts M.J. 1995. Spiders of Britain and Northern Europe. Collins field guide series. Harper Collins Publishers, London. Heimer S., Nentwig W. 1991. Spinnen Mitteleuropas. Paul Parey, Berlin. Nentwig W., Hanggi A., Kropf C., Blick T. Central European Spiders – Determination Key (http://www.araneae.unibe.ch/indeks.html) Slika 1: (Foto: D. Galjot) 8 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 POROČILO HERPETOLOŠKE SKUPINE Udeleženci skupine: Martina Lužnik (vodja), Antonija Bogdan, Matej Hočevar, Melita Vamberger, Anamarija Žagar Uvod Na študentskem taboru v Črni Gori smo se člani herpetološke skupine seznanili z dvoživkami in plazilci v črnogorskem primorju, z biologijo in ekologijo teh dveh skupin ter metodami lova in določanja. Prav tako pa smo imeli priložnost spoznati nekatere dejavnike, ki jih ogrožajo. Osredotočili smo se predvsem na priobalni pas Črne Gore na nižjih nadmorskih višinah, enkrat smo popisovali tudi bolj v notranjosti (Skadarsko jezero), enkrat pa v hribovju med Skadarskim jezerom in morjem. Metode dela Dvoživke smo iskali v in ob različnih vodnih telesih – kalih, potokih, mlakah, jezerih itd. Iskali smo tako odrasle osebke, kot tudi ličinke in mreste dvoživk, zabeležili pa smo si tudi njihovo oglašanje. Za vzorčenje med vodnim rastlinjem smo uporabili vodno mrežo in tako lovili pupke, paglavce in tudi odrasle živali. Počasnejše dvoživke in tiste izven vode smo lovili tudi z rokami. Tudi nekatere plazilce smo iskali v in ob vodi (sklednice, belouško in kobranko). Druge plazilce (kuščarje, kače, kopenske želve) pa na bolj suhih območjih, kot so travniki, suhozidi, skale itd. Želve smo lovili z vodno mrežo ali pa kar z rokami. Nestrupene kače in blavorje smo lovili z rokami, za strupene ali bolj popadljive kače pa smo imeli s seboj posebno prijemalko in rokavice. Za lovljenje kuščaric smo si napravili zanke iz sukanca, pritrjene na kovinsko žico, ulovili pa smo jih tudi z rokami. Živali smo določili do vrste, v nekaterih primerih pa do podvrste ali samo do rodu. Pri tem smo si pomagali z določevalnimi ključi. Nekatere osebke smo tudi fotografirali. Vse ulovljene živali smo na mestu ulova tudi izpustili. Velikokrat smo jih samo opazovali in jih za določitev ni bilo potrebno uloviti. Zabeležili smo tudi vse mrtve osebke, ki smo jih uspeli določiti. V rezultatih so upoštevane tudi najdbe ostalih skupin. Rezultati in diskusija Skupina je v šestih dneh popisovanja, od 24.4. do 29.4., pregledala naslednja območja: Mrčevo polje (Uvala Jaz), Tivatske soline, polotok Luštica, Z del Skadarskega jezera, posamezne lokalitete na obali od Budve do Ulcinja in del gorovja Rumija. Od ostalih skupin smo dobili podatke o opažanjih plazilcev in dvoživk iz okolice Tivata, Cetinja in Kotorja ter s celotne obale južno od Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 9 Kotorskega zaliva. V tem času smo skupaj z ostalimi skupinami popisali 7 vrst in 1 podrod dvoživk ter 16 vrst plazilcev (od tega eno alohtono), na skupno 66 lokalitetah. V tabeli je seznam vseh lokalitet s pripadajočimi najdbami. Dvoživke Od skupno 15 (Arnold, 2004) ali 16 (Džukić in Kalezić, 2004) vrst dvoživk v Črni Gori smo v času tabora na 40 lokalitetah popisali sedem vrst in osebke iz skupine zelenih žab (podrod Pelophylax), ki pa jih nismo določili do vrste (3 vrste in križanci). V tabeli so prikazane vrste in število lokalitet, na katerih je bila najdena posamezna vrsta. Vrsta Št. lokalitet skupina zelenih žab Rana (Pelophylax) sp. 15 zelena rega Hyla arborea 6 navadna krastača Bufo bufo 5 rosnica Rana dalmatina 5 hribski urh Bombina variegata 4 Rana graeca 3 navadni pupek Triturus vulgaris 3 navadni močerad Salamandra salamandra 2 Med predstavniki brezrepih dvoživk (Anura) so bile najpogostejše žabe iz skupine zelenih žab Rana (Pelophylax) sp. , ki smo jih videli ali slišali na največ lokalitetah, kjer so bile pogosto v zelo velikem številu. Pogosto smo jih opazili v kalih in mlakah, najbolj številčne pa so bile na Skadarskem jezeru. Kot sem že prej omenila, živijo v Črni Gori tri vrte zelenih žab: splošno razširjena debeloglavka Rana ridibunda ter Rana shqiperica in Rana balcanica, ki živita na Skadarskem jezeru in naj bi se tudi uspešno križali med seboj. Rana shqiperica je endemit Albanije in Črne Gore, Rana balcanica pa je razširjena v Albaniji, Grčiji in Črni Gori, vendar je vsi viri ne priznavajo, temveč jo obravnavajo kot debeloglavko Rana ridibunda (Nöllert in Nöllert, 1992). Zaradi nerazjasnjene taksonomije ter morebitnega križanja, osebkov iz skupine zelenih žab nismo določali do vrste. Na dveh lokalitetah vzdolž gorskega potočka na J pobočju Rumije (pri vasi Tuđemili) in pri kraju Riječki Grad (ob Rijeki Crnojevići) smo našli žabe vrste Rana graeca (skupina rjavih žab). To so do 8 cm velike žabe, podobne rosnici Rana dalmatina ali sekulji Rana temporaria. Od rosnice se razlikujejo predvsem po temnem vzorcu na grlu, od sekulje pa po daljših nogah. Večinoma jih najdemo v ali ob gorskih potokih, pogosto pa tudi v izvirih, vlažnih jamah ali kanalih. Aktivne so ponoči in podnevi. Ponoči, posebej ob dežju, se gredo prehranjevati tudi dlje stran od vode. Rana graeca je razširjena od Bosne, Črne Gore, J Srbije in JV Bolgarije do Grčije (Arnold, 2004). Od brezrepih dvoživk so bile pogoste tudi zelene rege Hyla arborea, ki smo jih videli in slišali na šestih lokalitetah, večinoma ob kalih ali drugih vodah. Nekajkrat smo naleteli na rosnico Rana dalmatina in hribske urhe Bombina variegata. Zanimive so bile najdbe odraslih navadnih krastač Bufo bufo, saj je bila večina 10 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 osebkov izredno velikih dimenzij (okoli 15 cm). V Črni gori živi podvrsta trnasta navadna krastača Bufo bufo spinosus, ki jo najdemo tudi v Z Sloveniji, na območju s submediteransko klimo (Veenvliet in Kus Veenvliet, 2003). Običajno so zelo velike (do 15 cm), telo pa je pogosto kontrastno obarvano. Na kožnih žlezah imajo majhne trnaste izrastke (od tu tudi ime) (Veenvliet in Kus Veenvliet, 2003). V Črni gori je prisotnih šest vrst repatih dvoživk (Urodela), od tega smo na taboru zasledili le dve. Na treh lokalitetah smo našli navadne pupke Triturus vulgaris graecus. Podvrsta je razširjena od J Hrvaške in Bosne do Makedonije, Grčije in Ionskih otokov. Osebki te podvrste so manjši (do 7,5 cm), imajo nizek hrbtni greben, ki se na obeh straneh nadaljuje v greben ali rob. Rep se konča s filamentom, trebuh je oranžen do rdeč in pri samicah pogosto močno pikast (Arnold, 2004). Ličinke navadnega močerada Salamandra salamandra smo našli na dveh lokalitetah, in sicer v dveh majhnih potokih. V obalnem delu Črne Gore smo pričakovali tudi zeleno krastačo Bufo viridis in velikega pupka Triturus carnifex, na katerega bi verjetno naleteli, če bi preiskali večje število kalov. V hribovitem delu v notranjosti dežele živi še sekulja Rana temporaria, planinski pupek Triturus alpestris in planinski močerad Salamandra atra. Po nekaterih virih (Džukić in Kalezić, 2004) živi v podzemeljskih jamah Črne Gore tudi močeril Proteus anguinus. Plazilci V Črni Gori je po različnih virih prisotnih od 34 (Arnold, 2004) do 37 (Džukić in Kalezić, 2004) vrst plazilcev. Od tega smo jih na taboru popisali 15 in eno alohtono vrsto želve (rdečevratka Trachemys scripta). V tabeli so prikazane vrste, število lokalitet, na katerih je bila najdena posamezna vrsta in število opazovanih osebkov. Izmed šestih avtohtonih vrst želv (Testudines) smo najpogosteje naleteli na kopensko želvo grško kornjačo Testudo hermanni, ki smo jo večinoma našli na suhih kraških travnikih, med grmičevjem in na kolovozih, nekaj osebkov (juvenilnih) pa je bilo tudi povoženih. Močvirsko sklednico Emys orbicularis smo našli v počasi tekočih potokih (kanalih) ali mlakah na Mrčevem polju. Presenečeni smo bili nad številom opaženih in ulovljenih osebkov te vrste, saj jo v Sloveniji, kljub intenzivnemu iskanju, težje opazimo. Vzrok temu bi lahko bila večja številčnost te vrste v Črni Gori (npr. zaradi ohranjenosti primernih habitatov), morda pa so te želve tudi manj plašne (manjša prisotnost človeka). V večji mlaki na Mrčevem polju smo ulovili tudi en osebek rečne sklednice Mauremys rivulata. Od močvirske sklednice se razlikujejo po prisotnosti t.i. ingvinalne plošče in predvsem po obarvanosti; karapaks je sivo-rjave do zelene barve (pri močvirski sklednici temen z rumenimi pikami), plastron skoraj povsem črn (pri močvirski sklednici rumenkast), na vratu pa imajo svetle črte. Na isti lokaliteti smo, poleg obeh avtohtonih vrst sladkovodnih želv, opazili tudi alohtono rdečevratko Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 11 Trachemys scripta. Na obalah bi morda ob daljšem času popisovanja in natančnejšem pregledovanju našli ostanke morskih želv (družina Cheloniidae); predvsem glavate karete Caretta caretta, morda pa tudi orjaške črepahe Chelonia mydas in orjaške usnjače Dermochelys coriacea. Po različnih virih je v Črni gori prisotnih od 13 (Arnold, 2004) do 16 (Džukić in Kalezić, 2004) vrst kuščarjev (Sauria), od tega smo v času tabora popisali 7 vrst. Na največ lokalitetah smo našli blavorja ali žoltoplaza Pseudopus apodus, breznogega kuščarja iz družine slepcev (Anguidae). Srečevali smo jih na kraških travnikih, ob kolovozih, na gozdnih robovih, pogosto pa smo videvali tudi povožene osebke. Iz družine kuščaric (Lacertidae) je prevladoval veliki zelenec Lacerta trilineata, videli smo odrasle in tudi veliko mladostnih osebkov. V nekaterih primerih, predvsem ko smo jih samo opazovali, smo imeli težave pri ločevanju te vrste od navadnih zelencev Lacerta viridis, ki se razlikujejo po modro obarvanem grlu (pri velikem zelencu je rumeno) in nekaterih značilnostih oluskanosti. Na navadnega zelenca smo naleteli na kraški planoti na gorovju Rumija, torej na višjih nadmorskih višinah (okoli 1000 m). Na kraških gmajnah in v svetlih gozdovih na tej planoti ter v njeni bližnji okolici smo videli tudi veliko pozidnih kuščaric Podarcis muralis, ki smo jih popisali le še na eni lokaliteti (ob Skadarskem jezeru). Tudi kraške kuščarice Podarcis melisellensis so si za življenjski prostor izbrale kraške travnike na tej planoti, vendar smo jih srečevali tudi povsem ob morju. Na suhozidih ob kraških travnikih in v oljčnih nasadih na polotoku Luštica smo nekajkrat videli tudi črnopikčasto kuščarico Algyroides nigropunctatus, z značilnimi gredljastimi hrbtnimi luskami in barvito trebušno stranjo. Na dveh lokalitetah smo opazili turškega gekona ali polprstnika Hemidactylus turcicus iz družine gekonov (Gekkonidae), ki smo ga prepoznali po značilni obliki prstov in nežno rožnati obarvanosti. Pogosto se zadržujejo v antropogenem okolju – npr. na zidovih hiš, kjer smo tudi našli en osebek, drugega pa na steni ob vhodu v jamo. Po podatkih iz literature smo v obalnem delu Črne Gore pričakovali še vsaj enega predstavnika gekonov, to je pozidni gekon Tarentola mauritanica. Črni Gori živi tudi slepec Anguis fragilis, ki pa ga zaradi skritega načina življenja na terenu pogosto prezremo. Iz družine kuščaric živijo tu še martinček Lacerta agilis, živorodna kuščarica Zootoca vivipara, Lacerta mosorensis (vse tri v bolj hladnih habitatih na višjih nadmorskih višinah) ter šiloglavka Lacerta oxycephala (Arnold, 2004). Vrsta Št. lokalitet Št. osebkov grška kornjača Testudo hermanni 7 9 močvirska sklednica Emys orbicularis 4 9 rečna sklednica Mauremys rivulata 1 1 rdečevratka Trachemys scripta 1 1 blavor Pseudopus apodus 14 21 veliki zelenec Lacerta trilineata 11 22 kraška kuščarica Podarcis melisellensis 5 20 črnopikčasta kuščarica Algyroides nigropunctatus 4 8 pozidna kuščarica Podarcis muralis 4 13 navadni zelenec Lacerta viridis 2 9 turški gekon ali polprstnik Hemidactylus turcicus 2 2 kobranka Natrix tessellata 6 10 belouška Natrix natrix 4 7 12 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Vrsta Št. lokalitet Št. osebkov belica Coluber gemonensis 3 3 Coluber caspius 1 1 modras Vipera ammodytes 1 1 Po podatkih Džukića in Kalezića (2004) pa naj bi se sem raztezal celo areal primorske kuščarice Podarcis sicula, kuščarice Podarcis taurica in gekona Cyrtodactylus kotschyi. Tudi diverziteta kač (Sauria) v Črni Gori je velika, saj je prisotnih kar 15 vrst iz treh družin. Naš izkupiček je bil manj pester, saj smo popisali le pet vrst kač, štiri vrste so bile iz družine gožev (Colubridae). Najpogostejši sta bili kobranka Natrix tessellata in belouška Natrix natrix, kači ki se radi zadržujeta v in ob vodi, kjer lovita svoj plen. Opazili smo jih v in ob mlakah, kalih, potokih in rekah. Največ kobrank pa smo zabeležili ob Skadarskem jezeru, ki je bogato z njihovim plenom, ribami. Na okoliških cestah je bilo veliko kobrank tudi povoženih. Opazovane belouške so imele dve svetli progi vzdolž hrbta, kar je značilno za podvrsto Natrix natrix persa (nekateri avtorji jo obravnavajo zgolj kot obliko), ki je razširjena na vzhodni Jadranski obali in od južnega Balkana z Egejskimi otoki proti vzhodu. Na treh lokalitetah smo opazovali belico Coluber gemonensis, ki živi na suhih kraških travnikih, suhozidih, oljčnih nasadih itd. Le enkrat smo naleteli na kačo Coluber caspius, in še ta osebek je bil žal povožen. Tudi za to vrsto je namreč značilno, da se rada sonči na cestah, kar velikokrat plača z življenjem. Njeno življenjsko okolje je podobno kot pri belici. Tudi modrasa Vipera ammodytes iz družine gadov (Viperidae) smo zabeležili samo enkrat, z njim pa je povezan pretresljiv dogodek, ki so ga doživeli člani botanične skupine ob Skadarskem jezeru: med pogovorom z domačini je mimo njih prilezel modras in domačini so ga zaradi strahu v trenutku pokončali s kamnom! Tako je edini popisani modras žal tudi mrtev in to od človeške roke. Kot že rečeno, bi ob daljšem času popisovanja in intenzivnejšem iskanju, lahko našli še 10 vrst kač. Na višjih in hladnejših območjih živita še dva predstavnika družine gadov: navadni gad Vipera berus in mali gad Vipera ursinii. Večina ostalih kač je iz družine gožev: navadni gož Elaphe longissima, progasti gož Elaphe quatuorlineata, leopardovka Elaphe situla, smokulja Coronella austriaca, mačjeoka Telescopus fallax, zrva Malpolon monspessulanus in vitka poljarica Coluber najadum. V Črni Gori pa živi tudi nenavadna kača Typhlops vermicularis iz družine Typhlopidae, ki večinoma živi pod zemljo. Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 13 LOKALITETA ŠIFRA LOKALITETE VRSTE Bar; potok 2,7 km SV od rta Voluvica 39 Nnat Bar, Sustaš; cesta v kraju Sustaš 60 Nnat, Rzel Bar, Tuđemili; planota 2 km VSV od vasi Tuđemili 56 Pmur, Lvir, Pmel Bar, Tuđemili; potok 2 km VJV od vasi Tuđemili 57 Rgra, Pmur Bar, Tuđemili; potok 1,5 km JV od vasi Tuđemili 58 Rgra, Bvar, Ssal Bar, Tuđemili; pot v vasi Tuđemili 59 Lvir, Pmur, Papo, Ther Bar, Zupci; cesta 1 km JZ od kraja Zupci 38 Papo Budva 66 Papo Budva, Brajići - Kosmač, mlake ob potoku 27 Bvar Budva, Mrčevo polje; potok 2,5 km S od rta Jaz 2 Eorb, Rzel Budva, Mrčevo polje; 2 km S od rta Jaz 3 Harb, Rdal Budva, Mrčevo polje; 1,5 km SSV od rta Jaz 4 Ltri Budva, Mrčevo polje; 1 km S od rta Jaz 5 Pmel Budva, Mrčevo polje; potok 1,5km S od rta Jaz 6 Eorb, Harb Budva, Mrčevo polje; 3,5 km SSZ od rta Jaz 14 Eorb, Rzel, Tvul, Harb Budva, Mrčevo polje; 3 km SSZ od rta Jaz 15 Mriv, Harb, Rzel, Tscr, Tvul Cetinje, Belvedur; travniki pri kraju Belvedur 51 Ltri Cetinje, Čisto polje; mlake, potok 500 m J od Čistega polja 50 Bbuf, Tvul, Ssal, Pmel Cetinje, Mužovići; travniki 500 m S od naselja Mužovići 49 Ltri Cetinje; Obod – Riječki Grad 65 Rgra Cetinje; Rijeka Crnojevića - izvir 64 Ntes, Bbuf, Bvar Kotor, Ljuta; stena ob vhodu v jamo 61 Htur Petrovac, Bijelo polje; cesta 1 km S od cerkve Sv. Ilija 28 Papo Petrovac, Buljarica; močvirje 500 m JJZ od Đurovice 46 Rzel, Rdal, Bbuf, Papo Petrovac, Drobnići; suhozid 300 m V od cerkve 41 Cgem Petrovac, Đurovica; potok v kraju Đurovica 36 Bbuf, Rzel Petrovac, Građani; cesta 1km S od naselja Građani 48 Cgem Petrovac, Mišići; 1,5 km od vrha Velji Grad 37 Ther Petrovac, Mišići; cesta 1,7 km SZ od kraja Mišići 43 Papo Petrovac, Ovtoćići; cesta v naselju Ovtoćići 47 Cgem Petrovac, Reževići (Katun); 500 m Z od cerkve 42 Ltri Sv. Stefan; 1 km V od rta Sv. Stefan 52 Papo, Ltri Sv. Stefan; 1 km SV od rta Sv. Stefan 53 Rdal, Bvar Sv. Stefan, Čelobrdo; 500 m Z od samostana Duljevo 9 Papo, Rdal Sv. Stefan, Čelobrdo; 700 m JZ od samostana Duljevo 10 Anig Sv. Stefan, Čelobrdo; 1 km JJZ od samostana Duljevo 11 Ltri, Papo LOKALITETA ŠIFRA LOKALITETE VRSTE Sv. Stefan, Čelobrdo; cesta 500 m JZ od vasi Čelobrdo 55 Bbuf Sv. Stefan, Čelobrdo; zid v vasi 54 Ltri Sv. Stefan, Duljevo; 200 m JZ od samostana Duljevo 12 Papo, Pmel Sv. Stefan, Miloćer; cesta v kraju Miloćer 13 Ther Sv. Stefan, Miloćer; zid stavbe (gostilna Mali Miloćer) 40 Htur Sv. Stefan, Pržno; 500 m SV od rta Pržno 1 Ther, Ltri Sv. Stefan, Pržno; gozdna pot, 150m SV od rta Pržno 25 Papo Tivat, Glavatićići; 1 km V od cerkve v Glavatičićih 7 Papo Tivat, Glavatićići; kal 1 km ZSZ od cerkve v Glavatičićih 8 Rzel Tivat, Krašići; potoki 700 m S od vasi Krašići 23 Ther, Rdal Tivat, Merdari; 2 km V od vasi Merdari 20 Anig, Ltri Tivat, Radovanovići; kal v vasi Radovanovići 21 Rzel. Harb Tivat, Radovanovići; 200 m Z od kala v vasi Radovanovići 22 Ltri, Anig Tivat, Radovići; 500 m JJZ od cerkve na hribu nad Radovići 18 Ther Tivat, Radovići; 100 m V od cerkve na hribu nad Radovići 19 Ther, Anig, Papo Tivat, Radovići; kal v vasi Radovići 24 Rzel Tivat, soline; 1,8 km SSVod vrha Velovič 16 Eorb Tivat, soline; pri bencinski postaji (odcep za Kotor) 63 Rzel Ulcinj; 1 km SV od rta Deran 44 Pmel Ulcinj; mlaka 700 m SSV od rta Deran 45 Rzel, Ntes, Nnat Ulcinj, Ulcinjske soline, na poti 26 Papo Virpazar, Bijelo polje; cesta 1,5 km SSV od B.polja 17 Ccas, Rzel Virpazar; jezero JZ od mosta v mestu 29 Rzel Virpazar; cesta 20 m J od mosta 30 Ntes Virpazar, Godinje; obala 1,3 km JZ od otoka Grmožur 31 Rzel, Ntes, Nnat, Pmur Virpazar, Godinje; gozd nad obalo 1,5 km JJZ od otoka Grmožur 32 Ltri Virpazar, Grmožur; 100 m V od otoka Grmožur (v jezeru) 33 Ntes Virpazar, Lasendro; cesta 2 km S od Virpazarja 34 Ntes Virpazar, Vranjina; 600 m SV od vrha Vranjina 62 Vamm Virpazar, Vranjina; 2 km SV od krajaVranjina 35 Rzel, Harb Legenda: Anig – Algyroides nigropunctatus; Bbuf – Bufo bufo; Bvar – Bombina variegata; Ccas – Coluber caspius; Cgem – Coluber gemonensis; Eorb – Emys orbicularis; Harb – Hyla arborea; Htur – Hemidactylus turcicus; Ltri – Lacerta trilineata; Lvir – Lacerta viridis; Mriv – Mauremys rivulata; Nnat – Natrix natrix; Ntes – Natrix tessellata; Papo – Pseudopus apodus; Pmel – Podarcis melisellensis; Pmur – Podarcis muralis; Rdal – Rana dalmatina; Rgra – Rana graeca; Rzel – Rana (Pelophylax) sp. (podrod zelene žabe); Ssal – Salamandra salamandra; Ther – Testudo hermanni; Tvul – Triturus vulgaris; Tscr – Trachemys scripta; Vamm – Vipera ammodytes. Slika 1: Seznam lokalitet v sliki. 16 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski terenski dnevi Jovsi 2006 Zahvala Najprej se zahvaljujem članom SHS, ki so me spodbudili k vodenju skupine na taboru. Vesni hvala za posojeno opremo in nasvete, Katji pa za posojeno literaturo. Posebej se zahvaljujem vsem, ki so prispevali podatke o dvoživkah in plazilcih. Hvala tudi udeležencem moje skupine za njihovo potrpežljivost, vedoželjnost in prijetne terenske dneve. Pa seveda »cimrom« v ožjem in širšem pomenu besede za prijetno bivanje, vsem ki so popestrili tabor v jutranjih, večernih in nočnih urah in seveda najboljšim sopotnikom (Urška, Damjan in Gašper) na dolgi poti v avtu. Viri Ajtić R., Tomović L., Crnobrnja-Isailović J. 2004. Check list of amphibians and reptiles of Montenegro. The Centre for biodiversity of Montenegro http://www.biodiversity.cg.yu/articles.php?id=19 (10.8.2005) Arnold E. N. 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe. Collins, London Džukić G., Kalezić M. L. 2004. The biodiversity of amphibians and reptiles in the Balkan peninsula. In: Griffiths H.I. et al (eds.), Balkan Biodiversity. Kluwer Academic Publishers, the Nederlands. 167-192 Geodetski zavod Slovenije. 2002. Črnogorsko primorje. GZS, Ljubljana Mršić N. 1997. Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana Nöllert A., Nöllert C. 1992. Die Amphibien Europas: Bestimmung, Gefährdung, Schutz. Franckh-Kosmos, Stuttgart Tome S. 1999. Razred: Plazilci, Reptilia Kryštufek B., Janžekovič F. (Eds.). Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana, pp. 284-305 Veenvliet P., Kus Veenvliet J. 2003. Dvoživke Slovenije: priročnik za določanje. Zavod Symbiosis, Grahovo Slika 2: Plazilski ulov v rokah hroščarjev. (Foto: D. Galjot) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 17 POROČILO BOTANIČNE SKUPINE Udeleženci skupine: Martin Turjak (vodja), Luka Ausec, Klavdija Kuharič, Nina Ražen, Brina Sotenšek, Tina Ličina, Matej Kalar, Mojca Klemenčič V botanični skupini smo se želeli seznaniti z rastlinami in rastlinskimi združbami, ki jih v Sloveniji ne najdemo. Tako smo si že vnaprej obetali veliko eksotičnih odkritij, saj smo se podali na območje s pravo mediteransko floro. Naše delo je bilo precej oteženo zaradi dokaj slabih lokalnih določevalnih ključev, ki še zdaleč ne vsebujejo vseh vrst. Črna gora sploh nima svojega ključa, edina obširnejša floristična obdelava, ki zavzema večji del črnogorskega ozemlja je Conspectus florae montenegrinae (Rohlena, 1942), ki pa je stara že dobrega pol stoletja in napisana v latinskem jeziku. V veliko pomoč nam je bilo sodelovanje črnogorskih botaničnih kolegov. Na prvi raziskovalni dan (24.4.) smo se ob spremstvu črnogorske kolegice odpravili na močvirnata območja v okolici Ulcinja. Ulcinj je znan po nepregledno dolgih peščenih plažah, v njihovem zaledju pa se raztezajo poplavni gozdovi, ki jih izkazuje specifična flora, ta pa je pravi kontrast halofitskim združbam peščenih obal. Tako lahko na zelo majhnem območju opazujemo zelo veliko florno pestrost. Obiskali smo območje plaže, z imenom znamenite brazilske plaže - Copacabana. Zanimive vrste, ki smo jih našli, so bile na primer rahlocvetna kukavica ( Orchis laxiflora), ki je s svojimi lepimi temno vijoličastimi socvetji krasila močvirnate predele. Na peščenih rastiščih smo opazovali rastline, ki so mediteranske flore nevajenemu očesu vzbujale še posebno pozornost. Med njimi so bile robustne obmorske možine ( Eryngium maritimum), kobulnice, ki iz peščenih tal molijo bodeče liste. Ta rastlina se na takšni podlagi pojavlja tipično in je včasih zašla tudi v slovenski submediteran, a ima sedaj v Sloveniji status izumrle vrste. Druga tipična in hkrati zanimiva vrsta je križnica Cakile maritima z mesnatimi, pernato deljenimi listi in nežno rožnatimi cvetovi. Na obali se pojavljajo še mnoge klinčnice, kot sta stožčasta lepnica ( Silene conica L.) in navadna peščenka ( Arenaria serpyllifolia L.), metuljnice, kot so plazeča detelja ( Trifolium repens L.), podzemna detelja ( T. subterraneum L.), zasukanocvetna detelja ( T. resupinatum L.) in primorska meteljka ( Medicago marina L.), srhkolistnica modri volovski jezik ( Anchusa azurea Mill.) ter trave, kot sta zajčji rep ( Lagurus ovatus L.) in gomoljasta latovka ( Poa bulbosa L.), ki se pojavlja v živorodni obliki ( forma vivipara). Popoldne istega dne smo obiskali tudi izliv reke Bojane, ob katerem smo ponovno naleteli na zanimivo rastje. Na obalnih peščinah so raztreseni srčasti bleščeči temno zeleni listi obmorskega plotnega slaka ( Calystegia soldanella (L.) R. Br.), bregovi reke pa se zaraščajo z navadno tamarišo ( Tamarix gallica L.). Drugi terenski dan (25.4.) smo preživeli na plaži Buljarice. Na peščenih in 18 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 prodnatih delih obale smo ponovno naleteli na nekatere zanimive kserofite (rastline suhih rastišč), ki so nas navduševali s pestrostjo oblik in prilagoditev na okolje. Najzanimivejše vrste tega dela so zagotovo deljenolistni trpotec ( Plantago coronopus L.), ki se po Sredozemlju pogosto pojavlja in pogosto naseljuje ruderalna rastišča. Druga, zelo zanimiva in precej redka vrsta trpotca, je Plantago lagopus L., ki jo zaznamuje žametno dlakavo socvetje, ki spominja na zajčji rep. V nizkem grmičevju se skrivajo simpatična vrsta luka – Allium subhirsutum in dve vrsti podrašca: navadni p. ( Aristolochia clematitis L.) in okroglolisti p. ( A. rotunda L.). Pusto prodnato obalo poleg kupov smeti poživijo tudi nekatere rastline, kot so navadni morski koprc ( Crithmum maritimum L.), obalni mleček ( Euphorbia paralias L.) in kretski pasji jezik ( Cynoglossum creticum Mill.) To območje pa je izjemno še zaradi nečesa drugega. Za obalnimi nanosi se teren nekoliko spusti in v to kotanjo se stekajo potočki in hudourniki s pobočij, ki obdajajo zaliv. Pritekla voda se zadržuje na neprepustni podlagi in izoblikuje se močvirje z značilnim rastjem. Večji del je zaraščen, pretežno s trstom ( Phragmites australis (Cav.) Trin. Ex Steud.), ob robu močvirja, v nekoliko nižji vodi, pa se pisanost vrst poveča. Tukaj rasejo prikupne vrste zlatic. Vodna zlatica z majhnimi belimi cvetovi, lasastolistna vodna z. ( Ranunculus trichophyllus Chaix) je s svojimi plavajočimi deljenimi listi preraščala vodno gladino. Ob robu se bohoti precej redka vrsta R. ophioglossifolius Vill.. Breg z velikimi rumenimi cvetovi krasi vodna perunika ( Iris pseudacorus L.), med katero se visoko dvigujejo posušena stebla ščetice ( Dipsacus sp . ), ki so ostala še od prejšnjega poletja. Teren (27.4.), ki nas je popeljal po pobočjih nad Cetinjem in Njegoši, se je izkazal za zelo zabavnega, saj smo bili še konec aprila deležni zimskih radosti. Mnoga severna pobočja je namreč še v veliki meri pokrival sneg. Ko se ob obali vegetacija že počasi preveša v poletno, se pod vrhovi med krpami kopnečega snega začenjajo prebujati prve pomladanske cvetice. Tako lahko občudujemo v polnem razcvetu trobentice ( Primula vulgaris Hudson), pomladanski žafran ( Crocus vernus ssp . vernus (L.) Mill) in dvolistno morsko čebulico ( Scilla bifolia L.). Z vrhov se odpira razgled na vse strani neba: na Njegoše, na Cetinje, na Skadrsko jezero, na morje in na oddaljene gorske verige, ki so zavite v srivnostne meglice. V tem delu je zibelka črnogorske kulture in kraji, iz katerih so izvirale kraljeve dinastije. Te so zaznamovale zgodovino naroda, ki je bil dolga leta vpleten v mnoge vojne. Ljudje so se v tako neprijazni pokrajini zelo težko ukvarjali z intenzivnim kmetijstvom. Še do danes se razmere niso veliko spremenile in edina stvar, ki nas opozarja na današnjo visoko stopnjo kulture, so mnoga divja odlagališča odpadkov. Raziskovali smo tudi bližnjo okolico našega »tabora« v Kamenovem. Tako smo se na enega od terenov (28.4.) odpravili na priljubljeno razgledišče Čelobrdo. Tukaj smo opazovali tipično prepletanje degradacijskih stopenj sredozemskega gozda: od pravega zimzelenega gozda, preko makije in darige do suhih travišč. Garigo zaznamuje prepletanje travnate vegetacije in nižjega grmičevja, ki ga v veliki meri predstavljajo zelenika ( Phillyrea sp . ), Quercus coccifera L. in drevesasta resa Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 19 ( Erica arborea L.). Zanimive najdbe na trati med grmovjem pa so bile predvsem mnoge vrste orhidej, na primer osjeliko mačje uho ( Ophrys sphegodes Mill.) in jezičasti serap ( Serapias lingua L.), rdečecvetni pravi ranjak ( Anthyllis vulneraria ssp . rubiflora (DC.) Arcang.) in pojalnik ( Orobanche cf . arenaria Borkh.). Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo si lahko oči spočili ne samo na cvetovih maditeranskih rož ampak tudi na prekrasni panorami, ki ji je kraljeval pogled na otoček Sv. Stefana. Na zadnji terenski dan (29.4.) smo se odpravili še na Skadrsko jezero, kjer smo opazovali rastje ob in v jezeru. Zanimivejše vrste, ki se tam pojavljajo, so močvirski mleček ( Euphorbia palustris L.), beli lokvanj ( Nymphaea alba L.), ozkolistni rogoz ( Typha angustifolia L.), vodni orešek ( Trapa natans L.) in plavajoči dristavec ( Potamogeton natans ). Najpogostejše pa so bile različne vrste vrb ( Salix spp . ) Slika 1: "Laboratorij". (Foto: L. Ausec) in navadni trst ( Phragmites australis (Cav.) Trin. Ex Steud.). Najizrazitejša izkušnja s tega terena je bila zagotovo pri izlivu reke Morače, kjer smo se podali med trstičje in vejevje potopljenih dreves z dolgim in ozkim lesenim čolnom. Takšne sem do tedaj poznal zgolj iz dokumentarnih oddaj o tropskih rekah. Najprej je lastnica plovila seveda izpraznila čoln, ki je bil do polovice nalit z vodo, na zadnjem koncu je nataknila majhen motorček in nato smo s tem nenavadnim čolnom odpluli do enega od mnogih manastirjev ob Skadrskem jezeru. Čoln je bil na videz zelo nestabilen, vsakih nekaj minut je bilo potrebno z vedrom iz njega zajemati vodo in jo vračati v jezero, lastnica čolna pa je ves čas grozila, da nam bo zmanjkalo goriva, a smo se kljub vsemu vrnili suhi in brez večjih težav. Ob vrnitvi smo bili deležni še prizora, kako se prava črnogorska gospodinja na dvorišču s trimetrskim kolom znese nad ubogim modrasom ( Vipera ammodytes). Seveda je jasno, kdo je bil zmagovalec dvoboja, in da smo herpetološki skupini pripeljali s terena kačo, oziroma to, kar je še ostalo od nje. Seveda to ni vse, kar je botanična skupina počela v Črni Gori. Je le kratek opis poteka terenov in nakazuje trud, prispevati k našemu boljšemu poznavanju precej eksotičnega območja. Predvsem pa smo uživali in kar najbolje, izkoristili dni na taboru, seveda tudi v prostem času, ko nismo bili na terenu. 20 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 POROČILO POTAPLJAŠKE SKUPINE Udeleženci skupine: Polonca Kramberger (vodja), Mojca Železnik, Polona Pengal, Uroš Videmšek, Jernej Uhan, Klement Stojanovski Uvod Obala Črne Gore spada pod južno Jadransko morje, za katerega je značilno da je globlje, toplejše in bolj slano, kot severni in srednji Jadran. Na 293 km razpotegnjeni morski obali najdemo dolge turistične peščene plaže, ali pa značilno strmo skalnato obalo, s hitrim spuščanjem dna na velike globine. Potek dela Potapljali smo se z avtonomno potapljaško opremo, ali pa na dah, vedno v skupini z vodstvom. Naši potopi niso bili v naprej določeni, prilagajali smo se vsakodnevnim vremenskim razmeram. Opravili smo 5 potopov na globinah do 20m. Živih organizmov nismo nabirali in nosili na obalo, poskušali smo si zapomniti čim več vrst in smo jih nato na obali popisali s pomočjo knjig. Lokalitete - potapljanje s SCUBA opremo • lokaliteta 1: Sv. Nikola, globina: 0 – 9,6 m (peščeno dno, trava, smeti) • lokaliteta 2: rt Platamuni, globina: 0 – 13,6 m (dno:) • lokaliteta 3: Sv. Nikola, rt Školj, globina: 0 – 20,6 m (dno:) • lokaliteta 4: Debeli rt, globina: 0 – 16,5 m (stene, peščeno dno, trava) • lokaliteta 5: rt Mogren, globina: 0 – 20 m (skalnato dno z luknjami) - potapljanje na dah • lokaliteta 6: plaža pri hotelu Maestral (trava) • lokaliteta 7: plaža Kamenovo (stena z luknjami, skale) - opazovanje z obale • lokaliteta 8: Marina v Budvi Seznam vrst alge (ALGAE) morsko peresce Aglaophenia sp. (2, 3) apneni dežnički Acetabularia mediterranea (1, 2, 3, 4, 5) rumeni zoantar Parazoanthus axinellae (3, 5) halimeda Halimeda tuna (1, 2, 3, 4, 5) rdeča morska veternica Actinia equina (1, 3, 4, 8) Jania rubens (2, 3) prečno progasta morska veternica Actinia cari (3) Padina pavonia (1, 2, 3, 4, 5, 6) marmornata morska veternica Aiptasia mutabilis (2, 3, 4, 5) semenke (SPERMATOPHYTA) sončna veternica Cereus pedunculatus (2, 3) pozidonija Posidonia oceanica (1, 2, 3, 4, 6) jadranska kamena korala Cladocora cespitosa (2) spužve (PORIFERA) kratkolovka Aureliania heterocera (3) mrežasta spužva Clathrina clathrus (2, 4) kamnita čašica Caryophyllia inornata (2, 3, 5) usnjata spužva Chondrila nucula (1, 2, 3, 4, 5) kamnito nakovalce Balanophyllia europea (2) ledvičasta spužva Chondrosia reniformis (2) mehkužci (MOLLUSCA) prava spužva Euspongia officinalis (2) latvica Patella sp. (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8) spužva žilavka Spirastrella cunctatrix (2, 3, 4, 5) petrovo uho Heliotis lamellosa (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7) spužva žveplenjača Verongia aerophoba (3, 4, 5) veliki svitek Astrea rugosa (2, 4, 5) ožigalkarji (CNIDARIA) pelikanovo stopalce Aporrhais pes-pelicani (1) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 21 progasta porcelanka Luria lurida (2, 3, 5) bradavičasta morska zvezda Marthasterias glacialis (2, 3, 4, bodičasti volek Murex brandaris (3, 4, 5) 5) vreteno Buccinulum corneum (2) rjava zvezda Astropecten aranciacus (3) čokati volek Tranculariopsis trunculus (3, 4, 6) trda morska zvezda Hacelia attenuata (3) pokrovača Chlamys sp. (1, 4) škrlatno rdeča zvezda Ophidiaster ophidianus (3,5) srčanka Cardium sp. (4) ognjenordeča zvezda Echinaster sepositus (1, 2, 3, 4, 5) ladinka Venus verrucosa (4) veliki kačjerep Ophioderma longicaudum (2) leščur Pinna nobilis (1, 5) plaščarji (TUNICATA) klapavica Mytilus galloprovincialis (1, 2, 3, 4, 5, 7, 8) rdeči kozolnjak Halocynthia papillosa (2, 3) morski datelj Lithodomus lithophagus (2, 3, 5) vretenčarji (VERTEBRATA) stožec Conus mediterraneus (3) morena Muraena helena (2, 3) veliki morski zajček Aplysia fasciata (8) pirka Serranellus scriba (2, 3, 4, 5, 6) bervita flabelina Flabellina affinis (3) črnik Chromis chromis (2, 3, 6) pisanček Thuridilla hopei (2) knez Coris julis (2, 4, 5, 6) pikasti perjaničar Peltodoris atromaculata (3, 4) ugor Conger conger (2, 6) beloprogi perjaničar Hypselodoris tricolor (2) modrak Maena maena (2, 4, 5) oranžni obročkar Cratena peregrina (3) špar Diplodus annularis (2, 3, 5) hobotnica Octopus vulgaris (3, 4, 5, 7) volkec Serranellus hepatus (2) kolobarniki (ANNELIDA) morski kraljiček Apogon imberbis (2, 3) ognjeni črv Hermodice carunculata (2, 3) nerazpoznavna babica Blennius incognitus (2) apnenčasti cevkar Protula tubularia (3) bukva Boops boops (2) pahljačasti cevkar Sabella pavonina (1, 2, 3, 5) smokva Labrus bimaculatus (1, 3) spalancanijev črv Spirographis spallanzani (3) turčin Crenilabrus mediterraneus (1) pisani pokrovčkar Serpula vermicularis (2) vrana Labrus merula (1) členonožci (ARTHROPODA) fratrc Diplodus vulgaris (3, 6) veliki vitičnjak Balanus sp . (3) cipel Mugil sp.(3, 4, 5, 8) rarog Palinurus elephas (2, 3, 4, 5) tabinja Phycis mediterranea (3) marogasta rakovica Pachygrapsus marmoratus (3) kanjec Serranellus cabrilla (3) maločlenarji (OLIGOMERIA) šarg Diplodus sargus (3) neptunove čipke Sertella beaniana (3) pic Charax puntazzo (3) lažna korala Myriapora trunctata (3, 4) salpe Boops salpa (3, 4, 5) navadni brizgač Holothuria tubulosa (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7) albanski knez Thallasoma pavo (3) pegasti brizgač Holothuria forskali (3, 5) škarpena Scorpaena scrofa (3, 5) pegasti ježek Sphaerechinus granularis (1, 2, 3, 4, 5) škarpoč Scorpaena porcus (3, 5) črni morski ježek Arbacia lixula (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8) progasta babica Blennius rouxi (3) srčasti morski ježek Spatangus purpureus (3) Zaključki Popisali smo približno 80 različnih morskih organizmov na 8 različnih lokacijah. Večina živali se je po lokalitetah ponavljajo. Morsko dno je večinoma čisto, presenetila nas je le lokaliteta 1, kjer smo poleg živih organizmov našli kar nekaj smeti. Za pomoč pri našem delu se zahvaljujemo potapljaškemu centru Budvasub iz Budve, ki so nam omogočili polnjenje jeklenk, izposojo opreme, ter spremstvo na potopih. Literatura Turk, T. 1996. Živalski svet Jadranskega morja. DZS, Ljubljana Zei, M. 1988. Življenje v morju (zbirka sprehodi v naravo). Cankarjeva založba, Ljubljana Zei, M. 1988. Jadranske ribe (zbirka sprehodi v naravo). Cankarjeva založba, Ljubljana 22 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 POROČILO SKUPINE ZA PTICE Udeleženci skupine: Dejan Bordjan (vodja), Jernej Polajnar, Miha Krofel, Tina Šantl - Temkiv, Ana Vidmar, Jasna Mulej Požegar Uvod Kljub temu, da Črno goro v zadnjem času odkriva vedno več ornitologov, in da se tam vrši vedno več projektov za varovanje narave, je z ornitološkega vidika slabo raziskana in ima malo ornitologov, tako da so vsakršni podatki zelo dragoceni. Črna gora se razvija v gospodarskem smislu, temu pa tako kot drugod ne sledi varovanje in razumevanje okolja. Skupina za ptice se je podala v Črno goro z namenom spoznati se s tamkajšno ornitofavno in raziskati tamkajšna življenska okolja, ki jih le ti zasedajo. Poskušali smo tudi potegniti vzporednice med pticami in habitati Črne gore in Slovenije. Metode Za opazovanje in iskanje ptic smo uporabljali daljnoglede in teleskop. Tiste ptice, ki smo jih videli, smo določali s pomočjo določevalnih ključev. Gozdne ptice in tiste, ki so se skrivale po grmovju, smo iskali in določevali s pomočjo prepoznavanja petja in oglašanja. Na terene smo hodili peš, z avtom in s čolnom. Lokalitete 24.4.2005 Pržno – Manastir Duljevo – Čelobrdo – Manastir Praskvica 25.4.2005 Virpazar, Črmnica – Vranjina – Skadarsko jezero (čoln) – Mataguži 26.4.2005 Uljcinjske soline 27.4.2005 Manastir Praskvica – Maroviči – Čelobrdo 28.4.2005 Buljarica – Brčeli – Tomići – Građani – Sabuni – Čisto polje 29.4.2005 Tuđemili – Bijela skala 30.4.2005 Kotor 1.5.2005 Pot domov Rezultati in diskusija V osmih dneh smo opazili sto devetintrideset (139) vrst ptic. Po številu opaženih ptic iztopajo prve tri obiskane lokacije. Prvi dan smo opazili devetinštirideset (49) vrst, drugi dan devetinpetdeset (59). Tretji dan smo v Ulcinjskih solinah zabeležili sedemdeset (70), kar gre predvsem na račun pobrežnikov, ki smo jih videli kar dvaindvajset (22) vrst, od tega enaindvajset (21) takih, ki jih drugje nismo zasledili. Med temi je posebno mesto zasedel par prlivk, ki smo ga opazili na nasipu enega izmed bazenov. Zanimiva je predvsem iz vidika, ker je v Sloveniji kot gnezdilka izumrla, in ker je zaradi svoje varovalne barve težko odkrivna vrsta. Za konec tega dolgega terena smo se še lahko veselili družine beločelih deževnikov, ki je premogla dve zelo majhni kepici puha na dolgih nogah. Vrsta, ki jo redko vidimo v Sloveniji in ima majhen svetovni areal razširjenosti, je pritlikavi kormoran. Videli smo ga tako na Skadarskem jezeru kot v Ulcinjskih solinah. Še ena vrsta, ki je v Sloveniji redka v Črni Gori pa zelo pogosta, je rdeča lastovka. Na njo smo naleteli praktično povsod, kamor smo šli. Na skrivnostno Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 23 žalobno sinico smo naleteli na kar štirih lokacijah in v vseh primerih je šlo za pare. Najbolj zanimiva je bila ogromna jata okoli petstotih (500) plevic, kar je v svetovnem merilu redkost. Opažena je bila nad Skadarskim jezerom in naj bi bila pogost pojav na začetku prejšnega stoletja. Tekom tabora smo zasledili štirinajst (14) vrst ujed in tri (3) vrste sov. Pri sovah je bilo zanimivo srečanje s čuki, ki smo jih videli, za sove ob neobičajnem času, ob popoldnevih. Pri ujedah je potrebno omeniti planinska orla z dne 24.4., ki smo ju videli skoraj tik ob morju. Za črnogorske razmere je bila prav posebna lokacija šestega dne. Tam smo našli kraško planoto visoko 900m in pokrito z zrelim cerovim Quercus cerris gozdom. Tam smo opazili srednjeevropske vrste, kot so plavček, velika sinica, močvirska sinica, kratkoprsti plezalček, taščica, kos, brglez, črnoglavka, postovka, kanja, črna žolna in popolno presenečenje srednji detel. Tega smo iz Slovenije vajeni iz poplavnih gozdov v nižinah večjih rek. Zahvala Še posebaj bi se zahvalil drugim skupinam, ki so nam s terena prinašale podatke o videnih pticah. Slika 1: (Foto: D. Galjot) 24 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Slovensko in latinsko ime videne ptice 24.4. 25.4. 26.4. 27.4. 28.4. 29.4. 30.4. 1.5. Mali ponirek Tachybaptus ruficollis 6 Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis 4 Čopasti ponirek Podiceps cristatus ∞ Kormoran Phalacrocorax carbo 20-40 Pritlikavi kormoran Phalacrocorax 50+ 4 pygmeus Čapljica Ixobrychus minutus ♂ Čopasta čaplja Ardeola ralloides 6 Velika bela čaplja Egretta alba 1 2 1 Mala bela čaplja Egretta garzeta 6 5 17 Siva čaplja Ardea cinerea 7 Rjava čaplja Ardea purpurea 2 Plevica Plegadis falcinellus 500+ Žličarka Platalea leucorodia 10 Duplinska kozarka Tadorna tadorna 5 Mlakarica Anas platyrhynchos 1 Sivka Aythya ferina ♂ Planiniski orel Aquila chrysaetos 2 2 ad. Mali klinkač Aquila pomarina 1 Kačar Circaetus gallicus 2 2 1 Rjavi lunj Circus aeruginosus 2♀ ♂ Močvirski lunj Circus gargus ♀♂ ♀ Stepski lunj Circus macrourus ♀ Kanja Buteo buteo 3 2 1 4 16 2 Sršenar Pernis apivorus 1 Skobec Accipiter nisus 2 1 1 Postovka Falco tinnunculus 2 1 1 1 2 Južna postovka Falco naumanni 1 Rdečenoga postovka Falco vespertinus ♂♂ 6♀,♂ 2♀ Škrjančar Falco subbuteo 1 3 Sokol selec Falco peregrinus 1 Kotorna Alectoris greaca 2 4 Prepelica Coturnix coturnix 1 Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus 3 Liska Fulica atra ∞ Sabljarka Recurvirostra avosetta 15 Polojnik Himantopus himantopus 10 Prlivka Burhinus oedicnemus Par Rjava komatna tekica Glareola pratincola 2 Mali deževnik Charadrius dubius 3 Komatni deževnik Charadrius hiaticula 3 Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus 10 Črna prosenka Pluvialis squatarola ∞ Zlata prosenka Pluvialis apricaria ∞ Priba Vanellus vanellus 1 Spremenljivi prodnik Calidris alpina 1 net. ∞ Srpokljuni prodnik Calidris ferruginea ∞ Teminkov prodnik Calidris temminckii ∞ Mali prodnik Calidris minuta ∞ Mali martinec Actitis hypoleucos 10 1 Rdečenogi martinec Tringa totanus ∞ Črni martinec Tringa erythropus ∞ Zelenonogi martinec Tringa nebularia ∞ Jezerski martinec Tringa stagnatilis ∞ Togotnik Philomachus pugnax ∞ Mali škurh Numenius phaeopus 1 Veliki škurh Numenius arquata 1 Rečni galeb Larus ridibundus ∞ Rumenonogi galeb Larus michahellis 5 4 50 4 Navadna čigra Sterna hirundo 3 5 Črna čigra Chlidonias niger 5 30 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 25 Slovensko in latinsko ime videne ptice 24.4. 25.4. 26.4. 27.4. 28.4. 29.4. 30.4. 1.5. Mestni golob Columba livia (domest.) X Turška grlica Streptopelia decaocto X Divja grlica Streptopelia turtur 4 Kukavica Cuculus canorus 1 1 Velika uharica Bubo bubo 1 Veliki skovik Otus scops 1 3 Čuk Athene noctua 2 1 Črni hudournik Apus apus X Planinski hudournik Apus melba 100+ 200+ Smrdokavra Upupa epops 2 3 Vodomec Alcedo atthis 1 Čebelar Merops apiaster 15 Črna žolna Dryocopus martius 1 Srednji detel Dendrocopus medius 1 Vijeglavka Jynx torquilla 1 Čopati škrjanec Galerida cristata 3 Breguljka Riparia riparia ∞ ∞ Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris 100+ 15 30 5 Kmečka lastovka Hirundo rustica x Mestna lastovka Delihcon urbica x Rdeča lastovka Hirundo daurica 2 6 7 5 2 3 2 Rjava cipa Anthus campestris 4 Travniška cipa Anthus pratensis 1 Vriskarica Anthus spinoletta 1 Rumena pastirica Motacilla flava ∞ Bela pastirica Motacilla alba 2 3 2 2 Siva pastirica Motacilla cinerea 1 p Taščica Erithacus rubecola 1 Slavček Luscinia megarhynchos 8 2 2 5 4 Kupčar Oenantha oenantha ♂♀ ♂♀ ♀ ♀♂ Sredozemski kupčar Oenantha hispanica ♂ 2♂♀ 2♂ Repaljščica Saxicola rubetra 4 2 1 4 7 Puščavec Monticola solitarius p 3 Kos Turdus merula x, 5 Vrtna penica Sylvia borin 1 Črnoglavka Sylvia atricapilla 21 ∞ ∞ ∞ 6 ∞ Mlinarček Sylvia corruca 1 1 Žametna penica Sylvia melanocephala 4 Rjava penica Sylvia communis 1 1 1 1 Taščična penica Sylvia cantilans 18 ∞ ∞ ∞ ∞ ∞ Svilnica Cettia cetti 2 13 3 Brškinka Cisticola juncidis 3 Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus 1 Rakar Acrocephalus arundinaceus 5 2 1 Vrbji kovaček Phylloscopus collybita 6 4 6 5 Severni kovaček Phylloscopus trochilus 10 2 1 Grmovščica Phylloscopus sibilatrix 1 10 2 Sivi muhar Muscicapa striata 1 1 Mali muhar Ficedula parva 1 Črnoglavi muhar Ficedula hypoleuca 2 2 Velika sinica Parus major 6 ∞ 2 ∞ Plavček Parus caeruleus 12 7 1 4 ∞ Močvirska sinica Parus palustris 1 Žalobna sinica Parus lugubris par par par par Dolgorepka Aegithalos caudatus 3 Brglez Sitta europaea 1 3 Skalni brglez Sitta neumayer 4 1 Kratkoprsti plezalček Certhia ∞ brachydactyla Rjavoglavi srakoper Lanius senator 2 2 Sraka Pica pica ∞ 2 Šoja Garrulus glandarius 8 6 1 3 26 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Slovensko in latinsko ime videne ptice 24.4. 25.4. 26.4. 27.4. 28.4. 29.4. 30.4. 1.5. Kavka Corvus monedula 16 Planinska kavka Pyrrhocorax graculus 30 Planinska vrana Pyrrhocorax pyrrhocorax 4 Siva vrana Corvus corone 1 1 2 4 Krokar Corvus corax 2 5 2 2 2 Škorec Sturnus vulgaris ∞ Kobilar Oriolus oriolus ♂ ♀ 2 Domači vrabec Passer domestica x Travniški vrebec Passer hispaniolensis 8 10 1 Poljski vrabec Passer montana 2 Ščinkavec Fringilla coelebs 7 3 2 1 3 Lišček Carduellis carduellis 1 2 6 1 Zelenec Carduellis chloris 2 2 1 4 Dlesk Coccothraustes coccothraustes 1 5 1 Trstni strnad Emberiza schoeniclus 4 2 Plotni strnad Emberiza cirlus 2 1 3 1 Veliki strnad Miliaria calandra 8 14 1 Skalni strnad Emberiza cia 4 Slika 2: Kliiiiiiiik. (Foto: T. Konte) Slika 3: Tudi za zdravstveno varstvo je poskrbljeno. (Foto: M. Lužnik) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 27 POROČILO SKUPINE ZA NETOPIRJE Udeleženci skupine: Katerina Jazbec (vodja), Barbara Pečlin, Jana Mlakar, Primož Leben Štirje raziskovalci, Barbara Pečlin, Jana Mlakar in Primož Leben in jaz, smo med 24. in 30. aprilom 2005 v Črni gori iskali netopirje. Med tem smo preživeli precej časa v avtomobilu. Iz Budve smo se vozili do Kotorja, Cetinj, izvira Skadarskega jezera in celo do Nikšića. Luknje na cestah nas niso spravile iz tira, pretresljivo pa se je bilo v deževnem dnevu peljati skozi kotorski predor. Črnogorci so nemalokrat pokazali svoje gostoljubje in nam postregli. Zelo prijazni so bili tudi menihi v samotanu Podmain, ki so nam kljub temu, da je bila nedelja, razkazali tamkajšnje kletne prostore. Prav tam smo se srečali s prvim netopirjem – malim podkovnjakom ( Rhinolophus hipposideros), ki je v hladni kleti spal zavit v svoje prhuti. Pri iskanju netopirjev smo se osredotočili na možna dnevna zatočišča, kot so samostani, trdnjave, zapuščene hiše in jame. V začetku smo želeli pregledovati tudi cerkve, vendar smo kaj kmalu spoznali, da tipična črnogorska cerkev nima niti podstrešja niti zvonika, kot ga poznamo v Sloveniji. Pregledali smo sedemnajst potencialnih zatočišč, od katerih smo se z netopirji (ali njihovimi Slika 1: Pri raziskovanju jame v Vreli sledmi) srečali v sedmih zatočiščih. smo opazili malega podkovnjaka ( Rhinolophus hipposideros). (Foto: K. Najbolj nam bodo v spominu zagotovo Jazbec) ostale jame. S pomočjo domačinov smo tri našli v Vreli, vendar je le v eni spal mali podkovnjak (slika 1). Četrta jama, ki smo jo obiskali - Lipska pećina – je bivša turistična in druga najdaljša jama v Črni Gori, dolga več kot 3 km. Zaradi pomanjkanja časa smo jo pregledali le prvih 300 m, vendar o netopirjih ni bilo sledi. Mimogrede smo se spoznali z Goranom Barovićem, predsednikom Speleološkega društva Nikšić, ki nas je s prijateljem Vesom peljal do Vukovih vrel v okolici Nikšića (slika 2) ter do zelo zanimive Viline pećine. V slednji smo našli dve vrsti – velikega ( R. ferrumequinum) in malega podkovnjaka ter velik kup gvana, ki nakazuje, da jamo verjetno vsakoletno poleti ali pozimi uporablja kot zatočišče večja kolonija netopirjev. Določene kosti 28 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 netopirjev so nam potrdile, da jamo uporabljata še dve vrsti – dolgokrili netopir ( Miniopterus schreibersii) in resasti netopir ( Myotis nattereri). Zadnja in tudi najbolj zanimiva jama, ki smo jo obiskali, je bila Obodska pećina, iz katere izvira reka Crnojevića, ki se izliva v Skadarsko jezero. Zaradi naporne hoje po sicer čudoviti suhi strugi (slika 4) je bilo v jami še toliko bolj sladko. Z navdušenjem smo opazovali več kot tristo ostrouhih netopirjev ( Myotis oxygnathus), med katerimi pa bi sicer lahko bili tudi predstavniki navadnih netopirjev ( M. myotis) (Schober & Grimmberger 1987). Slika 2: Netopirci na terenu z Goranom in Vesom iz Speleološkega društva Nikšić. (Foto: K. Jazbec) Nekaj večerov smo netopirje iskali z ultrazvočnimi detektorji, s katerimi smo poslušali eholokacijske klice in skušali prepoznati vrste. Pri tem smo si pomagali tudi z ultrazvočnim detektorjem z 10 kratno upočasnitvijo časa in kasnejšo računalniško analizo posnetih klicev netopirjev. Na petih lokacijah smo slišali in prepoznali sedem vrst netopirjev, med njimi Slika 3: Brkati netopir ( Myotis mystacinus gr.; zelo zaželjeno vrsto – dolgorepega M. aurascens, Dietz & von Helversen). (Foto: netopirja ( Tadarida teniotis), K. Jazbec) malega netopirja ( Pipistrellus pipistrellus), drobnega netopirja ( P. pygmaeus) in Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 29 Savijevega netopirja (Hypsugo savii). Zanimivo se je bilo sprehajati v mestu Kotor, kjer je kar cvrčalo od socialnih klicev številnih belorobih/Nathusijevih ( P. kuhlii/nathusii) in malih netopirjev ter eholokacijskih klicev dolgorepih netopirjev. Naključje nas je pripeljalo k skupini delavcev, ki so obnavljali hišo v Ljuti. Ko so ugotovili, da iščemo netopirje, so nam takoj prinesli trupelce belorobega netopirja ( P. kuhlii), ki so ga dan prej našli na podstrešju. V družbi Polonce Kramberger, Mojce Železnik, Jerneja Uhana, Nine Vidmar in Andreja Kramarja smo zvečer postavili mreže ob umetnem jezeru na Mrčevem polju in nad potočkom ob njem. Imeli smo srečo, saj se je v mrežo nad potočkom ujela odrasla brkata netopirka ( M. mystacinus gr.; M. aurascens, Dietz & von Helversen). V času raziskovanja smo se srečali tudi s številnimi drugimi živalskimi skupinami. Včasih smo v roke prijeli tudi vodno mrežo in skušali ujeti kakšno postranico. Prijazen domačin nas je s čolnom odpeljal do jame, ki se odpira na morje in mimogrede neuspešno lovil palamide, ki so se v jati prehranjevale v varni oddaljenosti od čolna. Preživeli smo pester teden, ki smo ga zaključili po srečanju s trinajstimi vrstami netopirjev treh družin. Slika 4: Pred Obodsko pečino po naporni hoji. (Foto: K. Jazbec) 30 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Kraj Datum Najdbe Samostan Podmain – Budva 24.4.200 mali podkovnjak ( R. hipposideros) 5 umetno jezero na Mrčevem polju – 24.4.200 mali podkovnjak ( R. hipposideros) Budva, 1 km Z od Lastva 5 dolgorepi netopirji ( T. teniotis) obvodni/dolgonogi netopirji ( Myotis daubentonii/capaccinii)belorobi/Nathusijevi netopirji ( P. kuhlii/nathusii), mali netopirji ( P. pipistrellus) drobni netopir ( P. pygmaeus) savijev netopir ( H. savii) most čez potok nad kampom Jaz – 24.4.200 Vespertilionidae Budva, 2 km J od Lastva 5 mesto Budva, obhod po turistični 24.4.200 belorobi/Nathusijevi netopirji ( P.kuhlii/nathusii), promenadi 5 klet zapuščene hiše, Glavati – Budva, 3 25.4.200 mali podkovnjak ( R. hipposideros) km Z - SZ od Lastve 5 Trdnjava Gorazda – Kotor, 1 km SZ od 26.4.200 malo iztrebkov male in srednje velikosti Miraca 5 podstrešje hiše v Ljuti - Kotorski zaliv, 26.4.200 belorobi netopir ( P. kuhlii) ♂, ad, sveže truplo, m = 6 g, 7 km S od Kotorja 5 AB = 33,7mm jama nad izvirom, Vrela – Cetinje, 8 km 27.4.200 mali podkovnjak ( R. hipposideros) J od Cetinj 5 mreženje nad potokom in ob umetnem 27.4.200 brkati netopir ( M. mystacinus gr.; M. aurascens, Dietz & jezeru na Mrčevem polju – Budva, 1 5 von Helversen), ♀, ad, že kotila, m = 5,5 g, AB = 36,8 km Z od Lastva mm, D5= 49,2 mm, D3= 58,3 mm, D1= 6,3, tib= 17,7 mm, HF= 6,5(?) mm, P3 300 navadnih/ostrouhih netopirjev ( Myotis Crnojevića myotis/oxygnathus) ostrouhi netopir ( Myotis oxygnathus) ♂, ad, m = 20,5 g, AB = 60,0 mm, D5= 75,1 mm, D3= 89,9 mm, CM3= 9,2 mm Slika 5: (Foto: T. Konte) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 31 Zahvala Zahvaljujem se črnogorskemu zavodu za dovoljenje za raziskovanje (Br: 01-430, Republika Crna Gora, Republički zavod za zaštitu prirode). Hvala Speleološkemu društvu Nikšić za čudovit terenski dan in Goranu Baroviću tudi za pomoč pri organizaciji. Hvala prof. Borisu Sketu za podatke o jamah in hvala Primožu Presetniku za pomoč pri določitvi kostnih ostankov. Literatura Schober W.& Grimmberger E. 1987. Bats of Britain and Europe. Hamlyn Guide Dietz C.& von Helversen O. 2004. Illustrated identification key to the bats of Europe. Russo J., Jones G. 2002. Identification of twenty-two bat species (Mammalia: Chiroptera) from Italy by analysis of time-expanded recordings of echolocation calls. J. Zool., Lond. 258, str. 91-103 Pfalzer G., Kusch J. 2003. Structure and variability of bat social calls: implications for specificity and individual recognition. J. of Zool., London 261, str. 21-33 Felten H., Helfricht, Storch G. 1973. Die bestimmung der europäischen Fledermäuse nach der distalen Epiphyse des Humerus. Senckenbergiana biol. 54 (4/6), str. 291-297 Anděra M., Horáček I. 1982. Poznáváme naše savce. Mladá fronta Kryštufek B., 1991. Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana Slika 6: Dve muhi na en mah. (Foto: L. Ausec) 32 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Seznam skupin in udeležencev na taboru Ekosistemi Jadrana - Črna gora 2005 Skupina za ptiče Primož Leben Dejan Bordjan Jana Mlakar Ana Vidmar Tina Šantl - Temkiv Skupina za kačje pastirje Barbara Mežič Urška Ferletič Jernej Polajnar David Stanković Helena Bavec Skupina za plazilce Damjan Vinko Martina Lužnik Antonija Bogdan Skupina za botaniko Melita Vamberger Martin Turjak Matej Hočevar Luka Ausec Marko Pezdirc Klavdija Kuharič Mateja Želko Nina Ražen Jasna Malej Požegar Brina Sotenšek Anamarija Žagar Tina Ličina Matej Kalar Skupina za potapljanje Mojca Klemenčič Polona Kramberger Jernej Uhan Klement Stojanovski Uroš Videmšek Mojca Železnik Polona Pengal Katja Ota Skupina za pajke Živa Pipan Nina Vidmar Andrej Kramar Skupina za hrošče Barbara Bric Barbara Pečlin Gašper Pogačnik Dejan Galjot Sabina Blumauer Slika 1: Na delu z vso vnemo. (Foto: Skupina za netopirje L. Ausec) Katerina Jazbec Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 33 PELJEŠAC 2006 Žuljana Žuljana, vas domača Za nami je že deveti tradicionalni tabor Ekosistemi Dalmacije, ki pa je s širitvijo v Črno Goro spremenil ime v Ekosistemi Jadrana. Letos smo se ponovno odločili za polotok Pelješac (nazadnje je tam potekal tabor 2001), spremenili pa smo načrtovano območje raziskovanja, saj je bil poudarek na zaledju in ne na koncu polotoka. Tabor je potekal od 23.4. do 31.4. 2006, večina udeležencev, ki jih je bilo kar 54, pa je prispela že v soboto 22.4. Taborili smo v avtokampu v Žuljani, to je v vasici, približno na polovici polotoka na južni obali. Lastnik pa je bil celo tako ustrežljiv, da nam je dal na voljo apartma, v katerem smo imeli kuhinjo ter si uredili terenski laboratorij. Udeleženci pa so bili razdeljeni v 9 raziskovalno - izobraževalnih skupin (skupina za botaniko, kačje pastirje, dvoživke, pajke, plazilce, ptiče in morje). Imeli smo tudi skupino za zveri, ki pa ni imela stalne sestave udeležencev. Za prehrano je skrbel kuhar David, ki se je navduševal predvsem nad recepti stare kuhinje, kot je na primer pasulj in bosanski lonac, za katerimi pa so ubogi dežurni kar precej časa drgnili lonce. Vsako leto je tradicionalna jed tudi jagenjček, katerega nam je lastnik pekel kar na plaži in je bil odličen. Poskrbljeno pa je bilo tudi za vegije, celo za tiste ki "sovražijo kumare". Sledil je seveda žur do jutranjih ur (ki pa ni bil edini žur na taboru, niti edini do jutranjih ur), na koncu katerega se je pisalo tudi razne obtožnice, vezane predvsem na delovanje pijače z imenom Poa eros, trivialno poznane kot Travarica. Za konec bi se rad zahvalil za pomoč pri organizaciji tabora aktivistom DŠB, takim, ki so delovali na tajnih akcijah kot je kontakt s kampi, kot tudi javnim pomagačem, ki so pomagali na vseh področjih predvsem pa z birokracijo in dobrimi nasveti, ter pri oblikovanju in tisku tega zbornika; študentom, ki so prevzeli vodenje Slika 1: Mr. T (Foto: R. skupin, seveda tudi lastniku kampa, ki je en dan Luštrik) pred našim prihodom dokončal sanitarije, dežju navkljub, pekel jagenčka in bil ves čas na voljo; nenazadnje pa tudi vsem ki so finančno pomagali pri oraganizaciji: Mestna občina Ljubljana, Študentska organizacija Biotehniške fakultete, Študentski svet Biotehniške fakultete, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Žito. Jernej Uhan Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 35 POROČILO SKUPINE ZA PTIČE 1 IN 2 Udeleženci skupine: Dejan Bordjan (vodja), Tomaž Remžgar (vodja), Aleš Tomažič, Miha Krofel, Tina Šantl-Temkiv, Ana Vidmar, Jasna Mulej, Nastja Pajk, Barbara Zakšek, Mitja Rak, Pina Gruden, Eva Ogorevc Uvod Tokratni tabor je bil nekaj posebnega kar se tiče skupine za ptice. Zaradi večjega zanimanja za skupino za ptice je bila ta prvič doslej razdeljena na dva dela. Na polotok Pelješac se je skupina za ptice podala z namenom spoznati se s tamkajšno ornitofavno in raziskati tamkajšna življenska okolja, ki jih le ti zasedajo. Poskušali smo tudi potegniti vzporednice med pticami in habitati Pelješča in Slovenije. Na Pelješcu je doslej že bil organiziran tabor in precej dela je že bilo opravljenega na tem polotoku v preteklosti, predvsem na velikem skoviku. Metode Za opazovanje in iskanje ptic smo uporabljali daljnoglede in teleskop. Tiste ptice, ki smo jih videli, smo določali s pomočjo določevalnih ključev. Gozdne ptice in tiste, ki so se skrivale po grmovju, smo iskali in določevali s pomočjo prepoznavanja petja in oglašanja. Terene smo opravljali s kolesom, peš in z avtom. Dan 1 24.4.2005 Žuljana, cesta proti Trsteniku Dan 2 25.4.2005 Žuljana, Dubrava, Tomislavovac, Čarović Dan 3 26.4.2005 Ston, soline Dan 4 27.4.2005 Žuljana, Korta, Vukotići, Lovište, Mirce, Kalci Dan 5 28.4.2005 Sv. Ilija Dan 6 29.4.2005 Duba - Pelješka Dan 7 30.4.2005 Pot domov Tabela 1: Obiskane lokalitete skupine za ptice 1 Dan 1 24.4.2005 okolica Dubrave Dan 2 25.4.2005 Severna stena hriba Ćućin pri Trsteniku Dan 3 26.4.2005 Žuljana in bližnja okolica Dan 4 27.4.2005 Ston, soline Dan 5 28.4.2005 Sv. Ilija Tabela 2: Obiskane lokalitete skupine za ptice 2 Rezultati in razprava V sedmih dneh sta obe skupini opazili petinosemdeset (85) vrst ptic. Rezultati so podani v tabeli št.3 in 4. Prvi dan je prva skupina začrtano pot čez dan opravili s kolesom, zvečer pa z avtom. Zanimivosti tega dne je bilo večje število sivih čapelj v zanje netipičnem življenskem okolju. Zvečer smo zabeležili še dva pojoča samca velike uharice in sedem pojočih velikih skovikov. Enega od teh smo zabeležili tudi v zanj manj značilnem okolju, namreč v makiji med skalnimi stenami.Druga 36 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 skupina se je ta dan seznanila z značilnimi pticami in življenskimi okolji na Pelješco v okolici Dubrave. Drugi dan smo zabeležili veliko vrst vendar je večina bila običajna v Dalmaciji. Na večernem popisu sov smo zabeležili devetnajst velikih skovikov in eno podhujko. Druga skupina je ta dan imela več sreče pri severna steni hriba Ćućin pri Trsteniku, kjer so opazovali planinskega orla in kotorno. Tretji dan je prva skupina v solinah Pri zabeležila veliko redkih vrst, ki so predvsm vezane na določen redek habitat ali pa so bile na selitvi. Te vrste so bile zalivski galeb, mala tukalica, čapljica, čopasta, velika bela in siva čaplja, ribji orel, rakar in svilnica. Na večernem popisu sov so zabeležili dva velika skovika, eno podhujko in eno veliko uharico.Druga skupina je ta dan preživela v okolici Žuljane, kjer se je predvsem osredotočila na značilne ptice tega obmoja, pravtako pa so opazovali več ptic pevk na selitvi. V večernih uras so na tem območju zabeležili tudi veliko uharico, velikega skovika in podhujko. Četrti dan je prva skupina popoldan obiskala skrajni rt Pelješca in tam naletela na rumene pastirice in rdeče lastovke na selitvi. Prav tako na selitvi sta bile dve samici močvirskega lunja, ena samica rjavega lunja in samec rdečenoge postovke. Zanimivost tega dne je bila tudi pojoča rjava cipa, ki gnezdi na odprtih skalnatih travnikih. Ta dan je druga skupina obiskala soline pri Stonu in poleg že prej omenjenih vrst zabeležila v teh krajih zelo redko citronsto pastirico, planinskega orla in množično selitev rumenih pastiric. Pri zadnji vrsti so bile opazovane podvrste M. f. flava, M. f. feldegg, M. f. thunbergi, M. f. dombrowski, M. f. flavissima Peti dan sta obe skupini bili na pohodu na Sv. Ilijo in zabeležili celo paleto zanimivih vrst, ki so značilne za suhe skalnate travnike in skalne stene. Najzanimivejši sta bili visoki števili kotorn in sredozemskih kupčarjev. Prav tako zanimivi sta bila sokola selca, kačarja in skupina planinskih hudournikov. Presenečenje na vrhu je bila vriskarica, na poti pa rumeni strnad. Šesti dan smo se posvetili bolj raziskovanju življenskih okolij. Vseeno smo zasledili nekaj zanimivosti, kot je kotorna tik ob morju in rdeče lastovke na preletu. Slika 1: Lahko bi bilo še bolj navadno. (Foto: T. Mirt) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 37 Slovensko in latinsko ime videne ptice 24.4. 25.4. 26.4. 27.4. 28.4. 29.4. 30.4. Vranjek Phalacrocorax aristotelis 2 1 Čapljica Ixobrychus minutus ♂ Čopasta čaplja Ardeola ralloides 1 Velika bela čaplja Egretta alba 1 Mala bela čaplja Egretta garzeta 14 14 Siva čaplja Ardea cinerea 16 3 Ribji orel Pandion haliaetus 1 Planiniski orel Aquila chrysaetos 1 Kačar Circaetus gallicus 1 3 2 Rjavi lunj Circus aeruginosus ♀ ♀ Močvirski lunj Circus gargus 2♀ ♀ Skobec Accipiter nisus 3 1 Postovka Falco tinnunculus 4 1 2 Rdečenoga postovka Falco vespertinus ♂ Škrjančar Falco subbuteo 1 Sokol selec Falco peregrinus 2 Fazan Phasianus colchicus 3 1 2 Kotorna Alectoris greaca 24 1 Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus 3 Mala tukalica Porzana parva 1 Mali martinec Actitis hypoleucos 2 2 1 1 Zelenonogi martinec Tringa nebularia 1 Zalivski galeb Larus genei 1 Rumenonogi galeb Larus michahellis X Navadna čigra Sterna hirundo 1 Mestni golob Columba livia (domest.) 10 Turška grlica Streptopelia decaocto 3 3 Divja grlica Streptopelia turtur 3 Kukavica Cuculus canorus 3 2 Velika uharica Bubo bubo 2 1 Veliki skovik Otus scops 7 19 2 Podhujka Caprimulgus europaeus 1 1 1 Črni hudournik Apus apus 15 4 Planinski hudournik Apus melba 1 50 Smrdokavra Upupa epops 1 2 Breguljka Riparia riparia 1 Kmečka lastovka Hirundo rustica 28 32 33 15 20 Mestna lastovka Delihcon urbica 1 40 5 26 Rdeča lastovka Hirundo daurica 4 2 1 Rjava cipa Anthus campestris 1 Vriskarica Anthus spinoletta 1 Travniška cipa Anthus pratensis 1 Drevesna cipa Anthus trivialis 2 Rumena pastirica Motacilla flava 2 16 1 4 Bela pastirica Motacilla alba 1 2 1 Slavec Luscinia megarhynchos 18 16 15 4 Kupčar Oenantha oenantha ♂ Sredozemski kupčar Oenantha hispanica 2♂ 10♂4p Repaljščica Saxicola rubetra 8 1 1 Puščavec Monticola solitarius 2 2 1 1 5 1 Kos Turdus merula 2 2 4 2 Črnoglavka Sylvia atricapilla 2 1 5 Svetlooka penica Sylvia hortensis 2 1 Žametna penica Sylvia melanocephala X Rjava penica Sylvia communis 2 Taščična penica Sylvia cantilans X Svilnica Cettia cetti 2 6 Rakar Acrocephalus arundinaceus 8 38 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Slovensko in latinsko ime videne ptice 24.4. 25.4. 26.4. 27.4. 28.4. 29.4. 30.4. Vrbji kovaček Phylloscopus collybita 1 2 Grmovščica Phylloscopus sibilatrix 2 3 1 Črnoglavi muhar Ficedula hypoleuca 2 1 Velika sinica Parus major 4 5 1 Rjavi srakoper Lanius collurio 1 1 Rjavoglavi srakoper Lanius senator 2 2 1 Šoja Garrulus glandarius 4 Siva vrana Corvus corone 1 2 2 Krokar Corvus corax 1 2 Kobilar Oriolus oriolus 2♂,2♀ Domači vrabec Passer domestica cc.30 Travniški vrebec Passer hispaniolensis 1 2 1 Poljski vrabec Passer montana 2 Ščinkavec Fringilla coelebs X Repnik Carduelis cannabina 2 3 1 4 Lišček Carduellis carduellis 3 3 Zelenec Carduellis chloris 3 4 2 3 Grilček Serinus serinus 1 3 Rumeni strnad Emberiza citrinela 1 Plotni strnad Emberiza cirlus 1 4 1 4 2 2 Veliki strnad Miliaria calandra 1 2 Tabela 3: Seznam opaženih ptic skupine za ptice 1 Slika 2: Tičarji na delu pri Stonskih solinah. (Foto: T. Remžgar) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 39 Slovensko in latinsko ime videne ptice 24.4. 25.4. 26.4. 27.4. Velika bela čaplja Egretta alba x Mala bela čaplja Egretta garzeta x Siva čaplja Ardea cinerea x Planiniski ore Aquila chrysaetos x x Kanja Buteo buteo x Skobec Accipiter nisus x Postovka Falco tinnunculus x Fazan Phasianus colchicus x Kotorna Alectoris greaca x Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus x Mali martinec Actitis hypoleucos x Močvirski martinec Tringa ochropus x Zalivski galeb Larus genei x Rumenonogi galeb Larus michahellis x Divja grlica Streptopelia turtur x x Kukavica Cuculus canorus x x Velika uharica Bubo bubo x Veliki skovik Otus scops x Podhujka Caprimulgus europaeus x Smrdokavra Upupa epops x Vijeglavka Jynx torquilla x Kmečka lastovka Hirundo rustica x Mestna lastovka Delihcon urbica x Rumena pastirica Motacilla flava x Bela pastirica Motacilla alba x Citronasta pastirica Motacilla citreola x Slavec Luscinia megarhynchos x x x x Sredozemski kupčar Oenantha hispanica x Repaljščica/ Saxicola rubetra x x Kos Turdus merula x Črnoglavka Sylvia atricapilla x Žametna penica Sylvia melanocephala x x Taščična penica Sylvia cantilans x x x Svilnica Cettia cetti x Brškinka Cisticola juncidis x Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus x Rakar Acrocephalus arundinaceus x Vrbji kovaček Phylloscopus collybita x x Velika sinica Parus major x x x Rjavi srakoper Lanius collurio x Rjavoglavi srakoper Lanius senator x Šoja Garrulus glandarius x Krokar Corvus corax x Domači vrabec Passer domestica x x Travniški vrabec Passer hispaniolensis x Ščinkavec Fringilla coelebs x x Lišček Carduellis carduellis x x Zelenec Carduellis chloris x x x Plotni strnad Emberiza cirlus x Tabela 4: Seznam opaženih ptic skupine za ptice 1 40 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 POROČILO SKUPINE ZA PAJKE Udeleženci skupine: Alenka Gorjan (vodja), Katja Kalan, Dejan Galjot, Tanja Sunčič Uvod Na študentskem taboru Pelješac 2006 je bil namen dela araneološke skupine seznaniti člane z opazovanjem pajkov v njihovem naravnem okolju, z različnimi tehnikami vzorčenja ter s sistematiko in ekologijo omenjene skupine. Podatki o araneofavni Hrvaške so relativno skopi. Predhodni podatki po katerih sem se lahko orientirala pri delu pa so bili s študentskega tabora Pelješac 2001. Ker je bil cilj araneološke skupine pridobiti čimveč podatkov o araneofavni Pejlešca, smo pajke vzorčili v različnih habitatnih tipih. Metode in lakalitete Vzorčili smo podnevi v različnih habitatih, pri tem smo uporabljali različne tehnike lova. Največ smo vzorčili s selektivnimi metodami kot so: ekshaustor ter vzorčenje s pinceto. Od neselektivnih metod smo uporabili talne pasti z etilenglikolom in vzorčenje z mrežo (kečer). Nabrane živali smo opremili s potrebnimi podatki o lokaliteti ter jih konzervirali v 70% etanolu. Pajki so shrajeni v zbirki katerdre za zoologijo Oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Seznam lokalitet vzorčenja: 1. rob gozda, ob glavni cesti na severni strani Stona, 300 m. n.m.; 24. 4. 2006 2. oljčni nasad, ob glavni cesti 3 km od Stona proti pristanišču Praprotno, 300 m n.m.;24. 4. 2006 3. kamnita stena z redkim nizkim rastjem, ob glavni cesti 3,5 km od Stona proti Metohiji, 300 m n.m.;24. 4. 2006 4. obdelani travniki med vinogradi, ob glavni cesti 2 km od Sparagovići proti Zabrde, 200 m n.m.;24. 04. 2006 5. ob potoku z redko podrastjo, 2 km pred Trpanjem, 250 m n.m.; 25. 4. 2006 6. travnik v fazi zaraščanja, ob glavni cesti od Doci proti Potomje, 500 m n.m.; 25. 4. 2006 7. kraški travnik, južno od glavne ceste skozi Vlahovići proti Pijavičino, 350 m n.m.;25. 4. 2006 8. gozdna pot, na koncu vasi Popova luka, zahodno od vrha Ljut, 150 m n.m.;25. 4. 2006 9. rob gozda, ob cerkvi Zg. Vručica, 300 m n.m.; 26. 4. 2006 10. gojen travnik, ob glavni cesti med Zg. in Dolnjo Vručico, 350 m n.m.; 25. 4. 2006 11. gruščnato pobočje, vzhodno od ceste do Žuljane, severo-vzhodno od kampa Žuljana, 50 m n.m.; talne pasti, 27. 4. 2006 12. borov gozd, 20 m severo-zahodno od kampa Žuljana, 50 m n.m.; talne Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 41 pasti, 27. 4. 2006 13. gojen travnik, 10 m južno od ceste proti Žuljani, vzhodno od kampa Žuljana, 50 m n.m.; talne pasti, 27. 4. 2006 14. nasadi pomaranč ob kanalih Neretve, levi breg Neretve, 500 m južno od ceste Opuzen proti Metković, 150 m n.m.; 28. 4. 2006 15. ob njivah, nasadih pomaranč, med katerimi potekajo kanali, ob Ulici Crepina v Buk Vlaki, 150 m n.m.;28. 4. 2006 16. peščena ravnina s halofilno vegetacijo, 1 km pred Trnom, na cesti Buk Vlaka proti Mihalj, 100 m n.m.; 28. 4. 2006 17. v kopalnici kampa Žuljana, 10 m n.m., 25. 4. 2006 Lokalitete 14, 15 in 16 se nahajajo ob delti reke Neretve. Rezultati V petih dneh terenskega dela smo vzorčili na 17 lokalitetah. Našli smo 21 družin, 49 rodov in 59 vrst pajkov. Seznam nabranih vrst: Araneidae: Tetragnatha pinicola Agalenata redii Tetragnatha montana Gibbaranea bituberculata Gibbaranea omoeda Liocranidae: Hypnosinga heri Phrurolithus sp. Mangora acalypha Larinoides cornutus Oxyopidae: Araniella sp. Oxyopes heterophthalmus Cyclosa sp. Araneus sp. Salticidae: Zygiella sp. Aelurillus v-insignitus Euophrys aequipes Lycosidae: Leptorchestes berolinensis Pardosa amentata Philaeus chrysops Pardosa proxima Marpissa sp. Pardosa blanda Heliophantus sp. Pardosa hortensis Evarcha sp. Pardosa nigriceps Sitticus sp. Trochosa robusta Arctosa luttiana Hahniidae: Hahnia montana Thomisidae: Thanatus sobulosus Philodromidae: Xysticus kochi Thanatus sp. Synaema globosum Tibellus sp. Heriaeus hirtus Thomisus onustus Dysderidae: Ozyptila sp. Dysdera erythrina Dysdera crocota Linyphiidae: Frontinellina frutetorum Zodariidae: Osrearius melanopygius Zodarion sp. Neriene emphana Bolyphantes sp. Pisauridae: Pisaura mirabilis Tetragnathidae: 42 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Theridiidae: Titanoecidae: Steatoda paykulliana Titanoeca sp. Seatoda grossa Steatoda albomaculata Heteropodidae: Steatoda phalerata Micrommata virescens Crustulina sp. Agelenidae: Clubionidae: Textrix denticulata Cheiracanthium pennyi Cheiracanthium mildeo Amaurobidae: Amaurobius erberi Gnaphosidae: Zelotes pedestris Scytodidae: Scytodes thoracica Zaključek Glede na kratek čas vzorčenja, kažejo rezultati obdelave nabranega materiala na veliko pestrost araneofavne, saj nabrani pajki pripadajo 21 različnim družinam. Pozna pomlad je na Peljašču za razliko od poletja še precej vlažno obdobje, zato je ta letni čas za večino vrst tudi en od vrhov v njihovega letnega razmnoževalnega cikla. Kljub temu, da je v Dalmaciji čna vdova pogost pajek je nismo našli, smo pa dobili njeno sorodnico, iz iste družine Theridiidae, Seatoda paykulliana. Glede na različno predznanje in poznavanje te sistematske skupine, s(m)o se člani naučili opazovanja in vzorčenja pajkov, obnovili znanje s področja sistematike in določanja te skupine členonožcev. Slika 1: "Gasilci" pred jedilnico. (Foto: D. Vinko) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 43 POROČILO BOTANIČNE SKUPINE Udeleženci skupine: Martin Turjak (vodja), Nadja Rejec, Sanja Behrič, Tina Stepišnik, Andrej Anderlič Kot že prejšnja leta je tudi letos na spomladanskem raziskovalnem taboru na polotoku Pelješac delovala botanična skupina. Naš namen ni bil popoln floristični popis območja. To je bilo omejeno z našim prepoznavanjem mediteranskih vrst, ki jih tudi lokalni določevalni ključi precej nepopolno vključujejo. Zato smo se trudili spoznati čimveč opaženih vrst in to v čimbolj različnih okoljih, predvsem pa na takih rastiščih, ki jih lahko najdemo le na tem delu Jadrana. Jadranska obala in njeno zaledje veljata za floristično nekoliko slabše poznano območje. Za slabšo poznavanje flore je krivo predvsem to, da je bilo zelo malo obsežnejših sistematičnih florističnih obdelav tega območja, da je relief zelo razgiban, veliko območij zelo težko dostopnih in da je večina rastlin vezanih na zelo kratko vegetacijsko obdobje, ki se zaključi že zgodaj spomladi. Seveda naše raziskave ne prispevajo velikega deleža k poznavanju flore celotnega območja, pomagajo pa k ustvarjanju trenutne slike z vpogledom v floristično bogastvo, povezano z območjem ekskurzij, ki potekajo v sklopu tabora. Letošnje raziskovano območje poseljujejo prave sredozemske rastline, ki oblikujejo značilne združbe. Vrstna pestrost tega območja je zelo velika in za botanika, vajenega srednjeevropske flore, so mnoge vrste precej eksotične in zanimive. Iz teh razlogov so botanične ekskurzije po tem razgibanem svetu zelo poučne in koristne za spoznavanje z lokalno floro. Prvi raziskovalni dan smo namenili spoznavanju okolice kampa, v katerem smo bivali. To je bilo območje južno od vasi Žuljana, v dolini pod strmimi pobočji Svetega Ivana. Tukaj smo se seznanili z degradacijskimi stopnjami naravne vegetacije, ki jo na tem območju predstavlja sredozemski trdolistni vednozeleni gozd, katerega najbolj značilna vrsta je črnika ( Quercus ilex). Večinoma pa je bil ta gozd zelo uspešno uničen in preoblikovan s strani človeka, a prav na polotoku Pelješcu je še na nekaj mestih fragmentarno ohranjen. Večino območij pokrivajo makija, gariga in gozd alepskega bora ( Pinus halepense), za katerega pa si fitocenološka javnost še ni na jasnem, ali je zasajen ali gre dejansko tudi za naravne sestoje. Pot nas je večino časa vodila po garigi, ki so jo zaznamovali cvetoči grmički brškina ( Cystus incanus, Cystus salvinifolius), mehurke ( Colutea arborescens) in grmičaste šmarne detelje ( Coronilla emerus ssp . emeroides). Trate med grmiči pa so krasili cvetovi grebenuš ( Polygala nicaensis), navadne kamnice ( Aethionema saxatile), previsni klaski velike migalice ( Bryza maxima), čopaste hrušice ( Muscari comosa) in še mnoge druge zanimive vrste. Na nekoliko bolj sušnem rastišču smo našli istrski vrednik ( Teucrium polium), ki je s svojimi beložametastimi listi značilna kserofilna vrsta. 44 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Druga ekskurzija nas je skozi vas Žuljano vodila proti severu, skozi oljčne nasade, do vznožja hriba Kunjarice. V vasi je našo pozornost pritegnila pozidna flora, ki je poživljala sivino starih kamnitih zidov. Zagotovo najpogostejši vrsti sta bili navadna slatinka ( Ceterach officinarum) in razrasla kršina ( Parietaria judaica), poleg teh pa so se pojavljale tudi nekatere druge vrste, na primer repuščev katanec ( Reseda phyteuma) in enoletni golšec ( Mercurialis annua). Za vasjo smo se spustili do morske obale, kjer so rasli nekateri tipični halofiti pršnega pasu, kot je navadni morski koprc ( Crithmum maritimum) in obmorski oman ( Inula crithmoides). Nekoliko višje na nasuti brežini pa je poleg deljenolistnega trpotca ( Plantago coronopus) in zasukanocvetne detelje ( Trifolium resupinatum) tla pokrivala zanimiva trava – zakrivljena ozkorepka ( Parapholis incurva), ki ima klaske ugreznjene v os socvetja, in zavite liste ter stebla. Ko smo se dvignili nekoliko višje med oljčne nasade in opuščene vinograde, smo uživali ob pogledu na suha travišča, ki so jih obarvali Geranium molle, Geranium sanguineum, Tragopogon perrifolius, Tanacetum cinerariifolium, Allium roseum, Coronilla scorpioides in druge rastline s cvetovi različnih barv in oblik. Višje na pobočju pa so nas na skalnatih cestnih brežinah navdušili cvetovi Edraianthus tenuifolius, Anacamptis pyramidalis, Globularia cordifolia, Iris pseudopallida in zanimivi žametasti listi z močno valovitim robom, ki pripadajo pritličnim rozetam usločenolistnega lučnika ( Verbascum sinuatum). Tretji floristični izlet nas je peljal najprej v skalnato dolinico severno od vrha Baba ob cesti proti kraju Trpanj. Po dnu dolinice preko skalnih stopnic teče potok, ki ustvarja mnoge tolmune, ki nudijo življenjski prostor različnim obvodnim rastlinam, kot sta črnikasti sitovec ( Schoenus nigricans) in ozkolistni rogoz ( Typha angustifolia). Nekoliko višje nad potokom pa smo v garigi srečali nekaj primerkov osjelikega mačjega ušesa ( Ophrys sphegodes) in bršljanovolistno ciklamo ( Cyclamen hederifolium). Še istega dne smo opravili še en teren nad krajem Orebič, po južnih pobočjih najvišjega otoškega vrha Sv. Ilije. Vzpenjati smo se začeli skozi borovo cipresove gozdove in tako naprej ponovno spremljali stopnje degradacije pokrajine, kjer so si z višino sledile makija, gariga in na višjih delih kamenišče. V garigi sta dominirala Quercus coccifera in Juniperus oxycedrus ssp . macrocarpa. Med njimi pa so se s svojo lepoto bahale malocvetne kukavice ( Orchis provincialis) in Orchis italica. Na kamnišču pa so vztrajali grmički žajblja ( Salvia officinalis) in bodičastega mlečka ( Euphorbia spinosa). Tako kot smo lahko z višino videvali več zanimivejših rastlin, vezanih na kamnita tla, se nam je odpiral tudi vedno lepši razgled na Korčulo in sosednje otočke. Naslednjega dne smo se odpeljali do Stona in tam opazovali in primerjali floro ob jarkih s sladko vodo, ob brakični vodi in solinsko floro. Zelo očitno je bilo upadanje števila močvirskih vrst (na primer: vodna perunika – Iris pseudacorus) in naraščanje števila halofitnih vrst (na primer: mrežica - Limonium narbonense), Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 45 medtem ko so se nekatere evrihaline vrste, kot je navadni trst ( Phragmites australis), pojavljale tako v sladki kot tudi v morski vodi. Izpeljali pa smo tudi enodnevno ekskurzijo na celino, na delto reke Neretve. Tam smo prav tako opazovali obvodno rastlinje tako ob reki kot ob morju in primerjali vrstno sestavo. Ob robu, kjer še ni bilo morske vode, se je šopiril ostri loček ( Juncus acutus), ko pa smo se sprehodili po skorjasti površini osušenega slanišča, smo srečevali grmičke členkarja ( Arthrocnemum fruticosum) in tolščakaste lobode ( Halimione portulacoides), ki oba nakazujeta ekstremno slanost rastišča. Na polotoku Pelješcu je bilo do sedaj opravljenih že nekaj florističnih popisov in je bil zato tudi že nekoliko boljše poznan. S polotoka je bilo do sedaj znanih 670 različnih rastlinskih taksonov (Flora Croatica Database). Mi smo po štirih ekskurzijah po polotoku (okolica Žuljane, Orebića, Stona in Trpanja) določili 273 rastlinskih taksonov. Od teh so še posebej zanimive nekatere redke in ogrožene vrste, med katerimi so predvsem kukavičevke ( Orchidaceae). Seznam vrst Scherb. Bituminaria bituminosa (L.) Stirton Achillea millefolium L. Briza maxima L. Aethionema saxatile (L.) R. Br. Calendula arvensis L. Agave americana L. Campanula lingulata Waldst. et Kit. Agrimonia eupatoria L. Capsella bursa-pastoris (L.) Medik. Ailanthus altissima (Mill.) Swingle Cardamine hirsuta L. Ajuga chamaepitys (L.) Schreb. Carduus nutans L. Alcea rosea L. Carduus pycnocephalus L. Allium roseum L. Allium subhirsutum L. Carlina corymbosa L. Alyssoides utriculata (L.) Medik. Carpinus orientalis Mill. Anacamptis pyramidalis (L.) Rich. Catapodium rigidum (L.) C. E. Hubb. Anagallis arvensis L. Celtis australis L. Anchusa italica Retz. Ceratonia siliqua L. Anthemis arvensis L. Cercis siliquastrum L. Anthemis chia L. Ceterach officinarum DC Anthyllis vulneraria L. ssp. rubiflora (DC.) Chamomilla recutita (L.) Rauschert Arcang. Chenopodium album L. Antirrhinum majus L. Cichorium intybus L. Arbutus unedo L. Cistus incanus L. Argyrolobium zanonii (Turra) P. W. Ball Cistus salvifolius L. Aristolochia clematitis L. Clematis flammula L. Arthrocnemum fruticosum (L.) Moq. Clematis vitalba L. Arum italicum Mill. Clinopodium vulgare L. Arundo donax L. Colutea arborescens L. Asparagus acutifolius L. Convolvulus althaeoides L. ssp. tenuissimus (Sibth. Asphodeline lutea (L.) Rchb. et Sm.) Stace Asphodelus aestivus Brot. Convolvulus arvensis L. Asphodelus fistulosus L. Coronilla emerus L. ssp. emeroides Boiss. et Asplenium adiantum-nigrum L. Spruner Asplenium onopteris L. Coronilla scorpioides (L.) Koch Asplenium ruta-muraria L. Coronilla valentina L. Asplenium trichomanes L. Crataegus monogyna Jacq. Astragalus hamosus L. Crepis biennis L. Astragalus monspessulanus L. ssp. illyricus Crepis neglecta L. (Bernhardt) Chater Crepis rubra L. Barbarea vulgaris R. Br. Crepis setosa Haller Bellis perennis L. Crithmum maritimum L. Beta vulgaris L. ssp. maritima (L.) Arcang. Cruciata laevipes Opiz 46 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Crupina crupinastrum (Moris) Vis. Limodorum abortivum (L.) Sw. Cupressus sempervirens L. Limonium anfractum (C.E.Salmon) C.E.Salmon Cyclamen hederifolium Aiton. Limonium narbonense Mill. Cymbalaria muralis P.Gaertn., B.Mey. et Lolium multiflorum Lam. Cynodon dactylon (L.) Pers. Lolium perenne L. Cynoglossum creticum Mill. Lonicera etrusca Santi Dactylis glomerata L. Lonicera implexa Aiton Diplotaxis muralis (L.) DC. Lotus corniculatus L. Dorycnium germanicum (Gremli) Rikli Lotus ornithopodioides L. Dorycnium herbaceum Vill. Lunaria annua L. Dorycnium hirsutum (L.) Ser. Malva sylvestris L. Ecballium elaterium (L.) A. Rich. Medicago arabica (L.) Huds. Echium italicum L. Medicago lupulina L. Edraianthus tenuifolius (Waldst. et Kit.) A.DC. Melilotus indica (L.) All. Eleocharis palustris (L.) Roem. et Schult. Mercurialis annua L. Erica arborea L. Morus alba L. Erica manipuliflora Salisb. Muscari comosum (L.) Mill. Erica multiflora L. Muscari neglectum Guss. ex Ten. Erigeron annuus (L.) Pers. Myrtus communis L. Erodium ciconium (L.) Ľ Hér. Nigella damascena L. Erodium cicutarium (L.) Ľ Hér. Olea europaea L. Erodium malacoides (L.) Ľ Hér. Ophrys flavicans Visiani Euphorbia helioscopia L. Ophrys sphegodes Mill. Euphorbia peplus L. Orchis italica Poir. Euphorbia spinosa L. Orchis provincialis Balb. Fallopia convolvulus (L.) Á.Löve Orchis quadripunctata Cirillo ex Ten. Fibigia triquetra (DC.) Boiss. ex Prantl Orchis tridentata Scop. Ficus carica L. Ornithogalum umbellatum L. Foeniculum vulgare Mill. Ostrya carpinifolia Scop. Frangula alnus Mill. Osyris alba L. Frangula rupestris (Scop.) Schur. Oxalis corniculata L. Fraxinus ornus L. Paliurus spina-christi Mill. Fumana ericoides (Cav.) Gand. Papaver rhoeas L. Fumana thymifolia (L.) Spach ex Webb Parapholis incurva (L.) C.E.Hubb. Fumaria officinalis L. Parietaria judaica L. Fumaria parviflora Lam. Petrorhagia saxifraga (L.) Link Galium aparine L. Petteria ramentacea (Sieber) C. Presl Geranium molle L. Phillyrea angustifolia L. Geranium purpureum Vill. Phillyrea latifolia L. Geranium rotundifolium L. Phillyrea media L. Geranium sanguineum L. Phleum echinatum Host Globularia cordifolia L. Phlomis fruticosa L. Halimione portulacoides (L.) Aellen Phragmites australis (Cav.) Trin. ex Steud. Hedera helix L. Picris echioides L. Helichrysum italicum (Roth) G.Don Picris hieracioides L. Hippocrepis comosa L. Pinus halepensis Mill. Hypericum perforatum L. Pistacia lentiscus L. Inula conyza DC. Pistacia terebinthus L. Inula crithmoides L. Plantago coronopus L. Inula verbascifolia (Willd.) Hausskn. Plantago lanceolata L. Iris germanica L. Plantago major L. Iris pseudopallida Trinajstić Poa annua L. Juncus acutus L. Poa bulbosa L. Juniperus oxycedrus L. ssp. macrocarpa (Sibith. et Polygala nicaeensis Risso ex Koch ssp. Sm.) Ball mediterranea Chodat Juniperus phoenicea L. Polygonum aviculare L. Lagurus ovatus L. Populus alba L. Lamium amplexicaule L. Populus nigra L. Lamium purpureum L. Portenschlagiella ramosissima (Port.) Tutin Lathyrus cicera L. Portulaca oleracea L. Lathyrus latifolius L. Posidonia oceanica (L.) Delile Lathyrus setifolius L. Potentilla hirta L. Laurus nobilis L. Potentilla reptans L. Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 47 Prunus mahaleb L. Stellaria media (L.) Vill. Prunus spinosa L. Tamarix dalmatica Baum Punica granatum L. Tamus communis L. Quercus coccifera L. Tanacetum cinerariifolium (Trevir.) Sch.Bip. Quercus ilex L. Taraxacum officinale Weber Quercus pubescens Willd. Teucrium chamaedrys L. Ranunculus muricatus L. Teucrium montanum L. Reseda alba L. Teucrium polium L. Reseda lutea L. Tordylium apulum L. Reseda phyteuma L. Torilis arvensis (Huds.) Link Rhamnus catharticus L. Tragopogon porrifolius L. Rhamnus intermedius Steud. et Hohst. Trifolium arvense L. Robinia pseudoacacia L. Trifolium campestre Schreber Rosmarinus officinalis L. Trifolium pratense L. Rubia peregrina L. Trifolium repens L. Rumex crispus L. Trifolium resupinatum L. Rumex obtusifolius L. Trifolium stellatum L. Ruscus aculeatus L. Trifolium subterraneum L. Salvia bertolonii Vis. Tussilago farfara L. Salvia officinalis L. Typha angustifolia L. Sambucus ebulus L. Ulmus minor Miller Umbilicus horizontalis (Guss.) Sambucus nigra L. DC. Sanguisorba minor Scop. ssp. muricata Briq. Valantia muralis L. Satureja montana L. Verbascum sinuatum L. Saxifraga tridactylites L. Verbena officinalis L. Schoenus nigricans L. Veronica arvensis L. Scrophularia peregrina L. Veronica hederifolia L. Selaginella denticulata (L.) Spring. Veronica persica Poir. Sherardia arvensis L. Viburnum tinus L. Silene vulgaris (Moench.) Garcke ssp. angustifolia Vicia cracca L. Hayek Vicia grandiflora Scop. Sisymbrium officinale (L.) Scop. Vicia hybrida L. Smilax aspera L. Vicia melanops Sibth. & Smith Solanum nigrum L. Vicia peregrina L. Sonchus asper (L.) Hill ssp. glaucescens (Jord.) Vinca major L. Ball Vincetoxicum hirundinaria Medik. Sonchus oleraceus L. Viola arvensis Murray Sorbus domestica L. Vitex agnus-castus L. Spartium junceum L. Vitis vinifera L. Stachys subcrenata Vis. Slika 1: Lokvanj. (Foto: A. Sedlar) 48 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 POROČILO DENDROLOŠKE SKUPINE Udeleženci skupine: Ivo Čuden (vodja), Sabina Blumauer, Nina Ražen, Brina Sotenšek, Aleš Sedlar Lesnate rastline smo iskali in nabirali slupaj z botanično skupino. Pri nabiranju se nismo omejili zgolj na divje zaraščajoče površine, ampak tudi na urbano okolje, kjer smo našli precej netipičnih vrst za širše območje Pelješca. Kar nismo znali določiti na terenu, smo poskušali v samem taboru s pomočjo lupe in Male flore Slovenije ter Domčeve Flore Hrvatske. Seznam opaženih vrst: Cedrus deodara G. Don. Tilia platyphillos Scop. Pinus nigra Arnold Pistacia terebinthus L. Pinus halepensis Mill. Pistacia lentiscus L. Cupressus sempervirens L. Ailanthus altissima ( Mill.) Swingle Juniperus oxycedrus L. Acer monspessulanum L. Juniperus phoenicea L. Aesculus hippocastanum L. Laurus nobilis L. Rhamnus saxatilis Jacq. Clematis vitalba L. Frangula rupestris (Scop.) Schur. Sorbus domestica L. Frangula alnus Mill. Crataegus monogyna Jacq. Paliurus spina-christi Mill. Prunus spinosa L. Vitis vinifera L. Prunus mahaleb L. Hedera helix L. Robinia pseudoacacia L. Platanus x hispanica Mill. Ex Muenchh. Colutea arborescens L. Ostrya carpinifolia Scop. Sarothamnus scoparius (L.) Wim. Ex Koch Corylus avellana L. Spartium junceum L. Quercus pubescens Willd. Gleditsia triacanthos L. Quercus cerris L. Ceratonia siliqua L. Quercus ilex L. Myrtus communis L. Quercus coccifera L. Quercus virgiliana (Ten.) Ten. Ligustrum vulgare L. Juglans regia L. Syringa vulgaris L. Populus nigra L. Sambucus nigra L. Ficus carica L. Viburnum tinus L. Morus nigra L. Ruscus aculeatus L. Morus alba L. Asparagus acutifolius L. Ulmus minor Mill. Cistus salviifolius L. Ulmus laevis Pallas Tamarix parviflora DC. Celtis australis L. Punica granatum L. Arbutus unedo L. Osyris alba L. Fraxinus ornus L. Literatura Batič, F., Wraber, T., Turk, B. 1996. Pregled rastlinskega sistema, seznam rastlin in navodila za pripravo študentskega herbarija : za študente študija gozdarstva in krajinske arhitekture. Oddelek za agronomijo BF, Ljubljana Mlakar, J. 1985. Dendrologija: Drevesa in grmi Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana Brus, R. 2004. Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 49 POROČILO SKUPINE ZA DVOŽIVKE Vodja skupine: Damjan Vinko Slovenska 14, SI - 1234 Mengeš. E-mail: damjan.vinko@gmail.com Udeleženci skupine: Martina Mirt, Barbara Bric, Tina Ličina in v deževnih dneh še mnogi drugi Uvod Skupina za dvoživke, ki je bila kot samostojna skupina na spomladanskih taborih ustanovljena tokrat prvič se je na taboru Ekosistemi Jadrana – Pelješac 2006 spopadla z dvoživkami Pelješaca in si hkrati površno ogledala tudi vodne nevretenčarje s katerimi si dvoživke delijo vodo. Seznanili smo se predvsem z delčkom biologije in ekologije dvoživk in hkrati tudi imeli priložnost spoznati nekatere dejavnike, ki jih ogrožajo (izsuševanje in zaraščanje vodnih habitatov, ceste, vlaganje rib v njihovo okolje itd.). Metode dela Dvoživke smo iskali v in ob različnih vodnih telesih – potokih, kalih, kanalih ipd. Iskali smo tako odrasle osebke, kot tudi ličinke in mreste dvoživk, zabeležili pa smo si tudi njihovo oglašanje ter vse mrtve osebke, ki smo jih uspeli določiti. Za vzorčenje med vodnim rastlinjem smo uporabili vodno mrežo in tako lovili pupke, paglavce in tudi odrasle žabe. Počasnejše dvoživke in tiste izven vode smo lovili kar z rokami. Živali smo večinoma določili do vrste, v dveh primerih pa paglavce samo rodu. Nekatere osebke smo tudi fotografirali, saj spada digitalni fotoaparat danes skorajda že med obvezno terensko opremo vsakega terenskega biologa (z izjemo mene samega in redkih izjem). Skoraj vse ulovljene živali smo na mestu ulova izpustili, edina izjema je bilo okoli 20 paglavcev, ki smo jih vzeli v terenski laboratorij v kampu za natančnejše določitve in meritve. Veliko osebkov smo opazovali tudi na daljavo in jih za določitev ni bilo potrebno uloviti (enako velja za metodo poslušanja). Kar nekaj dni je bilo na taboru posebno deževnih, vendar to seveda nas sploh ni zmotilo. Nas pa je močno zmočilo, vendar so bile takrat udeleženke na mojo žalost (a na njihovo srečo) že na varnem doma oz. na poti domov. Taisto pa ne velja za nekatere botanike in plazilčarje, ki so se mi pridružili na terenu predzadnjega dne tabora. Urnebesu takrat res nismo mogli uiti, popolnemu preoblačenju pred avtom pa tudi ne . Na terenu smo se podrobneje seznanili tudi z razvojnim krogom dvoživk pri katerem smo se največ ustavili ravno pri paglavcih, žabjih ličinkah. 50 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Večino vodnih nevretenčarjev, ki smo jih na terenu ujeli, smo predali vodji skupine za kačje pastirje, ki je vzorce vzela pod svoje okrilje in jih odnesla s seboj na hrvaško biološko fakulteto. V poseben užitek nam je bilo skupno druženje nekaterih skupin, ki smo prebrodili stare okvire samostojnega dela in si vzeli par dni za skupne terenske užitke ter eden drugega podučili tudi o drugih skupinah živih bitij. Tudi v prihodnje z dvoživkarji zelo dobrodošli botaniki, pajkarji, plazilčarji in kačje pastirci ter seveda tudi drugi, ki si letos niste vzeli časa za skupno tereniziranje. Rezultati Vrsta Št. lokalitet zelena krastača ( Bufo viridis) 13 debeloglavka ( Pelophylax ridibundus) 6 zelena rega ( Hyla arborea) 5 predstavnik rodu krastač ( Bufo sp.) 2 navadni pupek ( Triturus vulgaris graecus) 1 Tabela 1: Najdene vrste dvoživk tekom tabora in število nahajališč na katerih so bile najdene posamezne vrste. Slika 1: Nea izgledajo preveč delavno! (Foto: V. Petkovska) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 51 ŠIFRA LOKALITETA VRSTE LOK. 1 Pijavičino, luže v kamnolomu na vrhu hriba, 10 m od ceste Bvir (larv) 1a 2 Pijavičino, mlaka v kamnolomu na vrhu hriba diagonalno nasproti spomenika Bvir (larv) 1 3 Potomje, cesta Bvir (ad) 7 4 Prizdrina, cesta Bvir (ad) 8 5 Bufo (larv), 17M Ston, kanal na levi strani ceste, 500m pred Stonom Tvul (ad) 6 Ston, kmetijski kanali 200 m Z od Stona Prid (larv, subad, ad) 10 7 Ston, mlaka med solinami in cesto, ki vodi v Ston (100 m od mosta v Stonu) Prid (ad) 19M 8 Ston, soline – kanali, 50 m od mosta v Stonu oz. vhoda v mesto Bufo (larv) 18M 9 Bvir (larv), 2 Trpanj, 50 m odsek potoka v kanjonu S ob cesti proti Trpanju Prid (subad, ad) 10 Trpanj, 10 m odsek tolmuna v kanjonu SZ ob cesti proti Trpanju Harb (larv, m) 2 11 Vlahovići, luža ob smetišču pred vasjo Bvir (larv) 3 12 Bvir (ad, larv), 13M Žuljana, betonski zbiralnik z vodo ob desni strani ceste (700 m od vasi v dolino): Harb (m) 13 Žuljana, betonski zbiralnik z vodo ob desni strani ceste čez dolino ob S koncu vasice Bvir (larv), 16M 14 Bvir (larv), 14M Žuljana, betonski zbiralnik z vodo ob desni strani ceste na koncu doline Harb (m) 15 Žuljana, cesta pri kampu 30 m SV od recepcije kampa Bvir (ad) 4 16 Žuljana, cesta pri mlaki ob njivi (150 m od vasi v dolino) Bvir (ad-x) 5 17 Žuljana, korito ob gozdni poti Bvir (ad, m) 9 18 Žuljana, mlaka ob njivi (150 m od vasi v dolino) Prid (ad) 5 19 Harb (ad), 6 Žuljana, mlaka ob vrtu (180 m od vasi v dolino) Bvir (larv, ad) 20 Žuljana, potoček pri koncu doline – majhne stoječe mlake Prid (subad) 15M 21 delta Neretve, pred izlivom Neretve v morje, mlaka ob cesti ob plaži Harb (ad) 12 22 delta Neretve, umetni kanali v kraju Blače Prid (larv, subad, ad) 11 Tabela 2: Seznam lokalitet in pripadajočih najdb dvoživk. Legenda: Bufo – predstavnik rodu Bufo; Bvir – Bufo viridis; Harb – Hyla arborea; Prid – Pelophylax ridibundus; Tvul - Triturus vulgaris graecus, ad – odrasli osebki; subad – subadultni osebki; larv – ličinke; m – mresti; x- mrtev osebek. Slika 2: Seznam lokalitet dvoživk Diskusija V času tabora smo na 22 lokalitetah popisali 4 vrste in paglavce iz rodu Bufo, ki pa jih nismo uspeli določiti do vrste (pri Stonu bi namreč že znale biti poleg zelenih krastač tudi navadne in zato nismo mogli biti prepričani za paglavce katere vrste gre). V rezultatih so upoštevane tudi najdbe ostalih skupin. Med predstavniki brezrepih dvoživk (Anura) je bila najpogostejša zelena krastača Pseudepidalea viridis (po starem Bufo viridis), katera je bila za večino udeležencev tabora prvič videna oz. definitivno prvič tolikokrat videna v tako kratkem času. Naša skupina je našla njihove paglavce in odrasle osebke v mnogih lužah, mlakah, na cestah in v betonskih koritih in zbiralnikih. Neredko smo jih tudi poslušali ali gledali v ampleksusu. Na nobeni lokaliteti nismo našli več kot dve Slika 3: Hyla arborea (Foto: V. vrsti, vrstno najbolj bogate lokalitete pa so Petkovska) bile iz okoliša Žuljane, kjer sta v večini vodnih teles bivali zelena krastača in zelena rega Hyla arborea. Sicer smo zeleno Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 53 krastačo videli tudi še v družbi tretje zelenke tega tabora, predstavnice rodu zelenih žab - debeloglavke Pelophylax ridibundus (po starem Rana ( Pelophylax) ridibunda). Po celem polotoku smo iskali predstavnike repatih dvoživk (Urodela), a smo jih našli le ob samem začetku polotoka, ob Stonu. Tu prebiva podvrsta navadnega pupka Lissotriton (po starem Triturus) vulgaris graecus. Te podvrste v Sloveniji ne najdemo, kajti je razširjena na Balkanskem polotoku J od južne Dalmacije, v Albaniji, na J Makedonije, v Z Bolgariji, južno pa sega vse do Peloponeza (Grčija z Ionskimi otoki). Od drugih podvrst ga ločimo po razmeroma majhnem telesu (pod Slika 4 : Lissotriton (Triturus) vulgaris 7˙5 cm). Samci v paritvenem graecus (Foto: A. Sedlar) obdobju imajo nizek in raven hrbtni greben ter izrazita hrbtnobočna robova grebena. Rep se jim konča s temnim, dolgim in tankim filamentom. Na zatilju je rdečkasta črta, na hrbtnem grebenu pa so navpične proge, na korenu zadnjih nog pa svetla (bela) pika. Na spodnji strani repa imajo vzorec. Sredina trebuha je oranžna do rdečkasta; samci in samice imajo kar veliko majhnih pik po trebuhu. Tudi ta podvrsta se razmnožuje (torej tudi živi) v stoječih in pogosto plitvih vodah, a ima raje manjša, nekoliko zaraščena vodna telesa (mlake, jarke…), kot pa zelo zasenčena, zelo zaraščena ali zelo izpostavljena telesa. Razmnožujejo se tudi blizu (na robu) večjih vodnih teles in celo v somornici. Živijo večinoma v nižjih nadmorskih višinah (na J do 1000 m). Za kopenska prebivališča pa si izbirajo različne vlažne habitate, tudi kulturne krajine, vrtove, gozdove itd. Je pa ta podvrsta precej bolj kopenska kot večina vrst pupkov. Zahvala Prisrčna hvala Martinu Turjaku, ki nam je priskrbel odličen zemljevid Pelješca, ki nam je rešil marsikatero zagato tako pri iskanju vod kot tudi pri iskanju cest. Hvala Martini Lužnik, ki me je naučila veliko o tam živečem pupku. Zahvalo si zasluži tudi David Stanković, ki nam je za terensko vožnjo dal v posodo svojega trdnega konjiča. Hvala tudi vsem, ki ste prispevali podatke o najdbah dvoživk, predvsem Mihi Kroflu in Martini. Pohvala Jerneju Uhanu za dobro organiziran tabor in hvala vsem vodjam skupin in 54 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 udeležencem za odlično vzdušje na taboru. Pozabiti pa seveda ne smem niti na mojo cimro, Tino Ličino, ki me je tako velikodušno vzela k sebi v šotor, katerega sva na koncu tako zdelala, da je ostal na večnem grobišču kampa Žuljana. Ob koncu pa še »večna slava vsem dvoživkam in dvoživkarjem!« Viri Arnold, E. N. (2004) A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe. Collins, London. Nöllert, A. & C. 1992. Die Amphibien Europas: Bestimmung, Gefährdung, Schutz – Kosmos Naturführer, Franck-Kosmos Verlags, Stuttgart. Veenvliet, P. & J. Kus Veenvliet. 2003. Dvoživke Slovenije: priročnik za določanje. Zavod Symbiosis, Grahovo. Schmidtler, J. F. & M. Franzen. 2004. Triturus vulgaris (Linnaeus, 1758). - Teichmolch, S. 847-967 in Grossenbacher, K. & B. Thiesmeier (Hrsg.): Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas. Band 4/IIb. Schwanzlurche (Urodela) IIb, Salamndridae III: Triturus 2, Salamandra.- Aula Verlag, Wiesbaden. Frost, D.R.; Grant, T.; Faivovich, J.; Bain, R.H.et al. 2006. The amphibian tree of life. Bulletin of the American Museum of Natural History 297: 370 pp. Slika 5: Ko gredo botaniki, plazilčarji in ptičarji z dvoživkarjem na teren. (Foto: A. Žagar) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 55 POROČILO SKUPINE ZA VELIKE ZVERI Vodja skupine: Miha Krofel Uvod Na polotoku Pelješac se redno pojavlja le ena vrsta velikih zveri – zlati šakal ( Canis aureus) – kateremu je bilo tudi posvečeno delo skupine za velike zveri. Najstarejši podatki o prisotnosti šakalov na Peljašcu izvirajo iz leta 1857, vendar pa so na območju južne Dalmacije verjetno prisotni že vsaj od mlajšega pleistocena (Kryštufek & Tvrtkovič, 1990). V zadnjih letih naj bi številčnost šakalov na Peljašcu upadla zaradi povečanega odstrela (Damijan Denac, ustno), vendar pa natančnejši podatki o trenutni razširjenosti in gostotah niso znani. Metode dela Za ugotavljanje prisotnosti šakalov smo uporabljali več metod. Ob mraku in ponoči smo se z avtomobilom vozili po območju ter s pomočjo reflektorja (2 000 000 candle light power) iskali šakale. Beležili smo tudi vsa ostala neposredna opažanja šakalov med delom na terenu. Posredno smo prisotnost šakalov določevali z iskanjem sledi v mehki podlagi, iskanjem iztrebkov in beleženjem oglašanja. Spremljali smo spontano oglašanje, ob mraku in ponoči pa smo jih tudi izzivali s posnemanjem njihovega zavijanja. Šakali se na človeško oponašanje odzivajo le ob velikih gostotah (Giannatos, pers. comm.), tako da bi boljše rezultate lahko pridobili z uporabo avdio posnetkov, ki pa nam v času tabora niso bili na Slika 1: Iskanje šakalov z voljo. Koordinate in nadmorsko višino lokacij reflektorjem. (Foto: Ana smo odčitavali s pomočjo GPS sprejemnika. Vidmar) Rezultati in diskusija Prisotnost šakalov smo zaznali v 23-ih primerih na 17-ih lokacijah (slika 3). Podatki kažejo, da so šakali razširjeni po večjem delu Pelješca. Pogosteje smo jih našli v osrednjem delu polotoka. Večje število podatkov v okolici Žuljane je posledica pogostejšega spremljanja oglašanja na tem območju. Šakali so se pojavljali v makiji, borovih gozdovih, oljčnih nasadih, vinogradih, na cestah, kolovozih, ob potokih in v bližini naselij. Zaznali smo jih na nadmorskih višinah od 18 do 287 m. 56 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Na podlagi spontanega oglašanja in odgovorov na izzivanje sklepamo, da je v bližnji okolici Žuljane na površini približno 7 km2 prisotnih štiri do pet teritorijev. To bi ustrezalo lokalni gostoti 6 do 7 teritorijev / 10 km2 oziroma okoli 30 odraslih in subadultnih šakalov / 10 km2. Ti rezultati kažejo na vsaj lokalno precej visoke gostote. V Grčiji se gostote šakalov večinoma gibljejo okoli 1,7 – 3 teritorije oziroma 10 – 15 odraslih in Slika 2: Stopinja šakala v blatu. subadultnih šakalov / 10 km2, vendar se Značilna je povezanost blazinic srednjih lahko lokalno povzpnejo tudi do 30 dveh prstov. (Foto: Miha Krofel) živali / 10 km2 (Giannatos, 2004). Čeprav šakali živijo v parih oziroma v družinah staršev s starejšimi mladiči (Macdonald, 1979), smo na terenu videvali le posamezne živali. Verjetno so bili pogosto v bližini prisotni še drugi šakali, ki pa jih zaradi gostega rastja nismo opazili. Med neposrednimi opazovanji smo med drugim zabeležili tudi samico v pozni fazi brejosti. Datum opažanja (25. april) se ujema s podatki o času parjenja in poleganja (Brancelj, 1988) Pregledali smo tudi vsebino nekaterih iztrebkov, ki so vsebovali dlake sesalcev, dele žuželk in semena različnih rastlin. To potrjuje raznolikost prehrane in omnivorni značaj vrste, kar so ugotovili že na drugih območjih (Jhala & Moehlman, 2004). Prav tako so se kazali znaki negativne korelacije med prisotnostjo šakalov in lisice (Giannatos et al, 2005), saj so po besedah domačinov slednje na polotoku zelo redke. Tudi naša skupina med delom na terenu ni zaznala nobenega znaka prisotnosti te vrste. Slika 3: Lokacije, kjer smo zaznali prisotnost šakalov. Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 57 Literatura BRANCELJ, A. 1988. Šakal – Canis aureus Linnaeus, 1758. V: Kryštufek, B. et al., 1988: Zveri II. Lovska zveza Slovenije, Ljubljana. Str. 142-155. GIANNATOS G. 2004. Conservation Action Plan for the golden jackal Canis aureus L. in Greece. WWF Greece. GIANNATOS G., MARINOS Y., MARAGOU P., CATSADORAKIS G. 2005. The status of the Golden Jackal ( Canis aureus L.) in Greece. Belgian Journal of Zoology, 135: 145-149 JHALA, Y. V. & MOEHLMAN, P. D. 2004. 6.2. Golden Jackal Canis aureus Linnaeus, 1758. V: Sillero-Zubiri, C., Hoffmann, M. and Macdonald, D.W. (eds). 2004. Canids: Foxes, Wolves, Jackals and Dogs. Status Survey and Conservation Action Plan. IUCN/SSC Canid Specialist Group. Gland, Switzerland and Cambridge, UK. Str.156-161. KRYŠTUFEK, B. 1991. Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. KRYŠTUFEK, B. & TVRTKOVIČ, N. 1990. Range expansion by Dalmatian jackal population in the 20th century ( Canis aureus Linnaeus, 1758). – Folia Zoologica, 39 (4): 291-296. MACDONALD, D. W. 1979. The flexible social system of the golden jackal, Canis aureus. Behavioral Ecology and Sociobiology, 5 (1): 17-38 MACDONALD, D. W. & SILLERO-ZUBIRI, C. 2004. The Biology and Conservation of Wild Canids. Oxford University Press, Oxford. Slika 4: Hrana... Pa ne za šakale! (Foto: A. Sedlar) 58 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 POROČILO SKUPINE ZA PLAZILCE Udeleženci skupine: Martina Lužnik (vodja), Vesna Petkovska (vodja), Anamarija Žagar (vodja), Jerneja Pavletič, Črt Zupančič, Daniela Vlačič, Barbara Debeljak, Tina Mesarič Uvod Na študentskem taboru na polotoku Pelješac so se člani naše skupine seznanili s plazilci na tem območju, z njihovo biologijo in ekologijo ter metodami lova in določanja. Tako pa so imeli priložnost spoznati tudi nekatere dejavnike, ki jih ogrožajo. Popisali smo favno plazilcev na nekaterih območjih Pelješca, s katerega smo tudi dobivali podatke o najdbah ostalih skupin. Enkrat pa smo še z drugimi skupinami odšli na teren v delto Neretve. V deževnem vremenu, pa tudi v drugih dneh, smo se pogosto pridružili skupini za dvoživke. Metode dela Večino plazilcev (kuščarje, kače, kopenske želve) smo iskali na suhih območjih, kot so travniki, suhozidi, skale itd. V in ob vodi smo opazovali sklednice, belouške in kobranke. Večino živali smo določili le z opazovanjem in jih nismo lovili; nekatere pa smo ulovili za pravilno določitev vrste in spola. Želve smo lovili z rokami; prav tako nestrupene kače in breznoge kuščarje, za strupene ali bolj popadljive kače pa smo imeli s seboj posebno prijemalko in rokavice. Za lovljenje kuščaric smo si napravili zanke iz sukanca, pritrjene na kovinsko žico, ulovili pa smo jih tudi z rokami. Živali smo določili do vrste, pri tem smo si pomagali z določevalnimi ključi in priročniki. Nekatere osebke smo tudi fotografirali. Vse živali smo na mestu ulova izpustili. Zabeležili smo tudi vse mrtve osebke, ki smo jih uspeli določiti. V rezultatih so upoštevane tudi najdbe ostalih skupin. Rezultati in diskusija Polotok Pelješac je večinoma suh in tako poln suhih travnikov, porušenih kamnitih zidov ter kamenja in skal, in kot tak, primerno bivališče za plazilce. Imeli smo torej veliko izbiro terena, a v kratkem času nismo mogli vsega pokriti. V šestih dneh popisovanja, od 24.4. do 29.4., je skupina pregledala naslednja območja na Pelješcu: bližnja in širša okolica kraja Žuljana; okolica kraja Županje selo in Trpanj; planota nad Orebićem; okolica Stona. En dan smo popisovali v delti Neretve, v okolici kraja Blace. Od ostalih skupin smo dobili podatke o posameznih najdbah živih ter povoženih plazilcev s celega polotoka, veliko podatkov pa predvsem iz okolice kraja Tomislavovac in s poti na Sv. Ilijo nad Orebićem. Skupno smo tako popisali 17 avtohtonih vrst plazilcev, na 34 lokalitetah. V tabeli 1 je seznam vseh lokalitet s pripadajočimi najdbami. Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 59 ŠIFRA LOKALITETA VRSTE LOKALITETE 34 Blace; nasipi in kanali ob cesti Podgradina - Blace (delta Neretve) Pmel, Psic, Nnat persa , Ntes 20 Dubrava; ob cesti Dubrava-Tomislavovac Papo 28 Dubrava; ob poti 1.5 km JZ od vasi Dubrava Ltri 2 Kuna Pelješka; na cesti proti hribu Klančina, 200 m od Kune Ther 12 Orebić; makija ob poteh na planoti, 1.5 km V od kraja Nakovanj Papo, Pmel 29 Orebić: ob poti na Sv.Ilijo, v kraju Žukovac Pmel 30 Orebić; ob poti na Sv.Ilijo, 1 km J SZ od kraja Žukovac Pmel 31 Orebić: na vrhu Sv.Ilija Pmel 19 Pijavično; ob cesti v kraju Vlahoviči Papo 8 Ston; širok kanal na JZ robu mesta (med cesto in obzidjem) Ntes 9 Ston; majhni kanali med polji, 350 SV od cerkve Sv.Mihaila Eorb 10 Ston; ob cesti Ston-Prapratna, pri cerkvi na levi strani ceste Ther 11 Ston; ob cesti na V strani mesta Ston Ther 23 Ston; travnik med cesto Ston-Prapratna, 300 m JZ od Stona Afra , Pmel 24 Ston; travnik ob solinah, 100 m J od kraja Ston Eorb 32 Ston; ob kolovozu 1.5 km SV od mesta Ston Pmel 33 Ston; cesta ob solinah proti kraju Broce Pmel 25 Tomislavovac; ob poti 500m V od vasi Ltri, Pmel, Psic 26 Tomislavovac; v vasi Ther 27 Tomislavovac; skalnat greben 1 km JV od vasi Ltri, Vamm, Loxy 1 Trpanj; na cesti 300 m JV od kraja Trpanj Equa 4 Trstenik, skalno pobočjeob cesti Janjina-Pijavično; 1.2 km SSZ od Trstenika Cgem, Zsit 21 Trstenik; pot ob skalah 500 m SZ od Trstenika Papo 3 Žuljana; v kampu, 700 m JZ od kraja Žuljana Ther, Pmel, Pnaj, Zsit 13 Žuljana; grmičevje in vinogradi ob cesti 200 m J od kraja Žuljana Papo, Ther 14 Žuljana; stavba ob cesti 200 m J od kraja Žuljana Htur 15 Žuljana; grmičevje, oljčniki in vinogradi v dolini V od kraja Žuljana (J pot) Ther, Papo, Pmel 16 Žuljana; grmičevje, oljčniki in vinogradi v dolini V od kraja Žuljana (S pot) Ltri , Papo, Ther 17 Žuljana: pot do cerkve na hribu; 1 km J od kraja Žuljana Papo, Tfal 22 Žuljana; ob cesti proti Dubravi, 100 iz vasi Žuljana Tfal 5 Županje selo; grmičevje ob vinogradu 500 m Z od kraja Županje selo Ltri , Pmel 6 Županje selo; usek ob cesti Županje selo-Trpanj; 2.5 km SZ od kraja Županje selo Ltri , Pmel 7 Županje selo; grmičevje ob potoku na S strani ceste Županje selo-Trpanj; 2.2 km SZ od kraja Županje Ltri selo 18 Županje Selo; ob cesti Županje selo-Trpanj; 1.7 km SZ od kraja Županje selo Papo Tabela 1: Seznam lokalitet s pripadajočimi najdbami. Legenda: Afra – Anguis fragilis; Cgem – Coluber gemonensis; Eorb – Emys orbicularis; Equa – Elaphe quatuorlineata; Htur – Hemidactylus turcicus; Ltri – Lacerta trilineata; Loxy – Lacerta oxycephala; Nnat – Natrix natrix; Ntes – Natrix tessellata; Papo – Pseudopus apodus; Pmel – Podarcis melisellensis; Psic – Podarcis sicula; Pnaj – Platyceps najadum; Tfal – Telescopus fallax; Ther – Testudo hermanni; Vamm – Vipera ammodytes; Zsit – Zamenis situla. Na naše raziskovanje polotoka in najdbe je zelo vplivalo vreme, saj je pojavljanje plazilcev zelo odvisno od njega. Začetni dnevi so bili sončni in vroči, tako da smo plazilce videvali le v jutranjih urah, v opoldanskih urah pa so se umaknili pred žgočim soncem. Ko smo ravno dobili začetni zalet, nas je presenetil dež, ki je do konca tabora samo občasno ponehal. Tiste trenutke smo izkoristili za nadaljnje raziskovanje favne plazilcev, v dežju pa smo se pridružili skupini za dvoživke. Kljub vsemu smo videli precej vrst in osebkov. Nekateri (predvsem kače) so nas prav presenetili, saj smo jih našli ravno sredi kampa, kjer smo prebivali. Očitno jih naša prisotnost ni motila, verjetno pa se v poletnih dneh, ko je ljudi veliko več, situacija spremeni in so kače prisiljene se umakniti množici turistov. V času tabora smo popisali 17 vrst plazilcev. V tabeli 2 so prikazane vrste, število lokalitet, na katerih je bila najdena posamezna vrsta in število opazovanih osebkov. Vrsta Št. lokalitet Št. osebkov grška kornjača Testudo hermanni 8 25 močvirska sklednica Emys orbicularis 2 2 kraška kuščarica Podarcis melisellensis 13 34 blavor Pseudopus apodus 9 26 veliki zelenec Lacerta trilineata 7 11 primorska kuščarica Podarcis sicula 2 2 turški gekon ali polprstnik Hemidactylus turcicus 1 5 slepec Anguis fragilis 1 2 šiloglavka Lacerta oxycephala 1 1 kobranka Natrix tessellata 2 8 mačjeoka Telescopus fallax 2 2 leopardovka Zamenis situla 2 2 belouška Natrix natrix 1 2 belica Coluber gemonensis 1 1 progasti gož Elaphe quatuorlineata 1 1 vitka poljarica Platyceps najadum 1 1 modras Vipera ammodytes 1 1 Tabela 2: Seznam opaženih vrst plazilcev, število lokalitet in število osebkov. Grška kornjača ( Testudo hermanni) je bila najpogosteje opažena vrsta želve. Že na dan prihoda smo se v kampu spoznali z eno, nato pa smo jih ob sončnih dneh redno videvali, večinoma na suhih področjih – travnikih, v grmičevju in sadovnjakih. Na dopoldanskem terenu v bližini kraja Žuljana smo opazili kar 17 osebkov – od juvenilnih, ne več kot 5cm velikih osebkov, pa do velikih težkih želv obeh spolov. Od želv smo pri solinah v Stonu zabeležili še močvirsko sklednico ( Emys orbicularis), od katere smo našli že precej razpadajoč in temu primerno odišavljen osebek – ostal je bolj ali manj le še oklep. Na Stonskem polju živi tudi rečna sklednica ( Mauremys rivulata), ki pa je žal nismo opazili. V podobnih habitatih kot kopenske želve, smo naleteli tudi na zelo veliko blavorjev ali žoltoplazov ( Pseudopus apodus), velikih breznogih kuščarjev, ki spadajo v družino slepcev (Anguidae). So pa precej drugačni od slepca: dobro so prilagojeni na življenje v sušnih okoljih, so bolj robustni in imajo zelo debelo kožo. Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 61 So tudi veliko večji. Par slepcev ( Anguis fragilis) smo opazili le na eni lokaliteti ob rečnem kanalu. Še pogosteje od blavorja smo med kuščarji našli kraško kuščarico ( Podarcis melisellensis). Ta se je pojavljala v najrazličnejših habitatih, tako na suhih mestih (suhozidi, travniki, skale), v bližini vode (nasipi ob kanalih), kot tudi v kampu med šotori. Osebke smo opazovali v jutranjem soncu, v oblačnem vremenu in tudi rahel dež jih ni motil, umaknili so se le pred opoldansko pripeko. Opazili smo osebke dveh oblik – vzorčaste P. m. fiumana in osebke brez vzorca P. m. modesta. Sorodno primorsko kuščarico ( P. sicula) smo ujeli na izletu na Neretvo, kjer sta bili prisotni obe vrsti. S Pelješca smo dobili le podatek o najdbi od člana ornitološke skupine. Kraška kuščarica je bila zaradi svoje pogostosti primerna vrsta, da so se udeleženci naše skupine naučili uporabljati lovilno zanko in se zatem spoznali z določevalnimi znaki kuščaric. Prvo spretnost so potem uporabili pri lovu na precej večjo vrsto – velikega zelenca ( Lacerta trillineata), od katerega smo opazili odrasle in mladostne osebke. Na enem osebku smo se prepričali o njegovi prebrisanosti, saj smo ga po bodičastem grmovju lovili skoraj eno uro, a se je uspel izmakniti tudi najbolj spretnim zankam, ki so bile že okoli njegovega vratu. Vendar pa smo dogodek vseeno zabeležili, saj se je kar nekaj časa znotraj bodičaste zaščite nastavljal objektivu fotoaparata. Za šiloglavko (Lacerta oxycephala) smo dobili le en podatek s skalnatega pobočja. Iz družine kuščaric smo pričakovali še črnopikčasto kuščarico Algyroides nigropunctatus; Ponoči smo na zgradbi ob cesti našli turške gekone ( Hemidactylus turcicus), iz družine gekonov (Gekkonidae). Ogledali smo si njihove značilno oblikovane prste, s katerimi z lahkoto plezajo po zidovih, ter njihovo bradavičasto, vendar izjemno svetlo in prosojno kožo. Gekoni se podnevi skrivajo v razpokah v zidovih in se na zidovih pojavljajo predvsem ponoči. Velikokrat živijo v antropogenih okoljih, zato jih imajo domačini za nadlego. Vendar velja prav nasprotno – koristni so, saj lovijo žuželke, ki se ponoči zbirajo okoli luči. Po podatkih iz literature smo na Pelješcu pričakovali še enega predstavnika gekonov, to je pozidni gekon Tarentola mauritanica. Kače smo srečevali manj pogosto kot kuščarje, večinoma so bile iz družine gožev (Colubridae). Še največ je zabeleženih osebkov kobranke ( Natrix tessellata), in sicer je bila v kanalu ob obzidju v Stonu kar kopica teh kač. Na bližnji cesti smo našli tudi povoženo kobranko. Ob vodi smo našli belouško ( Natrix natrix), vendar le v delti Neretve, prisotna pa naj bi bila tudi na Pelješcu. V sončnem vremenu smo imeli priložnost videti kar nekaj kač, ki jih v Sloveniji ne moremo srečati, ali pa izjemno redko. Že prvi dan smo ujeli precej agresivno in grizočo odraslo belico ( Coluber gemonensis). Sčasoma se je umirila, tako da so lahko vsi udeleženci spoznali značilnosti kač in posebnosti te vrste. V kampu smo ujeli vitko poljarico ( Platyceps najadum), ki ima izredno zanimivo obarvanost. Na začetku telesa je siva z zaporednimi pikami, nato pa do konca telesa popolnoma rjava. Je 62 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 zelo dolga in tanka kača, in do nas ni bila nič kaj agresivna. Tudi leopardovka ( Zamenis situla) se je skrivala nedaleč stran. Mladostno mačjeoko ( Telescopus fallax) so udeleženci opazili zvečer, ko je prečkala cesto blizu kampa. Tako so si jo lahko ogledali vsi udeleženci tabora. Je razmeroma majhna kača in ima vertikalno zožano zenico. Aktivna je predvsem zvečer, v somraku, poleti pa pogosto tudi celo noč. Kar nekaj vrst smo mi ali druge skupine našli povoženih: mačjeoko, leopardovko ( Zamenis situla) in mladostnega progastega goža ( Elaphe quatuorlineata). Slika 1: Coluber gemonensis (Foto: V. Petkovska) Iz družine gadov (Viperidae) smo le enkrat zanesljivo opazili modrasa ( Vipera ammodytes). Na sprehodu po kamniti suhi pokrajini v hribih okoli Sv. Ilije smo videli veliko blavorjev, kuščaric in morda tudi modrasa. Vendar pa taka pokrajina s številnimi zidovi, kamni in skalami daje odlično zavetišče plazilcem, tako da je ta kača žal ušla našemu podrobnejšemu pogledu. Od kač smo pričakovali vsaj še zrvo Malpolon monspessulanus, po nekaterih podatkih pa bi lahko srečali tudi navadnega goža Elaphe longissima in smokuljo Coronella austriaca. Zahvala Najprej hvala vsem udeležencem tabora, ki so na prispevali podatke o razširjenosti plazilcev – kazali fotografije, risali pičice na zemljevidu, lovili plazilce po kampu in brskali po podatkih v spominu. Za zagretost na terenu in vedoželjnost članom skupine, še posebej pa obema delovnima mentoricama. Zdaj pa pridejo že tudi vsi ostali s katerimi smo se lepo imeli – soterenci, sostanovalci, sopotniki, sožurerji… Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 63 Viri Arnold E. N. 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe. Collins, London Ekološka udruga Čiopa. Prilog poznavanju životinjskog svijeta Dubrovnika i okolice: Gmazovi. http://www.ciopa.hr/gmazovi.htm (6.9.2006) Gasc J.P., Cabela A., Crnobrnja-Isailovic J., Dolmen D., Grossenbacher K., Haffner P., Lescure J., Martens H., Martínez Rica J.P., Maurin H., Oliveira M.E., Sofianidou T.S., Veith M. & Zuiderwijk A. (eds), 1997. Atlas of amphibians and reptiles in Europe. Collection Patrimoines Naturels, 29, Societas Europaea Herpetologica, Muséum National d'Histoire Naturelle & Service du Petrimone Naturel, Paris, 496 pp. Uporabljeni so zemljevidi na strani: http://www.gli.cas.cz/SEH/ (6.9.2006) Hutinec B. J. in Lupret-Obradović S. 2005. Zmije Hrvatske: priručnik za određivanje vrsta. Društvo za zaštitu i proučavanje vodozemaca i gmazova Hrvatske – Hyla, Zagreb. Mršić N. 1997. Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana Planinc G. 2000. Herpetološko dopustovanje na Pelješcu. Temporaria 4, 1: 12- 14. Tome S. 1999. Razred: Plazilci, Reptilia. In: Kryštufek B., Janžekovič F. (Eds.). Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS, Ljubljana, pp. 284-305. Slika 2: Polprstnik ali po domače Hemidactylus turcicus (Foto: V. Petkovska) 64 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 POROČILO SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE Udeleženci skupine: Ana Slavikovski1 (vodja), Jelena Cvetkovič, Jernej Polajnar, Vanja Strniša, Tea Šilić 1 Vida Došena 41, HR-10090 Zagreb; ana_slavikovski@net.hr Uvod Poluotok Pelješac smješten je u Dalmaciji, južna Hrvatska, na pola puta između Dubrovnika i Splita. Okružuju ga Neretvanski, Malostonski, Korčulansko-pelješki i Mljetski kanal. Obuhvaća površinu od 355 km2, dug je 85 km i broji oko 8000 stanovnika. Pelješki kanal (1270 m) dijeli otok Korčulu od poluotoka Pelješca, dok se uz sjeveroistočnu obalu Korčule do sredine Pelješkog kanala pruža arhipelag od oko 50 otoka i otočića, vrlo romantičnih i sa lijepim plažama. Klima je "jadranskog" tipa, ugodna mediteranska, s dugim, suhim i toplim ljetima s vedrim danima i kratkom, blagom i vlažnom zimom, te spada u klimatski najpogodnija područja mediterana. Ovo je najtopliji prostor hrvatskog primorja, što je vrlo povoljno za vegetaciju i poljoprivredne kulture, ponajprije vinogradarstvo i maslinarstvo. Za Pelješac i to za područje Stona postoji samo 1 rad (Adamović, 1967) na koji se možemo referirati koji spominje 7 zabilježenih vrsta: Ischnura elegans, Erythromma viridulum, Ceriagrion tenellum, Aeshna mixta, Aeshna affinis, Orthetrum coerulescens anceps i Orthetrum brunneum. Uz to, postoji i Internet stranica (Franković, 1993) o rasprostranjenosti vretenaca Hrvatske koji za područje Pelješca i okolice navodi 19 vrsta. Materijal i metode Terenski rada se sastojao od svakodnevnog obilaska terena. Sva ulovljena imaga vretenca su determinirana na terenu (Askew, 2005.) i sačuvana u 76% alkoholu. Sakupljani su i svlakovi te ličinke koji nisu do sada determinirani. Lokacije Istraživanje je provedeno na dvije lokacije: Loc. 1. : Stonski kanali. To je niz kanala obraslih vodenom vegetacijom koji se pružaju oko obrađenih polja. Lokalitet je istraživan 24. i 28. 04. 2006. Loc. 2. : Vinogradi u mjestu Žuljana . Taj lokalitet nije imao nikakvih vodenih površina osim betonskih kaca ispunjenih vodom. Lokalitet je obiđen 26.04.2006 - Istraživani lokaliteti su označeni na Slici [Sliki] 1. Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 65 Slika 1: Istraživani lokaliteti. Loc 1.- kanali u mjestu Ston; Loc 2.- vinogradi u mjestu Žuljana Rezultati Popis vrsta po lokalitetima i datumima (znak ∞ korišten za više od 10 jedinki, ovip.: ovipozicija, tan.: tandem, exu.: svlakovi, juv.: juvenilan/juvenilna): 1. Ischnura elegans (Vander Linden) Loc. 1.: 24.04.2006. ∞♂, tan., exu., juv. 2. Coenagrion puella (L.) Loc. 1.: 28.04.2006 2♂ 3. Anaciaeschna isosceles (Müller) Loc. 2.: 26.04.2006. 3♂, 1♀ 4. Brachytron pratense (Müller) Loc. 1.: 24.04.2006. 24♂, ∞exu. 5. Libellula fulva (Müller) Loc. 1.: 28.04.2006. 1♂,1♀, juv. 6. Libellula quadrimaculata Linnaeus Loc. 1.: 24.04.2006. 3♂, ∞exu., juv. Slika 2: Kačje pastirje so Rasprava i zaključak pod lupami opazovali tudi Sa vrlo malo nalaza, područje Pelješca spada u dvoživkarji. (Foto: D. relativno slabo istraživana područja Hrvatske. Naših Vinko) 6 nalaza vrsta zajedno sa prijašnjim istraživanjima (Adamović, 1967, Franković, 1993) još uvijek ne daje potpunu sliku faune vretenaca, te se očekuju novo 66 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 otkrivene vrste u bližoj budućnosti. Tijekom 7 dana terenskog rada, samo 2 dana su imala povoljne vremenske uvjete, a ostatak vremene je padala kiša ili je bilo jako oblačno, tako da su ti uvjeti doprinjeli činjenici da smo našli jako malo vrsta. Tome je pridonjela i činjenica da na poluotoku ima jako malo vodenih staništa, a i na teren smo izašli relativno rano u sezoni letenja. Do sada je na tom području zabilježena 21 vrsta vretenaca: Lestes barbarus, Sympecma fusca, Coenagrion puella, Coenagrion lindenii, Ceriagrion tenellum, Erythroma viridulum, Ischnura elegans, Aeshna mixta, Aeshna affinis, Anaciaeschna isosceles, Anax imperator, Libellula depressa, Libellula fulva, Libellula quadrimaculata, Orthetrum brunneum, Orthetrum cancellatum, Otrhetrum coerulescens, Crocothemis Slika 3: Mlad samec vrste Libellula fulva. erytraea, Sympetrum (Foto: V. Petkovska) fonscolombei, Sympetrum meridionale, Sympetrum striolatum (Adamović, 1967, Franković, 1993). Naše istraživanje tom popisu pridodaje još jednu novu vrstu, Brachytron pratense. Broj očekivanih vrsta je puno veći tako da bi trebalo provesti daljnja istraživanja cijele sezone. Zahvala Htjela bih od svega srca zahvaliti Društvu studenata biologije Slovenije na povjerenju koje su mi pružili, omogućivši mi da vodim sekciju za vretenca, što mi je stvarno puno značilo. Hvala Romanu na prijateljstvu i pomoći, te Jerneju, Jeleni, Vanji i Tei koji su strpljivo preživjeli kronično loše vrijeme i nedostatak kačjih pastirja . Literatura ADAMOVIĆ, Ž. R., 1967. Odonata collected in Dubrovnik district, Jugoslavia. Deutsche entomologische Zeitschrift N. F. 14(3/4): 285-302 ASKEW, R. R., 2005. The dragonflies of Europe. Harley Books, Colchester. 308 pp FRANKOVIĆ, M., 1993. http://public.carnet.hr/botanic/cisb/doc/fauna/fauna.html Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 67 POROČILO SKUPINE ZA MORJE Udeleženci skupine: Polonca Kramberger (vodja), Roman Luštrik (vodja), Maruša Novak, Jan Simič, Teja Muha, Daniela Vengust, Manuel Schiffer in Jernej Uhan, Janez Prešeren, Domen Jaklič Morska skupina se je na letošnjem taboru delila na dve skupini, skupino za litoral, ter potapljaško skupino. Skupina za litoral Skupina se je ukvarjala z litoralom, ki je definiran kot „plitkomorska obala..., sega od najvišje obalne črte, ki jo oblivajo visoki plimni valovi in visoki brizgi morja, do približno 200m globine“ (Zei, 1988). Čeprav je točka nad najvišjo plimo že supralitoral, kje je edini vir vode občasne padavine in morski „pršič“. Pogoji so za organizme tu zelo ostri, preživijo pa le najbolj ozko usmerjeni. To je bolj opazno v manj zaščitenih legah kjer valovi dobro pljuskajo ob skalovje in pršijo zaledje, na peščenih obalah pa je to samo ob večjih neurjih. Naše metode vzorčenja so bile dokaj neinvazivne, saj so bile pretežno ročno pregledovanje obale do kamor smo pač dosegli ali pa s snorklanjem, kjer smo iz vode redko odnašali primerke za natančnejšo identifikacijo. Naša literatura za določanje je bila, v primerjavi z raznolikostjo živeža v morju, manj kot skromna. Za podrobnejša imena vrst vabim bralca, da si jih ogleda v prilogi spiska vrst, tu sem se jih v veliki meri za voljo berljivosti, izogibal. Nekatera imena naj bralec jemlje s kristalčkom halita, saj so naše izkušnje s tovrstnim delom dokaj omejene, bolj specialne literature pa nismo imeli. Največ literature in izkušenj je imela skupina z morskimi polži. Obala okoli kampa kjer smo raziskovali je bila pretežno peščeno/skalnata, zaliv na vzhodu pa je imel nekoliko drobnejši pesek. V njem so bile vrste, ki bi jih človek pričakoval, naprimer leščurji ( Pinna nobilis) in črvi cevkarji iz družine Sabellidae, ki gradijo mehkejše cevke. V takem sedimentu se jim težkih apnenčastih verjetno ne bi splačalo, ker bi jih sediment zasul/bi se pogreznili. Apnenčaste cevke so značilne za vrste, ki domujejo na trših površinah, naprimer obalnih skalah, večjem pesku. Na peščenih/skalnatih obalah so prevladovale pegavke, ponekod pa so bili prisotni tudi rožički. Najbolj pogost makrobentos so bili raki samotarci. Pogosti so bili morski ježki različnih vrst, prevladovala pa je vrsta Arbacia lixula. Morske zvezde (Asteroidea) so bile najbolj pogoste v globjih vodah (>2m), predvsem pa na trdi podlagi. Ena od izjem, ki je naseljevala plitkejše vode je bila zvezda iz rodu Asterina. Kačjerepe (Ophiuroidea) smo srečevali pod kamenjem tudi v plitki vodi. Kamenje je kazalo največ obrasti z različnimi manjšimi beštjami kot so spužve (naprimer spužva Clione, ki vrta v kamenje), plaščarji, mahovnjaki, mnogoščetinarji in „sedentarnimi“ polži, primanjkovalo pa ni alg, katerih sezona se začne že zgodaj pomladi, kadar je tudi njihov višek sezone. 68 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Poizkusili smo tudi popisovanje ob vrvi. Vrv napnemo v vodi kjer želimo popisovati (transekt), nato pa poizkušamo popisati vse videne organizme, ki se nahajajo še na določeni razdalji od vrvi (naprimer 50cm na eno stran). Peščene globje predele je v večjem delu zaliva prekrivala Posidonia oceanica, opazili pa smo jo tudi v plitkejših skalnatih predelih. Na peščeni podlagi so bile prisotne tudi morske kumare (Holothuria) Kot vsem skupinam nam je vreme nekoliko pokvarilo izkušnjo, saj v dežju in vetru ni najbolj zabavno šariti po vodi. Acetabularia sp. Foraminifera Nemertina Sacoglossidae Aeolidae Gibbula divaricata Ocinebrina edwardsia Scyllarus arctus Arbacia lixula Gibbula fanulum Ostracoda Serpulorbis sp. Asterina gibbosa Gibbula varia Pachygrapsus marmoratus Serranellus scriba Astropecten spinulosus Hacelia attenuata Padina pavonica Sipuncula Barbatia barbata Halimeda sp. Patella caerulea Sphaerochinus granularis Bittium reticulatum Holothuria tuberosa Patella sp. Spirorbidae Bleniidae Jania sp. Peyssonnelia sp. Spirorbis sp. Boops boops Macropipus sp. Pisania striata Syllidae Caryophyllia inornata Micropora coriacea Pisidia longicornis Typhinellus sowerby Conus ventricosus Mitra cornicula Platyhelminthes Ulva sp. Copepoda Mitra ebenus Pomatoceros triqueter Valonia sp. Coralliophila meyendorfi Monodonta articulata Porcellana platycheles Venus verrucosa Cystoseira sp. Monodonta turbinata Posidonia oceanica Vermetus sp. Echinaster sp. Mytilus galloprovincialis Pusia tricolor Fissurella sp. Nematoda Sabellidae Potapljaška skupina Potapljali smo se z avtonomno potapljaško opremo, ali pa smo se pridružili skupini za litoral pri potapljanju na dah. Potopi niso bili v naprej določeni, lokacije smo izbirali glede na vremenske razmere, predvsem pa smo hoteli videti biološko zanimive lokacije, zato so bile to predvsem strme stene, polne lukenj, na globini do 40m. Vse lokacije se nahajajo na južni strani polotoka, saj je le ta bolj skalnata, medtem ko je na severni strani polotoka dno muljasto. Metode dela, ki smo jih uporabljali v vseh petih potopih, so bile zelo nedestruktivne, saj smo življenje v globinah le opazovali, živih organizmov nismo nabirali in nosili na obalo. Zato spodnji seznam temelji le na opazovanju, in dobrem spominu udeležencev skupine. Lokalitete: 1. lokaliteta 1: »Dingački školj« lokacija »Pod vodom« 2. lokaliteta 2: »Borak« 3. lokaliteta 3: »Kupinova uvala« 4. lokaliteta 4: nočni potop »Uvala Zaglavak « 5. lokaliteta 5: »Dingački školj« lokacija »Pod vodom« (na drugo stran kot 1.potop) Popisali smo približno 100 morskih organizmov, večina se jih pojavlja na vseh lokalitetah, z izjemo nočnega potopa, ki je bil veliko bolj raznolik od ostalih. Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 69 Acetabularia mediterranea Chromis chromis Ircinia sp. Pinna nobilis Actinia equina Chromodoris purpurea Jania rubens Protula tubularia Agelas oroides Cladocora cespitosa Janolus cristatus Sabella pavonina Aglaophenia sp. Clavelina lepadiformis Labrus bimaculatus Scorpaena porcus Aiptasia mutabilis Conger conger Leptopsammia pruvoti Scorpaena scrofa Anemonia sulcata Corallium rubrum Lissa chiragra Sepia officinalis Anguilla anguilla Coris Julis Loligo vulgaris Serpula vermicularis Antedon mediterranea Cratena peregrina Maena maena S erranellus cabrilla Anthias anthias Crenilabrus mediterraneus Mantellum inflatum Serranellus scriba Aplysia fasciata Diplodus annularis Marthasterias glacialis Serranus gigas Apogon imberbis Diplodus sargus Muraena helena Spatangus purpureus Aporrhais pes-pelicani Diplodus vulgaris Murex brandaris Sphaerechinus granularis Arbacia lixula Echinaster sepositus Myriapora trunctata Spirastrella cunctatrix Axinella cannabina F labellina affinis Nephrops norvegicus Spirographis spallanzani Bispira volutacornis Galathea strigosa Octopus vulgaris Stenopus spinosus Blennius (salaria) Hacelia attenuata Ophidiaster ophidianus Thallasoma pavo gattorugine Haliclona mediterranea Ophioderma longicaudum Thorogobius ephippiatus Blennius rouxi Halimeda Tuna Oscarella lobularis Thuridilla hopei Bonellia viridis Halocynthia papillosa Padina pavonia Tranculariopsis trunculus Boops salpa Heliotis lamellosa Palinurus elephas Trapania maculata Cardium sp. Holothuria forskali Parazoanthus axinellae Trapania maculata Caryophyllia inornata Holothuria tubulosa Patella sp. Tripterygion xanthosoma Cerianthus membranaceus Homarus gammarus Pecten jacobeus Venus verrucosa C hondrila nucula Hypselodoris tricolor Peltodoris atromaculata V erongia aerophoba Chondrosia reniformis Hypselodoris villafranca Phycis mediterranea Za pomoč pri našem delu se zahvaljujemo podjetju Norik-Sub d.o.o. iz Ljubljane, za izposojo potapljaške opreme ter potapljaškemu centru Freaky-diving (Pelješac), Vedranu in Mariu, za polnjenje jeklenk in spremstvo na potopih. Literatura Turk, T. 1996. Živalski svet Jadranskega morja. DZS, Ljubljana Zei, M. 1988. Življenje v morju. Cankarjeva založba, Ljubljana Zei, M. 1988. Jadranske ribe. Cankarjeva založba, Ljubljana Erhardt, H., Baensch, H. A. 1998. Meerwasser atlas, Band 4. Mergus® - Verlag GmbH, Deutschland Hayward, P., Nelson-Smith, T., Shields, C. 1996. Sea shore. HarperCollins Publishers Ltd, London Riedl, R. 1991. Fauna e flora del mediterraneo. franco muzzio & c. editore, Padova Ruppert et al. 2004. Invertebrate zoology, 7th edition.Thomson Learning Inc., Belmont, CA, USAAbbot, R. T., Dance, S. P. 2000. Compendium of seashells. Odyssey Publishing, El Cajon, CA, USA 70 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Seznam udeležencev in skupin na taboru Ekosistemi Jadrana - Pelješac 2006 Skupina za botaniko Vesna Petkovska Martin Turjak Anamarija Žagar Nadja Rejec Jerneja Pavletič Sanja Behrič Črt Zupančič Tina Stepišnik Daniela Vlačič Andrej Anderlič Barbara Debeljak Tina Mesarič Skupina za dendrologijo Ivo Čuden Skupina za ptice I Sabina Blumauer Tomaž Remžgar Nina Ražen Barbara Zakšek Brina Sotenšek Pina Gruden Aleš Sedlar Eva Ogorevc Mitja Rak Skupina za kačje pastirje Ana Slavikovski Skupina za ptice II Jelena Cvetkovič Dejan Bordjan Jernej Polajnar Tina Šantl Temkiv Vanja Strniša Nastja Pajk Tea Šilić Ana Vidmar Aleš Tomažič Skupina za morje Jasna Mulej Požegar Polonca Kramberger Miha Krofel Roman Luštrik Daniela Vengust Skupina za pajke Jan Simič Alenka Gorjan Teja Muha Katja Kalan Manuel Schiffer Tanja Sunčič Maruša Novak Dejan Galjot Janez Prešern Domen Jaklič FR David Stanković Skupina za dvoživke Jernej Uhan Damjan Vinko Barbara Bric Tina Mirt Tina Ličina Skupina za plazilce Martina Lužnik Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 71 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 73 JOVSI 2006 SPOMLADANSKI BIOLOŠKI DNEVI V JOVSIH 2006 Sredi vročega maja smo organizirali tri dnevni tabor Spomladanski biološki dnevi v Jovsih. Od 12. do 14. maja 2006 so študentje biologije in nekaj članov podmladka Turističnega društva Kapele opazovali pestrost močvirnatih ter vlažnih travnikov v Jovsih ter nižinskega poplavnega gozda Dobrava. Udeleženci so bili razdeljeni v štiri skupine (skupina za botaniko, plazilce, dvoživke in ptiče), v peti skupini pa so bili otroci iz Kapel in okolice. Peta skupina je pod vodstvom Damjana Vinka opazovala tako živali kot rastline v Jovsih, pri tem so otroci spoznali različne metode biološkega terenskega dela. Udeleženci so bili sicer rahlo zmedeni in prestrašeni, ko so slišali, da bodo spali v lokalem župnišču (ki se je nahajal ob osnovni šoli, javni hiši – gostilni in cerkvi), vendar po govoricah sodeč jim ni bilo hudega. V soboto zjutraj je bil zbor pred župniščem, kjer smo ptičarsko in botanično skupino napotili v gozd Dobrava, ostale skupine pa so ostale v Jovsih. Damjan je ojačal svojo skupino z okoliškimi otroci in ekipe so bile popolne za na teren. Slika 1: (Foto: M. Turjak) Sledilo je popoldansko snemanje in intervju z novomeško televizijo na ptičji opazovalnici v Jovsih, nato pa večerja. Še preden smo potešili lakoto, smo odkrili razbito okno na zadnjem delu hiše, kjer smo spali. Sledilo je srečanje z domačini (ki jih ni bilo veliko, ker je bil čas košnje), med katerim je potekalo več predstavitev: tako je Tina Mirt predstavila sam projekt, Damjan Vinko Društvo študentov biologije, vodje skupin svoje dnevno delo, Maja Cipot še dodatno dvoživke tega področja, gospa iz turističnega društva pa nam je predstavila njihovo društvo, njihove projekte ter načrte za prihodnost. Za tem pa je sledil še večerni teren. V sosednjo vas smo šli opazovat netopirje, nato pa opravili še nočni teren s poslušanjem kosca ( Crex crex) v Jovsih. Po tem napornem dnevu in vračanju v »štab« so nas še ustavili policaji, ki so upali, da so zasegli štiri vozila beguncev. Namreč Jovsi mejijo na Hrvaško in so obmejne kontrole precej pogoste. Kljub temu da smo jih sicer obvestili o terenu, so očitno njihove zveze zmrznile. Po terenu vedno sledi sprostitev, zato smo se zavrteli in zapeli pod križem v župnijski kuhinji. Naslednji dan smo nadaljevali terene po že omenjenem gozdu Dobrava in Jovsih. Otrokom je bilo v Damjanovi družbi tako všeč, da so se nam pridružili na terenu tudi v nedeljo, ko zanje tako delo sicer ni bilo predvideno. V popoldanskih urah smo se za konec odpeljali še na Bizeljsko, kjer smo si vsi skupaj ogledali čebelarja ( Merops apiaster). Spomladanske dneve smo zaključili v nedeljo, 14.5.2006, v večernih urah. Tina Mirt Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 75 POROČILO O DELU BOTANIČNE SKUPINE Martin Turjak E-mail: martin.turjak@email.si Botanična skupina se je na raziskovalnih dneh posvetila predvsem spoznavanju botaničnega dela na terenu in primerjavi različnih ekoloških enot. Prav tako je bil cilj našega terenskega dela floristični popis raziskovanega območja. Večino časa na terenu smo tako determinirali in popisovali rastlinske taksone. Prvi terenski dan (13.5.) smo preživeli v nižinskem poplavnem gozdu Dobrava. Kot že ime samo pove gre tukaj za pretežno hrastov gozd, ki je prepleten s potočki. Najbolj opazna vrsta podrasti je migalični šaš ( Carex brizoides), ki s svojimi dolgimi poleglimi listi in stebli daje dodaten pridih skrivnostnosti temačnemu gozdu. Med šašem se pojavljajo šopi ravnih togih listov trave rušnate masnice ( Deschampsia caespitosa). V tem času dajejo poseben čar gozdu tudi cvetoče lesnate vrste, kot so visoki belocvetoči grmi enovratnega gloga ( Crataegus monogyna) in bledorumeni cvetovi košatih ovijajočih se rastlin kovačnika ( Lonicera caprifolium). Ponekod je najštevilčnejša drevesna vrsta beli gaber ( Carpinus betulus), v podrasti pa najdemo gomoljasti gabez ( Symphytum tuberosum), belkasto bekico ( Luzula luzuloides), gozdni šaš ( Carex sylvatica), mestoma pa se pojavlja tudi zanimiva vrsta dacijski pljučnik ( Pulmonaria dacica), ki je razširjena le v tem delu Slovenije. Drug terenski dan (14.5.) je predstavljal poseben botanični in estetski užitek, saj smo obiskali Jovsi, ki veljajo za eno lepših in florno bogatejših poplavnih območij pri nas. Vlažne ravnice, ki jih je nekdaj pokrival gozd, so danes spremenjene v poplavne travnike, s katerimi se načrtno bolj ekstenzivno gospodari, kar naj bi pripomoglo k ohranjanju zanimivih in redkih rastlinskih vrst. Površine so v precejšnji meri zamočvirjene, kar omogoča rast mnogim močvirskim rastlinam. Tako največjo površino Jovsov pokrivajo različne vrste šašev, med njimi pa v tem času že nekoliko v zatonu cvetijo poletni veliki zvončki ( Leucojum aestivum), bujno cvetoče vodne perunike ( Iris pseudacorus) z živorumenimi cvetovi. Od trav sta pogosti kolenčasti lisičji rep ( Alopecurus geniculatus) in plavajoča sladika ( Glyceria fluitans). Na območju Jovsov se pojavlja tudi za Slovenijo zelo zanimiva in redka vrsta trave, krhka hrbtoresa ( Gaudinia fragilis), ki pa je na naši ekskurziji žal nismo videli. Zanimivejši rastlini sta še močvirska kukavica ( Orchis palustris) in močvirska sita ( Eleocharis palustris). V mlakah je ob našem obisku cvetela vodna grebenika ( Hottonia palustris), pri kateri iz vode sega le cvetno steblo z belimi cvetovi, pernato deljene liste v vretencih pa ima potopljene. Celotno območje Jovsov in nižinskega poplavnega gozda Dobrava je vrstno zelo bogato območje. Zaradi specifičnih okoljskih razmer je območje ekološko zelo zanimivo. Mnoge rastlinske vrste, ki se tukaj pojavljajo, so zelo redke. Z vseh 76 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 vidikov pa je lokalna flora, ki je seveda tudi posledica ekstenzivnega kmetovanja, vredna varovanja in ohranitve. Seznam opaženih taksonov: Achillea millefolium agg. Deschampsia caespitosa Lotus corniculatus Aesculus hippocastaneum Eleocharis palustris Luzula luzuloides Ajuga reptans Epimedium alpinum Lychnis flos-cuculi Allium ursinum Equisetum palustre Lycopus europaeus Alnus glutinosa Equisetum arvense Lysimachia nummularia Alopecurus geniculatus Fragaria moschata Malva sylvestris Alopecurus pratensis Fraxinus excelsior Medicago lupulina Anemone nemorosa Galium aparine Mentha aquatica Anthoxanthum odoratum Geranium robertianum Moehringia trinervia Anthyllis vulneraria Glyceria fluitans Myosotis palustris Aristolochia clematitis Hacquetia epipactis Orchis palustris Arrhenatherum elatius Petasites hybridus Holcus lanatus Asarum europaeum Phragmites australis Hottonia palustris Athyrium filix-femina Plantago lanceolata Humulus lupulus Bellis perennis Plantago major Hypericum perforatum Berberis vulgaris Poa trivialis Iris pseudacorus Betonica officinalis Polygonatum multiflorum Juglans regia Briza media Polygonum aviculare Juncus compresus Caltha palustris Polygonum hydropiper Juncus effusus Campanula patula Polygonum persicaria Juncus inflexus Cardamine bulbifera Potentilla erecta Juncus tenuis Carex brizoides Potentilla reptans Knautia arvensis Carex hirta Prunus spinosa Knautia drymea Carex sylvatica Pulmonaria dacica Lamium orvala Carex vesicaria Quercus robur Lamium maculatum Carpinus betulus Ranunculus acris Lathyrus pratensis Cichorium intybus Ranunculus arvensis Leucanthemum ircutianum Colchicum autumnale Raniunculus flammula Leucojum aestivum Cornus mas Ranunculus lanuginosus Ligustrum vulgare Crataegus monogyna Ranunculus repens Lolium perene Crepis bienis Ranunculus sardous Lolium multiflorum Cruciata glabra Rhamnius catharctica Lonicera caprifolium Dactylis glomerata Rosa sp. Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 77 Robinia pseudacacia Silene latifolia Trifolium pratense Rubus sp. Silene vulgaris Trifolium repens Rumex acetosa Solanum dulcamara Tussilago farfara Rumex acetosella Stachys palustris Typha latifolia Salix alba Stachys sylvatica Ulmus glabra Salix caprea Stellaria holostea Valeriana dioica Salix purpurea Stelaria media Veronica beccabunga Salvia pratensis Symphytum officinale Veronica chamaedrys Sambucus nigra Symphytum tuberosum Veronica serpyllifolia Sanguisorba officinalis Taraxacum officinale agg. Viburnum opulus Scirpus sylvaticus Tragopogon pratensis Vicia cracca Sedum sexangulare Trifolium campestre Vinca minor Senecio vulgaris Trifolium montanum Slika 1: Ljubi me, ne ljubi, ljubi me... (Foto: Matej Kalar) 78 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE Anamarija Žagar E-mail: anamarija.zagar@gmail.com Uvod Favna plazilcev v Sloveniji je nekje srednje dobro popisana, kakor tudi v območju Jovsi, kjer je potekal naš dvodnevni teren. Tako smo pričakovali, da bomo srečali vrste, opisane za to širše območje iz starejših podatkov (Mršić 1997). Osnovni namen dela skupine je bil spoznavanje tehnik lovljenja kuščaric in kač, spoznavanje s posameznimi vrstami plazilcev in njihovo biologijo ter uporabljanje različnih določevalnih ključev. Metode dela Terensko delo je potekalo zunaj in podnevi. Prvi terenski dan smo se najprej odpravili skozi gozd, kjer smo oprezali za kuščarji in kačami. Potem smo pregledali dve vodni telesi blizu ptičje opazovalnice v Jovsih in si zabeležili opazovanja. Kač v vodi nismo lovili. Z roko smo lovili kače na kopnem. Medtem ko smo za lovljenje kuščaric, uporabljali zanko. Podatke iz terena smo vpisali v popisne liste društva Societas herpetological slovenica – društva za preučevanje dvoživk in plazilcev. Slika 1: Lov na kuščarico. (Foto: Tina Mirt) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 79 Rezultati in diskusija Prvi terenski dan smo pregledali dve vodni telesi ob ptičji opazovalnici v Jovsih in popisali skupaj 4 belouške ( Natrix natrix). Dve od teh smo ujeli in jih določili za juvenilna osebka. V gozdu je bil viden en odrasel osebek kuščarjev vrste zelenec ( Lacerta viridis/bilineata). Z zanko smo ujeli juvenilni osebek zelenca na robu gozda ob makedamski poti. Drug terenski dan smo začeli s pregledovanjem zidov okoli pokopališča ter obeh cerkev v vasi Kapele. Naleteli smo na predstavnico kač vrste smokulja ( Coronella austriaca). Bila je bledih barv z motnimi očmi kar nakazuje, da je tik pred levitijo. Prav tako smo iz skupine kuščaric videli pri nas najbolj pogosto in najbolj razširjeno kuščarico - pozidno kuščarico ( Podarcis muralis). Kasneje smo blizu Bizeljskega, na območju peščenih sipin (gnezditveno območje čebelarja), s pomočjo druge skupine ujeli v vodi še eno belouško ( Natrix natrix). Datum Ime taksona Starost Št. 13.5.2006 Lacerta viridis/bilineata juv 1 13.5.2006 Lacerta viridis/bilineata ad 1 13.5.2006 Natrix natrix juv 2 13.5.2006 Natrix natrix ad 3 14.5.2006 Natrix natrix subab 1 14.5.2006 Coronella austriaca ad 1 14.5.2006 Podarcis muralis ad 1 Tabela 1: Seznam popisanih vrst *ad=adult, subad= subadult, juv=juvenil, f=samica, m=samec Slika 2: Smokulja (Coronalla austriaca) v Tininih rokah. 80 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Zahvala Hvala vsem posameznikom, ki so bili med svojim delom pozorni tudi na plazilsko favno in so naši skupini vestno posredovali podatke o videnem ali pa nam celo ujeli belouško. Seveda pa pohvala tudi mojima ekipama prvi in drugi dan terena v Jovsih. Hvala Tina, Marjetka, Nastja, Črt in Andrej, da ste potrpežljivo čakali pol ure zraven mojih lovskih podvigov na pozidno kuščarico sredi kupa suhih vej. Slika 3: (Foto: Matej Kalar) Slika 4: Hummer iz sredine sedemdesetih. (Foto: Črt Zupančič) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 81 POROČILO ORNITOLOŠKE SKUPINE Tomaž Remžgar E-mail: tomaz.remzzgar@siol.net Uvod Ornitološka skupina je na biološkem taboru Jovsi popisovala ptice na širšem območju okoli vasi Kapele. Namen je bil potrditi prisotnost čimveč vrst ptic na tem območju. Način dela Ptice smo pričeli iskati že zgodaj zjutraj. V tem času smo pozornost usmerjali predvsem v ptice pevke. Vrste smo določali po njihovem petju in oglašanju, ter seveda z daljnogledom. Čez dan pa smo si ogledovali lokacije, ki so zanimive zaradi posebnih ptičjih vrst, ki živijo tam (peskokopi na Bizeljskem, travišča v Jovsih,…). Na teren smo šli tudi ponoči ter poslušali vrste, ki so aktivne takrat (sove, kosec,…). Območje dela Območje dela so v grobem sestavljali trije različni habitati. Prvega je predstavljalo naselje Kapele skupaj s travniki in njivami, ki ga obkrožajo. Tu smo lahko opazovali tipične ptice naselij in kulturne krajine. Drug velik habitat je bil nižinski gozd, ki obkroža Kapele. Sicer nismo našli tipičnih vrst za ta habitat, kot sta belovrati muhar ( Ficedula albicollis) in srednji detel ( Dendrocopus medius), je pa gozd postregel z vso ostalo paleto gozdnih vrst. In tretji večji habitat je predstavljalo travišče Jovsi na vzhodu Kapel. Tam smo našli več vrst ptic, ki za svoj obstoj potrebujejo vlažne travnike in trstičje. Sklep Vas Kapele in njena širša okolica predstavljata res lep in ohranjen kos naše narave. Iz ornitološkega stališča je bilo območje resnično zanimivo, saj smo našli nekaj precej redkih vrst za Slovenijo. Med bolj zanimiva opažanja spadajo kosec ( Crex crex), par črnih štorkelj ( Ciconia nigra), ki je letel nad gozdom, in pojoč samec črnočelega srakoperja ( Lanius minor) z gosenico v kljunu. To nakazuje na gnezdenje te redke vrste na samem robu Kapel. Tudi prebivalci Kapel se zavedajo bogastva ptičjih vrst pred njihovim pragom in na lastno pobudo izvajajo ornitološke akcije in raziskave. Tako bodo kapele in Jovsi gotovo še dolgo ohranile svojo raznoliko ptičjo favno. 82 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Seznam ptičev na terenu v JOVSIH (12.–14. 5. 2006) srpična trsnica ( Acrocephalus scirpaceus) siva čaplja ( Ardea cinerea) močvirska trsnica ( Acrocephalus palustris) kosec ( Crex crex) trstni cvrčalec ( Locustella luscinioides) domači vrabec ( Passer domesticus) prosnik ( Saxicola torquatus) poljski vrabec ( Passer montanus) reglja ( Anas querquedula) lesna sova ( Strix aluco) slavec ( Luscinia megarhynchos) pegasta sova ( Tyto alba) drevesna cipa ( Anthus trivialis) vijeglavka ( Jynx torquilla) fazan ( Phasianus colchicus) škorec ( Sturnus vulgaris) liska ( Fulica atra) kmečka lastovica( Hirundo rustica) postovka ( Falco tinnunculus) siva vrana ( Corvus cornix) Seznam ptičev na terenu v DOBRAVI (12.–14. 5. 2006) siva pastirica ( Motacilla cinerea) stržek ( Troglodytes troglodytes) ščinkave ( Fringilla coelebs) brglez ( Sitta europea) lišček ( Carduelis carduelis) šoja ( Garrullus glandarius) grilček ( Serinus serinus) taščica ( Erithacus rubecula) kobilar ( Oriolus oriolus) krokar ( Corvus corax) cikovt ( Turdus philomelos) črnočeli srakoper ( Lanius minor) šmarnica ( Phoenicurus ochruros) škjančar ( Falco subbuteo) črnoglavka ( Sylvia atricapilla) domači golob ( Columba livia domestica) kanja ( Buteo buteo) siva vrana ( Corvus cornix) veliki detelj ( Dendrocopus major) kmečka lastovica ( Hirundo rustica) kratkoprsti plezalček ( Certhia familiaris) rjavi srakoper ( Lanius collurio) turška grlica ( Streptopelia decaocto) pivka ( Picus canus) vrbja listnica ( Phylloscopus collybita) zelenec ( Carduelis chloris) kovaček ( Phylloscopus trochillus) sršenar ( Pernis apivorus) plavček ( Parus caeruelus) kos ( Turdus merula) močvirska sinica ( Parus palustris) škorec ( Sturnus vulgaris) velika sinica ( Parus major) sraka ( Pica pica) carar ( Turdus viscivorus) repaljščica ( Saxicola rubetra) kukavica ( Cuculus canorus) črna žolna ( Dryocopus martius) bela pastirica ( Motacilla alba) črna štorklja ( Ciconia nigra) Slika 1: Gnezdišče čebelarja ( Merops apiaster) (Foto: Črt Zupančič) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 83 POROČILO SKUPINE ZA DVOŽIVKE Maja Cipot Center za kartografijo favne in flore, Klunova 3, Ljubljana. E-mail: maja.cipot@ckff.si Na terenskem vikendu 13. in 14. 5. 2006 je delovala tudi skupina dvoživke. Osnovni namen dela skupine je bil spoznavanje dvoživk Jovsov in okolice in njihove biologije, seznanjanje z metodami dela na terenu ter z uporabo različnih določevalnih ključev za dvoživke. Delo skupine je potekalo na terenu, povečini podnevi in enkrat tudi ponoči. Največ pozornosti smo namenili pregledovanju vodnih habitatov, vendar smo pregledovali tudi kopenske. Za vzorčenje vodnih teles smo uporabljali vodne mreže različnih dimenzij. Z mrežami smo lovili odrasle, predvsem pa ličinke dvoživk. Ujete osebke smo določili do vrste, prepoznali razvojni stadij (ad - odrasla žival, juv - mlad, sveže preobražen osebek, subad - spolno nezrel osebek, lar- stopnja ličinke) ter spol. Nemalokrat smo osebke določili že z opazovanjem ali poslušanjem njihovega oglašanja. Vse ujete osebke smo po določitvi izpustili na mestu ulova. Prvi dan smo se na teren odpravili peš in pregledali gozd južno od vasi Kapele ter severni del Jovsov ob opazovalnici in učni mlaki. Drugi terenski dan smo namenili raziskovanju mrtvic in mlak ter poplavnih predelov ob Sotli. V dveh terenskih dneh smo našli 9 taksonov oz. 7 vrst. Slika 1: Ali žabi kaj drsi? (Foto: Martin Turjak) 84 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Najdeni taksoni dvoživk na območju Jovsov in okolice v okviru terenskega vikenda: • navadna krastača ( Bufo bufo) • zelena krastača ( Bufo viridis) • zelena rega ( Hyla arborea) • zelene žabe ( Rana (Pelophylax) sp. ) • rjave žabe ( Rana (Rana) sp. ) • plavček ( Rana arvalis) • rosnica ( Rana dalmatina) • navadni močerad ( Salamandra salamandra) • planinski pupek ( Triturus alpestris) LATINSKO IME IME LOKALITETE DATUM LAR JUV SUBAD AD ♂ ♀ TAKSONA Ribnik JV od vasi Kapele (Jovsi) 13.5.2006 Bufo bufo 30 Salamandra salamandra 2 Potok v gozdu 400 m J od Kapel 13.5.2006 Rana dalmatina 2 1 Salamandra salamandra 20 Luže v kolesnicah v gozdu ob Triturus alpestris 1 poti proti opazovalnici 360 m J 13.5.2006 od Kapel Rana arvalis 1 Rana dalmatina 1 1 Bufo viridis 1 Mlaka ob cesti Rakovec-Veliki Hyla arborea 1 14.5.2006 Obrež, 500 m JZ od Rakovca Rana (Rana) sp. 10 Rana (Pelophylax) sp. 15 2 10 Gozd 350 m JV od Kapel 13.5.2006 Rana dalmatina 1 Jovsi - učna mlaka ob 13.5.2006 Rana arvalis 1 opazovalnici 550 m JV od vasi Rana (Rana) sp. 50 Kapele Kanal V ob ribniku 350 m JV od Rana (Pelophylax) sp. 5 14.5.2006 vasi Dvor Mrtvica reke Sotle 400 m JV od Bufo bufo 10 14.5.2006 vasi Dvor Tabela 1: Natančna najdišča dvoživk Legenda: (lar- stopnja ličinke, juv - mlad, sveže preobražen osebek, subad - spolno nezrel osebek, ad - odrasla žival) Slika 2: Mladica enoživke - ščuka ( Esox lucius). (Foto: Martin Kalar) Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 85 Vodje skupin: Maja Cipot, Tina Mirt, Martin Turjak, Tomaž Remžgar, Damjan Vinko, Anamarija Žagar Udeleženci: Andrej Anderlič, Sanja Behrič, Matej Hočevar, Matej Kalar, Andreja Mirt, Eva Ogorevc, Nastja Pajk, David Stanković, Tina Šantl-Temkiv, Marjetka Šemrl, Jernej Uhan, Melita Vamberger, Črt Zupančič in podmladek Turističnega društva Kapele Slika 1: Gasilska slika udeležencev. (Foto: Tina Mirt) 86 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Pri naših dogodivščinah so nas skupaj z Društvom študentov biologije v letih 2005 in 2006 podpirali: • Andrej Piltauer - Inštitut za preučevanje višjih gliv • Botanično društvo Slovenije • Center za kartografijo favne in flore • Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije • Gorenjka • Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost • Kolosej d.d. • Konte d.o.o. • Mestna občina Koper • Mestna občina Ljubljana • Ministrstvo za okolje in prostor RS • Morigenos • Nacionalni inštitut za biologijo • Notranjski regijski park • Nuklearna elektrarna Krško d.d. • Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani • Perutnina Ptuj d.d. • Prirodoslovni muzej Slovenije • SKB banka d.d. • Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev • Slovensko entomološko društvo Štefana Michelija • Slovensko odonatološko društvo • Societas herpetologica Slovenica - društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev • Študentska organizacija Biotehniške fakultete • Študentska organizacija Univerze v Ljubljani • Študentski svet Biotehniške fakultete • Študentski svet Univerze v Ljubljani • Toni Adriatic s.p. • Turistično društvo Kapele • Urad RS za mladino • Večer • Vzajemna d.v.z. • Žito d.d. • Zavarovalnica Maribor • Colegium • Dnevnik • Iris Petrovič • Vino Brežice Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 in Pelješac 2006, Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 87 Ekosistemi Jadrana Črna gora 2005 Pelješac 2006 Spomladanski biološki dnevi Jovsi 2006 Document Outline ČRNA GORA 2005 POROČILO ARANEOLOŠKE SKUPINE POROČILO HERPETOLOŠKE SKUPINE POROČILO BOTANIČNE SKUPINE POROČILO POTAPLJAŠKE SKUPINE POROČILO SKUPINE ZA PTICE POROČILO SKUPINE ZA NETOPIRJE PELJEŠAC 2006 POROČILO SKUPINE ZA PTIČE 1 IN 2 POROČILO SKUPINE ZA PAJKE POROČILO BOTANIČNE SKUPINE POROČILO DENDROLOŠKE SKUPINE POROČILO SKUPINE ZA DVOŽIVKE POROČILO SKUPINE ZA VELIKE ZVERI POROČILO SKUPINE ZA PLAZILCE POROČILO SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE POROČILO SKUPINE ZA MORJE JOVSI 2006 POROČILO O DELU BOTANIČNE SKUPINE POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE POROČILO ORNITOLOŠKE SKUPINE POROČILO SKUPINE ZA DVOŽIVKE