LETO XVIII. — številka 7
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorcrjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
11;
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA LJUDSTVA
KRANJ, sobota, 28. I. 1967
Cena 40 par aH 40 starih dinarjev
List i/.haja oa oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja ]%Q trikrat tedensko. Od januarja 1964 kot poltednik, in si» er o.   sieriah in sobotah
ZA GORENJSKO
Dejanja kot besede
Ljudje najneraje vidijo, če nekaj govorimo, drugo pa delamo. Razhajanje besed in dejanj je temeljni vzrok za kopico nevšečnosti in politično pasivnost ljudi. Tudi ob letošnjih pripravah na volitve.
Zato je skrajni čas, da ob pripravah na volitve dosledno uveljavimo načela, ki smo jih objavili. Ta načela so: rotacija in zamenjava političnih funkcij ter obveza, da kandidiramo nove, strokovno sposobne in operativne ljudi, ki bodo znali uveljaviti zahteve današnjega časa. Zavrniti pa bi morali nazore, ki so ponekod še zelo trdoživi, da je kandidiranje nagrada za zasluge, .najboljša pot do upokojitve itd. To so stara načela, ki skušajo še naprej zagotoviti, da se v občini in drugih družbenopolitičnih or-ganzacijah eni in isti ljudje predolgo zadržujejo »na oblasti« ali pa krožijo s funkcije na funkcijo. Tu v naštetih primerih zanemarjamo načela. Načelni smo le do — sebe.
Ne smemo kratkovidno mislili, da ljudje tega ne vidijo in po svoje ne komentirajo. Vsaka napaka se nam lahko maščuje, nam zaostruje položaj in pasivizira dobre ljudi. Kakorkoli potem prav tisti, ki to delajo, skušajo za tak položaj okriviti nekoga tretjega, je neizpodbitno, da so naši ljudje z vsem svojim bistvom trdno za sklepi naših najvišjih organov in v celoti podpirajo načela naše demokratične poti, med drugim pa zlasti načelo o tem, da med besedami in dejanji v naši politični praksi ne sme biti razlike.
300 podjetij in posameznikov je doslej vplačalo okoli milijardo S-din
Varčevanje za stanovanja
Dobrih 8 mesecev po tem, ko je Gorenjska kreditna banka vpeljala varčevanje za stanovanja, je na njenem seznamu varčevalcev vpisano 300 občanov in delovnih organizacij. Skupaj so se obvezali, da bodo za stanovanja vplačali 1 milijardo 222 milijonov S-din. Do konca preteklega leta so poravnali štiri petine te vsote.. Tako bo GKB varčevalcem, ki so se odločili za najkrajšo možno varčevalno dobo (14 mesecev), letos odobrila več kot pol milijarde starih dinarjev posojila.
Med varčevalci, ki mesečno vplačujejo za stanovanje, prevladujejo občani. Povečini so se odločili, da bodo varčevali 2, 3 ali 4 leta, zato vplačujejo precej visoke vsote. Dobra tretjina oddvoji mesečno za ta namen po 40 do 60 tisočakov, nekateri pa celo več kot 100 tisoč S din.
V banki podatke o varčevanju ugodno ocenjujejo, saj kažejo, da je novi sistem financiranja stanovanjske gradnje uspešno prodrl. Izgledi za letos so dobri. Medtem ko so gorenjske gospodarske organizacije lani vložile v banko le slabo polovico namenskih sredstev za stanovanja, s katerimi razpolagajo, ker so jih večji del namenile za zasebno gradnjo, je v tem času mogoče opaziti povečano zanimanje za nakup stanovanj v blokih in s tem v zvezi za
oročanje denarja v banko in za varčevanje. Dvainsedem-deset stanovanj, ki jih podjetje Projekt gradi v Kranju in bodo vseljiva v prvi polovici prihodnjega leta, so prodali v dveh tednih.
Gorenjsika kreditna banka se je z razpoložljivimi sredstvi za stanovanjsko gradnjo vključila tudi v kreditiranje gradnje stanovanj za trg. Lani je za ta namen odobrila poldrugo milijardo S din. V kranjski občini so izkoristili 436 milijonov, v jeseniški 180 in v radovljiški 153 milijonov. V tržiški in škofjeloški občini gradbena podjetja niso gradila za prodajo na trgu. Višina njenih letošnjih posojil za gradbena podjetja pa bo seveda odvisna tudi od tega, kakšen obseg bo letos zavzelo varčevanje za stanovanja. S
Večji prometni davek
za cigarete in alkoholne pijače
Z včerajšnjim dnem so se cigarete v prodaji na drobno podražile za 20 %, alkoholne pijače (razen naravnega vina in naravnega žganja) pa za 9 odstotkov. Razen tega bodo od tega dne morali občani za uvoz blaga plačati poprečno 5 % več carine in ob tem še 12,5 % zveznega prometnega davka.
Povišanje zveznega prometnega davka, kar je vplivalo na višje cene omenjenih pro-
izvodov, ter zvišanje določenih carin, je zvezni skupščini po hitrem postopku predlagal zvezni izvršni svet, da bi tako pokril vrzeli v finančnih programih za letos in za pri-t hodnja leta. Te vrzeli so nastale zaradi sklepa kongresa ZDA, po katerem smo že letos pr?: oiiali dobivati žito na dolgoročne dolarske kredi-« te, torej s posebnimi pogoji; ki pa jih dajejo ZDA tudi drugim državam.
Z občnega zbora SP v Iskri
Večja skrb za člane
Preteklo sredo je bil v tovarni Elektromehanike Iskra v Kranju občni zbor sindikalne podružnice, ki so se ga udeležili tudi predstavniki nekaterih sorodnih jugoslovanskih tovarn.
Občni zbor so začeli pripravljati že decembra lani, ko so imele občne zbore delovne enote. Posebne komisije pa so potem pregledale poročila z vseh zborov, kar jim je služilo kot gradivo za občni zbor kolektiva.
Na občnem zboru so razpravljali o medsebojnih od-
Februarja zbori volivcev
V četrtek je bila v Kranju seja obeh zborov občinske skupščine, kjer so sklenili, da bodo od 12. do 19. februarja po vsej občini zbori volivcev. Na njih bodo razpravljali o srednjeročnem programu občine, razvoju gospodarstva in družbenil.i služb letos, o uporabljanju občinskega denarja, o prispevkih
in davkih ter drugih finančnih predpisih in na območju mosta o zemljiškem prispevku. O vsem bodo še pred zbori volivcev podrobno razpravljali na prihodnji seji občinske skupščine, ki bo 9. februarja.
Razen tega so na seji določili tudi volivne enote in območja  zborov  volivcev ter
zborov delovnih ljudi za volitve odbornikov v občinsko skupščino. Sklenili so tudi, da bodo 8. februarja podelili Prešernove nagrade za leto 1966. Francu Piberniku, profesorju iz gimnazije in Stanetu Šimencu, profesorju iz Tehnične tekstilne šole v Kranju.
A. Z.
nosih v tovarni — med delavci in delovnimi enotami, o odnosu samoupravnih organov do vodstva tovarne, o pravni pomoči za člane sindikata, članarini, obveščanju, osebnih dohodkih in drugem. Ugotovili so, da je v tovarni še nekaj delavcev, katerih mesečni osebni dohodek je manjši od 40 tisoč starih dinarjev. Zato so poudarili, da bi moralo vodstvo sindikalne podružnice posvečati več pozornosti temu — socialnemu problemu. Tako bi si pridobilo tudi zaupanje članov. Razen tega so menili, da bi v glasilu tovarne Iskra morali bolje obveščati člane kolektiva o delu samoupravnih organov, proizvodnih težavah^ uspehih itd. Predlagali so tudi, da bi sindikalni podružnici ostal večji odstotek denarja od pobrane članarine. Na zboru so sprejeli tudi program dela, ki ga bodo dopolnili še s predlogi omenjenimi v razpravi.
A. Zalar
Horoskop za politike —
— Da, da, rojeni ste v znamenju ...
Ce preživite april, boste živeli še štiri leta!
obrazi in pojavi 0 obrazi in pojavi Q obrazi in
Na zatožni klopi se je znašel pravi pravcati zakon. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju. Slovensko ustavno sodišče je zahtevalo, da o njem razpravlja zvezno ustavno sodišče — in ga v celoti ovrže.
Ovrže predvsem zato, ker krši ustavno načelo nagrajevanja po delu.
Vsem upokojencem so krivice, ki. jih je uzakonil ta zakon, znane. Zlasti tistim, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1965 in imajo zgolj zaradi tega od 30 do 100 odstotkov nižje pokojnine kot ljudje, ki imajo enako izobrazbo in kvalifikacijo ter so delali na enakih delovnih mestih, a so bili upokojeni po 1. 1. 1965.
Primerov, da ima zdravnik, upokojen 1963. leta manj pokojnine kot nje-
pojavi # obrazi in pojavi ® obrazi in pojavi
gova bolničarka, upokojena 1965. leta, ni malo.
Toda doslej smo se jezili ob takih primerih, da pač ni reda, da bi »moral nekdo priti in narediti red!«
»Afera« z zakonom pred ustavnim sodiščem pa nam javno pokaže, da napake niso zavoljo pomanjkanja reda, marveč zaradi pomanjkljive samouprave. Če že zakon predpisuje, kaj vse komu pripada, ne glede na to ali je ta vse, kar dobiva, zaslužil z delom, kaj ima potem še odločati zavarovanec, ki je resnično vlagal svoj denar v pokojninski sklad?
Red bo torej tedaj, ko bo manj administrirani in več resnične samoupravnosti -- in to vie 1» tu, marveč povsod. — ABC
999999999999
V Zvezi mladine naj bo
vodstvo in članstvo nerazdružljiva celota
Veže naj ju medsebojno sodelovanje
Posvet o konferenci samoupravi j avcev
Precej vprašanj lahko rešijo v delovnih organizacijah
Februarja in marca bodo v Kranju prvi posveti — V pripravah naj sodelujejo vse družbenopolitične organizacije
Pretekli torek je bilo v Kranju posvetovanje predstavnikov občinskih sindikalnih svetov iz občin v Sloveniji, kjer so že ali pa še bodo imeli konference samoupravi j avcev. Posnet je pripravil republiški svet slovenskih sindikatov.
Kot je znano, bo konec leta zvezna konferenca samo-upravljavcev. Prav tako pa bo-do konference tudi v nekaterih občinah. V Kranju so že začeli s pripravami. Predvideno je, da bodo v pripravah nanjo sodelovale tudi   vse družbenopolitične
organizacije, občinska skupščina in nekatere strokovne skižbe. Že v februarju in marcu se bodo začela zato prva posvetovanja sorodnih kolektivov. Razpravljali pa bodo o delu samoupravnih organov, samoupravnih predpisih v podjetjih, o odnosu občinske skupščine do delovnih organizacij, o delu strokovnih služb, kadrovskih vprašanjih itd. Med drugim bodo o tem razpravljali tudi na občinski konferenci.
Iz odgovorov v anketi, ki jo je pripravil občinsiki sindikalni  svet  v  Kranju, se
vidi, da se delavni kolektivi strinjajo s sklicanjem konference. Poudarjajo pa, da bi morala biti konferenca delovna. Zato bodo potrebne dobre  pripraive.   Pri občinskem sindikalnem svetu so že sestavili poseben odbor, ki bo naredil program začetnih razprav in posvetov. Na torkovem   posvetu   pa eo tudi menili, da naj bi na kranjski konferenci razpravljali predvsem o tistih vprašanjih in težavah v samoupravljanju, ki se lahko rešijo že v samih delovnih organizacijah in v občini. Razpravljali   naj   bi   tudi o vlogi zbora  delovnih skupnosti v občinski skupščini.
A. žalar
Lesno-galanterijski obrat na Jesenicah
Direktor odšel — težave
Podjetje, ki ne more »najti« direktorja — Kolektiv na križpotju svoje bodočnosti — Ali bo podjetje izpolnjevalo zahteve gospodarske reforme in ustrezno ukrepalo ali pa bo šlo po potMikvidacije?
Ko smo' zaključili redno letno konferenco mladine občine Kranj, smo odhajali trdno prepričani, da bo letošnja sezona v zvezi mladine bolj plodna, odhajali smo z obljubo in pripravljenostjo trdno prijeti za delo in tudi vztrajati pri sprejetih stališčih in sklepih. Priznali smo, da smo v pretekli mandatni dobi naredili tri velike, a zelo pomembne napake: občinski komite se je zaprl vase in ni znal, ali ni poskušal najti poti do članstva in drugič: vodstva so bila v pre-
V kranjski občini
Zamenjanih dve tretjini osehnih izkaznic
Do sedaj je pri upravno-političncm oddelku skupščine občine Kranj zamenjalo stare   osebne   izkaznice za nove že dve tretjini občanov. Tako   hitro   zamenjavo je med drugim omogočila tudi dobra organizacija te službe. Razen v dopoldanskem času, so   uslužbenci   oddelka po točno določenem razporedu posebej opravljali zamenjavo osebnih izkaznic posameznim   delavnim kolektivom. Njihovi   člani  so   se tako lahko v popoldanskem času zglasili na občini zaradi potrebnih   podatkov,   slik in prstnega odtisa, izdelane izkaznice pa so potem dobili kar v podjetju. Tudi občani izven mesta so lahko na krajevnih uradih popoldne zamenjali svoje osebne izkaznice in jim ni bilo treba zaradi tega zapuščati delo.
— 8
majhni meri organizator in usklajevalec mladih. Krona vsemu temu pa je bila premajhna odgovornost članov plemuna in vodstev do mladih in predvsem do sprejetih nalog.
Ni dovolj, da nepravilnosti samo priznamo, potrebna je trdna odločenost in pripravljenost, da napake odpravimo. V mislih imam tolikokrat izgovorjeno in obrabljeno frazo: preidimo od besed \ k dejanjem. Poskušajmo odpravljati naše lanske napake, poostrimo posluh za želje in nagnjenja mladih in angažirajmo se za skupno reševanje. Potrebna nam je enotna akcija na podlagi analize dejanskega stanja in jasno postavljenih ciljev.  Ni dovolj samo to, da ugotovimo, koliko mladine je v samoupravnih organih, važnejše je dejstvo, kako ti mladinci nasto-i pajo in zagovarjajo prizade- j I vanja in želje ne samo mla- i dih,  ampak  večine proizvajalcev. Za vzgojo samouprav-ljavca ni dovolj samo seminar ali politična šola, najboljša  šola  za samouprav-ljavce je njegovo aktivno sodelovanje   v samoupravnih organih   in   v upravljanju sploh.
Aktivi zveze mladine in občinsko vodstvo morajo biti stalno povezani, a ne samo prek obiskov in sej plenu-mov. Naloga Člana plenuma je, da stališča in mnenja plenuma zna prenesti med mlade v svojem aktivu, in obratno posreduje interese mladine vodstvu organizacije. Mladi si ne želijo toge, zaprte organizacije, niti ne pomiš-Ijajo o njeni potrebnosti, želijo si jo bolj življenjsko, gibčno, v kateri bo vsak mladinec našel svoje mesto, seveda s svojim delovanjem.
S Jože Košnjek
Lesno-galanterijski obrat na Jesenicah se bori z resnimi težavami in bo zato tekoče leto, tako kakor tudi za mnoga druga podjetja, odločilno za nadaljnji razvoj ali celo obstoj podjetja. Medtem, ko je podjetje 1965. leta poslovalo brez izgube, se je ta v preteklem letu stalno večala in je znašala po devetmesečnem obračunu 5,363.000 S. din.
Točnih podatkov o izgubi v preteklem letu še ni. Znano je pa, da so lansko zguibo pokrili, ker jim je skupščina občine Jesenice vrnila 8 milijonov starih dinarjev, ki so jih bili preveč plačali na račun prispevka.
Podjetje nujno potrebuje denar za modernizacijo strojnega parka, kot prvi pogoj za velikoseri jsiko proizvodnjo. Kot sem slišal na seji skupščine občine Jesenice, tega denarja podjetje ne bo dobilo niti od občine niti od banke.
Podjetje se bori s številnimi problemi. Naj navedem samo nekatere: na slab finančni položaj podjetja vpliva več faktorjev, med katere štejemo tudi pomanjkanje repradukcijslkega materiala ali pa kvaliteta tega ne ustreza zahtevam njihovih izdelkov. Suhi bukov les, ki je glaivna surovina tega podjetja, po vse do pred kratkim dobivali iz Bosne, ker ga ni-
kjer v Sloveniji niso mogli dobiti. Šele pred dvema mesecema jim ga je uspelo nekaj dobiti iz Zagorja. Stopili so v stik z nekaterimi podjetji lesne obrti,    da bi od njih odkupovali odpadni les. V decembru so naročili vagon lesa v tovarni Meblo Nova Gorica. Toda problem suhega bukovega lesa se s tem ne izčrpujc. Les, ki je za tovarno pohištva dovolj suh, ni dovolj suh za izdeLke Les-no-galanterijskega obrata. Zato   mora vsa nabavljena količina lesa eš enkrat skozi sušilnico.    Iz tega izhajata dve nalogi:   podjetje nujno potrebuje lastno žago, kjer bi sami žagali les potrebnih dimenzij in pa povečati morajo ^zmogljivost sušilnic za les. V podjetju sq mi povedali, da bodo verjetno vzeli v najem bližnjo šlibarjevo žago. Če bo samoupravnim organom uspelo ugodno rešiti vprašanje žage in sušilnic, potem se bo znižala ce-
CESTA PA TAKA! — Ob glavni cesti so od Kranja do Nakla in še naprej že pred leti uredili posebno pot za kolesarje in vprege, da ne bi ovirali hitrega avtomobilskega prometa. Ta pot naj bi bila namenjena tudi pešcem. Vse pa kaže, da jo nihče ne vzdržuje in v vremenu, kakršno je bilo ta teden, je bila cesta bolj podobna mlakuži. Zato marsikak kolesar pa tudi pešec zavije na glavno cesto.
OB ZIMSKIH VEČERIH - če človek zaide v katerokoli hišo v Poljanski dolini, najde v sobi pridne klek-Ijarice. O tem. koliko narede, kako so plačane, bomo pisali v eni prihodnjih številk. Na sliki: Ivana Tavčar iz Poljan dobitnica nagrade na lanskoletnem čipkarskem dnevu v Železnikih.
MOST ČEZ SORO — V petek je tehnična komisija pregledala nov most čez Soro v Zmincu. Most je gradilo gradbeno podjetje Tehnik predvsem za potrebe obrata Termika v Bodovljah. Zgrajen je bil v rekordnem času, saj so z delom začeli šele 23. avgusta lani. Most je veljal približno 50 mliijonov S-dinarjev. Foto: F. Perdan
Agraria in Živila sta se združili
Petnajst milijard dohodka
Trgovska hiša v Škofji Loki
V aprilu bodo začeli z gradnjo — 1600 m2 prodajnih in skladiščnih površin
Poročali smo že o načrtih za gradnjo velike trgovske hiše v bližini avtobusne postaje v Škofji Loki. Stanovanjsko podjetje v Škofji Loki, ki bo pri gradnji nastopalo kot investitor, računa, da bodo z gradnjo lahko začelo že aprila.
! skem. Toliko jih nimajo vsa 1 druga maloprodajna podjetja ] na Gorenjskem. Podjetje ima 1 tudi precej tovornih avtomobilov za preskrbovanje prodajaln z najrazličnejšim prehranjevalnim blagom. Kljub temu, da program poslovanja za letos še ni gotov, računajo, da bodo imeli 14 do 15 milijard starih dinarjev prometa. Lani pa je imelo podjetje Agraria okrog tri milijarde in veletrgovina Živila okrog
Samo lani vozniških
I devet milijard starih dinarjev ■ prometa.
Novo podjetje bo še letos na Bledu zgradilo dve potrošniški središči, spomladi ' pa bodo v Kranjski gori odprli novo prodajalno, ki io je do sedaj gradilo podjetje Agraria. Kljub temu, da podjetje še nima svoje poslovalnice na kamniškem področju, pa bodo skušali sodelovati tudi s trgovskimi podjetji v tej občini. A. Žalar
dovoljenj
V samem središču Škofje Loke ter tudi v okolici so v zadnjih letih pridobili precej prodajnih prostorov za blago dnevne potrošnje. Z razvojem te vrste trgovine pa je vidno zaostala trgovina z industrijskim blagom. Izbira je slaba in tako se morajo prebivalci odločiti ter hoditi nakupovat v druge kraje. Zaradi tega
na lesa in s tem tudi stroški proizvodnje.
Na finančni uspeh podjetja je nadalje vplivala 1965. leta sklenjena pogodba po takratnih cenah reprodukcijskega materiala, ki pa so se po reformi povečale, cene proizvodov pa so ostale enake.
Tretji problem je notranja organizacija dela. V preteklem obdobju So uvajali skupinski akord, nato akord po delavnicah, šele v zadnjem času so prišli do zaključka, da to ne vodi k dvigu proizvodnje oz. storilnosti in pravični delitvi osebnih dohodkov. Zato so naprosili strokovnjaka — nor-
i/na/o kupci veliko nepotrebnih potov in izgube časa, na drugi pa teče denar iz občine, kar se pozna tudi na občinskem proračunu.
Nova trgovska hiša v Škofji Loki bo imela 1.600 m2 prodajnih in skladiščnih površin, povečini pa jo bo u po- i rahljalo trgovsko podjetje NAMA iz Ljubljane.
-pc
mirca iz Ljubljane, naj pride v podjetje in za vsako delovno mest,) postavi normo, tako da bo vsak plačan za svoje delo. Zastareli stroji onemogočajo podjetju izdelovanje zahtevnejših in na trgu bolj iskanih predmetov. Modernizacija osnovnih sredstev, posebno strojev, bo spričo vedno večje konkurence na trgu kmalu nujna za nadaljnji obstoj podjetja.
V preteklih letih je bilo obcibbje od januarja do marca vedno kritično, ker ni bilo dovolj naročil. Letos imajo prvič dovolj naročil. To govori v prid nujnih vsestranskih prizadevanj odgo-
27. decembra lani sta se v Kranju združili trgovsko podjetje Agraria in veletrgovina Živila. Zamisel o združitvi je menda stara že nekaj let. V prvi polovici lanskega leta pa so začeli o tem resno razmišljati. To so jim narekovali boljši pogoji gospodarjenja in poslovanje ter delo, ki se dopolnjuje. Ker pa sta oba kolekitva že pred združitvijo dobro poslovala, so pogoji za skupno delo še toliko boljši. Zato so se tudi člani obeh kolektivov odločili, da se združijo.
V združenem podjetju je sedaj zaposlenih 510 ljudi in ima sto prodajaln na Gorenj-
vornih jeseniške občine, da pomaga 59-članskemu in 19 let staremu kolektivu, da si ustvari podlago za samostojno in dostojno življenje (dostojno zato, ker so še nedavno nekateri delavci v podjetju prejeli 30.000 S. din osebnega dohodka).
Na dva razpisa niso dobili direktorja. Ne mislim, da bi direktor takoj rešil vse probleme, vem pa zanesljivo, da kolektiv nujno potrebuje strokovnjaka lesne obrti; dobrega voditelja, sposobnega organizatorja proizvodnje in iznajdljivega komercialista. Ni dovolj HOTETI delati, ampak je treba tudi ZNATI delati in upravljati.
Upravno politični oddelek skupščine občine Kranj je v zadnjih štirih letih izdal precejšnje število novih vozniških dovoljenj, duplikatov, zamenjal ali pa podaljšal veljavnost dovoljenja, in sicer leta 1963 1137, leta 1964 1053, leta 1965 1512 in leta 1966 1502 s tem, da lanska številka predstavlja predvsem na novo izdana vozniška dovoljenja, ker je podaljšanje ali zamenjava zaradi predpisov, ki nakazujejo zamenjavo vozniških dovoljenj, odpadlo.
Ker je odpadlo podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj, pa je kršen zakon o varnosti prometa na javnih cestah, ki določa, da morajo
posamezni vozniki ob vsakokratnem podaljšanju veljavnosti ponovno na zdravniški pregled. Ti vozniki torej še kar vozijo, nc da bi bili zdravniško pregledani.
Prometnih dovoljenj, podaljšanja veljavnosti in dovoljenj za preizkusno vožnjo z motornimi vozili je bilo lani izdanih 6410. Tako kot letos je tudi že lani oddelek organiziral podaljšanje veljavnosti prometnih dovoljenj s sodelovanjem avto-moto društev v Kranju in po krajevnih uradih. Vozniki so bili te spremembe veseli, saj so podaljšali veljavnost prometnega dovoljenja, plačali cestno pristojbino in zavarovalnino hkrati.
S. S.
Glas
Superavtomatični pralni stroj motorni »šrotar« televizijski sprejemnik 100 drugih lepih nagrad
pripravlja veliko nagradno žrebanje za vse naročnike, ki bodo do 1. marca plačali vsaj polletno naročnino — 12 N dinarjev!
Odslej vsako soboto na 24 straneh! Posebne nagrade za zbiralce novih naročnikov!
Glas v vsako gorenjsko hišo!
Transturist iz Škofje Loke v mednarodnem l \etu turizma
Pridružitev hotelskega podjetja Piran
Lani smo bili priča velikemu koraku naprej v razvoju Trans-turista iz Škofje Loke. Z združenjem podjetja s tremi bo> hinjskimi hoteli ter z gradnjo sistema žičnic na Voglu, se je podjetje odločno usmerilo v turistično dejavnost. Te dni so naredili zopet nov korak v svojem razvoju. Podjetju Transturist se je po uspelih referendumih med delavci pridružilo hotelsko podjetje Piran z vsemi gostinskimi enotami, ki jih združuje v Piranu in Fiesi.
Piransko gostinstvo bo imelo v združenem podjetju skoraj popolno samostojnost, saj bodo na ravni podjetja reševali le probleme investicij, perspektivnega programa itd. Največja pridobitev za oba sodelavca bo brez dvoma v tem, ker bo združeno podjetje imelo vse možnosti za povezovanje alpskega in obmorskega turizma.
Podjetje Transturist postaja tako eno izmed največjih in najpomembnejših v našem turizmu. Samo lani so npr. investirali v turistične objekte 960 milijonov starih dinarjev. Močno so se orientirali na dograditev sistema vo-gelskih žičnic, poleg tega pa bo te dni zaključena prenovitev nekaterih bohinjskih hotelov (Bellevue in Pod Voglom). Poleg tega so na-
kupili tudi precej najmodernejših avtobusov.
Po načrtu namerava Transturist letos vložiti največ denarja v gradnjo servisnih delavnic v Škofji Loki, poleg tega pa ima še veliko »turističnih« načrtov. V Stari Fužini bodo poskušali zgraditi depandanso, saj tam restavracijske zmogljivosti močno prekašajo prenočitvene. Prav tako nameravajo še izpopolnjevati sistem žičnic na Voglu, vendar se o tem še niso dokončno odločili (nova nihalna žičnica iz doline ali dve vlečnici in sedežnici). O njihovih načrtih v Piranu lahko že zapišemo, da bodo gradili depandanso hotelu Piran, s čimer naj bi pridobili 100 novih postelj.
P. Čolnar
\n\fcstic\je \ gorenjski turizem
Kranj: leto razvoja Krvavca
V letu 1966 so podjetja in skupščina vložila v razvoj turizma v kranjski občini 709 milijonov starih dinarjev. Minulo leto pomeni velik korak v razvoju zimsko-športnega centra na Krvavcu ter tako lahko trdimo, da je bilo to največjega pomena v razvoju turizma v občini.
V LETU 1966
Na Krvavcu je bil zgrajen drugi del sedežnice (150 milijonov), vlečnica in brunarica v Tihi dolini (80 milijonov) ter preurejen Dom na Krvavcu (20 milijonov).
Tudi na Jezerskem je bilo veliko narejenega. S prenovitvijo Doma na Jezerskem (100 milijonov) so, poleg okusne ureditve, pridobili tudi 40 novih ležišč. Poleg tega so uredili na Jezerskem nov plato (12 milijonov), postavili TV pretvornik (6 milijonov) ter zgradili bencinsko črpalko (20 milijonov).
V Kranju je bil preurejen Gorenjski muzej in urejena Dolinarjeva galerija (20 milijonov), poleg tega pa so pričeli z gradnjo Dolinarjeve hiše pri Prešernovem gaju (20 milijonov). V kinu Center je bil preurejen nov bife (4 milijone), svojemu namenu pa
Po novem zakonu o naravnih zdraviliščih
Kako se zdravi zdravilišča Franc Rozman
V klimatičnem zdravilišču Franc Rozman v Gozd Martuljku so nekoč zdravili bolnike, danes pa je zdravilišče bolnik — Kam z odvečnimi delavci? — Gozd Martuljk ostane še naprej klima-tično zdravilišče, toda samo za otroke
Oktobra so odšli zadnji gosti — pacienti — iz klimatskega zdravilišča Franc Rozman, katerim je socialno zavarovanje še plačalo stroške bivanja in okrevanja v čudovitem svetu tišine med gorami in borovci. Od 1957. leta so gostje prihajali po zdravniškem napotilu, stroške pa je krilo socialno zavarovanje. Gostov je bilo vedno več kot so bile kapacitete zdravilišča. Zato so jih zavračali, ali pa napotili v druga zdravilišča. Svoj čas so gostinski delavci v zdravilišču imeli skrbi, kako zadovoljiti številne paciente. Oktobra so tc skrbi minile. Danes je posjlavitna skrb, kako pridobiti goste, kako ustvariti sloves novega in prerojenega gostinskega obiata. Če ni gostov, ni dela in če ni dela ni zaslužka. Od 1. novembra do 20. decembra ie bilo zdravilišče zaprto. Ni bilo gostov. Niso se odpirala vrata v 117 spalnic, v katerih je 185 postelj za odrasle, 100 postelj za otroke in 33 postelj v oddelku za prehodne goste. 1965. leta je bilo v oddelku za odrasle 2508 gostov in v oddelku za mlajše 653 otrok. Zdravilišče je ustvarilo 418 milijonov celotnega dohodka, od tega so dali cd milijonov v sklade. 100 zaposlen.h, večinoma ženske s poprečnim
mesečnim dohodkom 77.000 S din, je lepo živelo. Tudi lani so ustvarili 319 milijonov celotnega dohodka v devetih mesecih; dokler je stroške gostov plačevalo socialno zavarovanje. Toda to je že preteklost. Treba je misliti na prihodnost.
Po novi sistematizaciji bo v zdravilišču ostalo zaposlenih 34 oseb (od 100). 42 jih je podjetje žc zapustilo, desetim pa še niso dali odpoved, ker zakon to ne dovoljuje (članom samoupravnih organov ali osebam na bolniškem dopustu).
Toda Franc Rozman je še zdravilišče, toda samo za otroke. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo je v novembru razpravljal o posteljnih kapacitetah v naravnih zdraviliščih, potrebnih za nadomestno bolnišnično zdravljenje zavarovanih, oseb. Sprejet je bil začasen predlog razdelitve za nadaljevano in za nadomestno zdravljenje v naravnih zdraviliščih; po tem sprejetem začasnem predlogu bo Gozd Martuljk imel 80 postelj za šolske otroke. V tem začasnem navodilu republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo pravi, da »ni več formalne ovire za nosilia-
nje pacientov v bolniške od-delke teh zdravilišč na račun socialnega zavarovanja, oz. da so sedaj jasni odnosi med zdravstveno službo, socialnem zavarovanjem in zdravilišči«.
Podjetje je stopilo v stik tudi s hotelom Lev v Ljubljani. Lev je zahteval, naj bi Gozd Martuljk postal njegova delovna enota; v tem primeru bi Lev dal denar za prenovitev ob iefelov, ki jih zajema zdravilišče. Prek turistične zveze Slovenije se pogovarjajo z AURORO — turistično agencijo iz Trsta, sami pa so stopili v stik s turistično agencijo Marko Polo iz Benetk, ki je za silvestrovanje in novo leto že pripeljala v Gozd Martuljek številne goste, tako da so bili za novo leto v zdravilišču vsi prostori rezervirani in zasedeni. Navezujejo stike tudi s sindikalnimi organizacijami raznih podjetij tudi po drugih naših republikah.
Če omenim, da je v zdravilišču celotna oskrba izven sezone 2800 do 3500 S din, upajmo, da bo zdravilišče okrevalo in ozdravelo, tako kot nekoč pacienti, ki so v Gozd Martuljku iskali in nabirali zdravje.
Jože Vidic
je bila izročena nova turistična poslovalnica.
Lani je bil dokončno urejen hotel na šmarjetni gori (70 milijonov), poleg tega pa je bila na Šmarjetno goro narejena tudi asfaltirana cesta (16 milijonov).
V Naklem so naredili izredno koristen turistični biro (7 milijonov), v Gradu Hribu v Preddvoru pa so uredili spodnje prostore v svojevrsten bar (2 milijona).
V letu 1966 je bila asfaltirana in modernizirana cesta Cerklje—Grad (30 milijonov), asfalitran je bil Maistrov trg (21 milijonov), Cesta 1. maja, Delavska cesta, Nazorjeva cesta in okolica nebotičnika (skupaj okoli 100 milijonov). Provizoričen parkirni prostor pred Staro pošto je stal 2 milijona.
V minulem letu je bilo odprtih v občini 5 privatnih gostiln in 2 bifeja.
V LETU 1967
Resno računajo na začetek gradnje novega hotela ob Jelenovem klancu (1 milijarda) ter na ureditev kampa v Maj-dičevem logu. Kaže, da bo zraslo pri novem mostu ob cesti Kranj—Bled novo gostišče, v stavbi Vodovoda Kranj pa bo najverjetneje urejen še en bife. Po načrtih naj bi ob Tekstilni šoli v Kranju dobili še eno bencinsko črpalko.
Morda bo že v letošnjem letu letališče Brnik začelo graditi depandanso ob sedanjem hotelu. Za 150 milijonov bi se zmogljivosti povečale za 240 ležišč. Letališče namerava graditi tudi odprto kopališče, za kar bodo potrebovali 200 milijonov.
Poleg adaptacije trgovskih lokalov v Preddvoru naj bi bila v letošnjem letu narejena tudi dokončna sanacija jezera črnjava.
V Cerkljah je predvideno, da bi staro šolsko stavbo prenovili in jo preuredili v trgovski center.
P. Čolnar
Zmogljivosti in možnosti tovarne Sava
Kako bo z letošnjo proizvodnjo — Sodelovanje s tujci — Zgledna sestava kolektiva
Tovarna Sava Kranj lahko letno izdela najmanj 20 tisoč ton-gumijevih izdelkov. Lani jih je zaradi pomanjkanja deviz za nakup surovin proizvedla 13 tisoč ton, letos pa jih bo, če ji bo mogoče izkoristiti vse nakazane možnosti za pridobitev tujih plačilnih sredstev, okoli 10 odstotkov več.
Tolikšna razlika med zmogljivostjo in njihovo izkoriščenostjo precej neugodno vpliva na gospodarske rezultate podjetja. Lanski dohodek bo komaj zadostoval za odplačevanje visokih posojil, ki so bila potrebna za obsežno obnovitev podjetja, mimo drugega pa v takih okoliščinah tudi niso mogoča prizadevanja za dvig storilnosti. Vodstvo Save namreč vztraja na stališču, da bi bilo zelo kratkovidno, če bi zaradi sedanjih — očitno prehodnih težav, zmanjševali število zaposlenih, posebno še, ker bi morali odpuščati tudi dobro usposobljene ljudi, ki bi jih bili pozneje prisiljeni nadomestiti z novinci.
Tovarna Sava si prizadeva, da bi težave zaradi pomanjkanja sredstev za nakup surovin ' in reprodukcijskega materiala v zahodnih državah kolikor mogoče ublažila. Pogaja se z nekaterimi zahodnoevropskimi sodelavci — - odjemalci, ki bi jo bili pri-
pravljeni oskrbeti s surovinami za dogovorjeno količino izdelkov. Delež potrebnih surovin in reproduikci jskih materialov iz vzhodnih držav je povečala za 30 odstotkov, 43 odstotkov naravnega kavčuka pa je že nadomestila s sintetičnim in se tako močno približala evropskemu poprečju porabe te surovine. Vendar to preusmerjanje-spremljajo pi-ecejšnji problemi. Vzhodne surovine so namreč slabše od zahoinih-in je tako iz njih skoraj nemogoče izdelati izdelke, ki bi ustrezali zahtevam zahodnega trga, kamor naj bi Sav* izvažala. Razen tega so surovine na vzhodu dražje kot na zahodu, zaradi česar jer finančni uspeh manjši.
Poslovno sodelovanje s tujci, predvsem pa trdnejša usmeritev na konvertibilni trg ter smotrna povezava 4 proizvajalci gume na notranjem trgu, to so temeljni kamni poslovne politike podjetja v prihodnje. Samo taka bo moč premagati težave.
Franc KRIŽNAR je že tretje leto predsednik Turističnega društva v Naklem, sicer pa je zaposlen v tovarni Iskra v Kranju. Delo društva dobro pozna in tudi ve, da se predenj iz dneva v dan zaradi vedno večjega razvoja prehodnega turizma, postavljajo nove naloge. Za danes nam je postavil pet vprašanj o problemih, ki tarejo prebivalce Nakla.
NOV CEVOVOD
OD NAKLA DO POLICE
ŽE LETOS?
VPRAŠANJE: Vodovod iz Dupelj do Strahinja je že napeljan. Zanima me, kdaj bo tudi skozi vasi Naklo, Ce-gelnica, Pivka in Polica zgrajen nov cevovod?
ODGOVOR: Direktor komunalnega podjetja Vodovod iz Kranja Jože Mihelič: Računamo, da bodo vasi Naklo, Cegelnica, Pivka in Polica že letos dobile vodo iz novega cevovoda. Gradili ga bomo z vsemi razpoložljivimi lastnimi sredstvi, to je približno 33 milijonov starih dinarjev, in s samoprispevkom občanov. Ta pa je lahko v obliki denarja ali pa z delom. Cevovod bo dolg 8200 metrov in z naše strani ni zadržkov, da gradbena dela ne bi bila opravljena. Problem je le v tem, če bo zbrano dovolj denarja.
ASFALTNA BAZA V NAKLEM
VPRAŠANJE: Ker je v Naklem asfaltna baza, je v kraju precejšen smrad po nafti. Kdaj namerava Cestno podjetje v Kranju urediti čistilne naprave?
ODGOVOR: Direktor Cestnega podjetja v Kranju dipl. ing. Vladimir Serše: Glede urejanja čistilnih naprav v Naklem smo pravkar v stiku s Higijenskim zavodom v Kranju, ki opravlja potrebne meritve in so deloma tudi že zaključene. Zato smo začeli delati še dodatne ciklone. Po
opravljeni montaži teh ciklonov bo dodatno merjenje onesnaženosti ozračja in pod vzete vse potrebne mere.
KULTURNI DOM POTREBEN POPRAVILA
VPRAŠANJE: Na zunaj lepa stavba kulturnega doma v Naklem je nujno potrebna popravila. Ali je letos za te namene predvide kakšen denar?
ODGOVOR: Predsednik SO Kranj Martin Košir: Občinska skupščina bo ob razpravi o družbenem planu in proračunu občine za leto 1967 obravnavala med drugim tudi problematiko posameznih krajevnih skupnosti. V okviru razpoložljivih sredstev bo poskušala nameniti del sredstev tudi za potrebe Kulturnega doma v Naklem.
IZKOPAVANJA »NA ŠTUCLJU«
VPRAŠANJE: Rečeno je bilo, da bo oddelek za arheologijo Gorenjskega muzeja v Kranju začel z izkopavanjem na gradišču »štuclju« pri Naklem. Zanima me, ali se bo izkopavanje začelo že letos?
ODGOVOR: Dipl. arheolog Gorenjskega muzeja v Kranju Andrej Valič: Naš oddelek za arheologijo pripravlja v poletnih mesecih letos večjo arheološko akcijo na gradišču »štuclju« nad Pivko, južno od Naklega. S predvidenim delom imamo namen arheološko raziskati in opredeliti ter prezentirati domnevno antično utrdbo, ki je obvladala cesto iz Emone preko Ljubelja na Koroško (Viranum na Gosposvetskem polju), na enem najvažnejših prometnih križišč na Gorenjskem. V vasi Pivka so bili najdeni antični grobovi, ki tudi začasn0 opredeljujejo utrdbo. Po mnenju R. Ložar-
ja (poskusna sondirannja leta 1935) ta časovno sodi v 10. stoletje našega štetja. Navedeni objekt je problem in eden redkih spomenikov antične utrdbene arhitekture na Gorenjskem ter ima zato v raziskovalnem programu na tem področju poseben pomen. Ker so ostanki zidov zelo dobro ohranjeni, jih bo mogoče konservirati in tako v nasprotju z drugimi spomeniki ohraniti in prezentirati. Akcija spada v okvir programa proslave 1400 let prihoda Slovencev na današnje ozemlje.
KJE BO TRASA NOVE
AVTOMOBILSKE CESTE?
VPRAŠANJE: Ali je že dokončno znana trasa nove avtomobilske ceste, kdaj se bo pričela graditi in ali lahko računamo, da bo tudi v Naklem zgrajen priključek na novo cesto.
ODGOVOR: Cestni inšpektor pri SO Kranj Janez Dc-bevc: Dokončno je osvojena B varianta nove avtomobilske ceste in so glavni načrti že v izdelavi. Potekala bo mimo vojašnice v Kranju, za stadionom, po novem mostu prek Kokre čez Prim-
skovo, južno od letališče in mod naseljema Voklo in Voglje, v Vodicah pa bo zapustila mejo občine Kranj. Razen rezervata za priključek na Polici, v Naklem ni predviden priključek nanovo cesto.
Direktor Skupnosti cestnih podjetij ing. Cimuiini pa nam je na vprašanje, kdaj se bo cesta začela graditi pojasnil, da je to odvisno od tega, kdaj bodo zagotovljena potrebna sredstva pa tudi od zahtev prometa.
Priredila: Sonja šolar
Mlečni upor jeznih vaščanov
Vaščani štirih vasi pred zaprto zbiralnico mleka — Zakaj je 25 vaščanov iz štirih vasi tožilo bivšega župana? Kdo je lastnik zbiralnice mleka v vasi Otok pri Radovljici?
Razburjenje je doseglo višek, ko so vaščani iz vasi j Zgornji in Spodnji Otok ter j Dvorske vasi in Gorice obstali v jutranjih urah prvega decembra 1966. leta pred zaprtimi vrati zbiralnice mleka. Na vratih mlekarne je bil specialno,izdelan zapah, ki ga je v ta namen izdelal kovaški mojster. »Torej res mislita prodati mlekarno,« je zavreščalo med ljudmi, ki so s silo odstranili zapah in odprli vrata. Ko pa je Valentin Tonejc povedal, da bo od prvega decembra prevzem mleka pri Antonu Globočni-ku v Zg. Otoku, prevzemalec pa bo Globočnik sam, so prizadeti vaščani odločili, da bodo poiskali svojo pravico na sodišču. Tožbo na sodišče je vložilo in podpisalo 25 vaščanov iz štirih vasi, sodišče pa je zadevo odstopilo v upravni postopek za to odgo-
^Sl 1^1,
Kulturni dom v Naklem
vornim organom skupščine občine Radovljica.
Kaj je povzročilo tako hudo kri vaščanov štirih vasi?
12. februarja 1936. leta sta Anton Globočnik in Valentin Tonejc, ki je bil takrat župan, odkupila od Silvestra Resmana zemljišče, na katerem so vaščani začeli graditi zbiralnico mleka. Gradilo se je pod geslom, da kdor ne bo sodeloval pri gradnji, ne bo smel prodajati mleka v mlekarno oz. da njegovega mleka ne bodo prevzeli. Za delo in prispevani material vaščani niso dobili odškodnine. Globočnik in Tonejc sta res največ prispevala h gradnji, toda denar se jima je vračal, ker je bila velika razlika med odkupno in prodajno ceno mleka. S to razliko med odkupno in prodajno ceno mleka naj bi namreč vaščani sodelovali pri kritju stroškov nastalih pri gradnji mlekarne. Tonejc in Globočnik sta v zemljiški knjigi v Radovljici vpisana kot solastnika mlekarne vsak do ene polovice. Po vojni je v njej KZ Jelovica odkupovala mleko, vseskozi pa je služila kot zt^talnica mleka za vse vaščane.
Lani sta Globočnik in Tonejc sklenila, da bosta omenjeno stavbo prodala. Vaščani, ki menijo, da so solastniki mlekarne, so ostro nasprotovali takšnemu sklepu. 27. decembra lani je bilo na občini Radovljica zaslišano 19 vaščanov. Po 22. členu zakona o razpolaganju premoženja bivših agrarnih skupnosti, je oddelek za premoženjsko pravne zadeve občine pristojen, da ugotovi, katero premoženje je to. Prav
zato omenjeno zadevo ni obravnavalo sodišče.
Bivši župan Valentin Tonejc in Anton Globočnik oporekata pravico vaščanov do solastništva.
»Ponovno izjavljam, da nihče od vaščanov ni niti z deležem ali s članarino prispeval h gradnji mlekarne, ker sem vsa dela kakor tudi material plačal jaz v sporazumu s Tonejcem, vsak do ene polovice. Tako so vaščani lahko le prispevali odpadni material za planiranje terena okrog mlekarne,« je izjavil Anton Globočnik na občini.
Valentin Tonejc pa je izjavil: »Ker je bilo mleka dovolj na tem področju, sva se z Globočnikom odločila, da bi sama organizirala zbiralnico. Ne spominjam se, da bi kdo drug kaj prispeval v denarju. Spominjam pa se, da so nekateri občani iz vasi Sp. in Zg. Otok pomagali s tem, da so naredili nekaj prevozov, nekateri pa so dali tudi les.«
Oddelek za finance skupščine občine Radovljica je 9. januarja izdal odločbo, s katero je zbiralnica mleka OTOK postala po zakonu o agrarnih skupnostih družbena lastnina v upravi občine Radovljica. Kot imetnik pravice uporabe na zemljišče se določi KZ Jelovica. Po tej odločbi se bo ta prenos lastništva tudi vknjižil v zemljiško knjigo.
Globočnik in Tonejc nista več lastnika mlekarne. Pravzaprav toliko, kolikor vsi drugi vaščani. Po zakonu imata pravico do pritožbe na republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo.
Tako je »mlečni upor« dobil svoj epilog. Seveda, če ne bo pritožbe na odločbo.
Jois Vidic
79999999999
Režiser Ciril Vister:
Rad delam s preprostimi ljudmi
Dramska skupina DPD Svoboda France Prešeren — Breznica najbolj delavna v Gornje-savski dolini
če bi vprašali Zirovničane, zakaj njihova Svoboda tako uspešno deluje, potem bi nam odgovorili: imamo dobrega predsednika društva in odličnega režiserja. Zatorej smo ju poiskali in jima zastavili nekaj vprašanj.
Tov. Sitar, vi ste že enajsto leto predsednik društva In duša kulturnikov Žirovnice. Ali nam lahko poveste, katere sekcije delujejo pri društvu?
Razen dramske, ki je po aktivnosti daleč pred ostalimi, imamo še godbo na pihala in moški pevski zbor ter izobraževalno in filmsko sekcijo, ki delujeta z Delavsko univerzo Jesenice.
Kako pa je s prostori za vašo dejavnost?
Zaenkrat nam še kar ustrezajo, postopoma vsako leto pa, kolikor imamo pač denarja, kaj preuredimo.
Saj res, kako pa je z denarjem? Tako aktivno dru-Stvo kot Je vaše, ima nedvomno tudi precejšnje stroške.
No, glede tega nam Zveza kuilturrto-prosvetnih organizacij z Jesenic veliko pomaga. Ker društvo dobi dotacijo po svoji aktivnosti, se ne moremo pritoževati. Veliko razumevanja za naše delo ima tudi Elektrarna Moste, ki nam vsestransko pomaga. Z dotacijo se nas je spomnila tudi jeseniška železarna. Za samo dejavnost društva torej še kar imamo denar. Problem pa je vzdrževanje doma. Ker je bil zgrajen pred 39 leti, je vsako leto bolj nujno potreben popravila. Takoj bi morali urediti zunanjost ter prepleskati in prebeliti notranje prostore. Za to pa seveda nimamo denarja.
Ciril Vister Je tretje leto režiser dramske skupine v Žirovnici. Kako radi ga imajo njegovi igralci in igralke,
Škofja Loka
Razstava likovnikov
Pododbor Društva likovnih umetnikov Slovenije iz Kranja bo odprl 4. februarja v galeriji na loškem gradu skupno razstavo del svojih članov, na katero so povabili tudi tiste gorenjske umetnike, ki še niso sprejeti v društvo.
Medtem ko b0 na loškem gradu razstava oljnih slik, bodo 6. februarja odprli v mestni hiši v Kranju drugi del razstave — grafike in plastike.
Razstavi bodo krsneje odprli tudi v drugih gorenjskih galerijah.
pričajo številna njihova darila, ki jih ima v svojem stanovanju.
Tov. Vister, koliko ljudi imate v vaši dramski sekciji?
Sekcija ima dve skupini, in sicer mladinsko in odraslo. Približno 40 ljudi stalno sodeluje, kadar pa uprizorijo dela z masovnimi scenami dobimo še statiste.
Kot vem stanujete na Jesenicah. Kaj vas je pripeljalo med žirovniške igralce?
Pred tremi leti me je predsednik društva tov. Sitar prosil, da bi prevzel režijo nekega dela, ker je dramska skupina skoraj zamrla. Ker sem z dušo navezan na oder in rad delam s preprostimi Ljudrmi, nisem mogel odkloniti. In ni mi žal. Tako požrtvovalne igralce kot so Žirovničani ima le redkoka-tera amaterska dramsika skupina.
Koliko del ste že uprizorili in kaj pripravljate?
Doslej smo imeli že več kot 40 predstav, med njimi naštudirana zelo zahtevna in kvalitetna dela kot Divji lovec,   Plavž,   Sneguljčica in
druga. Gostovali smo tudi v Festivalni dvorani na Bledu, kot edina amaterska skupina. Program za letos pa je naslednji: Desetnico Alenčico smo že odigrali za Novo leto. Z igro smo gostovali tudi na Javorniku. Pripravljamo pa z odraslo skupino Peg, srček moj in z upokojenci, ki dajo vsako leto en0 premi ero Zadrega nad zadrego. Igra bo na sporedu za pustni torek. V počastitev krajevnega praznika pa nameravamo uprizoriti Klinarjevo delo Vida Staša, kjer bo okoli 80 nasotpajočih. Za letos torej pet premier.
No, mislim da je to več ko dovolj. Kako pa občinstvo sprejema uprizorjena dela?
Upam, da je z njimi zadovoljno. Program je namreč izbran tako, da ne obsega preveč tematsko zahtevna dela in so zato lahko razumljiva.
In še eno vprašanje. Kako pa je z dramsko dejavnostjo v letni sezoni?
Imamo prekrasno naravno letno gledališče na Glinci; Opremljeno je s potrebnimi kabli in vsem ostalim, tako da lahko nastopi vsako poklicno gledališče.
S. šolar
Oktet žirovniškega KUD je na nedavnem novinarskem večeru popestril spored in dokazal pod vodstvom upravitelja šole tov. Jemca, da lahko še marsikaj doseže
Slavje stražiških pevcev
Pevski zbor stražiške Svobode se pripravlja na počastitev 15. obletnice svojega delovanja, ki bo letos marca. Priredili bodo poseben večer j narodnih in umetniških pesmi. Pod vodstvom pevovo-dje Eda Ošabnika marljivo vadijo enkrat tedensko. Predvidevajo pa, da bodo morali na vaje kar po dvakrat na teden, da se bodo res temeljito pripravili za izvedbo dokaj zahtevnega programa ob njihovem slavju. Težave so zlasti z udeležbo, kajti mnogo delavcev je zaposlenih v več izmenah in se ne morejo    redno udeleževati
Z delovnega srečanja kulturne organizacije v Ribnem pri Bledu
Malo besedi, zato pa več dela
Kulturni delavci iz Ribne-ga, Bodešč in Koritnega so se sešli preteklo soboto na letni delovni sestanek v zadružnem domu Ribno. Pri pregledu dela v preteklosti so ugotavljali, da je bila najbolj delovna dramska sekcija. Od leta 1952, ko je bila ustanovljena, je delala skorajda nepretrgoma, saj so pripravili za oder kar 26 iger s številnimi ponovitvami na domačem in na sosednjih odrih. V preteklem letu so naštudirali dve dramski deli in pripravili več družabnih srečanj ob različnih priložnostih. S kino podjetjem Kranj pa so se sporazumeli o rednih kino predstavah. Lani je dramska sekcija z dvema naštudiranima deloma zabeležila kar 16 predstav. Letos pa imajo prav tako namen pripraviti za oder dve premieri, več kulturnih večerov,
Podnart
Občni zbor Svobode
Danes zvečer ob 19. uri bo v kulturnem domu v Podnar-tu občni zbor DPD Svoboda Podnart. Pregledali bodo dosedanje delo društva in sprejeli program za prihodnje. Sodeloval bo tudi mladinski mešani pevski zbor.
družabnih srečanj in poučnih predavanj.
To je le nekaj skopih podatkov o delu ribenske Svobode. Razveseljivo je pri tem ugotoviti, da v samem vodstvu te kulturne organizacije kot tudi pri delu sodeluje največ mladina. V Ribnem ne govorijo radi o uspehih, so skromni, vendar delavni. Največjo pripravljenost in delovno vnemo so pokazali ob lanskem Ribenskem
tednu, čeravno mladim še manjka organizacijskih in delovnih izkušenj, obetajo s svojo pripravljenostjo in dobro voljo, da bodo uspeli tudi v prihodnje. Delo kulturne organizacije bodo razširili tudi na druge zvrsti kulturne ustvarjalnosti.
Na sobotnem občnem zboru v Ribnem so predstavniki občinske skupščine podelili najbolj prizadevnim delavcem odlikovanja.
V nekaj stavkih
ŠKOFJA LOKA — Razstava v Ljudski knjižnici — V januarju in februarju razstavlja ljudska knjižnica v Škofji Loki originalne ilustracije loškega rojaka Gvida Birolle iz depoja škofjeloškega muzeja. Ilustracije so iz knjig: Koroške pravljice in Finžgar: Iveri.
BOHINJSKA SREDNJA VAS — Mladinska kulturna sekcija — V tem kraju je mladina vodila v preteklih letih vse kulturne akcije. Okrog sebe združuje nad 40 aktivnih delavcev. Skupina se je letos osamosvojila in bo v bodoče delovala kot samostojna kulturna organizacija. Sklep so sprejeli na nedavnem širšem delovnem sestanku. Lani so uprizorili več iger, med njimi tudi priljubljeno mladinsko igro Kekec in Mojca. Težave pa imajo s kulturnim domom, ki pravzaprav nima pravega lastnika. V njem se sestajajo vse organizacije in prirejajo zbore in prireditve, celotno vzdrževanje pa ima na skrbi kulturna organizacija. Zato so predlagali, da je potreben skupen dogovor z vsemi, ki koristijo prostore v domu, da prispevajo v ta namen tudi primerno odškodnino za vzdrževanje.
NAKLO — Klubski večer — V četrtek, ob 7. uri zvečer, so imeli v klubskem prostoru v Naklem klubski večer. Na programu so bile poezije Srečka Kosovela.
vaj. Naštudirani program jim bo pomagal tudi za kvalitetnejše nastope ob letošnjih prireditvah Prešernove brigade, ki bo konec julija v Stra-žišču.
Moški pevski zbor iz Stra-žišča je med svojim obstojem mnogokrat prijetno presenetil poslušalce na raznih prireditvah, tekmovanjih in srečanjih. Uspešno izmenjujejo gostovanja tudi s pevskim zborom v Železni Kapli na Koroškem. Te bodo povabili tudi na slavje svoje obletnice. V priznanje za uspešno delovanje so letos prejeli ustrezno pomoč tudi od občinskih organov tako, da bodo za to slovesnost dobili enotne obleke. To priznanje daje temu 30-članskemu zboru nove spodbude za nadaljnje delovanje. — K. M.
Analiza o delu kulturno - prosvetnih društev
Težave zaradi pomanjkanja prostorov
Občinski svet zveze kultur-no-prosvetnih  organizacij v kranjski občini pripravlja v teh   dneh   analizo   o delu kultumo-prosvetnih društev v zadnjih dveh letih. Z ana-Mzo želijo ugotoviti, kakšna je bila vsebina in idejnost dela ter kakšne težave so imela  ta   društva. Skušali bodo tudi ugotoviti kako poklicne kulturne ustanove v mestu  pomagajo društvom na terenu. Do sedaj so ugotovili, da v društvih na terenu najbolj  dela mladina in da imajo največ težav zaradi pomanjkanja prostorov. Zanimivo pa je, da ni več največja težava v pomanjkanju denarja, vsaj po dosedanjih podatkih. V analizi pa bodo  še  posebej ugotovili, kakšno je sodelovanje med društvom in krajevno skupnostjo.  Po  končani analizi pa bosta o tem razpravljala svet zveze kulturno-prosvet-nih organizacij  in občinski sindikalni svet v Kranju.
A. Z.
Ob 25-letnici herojske bitke Cankarjevega bataljona
Minilo je 25 let. Na obletnico se zbero vsako leto preživeli borci. Tudi letos so se zbrali v Železnikih. Iz njihovega pripovedovanja smo izluščili odmeve dražgoškili strelov
»Pokaži se, kdo si!«
Komandir Jože Gregorčič je prišel na položaj pod Bir-tom. Slišal je; kako je nemški oficir priganjal vojake. Povelja in vpitje. Nemci niso kazali pravega navdušenja. Gregorčiču je bilo vpitja dovolj. Vstal je iz zaklona in zadeli cal:
►►Sem komandir partizanov — banditov! Kdo si ti, ki se ne upaš pokazati?«
Brez povelja je streljanje utihnilo. Nihče ni streljal na Gregorčiča.
Iz smega se je previdno dvignila glava presenečenega nemškega majorja. Počil je strel. Ostrostrelec Brice je opravil svojo nalogo.
Dve uri so potem Nemci mirovali. Dokler ni prišel iz doline nov oficir, se ni nihče premaknil v svojem skrivališču.
mitr&ljezov in topov
Drugi dan borbe so Nemci pripeljali minometalce in topove. 70 granat so izstrelili na mitraljezca Zaklja.
Gregorčič je poklical komandirja voda Tončka Dež-mana. Odšla sta na gospodarsko poslopje Petre ter opazovala položaj nemških topov.
»Kako daleč so?« je vprašal Gregorčič.
»Okoli 1200 metrov,« premori Dežmain s prostim očesom.
Gregorčič preveri razdaljo z daljnogledom in da povelje za rafal.
»Spustil sem rafal 73a posadko topa. Videl sem jih, kako so se premetavali,« mL je pripovedoval Dcžman.
Ko je Gregorčič videl uspeh, je ukazal vsem mitrai-Ijezcem in mitraljeske cevi
so srdito zalajale. Vnel se je dvoboj med mitraljezci in težkimi topovi.
Topovi so ostali nemočni pred lažjim orožjem in pred srcem ljudi, ki so ga upravljali.
Pavel Rihlaršič iz Poljan je bil v Pečnikovem vodu. Skupaj z Bičkovim vodom so bili zaradi izdajstva odrezai-ni od glavnine.
►►Bili smo sestradani, neprespani in premraženi... To je sedaj težko povedati... Ko sem se vrnil iz zasede na Mošnje, je odjeknilo za našimi hrbti streljanje. Izdajalec je pripeljal za hrbet nemške smučarje. Bili smo v leseni stavbi in krogle so letele okoli nas kot ose. Bili smo obkoljeni. Biček je poslal po pomoč in čakali smo do noči... Biček je padel... Ko je zašla luna, smo začeli kopati rove skozi sneg. Z golimi rokami smo kopali. Nismo krvaveli, ker smo imeli roke zmrznjene ... Tako smo se združili z bataljonom.«
kamioni
V dolini je v Železnikih, Češnjici, Selcih in drugih vaseh delovala skupina mladih aktivistov, ki jo je vodil Miro Klopčič-Mišo. Zbirali so orožje ter ga pošiljali v hribe. Po dražgoški bitki so z orožjem, ki je ostalo pod snegom, oborožili vso Selško četo.
V tej skupini je delal tudi Janko Prezelj-Slane, ki mi je o bilki povedal naslednje:
»Nisem in nisem se mogel prebiti v Dražgoše. Večkrat sem poskušal in vedno sem padel v nemško zasedo. Tako sem lahko opazoval borbo le iz doline ... Videl sem, ko so Nemci prinašali svoje vojake. Kamioni, na katere
so jih nalagali, so bili krvavi, kri je tekla od njih ... Tudi Nemci so drago plačali svoje početje... Po bitki je odšla vsa naša skupina v partizane ... Brat Jože je še isto leto padel v Dražgoški gori...«
Kalvarija po bitki
Po bitki se nemško divjanje ni utešilo s krvjo Draž-I gošanov, z maltretiranjem in I mučenjem žena in otrok, s j požganimi in miniranimi do-I movi. Na vsak način so hoteli i zajeti čimveč partizanov, i    Sledil sem Rihtaršičevcmu 1 pripovedovanju, j    »Po desetih dneh brez spa-! n,;a  in  hrane smo  prišli v Poljansko dolino k »Muhu«. Takoj   smo   zaspali. Edino Rafael Buh je še bedel...
Odprla so se vrata in med njimi se je pajavil nemški kapetan s pištolo v roki.
Rafel je zgrabil puško in tako sta se nekaj trenutkov gledala. Kapetan se je obrnil in odšel, a Rafael nas je tako lahko opozoril.
Sunkovito so se odprla vrata in po nas so se usule krogi«. Nekaj tovarišev je bilo takoj mrtvih ...
Z R^flom sva ščitila ostale... Ko sem sam skočil skozi vrata, so mitraljezi streljali kot bi vsul orehe iz mernika. Valil sem se po snegu in sam ne vem, kako sem uspel doseči gozd. Tekel sem čez hrib v grapo in zopet na hrib. Mislil sem, da sem ubc-žal...«
Hotel sem se ustreliti
»Pri kmetu sem dobil kriih in mleko. Hotel sem iti na Pasjo ravan ... Ko sem prišel do nekega zameta, so iz njega nenadoma stopili trije Nemci. Na slepo sem ustrelil in stekel. Nemci so se pognali za menoj. Potegnil sem bombo in jo spustil na tla. Eksplozija jih je nekoliko za-
držala, vendar so bili kmalu zopet za menoj ... Ko smo tako tekli, sem že mislil, da ni izhoda ... Hotel sem se ustreliti, ko so nenadoma Nemci zastali... Tako sem le ostal živ.«
Noge so mi zmrznile
»Ko sem poskušal priti čez poljansko Soro, sem opazil 9 policistov, ki so se skrivali za drevesi. Tudi most je bil zastražen ... Vrnil sem se v hrib. Na vrhu sem zaslišal nemško govorjenje... Ni mi preostalo drugega kot da sem se ustavil in čakal, čakal... Ko sem videl, da je hajke konec, sem odšel v dolino. Čevljev nisem mogel več sc-zuti, ker so mi primrznili na
noge... Do konca vojne sem se potem zdravil in skrival pri kmetih ...«
P. Čolnar
P. S.  Nekaj  odlomkov iz pogovorov smo si zabeležili na snidenju z borci v Železnikih 14. januarja letos. Vem. da vse skupaj ni niti delček tega, kar so povedali in doživeli. Morda kakšen poda teki tudi ne drži, vendar mislim,' da to ni najbistvenejše. Nii-hova  borba,   oni  sami ter Dražgošani so postali legend* , naše zgodovine in hoteli af ; ne — ne bodo se mogli iz ! Ogniti    idealiziranju    svoj'a : podvigov. V ozadju vsega • *- 1 ga pa bo ostala borba ot zgodovinsko dejstvo najs et-lejšega obdobja iz naše .go-. dovine.
P C. i
Kotiček za gorenjske humoriste
Kupujte, naročajte, jejte pomaranče!
Še nikoli ni tako hitro po silvestrovanju minil januar kakor letos. Vidite, medtem ko se v bratskih republikah ukvarjajo s problemom, kam s snegom, kam s poledicami, kam z burjo, stojimo mi pred problemom, kako potreti naenkrat vse pomaranče, ki so v pristanišču Koper. Kljub temu, da so vse ustanove, vsa podjetja uvedla namesto tradicionalnega turškega kofeta pomarančni sok, da je v hotelih, gostiščih jabolčni narastek odstopil mesto pomarančnemu, pa še vedno prihajajo poročila, da je še Sredozemsko in Jadransko morje polno naših ladij, ki imajo poleg državne zastave še zastavo pomaranče in da vse plujejo s polno paro v smeri Koper. Sicer smo pristanišče povečali, toda še vedno je premaihno, kajti v njem je toliko poma-
ranč, da otroci z njimi že balinajo. Pa ne samo to, tudi na televizijskih za-slonili opažamo atmosferske motnje, verjetno zaradi tega, ker nas je zajel val pomaranč, kar je tudi krivo, da ne moremo zvedeti, kdo so bili tisti strici, ki so naročili take količine in kako jih bomo plačali?. Vsi vemo, da se računi ne plačujejo ne s starimi niti z novimi di-narčki, pač pa le z devizami.
Mimogrede povedano, sem tudi jaz čul veselo vest, koliko rib so ujeli v Izoli in da je vsak ribič Pri tem zaslužil fička. Vprašam se, koliko pa bodo zaslužili naročniki pomaranč. Verjetno bomo to vprašanje za javnost tako zafrenklali s tujimi izrazi, da nikoli ne bomo zvedeli, kdo je za to zaslužil M er c c d c s a ???
Grega
Jugoslovan v Trstu
»Ne prerivajte se vendar! Vsi boste prišli na vrsto! Pustite to! TO JE ZLATO! Delati  moramo  natančno! TO
»Novi val« v gledališču
Mar je tako prav?
Slačenje na gledaliških deskah, gledališki strip-tease, dobiva vse več pristašev med resnimi gledališči na svetu
Slačenje v gledališču postaja moda. Mnoga gledališča po svetu so že uveljavila to modo. Iz Zahodne Nemčije javljajo, da je miinehensko komorno gledališče, torej eno zelo resnih nemških gledališč, že angažiralo v ta namen igralko Hanelore Elsner. Trenutno igra vroče dekle Ale v Mrožkovem Tangu. Pri na»-bito polni dvorani se slači, kajti »Ala mora zapeljati moža. Co bi to vstorila le za kulisami, ne bi bilo prepričljivo, zato mora to storiti na ereni, kajti sodobno gledališče mora biti realkvticno.«
Za soda« je z^n^sl^vo le, d«. 1a »nove--'« nr""ra fi'e-dališčem iz denarnih težav!
JE NEKAJ VREDNO!« Take pomirjevalne besede sem slišal od mladih prodajalk v zlatarni v Trstu. Ljudje so se prerivali, gledali, otipavali zlate predmete, čakali ter — kupovali, kupovali... Le od kod jim denar? Včasih sem pomislil na to, da sem doma na tržnici, kjer prodajajo jajca po polovični ceni. Ne, bil sem v Trstu!
Obiskal sem nekatere »znane točke«, da bi videl, kako potekata naš turizem in »tu- j rizem«. Marsikaj je mogoče videti. Včasih je človek vesel, ko sliši domačo besedo, včasih pa ga je tudi sram. Iz teh dvJ\ vidikov je treba ocenjevati vse številnejše obiske naših državljanov v Trstu. V zadnjem času je bilo v časopisih precej kritike glede tega. Brez dvoma kritika drži, vendar pa le ni prav, če vse skupaj posplošujemo ter mečemo v en koš.
Imel sem priložnost, da se seznanim s številnimi problemi. V stik sem prišel s tržaškimi Slovenci ter, neuradno sicer, tudi z uslužbencem našega konzulata v Trstu. Upam, da sem s pomočjo teh ljudi, lahko gledal na vse skupaj realno in si nisem ustvaril prehitre sodbe.
ZLATO, ZLATO! ŽELITE ZLATO?
Zlatarna Darvvil, v prvem nadstropju na Piazza S. An-tonio nuovo 4, je prava tržnica. Spremljevalec me je pripeljal v večjo sobo, ki je bila natrpana s prerivajočimi se ljudmi. Vsi so silili k pro-daijni mizi. Pogovorna jezika: srbohrvaški in slovenski. Italijanske besede skoraj ni slišati.
»Čekam več tri sata .. .« »Ste  gotovi?  Malo lahko pohitite!«
»Takšni in podobni vzkliki ®o prihajali iz gneče pred menoj.
^ Pet prodajalk med dvajsetim in petindvajsetim letom je hitelo kar se je le dalo. Istočasno, ko so razkazovale
zlate izdelke, so mirile ne-strpneže. Zagledal sem še eno sobo. Tudi tu podoben prizor.
Spraševal sem se, od kod ljudem toliko denarja. Tako se sprašujejo tudi domačini, ker sami ne morejo kupiti toliko zlatnine.
»Pet verižic!« — Kupec je mislil seveda zlatih.
»Glej, kako je to poceni!« — seveda za tistega, ki ima denar.
Na zidu sem polglasno prebral, da je to zanesljivo zlato in že se je ob meni oglasil možak, ki mi je zatrjeval, da je bila njegova žena ogoljufana.
Prodajalke imajo ob pultu majhno mizico, pri kateri se krepčajo s coca-colo. Kaže, da je tu prodajati zlatč pravo težaško delo.
Pozornost je zbudila ženska, ki je vsula na mizo šop najrazličnejših bankovcev. Dolarji, lire, šilingi, dinarji, j franki, marke — celo novoze-j landski  funti  so  bili vmes. I Začela je izbirati (ali bolje povedano pobirati) zlatnino.
»Kaj lahko dobim za ta denar?«
»Koliko pa ga imate?«
»Ma, ne vem. Čakajte, tu imam še nekaj.«
Izpod jopice je privlekla novo pest denarne mešanice.
Prodajalka je začela preštevati, ženska v vojvodinski narodni noši pa je pobirala zlaitnino na mizi. Vsakih nekaj trenutkov se je ustavila in vprašala:
»Je dovolj, da vzamem še to .. . in to ...?« I    Ko ji je prodaialka zagoto-| vila, da je nabrala dovolj, je brez besed odšr.a, s polnimi žepi.
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko denarja sploh znosimo čez mejo. Kaže, da gre vsota v velikanske številke. Je po tem čudno, če se le s teža vo borimo, da bi dinariu obdržali njegovo vrednost. To, da ga sami cenimo zelo slabo, je neizpodbitno. Kako naj potem zfhtevamo, da ga bodo cenili drugi?
PRIHODNTIC: Potni list kot beraška izkaznica
Zdravljenje s kobaltovo bombo »Theratron« v bolnišnici »dr.
Mladen Stnjanovfafa v Zagrebu. Podobne bombe za zdravljenje
raka ima že nekaj naših medicinskih centrov
Svetovni znanstveniki govore
Človek bo premagal raka
Lahko smo optimisti, čeprav je še dolga pot do zmage nad to boleznijo (Nadaljevanje iz 5. številke)
Profesor Halpern meni, da ljudje ne vedo za zelo pomembno stvar v zvezi z odkrivanjem raka. Niso namreč poučeni, da zdravnik lahko odkrije ali zazna določena rakava obolenja že tedaj, ko se še niso pojavili njihovi znaki.
Od 1957. do 1965. leta so na neki ameriški kliniki pregledali več kot 60.000 pacientov in našli okoli osem tisoč takih s simptomi raka. Med njimi so ljudje z raznimi polipi, belimi oteklinami na ustnah, jeziku ali v ustni votlini, s krvavitvami po menstruaciji, zamolklim glasom itd.
Drago plačana sramežljivost
Medicinski strokovnjaki vedno opozarjajo še na neko slabo navado mnogih ljudi. Nekateri ljudje so namreč pretirano sramežljivi in se izogibajo podrobnim preiskavam. Predvsem velja to za preiskavo kože, ker je pravočasno odkriti rak na koži ozdravljiv v 90 odstotkih vseh primerov
Ta sramežljivost je še posebej tragična pri ženah, ker onemogoča pravočasno odkriti raka na prsih in spolnih organih. Podobno je pri moških, ki pogosto obolijo za rakom na prostati (podmehurni žlezi). Otipavanje prostate je precej neugodno, čeprav ni boleče. Toda, pregledovanje prostate s prsti dobiva vse večji pomen, zlasti pri moških preko 50 let. Zdravniki so ugotovili, da je pri obolelosti prostate 46 odstotkov možnosti za raka.
Ugotovljeno je prav tako, da več kot 90 odstotkov vseh tumorjev na prsih, in sicer rakastih in ne-' rakastih, odkrijejo žene same. Zdravnik lahko da ženi glede tega praktična navodila. Zena, ki bo ta navodila upoštevala, bo lahko doživela visoko starost.
Izkušnje s kemičnim zdravljenjem
Sovjetski znanstvenik Larinov pravi, tako kot njegov francoski ko?ega Halpern, da so se »v zadnjem obdobju odprle nove možnosti za kemično terapijo pri zdravljenju rakastih obolenj, zlasti kot dopolnilo kirurškim posegom in obsevanju.«
Vendar po njegovem mnenju ti kemični preparati ne predstavljajo učinkovitega zdravila v vseh primerih, ker delujejo le na nekatere tumorje in na zmanjšanje bolečin pri raku. Pri tem navaja kopico takih zdravil kot so embichin, clorambucil, dopan, sarcolizin, mototrexat in druga.
Zdravilni učinek teh preparatov, pravi sovjetski znanstvenik, se odraža na različne načine: od zmanjšanja tumorja do tega, da popolnoma izgine. Z uporabo kemične terapije so v nekaterih primerih bolnika klinično ozdravili za 5 do 10 let. Toda ni moč trditi, da je v teh primerih ozdravitev popolna.
Profesor Larinov nadalje ugotavlja, da so px"oti-rakasti kemični preparati omogočili uporabo novih metod. Te preparate lahko na primer s sondo potisnejo v samo žarišče tumorja.
V primerih, ko je tumor prevelik in zato kirurški poseg ni možen, se s kemičnim zdravljenjem najprej tumor zmanjša in potem operira. Ce pri operacijah raka na pljučih uporabljajo zdravilo endoxan, se zmanjša možnost ponovnega obolenja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Te dni po svetu
V četrtek je odpotoval v Sovjetsko zvezo predsednik SFRJ in predsednik Zveze komunistov Josip Broz Tito z ženo. Na krajši obisk ga je povabil centralni komite KP SZ in generalni sekretar Leonid Ujič Brežnjev.
V četrtek je list New York Times objavil članek, v katerem piše, da je med ZDA in južnovietnamskim osvobodilnim gibanjem prišlo do več neuradnih, vendar neposrednih stikov. Zaenkrat ti stiki, ki so jih navezali v ZAR, niso rodili posebnega uspeha. Menda so največ razpravljali o ujetnikih.
Indijski predsednik Sar-vapali Radakrišnan je v poslanici ob dnevu republike opozoril, da notranja trenja razjedajo demokracijo v Indiji. Kritiziral je tudi tiste, ki mislijo, da je mogoče doseči spremembe samo z nasiljem in neredi. »S takšno orientacijo gremo neizogibno na pot revolucije«, je rekel Radakrišnan.
Poljski zunanji minister Adam Rapacki je v četrtek prispel na tridnevni uradni obisk v Pariz. Pogovarjal se bo s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvi-llom. Zunanja ministra sta ugotovila, da imata obe državi velike možnosti za gospodarsko in kulturno sodelovanje.
Zaradi tropskega deževja v Braziliji so zemeljski udo-ri na mnogih krajih pretrgali promet; med drugim tudi na glavni avtocesti med Rio de Janeirom in Sao Paolom. Deževje je povzročilo velike poplave, zaradi katerih je bilo tudi precej človeških žrtev.
Iz slovenskih zamejskih časopisov
SLOVENSKI VESTNIK
V petek, 20. januarja, je bil v prostorih Delavske zbornice v Celovcu 16. slovenski ples. Sodelovali so jazz ansambel Mojmira Šepeta in pevci Majda Sepe, Marjana Deržaj in Rafko Iraroiič, trio Vitala Ahačiča in baletna skupina iz Maribora.
V nedeljo so bili v Zahom-cu 13. mednarodni smučarski skoki za ziljski pokal. Sodelovali so skakalci iz Jugoslavije, Italije in Avstrije.
Slovenska kmečka zveza v Ce'ovcu se pripravlja na svoj občni zbor, ki bo sredi meseca februarja.
MATAJUR
V mesecu decembru je bil izredno velik promet skozi obmejne prehode v Nadiški dolini. Zabeležili So kar 75.55] prehodov in sicer 56.373 italijanskih državljanov in 17.991 jugoslovanskih.
Na drugi postaji velike politične turneje po državah skupnega trga so se britanski voditelji pred dnevi ustavili v Parizu. Stik z evropsko gospodarsko skupnostjo so Britanci pred kratkim vzpostavili v Rimu. Postanek v Parizu pa je v primerjavi z vsemi načrtovanimi potovanji po evropski ceđini bil za otočane brez dvoma najtežji. Nič ni čudnega, če je Britanski premier VVilson pripeljal s seboj v Francijo dva močna
pričan Evropejec, ki je v zadnjih mesecih v zunanjem ministrstvu napravil za evropsko združenje čudo stvari, neprimerno več kot njegov predhodnik Steuart.
Tako so razgovori med Britanci in De Gaullom potekali v Parizu v znamenju težkih pogajanj. Za sedaj je znan zelo skop zaključek o teh pogajanjih: nihče ni rekel ne in nihče ni rekel ja. Doseženo je neke vrste premirje:  Britanija  je za
Pariška kuhinja
v.
pomočnika, bivšega premiera lorda Homa in svojega zunanjega ministra Georgea Brovvna. Prvi naj bi VVilso-nu pomagal odpreti francosko ključavnico za vstop v evropsko skupnost, ki je sam pred leti ni mogel odkleniti, Brovvn pa je po pisanju londonskega Timesa motor britanske vlade, pre-
vstop, Francija pa ji lega več ne more preprečiti.
Sploh pa je nemara koristno, če obnovimo podatke, ki so nam znani iz evropskih listin. Pred desetimi leti, marca meseca 1957., je bila v Rimu s podpisom rimskih listin ustanovljena evropska gospodarska skupnost, ki se je v njo
Plašč v vojaškem stilu s stoječim ovratnikom, našitimi žepi in epoletami; rahlo se prilega telesu. Poživljajo ga dekorativni šivi in dvojni gumbi
Hotel Evropa Kranj
prireja
v soboto, 4. februarja
pustno zabavo
zabavni plesni program, nagrade za tri najboljše maske,
Rezervacija sedeža 10.— N-din, dvoposteljna soba 44.00 N din, pustna večerja (kranjska pojedina) 10 N-din.
Se spominjate filma Žena v domači halji? Tam se je glavna junakinja ves ljubi dan sprehajala vsa razmrše-na in oblečena v neugledno domačo haljo. Ji nismo včasih malce podobne? Mislimo si, da je za doma vse dobro in si natvezemo cape, v katerih prav gotovo ne bi upale na cesto, obujemo copate, za katere bi bilo že nekaj časa najprimernejše mesto v zaboju za smeti, ne zdi se nam vredno lepo počesati. Nekatere smo pravo nasprotje Američank, katerim je baje vseeno, kakšne gredo zjutraj nakupovat (največkrat kar z navitimi lasmi) in jim je najvažneje, da so nadvse očarljive in urejene, ko se vrne mož iz službe. Jih bi ne bilo vredno posnemati? Mislim, samo v tem, da smo urejene tudi doma, ne le, kadar prestopimo hišni prag. Dejale boste, da se človek pri gospodinjskem poslu vendarle zamaže in zavoljo tega je škoda boljše obleke. Seveda, vendar je lahko tudi domače, delovno oblačilo ljubko. Vitke bodo rade oblačile dolge hlače, zraven pa puli v isti živahni barvi (oranžni, zeleni, vijolični itd. Pri kuhanju si bomo nadele predpasnik, čez hlače se lepo poda malce širše krojen, kot otroška obleka kratek popeli-nast predpasnik. Najraje nosimo rožaste, češ da se najmanj zamažejo, vendar se nič manj kot enobarvni ali črtasti (čedni so s črtami podol-gem). Obleko nam najbolje zavaruje delovna halja. Namesto z gumbi jo lahko zapenjamo z zadrgo.
včlanilo šest držav: Francija, Zahodna Nemčija, Italija. Belgija, Nizozemska in Luksemburška. Velika Bri-tanija je takrat zaradi gospodarske povezanosti s svojo skupnostjo narodov zavrnila članstvo. Namesto vstopa v gospodarsko skupnost je v Britaniji tri leta pozneje ustanovila svojo carinsko zvezo z Dansko, Norveško. Avstrijo, Portugalsko, Švedsko in Švico tako-imenovano malo proslolrgo-vinsko cono ali EFTA. Nekaj let sla se obe gospodarski skupnosti razvijali druga ob drugi. V letih ođ 1958 do 1965 je trgovina med članicami evropskega skupnega trga narasla za 110 %, celoten britanski izvoz pa je zaostal, povečal se je komaj za 48%. Ze leta 1961 je britanska vlada zaprosila uradno v Bruslju za vstop v evropsko gospodarsko skupnost. Zahtevala je carinske olajšave. Za Francijo pa takrat pristop Velike Britanije ni prišel v poštev. Francoska vlada je zaradi tega 14. januarja 1963 leta v Bruslju glasovala   proti sprejemu
Velike Britanije v skupni trg, češ da pogoji za vstop Velike Britanije še niso zreli. Ostale članice skupnosti so glasovale za članstvo Velike Britanije v skupnosti. Ker pa morajo biti odločitve o članstvu enotne, do sprejema Velike Britanije v skupnost ni prišlo.
Po štirih letih odmora, poskuša britanska vlada zdaj ponovo odkleniti evropska vrata. Pariz tokrat načeloma nima ničesar pn>-ti. vendar pa na tihem računa, da vseh določil skupnega trga Britanija ne bo mogla sprejeti. Težko je pomisliti, da bi se britanski kmetje lahko spustili v konkurenčno tekmovanje z evropskim kmetijstvom brez posebnih olajšav. Težko je tudi verjeti, da bodo našli popolno uskladitev v socialni, davčni, gospodarski in finačni politiki. Ra.:en tega je Velika Britanija vojaško in atomsko močno povezana z Ameriko, da bi to močno nasprotovalo evropskemu pojmovanju. Vprašanje je, do kakšne mere so sedaj na pogajanjih v Parizu stališča med seboj uskladili?
Kako smo oblečene doma ?
Slike v stanovanju
Veliki francoski arhitekt Le Corbusieur se je že pred dobrimi štirimi desetletji trudil, da bi pometel z vso navlako, z brezštevilnimi odvečnimi kosi pohištva, ki kradejo prostor, z vsem odvečnim dekorjem v stanovanju. O slikah je zapisal: »Slike so zato, da se ob njih meditira.« Tako sprejme v stanovanje le resnične mojstrovine — ali pa reprodukcije le-teh, če si lastnik umetnine ne more privoščiti.
Da, stara stanovanja so bila (in so še) res velikokrat prenatrpana. Po stenah je viselo vse polno slik dvomljive umetniške vrednosti, poličke so bile (in so še marsikje) zastavljene z osladnimi kičastimi kipci. V naših
novih stanovanjih (posebno, če še ni dolgo, kar smo se naselili v blok) pa često zevajo puste gole stene. Ne veste kako, skorajda čudežno, lahko spremeni stanovanje primerna slika, če res nimamo več denarja, lahko za začetek poskusimo z reprodukcijo. V predsobo se posebno lepo podajo stari tiski (originali iz Valvasorja, dobimo jih v Antikvariatu na Mestnem trgu v Ljubljani). Za nekaj več denarja lahko dobimo tudi imenitne grafike domačih umetnikov.
če ste strastni zbiratelji grafik, litografij, umetniških fotografij, boste morda te svoje dragotine obesili na stene po zgledu na sliki. Stene so belo pleskane, da podobe bolje zažive.
2623
PANORAMA & PANORAMA 9 PANORAMA #   PANORAMA 0 PANORAMA O PANORAMA e   PANORAMA « PANORA?
gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje !
Otepovci v Bohinju (2)
Z otepanjem na sv. Štefana dan so v Stari Fužini in Studorju povezami tudi stari fantovski običaji, kJ pa jih danes ni več. Tega dne je fantovska družba sprejemala medse nove fante; navadno so jih sprejemali z dvajsetimi leti, ko so šli na nabor (na štelengo). Fantje pa so morali dokazati, da so zares zreli. Vsak je moral prod sprejetjem poskusno punco klicati. Zvečer je šel pod njeno okno, ostali pa so v bližini prisluškovali in gledali, če bo vse v redu, če bo pravilno klical. Ce poskusa ni naredil, če se mu dekle ni oglasilo, je bil »zavržen za eno leto-«. Ce pa je poskusno klicanje uspelo, če se je dekle fantu oglasilo in mu prižgalo cigaro, je bil sprejet v fantovsko družbo, vendar je še isti večer moral dati za pijačo. Mer, najstarejši fant, ga je še spovedal na reto (retai je veliko sito za retanje žita), dal mu je fantovska navodila, kako se je treba vesti itd. Od tega dne naprej — navadno je bilo to na Šte-
fana, ko otepljejo — je bil enakopraven član fantovske družbe. Povedarti je treba še, da vsak fant pri teh letih ni imel dekleta, zato se je že v naprej z nekim dekletom dogovoril, da jo bo prišel klicat in naj se oglasi — samo zato, da je bil sprejet med fante.
Na sv. Štefana dan so fantje iz Studorja pri dopoldanski maši v Srednji vasi šli prej iz cerkve kot dekleta, potem pa so se postavili v špalir pred cerkvijo in jih počakali, da so šla mimo. Domov grede so jih prehiteli in jih potem ponovno počakali doma, pred vasjo, kjer pravijo Na gorici (pred Marovtom), da so šla spet mimo. Ta prostor Na gorici je bil sploh shajališče fantov iz Studorja. Dokler fant ni bil sprejet v fantovsko družbo, ni smel Na gorico. Ce je slučajno kdo šel, ee je — tako pravi Ukc hitro kdo oglasil z besedami »Vranov drek smrdi-- (od besede vrana, vendar v dialektu — tako kaže — niso sklanjali v pravilnem spolu), po-
gledal na mladega fanta in ta je moral hitro odnesti pete. Na gorici so se fantje navadno zbirali zvečer, da so zar-peli; zbrali so ee, ko je bilo doma vse narejeno, približno ob 10. uri zvečer, razšli pa so se tudi ob dveh ali celo ob treh zjutraj. Zdaj petja Na gorici tudi ni več. Ukc se spominja pripovedovanja svojega očeta, ki je bil dober pevec, imel je lep glas (tenor), pa ga. je nekoč, ko je bil star šele 18 let, povabil nekdo Na gorico, da bi pomagal pri petju. Odpeli pa so le eno pesem in hitro se je nekdo drug oglasil z besedami »A vohaš, kako vranov drek smrdi!-; moral je oditi domov.
»Sploh je bilo včasih vse precej drugače kot danes!« pripoveduje Ukc. »Po končanem petju Na gorici smo odšli pod okna svojih deklet. Vendar se dekle ni smelo takoj oglasiti, ko je začel fant hoditi k njej. Ce je včasih dekle takoj reklo ja, jo fant sploh ni maral, taka se ni zlepa omožila. Tudi jaz sem svojo ženo Spelo hodil dolgo klicat pod okno v Staro Fužino.«
Malce smo se oddaljili od naslovne teme, vendar nič ne de; običaji so mod .seboj povezani tako po izvajalcih kot po času, zato se mi je zdelo prav, da ob značilnem bohinjskem otepanju po pripovedovanju Ukca zapišem tudi nekaj o tistih fantovskih običajih, ki so bili vezani prav na ta dan.
Za konec pa še prošnja: iz vsega Bohinja, iz vseh vasi Zgornje in Spodnje doline, pa tudi z Gorjuš, Koprivnika in Podjelja, bi radi izvedeli podrobnosti o otepanju. Vidimo namreč, da so razlike med posameznimi kraji bile in so še. Predvsem mlajše bralce Glasa prosimo, da povprašate o tem starejše ljudi, radi vam bodo povedali, in nam o tem pišete; vaše prispevke bomo objavili. Ne pozabite napisati, o kateri vasi pišete, kdaj se je običaj, ki ga opisujete, dogajal in kdaj je izginil! Opišite vse podrobnosti! Prav tako pa vas prosimo, da za našo rubriko Gorenjski kraji in ljudje pišete tudi o vsem drugem življenju v bohinjskih vaseh včasih in danes.
Prav  tako  pa  bi  radi iz
ostalih krajev Gorenjske zvedeli, kako je bilo včasih in kako  jc  danes  z  običaji v
zvezi s koledovanjem. Ne pozabite: prispevke tudi lumin riramo. A. TRILER
Odmevi na razpravo
O izdelovanju platna v Besnici
Razprava o izdelovanju platna na Gorenjskem je naletela pri naših bralcih na ugoden odmev. Kaže, da ta l domača obrt še danes ni povsem zamrla.
Valentin Bogataj z Gaber-škc gore 11 nad Poljanami nam je poslal nekaj dopolnitev k objavljenemu gradivu, razen tega pa nekaj fotografij.
Njegov prispevek bomo ob-* javili v prihodnji številki. Eno izmed slik, ki je stara šele štiri leta, pa objavljamo danes.
Predstavlja snovanje klovč-kov oziroma preje na motovilil, ki se imenuje rema. Na tako remo. kot jo vidite na sliki, so nasnovali tudi čez 100 metrov dolgi kos snutka.
Posneta je na Bogatajevem domu na Gabrški gori.
Živali in influenca
Zdravstvena organizacija pri Združenih narodih raziskuje epidemijo influence. V ženevi so se lani sestali strokovnjaki, ki naj bi raziskali bolezni, ki jih prenesejo živali na človeka. Do sedaj so to ugotovili že za 400 vrst bolezni. Znanstveniki so se predvsem posvetili influenci, zaradi katere umre mnogo ljudi. Ali epidemijo influence prenesejo živali na ljudi? Dr. Martin Kaplan je izjavil, da ta povezava še ni dokazana. Laboratorijsko je to mogoče s človeka na žival ali pa z živali na človeka, posebno s konja. Ugotoviti morajo, če je to mogoče tudi v prirodi.
Življenje nad 6000 metrov
Ta mesec bo neka zahodno-nemška znanstvena ekspedicija krenila na Aconcaguo, vrh v argentinskih Andih, visok 7035 metrov. Raziskala naj bi možnosti za fizično delo in obstoj v tej višini. Rezultati podobnih poskusov so pokazali da se človek lahko prilagodi višini do 5900 metrov. Nad to višino je zračni pritisk za polovico manjši kot normalno.
Iskana plošča
Prek francosko španske meje tihotapijo ploščo katalonskega pevca Raimona. Posnel jo je v Franciji, brez španske cenzure. Za 160 pezet jo prodajajo v Andori, za 400 pezet pa v Barceloni. Tili i ta pel so navdušeni nad 26 !.-:nim   pevcem,   ki piše
uporniške pesmi, poje in spremlja s kitaro. Raimon je zaslovel, ko je v Barceloni prvič zapel pesem Reci ne!
Japonci tožijo operno pevko
2e četrtič bodo v Tokiu razpravljali o sporu med japonsko koncertno poslovalnico in nemško operno pevko Schwarzkopf. Pevka bi morala lanskega oktobra na turnejo po Japonski, vendar je predlagala, da bi turnejo preložili za eno leto zaradi bolezni. Japonska poslovalnica zahteva odškodnino: 60.000 dolarjev.
Premalo učiteljev
Angleško združenje učiteljev je sprejelo predlog neke učiteljske sekcije, naj bojkotirajo vse, ki nimajo učiteljske izobrazbe in bi se lotili učiteljskega poklica. Anglija ima 350.000 učiteljev, vendar premalo. Zaradi pomanjkanja učiteljev so oblasti primorane, da namesto učiteljev zaposlijo študente in druge osebe. Angleško združenje zahteva, da prenehajo i tako prakso. Menijo, da je boljši delni pouk kot pa poveriti izobraževanje nestrokovnjakom.
Povečano število študentov v Bolgariji
V zadnjih štirih letih se je število študentov v Bolgariji povečalo od 54.000 na 87.000. Odprli so štiri nove visoke šole Prek 70.000 študentov zdaj obiskuje tehnične, kmetijske in ekonomske šole.
Zborovanje Grkov
Grki so že iz davnine znani, da radi potujejo, število Grkov, ki emigrirajo v druge dežele stalno narašča in vedno manj jih obišče svojo domovino. Na letošnjem zborovanju v Ateni bodo obravnavali probleme, kot: obnavljanje vezi med Grki izseljenci in njihovo domovino, možnosti, da bi se otroci Grkov v različnih delih sveta vzgajali v helenskem duhu.
Točnih podatkov o številu Grkov, ki žive v drugih državah, zaenkrat še ni. Po uradnih ocenitvah pa to število doseže 4,5 milijona, to je več kot polovica grškega prebivalstva. 1,5 milijona Grkov živi v ZDA in Kanadi. Grške kolonije so tudi v Braziliji, Argentini, Venezueli in drugih latinskoameriških državah. Po drugi svetovni vojni se je okrog 200.000 Grkov naselilo v Avstraliji. Na začasnem delu v Zahodni Nemčiji jih je prav tako okrog 200.000.
Kljub temu, da so se grške družine po dveh, treh rodovih popolnoma prilagodile tujim razmeram, so organizatorji zborovanj prepričani, da se v družinah še lahko prebudi čut povezanosti s prvotno domovino.
Kdo je proslavil Poljsko?
Varšavski večernik Kurier Polski je organiziral nagradno tekmovanje za bralce: najslavnejši Poljaki v tisočletni zgodovini Poljske. Bralci so poslali prek 20.000 kuponov z odgovori. Izbrali so deset najslavnejših Poljakov,
med katerimi so dobili največ glasov: Nikolaj Kopernik (1473—1543), astronom, ki je ovrgel geocentrično teorijo planetnega sistema in dokazal, da se zemlja vrti okrog sonca. Maria Curie Skludo\v-ska (1867—1934), fizik in kemik. V Franciji je z možem Pierrem odkrila radioaktivna elementa polonij in radij. Leta 1903 je dobila Nobelovo nagrado za fiziko in leta 1911 za kemijo. Tadeusz Kosci-szko (Tadeuš Koščuško), 1746 do 1871, general in narodni heroj. Od 1776 do 1783 se je boril za svobodo združenih poljskih držav. 1794 je bil vrhovni poveljnik ljudske vstaje proti Rusiji in Pru-siji.
Juriš na revmatizem
»Revmatizem zdravimo tako, da pri večini pacientov revmatični napadi ne okvar-jajo srce,- je izjavila dopisniku sovjetske časopisne a-gencije TASS zdravnica dr. Aleksandra Vol od j ina. Nedavno tega je bil v Moskvi kongres revmatologov, na katerem so prebrali prek 80 referatov o sodobnih metodah zdravljenja revmatičnih obolenj. Predvsem so razpravljali o metodah odkrivanja tako imenovanih počasnih revmatičnih procesov, ki povzročajo zdravnikom največ preglavic. Za uspehe pri zdravljenju te trdovratne bolezni se morajo sovjetski zdravniki zahvaliti novim metodam s kombiniranjem hormonalnih, salicilnih in pirazolinskih preparatov.
Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta,
Duhovnik se razvnema, dasi ga nihče ne posluša. Z besedami trka na srca vojakov, da bi prižgal v njih plamen avstrijskega patriotizma, ki je stal v zgodovini in ki mora stati na okopih obrambe svete katoliške vere proti silam pekla.
»Zupnikove besede ugasnejo v temi predora in se spremene v prestrašen vzklik »Mein Gott!«
»Vam je od pridiganja postalo slabo?« ga zbode neki vojak.
Toda debeli duhovnik vzdihuje in tarna, ker je pozabil izstopiti. Kaj bo rekel grof Czernin, ki ga je povabil na lov in ki vselej pravi: Ljudi sodim po točnosti. Kdor ni točen, ta ni več moj prijatelj.
»O, jaz, nesrečnik! Nikoli ne bom župnik v Badgasteinu!«
»Javite se za vojnega kurata,« se oglasi nek vojak v temi, ki bo dolga več kakor osem kilometrov. »Kuratom ni slabo. Blagoslavljajo nas, preden nas oficirji odženejo umirat v prednje jarke, potem pa se zabavajo v zaledju z oficirskimi slamnjačami.«
Debeli duhovnik ne nahruli nesramneža, samo tarna, tarna, dokler onstran Tur na postaji v Mallnitzach ves nesrečen in obupan ne izstopi.
»Preveč si se ga izposodil,« pravi neki vojak.
»Še premalo! Saj si ga slšial, da ne misli na nič drugega, kakor na bogato župnijo in na svoj vamp!«
Večeri se. Vlak vozi že po koroški pokrajini. V Spittalu se ustavi. Zamuda je. Šele čez dve uri odpelje naprej proti Beljaku. Slavko, zavit v odejo, je zaspal. Štefi ga mora prebuditi. Toda vlaka proti Jesenicam in Trstu ni več. Že pred uro je odpeljal.
Na peronu prezebajo postrojeni v vrsto italijanski ujetniki. Ne smejo se ganiti. Stražarji so kakor pasji. Oblajajo slehernega, ki pozabi na povelje in sc skuša s kriljenjem rok in cepetanicm nog
ogreti. Tudi udarci padajo po obrazih, upadlih in bledih, ki se odražajo iz teme, osvetljeni od šibkih lrči, beli kakor iz voska.
Ali bi stražarji ne mogli biti bolj človeški, se vprašuje štefi. Morda so taki, ker morajo sami prezebati, pa so besni na ujetnike, ker jih morajo stražiti. Ali pa so hote taki, da bi jih ne poslali na fronto. Vsak se rešuje po svoje: eni z vdanostjo v usodo, drugi z egoizmom, tretji z begom v zeleni kader, četrti z upanjem v revolucijo.
Tudi Slavko se zgraža nad početjem stražarjev. Bogve, ali so tudi tisti, ki stražijo nekje v Franciji očka, taki. Mama zdaj ve, da je očka v Franciji, ker ji je to povedal gospod Star. A kaj ko je rekel, da Rdeči križ že celo leto ne ve, kam so ga premestili ali pa je pobegnil ali pa je umrl, zaskeli Slavka ta misel.
A zakaj očka ni nikoli pisal mami? Morda je res nima več rad, kakor je trdila ona Ona mu je celo pripovedovala o nekih pismih, ki jih je očku pisarila neka ženska, in trdila, da ga je tista ženska imela mnogo bolj rada, kakor mama. Mama ga po omino sploh ni ljubila. A on ve, da ga je imela zelo rada in kadar je odhajal in jo puščal za dolgo časa samo tudi jokala. Toda vseeno je nekaj bilo med njima.
»Mama, ali imaš očka še kaj rada?«
Slavkovo vprašanje iznenadi štefi. Zakaj neki se je spomnil na Franca? Čeprav je večkrat govoril o njem, ji takega vprašanja še nikoli ni zastavil.
»Rada?« reče napol vprašujoče, a potem umolkne. Ta hip je otrokovo vprašanje niti ne gane. Toda povedati mu ne more resnice, a tudi zlagati se noče. Zato molči. A molči tudi Slavko, štefi misli, da se je zadovoljil z njenim molkom, v resnici pa Slavko zdaj sluti, da mora biti res nekaj med mamo in očkom narobe, a upa, da bo nekoč zopet vse dobro, ko bo vojne konec.
Tako si reče in se zastrmi v Karavanke, ki se kakor črn nedo-zidan zid črtajo na jugu na nebo, posuto z zvezdami.
Noč prespita v čakalnici.
Ob sedmih zjutraj ju vlak odpelje proti Jesenicam, štefi je zadovoljna, ker je odpeljal točno brez zamude. V dobrih dveh urah bosta že pri Sveti Luciji. Zato ji je pri duši, kakor da sta že doma.
Že celo uro prezebata v vagonu, a vlak sc z jeseniške postaje ne premakne.
Zopet zamuda! Ko bi je ne bilo, bi bila že pri Sveti Luciji.
Nič čudnega, da je čedalje bolj nestrpna. Ko vpraša nekega starejšega železničarja, kdaj bo vlak odpeljal proti Trstu, jo pogleda, kakor da se je na Jesenice pripeljala z lune.
Ali ne ve, da je bila ta proga še pred tremi meseci presekana s fronto in da je med Avčami in Gorico razdejana. Vlak vendar vozi samo do Svete Lucije. A odpeljal bo šele ob dveh popoldan.
Zdaj je ura osem. Torej imata še celih šest ur časa. Tudi lačna sta oba. Toda ali bosta sploh kje kaj dobila?
V kolodvorski restavraciji nimajo nič. Morda bosta dobila kaj v kaki drugi gostilni, saj jih na Jesenicah ni malo in jih je skoro toliko kakor hiš. Delavski kraj je to. In ljudje, ki po dvanajst ur na dan tope železo ter se duše v vročini in prahu, pijejo več kakor ljudje po drugih krajih. Zato je gostilniška obrt na Jesenicah najbolj razvita, a tudi donosna, o čemer priča več kakor trideset gostiln v občini, ki obsega Savo, Jesenice in Hrušico in ki je imela pred vpoklicom v vojsko leta 1914 okrog tisoč petsto prebivalcev: ena gostilna na petdeset ljudi.
Tega štefi seveda ne ve in bi je najbrž ne zanimalo. Jesenice se ji zde pust kraj: črna, siva in dolga žalostna vas, čeprav bi kot socialistka morala potlačiti v sebi odpor proti tej sivi in ozki dolini, ki je niti sonce ne mara, saj je tako skopo do nje s svojimi žarki, da je več kakor polovico doline vso zimo v senci. Sonce se tudi sedaj zaspano kotali prav po vrhu grebena dolgega, strmega z bukvami in smrekami poraslega hriba, ki ponekod kaže svoja rebra kakor mršav konj, oguljen do kosti. Tej naravi, ki zapira in oži razgled z obeh strani in pritiska na človeka z neko sivo tesnobo, človek res ne more zapeti slavospeva.
»Ne, v tem kraju ne bi rada živela,« si pravi štefi, ko odhaja s Slavkom proti prvi gostilni na oni strani ceste.
V gostilni je živahno, kakor da ni delavnik. Toda ljudje niso videti pijani. Pri sosedni mizi govore o nekakšni demonstraciji, ki je bila včeraj in o nemoči nekega oberleutnanta Millerja proti delavcem in delavkam, ki so ustavili tovarno in šli demonstrirat na ulico proti vojni, za mir, za kruh, za svobodo zborovanja, proti vojnim dobičkarjem in špekulantom.
To je za štefi novo, saj pred vojno Jesenice niso pomenile kaj prida v socialističnem gibanju. Me ula med zaposlenimi delavci ni bilo niti za desetino organiziranih pri socialistih.
»Minili so časi, ko so lahko bre^ žandarjev razbijali naše shode, ker je to delo opravil župnik z oznanilom in s pridigo proti nam s prižnice. Tudi zdaj se peni in bi rad pometal z nami, a zdaj z rohnenjem proti nam pomele samo cerkev. V nedeljo so med njegovo pridigo zapustili skoro vsi moški cerkev,« pravi čokat temnolas človek.
Da, časi so se spremenili. Včasih so babnice pljuvale pred socialiste in jih zmerjale s kitajsko-japonskimi boksarji, kakor je v času kitajskega upora proti kolonizatorjem pisal »Slovenec« o peščici jeseniških socialistov in hujskal proti njim.
»Kdo bi si mislil pred desetimi leti, kaj, pred desetimi, celo pred štirimi leti da nas bo danes v naših vrstah več kakor sedem osmin vseh delavcev na Savi, na Javorniku in na Dobravi.«
GLAS * 10. STRAN
GLAS * 15 STRAN
SOBOTA — 28. januarja 1967
Tri dežele, eno gospodarsko središče
GLAS * H. STRAN
Snežne razmere
	cm
KRVAVEC	80
ZELENICA	
spodnja postaja	110
srednja postaja	150
zgornja postaja	168
VOGEL	130
SPANOV VRH	
spodnja postaja	30
srednja postaja	45
zgornja postaja	65
PLANICA	55
POKLJUKA	70
JEZERSKO	23
Turistične informacije
# RATEČE — Obe gostilni zasedeni. V privaitnih sobah do 1. februarja prostih 8 postelj.
KOMPAS
Ljubljana
turistično in avtobusno podjetje
Poslovalnica Kranj, Koroška 2 (tel.21431)
— odkupuje tuja plačilna sredstva
— organizira izlete z lastnimi modernimi turističnimi avtobisi za tu- in inozemstvo
(tel. 22-076)
— opravlja taxi službo (služba je neprekinjena) — Priporočamo naše usluge! Zahtevajte informacije!
Geschaftstelle Kranj, Koroška 2 (tel. 21431)
— kauft ab fremde VVahrungen
— organisiert Ausfluge im Inn- und Ausland mit eigenen touristischen Autobussen (tel. 22-076)
— besorgt Taxidienste (jederzeit zur Verfugung) Wir empfehlen unsere Gefalligkeiten! Verlangen Sie Informationen!
• KRANJSKA  GORA —
Do 29. januarja zasedeni hoteli Erika, Prisank, Razor ter motel. Ogrevane sobe zasedene do 28. januarja.
• PODKOREN — Hotel Vitranc zaseden. Prosto pri zasebnikih.
• GOZD MARTULJK — Prostor v hotelih Franca Rozmana in Špiku ter pri zasebnikih.
• JESENICE — Dovolj prostora v obeh hotelih, kot tudi v Domu pod Golico, smučarskem domu na Črnem vrhu ter objektih ob žičnici.
• BOHINJ — Prostor v hotelih Zlatorog, Jezero, Triglavu, Stane Žagar, Mladinski dom ter v Črni prsti v Bohiniski Bistrici.
O BLED — Povsod dovolj prostora.
• TRŽIČ — Zasedena le planinska domova na Zelenici in na Kofcah.
• KRANJ — Dovolj prostora, kot tudi na Krvavcu in na Šmarjetni gori.
• JEZERSKO, PREDDVOR — Prostor v hotelih in pri zasebnikih.
• ŠKOFJA LOKA — Hotel Krona zaseden, prostor pri zasebnikih. Prostor v obeh dolinah. Loška koča na Starem vrhu je zaprta.
Vreme
V soboto zmerno oblačno. Temperature ponoči malo pod, podnevi malo nad 0° C. V nedeljo lahko pričakujemo suho in nekoliko hladnejše vreme.
MtJoiDsieiH qj
PONTEB&A
Obloge za pode, tapete, oknice,
zavese
nedelho
Celovec — Klagenfurt, 8 Maistrasse 11
Smuči, smuči
in še enkrat SpOrt smuči
Celovec — Klagenfurt, 8 Maistrasse 47, Telephon 6657
Fiedler
Celovec — Klagenfurt, Wicnergasse 7, Telephon 5493
Dobro založena skladišča modernih in primernih športnih oblačil ter smučarskih čevljev vas bodo prepričala, da kupujete pri strokovnjaku
Postrežba v slovenskem jeziku! Vsa tekstilna blaga v eni trgovini! — Plačate lahko tudi v dinarjih!
hiša dobre kakovosti
Celovec — Klagenfurt, Feldm. Conradplatz 1
Trgovina
LODRON
v njej boste našli veliko izbiro blaga za zavese
Beijak - Villach Ledergasse 12
Specialna trgovina za moške in ženske pletenine. Velika izbira puloverjev, telovnikov in pletenih kostimov
Juriga
Beljak - Villach, Rathaus
% Vse stroje in orodja za kmetijstvo, obrt in industrijo
% Avtomatični pralni stroji, nladilniki, šivalni stroji, kolesa, mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov
% Velika zaloga rabljenih strojev za kmetijstvo Zastopstvo Stever
STROJI MORE
Splttal/Drau, Bahnhofstrasse 13, Koroška
Rezervni deli, prevleke, preproge in svetila ter vse ostalo za vsa vozila dobite pri
F.LLI Cibin
Trbiž, Via Roma 21
Majhna gostilna za vse ljudi
Jože Malle
St. Lenart v Brodeh Loibltal
Ob gostilni tudi trgovina
Simon Prescheren
T AR VISIO — TRBIŽ (UDINE)
Vam nudi po izredno ugodnih cenah
# pralne stroje
O gorilnik: na maut
O peči za centralno kurjavo -
O svetila — kolesa — otroške vozičke
% keramične ploščice
Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini
Posebna ugodnost za nakup zaves m preprog
Frank
oprema stanovanj
Klagenfurt — Celovec Alter Platz 6
Ena beseda! En pojem!
Villach — Beljak
Trgovina, ki ima vse!
Steklo, porcelan, posoda, orodje,
okovje, železnina
Maria Paulitsch
Vellach — Bela
Trgovina z mešanim blagom in gostilna. Obiščite nas, strežemo v slovenščini, sprejemamo dinarje.
itcxtilUc$
K. Stromberger
Klagenfurt — Celovec, Alter Platz 12
Med zimsko razprodajo vam zlasti nudimo: posteljnino, zavese, ženske in moške puloverje, perilo, volnene odeje. Lastni otroški oddelek v L nadstropju
Poljedelski stroji, traktorji — novi in rabljeni
Hans Wernig
Klagenfurt — Celovec
Paulitschgasse 8
Solinger — jeklo
Ferdinand Permoser
Klagenfurt — Celovec
Heiligengeistplatz 2
Mesarski noži, krojaške škarje, žepni noži, jedilni pribori, britve
Očala — foto — kino — filmi
Klagenfurt — Celovec,
Heiligenplatz 1
Priporočamo vam
hotel Evropa v Kranju
— odlična kuhinjo — nizke penzionske cene
— ausgezeichnete Kiiche — niedrige Pensionspreise
— ottima cucina — bassi prezzi di pensione
hotel Grad Hrib v Preddvoru
— nočni lokal, smučarska vlečnica, penzion 3354 S din
— Nachtlokal, Drathseilbahn, Pension 3354 Alte Dinar
— locale notturno, strascico con slite, pension Din 3354
trgovina Delikatesa v Kranju
•— odprta tudi ob nedeljah od 6. do 20. ure
— geoffnet auch sonn- und feiertags von 6. bis 20. Uhr
— aperta anehe nei giorni festivi ed alle Domeniche dalle 6—2C
Radio
Scliraidt
Klagenfurt — Celovec
Velika trgovina za male ljudi
Harmonike, kitare, pihalni inštrumenti svetovne znamke, poceni v
trgovini z glasbili
Hergeht
Klagenfurt — Celovec, Burggasse 23
Postrežemo tudi v slovenščini
SAP Ljubljana
sporoča:
začela je obratovati nova žičnica-sedežnica, ki vas bo popeljala do hotela na vrhu Krvavca. Sprejemamo naročila za zimske počitnice v hotelu Porentov dom Kranjska gora
Oglašajte v
Glasu!
Josef Strauss
stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje
Villach — Beljak
predaja na velike — Gaswerfcstrasse 7 prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telephon 042 42 . 6G 61 in 68 53
UJolter UJinkler
Klagenfurt — Celovec Getreidegasse 1
Pri zimski razprodaji zelo znižane cene Še je prilika za ugodni nakup Bogata izbira za ženske, moške in otroke
SOBOTA — 28. januarja 1967
Tri dežele, eno gospodarsko središče
GLAS * 13. STR A M
Največja specializirana tekstilna hiša — Das grosste spezialisierte Textilhaus
modna hiša
LJUBLJANA - MARIBOR
moda, tekstil, preproge konfekcija, čevlji itd.
Mode, Textilien, Teppiche Konfektion, Schuhe usw.
Pri plačilu v tuji valuti 10 odstotkov popusta — Bei Zahlung in auslandischen VVahrungen 10 Nachlass
Angleži, Yugotours in London
Obisk v okrepčevalnici »Pubu« in restavraciji
Naj je dan sončen ali siv, okrepčevalnice ostainejo enake. Ob jutru, ko si zaželiš požirka toplote, grižljaja mehkega kruha, se ponujajo. Nevsiljivo in razumno.
Predvsem, da ne bo pomote, to niso slavne angleške »pub«. Ne, to so okusno in preprosto urejeni lokali, kjer lahko dobite sendviče, čaj ali kavo, nekaj sadnli sokov in kakšno pecivo. To pa je tudi vse. Preproste in enostavne so te okrepčevalnice. Poceni in kvalitetne. Pri vsem tem pa toplo domače. V njih se ob nekaj določenih urah zbirajo stalni gostje, obvezen pozdrav, prijateljsko vprašanje, lagodno nezahtevni razgovori, zvončkljanje blagajne, skodelico vrne na pult, na-emeh in pozdrav, razgovor o konjih in politiki, za prodajalno mizo pripravlja lastnik nove sendviče, nato pa
se vse umiri. Razumljivo. Ura se bliža deveti. Sedaj je lokal prazen, sendviči se zopet kopičijo ob oknu, ki služi kot izložba, lastnik je prijazen kot prej, pa vendar ne klepeta o vsakdanjih stvareh, saj sem nov in tujec, čeprav je zelo vljuden in prijazen in bi pomagal vedno in povsod. In tako nenadoma spoznam, kako močno je domačnost zasidrana v teh ljudeh. In priznaili moram, da jih razumem, da si tudi sam zaželim te domačnosti, občutka pripadnosti, da bi lahko vzdržal velikost tega mesta, neskončnost ulic in reko neznanih obrazov. Te okrepčevalnice, neznatne in skromne, so prvo veliko bivališče vsakdanjih prebivalcev tega mesta. To je prehod iz tople domače postelje v veliko pisarno ali halo ali prodajalno ali kamorkoli.
Piščanci ali žoga?
Eden najboljših nogometašev sveta Alfredo di Stefano, dolgoletni član madridskega Reala, je končno obesil nogomet na klin in začel gojiti piščance. S še nekaterimi klubskimi kolegi je blizu Madrida kupil farmo za vzre-jo piščEincev.
Te dni pa je z onkraj ve-Sike luže, iz ZDA dobil la-
skavo ponudbo. Profesionalna nogometna liga, ki so jo pravkar ustanovili mu nudi kot svetovalcu izredno lep zaslužek — 30.000 dolarjev na leto, kar pomeni 37 milijonov 50 tisoč starih dinarjev.
Sedaj di Stefano verjetno raizmišlja, če ne bi morda obesil na klin piščančjo farmo!
In potem so zelo bistvene tiste znane gostilne, ki jim pravijo »pub«. Ti lokali tvorijo drugo veliko prebivališče, ker so prav tako topli, in polni neke podobne, za nas nerazumljive domačnosti. To niso naše restavracije ali lokali v mestu, bliže so gostilnam, tistim pravim, domačim, na vaseh. To ni prostor, kjer bi bili samo »kavarniški tipi«, to ni zbirališče lenuhov, sproščene družbe pri kozarcu piva. Tu se srečujejo ljudje iz stanovanj, za razliko od okrepčevalnic, kjer se sestajajo ljudje iz pisarn. Slava in denar v pubu pomenita bore malo. Živim tu, hodim v ta pub in to je vse. Preprosto načelo življenjskega prostora. Kako pa pub izgleda. Prodajalna miza je začetek in konec, ker se razširja od začetka do konca lokala in zavzema polovico prostora v lokalu. Ob njem ljudje in nekaj miz s stoli. In stalno hodijo od miz k prodajni mizi i.n nazaj, se drenjajo in govore in zmagoslavno nosijo priborjeni vrček piva k skupini svojih znancev in se silovito zabavajo in so na koncu prepoteni in zadovoljni in pravijo, da je bilo zanimivo. Potem se vrnejo domov. In zanimivo! V okrepčevalnicah je važno, kaj si, čeprav ne prehudo, tu je važno, da si Anglež in
da si že dolgo tukaj in da sem poznal vsaj tvojega očeta.
Tako ti dve obliki vsakdanjega. Potem pa so na sporedu še tiste, »ta boljše« restavracije. Gre za majhne lokale, s kakimi desetimi, petnajstimi mizami, skoro vse samo z dvema stoloma, ki so čudovito urejeni. Ti lokali so razstava okusa, ki ga imajo spretni lastniki. Tu je vse od zasanjanega žameta do blesteče barvne svežine keramike v italijanskem stilu. Lokali, tudi teh je tisoče, so raznovrstni in predstavljajo male itailjanske restavracije, indijske, kitajske in še ka-
terekoli. Vse se odlikujejo z nečem, kar je v tem delu Londona, Sohu, dragoceno — popolnim mirom. Pogovori^ zaljubljeni ali pa denarniški, so umirjeni. To so restavracije, kamor Angleži redkeja zahajajo. So namreč barometer družbene stopnje, ugleda in razpoloženja. Večinoma sede v njih mladi pari, ki si v miru ustvarjajo sanje o življenju ali pa poslovni možje, ki v najvljudncjši obliki razpravljajo. Pri tem ima beseda clehar svoj smisel: govore o tisoč in deset tisoč angleških funtov. In iz tega sanjskega sveta, ki ima svojo dokaj visoko ceno, so vrneš na umazane ulice, prepolne neznancev in čudnih dolgolaseev. In zopet se zaveš resničnosti in bučnosti velikana.
POGAČNIK Jože
Zlato jajce je ime lokalu. Lastniki židje, strežejo Indijci aH Pakistanci, urejen pa je izredno okusno in to z italijanskimi motivi. Lokal je nekje med razkošno okrepčevalnico in revno restavracijo.
Razprodaja od 21. januarja do 11. februarja 1967
Posebna ugodnost pri razprodaji Prepričajte se o naših ponudbah. Najnižje cene in najboljša kakovost!
GLAS * 14. STRAN
Tri dežele, eno gospodarsko središče
SOBOTA - 28. januarja 1967
Posredujemo prodajo
'karamboliranega osebnega avtomobila
VOLKSVVAGEN 1300,
letnik 1966 s prevoženimi 11.000 kilometri
Začetna izklicna cena 9.500,00.— N din.
Ogled vozila je možen vsak delovni dan pri Zavarovalnici Kranj od 8. — 12. ure.
Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do 31. 1. 1967 do 12. ure.
Zavarovalnica Kranj
Velika zimska razprodaja
Blagovnica
"/4sfra „
Kranj
Plastika, guma,
galantarjja, ter gospodinjski predmeti
Glasbila, deli in note pri
Musik Slatin
Villach — Beljak
Draulande 3
Ognjišča, peči, dvokolesa, mopedi, šivalni stroji, plin propan, elektroapa-rati, radioaparati, televizorji
Hubert Stauber
Villach — Beljak
Bahnhofstrasse 7
- kupujte pri
SAMONIG
VILLACH, ANI SAM0NIG-ECK
Obiskovalci drsalne revije
imajo pri elektro-radioaparatih poseben popust
Nasproti Stadttheatra
Klagenfurt — Celovec, Theaterplatz 1
Nova veletrgovina
G I OVANN I
Trst, Via Ghega — telefon 31863 blizu železniške postaje Konfekcija, tekstil, modni in športni izdelki po pOj lovičnih cenah ter kavbojke Super rifie, hlače, m jih največ prodajo v svetu.
S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta.
y Velepapimica
iVll-*.,
1
Villach—Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-26 # Velika izbira papirja in pisarniških potrebščii Q Ves pribor za tehnično risanje
Rassati Antonio
Trbiž — Tarvisio Via Roma 32
# špecarija
# drogerija O papirnica
f> parfumerija
Blago za zavese, dioleni, plastični izdelki, blazine za stole, pregrinjala za avtomobile
Kurt Muller
Klagenfurt — Celovec
Bahnhofstrasse 26
Priporočamo se za obisk. Strežemo v slovenščini.
Vsako soboto
GLAS na 24 straneh
Tehnični izdelki vseh vrst, gumijasti izdelki — za industrijo, obrt in poljedelstvo
Trgovina
Korner in Wondratscfaek
Klagenfurt — Celovec
Paradeisergasse 7, telefon 50 00
Almira
Alpska modna industrija Radovljica
tel. 70-128
proizvajamo vse vrste pletenin: ženske, moške in otroške. Naši izdelki so kreirani po najnovejših modah v svetu. Za cenjena naročila se priporočamo.
Alle Arten von Flechtvvaren fiir Damen, Herren und Kinder. Un-sere Erzeugnisse sind nach der neusten Mode kreirt. Fiir gechrte Bcstellungcn empfehlcn vvir uns.
Avtopromet Gorenjska Kranj
oddelek za turizem prireja
vsako soboto enodnevne izlete v Trst
Odhod avtobusov vsakokrat ob 6,30 izpred kina Center. — Povratek iz Trsta ob 17,30 — Cena potovanja znaša 35 N-din. — Potnik mora imeti individualni potni list. — Naročila sprejemamo za vsak izlet do vključno petka v navedenih tednih.— Prevoz je z modernimi avtobusi.
Vse informacije dobite pri našem oddelku za turizem tel. 21-081 (avtobusna postaja — II. nadstropje) ter pri Kompasu in Generalturistu.
BRAUN -SIXTANT
Električni
brivski aparat
RADIO S G H MIDT
Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi
ElektiodeJavnice
g-
Celovec — Klagenfurt,
Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33
Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice,
kabli.
Dooava — popravljalni-ca — poceni in hitro
Lorenzo
Tarvisio — Trbiž, Via Romana 17
— peč' na plinsko olje vseh vrst — pralni stroji
— vse potrebne instalacije za kopalnice
Fužine — Laghi
— galanterija — volna vseh vrst — pijače " konfekcija — obutev -* pralni stroji in pralni praški
Obiščite  nas' (in prepričajte se o kvaliteti). Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje
Na mejnem prehodu
v Ratečah se pokrepčajte
v našem bifeju
i r ta
D9B
D9B
GLAS * 16. STRAN
SOBOTA — 28. januarja 19fl
GLAS
pioninev
Naša nova telovadnica
V prvem in drugem razredu nismo imeli telovadbe. Sedaj imamo telovadnico za
nižje in višje razrede.
Je zelo lepo op remi j ona. V njej so plezalne vrvi, blazine, tri lestve, odskočne deske, švedske skrinje, viseči krogi in drugo.
Danes smo imeli telovadbo. Skakali smo čez švedsko skrinjo in plezali po vrveh. Tudi garderobo imamo. Zadaj je stranišče in kopalnica. V garderobi so obešalniki, na katere obesimo obleke.
Vsi smo veseli nove telovadnice. V njej z veseljem' telovadimo.
Lid||a Hladnik, 3. c — Kranj, Osn. šola Lucijan Seljak
Presenečenje
Upamo, da smo vas ugodno presenetili z novo slikanico, ki smo jo začeli objavljati v današnji številki. Akademski slikar Vinko Tušek vam bo odslej vsako soboto v slikah pripovedoval o doživljajih naših in tudi vaših junakih Šiški, Hlačku in Banani — seveda, kot pravi Vinko Tušek, da o čistokrvnem cucku Tigru niti ne govorimo ...
Sneženi mož
Na nekem hribu so se kepah otroci. Delali in lepšali so snežene može.
Tudi Jurček je napravil sneženega moža, a ta se je p opol nora a ra zl ik oval od drugih. Glavo je imel oglato. Namesto lonca je imel na glavi ruto. Iz nje so mu štrleli slamnati lasje. Tudi trebuh je imel oglat in namesto oglje/nih gumbov so mu iz njega štrlele vejice. Čevlje je imel grdo raztrgane.
Otroci so se Jurčku smejali, on pa jim je razlagal, da je to čarovnica. Sneženi mož je bil hudo užaljen.
Se preden se je zmračilo, so šli otroci domov. Ker so bili utrujeni, so kmartu zaspali. Jurček je sanjal o svojem sneženem možu. Sneženi mož ga je obiskal in prosil, naj ga olepša.
Drugi dan se je Jurček že zelo zgodaj zbudil. Oblekel
Pozimi
Drobne snežinke so začele naletavati. Nalahno So se dotaknile gozdov, travnikov, mest in vasi.
Ptički si težko iščejo hrano. Živali pridejo iz gozdov in se približujejo hišam. Za ptičke bi lahko mi poskrbeli. Kadar zašije sonce pogosto priletijo po hrano in prosijo dobre ljudi pomoči.
Metka Kristane, 4. b Kranj Osn. šola France Prešeren
se je in stekel na grič, kjer ga je žalostno pogledal sneženi mož. Jurček ga je polepšal in tedaj to ni bila več čarovnica, marveč najlepši sneženi mož.
Ko so prišli na grič drugi otroci, so se vsi čudili. Priznali so, da je Jurčkov sneženi mož najlepši.
Saša Zadnikar, 4. b Kranj Osn. šola France Prešeren
Polh v hiši
Bilo je 28. novembra. V klet smo dobili nove stopnice. Stare so bile že strohnele, zato smo jih morali podreti. Pod stopnicami je bila zemlja, ki smo jo zmetali ven.
Ko so odkopavali prst, smo v njej našli polha. Spal je svoje zimsko s/panje. Bil je ves siiv. Delavci so ga vrgli pred hišo, jaz pa sem ga spravil v škatlo. Ker sem ga nesel na toplo, se je začel prebujati. Mama mi ga ni dovolilia imeti v stanovanju in sem ga zato nesel ven ...
Ta dan sem prvič videl polha. Predstavljal sem siga večjega kot je v resnici.
Franci Erzin, Šenčur Osn. šola Stanko Mlakar
0 Mama je hotela prepričati hčerko, da hi nosila krajše lase. Kttialu je odnehala, ko ji je hči odvrnila: »Toda, mama, moj prijatelj ima še daljše lase.«
Moje želje za leto 1967
Leto 1966 smo preživeli veseli, žalostni, nezadovoljni, nasmejani ali pa razočarani. Mnogo želja se nam ni izpolnilo. Mnoge nade in upi so bile podrte. V vsakdanjem življenju je bilo tudi veliko dobrega in veselega, kar nam je vlivalo pogum ob različnih nezgodah.
Ko sem bila še majhna, sem si ob novem letu želela igrače, slaščice. Že takrat sem vedela in občutila, kako lepo je, če je mama vesela in nasmejana. Ko sem začela hoditi v šolo, sem opustila želje po igračah, toda še vedno sem si želela, da bi razveselila mamo. Vedela sem, da jo najbolj razveselim z dobrim uspehom. Letos na to še prav posebno mislim, čeprav tega ne kažem s svojimi ocenami.
Pred kratkim sem brala članek, ki je imel naslov Razočaranje v škofji Loki. V njem piše. koliko loških mladincev, ki so zaključili osemletko, ni dobilo zaposlitve. Sedaj so doma brez dela. Prav gotovo je to zanje
Palčki
Stoji tam v gozdu hišica, ki je iz lesa postavljena, za njo pa potok iubori, kjer tudi mlinček se vrti.
V hišci palčki so doma iti vsak svoj poklic ima. Eden je mlinar, eden vrtnar, tretji pa je na otoku mornar. Eden spet za red skrbi, drugi pa v kuhinji za
loncem čepi.
Taki so palčki ti, nagajivci, puredne*i, zapeljejo vsakega s prave poti.
Vida Perko, 4. r Osn. gola Križe
prvo veliko razočaranje Tega razočaranja se bojinj tudi jaz. Rada bi postal« turistični vodič In mi bc zato zelo žal, če ne bom spro jeta na gimnazijo.
Ko sem doma povedala, kaj želim postati, so me skoraj vsi zavrnili. Ostala sem istih misli. Ce si ne bom mogla ali ne smola izbrati tega poklica, se bom uklonila očetovi volji in bom študirala angleščino, želim pa, da bi letos naredila osmi razred z odličnim uspehom ter si izbrala poklic, ki bi mi bil v veselje in zadovoljstvo.
Slike v časopisih in na televiziji nas vsak dan spominjajo na vietnamsko vojno. Ob novem letu sklenejo vsako leto premirje. Želim si, da bi to premirje podaljšali v trajen mir. To je hkrati moja druga velika želja.
Vojna, to je največje zlo. Je tesno povezana z lakoto. Ko bi bil denar, ki je namenjen za vojne namene, uporabili za blagor človeštva, bi ne bilo treba tisočerim umirati od lakote. Zato si želim, da bi vsi ljudje na svetu mogli seči tako globoko v skledo kot jaz. Ana Ahlin, 8. a škof ja Loka Osn. šola Peter Kavčič
PRIPOMBA — Upamo, da nisi huda, ker smo morali tvoj dopis malo skrajšati. Radi bi ti povedali le nekaj besed o poklicu turističnega vodica. To je poklic kot vsak. Tudi zanj je potrebno študirati na univerzi in sicer imajo na geografski fakulteti poseben turistični oddelek. Ne smeš si predstavljati, da boš kot turistični vodič le potovala, študij je težak in boš morala študirati tudi tuje jezike. No, če imaš voljo, bo šlo. Urednik
HIRA
mm
BANANA
M LACKO
ŠIŠKA .HLAČKO IN BANANA SO TVOR i Ll MRMDMŽUNO DRUŠČINO. ČEPRAV SO ZNALI MNOGO ZABAVNIH iGER/ SO SE NAOBOLJ BALADA DIM NE    BILO DOLGČAS. TEGA
-1 & dE SILNO BAL TUDI NJIHOV ČISTOKRVNI
CUCEK TIGER. VEDNO dE PAZtL(DASV0. /TV^-^ 3,H GOSPODARJEV NIKDAR N»
Q/     ) ^   IZGUBIL IZPRED OČI. N0,I^T0 OB
POGLL TUDI TFGA DNE ...
Turistična propaganda
Turistična zveza Slovenije je že začela pripravljati zimski barvni prospekt Slovenije, ki ga namerava izdati konec leta.
Turistična društva na Gorenjskem so zaradi tega že začela snemati najrazličnejše zimske motive s svojega področja, in to najpomembnejših turističnih krajev, žičnic, \zimsko-športnih objektov itd., da bodo slike pravočasno pripravljene za »natečaj«.
Nabiralne akcije • za onkološki institut tudi v Škofji Loki
V škofji Loki sta dve nabiralni   akciji   za gradnjo bnkološkega inštituta v Ljubljani.   Učenci   in učiteljski Abor osnovne šole v Škofji i4" \.oki zbirajo v spomin Bori-\i< \a Kraigherja denar za in-trf |titut. Prav tako pa so za-j( ^eli s podobno akcijo prijali Jelji in nekdanji somišljeniki pokojnega Franca Dolenca iz Stare Loke. Namesto ^encev so že doslej zbrali v ^jegov spomin prek 100.000 e ^ din. To so doslej prve več-akcije v škofjeloški občili za to prepotrebno ustano-^t^o in želimo, da bi se jim pridružila po svojih močeh ■ Udi podjetja.
% . ,
V Kranju in;       ni prostora
^ V Kranju je iz leta v leto ^vedno manj prijav za razne £,\bavne prireditve (cirkuške Aupine, zabavni park). Vzrok ^\ pomanjkanje prostora za jV/rstne prireditve. Savski t^g, ki je edini primeren za f'jj\ prirediteljem ne ustreza, je preveč odmaknjen od lesta.
Dva milijona jajc
s
^V-Lani je trgovsko podjetje Pa vila iz Kranja odkupilo od '!>Vtninske farme Emona v l3'J\logu  okoli  milijon jajc.
^tos namerava podjetje Ži-* ^\a odkupiti od Emone vsa 'jca, to je okoli 2 milijona, ^to so trgovine tega podiji j a vedno dobro založene z
Program dela
'Vfc\ra seji UOTD Kropa, ki ii bil 29. decembra, so spremi program svojega dela za a«Jvb 1967. Kljub temu, da so vejeli   zelo   obsežen pro-•am   dela,   znaša njihov Jdračun le 326.000 starih (4 arjev. Pričakujejo, da bodo ■     tega dobili 200.000 starih ' farjev od skupščine in gozdarskih organizacij, pomenil so  se,  da bodo Ivzeli proslavo ob medna-Inem letu turizma le, če ta to dobili od gospodarskih ostianizacij in skupščine ob-e Radovljica denarno in r. ralno podporo.
Rekorden promet
Lani so odkupili v gorenjskih menjalnicah za 6 milijonov 364.000 dolarjev tujega denarja. Zanimivo je, da so skoraj polovico deviz odkupili v občini Jesenice.
Največji promet so dosegle menjalnice v avgustu, saj so takrat zamenjali skoraj četrtino vsega denarja. V primerjavi s predlanskim letom so dosegli za 46 odstotkov povečan promet.
558 prošenj za spremembo imena
Upravno politični oddelek skupščine občine Kranj je lani izdal dovoljenje za spremembo osebnega imena kar v 558 primerih. Precej vlog je bilo od meseca septembra, ko so začeli menjati osebne izkaznice. Samo v 200 primerih so občani prosili za spremembo v rojstni knjigi zapisanega osebnega imena v ime, ki je pri posameznikih v vsakdanji rabi. -š
Prešernova proslava tokrat drugače
DPD Svoboda v Žirovnici pripravlja za letošnjo Prešernovo proslavo nekoliko drugačen program kot je bil običajno. Po dogovoru s Prešernovo družbo v Ljubljani bodo povabili medse nekatere književnike, proslava pa bo, ne kot običajno v Prešernovi hiši, kjer je premajhen prostor, v dvorani na Breznici. -š
Občni zbor TD
Turistično društvo v Gorenji vasi je imelo 29. decembra občni zbor. Ugotovili so, da je društvo zašlo v precejšnjo nedelavnost. Največ dela so posvetili že pred občnim zborom kadrovskemu sestavu odbora, ker so posamezni člani precej »otopeli« v svojih funkcijah. Za novega predsednika so izvolili Janeza Prevodnika, tajnika Franceta Klemenčiča in blagajnika Jerco Mrak.
Tečaj za gorske vodnike
Jutri se bo v planinskem domu — Erjavčevi koči na Vršiču — končal osemdnevni zimski tečaj za mladinske gorske vodnike, ki ga organizira mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Med 30 tečajniki je tudi nekaj Gorenjcev (iz Kranja pet).
Tečaj je namenjen mladim pripravnikom za planinske vodnike, ki so že absolvirali tečaje v letni sezoni. Na sedanjem tečaju pa bodo obdelali predvsem zimsko snov, ki jo morajo obvladati vodniki pozimi, to je vse od visokogorskega smučanja do plezanja v snegu in osnovah reševanja. V programu so tudi zimski vzponi na Mojstrovko, Prisojnik in drugam. —- č
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča v Kamniku
»Da« ali »ne« pred občani
Če je 25 dinarjev za kvadratni meter zazidalne površine preveč ali premalo, če je prav, da se sedanji krog plačevalcev tega prispevka razširi, zakaj je ta denar potreben — o vsem tem bodo občani Kamnika razpravljali na prvih zborih volivcev.
Prav gotovo bodo tudi po Kamniškem prišli ljudje v podobno zagato kot drugod, ko bodo razpravljali o tem prispevku, namreč, da je od nekod treba zagotoviti denar za komunalne potrebe. A te potrebe so tudi v Kamniku zelo pereče. Ljudje omenjajo že vsa leta na mnogih sestankih, na zborih volilcev in drugod, da imajo težave zaradi slabega vodovoda, kanalizacije, da niso urejene ceste in ulice, da ni potrebnih igrišč za otroke in podobno. Za urejevanje nekaterih podobnih težav so se v Kamniku ljudje že odločili s samoprispevkom. V nekaterih odročnih krajih so s svojim delom, gradbenim materialom ih podobno napravili pravo »čudo« in za desetkrat povečali vrednost končanega dela v primerjavi z dobljenim denarjem.
Vse to je res pohvalno. Toda potrebe, zlasti na mestnem območju, so vse večje in večje. Kako jih reševati? Razumljivo, da zanemarjenje teh komunalnih del skozi dva desetletja ni moč uskladiti s potrebami kar na mah. Stanovanjska gradnja se je v zadnjem obdobju silno razmahnila in zrasla so nova naselja v okolici. Toda ljudem ni dovolj zgolj stanovanje. S tem se nadaljnje potrebe šele odpirajo. Prizadeti ljudje kot posamezniki niso temu kos. Potrebna je širša organizacija, načrtno delo in seveda zagotovitev sredstev.
Škof ja Loka
Delovna odlikovanja
Škofja Loka, 7. januarja — Danes ob 13. uri je predsednik skupščine Škofja Loka Milan Osovnikar podelil 29 posameznikom delovna odlikovanja, s katerimi jih je ob 25. obletnici revolucije odlikoval predsednik republike Tito.
Milijon primanjkljaja
Na seji UOTD Tržič so povedali, da znaša primanjkljaj v letu 1967 skupno 1,300.000 starih dinarjev. Proračun in program dela je društvo posredovalo skupščini občine Tržič ter pričakujejo, da jim bo občina odobrila primanjkljaj za osnovno dejavnost društva.
Že ko so lani decembra v občinski skupščini razpravljali in tudi sprejeli odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, so zelo poudarjali, da ta ne sme obveljati, dokler o njem ne povedo svoje sami občani. Prav tako so bila prizadevanja, da bi ta sredstva ne zbirali in trosili za zaprtimi vrati občine, marveč da naj bi to bil dohodek krajevnim skupnostim. Precej je še pomislekov. Cilj je le, da se organizirano pomaga občanom. Kako, pa bodo verjetno najbolje povedali sami ljudje.
K. M.
Ali bo kamniška proga ukinjena?
Med štiri proge, ki niso rentabile, sodi tudi kamni« ška. Tako močno nerentabilna sicer ni, ker se po njej dnevno prepelje nad tisoč ton tovora. Na sestankih, ki so jih imeli odgovorni železničarji s predstavniki kamniške občine, je bilo poudar« jeno, da bi proga ostala sko-i raj brez izgube, če bi ves tovor za ta bazen vozili po železnici in ne po cesti. Železnica ima namreč za vzdrževan nje obstoječih osnovnih sred* stev in za osebne dohodke osebja določene stroške, ki pa so stalni, ne glede na to kolikšen je ta promet. Zatorej železničarji pravijo, da je le od podjetij, ki prodajajo ali dobivajo blago po železnici, odvisno ali bo proga otsala ali ne.
-b
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SR Slovenije, št. 36-367/65) objavlja Skupščina občine Kranj naslednji
Razglas
Vse lastnike sadnega drevja obveščamo, da začno takoj s čiščenjem in obrezovanjem ter odstranjevanjem suhega in polsuhega sadnega drevja v svojih nasadih
Sadno drevje na območju občine je močno okuženo s karantenskimi in gospodarsko škodljivimi boleznimi in škodljivci kot so ameriški kapar, češp-ljev kapar, listne uši, jabolčni zavijač, sadne muhe, skrlup in sadna monilija. Zato so vsi lastniki sadnega drevja na podlagi temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SFRJ, št. 13-259/65) DOLŽNI PREPREČEVATI pojav rastlinskih bolezni in škodljivcev, oziroma so jih tam, kjer so se ti že razširili DOLŽNI ZATIRATI.
Čiščenje in posek suhih sadnih dreves mora biti opravljeno do 1. MARCA, zimsko škropljenje pa do pričetka BRSTENJA SADNEGA DREVJA.
Lastniki sadnega drevja so dolžni navedene ukrepe izvršiti sami, v kolikor pa tega ne bodo opravili do določenih rokov, bo to storila območna kmetijska zadruga na stroške lastnikov sadovnjakov.
Opozarjamo vse lastnike sadovnjakov, da bodo komisije kmetijskih zadrug pričele s pregledom sadovnjakov TAKOJ. Z zimskim škropljenjem sadnega drevja pa takoj, ko ne bo več nevarnosti pozeb.
Vse lastnike sadnega drevja obveščamo, da sprejemajo kmetijske zadruge naročila za izvedbo zimskega škropljenja na svojih proizvodnih okoliših telefonsko ali osebno in sicer:
KZ Sloga: proizvodni okoliš
KZ Naklo: proizvodni okoliš
KZ Cerklje: proizvodni okoliš
Mavčiče
Visoko
Primskovo
Žabnica
Stražišče
Naklo
Gorice
Cerklje Šenčur Voklo
tel. 21-712 tel. 21-722 tel. 21-696 tel. 74-702 tel. 21-643
tel. 21-658
tel.73-109
SOBOTA - 28. januarja 1967
Ker ga je zabodel z nožem
Leto in pol strogega zapora
Okražno sodišče v Kranju je v mesec« decembru lani obsodilo Hasiba Crnojcviča, nekvalificiranega delavca z Jesenic na leto in pol strogega zapora, ker je v hodniku stanovanjske barake na Cesti heroja Verdnika 47 na Jesenicah zobedl z nožem Ma-hmuda Pajiča. Pri tem mu je prerezal rebrno mreno in večjo žilo na sprednji 6trani prsnega koša ter mu tako ranil pljuča.
3. oktobra lani je prišlo med Crnojevičcm in Pajičem do hudega prepira, ker je Crnojevič namerno razdra-žil Pajičevega psa. Pajič se je zaradi tega zelo rajezil in Crnojeviča pošteno ozmerjal.
Na novo odprti
Optični servis
HETAIDUS
Kranj, Koroška 17
— očala na recept
— optične usluge
— sončna očala
Tako sta ostala sprta. Ko sta se dan za tem srečala na hodniku je Pajič spet žalil Crnojeviča, ta pa je v jezi potegnil nož in ga zabodel tako hudo. da se je nekaj dni zdravil v jeseniški bolnišnici.
S. S.
Grk brez potnega lista
Obmejna izpostava na Jesenicah je v četrtek zjutraj zadržala grškega državljana Georgiosa Nahosa, ki je nameraval potovati v Nemčijo, vendar je bil brez potnega lista. Uslužbencem izpostave je povedal, da mu je bil potni list ukraden na vlaku pri Vinkovcih. Zato so ga napoti-
V obcestno drevo
Na glavni cesti v naselju Drulovka se je v sredo, nekaj po 19. uri. zaletel v obcestno drevo voznik osebnega avtomobila Janez Belec. Peljal se je iz Kranja v Ljubljano in na levem blagem ovinku blizu naselja Drulov-
ka je iz neznanega vzroka zapeljal čez cestni rob in se zaletel v obcestno drevo na desni strani ceste. Pri trčenju je bil voznik hudo ranjen, na avtomobilu pa je škode za milijon starih, dinarjev.
Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj
Komisija za razpis natečaja, razpisuje na podlagi 11. člena zakona o urejanju stavbenega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66)
javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča v uporabo za gradnjo garaž
1. Predmet natečaja je zemljišče pod bencinsko črpalko na Zlatem polju v Kranju. Zemljišče obsega naslednje parcelne številke: 447/2, 448/1, 448/2, 452/4 in 453/2 v k. o. Kranj. Površina zemljišča je približno 4.882,0 m2.
2. Opisano zemljišče je predvideno za gradnjo pritličnih in nadstropnih garaž po pogojih, ki so dani z odločbo o ožji lokaciji.
Predvidenih je 71 garaž v pritličju in 14 garaž v 1. nadstropju. Skupaj je predvidenih 85 garažnih enot.
3. Na natečaju lahko sodelujejo vse delovne organizacije, ki se bodo obvezale izpolniti naslednje pogoje:
»Z gradnjo vseh garaž je treba začeti največ 5 mesecev po objavi tega razpisa, rok za dokončanje je 18 mesecev po objavi tega razpisa. Gradnjo vseh garaž je treba začeti istočasno, prav tako je treba tudi dokončati gradnjo vseh garaž istočasno.«
Celotno zemljišče v skupni izmeri 4882,0 m2 bo oddano v uporabo le eni delovni organizaciji.
4. Vsi razpisni pogoji se lahko dvignejo na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6, V. nadstropje, prav tam so na vpogled tudi grafični podatki natečaja v dneh od 2/2-1967 do 10/2-1967 od 13- do 14. ure.
5. Po predhodnem dvigu razpisnih pogojev bo treba pismene ponudbe predložiti do 17/2-1967 do 14. ure.
Zahvala
V soboto, 21. 1. 1967, nas jc za vedno zapustila nadvse dobra, ljubljena žena in mama
Antonija Pfajfar
iz Lajš nad Selcarni
Najlepše se zahvaljujemo vsem. dobrim sosedom, vaščanom, gospodu zdravniku dr. Rešku Francu iz Železnikov, g. župniku iz Selc in Železnikov ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji Poti.
žalujoči mož Matija, sinova in hčere z družinami ter ostalo sorod-stro
li na ambasado kraljevine Grčije v Beograd po nov potni list.
Požar v izložbenem oknu
V izložbenem oknu poslovalnice Gorenjska oblačila na Jescnicaih je prišlo v torek do manjšega požara. Zaradi kratkega stika na električni napeljavi, ki je bila speljana skozi izložbeno okno, je zgorelo izložbeno blago v vrednosti 125.000 starih dinarjev.
Drobiž v tem tednu
na
Jalen Vera in Marija ter Zima Marija iz Hlebe sta na postaji milice v Radovljici prijavili, da jim je neznani storilec v noči od 21. na 22. januarja ukradel z balkona njihovega stanovanja razno perilo, vredno približno 100 tisoč starih dinarjev.
V ponedeljek ob 21.10 je Anton Furar, delavec, brez zaposlitve, s Huj pred gostilno Kokra na Prirnskovem po krajšem prepiru udaril s kolom po glavi Franca Doli-narja iz Kranja. Zaradi pretresa možganov in rane na glavi je bil Dolinar odpeljan v ljubljansko bolnišnico.
Preiskava o uboju
O uboju v Spodnjih Bit-njah smo že pisali. Zvedeli smo, da je proti Frančiški Žorger uveden preiskovalni postopek zaradi uboja zeta 27-letnega Jožeta Žerjava. Žorgarjeva ni priprta, ker za storjeno dejanje po kazenskem zakoniku to ni nujno. — š
Z dvorišča pripeljal na cesto
V sredo ob 13.45 sta na Savski cesti pri tovarni Špik v Kranju trčila dostavni avtomobil IMV KR 63-04 voznik Jože Krt iz Šenčurja in osebni avtomobil opel rekord KR 18-98, voznik Alojz Stalekar, e*lektromehanik iz Kranja. Ko je voznik osebnega avtomobila vozil po Savski cesti proti Čirčam, mu je z dvorišča tovarne špik pripeljal na cesto voznik kombija. Trčenje je bilo neizogibno. — Pri nesreči ni bil nihče ranjen, na vozilih pa je škode za 90.000 starih dinarjev.
Sredi kranjskega polja
Voznik fička hudo rmjen
V petek okog pol devetiA se je na kranjskem polju med Perivniikom in prvo hišo na Polici hudo pome srečil voznik fička LJ 2$^ Jože Brenčič iz Kranja.
Brenčič je vozil iz Kranja Proti Naklem. Ko je name* raval prehiteti pred njim vozeči osebni avto, ga je b* Poledeneli cesti nenadoma začelo zanašati. Ker je v tem trenutku pripeljal nasproti avtobus Ljubljana transport LJ 496-48, ki ga je vozil Valentin Seh'šnik, je bilo trčenje neizogibno. Avtobus j« fička nekaj časa potisk® Pred seboj po ces-ti, dokler ni zadel v obcestni kamer" Iz popolnoma uničenega
ftf-ka s0 rešili voznika Brenči-ča in hudo ranjenega takoj odpeljali v ljubljansko ool-nišnico. S. S.
h
*
H U
li io
Srečke a končnicami
00 20 70 80 34240 1
08501 27661 41891 02 82 262 43702 011792 402732 3
60063 61303 73463 540883 54 84 78004 78854 71M44 05 25025 43105 135985 711265 16 41446 79916 125956 124396 277 11027 12817 46947 58597 97557 191067 642777 08 28 117H3 899 70:"9 00139 26139 36819 62629 64719
so zadel«
dobitek Nu N
; iG
! *e
1.000 te 4
604
604 Vx
404 »h 10
6 *h
80 V 410
100.000 4
404 2.004 1.004 30.004 6
600 r*fc 406 ,
50.000 8
400 2.608 8.000 8.000 " 20 * 1 1.000 ^
S* L
1
420 10.000 8.000 100 600
600 . 600 A 600 Rj 600 j 10.000 k "   8.000 »L 10. C
400 ! 40 200 400 1.000 400 400 600
Mladinski ples
Vsako aedeljo od 16. do 2*0. Ure.
Delavski  dom Kranj
Prodam
Prodam prašičke, 6 tednov stare. Lahovče 61, Cerklje
384
Prodam h ruš ove plohe in hrastove deske. Miklav, Vodice 66 385
Prodam kravo s teličkom k vola za pleme. Polica 2, Naklo 386
Prodam fiat 750 v dobrem stanju. Močnik Martin, Dvor-Je 74, Cerklje 387
Prodam kravo s tretjim teličkom, konja, 8 let starega b nov voz 14 col. Zapcge 11» Vodice 388
Prodam 8- in 10-valjne salonit plošče za streho, šen-fcur 228 389
Prodam 130 kg težkega prašiča. Okroglo 6, Naklo
390
Prodam brejo kravo in kravo po teletu. Blejska Dobrava 36 391
Prodam   dva   prašiča po
}0Q kg težka. Breg ob Savi «  Kranj 392
Prodam 7 let starega ko-hja aH zamenjam za starejšega ali goved. Kokrški log \0, Kranj — Primskovo 393
Prodam vola, 500 — 580 kg težkega. Milje 4, Šenčur 394
Predam prašiča, 60—70 kg težkega. Sr. vas 44, Šenčur 395
Prodam  hišo z garažo in
^rtom v bližini Kranja. Vza-*hem v račun tudi ček za gradbeni material. Vse informacije dobite na telef. 22-111 ' ^d 7. do 14. ure 312 Prodam fiat 750 v dobrem ^tanju. Tekstilna 12/11. nadstropje, Primskovo, Kranj
323
^ Predam svinjo za pleme. Šmartno 26, Cerklje 336 Ugodno prodam skoraj no-^o bundo (16 let). Ljubljanska 27, Kranj 325 . Prodam 6 tednov stare prašičke. Vodice 117 337 x. Prodam 30 kg težke prašiče. Gole Ana, Višelnica, Zg. Hcrje 338 j Prodam 2 prašiča za zakol vprežne grablje. Zapoge 9,
odice
339
Prodr.m električni varilni paral. Naslov v oglednem ^3c!<?lku 340 ^ Prodam enosobno ali dvo-'bbno stanovanje v Kranju — ^t*smrino. Oddati ponudbe *<-.d »Sreča« 341
. Ugodno   prodam kamero .Hvarc«.   Tomaži n Marjan,
dričeva 19, Kranj
342
^ Prodam lantere za omc!a-Jinje in nove smrekove de-3« — 2 ni Ogeld popoldan. ^ai-'.ov v oglasnem oddelku 343
Ugodno prodam nove smu-*. 195 cem — Supcr in palice f Stepan, Kranj, Stritarjema 2/III 344
.Prodam smrekove deske, ^X30, češnjeve 30, kosta-
njeve 50. Naslov v oglasnem oddelku 345 Po   ugodni   ceni prodam kombinirani otroški voziček.
Nada Zupan, Zasavska c. 54, Kranj 346
Mizarsko peč in večjo novo omarico za čevlje, prodam. Triler, Drulovka 8 347
Candi 75, superavtomatski pralni stroj, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 348
Prodam 2 kravi, ki bosta v kratkem teletili. Zirovc — Godešič 10 349
Prodam kravo, pet mesecev brejo in pajkelj. Rovte 5 — Podnart 350
Ugodno prodam novo filmsko kamero in stabilni kompresor. Naslov v oglasnem oddelku 351
Prodam kravo, ki bo čez 3 mesece teletila. Bašelj 33 — Preddvor 352
Prodam mrežo za vrtno ograjo. Ropret Ivan, Šenčur 319 353
Prodam prašička, 80 kg težkega in kupim kromirana vrata, rabljena, za peč. Sp. Brnik 66, Cerklje 354
Prodam deske za betonske opaže. Sp. Bela 3, Preddvor 355
Prodam tovorni avto Bed-ford, prekucnik. Stroj in menjalnik Mercedes, po ugodni ceni. Subic, Naklo 67 356
Prodam dve skoraj novi sobni opravi in kuhinjsko, velik kavč ter razne drobnarije. Ogled vsak popoldan. — Jožica Melinc, Savska c. 60, Kranj 357
Poceni prodam 4,50 m2 uvoženega linoleja in skoraj nov pralni stroj za 50.000 S-din. Kranj, Likozarjeva 17/1 358
Prodam 3 prašičke. Struže-vo 9 359
Prodam prašiča za zakol po izbiri. Grajzar, Kranj, C. St. Žagarja 32 360
Prodam ročno slamoreznico in kimpež. Bašelj 22 361
Prodam konja, 9 let starega ali zamenjam za govejo živino. Jože Šlibar, Kovor 66, Križe 362
Prodam dobro ohranjen moped T 12. Drago Zupane, Zalog 62, Cerklje
Prodam elektromotor 7,5 k\V in vodno turbino z dinamo. Meglic, Lom 21, Tržič 364
Pralni stroj  riber  in dve deški kolesi ugodno prodam. Oražem, Kranj, Rotarjeva 3 365
Prodam NSU primo 150 cem
— dobro ohranjeno. — Ignac Savšek, Kranj, Partizanska 7 366
Prodam prašiča za zakol — težkega 120 kg. Bašelj 16 367
Prodam 7 tednov stare prašičke. Zg. Brnik 76 396
Prodam  novo  škropilnico j (30 atm.) kot priključek za BCS Podbrezj.- 111 Dmpljc
397
Prodam semensko grahoro. Rcmic, Eš&nična polica 10, Cerklje 398
Prodam dva praišča za zakol, Rupa 13, Kranj 399
Prodam prašiča nad 200 kg težkega. Praše 14, Kranj 400
Prodam dve kravi. Zg. Lom 4 nad Tržftfcm <BH
Prodam 13 mesecev starega bikca. Naslov v oglasnem oddelku 411
Prodam kosilnico in obračalnik za seno. Kokrica 37 414
Prodam   kravo bohinjko,
ki bo v kratkem tretjič teletila. Jugovic, Kranj škofjeloška c. 44 415
Kravo v četrtem mesecu brej os t i ugodno prodam. Kranj — Rupa 18 416
Prodam avto prtljažnik in dve gumi za fičota 750, ter samokolnico. C. na Klanec 23, Kranj 417
Prodam novo italijansko peč na olje 10.000 kal'., rabljen štedilnik »Tobi« na drva in televizor. Arhar Stane, Vincarje 12, Šk. Loka 418
Prodam konja, starega 4 leta. Naslov v oglasnem oddelku. 419
Prodam 3000 kg sena. Vu-kelj Marko, Kokrški breg 3, Kranj 420
Prodam manjše posestvo z vsemi kulturami, ob avto cesti na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 421
Prodam konja po izbiri ali zamenjam za starejšega, Visoko 5, Šenčur 422
Ugodno prodam »Simens« pralni stroj z AEG centrifugo. Ilovar, M. Pijade 5, Kranj 423
Kumm
Kupim malo rabljen fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 368
Ostalo
Zasejano njivo na Primsko-vem zamenjam za zazidljivo parcelo. Naslov v oglasnem oddelku
Dekle, 20 do 35 let staro, ki zna kuhati dobi stalno zaposlitev v modernem gospodinjstvu. Ponudbe poslati pod »Dobra plača« 278
Za malo pomoč v pospravljanju dobi pridno dekle sobico. Naslov v oglasnem oddelku 279
TAPETNIŠTVO — Rautar Srečko Lesce telefon 70-333 izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov, hitro, solidno in po zmernih cenah. Dostava brezplačna 198
Posestnik, srednjih let, želi dobro gospodinjo do 40 let. Samski. Ostalo po dogovoru. Oddati ponudbe pod »Go-renjka« 369
Rejci perutnine! V predsezoni do 1. aprila si pri nabavi vsaj 100 kom. enodnevnih piščancev lahko zagotovite 10 % popusta, če piščance naročite vsaj mesec dni vnaprej. Valilnica KZ Naklo pri Kranju 370
Psička se je zatekla pri Dovjem. Oražem, Kranj, Rotarjeva 3 371
Nudim stanovanje in hrano delavki na 3 izmene ali upokojenki za varstvo otrok. — Egart Jože, Milje 25, Šenčur 372
Nega obraza, kozmetični nasveti v kozmetiki Cveta, Vo-dopivčeva 13 (Mohorjev klanec) Kranj vsalc dan, razen ponedeljka od 10. do 18. ure 373
Našel sem večjo vsoto denarja.  Kokra-Tekstil, Kranj 374
Aktovko z usnjenimi rokavicami sem izgubil od Kranja do Cerkelj. Najditelja prosim, naj proti nagradi sporoči naslov v oglasni oddelek 375
Sprejmem kvalificiranega ali polkvalificirrincga delavca za slikopleskarsko stroko. — Stanovanje preskrbljeno. — Alojz Jaklič, Kranj Bičkova št. 2 376
Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere bi mogoče naredila moja hčerka Sr.iša. Kdor jo ščiti, naj nosi posledice sam. Miro Bukovnik — Kranj, Kidričeva 29 377
Iščem dekle za varstvo 1 leto stare deklice. Stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku 378
Iščem mlado dekle, ki ima veselje do gostinstva in si želi v tem poklicu pridobiti kvalifikacijo. Oddati ponudbe pod »Gostišče« 379
Našel sera žensko športno kolo Rog št. 19G047. Markič, Kranj, Gasilska 1, Stražišče 380
Prepovedujem odvoz gramoza z moje parcele na Reki. Marjana Beton, Grad 35, Cerklje 381'
Zamenjam kravo za bikca. Šmartno 26, Cerklje 402
Iščem sobo v Kranju ali okolici, plačam 25.000 S din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku 403
Nujno iščem prazno ali opremljeno sobo v Kranju do 1. julija. Plačam dobro in naprej. Naslov v oglasnem oddelku 404
Mizarskega pomočnika sprejmem. Plača po dogovoru. Hudomalj Franc, Jezerska c. 8, Kranj 405
POZOR! Visoko nagrado dobi tisti, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje na območju do 6 km iz Kranja. Ponudbe poslati pod »Nujinc« 406
Želim spoznati kmečko dekle od 30—40 let. Sem vdovec, 65 let star z lepim posestvom. Ponudbe poslati pod »gospodinja« 407
Gospodinjsko pomočnico sprejme tričlanska družina. Pišite na naslov Udir Marija, Kranj, M Pijade 6 408
Natakarja ali natakarico za dnevni exprcs bar sprejmem takoj. Pišite na naslov Mitja Udir, Kranj, M. Pijade 6
409
Gostilno — opremljeno —
zaradi bolezni oddam pri glavni cesti Jesenice—Ljubljana s primerno odškodnino. Mulej Stanko, Potoki 3, Jesenice 410
Imam na zalogi cementno strešno opeko »Folc« cena 80 S din. Likozar Marjan, cementar, Kranj Bonedikova 18 424
Iščem žensko na tri izme- j ne ali mlajšo upokojenko — lahko z lastnim otrokom za varstvo dveh otrok. Oddati ponudbe pod »Hrana in sta
novanje«
425
Prireditve
Gostilna pri Milharju v Šmartnem prireja v soboto in nedeljo zabavo. Za pijačo in jedačo preskrbljeno. V nedeljo bodo za razpoloženje preskrbeli »Veseli Trsteniča-ni«. Vabljeni 382
V soboto, 28. januarja 1967* priredi zabavo s plesom gon stilna Česen Cvetko, Sp. Brnik. Za zabavo igra priznani visoški ainsambel s pevcema. Vabljeni! 333
Aktiv ZMS Visoko priredi vsako nedeljo Mladinski ples
z začetkom v nedeljo, 29. 1. 1967, ob 16. uri v Zadružnem domu. Igra ansambel »V:.soški fantje« Vabljeni! 412 Gostišče v Trbojah prireja kakor vsako nedeljo tudi v nedeljo, 29. 1. 67.,' popoldan zabavo s plesom. Za razvedrilo vam bo igral kvintet »Storžič« Pridite, dobro se boste zabavali. Vabi gostišče v Trbojah 413
AMD ŠENČUR
Tečaj za voznike A in B kategorije in traktoriste V Šenčurju se začne v ponedeljek, 30. 1. 1967, ob 17. uri v prostorih društva v Šenčurju št. 89.
Prijavite se lahko do začetka tečaja pri hišniku doma AMD.
KMETOVALCI
Kmetijsko živilski kombinat Kranj — Kooperacija
- Sklepa pogodbe o koope-raieijiski proizvodnji v živinoreji in poljedelstvu
- Preskrbuje kmetijske pro-
izvajalce s plemenito živino, živino za pitanje^ gnojili, semeni, zaščitnimi sredstvi in vsem ostalim reprodukcijskim materialom
■ Nudi vso strokovno pomoč v živinorejski in poljedelski proizvodnji
■ Odkupuje vse proste tržne viške kmetijskih pridelkov
■ Za pojasnila in informacije se obračajte na naš naslov
Kooperacija K2K Kranj, cesta J T. A 2 tel. 22-429
Delavsko prosvetno društvo Svoboda Prjmvkorvo priredi v soboto, 4. 2. 1967 pustno zabavo. Za ples in dobro voljo bodo igrali Veseli trgovci od 8. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Rezervacije s« dobe v trgovini Zadružnega doma Primskovo od 1. februarja dalje in v trafiki, nasproti avtobusnega postajališča pri gostilni Kokra na Primskovem. Cena rezervacije je samo 500 S din.
Dostojne maske zažele>ne.
GLAS * 22. STRAN
SOBOTA - 28. januarja 1967
HPpp
Poročila poslušajte vsak dan ;
ob 5., 6„ 7., 8., 10., 12., 13., 15., i
17., 22., 23. in 24. uri ter ra- j
dijski dnevnik ob 19.30 uri. I
Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., |
9., 12.. 13.. 15., 17., 22., 23. in j 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SOBOTA — 28. januarja
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Petnajst minut z ansamblom Bogdana Dimitrijeviča — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Dva prizora iz »Hlapca Jerneja« — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Koncert orkestralne glasbe — 12.10 »Pravkar' prispelo« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncert za klarinet in orkester — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi jugoslovanskih narodov poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igra orkester Helmut Zacharias —
SOBOTA — 28. januarja
RTV Ljubljana 17.15 Poročila 17.20 Nočni obisk — lutke
RTV Beograd 17.40 Kje je, kaj je?
RTV Ljubljana 17.55 TV obzornik 18.15 Vsako soboto 18.30 Glasbeni magazin 19.15 Popularna baletna
oddaja 19.40 Cik cak
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Ljubite se ljudlje —
humoreska
Ev rovi zija 21.30 Festival Sanremo 67
RTV Ljubljana 22.00 Serijski film 22.50 Scaramqusce — I. del
Poročila
Ostale oddaje
RTV Zagreb 17.55 Včeraj, danes, jutri
RTV Skopje 18.15 Narodna glasba
RTV Zagreb 18.30 Mladi na ekranu
RTV Beograd 19.15 V besedi in sliki
RTV Zagreb 20.30 Celovečerni film 23.00 Informativne oddaje
17.45 Ljubiteljem beat glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Laihko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.20 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Godala v ritmu — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami
NEDELJA — 29. januarja
6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Lepe melodije — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nedeljski koncert or-'kestralne glasbe — 11.50 Pogovor s poslušalci  — 12.05
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Godala v ritmu — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tega ledna
— 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Radijska igra
— 18.38 Poljudna koncertna glasba 20. stoletja — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 »Potujoča glasbena skrinja« 21.00 Ura z našimi opernimi pevci — 22.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe — 22.25 Mozaik jazza in zabavnih melodij — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Sonata za klavir
PONDELJEK — 30. januarja
8.05 Ghubena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe — 9.45 Cicibanov svet — 10.15 Suita za flavto in orkester — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zaba/vnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuji pivialni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši po-
slušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in   hranilnica   Ljubljana — 15.20 Zaibavni intermezzo — 15.20. Poje zbor KUD »Jože Hermanko«   iz   Maribora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 I Iz  opernega  sveta  — 18.00 j Aktualnosti doma in po sve-1 tu — 18.15 Izbiramo glasbo za •' ples —    18.45 Pota sodobne j medicine — 19.00 Lahko noč, i otroci — 1915 Glasbene raz-I glednlee — 20.00 Skupni pro-I gram JRT — studio Ljubljana — 21.35 Pianist Fred Do-šek igra skladbe — 22.10 Sre-čania s slovenskimi solisti zabavne glasbe — 22.30 Zabavni zbori — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči
TOREK — 31. januarja
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Slovenske nerodne z ansamblom Jožeta Kelbla — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Iz oper ruskih romantikov —10.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Plesne melodije — 12.10 Naši ansambli in domače viže
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 španske melodije in ritmi — 13.30 Priporočajo vam
— 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe —
TE LEVI ZIJA
12.00
13.00 15.10
15.15
17.40
18.30
19.00
19.54
20.00
20.45
20.50
21.50 22.00
RTV Zagreb
Nedeljska TV
konferenca
RTV Ljubljana
Serijski film za mladino
Poročila
Evrovizija
Karneval v Viareggiu
RTV Ljubljana
17.35 Poročila
Serijski film
RTV Beograd
Narodne pesmi in plesi
RTV Zagreb
Mladin sika igra
RTV Ljubljana
Medigra
RTV Beograd
T V dnevnik
RTV Ljubljana
Cik cak
RTV Beograd
Zabavno glasbena
oddaja
Beseda in čas TV dnevnik
NEDELJA — 29. januarja
RTV Ljubljana
9.25 Poročila
9.30 Za  staro  in  mlado Z
ansamblom Borisa
Franka
RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja
RTV Beograd 10.45 Tisočkrat zakaj
RTV Ljubljana J.30 Serijski film za otroke
Ostale oddaje RTV Zagreb
11.30 Serijsiki film 13.00 Neznani svet
RTV Beograd 17.35 Poročila 17.40 Serijski film
RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci
RTV Zagreb 20.45 Propagandna oddaja 22.00 Včeraj, danes, jutri
PONEDELJEK —
30. januarja_
RTV Zagreb 17.20 Poročila 17.25 Mali svet
RTV Skopje 17.40 Risanke
RTV Ljubljana 17.55 TV obzornik 18.20 Hej tovariši 18.45 Zdravstveni nasveti 19.05 Nasveti za danes
in jutri
RTV Beograd 19.15 Tedenski športni
pregled
RTV Ljubljana 19.40 Aktualna tema
RTV Beograd 20.00 T V dnevnik
RTV Zagreb 20.30 Zadnji živi mrtvec
drama
RTV Ljubljana 21.40 Biseri glasbene
literature
RTV Beograd 21.55 Knjiga, gledališče,
film
RTV Ljubljana 22.15 Poročila
Ostale oddaje
RTV Zagreb 17.55 Včeraj, danes, jutri
RTV Sarajevo 18.15 Tedenska kronika 18.30 Narodna glasba
RTV Zagreb 18.45 Znanost in mi 19.40 Propagandna oddaja
RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci
RTV Zagreb 22.1" Včeraj, danes, jutri
Grilovo in Gorenjci 19.00 Svet na zaslonu 19.40 TV obzornik 20.00 Celovečerni film 21.30 Kulturna panorama 22.10 Poročila
Drugi spored
RTV Beograd 17.25 TV pregled 18.00 Poročila
RTV Zagreb 18.10 Rezerviran čas 18.30 Telesport
14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Poje Akademski   pevski  zbor »Tone Tomišič«  —  20.20 Radijska igra — 21.15 Pesem godal ** 21.35 Iz fonoteke radia Kop* — 22.10 Glasbena medigra -22.15 Skupni program JRT " studio Ljubljana — 23.05 & ples igra orkester vzhodno-nemškega radia
Amatersko gledališč« »Tone Čufar« na Jesenicah
SOBOTA — 28. januarja
ob 19.30 A. Novačan: HERMAN CELJSKI — zgodovtf ska drama zadnjič
NEDELJA — 29. januarj«
ob 20. uri VESELI PLAN'' ŠARJI — koncert narodih zabavne glasbe
19.10 Od zore do mraka RTV Sarajevo
19.40 Obrazi naših mest RTV Beograd
20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.30 Nesrečniki
RTV Skopje 21.20 Filmski satirikon 21.50 Poročila
Prešernovo gledališče v KranP
NEDELJA — 29. Jan^f
ob 10. uri URA PRAVU1
— 14. program
TOREK — 31. januarja
.RTV Ljubljana 18.35 Poročila 18.40 Torkov večer z Vido
Kranj »CENTER«
28. januarja amer. barvni film TOPKAPI ob 16., 18. in 20. uri, kal. špan. barvni CS film CEZAR BORGIA ob 22. uri
29. januarja i/tal. španski barv. CS film CEZAR BORGIA ob 13. uri, amer. barv. film TOPKAPI ob 15. in 19. uri, angl. barv. VV film TRIJE KLOBUKI ZA LIZO ob 17. url, prem. amer. barvnega filma EXFRES POLKOVNIKA RYANA ob 21. uri
30. januarja ital. španski barv. CS tika CEZAR BOR-
GIA ob 15.30, amer. balj Žh* CS film EXPRES POLK« Al NIKA RYANA ob 17.30 in' >1 uri vAJ 31. januarja ital. Šp*^ A barv. CS film CEZAR B^f, 3: GIA ob 15.30, amer. &$X)n CS film EXPRES POLK0! L IZ NIKA RYANA ob 17.30 fo's^rr url ^bj] Al
Kranj »STORžIČ«      . s
28. januarja angl. barv-lf: 2> film TRIJE KLOBUKI Jlrt LIZO ob 16. in 18. uri, ij iZ barv. CS film ZAKON *Nh 29 ITALIJANSKI NAČIN *An 20. uri TA
29. januarja amer. b$ c CS film PLAMENECA ZVE^* DA ob 14. uri, ital. barv. flk film ZAKON NA ITALIJA^, SKI NAČIN ob 16. in 18. u» 29 angl. barv. CS film TRHJ* KLOBUKI ZA LIZO ^ „ 20. uri K
30. januarja amer. baf , 1 film TOPKAPI ob 16. v ^
SOBOTA - 28. Januarja 1967
SPOREDI IN OGLASI
GLAS * 23. STRAN
Razpis
Upravni odbor
Gorenjske predilnice 1     Škofja Loka
razpisuje prosto delovno mesto
tehničnega vodje
t naslednjimi pogoji:
— obvladanje predenja v dvo- in trocilindrični predilnici ter obratu česanih volnenih prej, tekstu-
| riranja sintetičnih filamentov in enciklopedično znanje tehnologije barvanja tekstilnih materialov z nadaljnjo predelavo,
— poznavanje stranske dejavnosti podjetja, to je: vzdrževanja in energetike,
— organizacijsko sposobnost in sposobnost vodenja,
— 10 let prakse v tekstilni stroki, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu,
— znanje vsaj enega svetovnega jezika,
— ustrezna strokovna izobrazba — zaželena visoka.
Interesenti naj vložijo pismene prijave najkasneje do 13. februarja 1967 na naslov Gorenjska predilnica Škof j a Loka.
Avtopromet Gorenjska Kranj
servis osebnih avtomobilov, Kranj, Ljubljanska c. 22
sporoča, da opravlja razen ostalih servisnih dejavnosti in tehničnih pregledov tudi uravnoteženje avtomobilskih koles na novi moderni strojni napravi. Uravnoteženje koles na vozilu vam nudi naslednje prednosti:
— varno in udobno vožnjo
— preprečuje okvare na krmilnih napravah
— preprečuje neenakomerno obrabo avtoplaščev
— močno podaljša življenjsko dobo vozila.
Demonstracijo z novim strojem bomo izvedli 30. januarja 1967 od 14. do 20. ure. V tem času vam nudimo to storitev brezplačno.
^Hgl. barv. VV film TRIJE ALOBUKI    ZA   LIZO ob uri, ital. barv. CS film VjAKON  NA ITALIJANSKI
vAčIN ob 20. uri T, 31. januarja angl. barv. VV Xjm TRIJE KLOBUKI ZA f\[ZO ob 16. uri, amer. barv. 3jim TOPKAPI ob 18. uri, ^fcil. špan. barv. CS film CE-
AR BORGIA ob 20. uri ,   Stražišče »SVOBODA« J: 28. januarja angl. barv.VV ilm  TRIJE   KLOBUKI ZA I IZO ob 20. uri •h 29. januarja   ital. španski ^Vv. CS film CEZAR BOR-^ 1A ob 15., 17. in 19. uri
gl Cerklje »KRVAVEC«
C*38- Januarja amer. barvni film MOŽ Z ZLATO PI-^ rOLO ob 19. uri nfef9- Januarja amer. barvni ' film HATARI ob 16. in ~ uri
v;     januarja ameriški film
TAJNI DRUŽABNIK ob 20. uri
29. januarja ameriški film TAJNI DRUŽABNIK ob 15. uri, slovenski film SAMO-RASTNIKI ob 17. in 19.30
Jesenice »RADIO«
28. do 29. januarja amer. barvni film CAT BALOU
31. januarja franc. barvni CS film VIKEND V DEN-KERKU
Jesenice »PLAVŽ«
28. do 29. januarja franc. barvni CS film VIKEND V DENKERKU
30. do 31. januarja amer. barvni film CAT BALLOU
Žirovnica
28. januarja amer. film PRAVICA DO ŽIVLJENJA
30. januarja brazilski film SOHA ŽIVLJENJA
Dovje-Moj s Irana
28. januarja brazilski film SOHA ŽIVLJENJA
Vabimo občane Škofje Loke na predavanje
Adolfa STOPARJA
o aktualnih problemih v cestnem prometu, ki bo v nedeljo, 29. 1. 1967 ob 9. uri v kinu SORA Škof-ja Loka. Po predavanju bodo predvajali tri kratkometražne filme, med njimi Nagrada Loke 1966.
Avtopromet Gorenjska Kranj
proda
osebni avtomobil
FIAT 1300
Prednost nakupa imajo gospodarske in družbene organizacije. Ogled mogoč vsak dan od 6. do 14. ure, Trg revolucije št. 4 — Kranj.
Posredujemo prodajo
karamboli ranega osebnega avtomobila
ZASTAVA 600-D,
leto izdelave 1961, s prevoženimi  43.000 km.
Začetna cena 3.600,00 N-din
Ogled vozila je možen vsak dan v popoldanskih urah pri Vilfanu Stanku, Dobro polje št. 4 p. Brezje.
Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede 1. februarja 1967 do 12. ure.
Zavarovalnica Kranj
29. januarja amer. film PRAVICA DO ŽIVLJENJA
Kranjska gora
28. januarja jug. nemški barvni CS fahn LABIRINT SMRTI
29. januarja poljski barvni CS film PRAH IN PEPEL
Koroška Bela
28. januarja poljsiki barv. CS film PRAH IN PEPEL
29. januarja jug. nem. barv. CS film LABIRINT SMRTI
30. januarja franc. barv. CS film VIKEND V DENKERKU
Kamnik »DOM«
28. januarja amer. barv. fiiim RIO CONCHOS ob 20. uri
29. januarja amer. barv. film RIO CONCHOS ob 17. in 20. uri
30. januarja amer. barv. fiilm RIO CONCHOS ob 20. uri
Tržni pregled
Jabolka 2.— do 2.50 N-din, -solata 5 N-din, radič 10 do 12 N-din, krompir 0.60 do 0.70 N-din, zelje v glavah 1.40 do 1.50 N-din, kislo zelje 1.60 do 1.80 N-din kisla repa 1.40 do 1.50 N-din, rdeča pesa 1.40 do 1.50 N-din, korenček 1.60 do 1.80 N-din, peteršilj 6 do 7 N-din, skuta 4.50 do 5 N-din, surovo maslo 15 do 16 N-din, med 10 do 11 N-din,
cvetača 4 do 5 N-din, orehova jedrca 28 do 30 N-din, zaklana perutnina 11 do 12 N-din, živa perutnina 8 do 9 N-din, sveže meso 12 do 13 N-din za kg; kaša 4 do 4.50 N-din, oves 0.80 do 1 N-din, pšenica 1 do 1.20 N-din,  ajdova moka 2.80 do
3 N-din, koruzna moka 1.70 do 1.80 N-din, fižol 3.30 do
4 N-din, celi orehi 3 N-din, ješprenj 2.40 do 2.80 N-din za liter; jajca 0.70 do 0.80 N-din.
Kmetovalci!
Kupujte visoko kvalitetne kmetijske stroje svetovno znanih nemških tovarn iz prvovrstnega jekla. Zastopstvo: Joscf Vipave, Stuttgart
KUXMANN — izkopalnik za krompir
Quersieber
z navzkrižnim tresalnim sitom. S priključki primeren tudi za izkopavanje repe, korenja, zelene itd. Z lemeža pride krompir z zemljo na dve navzkrižni tresalni siti, ki izločita zemljo in odlagata nepoškodovan krompir v ozke vrste.
Za hribovite predele so najbolj primerni obdelovalni stroji znamke
Schanzlin
Univerzalni enoosni ročni traktor
model 180 — 7 KS — DM 1641
predstavlja vrhunski tehnični dosežek Možna najrazličnejša uporaba Pripraven za vsako kmečko delo! Nudimo tudi vse druge kmetijske stroje. Za vse stroje imamo rezervne dele vedno na zalogi. Zahtevajte ponudbe  —  odgovarjamo takoj v slovenščini
Se priporoča
Josef Vipave
Stoekachtsstrasse 20 W. Germany — Tel. 43 69 41
G LAS
ŠPORT
SOBOTA — 25. januarja 1967
Skrbi trenerja hokejske reprezentance
Uspehi so bili, kaj sedaj?
Gorenjsko prvenstvo v kegljanju
Triglav prvak
Tržič na kvalifikacijah za slovensko prvenstvo
Izdaja In tiska CP »Go-lenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Krao i, Trg revolucije 4 — lekoči račun pri SDK v Krdnju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročnika služba 22-152 — Naročnina: letna 24 —, polletna 12— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din. — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
Radovljiško prvenstvo v slalomu
Radovljičani v premoči
Na občinskem prvenstvu Radovljice, ki je bilo v nedeljo na Goški ravni, so prednjačili tekmovalci organizatorja prvenstva — SK Radovljice. Le v konkurenci mlajših mladink jim ni uspelo osvojiti prvega mesta.
ZMAGOVALCI — Pionirji: Gorišek, ml. mladinci: Ravnik, st. mladinci: Ješe, člani: Zupan, pionirke: Pikon, ml. mladinke: Tolar (Podnart), st. mladinke: Bem, članice: Tolar.
Predstavite se bralcem Glasa.
»Rojena sem 22. novembra 1950. leta v Žirovnici. Obiskujem II. letnik poklicne industrijske šole na Jesenicah, kjer se učim za poklic kovinostrugarke.«
Ali se ukvarjaš še s kakšnim drugim športom razen smučanja?
»Ne.«
Kdaj si prvič tekmovala?
»Ko sem bila stara 12 let, sem prvič nastopila na občinskem prvenstvu pionirjev v Mojstrani, kjer sem zasedla drugo mesto.«
Kje si do sedaj tekmovala in kakšne uspehe si dosegla?
»Vse do lani sem nastopala za SK Žirovnica. Lani so se smučarska društva oziroma klubi v občini združili, Kalo sedaj nastopam za SK Jesenice. Na republiškem prvenstvu mladink 1963. leta v Kranju sem bila šesta. 19U5. leta v organizaciji FIS peta, na držr /nem prvenstvu v konkurmci mlajših mladink pa črtrta.«
V 7irovnici ni 'etos snega. Ky si trenirala?
»Največ sem trenirala po suhem in pa v dobri ZavrŠ-
Jesenice. Sreda zjutraj. Megla se še vedno ni dvignila iz doline. Obetal se je dolgočasen dan. Avtobus je pred tribuno jeseniškega utnetncga drsališča čakal na potnike, hokejiste državne reprezentance. Trener Bubnik in ing. Tomič pozdravljata igralce. Med njimi je nekaj novih mladih hokejistov. Turneja po češki jim bo prav gotovo koristila.
Trener Bubnik ni razpoložen. Najboljši fantje so ostali doma. Shiž.ba in obvez.nosti v šoli so zahtevnejše od mladostne neučakanosti, ki je minila. Treba je misliti na življenje, na kruh. Nekateri tega ne razumejo ali pa sploh nočejo razumeti.
Po lanskem uspehu reprezentance v Zagrebu je bil deležen največ priznanja trener Bubnik, klubskega trenerja državnega prvaka sploh ni nihče omenjal. Njegovo večletno delo v klubu z igralci državne reprezentance je bilo vezano samo na uspehe moštva Jesenic.
In kaj bo letos? Zaradi upravičenih odpovedi nekaterih igralcev trener Bubnik, v prepričanju, da na svetovnem prvenstvu na Dunaju ne bo \
niče do Zelenice in nazaj. Trenirala sem vedno sama brez družbe in brez trenerja. S suhim treningom sem začela 15. julija, in to vsak teden štirikrat, od novembra naprej pa vsak dan. Napravila sem 1700 kilometrov suhega treninga. Opomba: Tudi po suhem se daleč pride).
Kje boš letos še tekmovala?
»Na vseh domačih tekmovanjih. 19. februarja na državnem prvenstvu v Ravnah. Računam na prvo mesto. V začetku marca bom verjetno v ekepi državne reprezentance odpotovala na tekmovanje v Italijo. Toda, samo če bom zadržala sedanjo formo.«
Ali tekmovanje ovira šolski pouk?
»Verjetno mislite na uspzh v šoli. Niti ne. Najprej treniram, potem se šele učim. Treniram podnevi, učim se ponoči.«
Ali boš tudi v bodoče tekmovala?
»Bom. vse dokler bcm imela veselje«
Jože Vidlc
uspel, že daje izjave, da je bolje, da reprezentanca ne nastopi, če ne bo popolna.
Prvotne izjave odgovornih, da bo reprezentanca imela nekaj srečanj tudi na Jesenicah, ne držijo. Fantje ne morejo igrati niti za klub. Enkrat so na skupnem treningu v Ljubljani, enkrat na turneji.
Jeseniški »navijači« si želijo več tekem. Državno prvenstvo jih prav tako nič več ne navdušuje, kot tudi klubskega blagajnika Jesenic, ki mora odšteti veliko denarja za vožnje in dnevnice beograjskim sodnikom, ki pridejo na Jesenice.
Igrati za reprezentanco je častno, dolžnost. Ko pa gre za življenje in delo v podjetju pa mora ostati čast ob strani.
Odpovedi v reprezentanci bodo še bolj pogoste saj fantje v vseh letih svoje bogate športne kariere niso dobili zagotovila, da, ko bodo končali s hokejem, odgovorni ne bodo pozabili nanje. Ali lahko potem od njih pričakujemo in zahtevamo, da se bodo povsem posvetili le hokeju in — reprezentanci?
L. K.
Stanka Klemene
Predstavljamo
Pred dnevi se je na kegljiščih v Kranju in na Jesenicah končalo gorenjsko prvenstvo v kegljanju, na katerem je nastopilo šest moštev.
REZULTATI
• KRANJ: 1. Triglav 6963, 2. Jesenice 6528, 3. Ljubelj 6300, 4. Kranjska gora 6230, 5. Bled 6119, 6. Simon Jenko 6022.
• JESENICE: 1. Triglav 6587, 2. Jesenice 6528, 3. Kranjska gora 6257, 4. Lju-
Namizni tenis
Turnir
v Naklem
V nedeljo je bil v Naklem v organizaciji domačega TVD Partizana prvi občinski turnir v namiznem tenisu, katerega se je udeležilo prek 40 tekmovalcev iz osmih društev in aktivov kranjske občine. Največ uspc»iov so imeli predstavniki TVD Kranj, sindikalne podružnice Sava, TVD Partizan iz Du-pelj in domačini.
REZULTATI — Posamez-ki — polfinale: Ternar : Pangrič 1:2, Zupan : M. Cuk 1:2; finale: Pangrič : M. Cuk 2:0.
Dvojice — polfinale: Ternar — Pangrič : Konjar — M. Cuk 2:0, R. Cuk — Rakovec : Stipanič — Korenjak 0:2; Finale: Ternar — Pangrič : Stipanič — Korenjak 2:0.
M. K.
belj 6205 , 5. Bled 6124, 6. Si roon Jenko 6084.
SKUPNO: 1. Triglav 13.550, 2. Jesenice 13.033, 3. Ljubelj 12.505, 4. Karnjska gora 12.487] 5 Bled 12.243, 6. Simon Jenko (Podreča) 12.106
KK Ljubelj iz Tržiča si j« s tretjim mestom priboril pravico za nastop na kvalifikacijah za slovensko prvenstvo, kamor so se uvrstili Triglav, Jesenice in Kranjska gora.
D. Humer
mimogrede
'■    ..—-.- - -__.
V nadaljevanju turneje P* CSSR je jugoslovanska rr prezentanca premagala ekipo Stadin (Libenc) s 3:2 I* izgubila z Duklo s 4:5.
Na treningu pred tekmatf v Megevenu se je poškoo-' val A. Klinar, tako, da ne N mogel nastopiti.
šolsko športno društvo ' škofje Loke je org?n"r.ini na Starem vrhu smučark tečaj. Pod vodstvom Slav*' Demšarja se je na tečaj« Zbralo 30 gimnazijcev .
Pečar, Giacomelli. Smo-in Štefančič so odpotovali' Švico na IX. švicarsko sk* kalno turnejo.
Jutri, v nedeljo, se bo Gorjah začelo pionirsko Pr venstvo Slovenij« v smuč*1 skih tekih.
Na povabilo SK Falstr (Avstrija) so si tržiški sm'-carski delavci v nedeljo o?1' dali   demonstracijo najn° i vejših smučarskih likov.
PREBIVALCI SMLEDNIKA IN OKOLICE!
Danes, v soboto, 28. januarja zvečer ob 19. uri v dvorani gostilne na Mlaki v Smledniku
Glasov novinarski večer
Sodelujejo vsi novinarji Glasa — Zabavni ansambel in domačini! — Vabljeni!
Mladinska prvakinja
Kovinostrugar Stanka Klemene
Na republiškem prvenstvu v Ratečah je pri mladinkah premočno zmagala Stanka Klemene, ki je drugouvrščeno prehitela za dve minuti. Novi mladi slovenski prvakinji sem zastavil nekaj vprašanj.
Smučanje
Reprezentanti v Trbižu
Na 1800 m dolgi progi 58 vraticami in 400 m višinske razlike je jugoslovanska B reprezentanca gostovala na mednarodnem veleslalomu v Trbižu. Poleg Jugoslovanov: Pustoslemška, Sokliča, Kavčiča, Zidana so nastopili še tekmovalci iz Avstrije in Italije.
Med 140 tekmovalci je zmagal Gaggl 2:00.0 pred Zirck-nitzer 2:01.1 (oba Avs.) in Enzijem 2:01.2 (Ita.). Uvrstitev Jugoslovanov: 8. Pusto-slemšek, 10. Soklič, 11. Kavčič, 14. zidan. Ekipno: 1. Av-
s strija, 2. Jugoslavija, 3. Italija.
Po povratku iz Trbiža smo zaprosili vodjo ekipe Slavka Luikanca iz Tržiča za kratki izjavo: »Kljub zahtevni progi so se naši tekmovalci dobro odrezali. Lahko bi dosegli še boljše rezultate če bi komisija pri SZS ve^ skrbela za B- reprezentante in o mladih perspektivni!) smučarjih.«
D. Humer
Preberite