I I GEOGRAFSKI OBZORNIK JEMEN Matej Gabrovec UDK 915.33 JEMEN Matej Gabrovec, mag., Geografski inštitut Antona Mclika ZRC SAZU, Novi trg 5, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek predstavlja osnovne značilnosti Jemna, ki so pred- stavljene po naravnogeografskih enotah. UDC 915.33 YEMEN Matej Gabrovec, mag., Geografski inštitut Antona Mclika Z R C SAZU, Novi trg 5, 61000 Ljubljana, Slovenia The article represents some characteristics of Yemen based on different natural geographical units. Jemen predstavlja med arabskimi državami nekaj posebnega. Temu je vzrok odmaknjena lega na skrajnem jugozahodu Arabskega polotoka in v primerjavi z ostalimi arabskimi državami ugodne naravnogeografske razmere. Zaradi njih so ga antič- ni pisci imenovali Arabia felix - Srečna Arabija. Leto 1990 je bilo eno izmed prelomnih let v jemen- ski zgodovini, kajti 22. maja je bila proglašena zdru- žitev Arabske republike Jemen (Severni Jemen) in Ljudske demokratične republike Jemen (Južni Jemen). S to združitvijo je nova republika postala najštevilčnejša arabska država z okoli 12 miljoni prebivalcev. Vendarle pa je država ena najrevnejših na svetu. 80 % prebivalstva živi od kmetijstva, skromne zaloge nafte pa ne morejo bistveno popra- viti gospodarskega položaja. Glede na veliko naravnogeografsko pestrost dežele, ki je v velki meri vplivala tudi na družbeno- geografske razmere, bomo Jemen opisali po posa- meznih naravnih enotah. Pri nekdanjem Severnem Jemnu smo se naslonili na Koppovo regionalizacijo (3). O B A L N A P U Š Č A V S K A R A V N I N A Sestavljena je iz dveh delov. Na vzhodu leži ob Rdečem morju na ozemlju nekdanjega Severnega Jemna do 60 km široka Tihama. Na jugu ob Indij- skem oceanu je obalna ravnina širša le vzhodno od Adna, zahodno od njega pa dosega komaj 10 do 20 km širine. Tihamo lahko glede na naravnogeograf- ske razmere razdelimo na dva dela, na obalno in predgorsko. Obalna Tihama je prava peščena pušča- va, kjer uspeva le slanoljubno rastlinje, povprečna letna količina padavin pa je okoli 50 mm. Povprečna letna temperatura je okoli 30°, zaradi velike relativ- ne vlažnosti je klima precej neprijetna. Občasni vodni tokovi s hribovja praviloma ne dosežejo obale. V tem predelu poleg večjih pristaniških mest prevla- dujejo ribiška naselja. Za poljedelstvo ugodnejši pogoji so v tako imenovani predgorski Tihami na robu hribovja. Tu je že okoli 250 mm padavin, ob vadijih pa je možno namakalno poljedelstvo. Tihama ni tipično jemenska pokrajina, prebivalstvo ima precej negroidnih potez. Tudi po tipu naselij Tihama bolj spominja na sudansko Afriko na nasprotni stra- ni Rdečega morja (3). Najpomembnejše mesto na obali je Aden (0.3 mil. preb.), nekdanje glavno mesto Južnega Jemna. Mesto je zgrajeno na kraju nekda- nje vulkanske aktivnosti, veliki kraterji ob obali obli- kujejo idealno naravno pristanišče. Mesto ima 2500-letno zgodovino, pred ustanovitvijo Ljudske demokratične republike Jemen je bilo od leta 1839 do 1967 v britanskih rokah. V industrijskem Malem Adnu je pomembna velika naftna rafinerija. Mesto A l Hudaydah (150 000 preb.) se je razvijalo kot najpomembnejše severnojemensko pristanišče, medtem ko je Al-Mukalla s 50 000 prebivalci služila kot hadhramautsko pristanišče (1). Z A H O D N O H R I B O V J E Poteka v smeri sever - jug od meje s Saudovo Arabijo do Adna in se dvigne do 3700 metrov. Na tem hribovju je pod vplivom jugozahodnega mon- suna 400 do 2000 mm padavin. Količina padavin pojema od jugozahoda proti severovzhodu. Z a kmetijstvo je najugodnejša okolica Ibba in Ta'izza, ki jo po pravici imenujejo "zeleni Jemen". Kmetijske kulture se prilagajajo različnim nadmorskim višinam. 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK Tropski sadeži (banane, papaje) segajo do 1800 m, kava in agrumi do 2200 m, krompir, kat in razne vrste sadja pa se začnejo šele pri 1500 m. Ne glede na nadmorsko višino pa se povsod pojavlja proso, ki v normalnih letih zaseda 60 % poljedelskih površin Severnega Jemna (3). Kat je najpopularnejša jemen- ska droga. Rastlina Catha edulis je zimzelen grm, visok do sedem metrov. Uživajo jo tako, da žvečijo sveže liste. Kat uživa praktično vsak odrasel Jeme- nec dnevo ali tedensko (1). Na popoldanski vožnji z avtobusom praktično ne najdemo potnika, ki ne bi žvečil. Zahodno hribovje je gosto prekrito s terasami, ki dajejo Jemnu značilno podobo (slika 1). Pobočja so pogosto terasirana do vrha slemen in to kljub tolikšni strmini, da je višina podpornega zidu višja, Slika 1: Hribovje v okolici Ha j je v severnem Jemnu je skoraj v celoti terasirano. (Foto: Matej Gabrovec.) Slika 2: Hajjah je lokalno središče z značilno jemensko arhitekturo. (Foto: Matej Gabrovec.) 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK kot pa je širina parccle. Na predolgih pobočjih nad kulturnimi terasami bi se namreč ob nalivih voda združila v erozijskih jarkih in uničila terase. Zato pogosto ni bilo druge rešitve kot terasiranje prav do vrha (3). Naselja v hribovju so akropolskega tipa, posta- vljena na vrhu slemen. Vse hiše so v obliki stolpov in večnadstropne. Prostori v nižjih nadstropjih imajo gospodarsko funkcijo. Tu so shrambe, hlev itn. Navzgor sledi kuhinja, najviše pa so bivalni prostori. Najbolj cenjena je soba v zgornjem nadstropju, tu gospodar sprejema goste (slika 2). Iz Tihame se globoko v hribovje zajedajo širo- ke doline. Te so geomorfološko sestavni del hribov- ja, glede na rabo tal in način življenja pa se od njega bistveno razlikujejo. To je tako imenovana Gorska Tihama. Zaradi ugodnih vodnih razmer in možnosti namakanja sodijo te doline med najugodnejše kme- tijske predele Jemna. OSREDNJE V IŠAVJE Sestavljeno je iz več kotlinic, ki se vrstijo od severa proti jugu, ležijo pa na višini med 1800 in 2400 m. Količina padavin tu pade na 200 do 600 mm; temperature so zaradi velike nadmorske višine zmernejše, velika pa so dnevna kolebanja. Med kmetijskimi kulturami tu prevladuje pšenica in pro- so, na krajih, kjer je možno namakanje, pa tudi ze- lenjava, sadje, kat in celo grozdje. V nasprotju z obalo, kjer živijo sunitski musli- mani, je v višavju center šiitov oz. ene izmed njiho- vih vej - zaiditov. Za njihovo državno organizacijo je značilno, da je imam tako prsvetni kot verski poglavar. Tak teokratski sistem je vladal v Severnem Jemnu vse do revolucije v letu 1962, ko so imama zamenjali prsvetni oblastniki. V času imamata je bil Jemen zelo zaprta, izolirana država, ki so jo Evro- pejci komajda poznali. Med zaiditi na višavju je še zelo ohranjena stara plemenska struktura, ki ima še danes v gospodarskem in političnem življenju pomembno vlogo (8). V eni izmed kotlin leži jemenska prestolnica Sana (0.4 mil. preb.). Mesto ima večtisočletno zgo- dovino, njen stari del pa je pravi arhitektonski biser. Vse hiše so zgrajene v edinstvenem, tisoč let starem jemenskem slogu. Kot že omenjeno, so za Jemen značilne večnadstropne stavbe, kjer imajo spodnja nadstropja gospodarsko, zgornja pa bivalno funkcijo. Posebej za Sano pa je značilno, da so spodnja nad- stropja zgrajena iz kamna, zgornja pa iz opeke. Posebej opazna so lepo okrašena okna (slika 3). Iz navedenih razlogov je UNESCO proglasil Sano za svetovno kulturno dediščino (2). Drugo pomembno mesto osrednjega višavja je Sada, ki leži na skrajnem severu že blizu meje s Saudovo Arabijo. Mesto je bilo ustanovljeno v dese- tem stoletju in je bilo občasno jemenska prestolnica. Sada je popolnoma ohranjeno srednjeveško mesto z obzidjem vred. V nasprotju s Sano pa je tu gradbeni material posušena glina. V Z H O D N O IN J U Ž N O ( H A D R A M A U T S K O ) H R I B O V J E To je eno izmed najmanj poznanih jemenskih območij. Padavin je tu premalo, da bi omogočale terasno kmetijstvo. Gosteje so naseljene le nekatere doline z ugodnejšimi vodnimi razmerami, kjer je možno namakanje. Padavin je tu med 100 in 400 mm. V A D I H A D R A M A U T Največja dolina sredi Hadramautskega hribov- ja predstavlja zaradi ugodnih vodnih razmer in goste poseljenosti posebno enoto. Talna voda je v vadi ju v neznatni globini, vzhodno od Tarima pa je celo manjša reka (9). Največje mesto v dolini je Sayun z okoli 30 000 prebivalci, zaradi svoje arhitekture je pomemben Shibam s svojimi 500 pet do šest nad- stropnimi nebotičniki, ki je tako kot Sana pod zaščito UNESCO, tretje mesto v dolini pa je Tarim s 15 000 prebivalci (1). V Z H O D N O POLPUŠČAVSKO OBMOČJE IN PUŠČAVA R U B EL K H A L I V tem predelu je padavin največ 100 do 150 mm. Tu prevladuje nomadska živinoreja, izjema so le nekateri vadiji, kjer se je podobno kot v Tihami razvilo namakalno poljedelstvo. Najbolj znan primer takega poljedelstva je pri Maribu. Tu je bil v času sabatejskega kraljestva v 8. stoletju pred n. št. zgra- 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Bivša imamova letna rezidenca v Wadi Dhahru pri Sani ima enake značilnosti kot bogatejše hiše v Sani. (Foto: Matej Gabrovec.) Slika 4: Vsak moški stalno nosi s seboj, zataknjen spredaj na pasu, zakrivljen nož, imenovan džambija. (Foto: Matej Gabro vec.J 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK jen mogočen jez in namakalni sistem, ki je deloval več kot 1000 let in omogočal namakanje 96 km 2 polj (1 in 10). V tem predelu ima Jemen tudi nekaj nafte. V letu 1990 naj bi bila proizvodnja do 200 000 sodčkov nafte na dan, ocena zalog iz leta 1986 pa je 500 miljonov sodčkov. Večje so zaloge zemelj- skega plina (2). 1. Hämäläinen, P., 1989: Yemen - a travel survi- val kit. Lonely Planet Publications. 2. Kia, R, V. C. Williams, 1989: Saving Sana'a. Geographica! magazine 61-5, 32-36. 3. Kopp, H., 1975: Die räumliche Differenzierung der Agrarlandschaft in der arabischen Republik Jemen (Nordjemen). Erdkunde 29, 59-67. 4. Kopp, JL, 1977: Der Einfluss temporärer Ar- beitmigration auf die Agrarentwicklung in der Arabischen Republik Jemen. Erdkunde 31, 226-230. 5. Kopp, IL, 1978: Dier abische Republik Jemen. Geographische Rundschau 30-3, 88-93. 6. Kopp, II., 1990: Landnutzungswandel im Nord- jemen seit 1970. Erdkunde 44-2, 136-148. 7. Natek, K, Perko, D., Žalik Lluzjan M., 1991: Države sveta 1991. L ju biß na. 8. Pietrusky, U., 1982: Zur religiösen und sozialen Gliederung der Bevölkerung in der Arabischen Republik Jemen (Nordjemen), 125-154. Mün- chen. 9. Richter, D., 1986: Jemen, v: Diercke Länder- lcxikon, 321-328, Braunschweig. 10. Schoch, R., 1978: Die antike Kulturlandschaft Saba' und die heutige Oase von Ma'rib in der Arabischen Republik Jemen. Geographica Helvetica 33 - 3, 121-130. 11. Scaright S., 1990; Eragile unity in the Arab world. Geographica! magazine 62-9,10-14. OBALNA PUŠČAVSKA RAVNINA ZAHODNO HRIBOVJE OSREDNJE VIŠAVJE VZHODNO IN JUŽNO (I IADRAMAUTSKO) HRIBOVJE VADI I1ADRAMAUT VZHODNO POLPUŠČAVSKO OBMOČJE IN PUŠČAVA RUB EL KIIALI Al Mukallä ADEN Slika 5:Naravnogeografske enote Jemna. 21