GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE

DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VIII. - Štev. 25
Murska Sobota, 28. junija 1956
Ceno din 10.—
Gre samo
za pravilno okrepitev
blagovnih odnosov
Prvi meseci letošnjega leta so pokazali, (la je že prišlo do nekaterih ugodnih posledic naše nove gospodarske usmerjenosti. Te stvari so prišle do izraza nekoliko pozno, to pa zato, ker so bili družbeni načrti občin kot okraja precej pozno sprejeti.
Prvo, kar je čutiti, je vedno večja ponudba na trgu, kar predstavlja pravo nasprotje s prakso prejšnjih let, ko je naraščala kupna moč mnogo hitreje kot ponudba blaga. Okrepil pa se je tudi sklad prostih sredstev prebivalstva. Hranilne vloge so se zvišale v okrajnem merilu od januarja do junija za 8,9 odstotka, dočim so se zvišali potrošniški krediti le za 1,3 odstotka.
Zmanjšano povpraševanje je na drugi strani vplivalo na zaloge blaga. Toda težave pri prodaji blaga niso nastale samo zaradi določenih sprememb na trgu in zaradi počasnejšega naraščanja kupne moči. Problem prodaje je deloma posledica tega, da nekateri potrošniški predmeti po kakovosti, izbiri in ceni še vedno ne ustrezajo. Vžlic splošni težnji po naraščanju ponudbe in izboljšanju preskrbe pa primanjkujejo na trgu še vedno nekateri potrošni predmeti. kar delno priča o nevsklajenosti med proizvodnjo in potrošnjo, delno pa kaže na slabe organizacijske prijeme v trgovini. V glavnem pa kljub precejšnjim zalogam doslej še ni bilo čutiti pocenitve potrošniških predmetov. Ponekod so pocenili tekstil, vendar se ta pocenitev nanaša pretežno na neidoče zimsko blago.
Ker je osnova ravnovesja tržišča pretežno o proizvodnji, je treba iskati nekatere vzroke v posameznih proizvodnih panogah. Največ krivde za počasno normalizacijo v okviru novih gospodarskih poti leži na nekaterih objektivnih težavah. Tako beležijo v tem času skoraj vsa proizvodna podjetja nedoseženo petmesečno realizacijo proizvodnega načrta in to zaradi pomanjkanja električne energije v prvih mesecih letošnjega leta. Vendar ne gre jemati tega dejstva kot dokončno in neoporečno opravičilo pri nadaljnjih denarno blagovnih odnosih v našem gospodarstvu.
Ker planski instrumenti šele začenjajo delovati in ker je treba pri tem upoštevati dinamiko formiranja blagovnih fondov potrošnikov — delni odraz tega so razpoložljiva sredstva prebivalstva — je pričakovati v drugi polovici leta tudi nekoliko živahnejše povpraševanje na trgu. kar bo preprečilo nevarnost prenasičenosti trga z nekaterimi predmeti široke potrošnje.
Ob 4. juliju — Dnevu vstaje jugoslovanskih narodov:
VELIKA SREČANJA BORCEV-PARTIZANOV
V pozdrav prazniku — kresovi in številne prireditve po vsem Pomurju
Letošnji 4. julij, ki ga je Zvezna ljudska skupščina v Beogradu pred nedavnim proglasila s posebnim zakonom za praznik jugoslovanskih borcev za svobodo, bomo dostojno proslavili tudi v Pomurju.
Večer poprej bodo v vseli občinskih središčih in večjih krajih imeli svečane akademije — večinoma na prostem, ob tabornih ognjih, kot so v času NOB prirejali partizanske mitinge. Praznik bodo prebivalstvu naznanili tudi številni kresovi, ki jih bodo v velikem številu prižgali zlasti na desnem bregu Mure. V M. Soboti, Ljutomeru. Lendavi, Gor. Radgoni in Beltincih bodo uredili posebne izložbe s slikovnim materialom, v katerih bodo prikazali važnejše dogodke iz NOB in povojne socialistične graditve. Tudi izložbe trgovin in drugih lokalov bodo okrašene, primerno temu velikemu prazniku.
V	M. Soboti bo večer poprej partizanski miting pred novim poslopjem gimnazije. Bivši borci in prebivalci mesta se bodo zbrali ob velikem kresu in se tam družno poveselili. Na programu je več enodejank iz partizanskega življenja. Borci bodo dali duška svojemu razpoloženju tudi s streljanjem. O pomenu partizanskega praznika bo govoril predsednik okrajnega vodstva Zveze borcev tov. Rudi Rapl — Savo, godba domače Svobode pa bo igrala borbene koračnice.
V	ljutomerski občini bodo partizanske patrulje obiskale grobove padlih borcev in partizanske družine. 3. julija zvečer bodo svečano
sprejete v Ljutomeru na Glavnem trgu, kjer bodo poleg govornika nastopili ženski in moški pevski zbor. godba na pihala in recitatorji domače Svobode. Proslave pa pripravljajo tudi v Križevcih, Veržeju. Cezanjevcih in Razkrižju.
Na dan samega praznika bodo borci soboške občine odšli v goste k ljutomerskim borcem, s katerimi se bodo dopoldne tudi pomerili v streljanju, šahiranju in kegljanju. Okrajno vodstvo Zveze borcev bo nagradilo skupinske zmagovalce.
Popoldne pa bodo borci skupaj odšli v Železne dveri, kjer se bodo v družabnem razpoloženju še bolj spoznali in zbližali. To bo prvo večje srečanje borcev z obeh bregov Mure. Povratno srečanje bo prihodnje leto ob tem prazniku v M. Soboti.
V Gor. Radgoni se že tudi pripravljajo na praznovanje. Sekcije domače Svobode bodo uresničile ustrezen kulturni program. Partizanske patrulje bodo obiskale v občinskem okolišu vse partizanske družine in matere padlih borcev, 4. julija popoldne pa bodo slovesno sprejete pred občinskim upravnim poslopjem. Na mitingu bo govoril prvoborec Dane Hojs — Ljubo, po njem pa bodo imeli družabno prireditev.
Organizacija letošnjega praznovanja 4. julija je prepuščena občinskim vodstvom Zveze borcev, zato je prav od njihove vneme in iznajdljivosti tudi odvisno, kako bodo izpadle proslave in prireditve v posameznih krajih.
Poletno cvetje na travnikih
Iz kratkega razgovora z direktorjem Proizvodnje nafte ing. Cerovcem in šefom eksploatacije ing. Begovičem ob priliki izbruha nafte na vrtini Fi-6:
Vložena sredstva že dobivajo opravičljiv
gospodarski odraz
Lendavska Nafta predstavlja dobršen del precej obetajoče tovrstne industrijske proizvodnje ne le v republiškem, temveč celo v zveznem merilu. Od osvoboditve, ko je Proizvodnja nafte v Lendavi pričela z geofizikalnimi meritvami in izkoriščanjem nafte pa do danes, je zrasla Nafta v gospodarsko vse bolj odločujočo industrijsko panogo. To je dokazala tudi zadnja vrtina Fi-6 na filovskem bregu, ki so jo navrtali v rekordnem času 6 mesecev in to ob zelo neugodnih vremenskih prilikah, tudi ob mrazu do —30º C.
Pri dosedanjem delu strokovnjakov in delavcev Nafte sta se v vsem raziskovalnem in proizvodnem procesu srečavali dve različni komponenti: sredstva in izkušnje. Tako vse do leta 1950 niso mogli izkoriščati zemeljskega plina. Kasneje, ko sta bili urejeni v Lendavi kompresorska postaja in degazolinaža. je bilo mogoče izkoriščati tudi zemeljski plin. V glavnem, so pričeli uporabljati zemeljski plin za tkzv. »liftiranje«, t. j. potiskanje naftnih slojev v vrtinah, nekaj plina pa je zanesla pot tudi na trg za široko potrošnjo. Leta 1950 so projicirali novo večjo degazolinažo, graditi pa so jo pričeli leta 1952. Tako so lahko uvedli tudi novo metodo pridobivanja nafte z vzdrževanjem slojne energije.
GLAVNE INVESTICIJE Leta 1953 je dobila Nafta 1 milijardo dinarjev investicijskega kredita. toda vsa investicijska dela so preračunana na 2,5 milijarde dinarjev. Iz republiškega kreditnega sklada je bilo dodeljenih leta 1954 160 milijonov dinarjev dotacije. Kljub precejšnjim sredstvom pa so bila to še vedno kritična leta prav zato, ker je delovni postopek iskanja in pridobivanja nafte vezan na precejšnja sredstva in čas. To dejstvo je vodilo lendavske iskalce tekočega zlata k smotrnosti, saj so morali do potankosti proučiti vse geofizikalne razmere, preden so se odločili za lokacijo vrtine. Uspeh teh meritev se je pokazal v aktivnosti vrtin. Kratka primerjava: v Ameriki je pozitivna vsaka deseta. v Zapadni Nemčiji pa vsaka osma vrtina, pri nas pa so n. pr. na filov-
skem področju pozitivne od štirih vrtin kar tri.
Lani. ko so se v lendavskem naftnem bazenu pokazali večji rezultati, je prispevala zveza 260 milijonov. sami pa so dali iz lastnih sredstev več kot enkrat toliko.
LETOS PREDVIDENIH NAJPREJ
ČEZ 14 KM NOVIH VRTIN Na podlagi filovskih rezultatov so naredili letos načrt za vrtanje novih vrtin v skupni izmeri 14.500 metrov, kar bi zneslo okrog 750 milijonov dinarjev. Dobili so le 470 milijonov. S temi, sedaj razpoložljivimi sredstvi pa bo mogoče navrtati komaj okrog 7 tisoč metrov novih vrtin.
POTREBNE SO NOVE VRTALNE GARNITURE IN ŠE MARSIKAJ Sedanje vrtalne garniture so vse razen ene iz leta 1948. Kapaciteta posamezne garniture je 2500 metrov, vendar morajo pogostokrat prekoračiti tudi to mejo. Razumljivo je, da vpliva izrabljenost garnitur na uspeh dela. Sedanja produkcijska površina, ki obsega okrog 400 hektarjev, nujno potrebuje solidne raziskovalne in vrtalne naprave. Novo vrtalno drogovje, ki ga bodo nabavili, bo izredno ekonomično, ker ga bo mogoče hitro postaviti na določeno mesto.
IN ZAKLJUČKI ZA PRIHODNOST?
Perspektiva kaže. da je lendavsko naftno področje precejšnje, pa tudi nafta je ena najboljših na svetu, saj vsebuje od 35 do 37 odstotkov bencina. Že v nekaj letih bo potrebno dokončno urediti izkoriščanje plina.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naporno je delo lendavskih belih rudarjev, vendar tudi polno zadovoljstva, če je kronano z novimi zmagami -takimi, kot je vrtina Fi-6. ki že bruha zeleno zlato.
Miloš Ledinek odpotoval v Belgijo
21. junija zvečer je odpotovala v glavno mesto Belgije skupina članov okrajnih odborov SZDL Jugoslavije, ki bo ostala tamkaj dva tedna. Iz Slovenije je med njimi predsednik Okrajnega odbora SZDL Pomurja tov. Miloš Ledinek. Našo delegacijo je povabila belgijska socialistična stranka. S tem obiskom bodo naši predstavniki SZDL vrnili obisk sekretarjem belgijskih pokrajinskih organizacij, ki so bili lansko leto v Jugoslaviji. Funkcionarji SZDL se bodo ob tej priliki seznanili z delom in problemi belgijske socialistične partije in njenih krajevnih organizacij
Ena gospodarska in štiri proizvodne poslovne zveze v Pomurju
Danes v M. Soboti: Letni občni zbor Okrajne zadružne zveze
Kmetijske zadruge so vedno bolj odločilen činitelj v našem kmetijstvu; svojo pomembno vlogo pa bodo morale v bodoče še bolj smelo uresničevati v dveh osrednjih smereh: v neprestanem prizadevanju za večje pridelovalne uspehe v kmetijstvu in v bitki za nenehno uveljavljanje socialističnih odnosov na podeželju.
Temu bodo kmetijske zadruge kos samo tedaj, če bodo tudi same dovolj gospodarsko močne in poslovno bolj elastične, sicer ne bodo mogle bistveno vplivati na kmetijsko proizvodnjo in zadati končne udarce izkoriščanju človeka po človeku v naših vaseh. Vsestranska krepitev kmetijskih zadrug je zatorej najbolj aktualna dandanašnja
naloga, ki zahteva stalno skrb in ustrezne ukrepe, med katere štejemo v glavnem: krepitev zadružnih skladov s tem, da se bodo sredstva, ki predstavljajo na trgu razliko med odkupno in prodajno ceno kmetijskih dobrin, vračala nazaj v kmetijstvo, krepitev zadružnih proizvajalnih sredstev in njih smotrna uporaba, približanje kmetijske službe in strokovnjakov zadrugam in kmetovalcem, lomljenje konservativnosti dokajšnjega dela pomurskih kmetovalcev pri obdelavi zemlje itd. Z drugimi besedami: naši napori in ukrepi naj zasledujejo glavni smoter, ki je v tem, da morajo postati zadruge močan in odločilen ekonomski činitelj na podeželju.
Razprava o poslovnih zvezah, ki so tudi eden izmed važnejših vzvodov za uresničenje tega smotra, je v Sloveniji še vedno živa in je že tudi prinesla rezultate, po katerih je moči zatrdno sklepati, da bosta v naši republiki dobila domovinsko pravico dva tipa poslovnih zvez.
Gospodarske poslovne zveze se bodo ukvarjale predvsem z odkupom in pošiljanjem kmetijskih pridelkov na tržišče, po potrebi bodo
ustanavljale tudi obrate za predelavo kmetijskih pridelkov. Blago bodo prodajale na komisijski način, kar pomeni, da bodo od čistega dohodka (razlika med odkupno in prodajno ceno) obdržale zase samo tista sredstva, ki jim bodo potrebna za kritje poslovnih stroškov, ostali dobiček pa bodo vračale neposrednim odkupovalcem — kmetijskim zadrugam — v imenu katerih so nastopale z blagom na trgu. Ta dobiček se bo zbiral v namenskih skladih KZ za pospeševanje kmetijske proizvodnje in krepitev gospodarsko-socialističnih pozicij zadrug na podeželju. — Proizvodne poslovne zveze bodo imele potrebne kmetijske strokovnjake, nabavljale bodo mehanizacijska sredstva, jih upravljale in usmerjale v kmetijstvo; njihovo ime samo pa že pove, da bodo strokovno-operativni usmerjevalec kmetijstva v okviru zadružništva. S proizvajalnimi sredstvi bodo lahko tudi bistveno vplivale na obdelavo zemlje v intenzivnem smislu, kar je za Pomurje še posebno važno zategadelj, ker je zemlja razkosana na stotisoče parcelic.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VREMENSKA NAPOVED od 29. junija do 8. julija Konec junija bo prevladovalo lepo vreme, možne so le manjše krajevne nevihte. V začetku julija za 3 do 4 dni jasno s silno vročino. V drugi polovici prihodnjega tedna nestalno vreme s pogostimi padavinami in ohladitvijo.
Pred nekoliko več kakor pol leta smo v našem časniku začeli s polemiko. ali je Pomurju potrebno novo gledališče ali ne. Objavili smo več člankov, v katerih so avtorji — največ kulturni delavci iz Murske Sobote — izrazili enotno mnenje, vsak po svoje dokumentirano, da je gledališče v Soboti več kakor pa samo nujno potrebno. Ti članki, ki so bili resno mišljeni — to je lahko ugotovil vsakdo, kdor jih je bral — so sprožili tudi debato med prebivalci na terenu. Tako so se na nekaterih terenskih sestankih Socialistične zveze v M. Soboti javno priključili mnenju, ki so ga izpovedali pisci člankov v svojem imenu in ugotovili, da je res že skrajni čas, da dobi M. Sobota in z njo vred vse Pomurje dostojno gledališko zgradbo, v kateri bo lahko začela gojiti načrtno gledališko kulturo.
Vse to skupaj je dalo povod, da je Socialistična zveza v M. Soboti letos v januarju sklicala širši sestanek. ki so se ga udeležili vsi ugledni politični in kulturni ter javni delavci iz M, Sobote. Ob tej priložnosti so bili sprejeti dalekosežni in važni sklepi, med katerimi je prednjačil predvsem ta: v Soboti je treba zgraditi gledališče oz. gled. dvorano!, med ostalimi pa: nova gledališka dvorana naj bo zgrajena poleg dosedanje kinodvorane, osnuje naj se poseben akcijski in poseben, gradbeni odbor (za predsednika zadnjega je bil imenovan tov. Jože Zrim), za potrebne načrte naj da sredstva
Po obisku maršala TITA
v Sovjetski zvezi
Aktiyno sožitje med narodi
Kakor smo lahko pričakovali, se je prijateljski obisk maršala Tita in njegovega spremstva zaključil z izredno plodnimi, prijateljskimi razgovori tako med predstavniki vlad obeh dežel, kakor tudi med predstavniki partij. V tem smislu sta bili sprejeti in podpisani dve deklaraciji: Deklaracija naše in sovjetske vlade ter deklaracija o stikih med Zvezo komunistov Jugoslavije ter Komunistično partijo Sovjetske zveze.
Nekakšno geslo, ki je prevevalo obe ti deklaraciji, je bilo: Miroljubna in aktivna koeksistenca po načelih suverenosti, neodvisnosti, teritorialne nedotakljivosti, nenapadalnosti, medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve posameznih dežel. V takem smislu so potekali vsi državniški in partijski razgovori, v takem smislu sta bili tudi sestavljeni in podpisani obe deklaraciji.
V prvi deklaraciji, ki je razdeljena na dva dela, je posvečena v prvem razdelku velika pozornost široki izmenjavi misli o razvoju mednarodnega položaja in sodelovanja. Tu je govora zlasti o vlogi Organizacije Združenih narodov, še posebej pa o nujnosti sprejema LR Kitajske v to organizacijo. Obe vladi pa sta razen tega proučili tudi vprašanja razorožitve in kolektivne varnosti. Ob tem je v deklaraciji ugotovljeno, da vlada FLRJ pozdravlja nedavni sklep vlade ZSSR o zmanjšanju oborožitve in oboroženih sil. ker smatra, da je to velik prispevek, da se olajša ureditev vprašanja splošne razorožitve.
Posebno mesto zavzema v deklaraciji tudi nemško vprašanje, o katerem je bilo rečeno, da bi se obe suvereni vladi v obeh Nemčijah morali medsebojno pogajati o združitvi Nemčije in da bi v tej smeri morale delovati tudi velesile, da bi bilo to na korist nemškega naroda, kakor tudi v splošno korist.
Važno je tudi poglavje, v katerem je govora o gospodarskem povezovanju sveta, ki bi se moralo razvijati prav preko Organizacije Združenih narodov, k jer bi bilo treba čimprej uveljaviti ukrepe za širšo in učinkovitejšo gospodarsko in tehnično pomoč nezadostno razvitim področjem.
To je nekako glavna vsebina prvega dela deklaracije. Drugi del se bavi predvsem z odnosi med narodi Jugoslavije in Sovjetske zveze. Tu je govora o popolni normalizaciji političnih in drugih jugoslovansko-sovjetskih stikov, o podpisani kulturni pogodbi, ki ustvarja široko podlago za plodno kulturno sodelovanje in izmenjavo, o razširitvi gospodarskih zvez. o povečanju izmenjave znanstvenikov, študentov, o soglasju o informativni službi ter o tem, da je treba še naprej gojiti medsebojne stike na političnih družbenih in vseh drugih področjih.
Končno ugotavlja prva deklaracija, da bo prihod delegacije FLRJ s predsednikom republike Josipom Brozom-Titom na čelu v Sovjetsko zvezo nova važna etapa v razvoju sodelovanja in prijateljstva med narodi FLRJ in ZSSR v korist narodov obeh dežel ter za okrepitev miru in socializma.
Druga izjava predstavnikov obeh partij govori predvsem o stikih delavskih gibanj Jugoslavije in Sovjetske zveze, ki naj temelje na prostovoljnosti in enakopravnosti ter v duhu internacionalističnih načel marksizma in leninizma.
Tako se je končal ta pomembni obisk, ki brez dvoma pomeni pomembno, novo obdobje v razvoju odnosov med obema deželama, hkrati pa ponoven, krepak doprinos k ohranitvi miru in varnosti v svetu.
Naša delegacija v Romuniji
Po prisrčnem slovesu od Sovjetske zveze, se je naša delegacija s predsednikom Titom na čelu na povabilo romunske vlade ustavila za tri dni še v LR Romuniji, kjer je bila prav tako zelo prisrčno sprejeta. Ogledala si je več industrijskih objektov, zlasti še center romunske industrije nafte Ploešti in prisostvovala nekaterim kulturnim sporedom. Romursko ljudstvo je z navdušenjem sprejelo jugoslovanske goste in jih pozdravljalo povsod, kamor so prišli.
PREDAVANJE IN RAZGOVOR
V	KLUBU KULTURNIH
DELAVCEV
V	torek. 26. junija je priredil klub kulturnih delavcev v M. Soboti predavanje o razvoju likovne umetnosti, ki ga je imel prof. Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani prof. Hudoklin. Zanimivemu predavanju je sledil razgovor, ki so se ga udeležili nekateri izmed 20 navzočih poslušalcev.
Tretji sestanek kluba bo naslednji torek. 3. julija, v prostorih soboške občine (klubska dvorana) ob 20. uri. Na sporedu bo razgovor ob izidu prve. dvojne številke pomurske revije »Svet ob Muri«.
K čimvečji udeležbi vabi
Odbor
Z našega tržišča:
Tudi cene so važna stvar

pri stabilizciji tržišča
Že nekaj mesecev je poteklo odkar se je začelo uveljavljati načelo: ustvariti pravilno sorazmerje na tržišču potrošenega blaga in prehrambenih predmetov. Kako pa se vse te stvari pogostokrat odvijajo v življenju samem, kaže primer cen mesa. Se pravi, da ponekod še vedno ne more prodreti zdravo načelo
pravilnega, trenutnim razmeram in razvoju potrebnega razmerja. Tako so bile cene mesa v Murski Soboti meseca marca letos naslednje: govedina 230, teletina 200 do 252 in svinjsko meso 250 dinarjev. V Ljutomeru pa: govedina 230, teletina 240 in svinjsko 260 dinarjev. Tri mesece kasneje, to je meseca junija, pa so bile cene take: M. Sobota govedina 240, teletina 250 in svinjetina 280, isto v Ljutomeru razen svinjskega mesa. ki ima ceno 260 dinarjev. Torej nobene pocenitve in s tem prilagoditve našim gospodarskim težnjam. Kot protiutež temu je seveda čisto upravičeno nezadovoljstvo potrošnikov, saj se tako v praksi uveljavlja to, česar bi se morali pravzaprav že zdavnaj otresti.
ZAKAJ JE MESO DRAŽJE?
Zveza trgovinskih zbornic je dala že februarja letos posebna navodila o določanju odkupnih, cen živine za zakol. Kmetijske zadruge bi naj sortirale vso odkupljeno živino v pet kakovostnih razredov in jo tudi plačevale po cenah, ki so določene za posamezne razrede (ta klasifikacija temelji na odstotku klavnosti živine: čim večji odstotek žive teže živali je mogoč za prodajo na drobno, tem dražja sme biti odkupljena žival in obratno).
Še nekako meseca februarja v nekaterih kmetijskih zadrugah tudi kasneje — je potekal odkup pravilno. že kratko za tem pa so pričele kmetijske zadruge plačevati vso živino po tarifi, ki je določena za živino z najvišjim odstotkom klavnosti. Tako se je zgodilo, da so kmetijske zadruge preplačevale živino za okroglo 40 dinarjev čez najvišjo tarifo. Ker živina ni bila kvalitetna, je moral potrošnik poleg teh 40 dinarjev plačati še razliko med najvišjo tarifno postavko, po kateri bi kmetijska zadruga morala plačati odkupljeno živino. Pri preplačilu 40 dinarjev pri odkupu nastane torej pri drobnoprodaji razlika do 100 dinarjev. Če upoštevamo samo
10 kmetijskih zadrug, pri katerih je bilo že ugotovljeno tako preplačevanje, dobimo okrog 500 tisoč dinarjev preplačil. To so morali plačati potrošniki. Pa ne samo to. plačali so tudi že nekoliko prej omenjeno razliko.
Večina kmetijskih zadrug se izgovarja, da v glavnem določajo od-
kupne cene odkupna podjetja, kar pa ne more biti, če ve kmetijska zadruga uveljaviti pravilna gospodarska načela tako napram kmetu kot odkupnemu podjetju.
Poslopje kmetijske šole v Podgradju pri Ljutomeru, kjer se vzgajajo bodoči napredni kmetovalci in voditelji zadružnih odsekov.
Praznik vajencev Pomurja
Začel se je pravzaprav že z razstavo vajenskih izdelkov, ki jo je pripravila Obrtna zbornica okraja Murska Sobota kot slavnostni zaključek letošnjega šolskega leta. V prostorih okrajne obrtne zbornice v M. Soboti so razstavili učenci vseh treh letnikov okoli 200 izdelkov vseh strok. Te so vajenci napravili vsak v svoji delavnici, oziroma v delavnicah, kjer se uče. S tem so dobili vajenci razen ocen iz teorije, tudi ocene iz praktičnega znanja. Mnogi izmed njih so dobili tudi odlične ocene. Med temi je največ mi-
zarskih izdelkov, en šiviljski in en črkostavski.
Razstavo teh vajenskih izdelkov, ki so jo odprli 17. junija, si je ogledalo precejšnje število ljudi. O njej so se večinoma izrazili pohvalno, čeprav je nekatere gledalce motila ocena, ki je bila napisana poleg imena. Morda bi bilo bolje, da hi prihodnjič ne pisali ocen na listke, ker je res, da obiskovalec izdelani predmet težko oceni, če' ga ne vzame v roko in si ga tako ogleda. Tega mnenja je tudi Okrajna zbornica. Prav tako bi ne bilo slabo, če bi drugič ob podobni priliki, izdelali vajenci svoje izdelke v tujih delavnicah in ne tam, kjer se učijo.
Podobne razstave kakor v M. Soboti so bile tudi v Gor. Radgoni, Križevcih, v Ljutomeru in Lendavi.
21. junija bi moral biti Dan vajencev v M. Soboti. Toda slabo vreme je preprečilo, da bi mogle biti povorke po soboških ulicah, prav tako niso mogli izvesti pripravljeni kulturni in fizkulturni spored na igrišču NK Sobota. Namesto tega so vajenci pripravili tega dne krajšo proslavo v prostorih Okrajne obrtne zbornice.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prav v izkoriščanju zemeljskega plina temelji nova tovarna metanola in formaldehida. Ta tovarna bi predstavljala bazo kemične industrije (različna lepila, preparati za industrijo usnja in umetnih mas itd.), ter posebne industrijske zvrsti tkzv. petrokemije.
V daljši program spada izgraditev kalorične električne centrale, ki bi bila izredne važnosti za tovarno metanola in formaldehida, ker zahteva proizvodni potek nepretrgoma visoko napetost električne energije, ki že po kratki prekinitvi lahko povzroči silovito eksplozijo.
Važno vprašanje pri Proizvodnji nafte v Lendavi je še vprašanje visokokvalificiranega kadra. Trenutno je pri Nafti 15 inženirjev, ki pa mogoče že čez nekaj časa ne bodo več zmogli vsega dela. Delno bodo izboljšali ta položaj s štipendisti na naših visokih šolah. J. Makovec
Enotnost in družbeno upravljanje — prvini v zadružništvu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Članstvo v teh zvezah bo prostovoljno: kmetijske zadruge se bodo včlanile po svojem preudarku, vendar pa se bodo prav gotovo lahko odločile, saj bo tako sodelovanje za njih tudi izredno koristno — najbolj še za gospodarsko šibkejše zadruge. Odnosi  med KZ in PZ bodo urejeni povsem demokratično: v zadrugah bodo volili svoje predstavnike za občni zbor. ki bo najvišji organ zveze. Na občnem zboru bodo zastopniki zadrug volili tudi upravni odbor, ki bo v času med letnima občnima zboroma usmerjal delovanje zveze.
V Pomurju bomo imeli samo eno gospodarsko poslovno zvezo, ki bo zares močna kmetijska organizacija: eno GPZ narekuje važen gospodarski činitelj: večje količine blaga bo zbrala, večje so možnosti za sortiranje, odbiro in predelavo kmetijskih pridelkov, laže je poiskati večje tržišče in na njem ugodno prodati odkupljeno blago itd. Zveza bo lahko ustanavljala tudi predelovalne obrate, kjer bodo zanje najbolj ugodni pogoji; večjo sadno sušilnico bo na primer kazalo zgraditi pri Lendavi spričo cenenega kuriva — plina, obrat za predelavo grozdja ali vinska klet bo dobila mesto v ljutomerskem okolišu ipd. Pod okriljem poslovne zveze bodo poslovala tudi zadružna trgovska podjetja (soboški »Agromerkur«, ljutomerski »Zadružnik« itd.), razprava pa bo še pokazala, kakšen status bodo obdržali organi delavskega upravljanja v teh podjetjih. Popolnoma samostojni bodo v okviru zveze Tovarna mlečnega prahu, ljutomerski »Mlekopromet« in drugi predelovalni obrati. Proizvodne poslovne zve-
ze pa naj bi ustanovili v M. Soboti. Ljutomeru. Lendavi in Gor. Radgoni. če bodo potrebe tako narekovale, pa še morda kje drugje; kakor kaže, bo lahko najmanj pet kmetijskih zadrug ustanovilo svojo področno zvezo tega tipa. Drugo je seveda vprašanje, ali bo pri roki tudi dovolj kmetijskih strokovnjakov. Za predlagane štiri jih bo moči najti. Pod okriljem teh zvez bo poslovala tudi agroservisna služba (obrata v Ljutomeru in M. Soboti).
Trenutno najbolj aktualna je ustanovitev gospodarske poslovne zveze za vse Pomurje. Do tega važ-
nega akta bo prišlo že na letnem občnem zboru Okrajne zadružne zveze, ki bo tudi v bodoče obdržala dosedanje funkcije usmerjevalca zadružne politike v okraju in organa kmetijskih zadrug v strokovnoinštruktorsko - revizorskih poslih. Občnemu zboru, ki poteka prav danes, ko je izšel naš list, želimo, da bi v plodni razpravi še bolj konkretiziral naloge pomurskega zadružništva in mu uspešno trasiral nadaljnjo razvojno pot.	S. K.
Še je čas . . .
Štiri odlične knjige za 100 din: Koledar Kmečke knjige za 1957, povest priljubljenega pisatelja Antona Ingoliča Ugasla dolina, tretji zvezek dr. Grafenauerjeve Zgodovine slovenskega naroda in delo ing. Franceta Adamiča Obnova naših sadovnjakov, si lahko naročite do 1. julija pri
Založbi »Kmečka knjiga« Ljubljana, Miklošičeva 6
Zgodba o gabershi mrtvašnici in pokopališču
Večkrat se nam kaj zgodi, kar se ne bi smelo. V Gaberju imamo pogrebne potrebščine spravljene v krajevnem uradu. Kaj hočemo, če pa ni mrtvašnico!
Lani spomladi so pristojni činitelji upravičeno zahtevali, da je potrebno mrtvašnico odstraniti, ker je zakrivala velik ovinek republiške ceste drugega reda in bila vzrok za več prometnih nesreč. Po tihem pa kljub temu povejmo: mrtvašnica je bila že stara in preperela, pripravljena, da ob vsakem času klone pred malo večjo sapico ali dežjem. Hudomušni Lakošanci in Hotižani, ki so si medtem zgradili nove mrtvašnice, sicer pravijo, da je bila kaj vredna podoba komunalnih ambicij in sposobnosti takratnih gaberskih veljakov. Opeka pa je vendarle dokaz, da so si Gaberčani pripravljeni postaviti novo mrtvašnico. Opeka je sicer malomarno zložena, vendar je tukaj zaradi mrtvašnice. Ko so jo kupili, je bilo po vasi slišati, da ni vredna izdanega denarja, kajti da se bo nova mrtvašnica še prej podrla kot njena blagopokojna in razdejana predhodnica, toda . . .
Zgodba o mrtvašnici pa bo še bolj verjetna, če povemo, do je tudi pokopališče odpovedalo svojo uslugo vaščanom, ki bi se predrznili umreti v prihodnosti. Zlobni jeziki trdijo, da je prostora še samo za enega pokojnika, ostali pa bodo morali v krtovo deželo ali pa počakati na red, kakor se to tudi spodobi.
V Gaberju je potrebno pokopališče, to je že res, toda še važnejše je, ali ima pristojni forum (?) poleg drugega obilnega dela še dovolj časa za ugotovljanje »na licu mesta«: ali je bolje pokopališče povečati na starem prostoru ali pa določiti drugi prostor in pri tem upoštevati pri nas veljavne higienske predpise. Dokler pa se to ne bo zgodilo, pa naj smrt odloži svoje pogubno orožje in počaka na hvalevredni red!
Zares: srečno je Gaberje!
Na tem svetu pa je še upanje, da bo krajevni odbor v Gaberju naposled le iztaknil ključ za odstranitev te komunalna bodice, saj se je doslej pogumno lotil prenekaterih potrebnih stvari v kraju.
Upajmo . . .
KULTURNI RAZGLEDI
Ali bo Pomurje dobilo svoje
gledališče ?
Svet za prosveto in kulturo pri okraju, vso akcijo naj podpre Socialistična zveza, s prostovoljnim nabiranjem sredstev naj se prične takoj, ko bo SZDL o njej informirala svoje članstvo v vsem okraju.
Temu sestanku, ki bi ga lahko imenovali nekako iniciativni sestanek za gradnjo gledališča v M. Soboti, je sledilo več delovnih sestankov tako akcijskega, kakor tudi gradbenega odbora. Na njih se je precej podrobno razpravljalo zlasti o tem. kako priti do sredstev; menjal pa se je tudi prvotni načrt, da bi zgradili novo gledališko dvorano poleg kinodvorane. Po mnenju strokovnjakov namreč izdatki za samostojno zgradbo ne bi bili bistveno večji. Posebna komisija si je tudi ogledala več gledaliških dvoran po Sloveniji. Tudi SZDL je v posebni okrožnici pozvala vse članstvo, da prostovoljno akcijo čimbolj podpre. Rezultat tega je bil. da je gradbeni odbor aprila letos nabral 108 borov na Goričkem. Res je treba reči. da se vse skupaj ni dogajalo bliskovito. toda tudi počasi se daleč pride . . .
Toda ob teh borih se je vse zopet za nekaj časa ustavilo. Verjetno je bil temu vzrok okrajni proračun in čakanje na njegovo sprejetje. Kmalu je namreč postalo jasno, da brez začetnega kapitala ne bo mogoče graditi. Bojazen se je uresničila: niti predvidenih  sred-
stev za izdelavo načrtov ni bilo mogoče dati (kar ni očitek, temveč dejstvo, da je okrnjeni proračun moral pač poskrbeti za še važnejše postavke kot pa je trenutno gledališče).
Pri vsem tem pa je treba zapisati tudi to, da akcija za zidavo gledališča v M. Soboti ni naletela na ugoden odmev po drugih občinah (razen nekaterih) in da je zato ta akcija praktično postala bolj soboška zadeva, kakor pa zadeva vsega Pomurja. To je seveda položaj še bolj otežkočilo in vse je prišlo nekam v slepo ulico, odkoder se ni dalo priti več naprej.
Ta stagnacija okoli zidave novega teatra je vzpodbudila nedavno ustanovljeni Klub kulturnih delavcev Pomurja, da je 18. junija t.1. sklical širši sestanek vseh kulturnih, političnih in javnih delavcev M. Sobote, da bi na njem Vendarle že razčistili ta problem, ga postavili v pravo luč in končno rekli neko odločilno besedo.
Proti pričakovanju se je tega sestanka udeležilo preko 30 ljudi, kar je dokaz, da je ta pereči problem v interesu zanimanja marsikoga, nekaterih zaradi njegove resnosti, drugih pa vsaj zgolj kot zanimanje. Na sestanku je najprej detajlno poročal o zgodovini priprav za gradnjo gledališča predsednik gradbenega odbora tov. Zrim. Povedal je približno to. kar je navedeno zgoraj.
Zatem pa se je razvila debata in to v ledenomrzlem ozračju. Pravzaprav je treba reči, da ni bilo nikogar, ki bi bil proti gradnji novega gledališča, toda . . . Toda, kdo bo
položil depozit 30 %, ali v najboljšem primeru 10 %, kar bi znašalo pri stroških 100 milijonov 30 milijonov kavcije, v drugem primeru pa 10? Razen tega se je ugotovilo, da pravzaprav sploh ni nikogar, ki bi hotel biti investitor. Potem seveda ni mogoče začeti z gradnjo, če ni načrtov, potem še ni za trdno znano, kje naj bi zgradba stala, in potem... se je je še marsikaj ugotovilo, vendar ničesar takega, pomembnega. kar se na dosedanjih še ni.
In zaključek? Zaključka pravzaprav ni bilo. Gradbeni odbor je dobil priporočilo, da naj ne preneha s prostovoljno akcijo in da naj zbere vsaj potrebna sredstva za načrte. Kajti gledališče v Soboti je potrebno! In potem? Potem naj se počaka. da bo položaj ugodnejši za take vrste »nerentabilne« investicije.
Se moj zaključek. Mogoče bo kdo dejal, da preveva ta članek rahla ironija ali pesimizem. Toda spričo več kakor polletnega »dela« okoli te zadeve, skoraj ne morem pisati drugače, pa čeprav ali pa ravno zaradi tega, ker sem član gradbenega odbora in odgovoren za propagando. In končno sem dolžan dati pojasnilo zato, ker je prav v našem listu vzniknila debata ali polemika o potrebi poživitve gledališkega življenja v M. Soboti, ki je otežkočeno prav zaradi tega, ker ni primernega prostora.
Resnica pa ostane, treba bo najti vsaj nek, čeprav zasilni izhod iz položaja, v katerem se soboško kulturno. še posebej pa odrsko življenje nahaja.
Franc Šrimpf
POMURSKI VESTNIK. 28. junija 1956
2
Namesto reportaže:
Utrinki iz bežnih srečanj in razmišljanj
Poletje. Vreme se kisa. nato sonce pa spet dež. Povsod preglavic na kupe, kajti delo ne čaka. Pravijo, da vreme vpliva na človekovo razpoloženje. zato je težko ustaviti kmečkega človeka kar tako na cesti in pričeti z njim dolg, brezkončen razgovor o vseli mogočih in nemogočih stvareh. Pa vendarle. Če tako mimogrede nanese pogovor na zemljo, se za trenutek ustavi plug ali pa se roke voljno oklenejo narobe obrnjenih razsoli in že teče beseda o kmetijstvu, kmetijskih za-
drugah, škropljenju, taksah, koloradskem hrošču in o drugih vsakdanjih stvareh.
Na njivi ob cesti se pripogiba k tlom starec. Skrhana motika počasi drobi zemljo. Precejšen kos njive še kaže kosmate redi neokopane koruze. Nekoč je bilo drugače, pomislim. Najbrž je bil tudi starec enakih misli. Prišli so težaki — brezzemljaši in vse je bilo hitro opravljeno. Zemlja ni bogve kako rodila, kajti silil je ni nihče. Kaj bi jo tudi priganjali, saj je šlo še to, kar je zraslo, zelo slabo v denar. Lačna usta težakov so ustvarjala na tisoče delavnih rok. ki so kmetu zamenjale stroj. In v tem okolju, ki je dišalo še po neoporečnih izkušnjah dedov in pradedov, je živel ta starec in so živeli tudi nešteti drugi, ki sem jih srečaval. Rekli bi: časi. ko je bila čustvenost daleč pred razumom.
Danes se je obrnilo. Pravzaprav, ni se obrnilo, le razvoj je naredil velik korak. Človek, ki je delal samo po naukih očeta in deda. je opešal. Čeprav je tako radoživ, ni mogel zgrabiti časa za rep. Leta so izdolbla v njegovem življenju globok kolosek.
Naj bo dovolj tak kratek resorne iz razgovorov in srečanj s samotnimi okapači ali ljudmi, ki se zaskrbljeno ozirajo na vse štiri strani neba, ali se ne bo prikazal na obzorju sumljiv in preteč oblak.
Cesta med njivami in travniki. V daljavi vas. Iz gozda, ki bi naj bil pravzaprav park. se je rdečila streha grajskega stolpa. To je Dom onemoglih v Lukavcih.
Prebivalci Doma posedajo po vrtnih klopeh. Pogovarjajo se. Mogoče obujajo mladostne, spomine, morda razpravljajo o vsakdanjih pripetljajih. Človek si jih ne upa motiti z vsiljivimi vprašanji. Bežen vtis. Staro grajsko poslopje, ki je s svojim svojskim življenjem in družbenim redom kljubovalo stoletjem, je videti danes kot nebogljenček, ki daje streho potomcem tistih, ki so se nekoč s strahom ozirali na
to osivelo zidovje. Kakšna sprememba. Toda resnica je tako očitna in preprosta. Pa sem vseeno kar tako čez ograjo ogovoril beloglavega možakarja. ki je sedel na klopi ob poti. Že iz kratkega pomenka sem opazil, da mu ne ugaja v tem, sicer prijetnem bivališču. Morda je težko samo njemu, morda še po-edincem izmed mnogih. Zgodba človeka. ki je vse življenje garal na njivah in travnikih, mogoče celo na tujih. Toda omamni vonj svežega sena in preživete slutnje vsako leto
vračajoče se pomladi so ga priklenile nase že takoj, ko je naredil prve korake v svet. Gotovo si vsaj včasih spet zaželi pomanjkanje in bedo. samo da bi se vrnil v svoj stari svet. Ali čas je neizprosen, ne more poslušati želja poedinca, čeprav so zanj še tako vabljive in neizprosne. Tudi to je bežen utrinek: drobec je prišel navzkriž s celoto.
Poletje. Sonce in dež se menjavata kot kazalca na uri. Spet cesta med žitnimi polji in travniki. Spet bežna srečanja s samotnimi orači na ozkih progah njiv. Toda nekje tam spredaj so se strnili ozki pasovi krompirišč, koruze in žitnih polj v skoraj nepregledno njivo. Traktor je zarezal globoke brazde v svetlikajočo se prst. Kazno je, da so včasih brazde za traktorjem mnogo bolj grobe od onih na ozkih postatih sosednjih njiv. Morda je res, toda: stroj je zamenjal človeka.
Lahko bi rekel dva svetova. Prvi zaplankan: dobre postati, ki so jim določili meje mogoče že pred dolgimi stoletji: njiva tu. njiva tam. In drugi obsežen, skoraj brez meja. Dva svetova. Prvi zakoreninjen v stoletni tradiciji, drugi pa se razrašča iz novih razmer in potreb. Je sicer drobec dobrega in zdravega tudi v onem starem, toda to je kapljica v morje, ki je ni več mogoče ločiti od ostale vode.
In če hodiš po naših krajih, srečuješ oba svetova skoraj na vsakem koraku.
Kadar Mura preplavi bregove, navadno napravi precej škode.
No, tukaj, na naši sliki, se za to ne zmenijo mnogo. Vzeli so si čoln in hajd,
na kratko, a zanimivo križarjenje po vodi. saj se v njej vedno kaj zanimivega najde ...
Prejšnji teden je odpotovala v Francijo akademska folklorna skupina »France Marolt«. Sodelovala bo na velikem festivalu v Annemassu, razen tega bo nastopila še v Parizu in v Epinalu, nastopila pa bo tudi pred francosko televizijo.
V Ljubljani se trenutno mudi dr. Vojeslav Mole, sedaj redni profesor univerze v Krakovu, nekoč pa tudi profesor ljubljanske univerze. V Ljubljani je imel prof. Mole več predavanj iz umetnostne zgodovine Poljske in Rusije.
Naša
trgovska podjetja potrebujejo kader
Kakor vsako leto, bodo tudi letos sprejela trgovska podjetja v Pomurju okrog 35 do 40 vajencev. V vseh trgovinah želijo predvsem moško mladino in to zato. da bi ustvarili pravilno sorazmerje, kajti žensk je vključenih v trgovinsko stroko izredno mnogo.
Mladinci, ki se želijo posvetiti trgovskemu poklicu, morajo dokončati štiri razrede gimnazije, morajo biti zdravi — trpijo predvsem noge. Velikega pomena je za trgovca tudi spretnost, prilagodljivost in že prirojen inteligenten nastop. V trgovski stroki se vajenec lahko potem posveti posameznim strokam (špecerija, galanterija, železnina, trgovina s papirjem, trgovina z usnjem, manufakturo itd.). Sedaj v teh mesecih pred pričetkom vajenske šole, je treba skleniti učno pogodbo s podjetjem. Med učno dobo mora obiskovati učenec vajeniško šolo za trgovsko stroko. Vajenci dobivajo določene nagrade vsa leta učenja.
Šolski učni uspehi na križevshi gimnaziji
10. junija smo zaključili z rednim poukom. Uraden konec šolskega leta je bil 24. junija. V teh ostalih dneh pa kljub temu šolskega dela ne zmanjka. Pisala so se spričevala, izračunavali se učni uspehi, dijaki, ki so padli iz enega ali dveh predmetov, so se pripravljali na popravni izpit, ki je bil okrog 20. junija. Tudi šolski izleti padejo večinoma v ta čas. Šolsko leto je zelo hitro minilo, kljub temu se je pa med letom veliko zgodilo. Menjavali so se predavatelji, dijaki so se priseljevali in
tudi odseljevali, največ imamo pa primerov, da pridejo pastirčki, zlasti iz sosednje Hrvatske med letom, kar zelo otežkoča šolsko delo. Kljub temu je šolski uspeh letos razmeroma dosti boljši kakor lani. Tako je v prvih razredih izdelalo od 130 dijakov 73, kar znese 56%, v drugih razredih je pozitivnih 61 %, v tretjih 59, v četrtem pa 91 %. K temu pa niso vračunani popravni izpiti. Če upoštevamo še uspehe pri popravnih izpitih, potem lahko računamo, da bo povprečni učni uspeh letos okrog 78% pozitivnih.
Pismo slušatelja iz politične šole
Pred kratkim je uprava politične šole objavila razpis glede prijavljanja novih interesentov za politično šolo. Članstvo ZK v območju Pomurja je dosedaj še slabo seznanjeno s pomenom te šole, ker kratka vsebina razpisa ne govori o življenju in načinu dela v šoli in o pogojih za študij, zato se ravno iz Pomurja prijavlja zelo majhno število komunistov za vpis v šolo.
Če pogledamo danes naloge, ki stojijo pred člani ZK v zvezi s pravilnim sprovajanjem naše nove gospodarske politike in s pravilnim usmerjanjem širokih množic v družbenem in delavskem samoupravljanju. tedaj si ne moremo misliti, da bi članstvo ZK te naloge lahko uspešno izpolnjevalo in sprovajalo v življenje brez temeljite ideološko-politične podlage, t. j. brez osnovnega znanja politične ekonomije in znanstvenega socializma. Na območju Pomurja je zelo težko organizirati tečaje političnega študija, ki naj bi imel namen, da bi na njih komunisti izpopolnili svoje ideološko-politično znanje in oblikovali napredni svetovni nazor, zato ker naše članstvo ne živi v industrijskem centru, ampak dela in živi na raznih oddaljenih delovnih mestih, v industriji nafte in v kmetijstvu, ki zajemata veliko področje naših pomurskih predelov. Za širjenje socialistične demokracije in utrjevanje komunalnega sistema na našem področju, za vzbujanje iniciative širokih ljudskih množic zlasti na gospodarskem področju pa je potrebno, da člani ZK vsakodnevno zasledujejo razvoj celotne družbe in vodijo borbo proti vsem slabostim in napakam v gospodarskih in družbenih organizacijah. Podlago za to, da komunisti lahko uspešno gradijo svoje ideološko znanje, na daje ravno Politična šola pri CK ZKS.
Šola je organizirana na internatskem principu z zelo dobro urejenim življenjem in študijem. Po vsakem rednem predavanju imamo individualni studii, razdeljen po krožkih. Pri individualnem študiju se predeluje literatura, predvidena po
programu v okviru predavanj. Za časa individualnega študija slušatelji študirajo in si beležijo nejasna vprašanja iz literature. Zabeležena vprašanja potem analizirajo skupno s predavatelji na konsultacijah, ki so dostikrat zelo zanimive. Po končani konsultaciji je konferenca, na kateri predavatelji postavljajo vprašanja iz predelane literature. Na tej konferenci se pokaže, kako so slušatelji določeno snov in predavanje obvladali. Obenem takrat ocenjujejo slušatelje.
Poleg rednih predavanj, ki jih imajo tudi člani CK in tovariši, ki delajo na odgovornih mestih v državni upravi in v gospodarstvu, imajo tudi predavanja o kulturnoprosvetnem delu, o književnosti, o umetnosti, glasbi, filmih itd. Razen tega nas včasih obiščejo tudi naši novinarji, ki nas seznanjajo z vtisi po raznih deželah sveta, kakor tudi z aktualnimi političnimi dogodki v svetu.
Pred kratkim je uprava šole in komisija za kulturno-prosvetno delo organizirala enodnevno ekskurzijo po Sloveniji. Ogledali smo si nekatera industrijska središča Slovenije, mnoga zgodovinska mesta iz NOB. kakor tudi prirodne lepote naše dežele.	K. Joško.
V soboškem Kajuhovem pionirskem odredu 282 novih članov
Pionirski odred »Karla Destovnika — Kajuha« deluje na soboški osnovni šoli že od leta 1945. V zadnjem času pa je odred dobil (udi svoj starešinski svet, ki ga vodi Kristina Vertotova.
Za letošnji 64-rojstni dan maršala Tita so pripravili še posebej prisrčno slavje; niso se spomnili samo svojega največjega učitelja in prijatelja, marveč so na novo sprejeli v svoje vrste tudi 282 cicibanov, ki bodo odsihdob delali družbo 650-članski družini malih Titovih prijateljev. Skrbno pripravljen program so izvedli najboljši učenci. Še prav posebno je bil ganljiv prizor, ko je predsednik šolskega odbora tov. Vlaj izročil odredno zastavo mlademu Milanu Vertotu. DPM je odredu podarilo krasen spominski trak. Potem so se pionirji zaobljubili.
Prisrčne besede zveznega poslanca tov. V. Šiftarja, predsednika občine J. Velnarja, zastopnika tabornikov Š. Lutarja, predstavnice naprednih gospodinj V. Hradilove, zastopnice ženskih društev Š. Brglezove in vodje krožka mladih prometnikov — pionirjev E. Mlinariča so malim segle globoko v srce. Najbolj veseli pa so bili seveda pionirji in pionirke, ki so tokrat prvič dobili lepe titovke, pionirske značke in rutice. Njihovi nasmejani obrazi so izražali ponos in čast — biti vreden Titov pionir.
Slavje je požrtvovalno pripravilo učiteljstvo pod vodstvom tov. M. Štubelnove.
Vsem ameriškim rojakom, ki so na obisku pri nas
4. julija bomo praznovali ameriški praznik, Dan neodvisnosti (Indepedence day) z velikim piknikom v prelepi Kamniški Bistrici. Poskrbljeno je za pester, bogat program. Peli nam bodo priznani pevci in igrali dobri godci, da se bomo lahko veselo zavrteli. Seveda ne bo manjkalo tudi dobre kapljice in prigrizkov za vsak okus. Udeleženci se bodo zbrali 4. julija ob 8. zjutraj v Ljubljani v hotelu Union, odkoder jih bo ob pol devetih odpeljal Putnikov avtobus v Kamniško Bistrico. Tistim, ki bi jim bila ta ura prezgodnja, sporočamo, da bo avtobus vozil izpred Uniona udeležence piknika v Kamniško Bistrico vse dopoldne, t. j. ob 8.30 uri, ob 9., 9.30, 10., 10.30 in ob 11. uri. Povratek bo v poznih popoldanskih in večernih urah. Če hočete veselo in prijetno praznovati naš praznik, pridite na piknik v Kamniško Bistrico. Čimveč nas bo, bolj bo veselo!
Vabi prireditveni odbor rojakov: Frank Česen, Toseph F. Durn, Joseph Okorn, J. Erjavec, Krist Stockel.
Sezonci pišejo:
VSEM DOMAČIM, LEP POZDRAV
Ko smo se zbrali na murskosoboški železniški postaji, smo bili zelo veseli. Vlak je potegnil in dobro razpoloženi smo se kaj hitro znašli v Bački na državnem posestvu Kozara, kjer so nas domačini zelo lepo sprejeli.
No, hitro smo se privadili novim razmeram. Zadovoljni smo s hrano in stanovanjem saj so naše kuharice zelo dobre. Zaslužimo tako od 8 do 11 tisočakov. Sedaj je
največ dela okrog priprav za žetev. Naš brigadir Ludvik Ferenček je z nami zelo dober in tako dnevi kar hitro minevajo. Tukaj bomo ostali do jeseni in upamo, da bodo naši prihranki precejšnji.
Jože Balajc
Uspešno delo gimnazijskega pevskega zbora v Murski Soboti
Mladinski mešani pevski zbor na soboški gimnaziji deluje že štiri leta. Zbor šteje nad 50 pevcev. Vodi ga znani pevovodja prof. Mirko Močan.
V Murski Soboti menda še ni bilo pomembnejše proslave, kjer bi ne bil ta zbor nastopil, bodisi samostojno ali pa skupno s pevskim zborom Svobode. Zbor je imel že v lanskem letu več samostojnih koncertov, med drugimi tudi v Puconcih in Dobrovniku, kar je treba še posebej omeniti. Odkar je namreč pevski zbor Svobode, prej pevski zbor KUD Štefan Kovač, nehal prirejati pevske koncerte po vaseh, naše prekmurske vasi niso imele prilike, da bi poslušale pevske koncerte v kvalitetni izvedbi. Pevski nastopi gimnazijskega pevskega zbora so pa zaradi sposobnosti pevovodje in pa zaradi pridnosti ter veselja do petja mladih pevcev vedno na dostojni višini. Tudi letos v jeseni namerava pevski zbor prirediti pevske koncerte v raznih krajih Pomurja.
Zadnjič smo slišali mladinski mešani pevski zbor, ko je v okviru Praznika pomurske mladine 4. junija 1956 v soboški kinodvorani priredil prav dobro uspeli samostojni koncert.
Spored je bil sestavljen iz treh delov. V prvem delu je zbor prav lepo zapel sedem težjih umetnih
pesmi, med njimi menda najzahtevnejšo, a zelo efektno Simonitijevo Kolo, ki je žela še prav poseben aplavz navzočih poslušalcev. Teh je bilo nad 500 in so docela napolnili veliko kinodvorano.
V	drugem delu so zapeli šest prekmurskih narodnih pesmi, ki jih je za mešani zbor priredil profesor Danijel Grum. Vse so bile dobro naštudirane in lepo podane.
V	tretji zaključni skupini je zbor s prepričljivim navdušenjem zapel pet udarnih in partizanskih pesmi; na koncu koncerta pa še zelo komplicirano Vrabčevo Slovensko pesem, ki zahteva veliko zmogljivost pevskega zbora in se je običajno lotevajo le dobro podkovani pevski zbori. Zbor jo je lepo zapel.
Po drugem delu je dijakinja Marija Močanova, ki je že večkrat kot solistka uspešno nastopila, s prav prijetnim glasom zapela dve Lajovčevi pesmi. Na klavirju jo je spremljal prof. Danijel Grum.
Ob tej priložnosti moramo posebej pohvaliti požrtvovalnost pevcev, ki so redno in točno prihajali k pevskim vajam. Vaje so namreč bile poleti in pozimi pred poukom že ob sedmih zjutraj in jih niso zamujali niti pešci in kolesarji iz okolice, pa čeprav so imeli nekateri svoje domove do 15 kilometrov daleč od Murske Sobote.
F. H.
Koncert moškega zbora v Križevcih pri Ljutomeru
je bil v nedeljo 18. junija. Na sporedu so bile predvsem narodne in nekaj umetnih pesmi. Program je bil zelo zahteven, izvedba pa ni bila najboljša. Naše pevce še predvsem muči izgovorjava vokalov, tako da je bila včasih izgovorjava nerazločna. Prednašanje pesmi je bilo drugače pohvalno, saj je tudi občinstvo, ki pa tokrat na žalost ni napolnilo dvorane, dobro sprejemalo izvajanja. Zbor šteje sedaj 24 članov in se je po štirih letih obstoja že dobro izoblikoval v hemogeno celoto. Glasovno imamo res
dobre pevce, s katerimi bi se dalo z rednimi vajami marsikaj ustvariti. Težave imamo pa predvsem zato, ker nimamo pevovodje in si ga moramo posojati, kar pa zelo ovira redno delo zbora. Pesmi, ki so jih peli, so plod mnogih vaj. V vse je bilo vloženo veliko dobre volje in požrtvovalnosti pevcev. Kljub temu nas pa domača publika ni razumela in je skoraj abstinirala. S koncertom želijo gostovati tudi pri sosednjih društvih in tako prispevati k širjenju lepe slovenske pesmi med našimi ljudmi.
Kratke kulturne novice
Ljubljanska Drama je pred kratkim uprizorila v svojem »Bralnem gledališču« Marka Hudnika eksperimentalno dramo »Kult mrtvih«. To je bil obenem avtorjev dramski prvenec. Kritika je ugotovila, da je Hudnikovo pero sicer spretno, da pa mu manjka umetniške prepričljivosti. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek in je uprizoritev delno uspela.
V mariborski Umetniški galeriji
razstavlja risbe in grafiko mladi nizozemski slikar Toon Wegner. Njegova razstava je bila v Mariboru simpatično sprejeta. Med drugim je razstavil tudi nekaj motivov iz Jugoslavije, ki se mu je zelo priljubila, saj je že drugič njen gost.
Državna založba Slovenije je
razpisala nagradno anketo, v kateri postavlja bralcem številna vprašanja o posameznih knjižnih zbirkah
svoje založbe, še posebej o najpomembnejši Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, o opremi, o izboru in še več drugih splošnih vprašanj. Tisti, ki bodo sodelovali v obširni anketi, bodo nagrajeni z lepimi knjižnimi nagradami. Anketo je treba izpolniti do 10. julija in jo odposlati Drž. založbi Slovenije ali pa uredništvu »Ljudske pravice«, kjer je anketa bila tudi objavljena (23. junija). Založba je razpisala anketo po izidu 50. knjige Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev.
Leningrajsko podjetje »Lenfilm«
je začelo snemati film po Čajkovskega operi »Evgenij Onjegin«. Scenarij sta napisala in film režirala A. Ivanovski in R. Tihomorov. V glavnih vlogah bodo nastopili mladi sovjetski operni pevci in slušatelji konservatorijev.
Dve kratki vesti iz Medžimurja
... Po dosedanjih uspehih in delu Partizana v Murskem Središču sodijo, da je središki Partizan med najboljšimi v Medžimurju. Že od leta 1951 so sodelovali člani središkega Partizana na vseh prvenstvenih tekmah društ. Partizana. Na vseh teh tekmovanjih so se precej dobro odrezali, saj so n. pr. leta 1951 zasedle članice v tekmovanju v odbojki drugo mesto v državi. V društvu je včlanjenih okrog 100 aktivnih telovadcev.
... V središki občini je mladina zelo delavna. V posameznih krajih že vse leto pripravljajo igre in telovadne nastope, pa tudi politično vzgojnega dela ne zanemarjajo.
Beltinski grad je med tistimi kulturnimi spomeniki, ki so zaščiteni. Toda to ni motilo nekoga, da ne bi podrl lepe ograje v prvem nastropju.
Lep je pogled skozi glavni, starinski vhod na grajsko dvorišče, sedaj sprehajališče učencev Nižje gimnazije v Gornji Radgoni.
POMURSKI VESTNIK, 28. junija 1956
3
Obisk v soboškem Veterinarskem zavodu
Tri ustanove v službi pomurske živinoreje
V M. Soboti, Lendavska 1. — Napis »Vetserum« je preskromen za vse tisto, kar se dan za dnem dogaja v soboškem Veterinarskem znanstvenem zavodu. Delavni so njegovi ljudje in skromni, kadar govorijo o svojem prizadevanju in bodočih načrtih. Prišleka, ki hoče dobronamerno »vtakniti svoj nos« v njihovo poslanstvo, pa sprejmejo prijazno in ustrežljivo. Potem se ponavadi razpletejo živahni pogovori.
Če bi pisali daljšo razpravo o delovanju Veterinarskega zavoda, bi jo morali razdeliti v tri poglavja: Središče za pridobivanje semena in osemenjevanje — Laboratorij za bakteriologijo — Znanstveni laboratorij za pridobivanje vakcine proti ohromelosti svinj.
Veterinarskega tehnika J. Močnika smo srečali, ko je vlagal »teličke« v termo-posode. Odpravljal se je, kajti vsak dan je potrebno prevoziti 3 proge in 170 km dolgo pot, obiskati 31 osemenjevalnih postaj v Pomurju.
Dva kamiona sta vedno na »rajži«, več pa jih tudi nimajo, razen starejše »škatle«. Prevozna sredstva so bila vse do nedavnega problem št. 1, pa tudi sedaj so še, kajti nov »jeep« jim je odpovedal že pri prvi vožnji. Tovarna noče prav nič slišati o njegovi »bolezni«, zato ga bodo morali z advokatom spraviti v promet.
Sedanji način umetnega osemenjevanja krav z vožnjo od postaje do postaje se je dobro obnesel in ga bomo verjetno tudi obdržali — mi je pripovedoval na zunaj sicer preprost, a prijazen in strokovno nič manj ustrežljiv v. d. upravnika tov. Štefan Antalič — saj je delovna storilnost posameznih osemenjevalcev precej velika. Pri sedanji organizaciji umetnega osemenjevali ja vzame en strokovnjak »na piko« tudi do 4.000 krav letno, kar je močno blizu storilnosti osemenjevalcev na ameriških farmah, čeprav imajo slednji mnogo lažji posel spričo tega, ker imajo vso živino na enem mestu. In še ena primerjava: Pri ljubljanskem Veterinarskem zavodu opravlja osemenjevalne posle 25 ljudi (vsaka postaja ali pa več skupaj ima svojega osemenjevalca), medtem ko pri soboškem štirje, čeprav je razlika samo okrog 2.000 glav v dobro Ljubljančanov.
Vsako leto novi avto — to pa je že otipljiva alternativa, ki jo terja sedanji način osemenjevanja, toda še vedno znosna, če upoštevamo, da bi bilo potrebno tudi v »ljubljanskem primeru« redno dovažati postajam sveže seme ...
Novo središče
pri Črnelavcih
Kako pridobivajo v zavodu seme od plemenjakov, se lahko prepriča vsak kmetovalec, zato se bom namerno izognil takemu opisovanju. Bistveno je: v čem so prednosti umetnega osemenjevanja pred naravnim? V zavodu sem dobil približno tak odgovor:
— Pri nas je mogoča skrbnejša selekcija, to se pravi, da jemljemo seme predvsem od tistih plemenjakov, ki imajo najboljše dedne lastnosti; saj si prav vsi želimo mesodonosnih živali in dobrih molznic. Pri umetnem osemenjevanju je plemenjak tudi najmanj 10 krat bolj izkoriščen. Pri enem »demonstracijskem« skoku pridobimo okrog 10 do 15 enot semena, ki zadostuje za oploditev prav tolikšnega števila krav. Za eno kravo namreč potrebujemo 1 enoto semena, ki ga potem pomešamo med druge dodatke (med njimi je tudi jajčni rumenjak) in ohranimo do uporabe pri toploti 4 stop. C. Posebno važno je tudi, da je pri umetnem osemenjevali ju izključena vsaka spolna okužba. In še več drugih prednosti je!
Pri tem sva se s tov. Antaličem ustavila tudi pri »črnelavskem« načrtu. Nasproti sedežu soboškega kmetijskega gospodarstva nameravajo zgraditi sodobno središče za pridobivanje semena. V modernem hlevu bo prebivalo 28 bikov, poleg njega pa naj bi bilo tudi tekališče,
saj je važno, da se lahko plemenjaki neovirano gibljejo na prostem. Več miru ko imajo, bolje je!
Malo poprej sem bil slišal, da jim bo zadostovalo za umetno osemenjevanje krav v vsem Pomurju 12 bikov, zato sem sedaj ob številki 28 skomignil z rameni.
Iz zadrege mi je pomogel tov. Antalič: »Gre še za večjo selekcijo plemenjakov. Z semenom od vsakega bika bomo oplodili določeno število krav, potem pa primerjali lastnosti naraščaja od posameznih plemenjakov. Tako bomo lahko od dobrih bikov izbrali najboljše, ki so pustili na svojem naraščaju največ dobrih lastnosti, jih obdržali in z njihovim semenom še več prispevali za napredek pomurske živinoreje. Pri sedanjem številu sedmih bikov je taka selekcija nemogoča, čeprav sicer vemo, da sta »Rupi« in »Gerold« najbolj zanesljiva. Sicer pa tega rajši ne pišite, drugače bo »hura« med živinorejci. Vsak bo želel samo njuno seme.«
Tudi to je napredek! — sem si mislil — namreč, da se naši živino-
rejci kar nič ne ogrevajo za »mačka v žaklju«.
Umetno osemenjevanje postaja vse bolj domena živinorejcev v Pomurju, celo v krajih, kjer so še pred leti rezervirano sprejemali to »novotarijo«. V zavodu pravijo, da niti ne morejo več obvladati vsega terena. In res je tako: saj so želje po vsej Gorički, v radgonskem okolišu, Apaški kotlini... Ravenski del pokrajine so že prepredli z osemenjevalnimi postajami, še letos pa bodo odprli nove postaje na Cvenu pri Ljutomeru in v šalovskem predelu Goričke, odkoder vodijo sedaj živinorejci svoje krave tudi do 15 km daleč v osemenjevalne posta-
je. Zanimanje pa še vedno narašča, tudi tam, kjer so že postaje; lani so umetno osemenili čez 6.000. letos pa bo ta številka narasla na 10.000 krav.
Še nekaj številk. Dosedaj so v Pomurju umetno osemenili okrog 17.000 krav, razen tega pa so poslali v Maribor. Lenart v Slov. goricah in ptujski okraj še za 5.300 krav semena. Kaj je 618 krav v prvem letu umetnega osemenjevanja proti tej številki!
Zanimal me je tudi učinek umetnega osemenjevanja, pa sem zvedel, da se giblje odstotek brejosti med 85 in 90. Ta uspeh pa je še bolj prodoren, če pripomnimo, da so nekaj tisoč krav poprej tudi ozdravili in jih usposobili za plemenitev.
Veterinarski zavod ima namreč tudi svojo ambulanto. Lani so operirali čez 70 živinčet ih jih iztrgali zanesljivemu poginu. Vzrok za kirurški poseg: tuje telo. Veliko živine pa so tudi drugače ozdravili.
S. K.
(Konec prihodnjič)
MAR NI TO VELIKA MALOMARNOST?
V Selu ležijo betonske mostne cevi že par let v jarkih. Težko zasluženi denar je neizkoriščen. Čez vaško cesto pa teče voda.
Ko pelje gospodar po tej cesti svoj pridelek, si mora zasukati hlače do kolen, potem pa sledi najhujše: živinče noče čez vodo, pa zažvižga bič. Le s težavo spravljajo gospodarji pridelke na svoje domove.
Ob takih prizorih večkrat slišiš: »Zakaj pa sem plačal te betonske cevi, mar zato, da tukaj propadajo!« Naši vaški voditelji skrbijo samo za sebe, ta problem pa jim je deveta skrb. Vprašanje je. ali so vredni imena »vaški odbornik« in ali še zaslužijo naše zaupanje. O tem bodo morali spregovoriti naši volivci, kajti malomarnosti je potrebno napraviti kraj in potipati tudi njene povzročitelje.	-režo
V Selu in Fokovcih: ena zadruga
Na letnem občnem zboru Kmetijske zadruge Fokovci — zbor je bil dobro obiskan, smo slišali, da so uspešno zaključili poslovanje kljub nekaterim težavam in slabostim.
Zadruga je zaključila lansko poslovanje z dobičkom, toda delo zadružnih odsekov še daleč ni bilo zadovoljivo. Posebno je treba grajati sadjarski odsek; čeprav ima sadjarstvo pri nas ugodne pogoje in nam prinaša tudi glavne dohodke, je ostalo tri četrtine sadnega drevja nepoškropljenega. Posamezni gospodarji so manj krivi kot sadjarski odsek, saj bi slednji moral določiti ljudi, ki bi z brizgalnami opravili škropljenje. Pa tudi ostali odseki zaslužijo nekaj kritike, čeprav ni vredno posebej omenjati njihovih napak, razen trgovskega, ki se je z dokajšnjim trudom in marljivostjo dokopal do zadružnega dobička.
Tudi za izobraževanje članov je zadruga malo storila. Iz poročil ni bilo razvidno, ali je zadruga priredila kak tečaj (gospodinjsko-šivalni), ali delujeta sekcija žena in aktiv mladih zadružnikov, kako širimo kmečki tisk in knjige Prešernove družbe itd. V tem pogledu pač ni mogoče pohvaliti zadružnega vodstva, čeprav ne moremo mimo upravnika tov. Viljema Sabotina, ki je v kratkem času že mnogo prispeval za napredek zadruge.
Ob koncu zbora je predsednik zadruge sporočil navzočim veselo novico, da se bosta kmetijski zadrugi Selo in Fokovci združili. Zadružniki so to odločitev pozdravili in tako izpričali, da pričakujejo od od zadružnega vodstva, ki je bilo pozneje izvoljeno na skupnem občnem zboru obeh kmetijskih zadrug, še boljše poslovanje in obračun ob zaključku poslovnega leta. Nova zadruga bo imela še eno podružnico v Čikečki vasi, ki je začela poslovati že 11. junija.
-režo
Zatiranje hrošča
Na Murskem polju se je ta nevarni škodljivec zelo razpasel. Kmetje povsod naokrog naj pridno škropijo krompir z lindane praškom. Eni škropijo, drugi ga zopet pridno obirajo. Ponekod ga je toliko, da ga lahko v pičli pol ure nabereš preko 100 komadov. V samih Križevcih pa nič dosti ne škropijo, oziroma prašijo, ker nimajo puhalnice. Res, velika gospodarska škoda: obenem pa tudi zanikrnost posameznikov, ki so odgovorni za tako orodje, da ga pravočasno ni na razpolago, ker ga ima kmetijska zadruga.	(nb)
Čez 800 tisoč din prihrankov v Tešanovcih
Na željo vaščanov, ki so si hoteli medsebojno pomagali, so pri tešanovski kmetijski zadrugi ustanovili kreditni odsek, ki ima svoj poslovni odbor. Dosedaj je naložilo 35 zadružnikov že nad 800 000 din; 60 odst. zbranega denarja so poslali Narodni banki, ostali denar pa je v prometu. Dosedaj je že zaprosilo 12 vaščanov za posojilo v skupnem znesku 285.000 din. Vsem prosilcem bodo ustregli.
Tudi prireditve v zadružnem tednu so jim vrgle 71.000 din čistega dobička, ki jim bo prišel prav pri zidanju kulturnega doma.
Podjetnost tešanovskih zadružnikov je prav gotovo posnemanja vredna, saj je varčevanje plemenito in koristno dejanje, s katerim pomagamo krepiti naše gospodar-
stvo in podpiramo v stiski tudi
bližnjega.
Motiv iz Pomurja
(Foto Kološa)
POMURSKIM SADJARJEM!
Zaradi vlažnega in deževnega vremena so zelo ugodni pogoji za razvoj škrlupa (fuzikladija).
Sadjarji, pohitite s tretjim škropljenjem sadnega drevja proti škrlupu. Istočasno škropite tudi proti jabolčnemu zavijaču, ker je sedaj čas, ko metulji odlagajo jajčeca na mlade plodove in tako povzročajo njihovo črvivost.
Da bo pridelek čimboljše kvalitete, poškropite sadovnjake z naslednjimi pripravki: Proti škrlupu z 0,2—0,3 % DITHANOM (ditanom).
0,2—0,3 % cosanom ali 1 % bakrenim apnom; enemu izmed teh sredstev pa primešajte proti jabolčnemu zavijaču 0.2 % lindane olja ali 0.2 % gesarola — 50. Lahko pa primešate tudi 0.05—1 % fosferno ali E 605 — forte ali parathion v isti koncentraciji kot fosferno (ali 50—100 gr na 100 1 vode).
V kolikor uporabljate za škropljenje fosferno, E 605 forte ali parathion, bodite previdni, ker so to zelo strupena sredstva. Sadjarjem, ki imajo slabo rastoče drevje, priporočamo škropljenje z dithanom, ker pospešuje rast in razvoj.
Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana
Zavarovalni odbor pri OZZ Murska Sobota?
Prvi zarodek družb. upravljanja
Poročali smo že o kolektivnem zavarovanju goveje živine v šestnajstih vaseh bivše ivanjkovske občine, o vedno večji vlogi, ki jo odigrava zavarovalstvo v kmetijstvu in o potrebi po družbenem upravljanju v zavarovalstvu. V zadnjih tednih pa se je zgodilo marsikaj novega, kar je za prebivalce Pomurja, predvsem za zavarovance, zelo zanimivo.
S prvim dnem tega tedna so začeli v Ivanjkovcih tudi tehnično uresničevati kolektivno zavarovanje goveje živine. Zavarovanje bo zajelo površino v krogu s premerom čez deset kilometrov. V zavarovanje bo zajetih blizu 600 glav izbranih goved, primernih za zavarovanje. Omeniti je vredno. da nezdrava, premlada in prestara živina ne pride v poštev za zavarovanje. Akcija bo trajala ves teden in morda še dalj časa. Zavarovalni odbor, ki prevzema skoraj vse posle zavarovalnega zavoda v svojem okolišu, je vse temeljito pripravil, saj je sestavljen iz dvajsetih najboljših živinorejcev.
To kolektivno zavarovanje, ki je že tretje v Pomurju in obenem največje, je vzpodbudilo tudi živinorejce okoliških vasi. predvsem Miklavža, ki so že tudi predlagali sklenitev kolektivnega zavarovanja. V vseh ostalih predelih Pomurja pa kmetje proučujejo pogoje zn tako zavarovanje. V nekaterih vaseh (v Lemerju, Bučečovcih, šalovcih in še ponekod) so se večkrat sestali in že pripravili prvi seznam kmetov, ki so se odločili za kolektivno zavarovanje svoje goveje živine. Na letnih zborih kmetijskih zadrug je vedno več govora o tovrstnem zavarovanju, ki lahko zajame tudi posevke proti toči. Vse misli so v glavnem izražene v vprašanju, zakaj nihče takšnega zavarovanja ne pojasnjuje. Doslej se kmetijske zadruge sploh niso ukvarjale z zavarovalstvom. Prav tako je tudi z zadružno zvezo. To delo je bilo prepuščeno izključno zavarovalnemu zavodu. Močno gibanje kolektivnega zavarovanja, ki je nastalo na pobudo
kmetov samih, pa je pripravilo zadružne forume k razmišljanju.
Zadnje dogajanje v zadružništvu omogoča kmetom kreditiranje odnosno pomoč v
prizadevanju za izboljšanje kmetijstva in živinoreje. Ta možnost in pa dejstvo, da vrne zavarovalni zavod precejšnja sredstva, ki lahko pri smotrni uporabi mnogo pomenijo za živinorejo in kmetijstvo sploh, je privedlo tako daleč, da je dozorela misel za odbor pri zadružni zvezi, ki bo nastopal v korist zavarovancev. Ta odbor, o katerem bodo razpravljali v četrtek na zboru zadružne zveze, pomeni praktično začetek družbenega upravljanja kljub gigantskim administrativnim oviram, ki jih je nagrmadila generalna direkcija DOZ v letih obstoja te ustanove.
Trenutno gre samo za odbor, ki bi se ukvarjal izrecno s kolektivnimi zavarovanji in jih usmerjal v skladu z zadružno mislijo na vasi; vsekakor pa bi bilo zelo umestno, če bi se ukvarjal v bližnji prihodnosti tudi s požarnimi zavarovanji v katerih je mogoče
opaziti, da je zavarovanec marsikje nezaščiten, medtem ko se je zavod dosledno zavaroval v vseh primerih izplačil škod. Da navedemo samo en primer. Če kmet zavaru-
je (lahko je tudi kmetijsko gospodarstvo) svoje poslopje za vrednost 3 milijonov din, kar je ob sklenitvi vrednost poslopja, pa se zaradi utrjevanja vrednosti dinarja pred enim letom cena poslopja, izražena v dinarjih. zmanjša na 2 milijona din, ho lastnik ob totalnem požaru dobil izplačano škodo v znesku 2 milijona din. V obratnem primeru pa, če se vrednost poslopja poveča od 3 milijonov din na 4 milijone zaradi porasta cen, potem oh totalnem požaru lastnik ne dobi povrnjene vse škode, ker je v tem primeru zavarovana vrednost poslopja do treh četrtin.
To je samo en primer, toda takšnih primerov je najti še več, če se hoče človek poglobiti v člene in členčiče pravilnikov Državnega zavarovalnega zavoda.
V. Š.
Plemenski sejem
za bike, ki bi moral biti 4. julija v M. Soboti, prelagamo na 5. julij. Ta dan bo tudi plemenski sejem /a telice in krave, kot je že bilo prej določeno.
OZZ M. SOBOTA
KAPCA
Agrarna skupnost Kapca je v zadnjih letih poslovanja in upravljanja kaj malo služila svojemu namenu. Leta 1953. so izvolili upravni odbor, ki je vodil skupnost vse do letos. Odbor ni upošteval zakonitih predpisov in je delil drva iz gozda agrarne skupnosti izključno le deležnikom po deležnih pravicah. V tem času so posekali v gozdu agrarne skupnosti v Kapci letno okrog 130 prm drv. Vsa ta drva so bila razdeljena deležnikom po deležnih pravicah in to brez vsakega plačila. Vrednost teh drv znaša od 1500 do 2500 dinarjev za prm. Odbor opravičuje tako poslovanje z voljo deležnikov, ki naj bi o tem sklepali na predhodnem zborovanju pred delitvijo. Mogoče bo to zadevo uvidel tudi Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve pri občinskem ljudskem odboru.
Gospodarska kronika
Δ V prvem Četrtletju letošnjega leta je bilo potrošenih za investicije okrog 9 milijard dinarjev manj kot lani v istem obdobju.
Δ Zadnje neurje v slovenjgraški občini je napravilo občutno škodo, ki jo cenijo na 230 milijonov dinarjev. Mislinja in drugi potoki so prestopili bregove. Zaradi nezaščitenih bregov je bilo porušenih 19 mostov.
Δ V Sarajevu so odprli pred nekaj dnevi razstavo in velesejem kemijske industrije Jugoslavije. Na velesejmu sodeluje več kot 100 podjetij kemijske industrije in podobnih industrijskih panog ter podjetja, ki prodajajo kemijske izdelke.
Δ Zadnje dni je v požarevskem okraju prestopila bregove reka Mlava in več potokov. Poplavljenih je bilo več tisoč hektarjev obdelovalne zemlje. Prizadetih je bilo tudi nekaj vasi.
Če ne gre drugače, zaprežemo k volom še močnega konjiča. In »trio« potegne težak tovor na vozu tudi iz najbolj strmih klancev.
POMURSKI VESTNIK, 28. junija l956
4
Črvičeva mama
Iznenada nas je  predzadnji torek pretresla žalostna vest, da je umrla Črvičeva mama — prava partizanska mati, ki ni bila znana samo v rojstnem Radomerju, marveč po vsej Prlekiji.
Legla je k večnemu počitku, toda spomin na odločno partizansko mater ne bo nikdar zbledel. Ostal bo ohranjen, kajti Črvičeva mama je žrtvovala za našo svobodo delež, ki ga lahko da samo najboljša slovenska žena.
Zagrizeno je sovražila Nemce, saj je dobro vedela, zakaj so v usodnih aprilskih dneh leta 1941 prihrumeli v našo deželo. V Črvičevi hiši so se začeli zbirati prvi prleški rodoljubi. Kovali so načrte za boj proti okupatorju. Naša mama je pošiljala prleške fante k partizanom v zelene pohorske gozdove. Med njimi je bil tudi njen sin Bojan — edinec. Okupatorju ni ostalo prikrito njeno delovanje. Mož ii je bil že v partizanskih vrstah. Znesli so se nad Črvičevo domačijo in jo opustošili, mamo pa odpeljali v koncentracijsko taborišče, kjer je morala prestati vse grozote mučenja. Pred nacističnimi zločinci pa ni klonila. Vsi trije — mož, sin in ona — so bili odločni borci proti nemškemu nacizmu, prvi pa je moral celo omahniti, ko ga je zadela sovražnikova krogla.
Črvičeva mama se je vrnila v svobodno domovino in je po svojih močeh nadaljevala započeto delo v dobro našega ljudstva.
Njene moči pa so opešale; dočakala je 76 let in se za vedno poslovila od nas. Na zadnji poti pa je niso spremljali samo domačini, marveč vsi, ki so jo poznali. Pogreb je bil eden najlepših. Na čelu žalnega sprevoda je plapolala državna zastava s črnim trakom, njen zadnji dom pa so prekrili številni venci.
Slava partizanski materi!
Iz naših krajev nam pišejo
PRI VIDMU OB ŠČAVNICI
so dogradili transformator, ki jim je bil že zelo potreben. Zdaj pa so začeli, graditi moderno sadno sušilnico. — V videmski občini je 14 gasilskih društev, ki so vsa dokaj aktivna. Na II. gasilski festival v Maribor bo vsako društvo poslalo pet zastopnikov. Iz občinskega okoliša bo potemtakem sodelovalo na tej veliki manifestaciji okrog 120 gasilcev in gasilk. Udeležili pa se. bodo tudi slavja pri odkritju spomenika padlim žrtvam fašizma pri Vidmu.
V VEČESLAVCIH
so bile zadnjo nedeljo gasilske vaje. Najbolj so se izkazali ropočki gasilci. Večeslavsko GD je bilo svoj-čas že na robu propada, toda 62-letni društveni predsednik Štefan Mikolič je skupaj s poveljnikom društva Mekišem na novo organiziral društvo in povabil v njega večinoma mladince. Ustanovili so tudi dekliško desetino, ki je edina v per-
točkem sektorju. Mlada dekleta so pri nedavnih vajah posekale mladince.
V	ROGAŠEVCIH
so priredili šolski učenci in dijaki telovadno akademijo in šolsko razstavo. Nastopili so z recitacijami, telovadnimi točkami in s prizorom »Zadnji dan v šoli«. Na razstavi so pokazali svoje izdelke.
V	DOMAJINCIH
pa se še vedno zanimajo za elektriko. Drogove imajo pripravljene, večina posestnikov pa tudi že hišno napeljavo. Elektrifikacijska dela pa je precej zavrlo pomanjkanje denarja. Zadnja poplava je kraju povzročila milijonsko škodo. Travnike je voda zelo onesnažila in bo seno bolj slabo. V živinoreji pa imajo vaščani glavne obete za denar, ki bi ga potrebovali za elektriko. Zanašajo pa se tudi na tonamensko posojilo, za katerega so zaprosili OLO.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota

obvešča;
SEKTORSKE VAJE. V nedeljo, 1. julija bodo sektorske vaje v Moščancih ob 13. uri, v Gor. Petrovcih ob 9. uri in v Gančanih ob 15. uri.
PREGLEDI DRUŠTEV. Redni letni pregled PGD je že mimo, zato jih naj sektorski štabi takoj opravijo in ponovno pokličejo k sodelovanju vsa izostala društva. Zbirnike pregledov takoj pošljite ObGZ.
TROMESEČNA POROČILA. Ponovno vabimo ObGZ, naj nam do določenega roka pošljejo zbirnike tromesečnih poročil.
II. GASILSKI FESTIVAL V MARIBORU. Priporočamo vsem gas. društvom, naj pridobivajo udeležence za II. gasilski festival v Mariboru in število prijavljencev sporočijo svoji ObGZ.
Telovadci za proste vaje naj redno vadijo in se temeljito pripravijo za občinski nastop, ki bo julija na sedežu vsake obč. gasilske zveze.
Iz pisarne OGZ.
TELOVADBA
ŠPORT
Soboški mladi telovadci pojdejo na državno prvenstvo
v partizanskem mnogoboju
Številna tekmovanja, ki so jih prirejala TVD »Partizan« v raznih športnih panogah, so v marsičem pripomogla, da se je vrsta mladincev in mladink lahko udeležilo republiškega — pokrajinskega tekmovanja v partizanskem mnogoboju, ki je bilo preteklo nedeljo v Mariboru.
Tradicija iz prejšnjih let se je ponovila! Na tekmovanju so Sobočanci zbrali 426,9 točk, postali prvaki v drugem razredu mladincev in se uvrstili v tekmovanje za državno prvenstvo. Že leta 1954 je bila mladinska vrsta uspešna na republiških tek-
mah v Ljubljani, saj je zasedla prvo mesto v tretjem razredu. Naslednje leto je bil spet zabeležen pomemben uspeh na tekmah v Celju, čeprav v dežju in vetru, saj so bili tretji v Sloveniji.
Letos, po primerjavi obeh tekmovanj v Mariboru in Ljubljani, je vrsta soboških mladincev, ki jo sestavljajo Šiftar, Kovač, Tručl, Flisar, Šeruga, Kučan in Temlin z vodnikom Šebjanom, peta v Sloveniji.
Če se dovolj kritično ozremo na dosežene uspehe, moramo ugotoviti, da bi bili rezultati lahko še boljši, predvsem v atletiki (posebno: skok v višino in tek na 100 m), kajti Sobočanci so v njej doslej prednjačili in je bila atletika tudi odločilna no tekmovanju v Mariboru. Na orodju pa so bili povprečni, če izvzamemo bradljo, na kateri so zabeležili odličen uspeh.
Pri tem pa se nehote spominjamo lanskega uspeha, ko je slovenska Zveza »Partizana« obvestila društvo, da si je mladina priborila pravico do udeležbe na državnem prvenstvu. Mladina pa je morala ostati doma. Slab finančni položaj je bil že takrat, kakor je tudi sedaj, problem št. 1 v društvu. Zaradi tega so ostali doma, čeprav so celo bili pripravljeni sami plačati polovico stroškov.
V tretje rado gre! — se glasi pregovor in Sobočanci upajo, da se bodo po triletnem trudu vendarle lahko udeležili tekmovanja za državno prvenstvo. Saj smo v tem pogledu priče daljšega premora (brata Nemec sta nekoč tekmovala v namiznem tenisu, Šiftar s hazenskim moštvom, Titan v orodni telovadbi, hokeju na travi in atletiki, Tručl v atletiki), zdaj pa je že čas,
da se spet pokažemo v državnem merilu, posebno še zato, ker bo tekmovanje v Mariboru.
Tekmovalci in društvena uprava so hvaležni okrajnemu vodstvu »Partizana«, ki jim je pomagalo z denarnimi sredstvi, da so se lahko udeležili nedeljskega tekmovanja.
Do takrat pa nas čaka še obilo dela, predvsem v atletiki, plezanju po vrvi in drogu, da bomo lahko dostojno zastopali svoje matično društvo in vse Pomurje na tekmovanju zn državno prvenstvo v partizanskem mnogoboju, ki bo 8. julija v Mariboru.	—m
ZDAJ PA NEKAJ DOBRIH REZULTATOV IZ MARIBORA
Partizanski mnogoboj:
Člani II. razred: Apače III. mesto (369,1 — 73,8); člani III. razred: Križevci pri Ljutomeru I. mesto (334,1 — 87,9); članice II. razred — posamezniki: Nada Gaberc, Križevci I. mesto (44,0 — 67,7); mladinci II. razred: M. Sobota I. mesto (426,9 85,4).
Vaje na orodju:
Mladinke II. razred — posamezniki: Albina Luk, M. Sobota, I. mesto (66,5).
CELOVEC — MARIBOR 3:1 (2:0)
Zadnjo nedeljo se je v Celovcu na Koroškem pomerila reprezentanca mariborske nogometne podzveze z nogometno reprezentanco Celovca. Zmagali so domačini: 3:1 (2:0). V mariborskem moštvu sta nastopila tudi igralca NK Sobota Zelko in Maučec.
Videli bomo, kaj bo prineslo povratno srečanje, ki bo že letos v Mariboru. Napovedujejo pa tudi. da se bosta B reprezentanci morebiti srečali v M. Soboti.
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 16. do 23. junija 1956.
Poročili so se: Ludvik Drvarič, upokojenec iz M. Sobote in Marija Kočiš, upokojenka iz Turnišča; Štefan Števančec, kleparski pomočnik in Katarina Bakan, delavka, oba iz M. Sobote; Alojz Ovsenek, miličnik iz M. Sobote in Marija Šulek, natakarica iz Pragerskega ter Mihael Temlin, mehanik iz Beltinec in Zlatica Troškar, učiteljica iz Beltinec.
Rodile so: Olga Kovač iz Makovec, dečka; Marija Forjan iz Murskih Črnc, dečka; Hilda Buček iz Sotine, dečka; Etelka Baranja iz Peroče, deklico; Marjeta Klobasa iz Boračeve, deklico; Anica Cah iz Murske Sobote, dečka; Marija Čontala iz Gederovec; deklico; Gizela Demeter iz Pinc, deklico: Anica Kišfalvi iz Rogaševec, dečka; Marija Szabo iz Kapce, dečka; Alojzija Smodiš iz Rogaševec deklico; Elza Smodiš iz Kančevec, dečka; Ana Lebar iz Turnišča, deklico; Gizela Olaj iz Lemerja, deklico; Tončka Žnidarič s Turjanskega vrha, dečka. Vse so rodile v soboški porodnišnici.
Umrli so: Jože Zemljič, kovač iz Radenc, star 39 let; Boltižar Solar iz Dolgovaških goric, star 50 let: Matija Drvarič, krojač iz M. Sobote, star 91 let in Štefan Mancinger, ključavničar iz M. Sobote, star 61 let.
SMRTNA NESREČA
V ponedeljek 18. junija je vozil skozi Tišino na tovornem avtomobilu šofer J. Rožman češnjev hlod in dva delavca. Na avtu z nizko ograjo je bil tudi  39-letni kovač Jože Zemljič iz Radenc. Na nekem ovinku v vasi je Zemljič izgubil ravnotežje ter padel pod avto tako nesrečno, da je šlo zadnje dvojno kolo preko njega. Prepeljali
so ga takoj v soboško bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati. Notranje poškodbe so bile tako težke, da je kmalu po prihodu v bolnišnico umrl.
Ta žalostni primer naj bo resno svarilo, da se je treba predpisov, ki prepovedujejo prevoz ljudi na kamionih brez potrebnega dovoljenja, strogo držati, prav posebno pa še, če je potnik morebiti, celo vinjen.
Kako pa kaj na Gomili?
O živi turistični razgibanosti pridnih prebivalcev Gomile v Prlekiji smo že večkrat pisali. Kljub temu, da je v teh mesecih -dovolj dela na polju in v vinogradih, Turistično društvo Gomila neumorno dela. Pred kratkim so natisnili posebne letake: »Kako naj se vedejo naši kulturni vaščani.« V dvajsetih točkah teh letakov je napisano marsikaj poučnega in vzpodbudnega. Od Državne založbe so dobili tudi lepo vezano knjigo, v katero vpisujejo vse pomembne dogodke Gomile in bližnjih krajev. V letošnji turistični sezoni so izdali več vrst razglednic, ki jih prodajajo obiskovalcem Gomile. Upravni odbor turističnega društva se trudi, da bi privabil na Gomilo, najvišjo točko Slovenskih goric in lepo razgledišče po panonski nižini, čimveč turistov. Prav zaradi tega je to vaško turistično društvo tako razgibano.
F. H.
Drobiž iz Gaberja in okolice
Pred kratkim je obiskal Gaberčane ljudski poslanec Vanek Šiftar. Na sestanku množičnih organizacij je obširno pripovedoval o smernicah v našem gospodarstvu ter o zunanje-političnem položaju. Posebej je še nakazal pomen XX. kongresa KP Sovjetske zveze in važnost obiska tovariša Tita v Sovjetski zvezi. Gaberčani žele, da bi jih tov. Šiftar še večkrat obiskal.
V Kapci so spravili pod streho novi gasilski dom. Novi gasilski dom. ki je ponos vasi, so zgradili pretežno sami. Topla želja domačih gasilcev je, da bi v čim krajšem času uredili tudi notranjost gasilskega doma. Za pomoč bodo prosili občinski ljudski odbor in občinsko gasilsko zvezo.
Mladinci predvojaške vzgoje centra Puconci na zborovanju
Od 3. do 17. junija se je udeležilo 79 mladihcev iz centra Puconci letošnjega zborovanja. 14 jih je bilo opravičeno odsotnih, ker obiskujejo vajeniško šolo ali pa so na seznoskem delu. Vsi so prihajali redno k pouku, kar je pripomoglo, da so dobili prav dobro povprečno oceno. Nezadostne ocene ni dobil nobeden mladinec.
Streljanje po točkah je opravilo 28 mladincev. Uspeh je bil prav dober; 16 mladincev je bilo celo odličnih in le dva sta se slabo 'odrezala.
Predavanj so imeli pet in sicer o naši notranji in zunanji politiki, o delovnih odnosih, o ljudski oblasti, o narodno osvobodilni borbi v Prekmurju in o narodni odbrani JNA ter o nalogah predvojaške vzgoje. Predavali so Jože Podlesek, Alojz Sukič, Miro Štubl in referent predvojaške vzgoje Dušan Jenko.
Vsi mladinci so se prav lepo vedli, disciplina je bila prav dobra in ni bilo treba izreči nobene kazni.
Okrog 3000	gledalcev
na moto-dirkah v M. Soboti
Nedeljske avto-moto dirke, ki jih je priredilo Avto-moto društvo M. Sobota, so privabile na soboške ulice čez 3000 gledalcev. Sodelovalo je 26 vozačev iz Pomurja. Sončno vreme je zelo ugodilo tekmovalcem in občinstvu. Bila je to zares velika prireditev, ki je prinesla ljubiteljem tega športa obilo užitka.
V posameznih kategorijah so zmagali: 125 ccm (3280 m) Irgolič, 350 ccm (4320 m) Štefanec. 250 ccm Pladar, motorji s prikolicami — Gum bosi.
Zmagovalci so bili deležni spominskih daril. Popoldne pa so pri hotelu »Zvezda« priredili spretnostne dirke. Številni gledalci so prišli na svoj račun, saj so se lahko pošteno nasmejali in poveselili.
Vesti iz Medžimurja
... Že lani decembra so končali v Murskem Središču vsa dela v zvezi z napeljavo plinovoda. Stroškov je bilo okrog 28 milijonov dinarjev. Razen Murskega Središča hočejo uvesti plin tudi nekatere okoliške vasi, tako Peklenice, Križovec in Miklavec. Izvolili so posebne odbore, ki so že popisali vsa gospodarstva, ki žele plin.
... V vaseh občine Mursko Središče se pripravljajo na tekmovanje v okviru partizanskih športnih iger. Doslej so tekmovali v posameznih društvih, priprave za meddruštvena tekmovanja pa so v polnem teku. Program tekmovanja obsega tek na 100 metrov, skok v daljino itd. Za tekmovanje je v vseh yaseh občine precejšnje zanimanje.
Od našega dopisnika
Enajsto žrebanje II. ljudskega posojila
Na zadnjem žrebanju II. ljudskega posojila v centrali Narodne banke FLRJ so bile amortizirane obveznice, ki imajo naslednje številke v vseh serijah:
878, 640, 428, 124, 567, 815, 96, 186, 257,	32, 394,	156,	903,	203,	476, 879,
727,	585. 110,	 612,	709,	399,	729,	 341,
263,	598. 794,	 889,	969,	841,	816,	 332,
610,	29, 972, 957, 59, 178, 560,	823,	 513,
435,	605, 926,	 818,	989,	708,	418,	 226,
46.
Dobitek po 2000 din dobe številke naslednjih obveznic v vseh serijah 878, 823, 294, 640, 46.
Dobitek po 5000 din je dobila obveznica številka 729 v neparnih serijah.
Dobitek po 10.000 din so dobile obveznice številka 226 v naslednjih serijah:
3352, 2743, 5362, 968, 4776, 2590, 3061, 5655, 34, 1552, 4695, 3285, 5042, 5929, 5866, 3432, 6291, 5600, 615, 5255, 2221, 317, 2299, 6445, 6451, 5843, 4728, 3632, 3713, 4517, 6540, 5385, 230, 881, 875, 5394, 223, 5940, 5582, 1660, 454, 514, 3362, 2468, 4464, 3124, 3441, 404, 4035, 1742, 4183, 5839, 5918, 5466, 6556, 1221, 5610, 4465, 1704, 4008, 5963, 5728, 1665, 1724, 6243, 647, 2547, 1313, 1441, 4557, 3180, 2988, 2677, 421, 2250, 3203, 4228, 6265, 2184, 6297, 1299, 956, 2892, 4067, 5850, 4704, 1980, 2146, 245, 164, 5309, 3167, 4580, 4584, 717, 4076, 4766, 4901, 4118, 3902, 3277, 2534, 2108, 387, 5335, 6312, 4994, 3731, 597, 5916. 1772, 2204, 4719, 2690, 6405, 1736, 5317, 6401, 6, 3872, 5567, 5324, 5414, 529, 3137, 324, 2784, 3687, 17, 3983, 6126, 4274, 495, 5478, 308, 908, 6461, 2227, 4172, 6137, 2504, 2196, 2606, 3299, 6636, 2747, 5986, 5348, 4536, 1326, 2512, 4701, 1905, 4925, 4590, 2198, 2017, 1584, 549, 3876, 6139, 1199, 1595, 1746, 3898, 4284, 541, 3642, 1340, 2287, 4839, 5651. 2068, 233, 262, 4450, 2246, 4308, 1716, 4184, 6430, 1730, 3275, 1293, 5004, 2762, 4967, 719, 4598, 4843, 2028, 4287, 2908, 3148, 6510, 1982, 4935, 2217, 6538, 3388, 1345, 3675, 5964, 5214, 1156, 2853, 1876, 4454, 1655, 3667, 4703, 4639, 4479, 8, 2531, 4094, 3694, 1861, 380, 3373, 6632, 4319, 3107, 5621, 5774, 4499, 2920, 1577, 5782, 5039, 1176, 1555, 5847, 3337, 1324, 540, 4858, 3095, 2343, 4825, 389, 4588, 4551, 5083, 72, 2710, 2610, 3181, 5463, 1054, 891, 735,
3155, 2525, 1612, 5641, 2153, 5962, 3938, 1491, 3351, 3051, 3116, 142, 254, 4019, 4574, 4444, 3809, 198, 2952, 408, 3103, 3690, 4259, 726, 1410, 3958, 604, 1420, 5137, 6412, 1900, 5264, 1676, 4407, 3832, 817, 2378, 2623, 1941, 3284, 2700, 3682, 845, 2962, 3254, 1959, 5437, 5831, 3139, 1854, 1838, 3256, 3581, 5053, 3323, 6543, 964, 4185, 1312, 5690, 2514, 445, 1590, 1120, 2987, 2993, 4954, 4045, 3114, 5954. 2567, 4959, 5299, 1596, 6641, 695, 2417, 2830, 2905, 3343, 5551, 2791, 4770, 211, 4713, 3666, 641, 1268, 4422, 4289, 6186, 4090, 312, 5548, 2997, 5910, 6179, 1053, 2011, 6536, 6400, 484, 1315, 4906, 1602, 4724, 2524,  911,  4669, 4446, 3262,  3469,
3118,	5793, 4541, 3546, 4230, 34915, 96, 6564, 3884, 4316, 2321, 1877, 4391, 5924, 2119, 2859, 6350, 474, 4868, 138, 5760, 6201, 6281, 4360, 3599, 4593, 4169, 6346, 4175, 4727, 2725, 2515, 2137, 5035, 4509, 2826, 3775, 3309, 3896, 5713, 5472, 3869, 391, 4245, 5521, 3932, 3003, 67, 249, 6490, 4736, 3681, 552, 5759, 3700, 4507, 2015, 5133, 2836, 4971, 104, 4099, 2251, 3327,  2815, 1793,  3925,  453, 3995,  2560,
3119,	3551, 6176, 5569, 3823, 6211, 859. 2040, 485, 918, 2341, 1017, 331, 2779, 6431, 299. 4354, 3043, 316. 4435, 3234, 1570. 5807, 2852, 4177, 532, 6236, 5689, 684, 3758, 4775, 2878, 2477, 1728, 1518, 683, 5734, 6204, 5642, 718, 3454, 3143, 5339, 6465, 5898, 1687, 1132, 5676, 3091, 5523, 2014, 2734, 657,
Dobitek po 50.000 din dobe obveznice številka 186 v serijah 2765, 6630.
Dobitek 100.000 din dobi obveznica številka 815 serije 6384.
Tedenski koledar
Nedelja, 1. julija — Bogoslav Ponedeljek, 2. julija — Marija Torek, 3. julija — Nada Sreda, 4. julija — Urh Četrtek, 5. julija — Ciril. Metod Petek, 6. julija — Dušica Sobota, 7. julija — Vilko Gibanje sonca: 1. julija vzide ob 4.15 in
zaide ob 19,56. — Dolžina dneva: 15 ur in
41 minut.
Lunine spremembe: 1. julija ob 9. uri
in 40 minut zadnji krajec.
KINO
BELTINCI — 50. junija in 1. julija švedski film »Gospodična Julija«.
MURSKA SOBOTA — od 29. junija do 1. julija ameriški film »Rumeno nebo«.
LENDAVA — od 29. junija do 1. julija angleški barvni film »Doktor v hiši«.
VELIKA POLANA —  1. julija ameriški barvni film »Divji sever«.
ČEPINCI — 1. julija ameriški film »Moč orožja«.
GRAD — 1. julija ameriški film »Konec sveta«.
RADGONA — 50. junija in 1. julija angleški film »Tihotapci«.
MALI OGLASI
TRAVERZE raznih dimenzij, U-železo, kultivator za osipavanje in okopavanje, kravji in konjski voz, velike sani, lahke sani, različna konjska vprega in razno gospodarsko orodje na prodaj. Evgen Obal, Pertoča 6.
DVA NOVA KOTLA za žganjekuho, 220 - 60 litrov na alfo in hladilnik — prodam. — Sotina 11, p. Rogaševci.
LAHKI VOZ, štiriperesni, dvosedežni in konjsko opremo (harme), vse v dobrem stanju, prodam. — Jožef Heric, Gaberje, Lendava.
MAJHNO POSESTVO (sadonosnik, njiva, vinograd, gozd in hišica) prodam pri Mali Nedelji. Cena 550.000 din. — Marica Toplak, Maribor, Valvazorjeva 30.
VIJAČNO STISKALNICO, vinske sode, brano, vejalico, garice in kotel za žganjekuho prodam 1. julija takoj popoldne na posestvu Ajlec, Norički vrh 22 (bivše: Ridl), Radgona.
VINOGRADNIŠKO POSESTVO (29 arov) z lepo in udobno stanovanjsko hišo — prodam — Vprašati osebno ali pismeno: Kajžar 38, p. Miklavž pri Ormožu.
15 ČEBELJIH DRUŽIN v najserjevih panjih in z letošnjim pridelkom medu prodam po ugodni ceni. — Ignacij Vaupatič, Črenšovci 119.
HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadonosnikom, orno zemljo in gozdom prodam na Spod. Krapju št. 52. — Vprašati: Ljutomer, Prešernova 14.
GRADITELJI POZOR! 10.000 kom zidne opeke poceni prodam. — Kerčmar, Šalamenci št. 76, p, Puconci.
Upravni odbor Kmetijske zadruge M o š č a n c i
razpisuje službeno mesto KNJIGOVODJE
Pogoji: končana nižja srednja šola z najmanj 1-letno prakso v knjigovodstvu zadruge. Prijave poslati do 10. julija 1956 upravi zadruge.
KUPIMO
ali sprejmemo v najem brezhibno delujočo mlatilnico, širina bobna 80 ali 90 cm. — Ponudbe poslati upravi Kmetijske zadruge Čepinci, p. Gor. Petrovci, Prekmurje.
PREKLIC
Podpisani Alojzij Šalamun, kmet iz Lukavec 33 pri Ljutomeru, opozarjam vsakogar, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja nedoletna hčerka Silva Šalamun. — Alojzij Šalamun.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti.
Trgovsko podjetje na veliko »POTROŠNIK«
M. SOBOTA, TITOVA CESTA 1
odproda takoj naslednja osnovna sredstva:
1. težki voz — špediterski,
1 srednji voz — špediterski,
1 kompleten kmečki voz (karola),
1 špediterski voz z gumami,
1 sanke,
1	par konj,
2	para konjske opreme.
Vse v dobrem stanju, cena ugodna. Ogled je mogoč vsak dan od 7. do 10. ure dopoldne
POMURSKI VESTNIK, 28. junija 1956
5
Pritekla je
prva nafta iz filovskih globin
Ko je lansko leto 12. oktobra izbruhnil plin iz vrtine Fi-2 na novem filovskem polju zaradi preslabih ventilov, so pri Nafti v Lendavi sklenili, da je to zadnjič. Nadaljnje vrtine, med njimi tudi Fi-6, ki je bila gotova 5. maja letos, se v redu vrtajo. V vrtino Fi-6 so bile spuščene cevi jugoslovanske proizvodnje premera 17 cm, izdelane v Železarni Sisak. Vrtalna brigada mojstra Prše je s to vrtino dosegla velik uspeh. In poleg uspeha, da namreč vrtina daje nafto, je prihranila brigada tudi precej zaščitnih ceri, saj je vrtala od 140 metrov dalje do dna brez zacevitve. Ker je vrtina Fi-2, ki je samo 800 metrov oddaljena od Fi-6, dala zemeljski plin pod visokim pritiskom, smo tudi na vrtini Fi-6 pričakovali nekaj podobnega.
Da bi le pritekla - nafta
Ko je bila vrtina izvrtana, se je izvršila običajna predaja. Vrtalci izročijo vrtino eksploataciji. Pri tej vrtini je bilo letos precej nervoze. Delavci iz eksploatacije so kleli vrtalce:
»Vedno pustite tako blato na vrtini, samo čistiti moramo za vami.«
A po tihem pa je vsak dodal: »Samo da bi vrtina dala nafto, pa bomo pozabili na vse.«
Taki vzdihi so se izvijali iz prsi takorekoč slehernemu članu delovnega kolektiva Nafte, od delavca tam pri betonski brigadi, do vrtalca ob ročici dvigala, kakor tudi od z nafto politega črpalca. Vsi sicer vedo, to so slišali na raznih izobraževalnih tečajih, da v Ameriki samo vsaka deseta raziskovalna vrtina da nafto ali plin, dočim so pa ostale negativne, toda mi pri nas smo vse preveč nervozni in malenkostni, da si kaj takega niti misliti ne upamo. Če je kaka vrtina negativna, imaš takoj toliko povpraševanj, tam od Beograda do Ljubljane, največ pa seveda doma, češ — zakaj pa je vrtina negativna.
Vsi skupaj pa so po tihem prav tako kleli geologe in geofizike, ki da ne znajo najti pravega mesta za vrtino.
Nervoza je bila na višku, ko se je pred upravnim poslopjem v Lendavi pojavil perforator, ki ga je vodil naš znanec iz Zagreba, Josip Vajda, ki je s svojim »Škodo«, na katerem je montiran perforator, prišel nastreljevat vrtino Fi-6.
Streli v Fi-6
Med delavci se je takoj raznesla vest: »Jutri streljajo Fi-6, Vajda je že tu.«
Geologu so se tresle roke, ko je pisal delovni nalog: »Perforirati sloj na spodnjem intervalu petih metrov na vrtini Fi-6 s 60 naboji premera 12 milimetrov. Streljati v izplaki zaradi varnostnih ozirov!«
V soboto, 16. tega meseca, ob 10. uri dopoldne je bil že perforator na vrtini. Spustili so prvo puško, dali kontakt in 24 nabojev premera 12 mi-
limetrov je prebilo skoraj centimeter debelo steno zaščitne cevi. Tako so spuščali eno puško za drugo in vseh 60 nabojev je prebilo zaščitno cev in se zarilo v naftonosni sloj.
Toda na ustju vrtine, ki je bila napolnjena z izplako, ni bilo nobenih znakov. Bagladi Miška sicer pravi, da je
videl mastne madeže, ki so prihajali na površje.
Z naglico so začeli s pripravami za spuščanje tubing cevi, da bi lahko začeli z osvajanjem vrtine. Pod tem »osvajanjem« razumemo zniževanje nivoja tekočine v vrtini, kar povzroča zmanjševanje pritiska na perforirani sloj, tako da ta lahko začne delovati in dajati, kar vsebuje.
Feherjeva prerokovanja . . .
V soboto, ob dveh popoldne, je brigada Jakoba Ferike prevzela izmeno. Ta je s ponosom pripovedoval, da so delavci delali s takim elanom, da se že dolgo ne spominja kaj takega, samo da bi čimprej dali odgovor — kaj je v sloju na dnu vrtine?
Zvečer ob deseti uri sta sprejela izmeno Josip Feher in Josip Balog. Josip Feher, ves masten od sveže filovske nafte, ki jo radi imenujejo tudi tekoče zlato, je v nedeljo ves zasopel govoril: »Danes, v nedeljo zjutraj ob pol
šestih, je sloj začel delovati — vrtina je začela eruptirati.«
. . . so se uresničila
Seveda je začela najprej iz vrtine leteti umazana izplaka. Ves prostor okoli stolpa je blaten od te izplake. Toda kmalu po izplaki je zašumel plin in za njim prvi krepki curki — rumenkasto rjave nafte, tokrat iz novega polja, ki smo ga že odkrili lansko leto z izbruhom zemeljskega plina.
Mednarodna nogometna tekma - nafta 0-1
Na vrtino je prišel v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo ing. Miran Mejak. Že od daleč je zagledal vesele obraze
črpalcev, ki so skakali od veselja, jemali iztekajočo nafto v roke, jo strokovnjaško razmazovali med prsti in modrovali: »Dobra bo! Samo da je dobimo kakih petdeset ton na dan! Pa bencinska bo, čisto po bencinu diši!«
Seveda je bilo treba veselo vest sporočiti v Lendavo. Ker pa je bila ravno nedelja in pošta v Bogojini ni delala, je ing. Mejak skočil na jeep in pohitel z njim v Lendavo. Toda med tem je že veselo vest vedela telefonska centrala pri Nafti, ki je seveda takoj obvestila vse inženirje, nadzornike in vsakogar, kogar se je dalo dobiti. Ko je jeep pripeljal ing. Mejaka v Lendavo, je veselje še bolj naraslo, ker smo zdaj slišali neposred-
no veselo sporočilo. Delavci so na ulici obkrožili šoferja Miška, ki je na široko tolmačil: »Povem vam, teče kot iz rokava, toda to je pritisk, fantje! Če pritakneš roko, ti jo vrže vstran kot perešček.«
Med prebivalstvom naftnega naselja je nastalo veliko veselje, smeh, vriskanje. Nekateri so se pripravljali na odhod v Zagreb na nogometno tekmo Jugoslavija : Avstrija.
»Toda kaj je taka nogometna tekma proti filovski erupciji« — se je v trenutku odločil eden od njih. Žena mu je še rekla: »Lahko prideš ves umazan od nafte, če te poškropi, ampak veselje bo tem večje.« Kmalu sta bila poslana dva avtomobila, iz postelj so vrgli zadnje zaspance in vsi skupaj: vrtalci, črpalci, tehniki, inženirji so s smejočimi obrazi pohiteli proti Filovcem.
Pred hotelom Triglav v Lendavi so že vedeli o veselem dogodku. Metali so kape v zrak, nekaterim so padale solze v kozarce lendavskega vina od prevelikega veselja.
Veselje in „sveto olje“
Človek ne more opisati razposajenosti ljudi na vrtini. Tam je bil obratovodja eksploatacije ing. Begović, nadzornik Anton Vraničar, Miška Bagladi, vodja izmene Pišta Tot in njegov pomočnik Feri Tot. Vsi so bili nasmejani, eden drugemu so stiskali roke, se objemali, nič ni škodovalo, če so bili inženirji v nekoliko čistejših oblekah. Da, videlo se je, da so nafto iz filovske vrtine vsi težko pričakovali.
Potem je Pišta Tot odprl ventil na erupcijskem križu. Strašansko šumenje zemeljskega plina je odjeknilo v
zgodnje nedeljsko jutro. Filovčani so postajali pred hišami, eni so se odpravljali v gorice, sem proti vrtini, drugi kam drugam. Kmalu se jih je zbralo polno okoli vrtine, besede itak nisi razumel nobene, a kmalu za tem šumenjem je prišla nafta — rumenkasto rjava in v širokem curku je letela visoko do vrha vrtalnega stolpa. Potem so iztočno cev zaobrnili in nafta je brizgala pod velikim pritiskom poševno v zrak.
Šmarnica na sosednji parceli je bila v nekaj minutah vsa mastna od nafte. Letos ne bo rodila, menda jo je nafta kar pokončala. Če se je kje okoli plazil zarod peronospore, je menda tudi uničen. Čelo neka parcelica rži je dobila naftni blagoslov.
Takoj so nabrali nekaj nafte v poseben sod. In pri tem se je spomnil direktor podjetja ing. Cerovac, da je treba vsakega »krstiti« po starem naftnem običaju. In prvi okoli stoječi so bili takoj »djani v sveto olje«, ali bolje rečeno po obrazu so bili namazani z novo filovsko nafto, pravkar dospelo iz globine preko dveh kilometrov.
Glavnemu inženirju Vladimirju Škergetu je nafta poškropila obleko in novo belo svileno srajco: »Pa kaj je to proti uspehu — malenkost, kaplja v morje.«
Jasno, da tudi fotografov ni manjkalo, tako da so ovekovečili ta veseli dogodek — prvo erupcijo nafte na filovskem polju.
Potem je naenkrat padlo geslo: »Pokažimo nafto okrajnemu vodstvu — zažgimo sod nafte pred okrajem v Soboti!«
Feri je takoj podstavil sod pod iztočno cev in v trenutku je bil poln sveže filovske nafte.	Ing. K. Cigit
Dvoje nasprotij: filovski lončar in nafta.
Od sive davnine do vrtine Fi-6
Preko nakodrane gladine Panonskega morja — zaliva stare Tetide — so se podili težki, dež obetajoči oblaki in izginjali za ostronazobčanimi vrhovi obrobnih gorovij na vzhodu. Morje je molčalo in na plitvinah se je porajalo novo življenje: velike množine mikroplanktonskih organizmov: enocelične rastline, najdrobnejše živalce, spore. Viharni oblaki so se razpršili in odsev sonca se je svetlikal v gosti, nad vodo lebdeči gmoti. Leta, stoletja, da, tisočletja in še več, je narava gospodarila sama, ne da bi se človek z zavestno voljo vmešaval v to snovanje.
Drobni organizmi so odmirali in počasi polzeli na dno vodnega bazena, kjer se je v dolgih obdobjih ustvarila plast gnijoče grezi, polne mastnih in dušičnatih snovi. Tak je začetek nafte. Od odmirajočega planktonskega tkiva pa do nafte pa je spet dolga, dolga pot. Na vrsti so določeni procesi razpadanja organskih snovi in to v takih predelih, kjer ni kisika, ali pa ga je zelo, zelo malo. Pod vplivom geodinamskih premi-
kov so prehajali vodni bazeni v globino zemlje. Še, ko so bili ti ostanki odmrlih organizmov na površju, se pravi na morskem dnu. so jih preplavili, ko so postale življenjske prilike za mikroplankton neugodne, pesek, grez in drugo rudninsko kršje.
Spet dolga tisočletja. Naravne sile so odločale o razmerah na naši zemlji. Neutešljive sile v zemeljski notranjosti so izoblikovale zemeljsko površje. Iz zgodilo se je, da je Panonsko morje izginilo. Kopno. Vodni tokovi so pričeli nanašati prodec, pesek in zemljo. Prav tam, kjer so se nekoč zibali drobni valčki obširnega Panonskega morja se je razvila bujna vegetacija. Od takrat do danes sodimo, da je preteklo okrog 25 tisočletij.
Nekako tako sliko si ustvari človek, če se sreča z lendavskimi iskalci nafte. Dolga obdobja, ki si jih težko predstavljamo, so bila potrebna, da je človek dognal zaklade zemeljske notranjosti. In tako se dogaja, da morajo geologi pri Nafti danes nadoknaditi to, kar človek ni zmogel v svoji otroški dobi: predočiti si morajo zgodovino Prekmurja do tistih dob, ko so na krajih, kjer rastejo sedaj vrtalni stolpi, šumeli valovi prostrane Tetide. Prav zaradi tega budno zasledujejo delo vrtalcev in pregledujejo izplako. Nato odrejajo: še 200 metrov, še 100 metrov in še 50 metrov. Voda je naplavila v tisočletjih cele sklade naplavin, pod temi pa so še temeljna gorja, ki jih je zgnetla ohlajajoča se zemlja. Le počasi se odkriva lendavskim belim rudarjem zgodovina tja do rojstva življenja na našem planetu. Vsaka vrtina predstavlja novo izkušnjo za inženirje in delavce. Ugotovili so, da je petišovsko naftno polje del velike naftne strukture, ki sega od Ormoža, Selnice tja na Madžarsko. Z vsako uspelo, pa tudi neuspelo vrtino se jasneje odražajo meje naftnega bazena. Sicer pa geologi dopuščajo možnost, da lendavska in filovska nafta ni nastala prav na tem mestu, kjer je sedaj območje vrtin. Morda je nastala na desetine in desetine kilometrov bolj proti jugu, vzhodu, severu ali zahodu in šele kasneje, v določenih geoloških forma-
cijah, se je zbrala v sedanjem območju, se pravi v tkzv. lendavskem naftnem bazenu. Pa to so stvari, ki so nam nestrokovnjakom več ali manj znane samo bežno, vrtalci v Lendavi pa morajo biti seznanjeni z njimi kot četrtošolec z našo narodno zgodovino.
Nad gozdovi ob meji je prikazalo sonce svoje veličastno obličje. Vrtalci pri Fi-6 so ugasnili luči in se razgledali po okolici. Dobršen del Ravenskega kot na dlani. Spodaj Bogojina, Filovci in tam daleč kjer je prehajal vzhajajoči dan v motno sivino, Murska Sobota. Po kolovozu prihajajo delavci. Zamenjali bodo tiste, ki so delali ponoči, Nekaj besed in tisti, ki so delali ponoči, so že izginili med nasadi šmarnice.
Zemlja vedno manj zagonetna
Tako je potekalo življenje iz dneva v dan. Vrtina je postajala vse globlja in globlja. In končno. Zabrneli so telefoni v Lendavi in v Filovcih: Nafta, nafta! Vrtina bruha! Zelenkasta, svetlikajoča se gosta zmes plina, nafte in izplake je bušnila proti vrhu stolpa. Kljub uspehu dvom: nafta ali plin —? Nekdo od vrtalcev zgrabi posodo in že hitijo z gosto tekočino med vinograde. Vrtalcu drhti roka, ko prižiga to čudno zmes. Gost črn dim kmalu zavije med vrhove jablan in beli rudarji veselo vzklikajo: »Nafta, nafta!« Medtem je črnkasta brozga že preplavila šmarnico in drevje. In končno: zaklopke so zaprte, vrtina ukročena. V bazenu ob stolpu se je nabrala nafta, ki razširja po okolici vonj po tisočletjih ...
Nad naftno polje se je spustil tiho kramljajoč večer. Delavci posedajo okrog vrtalnega stolpa in poslušajo jezno sikanje nafte pri zaklopkah. Morda je to šumenje spomin na tihi šepet Tetide, ki se ne more sprijazniti s tem. da bi jo krotil človek, to niče, o katerem ni bilo še sluha ne duha, ko je morje že hranilo milijarde in milijarde drobnih organizmov mikroplanktona.
Jože Makovec
Ob vrtalnem stolpu
S poti po Afriki
FRANC ŠRIMPF
6
Alžirska Casbah
Sonce se je že globoko nagnilo proti zahodu, ko sva se s prijateljem napotila v arabski del mesta Alžira. Francozi g a imenujejo »La quartie d’Arabes«, arabska četrt, domačini pa mu pravijo Casbah, kar je najprej pomenilo trdnjava.
Če hočeš priti v ta del mesta, se moraš povzpeti po visokih, strmih stopnicah, ki vodijo v hrib. Po večini eno ali največ dvonadstropne stavbe, suhega izgleda, so povezane med seboj z ozkimi, včasih tudi komaj dva metra širokimi uličicami. Po njih se v potokih pretaka umazanija, voda, blato, razni odpadki. In sredi vsega tega sede ali leže stari Arabci, moški in ženske, večinoma berači, sredi vsega tega se podi in valja kopica polnagih otrok, sredi vse te revščine živi in diha okoli deset tisoč Arabcev, domačinov, resničnih lastnikov Alžira, a danes samo še ubogih podnajemnikov tega lepega milijonskega mesta.
Mračilo se je vedno bolj in z mrakom je prihajalo na ulice vedno več ljudi, večinoma moških.
Ramazan je.
Mohamedanska vera je marsikaj povzela po krščanski. Tako tudi ramazan. Kar je štiridesetdnevni post pred Veliko nočjo za krščansko Cerkev, to je za mohamedance ramazan. Le da je mohamedanski post mnogo hujši. V postnem mesecu muslimani ne smejo čez dan do sončnega zahoda ne piti ne jesti, niti kaditi, pravzaprav ne bi smeli opravljati niti težjih del. Ramazan traja od začetka meseca maja in konča tam okoli junija.
Zdaj, na večer, ko je sonce utonilo nekje daleč v Atlantskem oceanu, se je zgrnil ves mohamedanski svet na ulice in ceste alžirske Casbe, da v številnih kavarnicah nekaj popije, kaj malega poje, da se nakadi, nakocka in nagovori.
Na tesnih ulicah je bila strahovita gneča, ko sva z Miralemom počasi prodirala naprej. Vse trgovinice so bile še odprte, čeprav je bila ura že osem proč. Trgovine seveda v smislu Orienta. Na ulici blago in prodajalec, na ulici kupec in gledalec.
Nisva vedela, da hodiva po glavni ulici arabske četrti. Slika, ki sva jo gledala, je bila kaj pestra in barvita. Tu pro-
daja nekdo cele gore oranž in limon, tam vam ponujajo kikiriki, orientalske slaščice in drobne hruške, takoj zraven brije brivec kar na prostem starega Arabca, zopet naprej sedi galerija čevljarjev, krpa, šiva in prodaja — in je, vse obenem. Na desni strani zasmrde ribe, nedaleč naprej pa nama udari v nos prijeten vonj po bananah in dateljnih. Vmes pa kavarnice, ki so postavile stole in mize kar na ulice in jih zatrpale tako, da je prehod naprej docela nemogoč. Pri mizah pa sedi mohamedanski moški svet pri kartah in kockah, pije neko črno tekočino, ki ji ne vem imena, razpravlja s sosedom in posluša iz radia glasbo svojega ljudstva.
Koliko barv se preliva tukaj!
Kakšna škoda, da ne znam uporabljati palete in čopiča!
Počasi sva si s kolegom krčila pot navzdol. Ovinkasta ulica naju je pripeljala mimo mošeje, ki pa najbrž ni bila namenjena ogledu tujcev.
Pred vrati, na stopnicah, okoli zidovja in vsepovsod sva videla kopico beračev, strašno pohabljenih, strašno bednih, ki so glasno brbraje neke molitve moleli pred seboj prazne konzervne škatle. Bilo bi pretirano reči, da so bili oblečeni. Capa na capi, brezbarvna, brezoblična, umazana.
Strašen je pogled na stare ženske. Kar streslo me je, ko je ena izmed njih uprla vame svoj brezizrazni pogled. Živo so mi stopile pred oči pravljice iz mladih dni, ko sem še verjel in se bal čarovnice, ki je hotela požreti Janka in Metko.
Nekateri so ležali v nekakšnih vrečah. Ničesar ni bilo videti, ne glave ne telesa. Le po obliki in rahlem premikanju sem lahko zaslutil živo bitje.
Utrujena in skoraj omamljena od vtisov sva dospela do majhne terase niže doli, že v evropskem delu mesta. Sedla sva na klop in molčala.
Molče sva tako precej časa uživala navidezni nočni pokoj Alžira in prelepi razgled, ki se nama je nudil na zapadni del mesta, Mustafo, poln vil in razkošnih domov francoskih mogočnikov. Daleč gori proti severu je utripalo nočno življenje predmestja Bab el Uid, na jugu, že skoraj v temi, pa se je mučilo z življenjem drugo veliko predmestje Alžira, Agha.
Pod nama pa je bučal in hrumel nočni Pariz Afrike.
Kako dolgo še?
Sidi bel Abbes — Dvorana časti v poslopju Tujske legije.
POMURSKI VESTNIK, 28. junija 1956
6