UČITELJSKI LIST GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU". /T 5^tel^ka . . . . ~ ^ _ o._ , . ... . j ... ... , . l( .SJoveittlr« ... , T'. X. :'i 'N Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, h\Wšl{Ti$s,(_________________v nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertol. — List je za člane izdajateljice breijptkžjen, (rMročnn?Stne jj za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Tmšfcri' ’ /J -------------—— ___________________________________h v n___y c Stev. 2. V Trstu, dne 16. januarja 1921. Leto II. SEVERUS: Kulturni moment in naše nove meie Po sklenjeni »prijateljski« pogodbi med Jugoslavijo in Italijo je razkosana naša na* rodna enota na dva dela. Gospodje diplo« rnatje so navedli vse mogoče dokaze, ki naj zagovarjajo ta njihov sklep. Pravijo, da so to strategiške, gospodarske, tudi naravne, zgodovinske — in še bogve kake meje. Celo z etnografskega stališča so hoteli to zagovar« jati. Povdarjalo pa se je posebno strategiško stališče. Državniška modrost je slonela še vedno na sili in ni čuda, da je njih dokaz vedno podprt z bajonetom. Nas prizadete pa zanima novi položaj še z druge strani, ki so jo modri državniki pre« vidno zamolčali. To je kulturni moment. Znameniti socijolog Lud. Gumplowicz pra« vi nekje — menda v svoji »Socialphilosophie — nekako takole: »Državi ni nikakor mogoče poveriti vseh panog kulturnega življenja ka« kega naroda; ona ni sposobna biti čuvarica njegovih kulturnih stremljenj. Ta naloga spada le v področje organizacije narodnosti.« Dalje dokazuje, da ima država v svojem programu v prvi vrsti civilizacijo, ki je se« veda; tudi kulturi v oporo. Kolikor smo mogli razbrati iz objavljenih vesti o tej mednarodni kupčiji, ni prišel kul« turni moment ob sklepu pogodbe niti v po« štev. Diplofhate seveda malo skrbi socijalna filozofija, oni podpro svojo salamonsko raz« šodbo kratkomalo z močjo bajonetov. Ker ni upanja, da bi take pogodbe ustva« rile med državami pravo odkritosrčnost in zaupanje, bodo gotovo kulturne vezi z našimi soplemenjaki take, kot so bile svoječasno med nami in beneškimi Slovenci. Država bo gledala na nas s svojimi političnimi očmi, ki so . bile in bodo vedno ljubosumne in ovira kulturi. Že ti dve leti, odkar smo navezani sami nase, sta nam prinesli mnogo škode, nimamo revij, ne znanstvenih in leposlovnih del, ne svojih muzikalij in tudi politično smo bili dostikrat pristransko informirani. Od države nam ni pričakovati pomoči — ravno nasprotno nam obetajo: nasilno asi« milacijo. Sicer so to besede generalov, ki jim noben pameten človek pod solncem ne pri« pisuje modrega ozadja —-\vendar kažejo na« men. Za nas nastane tedaj vprašanje, ali se s svojo močjo vzdržimo na višini kulturnih stremljenj, ne da bi izgubili svoje individu« alnosti. Skušajmo to osvetliti z vzgledi iz naše kulturne zgodovine. Zelo značilno je v naši kulturni zgodovini to, da smo kljub najbližjemu sosedstvu z Ita« lijani, razmeroma zelo malo prejeli direktno od njih. V literaturi sta n. pr. naša nova ro« mantika in realizem vzrasla v prvi vrsti pod francoskim, potem angleškim, nemškim in šele v poslednji vrsti pod italijanskim vpli* vomi (Glej Grafenauerjevo »Kratko zgod. slov. slovstva«, str. 218!) Tudi v Prešernu si ne smemo misliti, da je šiepo kopiral Petrarka, kot smo se včasih celo učili. Ravno tako kot on, so1 hodile tudi druge literature mogočnih evropskih narodov po vzore k romanskim klasikom, dedičem antike. — Kako samosto* jen pa je bil naš Prešeren in kako fin umet« niški čut je imel, kaže tudi to, da se je Zelo nagibal in zanimal za Angleže, ki so oboga« teli svojo literaturo še z drugo, antičnim in nasledstvenim literaturam neznano lepoto — s slikanjem narave. (Shakespeare, Byron.) V vseh poznejših dobah so bili vplivi ita« lijanske literature pri nas brezpomembni. Nasprotno pa je na nas v vseh ozirih vplival sever, daljni zahod in v najnovejšem času vzhod (ruska literatura.) Početni pojavi našega mladega slikarstva so se sicer naslanjali na italijansko umetnost, a cvet naše vpodabljajoče umetnosti, (pokra« jinstvo) je čisto druzega izvora. Spričo dejstva, da so tekom, stoletij pre« plavljale Italijo tako močne umetniške stru« je, da jih tudi drugi, veliko silnejši narodi niso mogli prezreti, se moramo čuditi, da nismo mi, slabotni, izgubili orijentacije in popolnoma utonili v premočni struji. Priča pa nam to, da se naša individualnost ne da kar tako uničiti. To sta tedaj dva svetova, ki se kulturno nista mogla nikdar popolnoma približati in se tudi asimilirati ne bosta mogla. E.: Blaž Kocen (1821—1871.) K stoletnici slovenskega učenjaka. »Hvalimo sloveče može . ..!« Slovenija se lahko ponaša z mnogimi za« služnimi rojaki, ki so mnogo koristili, ne le svoji domovini, temveč sploh znanstvenemu svetu ter se odlikovali v raznih strokah zna« nosti in umetnosti. Častno mesto med temi zavzema slovenski učenjak — kartograf Blaž Kocen. Letos (21. januarja) preteče 100 let, odkar se je rodil omenjeni mož. Ob tej priliki naj velikemu učenjaku posvetimo par vrstic! Blaž Kocen je bil rojen dne 21. januarja 1. 1821. v mali gorski vasi Hotunje pri Po« nikvi ob južni železnici. Študiral je gimna« zijo od 1. 1834.—1839. v Celju, pozneje pa v Gradcu. Po dovršenih gimnazijskih študijah je vsto« pil v bogoslovje v Celovcu in dne 1. avgusta 1. 1854. je bil posvečen v duhovnika v Št. An« dreju v Lavantinski dolini. Kot kaplan je služboval v raznih krajih: od 3. septembra 1. 1845. v Št. Rupertu nad Laškim trgom, od 20. oktobra 1. 1847. v Šo« štanju in od 12. septembra 1. 1849. do 17. sep« i ternbra 1. 1851. v Rogatcu, j Nato je bil poklican za profesorja naravo« slovja na gimnaziji v Celje, dalje je služboval v gimnazijah v Ljubljani in v Gorici. Od leta 1858. do leta 1870. je bil profesor na nemški gimnaziji v Olomucu (Moravsko). Leta 1870. se je preselil v Hernals pri Du« naju, da dovrši tu svoja kartografična dela. A že leta 1871. je umrl za jetiko. Profesor Blaž Kocen je bil že od mladosti slaboten, zlasti slabih prs, a duševno je de« loval numorno: v primerno kratki dobi nam je priredil velikansko učeno delo, nad katerim strmi še danes svet, namreč prvi popolni at« lant, zbirko zemljevidov cele svetovne po« vršine. Atlant z navodilom za učenje zemlje« pisja je izšel leta 1870. in se ga rabi še dan« danes po ljudskih šolah, gimnazijah in drugih učnih zavodih v Nemški Avstriji, Jugoslaviji in drugod. Kartografa Blaža Kocena ne gleda s pono* som samo njegova ožja domovina Ponikva ter njegovi domači rojaki, ž njim se ponaša cela Slovenija, njegovo ime izgovarjajo spo« štljivo učenjaki vsega sveta. Tudi nam jugoslovenskim učiteljem ostane slavni mož«učenjak radi navedenih zaslug na zemljepisnem polju v častnem hvaležnem spominu! *) Glej Kotnikov spi* »Prd. B, Kocen« v »Popotniku«. Škoistvo u ceskoslovačkoj republid Priopčio Veljko Sokolič. (Nadaljevanje.) Škoistvo u republici českoslovačkoj ide za idealima humanim i demokratsgkim, za ide« alima slobode, jednakosti i bratstva, socijal« ne pravde, harmoničnim negovanjem duha i tela. Telesnom odgoju pored obavezne gim« nastike služe i slobodne igre. U najnovije doba zavodi se s uspehom skauting. Školskih lekara ima zasada oko 70; ali njihova usta« nova biče revidirana i reorganizirana; škol« sko zdravstvo priznaje se kao važna kompo« nentna ©dgoja. Za organizaciju svih gimna« stičkih težnja zamišlja se ustanoviti gimna« stički zavod, čiji če zadatak biti da postane visoka stručna škola za naobrazbu učitelj« stva gimnastike i ustanova naučna za ispiti« vanje uslova i negovanje zdravlja i telesne snage. Na mnogim školama zavedene su školske štedionice, koje če se i dalje osnivati, kao i ustanove za ishranu mladeži. Gradjanske škole imaju zadatak, da daju viši opšti odgoj, nego što ga daje škola os« novna, naročito s obzirom na potrebe prak« tičnog života (zemljoradnja, industrija i trgo« vina). Isto tako treba da spremaju za študij na školama stručnim (industrijalnim i trgo« vačkim). Gradjanska škola ima tri razreda, koji se pridaju petom razredu osnovne ško« le; služi dakle djacima od 11—44 god. Na« stava na nji poverava se učiteljima stručnim, ispitanim naročito za gradjanske škole. Obu« ka deli se na tri dela: gramatičko « istorijski, prirodno « naučni i matematičko « tehnički deo. Uz pojedine gradjanske škole osnivaju se jednogodišnji fakultativni naučni tečaji, koji imaju naročiti zadatak da prodube i dopune odgoj djaka za daljnji študij na stručnim školama. Gradjanske škole su podeljene po spolu djaštva, u manjim mestima mogu se osnivati koedukativne škole. Dužnost osnovati gradjansku školu nasta« je, čim se u opštini nalazi škola osnovna, koju pohadja barem 400 dece. U Češkoj ima sada oko 420 čeških i 250 ne« mačkih gradjanskih škola; u MoTavskoj pak 70 čeških, 100 nemačkih; u Šleskoj 11 čeških, 34 nemačkih, 1 poljska; u Slovačkoj 83 pre* težnim delom slovačkih. Gradjanske škole uživaju kod gradjana ve« liki ugled, što bez prestanka podbada na to, da se i po malim opštinama osnivaju gra« djanske škole. I zbilja, ima danas gradjan« skih škola i u mnogim selima. Za budučnost radi se na torne, da gradjan« ska škola postane sveopšte obvezatna, da se ceo teritorij republike podeli na oblasti sa poluprečnikom 5—6 kilometra, za koje bi se svuda osnivale gradjanske škole. Unutra treba gradjanska škola da bude re« formisana tako, da postane istinska praktič* na škola za obaveznim ručnim radom. Sve« opšti vaspitni karakter njen nesme time biti oštečen. Radi se o torne, da bude opčenito proširena na 4 godišta. Učiteljstvo treba da bude akademski naobraženo. * Savršena forma školstva ne može se danas jasno zamisliti, dok se u školama nalazi dja« štvo, koje otežava, narušava ili onemogučuje školski rad, naime djaci ograničena duha, du« ševno nezdravi, moralno načeti ili pokvareni. To djaštvo mora biti predmetom nada sve brižljivog truda u školama i u naročitim ustanovama (pomočne škole). I te ustanove moraju biti javne, javnim sredstvima izdrža* vane kao i škole za normalnu decu. Indivi* dualizacija nastave i odboja mora na tim ško* lama biti tim pronicavija, mora se prilagoditi karaktcru pitomaca. Djaetvo sc mora podeliti prema sposobnosti, prema sredstvu mana, vaspitne metode moraju biti naročito pro* dubljene, a stroga pažnja mora se posvetiti navikavanju na radinost. Da bi se ovi naročiti instituti usavršili, iz* dalo je ministarstvo naredbu pod brojem 60.652, koja je bila sa zadovoljstvom pozdrav* Ijena. Za ovc pomočne škole i ustanove mora se dobiti naročito učiteljstvo i naročito srni* šljeno mora biti rešeno pitanje njegovog stručnog pripravnog obrazovanja. Dne 2. de* cernbra 1919 vršila se u pedagoškom institutu Komenskoga anketa o osnivanju pomočnih škola, gde su izraženi zahtevi, da se one učine javnima i da se stvore samostalni razredi i škole; uredenje materijalnih i pravnih odno* šaja učitelja pomočnih škola da se utvrdi za* konom, a tako i uredjenje pitanja o obrazo* vanju učitelja pomočnih škola. (J obuci u ručnom radu u školama opčim, gradjanskim i srednjim otvorio je pedagoški zavod Komenskega pismenu anketu i privre* meno je sazvan savet radnika u toj štruci na opčim školama. Ministarstvo do sada nije imalo na dispozicij u toliko sredstava, kolikor je bilo potrebno, da ovu vajnu stvar pomogne; Ali pored svega toga vladan je u ovoj stvari važan deo posla. * • * O još jednom važnom zadatku vodi brigu uprava škola sada pri otvaranju pomočnih škola. Te škole moraju biti svrsishodno di* fercncovane prema nastranom karakteru djaštva (za duševno nerazvite, gluhoneme, telesno slabe, za lakše bogalje itd.) a središ* njim institutima bi se ostavilo, da se staraju samo za teže slučajeve, gde je odgoj u za* vodu bezuslovno potreban. Što se tiče brige za gluhoneme, navadjam, da u Češkoj imade 5 zavoda za gluhoneme i dve škole, sve privatnog karaktera, koje država pomaže subvencijama. Za mladež zapuštenu, ostavljenu, moralno nacetu pobrinuto je u Pragu s 2 gradska za* voda: u Rakosci u Libnju i u Olivovni u Ri* čanima. Niz za\roda za mladež napuštenu, zanemarenu, moralno načetu izdržava češka zemaljska komisija za odbranu mladeži, ali ovi ni iz daleka nisu dovoljni da prime svu ovakvu decu. Ne zadovoljavaju ni zemaljska popravilišta, koja treba isto tako od temelja reformisati. 1 Moravska i Šleska imaju ze* maljske odgoj ne škole i popravilišta. Slo* vačka ima popravilište u Košicama, zavod dobro organizovan. O deci ubogaljenoj stara se zemaljsko udru* ženje za bogalje sa svojim cenjenim pred* sednikom, univ. prof. Jedličkom. Sličan je zavod bio osnovan več i u Brnu. Za decu tuberkuloznu je u Luži zemaljski sanatorij sa dvorazrednom školom, a u Zam* berku zavod za lečenje, dok celi red drugih zavoda privatnih stupa u život. Za slaboumnu decu je u Češkoj jedini za* vod Ernestinum, nedavno premešten iz Praga u Budjevice, gde blagodarno utiče njegov ravnatelj Dr. Herfort. Ako hoču sada da progovorim o samim školama osnovnim, moram navesti najpre nekoja karakteristična statistička data: _ Ukupni broj dece u Českoj jeste 750.000 češke, i 400.000 nemačke. U Moravskoj 184.000 češke, 66.000 nemačke. U Šleskoj 522 češke, 90 nemačke i 100 poljske. Gradjanskih škola ima u Češkoj: 430 če* ških, 240 nemačkih. U Moravskoj: 184 čeških, 96 nemačkih. U Šleskoj: 86 čeških, 21 nemačkih i 10 polj* skih. Učitelja čeških i nemačkih skupa ima u Češkoj 19.730, u. Moravskoj 8.380, u Šleskoj 1.968, u Slovačkoj 4.673, svega skupa ima učitelja na polju narodnog školstva u repu* blici 35.090. Ljubav k narodu prizvala je u život obran* bene zajednice, koje su sebi postavile za za* datak ne samo da neguj u i proučavaju na* rodnu svest, da brane interese Čeha u opštt* nama nemačkim, nego u glavnom da se sta* raju o vaspitanju mladeži osnivajuči škole u mestima, gde su Česi sačinj avali manjinu. Od obrambenih zajednica jesu u glavnom: Cen* tralna Matica Školska (Ustredni Matice Škol* ska), god. 1880 osnovana; Narodna Zajed* nica; Severočeška (Narodni Jednota Severo* češka); Narodna Zajednica Pošumavska, Društvo Komenski sa mnogim podružnicama u Českoj, Moravskoj i Šleskoj. Obrambine. zajednice mogu pokazati u svo* joj istoriji primer absolutne nepravednosti i brutalnosti, ko j ima su bile izložene, trudeči se da dodju do škola privatnih ili samo do mesta za gradnju njihovu. Istorija ta jeste svedočanstvom nemačkog nasilja na jednoj strani, a u isti mah svedočanstvom odušev* Ijenja, požrtvovanja i potlačenosti na strani češkoj. Češke manjine bile su cilj celoga če* škoga naroda u kulturnom njegovom razvoju, za kojim su jednako težili svi društveni kru* govi i političke stranke. Posle prevrata 3. IV. 1919. dala je Narodna skupština oduška pravdi zakonom, kojim sci ustanovljava, da javna narodna škola može biti osnovana u svakoj opštini, u kojoj je naj manj e 40 dece, koja su dužna školu poha* d j ati, ako u toj školskoj opštini nema javne škole sa naučnim jezikom, koji je materinski za tu decu. Ako ima važnih razloga, može ministarstvo škola odlučiri, da se javne škole otvore i za man ji broj djaka. Ceo trošak osobni i stvarni snosi za te škole zemlja ili država. Predsednik zemaljskog školskog sa* veta ima pravo ukinuti osnovnu školu ili smanjiti broj razreda, ako nema ni 40 dece, koja su obvezana da tu školu pohadjaju. Na osnovu toga bile su češke škole ma* njine učinjenc javnima a niz školskih raz* reda nemačkih je ukinut. U Češkoj bilo je ukinuto 183 razreda (medju njima 22 razreda u Pragu). Likinuče škola ili spajanje razreda desilo se na osnovu potpune pravde, jer su nekoje škole i razredi iskazivali upravo sme* šan broj djaka. Ustanovilo se, da je za 25 dece izdržavana peterorazredna Škota ili da je na drugom mestu bilo u razredu 7 djaka i sl. Zakonom u školama manjina ne čini se drugim narodnostima nepravda, a češka na* rodnost dobila je time, što joj po svetom pravu pripada. (Nastavak sledi.) Iz prakse Poroča K. Podvelbški. Na naši šoli vestno razširjam abstinenčno idejo. Uspehov pa vendar ni takih, kakršnih bi si želel. Zakaj? Ljudstvo tiči še preglo* boko v raznih predsodkih o koristi alkohola. Pa naj napram samim sebi, toda mladino naj puste pri miru! Ne, še napeljujejo jo do pitja. Slučaj! Imam v razredu dečka, katerega sem spravil vendar tako daleč, da mrzi alkohol vkljub raznim zapeljivostim od strani staršev (oče je pijanec). Ta deček je delal pri sosedu in dobil za večerjo polento, polito s čudno zabelo. Ko nese prvo žlico jedi v usta, se strese po celem životu, leti ven ter si izpira usta z vodo. Zakaj? Dotična gospodinja je namesto »drage Izabele« (napačna štedlji* vost!) zalila polento z vinom. Seveda ima so* sedova družina same »močne« otroke, ki bo* do res živ dokaz o »dobroti in redilnosti vina« itd. Ne bo mi treba odslej več delati propagande z besedami, temveč vsakega bom gnal v dotično hišo, kjer kraljuje alkohol. To je pedagogika dejanja!? Seveda, kot strog abstinent skrbim, da moja lastna deca ne okusi alkohola, pa naj bi bilo v še tako nedolžni obliki. No, ne vem, ako pretiravam, če trdim, da so moji odsev pra* vega življenja le vsled abstitnence moje (se* veda tudi moje žene) ter otrok samih. Igra! se je torej Ivane s sosedovim Milančkom. Ta črviček mu je pripovedoval, da bo nekoč velik in močan kot sam kraljevič Marko, to pa zato, ker ne mara piti vina. A oče mu ven* dar včasih ponuja vina. Deček se brani ter pove, kaj je slišal od šolskega Ivančka. Vsa prigovarjanja ne koristijo! Ker trdi deček, da tudi v šoli ne bo znal ničesar, če bo pil, tedaj ga brezsrčni oče nahruli: »Le pij vseeno, a kadar ne boš znal v šoli, te bom pa natepel!« Tako je morda še kje drugje in ne samo pri nas. 99Sufaa roba** in Tolmina Po usposobljeno^tniS izpitih so sc vz'.'c o izpraševalnih komisijah ustne in pismene kritike, ki so pečatile svojo nevoljo tudi po tržaških italijanskih časopisih; slovenski listi so tedaj molčali. iDa ne bi mislil kdo, da je bilo pri izpraševalni komisiji v Tolminu vse tako na mestu, naj sledi malo pojasnila: Predsednik te »slovenske« komisije ni bil Slovenec, istotako tudi podpredsednik ne. Slovenščine nista znala razun teh še dva druga profesorja. Uspcs.obljenostni izpit je delalo nad 60 učiteljev, med temi veliko takih, ki riso znali niti besedice italijanščine, — vendarle je bil nagovor v italijanskem jeziku. — Proti italijanskim profesorjem, ki učijo tudi na tolminskem učiteljišču, nimam pravzaprav r.ič. Dobre duše so, bržkone tudi pošteni in zmožni profesorji, a za slovensko izpraševalno komisijo in za slovensko učiteljišče niso. — Kakšne učitelje bomo imeli čez petdeset let, če poide tako naprej, o Bože moj! A učitelji so pljuča naroda, če hirajo ta, je ves narod bolan. Irci, odkod vaša odpornost?! — Pol milijona nas je, pa smo tako šibki, slabotni in majhni in hiramo. A vseeno bi nas drugi ne zatrli, ali iz nas samih raste plevel, ki duši naše zdravo žitje. iz nas samih rastejo slabiči, ki kot gobavci kužijo ozračje krog sebe. Zakaj prizanašati takim ljudem, zakaj imeti usmiljenje z njimi!? Preglejmo jim raje obisti in drob! Vsi drugi člani komisije so bili na mestu, nič jim ni mogoče očitati; za enega samega pa se čudimo, kako ja zlezel do tega mesta da izprašuje in sodi v koliko je sposoben kdo, da vrši svoj učiteljski poklic. Nič ne vemo natančno kako je prišel do tega mesta, vemo pa da je morala iti pot mimo poniževanja in klanjanja. Slovenci ne poznajo Italije in italijanske zgodovine, Slovenci no poznajo še laškega jezika. Pa sede in prestavi ital. zgodovino, pa sede in »preplonka« italijansko slovnico. Zato si pribori to mesto. Pa res ne bi se bavil toliko s tem slučajem če bi nam taki ljudje nič ne škodovali. Mislil bi si, če ti je tako v slast, da se ponižuješ — ponižuj se; — če ti je toliko zato, da se preriješ do stolčka, prerij se in bodi magari še srečen povrhu. Kaj: pa, če bi prilezlo na taka mesta toliko takih ljudi in bi bilo od njih milosti odvisna usoda našega mlajšega učiteljstva?! Kaj če bi prišli taki ljudje, da vzgajajo naš učiteljski naraščaji To se ne sme zgoditi. Pazimo torej na ljuliko dokler- aa ne razraste in razpase in ne pokrije vse njive s svo jim umazanim plodom. * *- • Dolgo je že od izpita sem; če bi bila jeza v nas, b; ohladila. Pozabljen je tisti bobnajoči ogenj letnic, pozabljeno vse tisto trpinčenje; v nas, je trezna žalost. Ati naj tudi naši zanamci, naši mlajši tovariši, prenašajo iste nadloge?! —• Ko smo odhajali iz Tolmina in smo poplaknili vso nevoljo s smehom, nam je svetoval burkež, naj zberemo nekaj zgodovinskih vprašanj in odgovorov tega izpita, da bodo tovarišem v zabavo. Ne toliko, da burkežu vstrežem, kolikor da pomagam mlajšim našim kolegom, ki bodo imeli morda zopet kakšnega takšnega človeka pri komisiji, da s,e orijentirajo in bodo znali napenjati mo žgane v pravo smer, zato te primere: * * * V pr.: Kakšne narodnosti so Istrani? — O d g.: V notranjosti Istre živijo večinoma Slovani, na obrežju pa večinoma Italijani. — On: Nikakor ne! — Izključno Italijani! * • * V p r.: Kako bi obravnavali vi Silvija Pellica v ljudski jeli? _ Odg.: Najprej bi obravnavala kakšnega slovenskega pesnika, ki je trpel, kakor je trpel S. Pellico ia potem... ... O n: Popolnoma zgrešeno! No, povejte! To bi morau vendar znati! No, torej vam povem sam. — Najprej bi merali vendar obravnavati vrabca! Saj vendar veste, da ga je vrabec v ječi obiskal! * * ♦ V pr.: Kako bi obravnavali vi v nižjih razredih merilo? Odg.: Začela bi pri šol. sobi. Poklicala bi učenca in bi mu rekla, naj izmeri sprednjo steno šol. sobe. Učenec bi izmeril. Stena meri 4 m. Vprašala bi nato učenca, ali moremo narisati to na tablo. Rekel bi da ne, ker je tabla premajhna... O n: Ali bi res vzeli najprej šol. sobo? Ah, — ne! Najprej bi vzeli vsemirje in strani neba, vendarle! Ona: Jaz ne bi. On: Jaz bi!! * * * V pr.: Povejte mi kaj o gibanjih morja. Odg.: Omcn.1 je zalivski tok, razne druge tokove, plimo in oseko, On: No še nekaj! To morate znati! Kako pravimo, kadar udarja morje ob skale? O d g.: Ce buta morje ob skale nastanejo valovi, O n- Ne, hočem, da mi poveste tisti pravi izraz, tehnični izraz! Kako vendar, da tega ne znate! Hočam vam torej pomagati: ki — ki — ki, ne znate? — No .1- penje vendarle! »Novi rod«. Zaradi urednikove bolezni in tehničnih zaprek se je izdanje 1. štev. »Novega roda« nekoliko zakasnilo. List izide okoli 20. t. m. in se hitro razpoš.je vsem naročnikom. Vsi naročniki, ki še niso odposlali naročnine, naj store to hitro. Stroški za list so veliki in zato ne sme imeti uprava nobenih zastankov. Uredništvo naproša vse tov., da mu sporoče, kako se je list dojtuil otrok, ker hoče na podlagi natančnejših opazovanj poglobiti poznavanje otroške psihe, kar bi bilo za mladinski list neizmernega pomena. Uredništvo in upravnišivo je v Trstu, Ruggero Manna, 20. M. MIKUŽ: Zgodovinski pouk I. Nekaj o razvoju zgodovine in njenega pouka Vsporedno z javnim življenjem, ki se hitro razvija in ima vsak dan nove zahteve, se je razvijala tudi zgodovinska veda. V svojem začetku je naštevala v vezani in nevezani besedi samo za kratek čas dogodke, imena in slavna dela znamenitih zgodovinskih oseb. Vse to pa je prepletala s pravljicami in mitologijo. (Homer) Takrat je bila zgodovinska veda na svoji prvi stopnji, t. j. na stopnji pripovedujoče zgodovine. Kmalu se je začela zgodovina bolj poglabljati v historične dogodke in osebe ter je začela na podlagi tega poučevati o državnih razmerah, politiki, domoljubju, morali, veri in humaniteti. Postala je človeštvu učiteljica, pri kateri se je začel iskati nauk in smer za bodočnost vsakemu predmetu, n. pr. pravoznanstvu, državoznan-stvu i. dr. Tako je dospela zgodovinska veda na drugo stopnjo, na kateri se imenuje poučujoča ali pragmatična zgodovina. Na tej stopnji je postala zelo lahko tendenci-jozna. Dandanes pa je zgodovinska veda na popolnoma novi stopnji, na katero se je povspela za časa odkritij, humanizma in reformacije. Kaže nam naravni razvoj človeštva, katero ne stoji izven naravnih zakonov. Priznava, da je človek odvisen od svoje okolice. Preiskuje zakone, pa katerih se je razvijalo človeštvo. Pojasnjuje, da so zvezani vsi zgodovinski dogodki po vzročnosti, da je vsak košček zgodovine utemeljen v preteklosti. Tako smo dobili razvijajočo ali genetično zgodovino. Končni smoter genetičnega zgodovinskega razvoja sc je menjaval. Najprej so proučevali preteklost na podlagi 'verske ideje in trdili, da Bog vodi ljudstvo do cilja t. j. v raj. Drugi so bili mnenja, da se je razvijalo človeštvo v smislu krščanske ljubezni. Nekateri filozofi so pa trdili, da kaže zgodovinski razvoj pot, po kateri pride človek dc osebne svobode. Se ve, da ima vsak o bistvu te svobode drugačne nazore. Nam nesvobodnim, ki danes Obsojeni na molk v posvetu narodov > oddaleč gledamo, ko svet gradijo nov, in katerim v svobode sveto pesem dano ni upletati svojih melodij... (O. Župančič). posebno vgajajo nazori o bistvu svobode, ki jih je imel francoski mcdroslovec Condorcet. Ta je pisal po francoski revoluciji, da je smoter in vsebina zgodovinskega razvoja odstranitev vseh neenakosti med narodi, v narodih samih pa izpopolnjevanje posameznega človeka in njegovih zmožnosti. Usoda celega ljudstva ne posameznika je predmet zgodovine. Sredi prejšnjega stoletja se je začela pojmovati zgodovina mat eri j ali stično. To je bila nujna posledica tega, da so se takrat začela reševati vsa vprašanja materialistično. Učenjaki, ki so pripadali k tej struji, so smatrali našo zemljo za popolen mehanizem, ki je pa prav majhen del še večjega mehanizma. In trdili so, da vesoljni svet ni uganka za onega, ki razume konstrukcijo obeh mehanizmov. Slično so pojasnjevali tudi vse tajnosti v človeškem življenju. Učili so, da je podvrženo materijalnim zakonom tudi človeško življenje, vsled česar je zelo enostavno in lahko umljivo. Vsa človeška dejanja naj bi bila posledica gospodarskih razmer. ^ Materialistično pojmovanje zgodovine je sprejel tudi Karl Marx m za njim večina socijalistov. Tako pojmovanje zgodovine je zelo pospeševalo socijalistično gibanje, ker so se delavcu razlagali zgodovinski dogodki kot posledica gospodarskih razmer, kar mu je bilo lahko umljivo in je vplivalo nanj. Danes pa je spznal tudi socija-lizem, da je tako pojmovanje zgodovine napačno, ker nt res, da izvira vsa ljubezen do človeškega napredka samo iz polne denarnice oz. narave zemlje, ki jo obdeluje človek. Gotovo je, da sodelujejo ti motivi, nikakor pa niso edini, ki nas silijo, da stremimo k višjemu in boljšemu. Kjer sc širi prava omika in ž njo splošno blagostanje, tam lahko opazujemo, da se umikajo materijalni nagibi napredka umstvenim in moralnim. Pravo pot kulturne zgodovine je ubral Basedovv. Priporočal je uporabljati pri zgodovinskem pouku poleg zemljevidov tudi podobe in je uredil snov po skupinah, n. pr.: človekoljubi, tirani i. dr. Njegove nazore je spopolnil Salzmann, ki je pojasnjeval zgodovinske pojme z zgodovinskimi slikami iz ožje domovine. On pravi: »Predno bomo učili zgodovino Asircev in Perzijanov, Grkov in Rimljanov, se bomo naučili zgodovine sosednega kraja.« Slednjič se je začela učiti zgodovina po vplivu pijeti-atov v ljudski šoli; toda ostala je do začetka 19. stoletja le privesek čitanja. V drugi polovici 19. stoletja pa so se začele odločnejše reforme zgodovinskega pouka, ki niso končane še danes. K zboljšanju zgodovinskega pouka so zlasti prispevali novejši pedagogi, n. pr. Biedcrmann, Ziller, Wilmann, Richter in drugi. Pri reformiranju zgodovinskega pouka sc stremi posebno po tem, da bi se ugotovilo, kako izbrati in razvrstiti zgodovinsko snov in v kateri obliki naj se ta podava otrokom. (Nadaljevanje.) J. PUHAR: Učitelj i pfelarstvo Paralelno z javnim življenjem je poleg zgodovinske znanosti napredovala tudi pedagogika, v kateri se je pojavila nova struja, socijalaa pedagogika. Pedagogi so vedno bolj spoznavali velik pomen zgodovine za vzgojo in izobrazbo in začeli drug za drugim zahtevati, da se začne poučevati v šolah. Do reformacije ni bilo niti v višjih šo'ah pravega zgodovinskega pouka. Sele Luther je povdarjal veliko važnost zgodovine in je zahteval, da naj sc poučuje na vseučilišču. To je zahteval tudi Mclanchton. Komensky, ki je nekak prerok na polju zgodovinskega pouka, je pa zahteval, da bi se poučevali tudi učenci v starosti ljudsko-šolskih otrok v zgodovini, toda brez vspeha, kajti preveč je zahteval za tedanji čas. V 18. stoletju se je uvedla po Frankejevem vplivu zgodovina kot predmet v višjih šolah. Ker pa niso imeli učitelji zadostne izobrazbe, sc ni obnesel. Tudi Frankejevim sirotam co se priložnostno pripovedovale na izprehodih zgodovinske dogodbice. Zboljšal je tudi metodo. Ker je redel, da otrok ne more dolgo slediti pripovedvanju, je razdelil zgodovinsko snov na odstavke, katere so učitelji pripovedovali in otroci obnavljali. Franke je tudi že priporočal vporabljati pri zgodovinskem pouku zemljevid; vendar pa se je smatralo še vedno kot najvažnejše, da so se naučili učenci na pamet mnogo imen in letnic. Rousseaujev Emil se je začel učiti, ko je imel 18 let, in sicer v bijografski obliki. Učil pa se je poleg zgodovine bojev tudi kulturne zgodovine. Njega naj bi naučila zgodovina soditi, obsojati in pomilovati ljudi ter spoznati, da je napredujoča prosveta prokletstvo za človeka. (Svršetak.) Katkad mažeš da uzmeš po kojeg ovečeg dečaka, da ti pomaže u radu, a za uzvrat do* bije kruha medom namazana. Dolaze ti i od* rasli u tvoj pčelinjak, da promatraju. Oni znatiželjno ispituju — promatraju, a pčelar u svojem ambijentu — čavrlja i čavrlja. Vre* me prolazi, a da ni sam ne znaš kako. Od kolike je to vrednosti u uzgojnom radu uči* teljevom! Deca če tvoja mnogo lakše shva* cati metamorfazu hrusta itd. Urodi H godi n a, kamo češ ljepšeg uživanja do vreanja! Kako če se tvoja deca torne ve* seliti! Pčelinjak moj, to je moje milo boravište — moja razbibriga. Tu proboravim sate i sate u čitanju i promatranju uz veselo zujanje mojih milih radnika. Pa daje učitelju na selu dosadno! Da nema društva! Ne — kada ga sam nc traži. Pa i sam med u današnje doba od kolike je vrednosti u kučanstvu. Možeš da osladiš kavu — čaj. Zar to nije zdravo? Tebi se možda saharin bolje svidja? Hočeš li izvr* snog osvežujočeg piča? Uzmi limunom soka — razmešaj 1 1 vode — meda dodaj po volji! Kamo češ zdravijeg piča i za bolesne! Od kolike je pak vrednosti pčelarenje za slabašne na plučima bolesne ljude! O torne bi ti mnogi od naših pčelara mnogo toga mo* gao da priča. Ali da! Ti se pčelice bojiš, jer ima žalac, a to je ono največe strašilo. Ali čemu u kuči mačku držiš, kad oštre nokte j ima? Čemu psa — kad zubove ima? Toga se | ne bojiš, tome si več navikao, ali ubodac te j pčelinji plaši. Ali znaj da je i taj ubodac j zdrav (ali ne za bolesne na srcu!) i uopče sve Išto pčela daje je samo dobro i blagodat. Ne traži ona Bog zna kakva stana. Ne treba joj danomice donašati hrane ni ostalih teških poslova ne treba da obavljaš. Svi su poslovi oko pčele tako rekuč igrarija — zabava, ali samo za onoga, koji to zna. U život, u narav pčelinju moraš malo d azaviriš, da joj upo* znaš sve zakone, a to nije teško, jer »Sve se može, samo kad se hoče.« Kušaj dakle, kajati se ne češ. , »Što manjka našem društvu? Biti kod kuče,« kaže Stosch. Izmučeni radnik, seljak kamo bega nedjeljom i praznicima, da se ras* trese, cia zaboravi i na teške brige roditeljske? Kamo drugamo nego u krčmu! Tu on sedi kraj čase, kraj karata u oblaku dima u nezdra* vom uzduhu. Obmuto pak radi seljak*pčelar. On neaeljom provede mnogo ugodnih časova kraj pčela. tlita kakovu knjigu, posečuje druga pčelara, da se razgovaraju. Pa razuman pčelar ne može da hude analfabeta. On se zanima za napredak, za knjige i za sastanke. lomu sve pruža moralne i materi jalne ko* nsti. Pokojna je Austrija za svoje željezni* čare pravila kurseve na pčelarskoj školi u ,^u “ a roiskm da ti. ne treba dokazivati zašto. Sto ti se brate, dakle čini, nije li duž* nost nas uzgojitelja, da i u ovome pravu od* ga.iamo okolinu našu? Pa osobito sada kada krčme niču ko gljive iza kiše, a pleše se ko nikad do sada? Kao da za ove ljude ni nema plemeni ti j e zabave do životinjskog uživanja? »Više svetla!« (Goethe). Na koncu moram da spomenem, da su uči* telji u svim državama i u svim krajevima naj* veči prijatelji i pokretači racionalnog pee* larenja. Rojina, Penjič, Broz, Sitarič, Marti* novic, \Vittman, pa i mnogi jošte naši dru* f?.\’i, ,.!im, starejši tega ne pojasnijo, kar ni samo n panovsko, ampak tudi zelo škodljivo hodečemu pro-CVV“ n,a*e "Zveze«. Starejši sc bodo počasi poizgubljali, v orezbrižnosti vzgojeni pa ne bodo čutili one agilnosti m tistega interesa za stanovsko društvo, ki je potreben Sveta dolžnost starejših je, da o prvi priliki pojasnijo mlajšim naše stanovske zadeve in jih privabijo v naš krog. Učiteljstvo bi moralo biti tudi bolj naklonjeno procvitu našega časnikarstva. Pravijo, da je časopisje velesila. Kct inteligenten stan, ki živi med narodom, ima učitelj-stvo največ prilike, da spravi v javnost razne zadeve, ki bi znale koristiti posamezniku, pa tudi celoti. To je naša dolžnost, ne pa dobra volja. Ni častno za nas, ako tožijo uredniki, da v našem, stanu nimajo dopisnikov. Tudi svo-je liste moramo bolj podpirati. Če bo moral naš urednik sam zbirati razne notice in pisati še članke, se nam bo nekega dne lepo zahvalil za hlapčevsko vlogo. Saj pade vendar enemu ali drugemu vsaj vsako četrtletje kaka misel^ v glavo, ki bi bila vredna objave. Nikoli pa ne smemo biti užaljeni, ako s kakim dopisom urednik ni zadovoljen in ga ne priobči. Tako samoljubje ni svetla črta v človekovem značaju, Kdo drugi vendar tudi kaj ve in ne samo jaz. IZ ORGANIZACIJE. Odbor za spisovanje novih šolskih knjig za slovenske in hrvatske ljudske šole naznanja, da je za peto berilo snov iz scmatologije, zgodovine, zemljepisa in ustavo-znanstva že povsem uposlena. Manjka še snov iz prirodopisa, prirodoslovja in leposlovja. Pri prirodopisu naj se blagovoli upoštevati bijološko metodo. Ob enem se naznanja, da so stara predelana berila v tisku in upa se, da izidejo kmalu. Natančneje pojasnila o tem se objavijo svoječasno, ko bodo knjige dotiskane.« — Predsednik. Učiteljski sastanak obdržavao se u Pazinu dne 16. prošt, decembra. Prisutni izjavili se za izdavanje omlad. lista »Naša nada«, te da ju uprava pošalje u 5—10 (a po potrebi i više) primeraka na sva upraviteljstva hrvat. škola Istre pozivom, da ih raspača medju mladež; a ne-Iprodane da može upravi povratiti. — Učitelj, sastanc: držat če svakog meseca uz barem jedno predavanje. Naredni sastanak obdržat če se 7. veljače o. g. u 10 u Pazinu uz sledeči dnevni red: 1. Čitanje zapisnika, 2. Službeno dopisivanje, 3. O nezakonitostima na našim školama, 4. Politika u školi i izvan nje, 5. O upravi škole (Ref. V. Zidarič), 6. Slučajnosti. ŠOLSKE VESTI. Učiteljski ispiti usposobljanja obdržali se u Kastvu od 5.—10. prošl. studenoga. Od 19 prijavljenih kandidata i kadidatinja pristupiti k ispitu lOrica. Pismene zadače bile su iz pedagegije, jezika, matematike i realija t. j. iz povesti, fizike i rodstva. Zadača iz talij, jezika kao kultumog jezika glasila je: L'autunno; dočim ona kao predmeta: II primo giomo di scuola (Linsegnante parla ai suoi alunni). — Sledeči kandidati i kandidatinje položili su ispit za opče pučke škole s hrvatskim nastavnim jezikom, a uz to talijanski kao predmet i veronauk: Gašparovič Antiča, Koljevina Kvi-rina, Mogorovič Klementina, Stanič Marija, Trampuž Ida, Ribarič Martin, Staver Josip i Žigante Josip; nadalje Flego Zorica uz talij. jez. kao kulturni jezik, te Mikac Jakov uz tal. kao kult. predmet i verc4^uk. N. Zuccon, upravitelj hrvat. i talij. puč. škole u Pazinu položio je hrvatski jezik kao predmet. — Čestitamo svojim mladim našim suzvanicima željom, da svoje znanje i pozvanije posvete jedino kulturnom unapredjunju našega naroda u Istri. Klub primorskega učiteljstva v Ljubljani. Z ozirom na to, da je civilni komisarja! za Jul. Benečijo v Trstu ukazal z odredbo z dne 22. sept. 1. 1. razpisati več definitivnih učiteljskih mest v goriškem in pazinskem političnem okraju, je klub primorskega učiteljstva v Ljubljani (t, j. učiteljstvo, ki si je že za bivše Avstrije pridobilo pravico definitivnosti na predmetnih, sedaj razpisanih mestih in ki je v sedanji Julijski Benečiji rojeno in pristojno ter se še danes nahaja brez lastne krivde v begunstvu) poslal generalnemu civilnemu komisarjatu za Jul. Benečijo v Trstu vlogo, v kateri ugovarja zoper ta razpis in prosi, naj se isti razveljavi. Nato pravi vloga, da — predno podeli predmetna mesta katerim učiteljem — naj pozove vse v področju svojega ozemlja rojeno in pristojno učiteljstvo, ki sc želi vrniti domov, nazaj na njegova definitivna mesta ter zajamči vse ugodnosti in pravice odsluženih let, t. j. od dne prvega nastopa službe, pa do povratka, kakor tudi potovanja na državne stroške za vso družino in prtljago. Reflektantom naj določi za povratek primeren rok. Stanje školstva u buzetskom sudbenom kotaru jeste dan as. ovakovo: Od 23 sistemizovane hrvat. i slov. pučke škole otvoreno je sada samo 13, dotično 15 i tc: u Buzetu (4 učit sile); Črnici (1 sila); Sovinjaku (1); Vrhu (1); Slumu (1); Trsteniku (1); Danama (1); Brgucu (1); Rakitovcu (1); Lanišču (2); Movražu (1); Roču (2) i u Lupogla-vu (1). — U Svim Svetima i Brestu pedučava eskurendo susedni učitelj. — Zatvorena je škola u Grimaldi, Račjoj Vasi, Pregari, Salčžu i Sočergi. Hrvatske škole sc pretvorile u talijanske za doba talij, okupacije u Draguču, Humu, Ročicama te Ročkom Polju i to jednostavno potezom pera. Talij, škole jesu u Buzetu (2), Sovinjaku (1), Draguču (2), Humu (2), Roču (2); Ročkom Polju (1). — Udajom učiteljice Jelis. Draščič ostaje na 3-razrednici u Lanišču samo 1 sila, Škole stoje neotvorene, a učitelj Jos. Bužan je na — prisilnom dopustu uživajuči plaču, dočim je učit. Rode suspendiran. — Definitivno namešteni učitelji: Mate Zlatič i I. Vivoda iza internacije smestiše se u Jugoslaviji; tako i učit. M. Črnjeka; — drug Čiril Vivoda je tako-djer bez službe. Buzetska mesna opčina broji po popisu oblo 18 hiljada Stanovnika, od kojih je Talijana 700, o-stali su Jugosloveni. Koroška ne sprejme slovenskih učiteljev. Višji šolski svet v Ljubljani je ukazal na Koroško pristojnemu slovenskemu učiteljstvu, naj prosi za službo pri deželnem šolskem svetu v Celovcu. Vse take prošnje pa so bile v Celovcu odbite, ker koroška vlada hoče imeti za učitelje le Nemce in nemškutarje. Višja pedagoška šola v Beogradu. Dne 18. decembra 1. 1. se je otvorila v Beogradu višja pedagoška šola. Šola za duševno zaostalo mladino. V Ljubljani imajo posebno šolo (6 razredno) za duševno zaostalo mladino ki jo nameravajo razširiti v 8 razrednico. Iz ruskega ujetništva se je vrnil pred kratkim tovariš Matelič iz Kobarida, službujoč pred vojno na Trnovem pri Kobaridu. f Vilko Tomažič. Dne 5. t. m, je umrl na Komretkem nad Kanalom tamošnji učitelj tov. Vilko Tomažič, star komaj 38 let, rodom iz Morsikega pri Kanalu, brat kanalskega župana Jožefa Tomažiča in Andreja učitelja. Razglas natečaja. Civilni komisarijat političnega o-kraja sežanskega (okrajni šolski svet) razpisuje v smislu okrožnice od 22. septembra 1920. št. 321/8843 generalnega civilnega komisarijata za Julijsko Benečijo spodaj navedena izpraznjena mesta definitivnih učiteljev slovenskih šol. Plača in pravice združene s temi mesti so določene v deželnem zakonu za Goriško Gradiščansko od 20. julija 1914. št. 24, v okrožnici »Centralnega urada za nove dežele« od 8. januarja 1920. št, 118/05010 b in v okrožnici generalnega civilnega komisarijata za Julijsko Benečijo od 12. oktobra 1920. štev. 3220/10345. K natečaju so pripuščeni oni učitelji Julijske Benečije, ki imajo spričevala usposobljenosti, zahtevano po zakonu in tostvarno veljavnih naredbah. Oni, ki so bili odslovljeni na normalnih šolah starih dežel in nimajo spričevala usposobljenosti izdanega od kake izpraševalne komisije novih dežel se bodo upoštevali samo za provizorično nameščenje na mestih, ki ostanejo izpraznjena po 'sklepu natečaja. Učiteljem, ki so bili spoznani usposobljenimi povodom izpitov novembra meseca leta 1920., je dovoljeno, da priložijo prošnji natečaja spričevalo usposobljenja, čim je dobe od dotione komisije. Prosilci morajo predložiti okrajnemu šolskemu svetu v Sežani svoje prošnje do 31. januarja 1921. z naslednjimi prilogami: a) krstni list, b) domovnico, c) izkaz o neoporečnosti vedenja v politično-nravnem oziru, d) zdravniško spričevalo uradnega zdravnika, e) kvalifikacijski izkaz v dveh izvodih, f) listine ki dokazujejo študije in g) dekreti dosedanjega nameščenja. Okrajni šolski svet si pa pridržuje pravico izvršiti pre-meščenja vsled imenovanja tekom tekočega ali začetkom prihodnjega šolskega leta na način, ki ne bode motil rednega didaktičnega poslovanja v šoli. Kdor prosi za več mest, naj predloži za vsako mesto posebno prošnjo. Prošnje omoženih provizoričnih učiteljic se ne bo za sedaj upoštevalo. > u >t/3 Šolsko vodstvo Šola cu učitelj j a 1 Nabrežina . . . mešana s 5. razredi • 1 2 2 Sežana .... » 9 1 2 1 3 Dutovlje .... n n 3. n 1 — 1 4 Gorjansko . . . • 9 1 — — 5 Komen .... 9 n 1 1 — 6 Lokev 9 9 9 1 1 7 Povir 9 n 1 1 1 8 Divača .... z 2. razred. 1 — — 9 Skopo .... 9 • 9 — 1 — 10 Šempolaj. . . . 9 rt 1 — — 11 Tomaj 9 » n — — 1 12 Vellkidol . . . 9 „ * 1 — — 13 Zgonik .... V n — — 1 14 Baika . . . . . n n L razredom 1 — — 15 Berje » * n 1 — — 16 Gabrovica . . . 9 9 v 1 — — 17 Kazlje in Štomaž n 9 9 1 — — 18 Lipa 9 9 • 1 — — 19 Mislice .... 9 9 9 1 — — 20 Expoz. Orlek . , n 9 9 — 1 — 21 Škofije .... 9 9 9 1 — — 22 Škrbina .... 1) 9 9 1 — — 23 Vojščica . . . . '9 9 1 — — 24 Volčjigrad . . . 9 9 9 — 1 125 Expoz. Salež . . 9 n 9 1 Opozarjamo na šolsko prireditev, katero priredijo otroci katinarske šole v nedeljo 23, t. m, ob 15 30 v Lo-njerju v prid domači šolarski knjižnici. Ista prireditev se ponovi v Rocclu (kraj in dan še ni določen) in 13. febr. t. 1. v dvorani »Miklavec - Kačun« pri Sv. M. M. spodnji. Na vzporedu, ki je jako srečno izbran, so tudi Ribičičevi »Škrati«. RAZNE VESTI. Državni kalendar v Jugoslaviji. Ministarstvo prosvete izdače za buduču godinu državni kalendar, u kome če biti unesena sva nadleštva u kraljevini SHS s imenima svih činovnika, koji u njima rade. Čehoslovaška republika za šolstvo. Čehoslovaški dr. proračun (za 1, 1921 izkazuje za šolstvo 608,344.891 kron. Katoliško vseučilišče v Italiji- V Milanu nameravajo otvoriti katoliško vseučilišče. Na čelu podjetja stoji frančiškanski učenjak in pisatelj dr. P. Avguštin Gemelli; njegov sotrudnik je frančiškan dr. P. Arhangel Galli. Najprej se ctvori fakulteta za socijalne znanosti. Univerza za socijalne voditelje v Ameriki. V Washin-gtonu je začetkom okt. T. 1. zboroval narodni kongres ame-rikanskih katoličanov, ki je sklenil, naj se s kreditom 100.000 dolarjev (15 milij. lir) osnuje višja šola ali univerza za socialne voditelje (»leaders social.«) Le dijaki, ki so končali vseučiliške študije in ki so katoliškega mišljenja, bi smeli to šolo obiskovati. Po končanih študijah bi dobili naslov »socijalnih inženirjev«. Njh naloga je bila socialno organizirati velika industrijalna podjetja. Iz Amerike. Amerika je ona deveta dežela, ki polaga veliko važnost na to, da ohrani svoje ljudi duševno in telesno krepke in zdrave. Že davno je prepovedala točenje alkoholičnih pijač, vse zgražanje alkoholistov ni pomagalo nič. Sodce so odpsli in zaloge iztočili na ulice. Danes so že prepovedali kajenje na ulici. To je že drug sovražnik človeškega zdravja, kateremu »o Amerikanci napovedali boj. Književnost in umetnost Koledar za 1. 1921. Narodna tiskarna v Gorici je sklenila izdajati po vzgledu Mohorjeve družbe vsako leto »Koledar« in kako leposlovno delo za naše ljudstvo. Hvalevredna misel je to, ki zna imeti pod spretnim vodstvom pomemben vpliv na razvitek nasilno ločenega uda naše kulturne skupnosti. Letošnji »Koledar« je posvečen v prvi vrsti spominu v vojni padlih in priobčuje črez tisoč slik padlih vojakov in civilistov. Spominjam se, s kakim bridkim čustvom sem. pred leti gledal take slike ruskih oficirjev, žrtve vojne z Japonci, v nekem ruskem listu. Tudi to je vzgojno sredstvo, ki bo še pozne rodove 'spominjalo na grebe sedanjih časov in jih molče opominjalo. Koledarji so bili vedno prirejeni v prvi vrsti praktičnim petrebam najširših plasti naroda in zato napolnjeni z najraznovrstnejšo snovjo. Tudi v letošnjem najdemo različne podatke in stvari, ki bodo prišle marsikomu prav. B. Borko nas seznanja v dobrem informativnem spisu »O prekmurskih Slovencih«. Želeli bi še kaj več, zlasti iz. dobe reformacije, ker so se njeni valovi zaganjali posebno v te kraje. (Glej Grudnovo »Zgodovino slov. naroda«,) Če je mislil pisatelj ^pod izrazom »slovenske dežele« tudi južni del Koroške, bi omenil, da so 'se tudi tam ohranili sadovi reformacije med Slovenci do današnjih dni. Dobro so nam došle tudi »Zemljepisne spremembe v Evropi vsled svetovne vojne«. (Spisal dr. Fr. Kos). Fr. Starovaškega »Spomine na Zagreb«, sliko iz pisateljevega visdkošolskega življenja, ibo vsak čital z zanimanjem, ker nas seznanja z marsikatero zanimivostjo polpreteklih dni. Zelo ugaja ljudem Simon Gregorčičev kratkočasni predpustni govor »O želodcu«, zabeljen z dobrimi dovtipi in tudi bridkimi resnicami, n. pr. »Ko se bo reševalo vprašanje želodca, (t. j. socijalno vprašanje), takrat bo na zemlji strah in groza kakor nikdar poprej; reševalo pa se bo z ognjem in mečem, to je gotovo, ker ga ljudje nočejo rešiti s srcem.« Tudi spis* »Krompir« je obrnjen na humoristično stran in ga bodo ljudje radi brali. S črtico iz vojne je zastopan And. Čebokli. Pesmi sc prispevali A. Gradnik, (krepak sonet »Tolmin«), Igo Gruden, Jos. Jurca, Pastuškin, Fr. Fratnik in C. Drekonja. • * * Priloga »Koledarju« je 1. zvezek »Zabavne knjižice*: »Božje solze«. Povesti iz slike, iz srbščine prevel Al. Gradnik. V tej knjižici je zbral pesnik Gradnik s finim okusom deset črtic različnih srbskih avtorjev. Med temi nam je eden znan že iz prejšnjih časov, ker so se njegove drame igrale tudi pri nas, namreč Branislav Nušič. Te povesti in slike so vzete deloma iz življenja, deloma iz bajnega sveta naših soplemenjakov. A vse so tako blizu našemu srcu, da čutimo dih zemlje in človeka, ki ga dozdaj nismo poznali, pa nam je vendar tako blizu, tako soroden. V mnogih črticah prevladuje motiv ljubezni: do rodne grude, (»Omer-aga«), do staršev, jsobratimov in vseh drugih bitij (»Večnost«). Med te se prijetno mešajo črtice, polne humorja in tudi žgoče satire, kakor »Naš arhiv« in »Ne razumem«. To sta ostri pušici na privržence o-korelega birokratizma. V »Večnosti« je krasno obdelan motiv pobratimstva, ki po tej bajki ne preneha niti v grobu. »Omer-aga« pa je fina psihološka črtica iz življenja mohamedanskih Srbov. — Omer-aga ne more več pre--stati v svoji domovini, ker so jo zasedli neverniki in se preseli za svojimi znanci in prijatelj na Turško, Pretresljivo je slikana njegova duševna bol, ko se poslavlja od rojstnega kraja, svojega doma, materinega groba in ko se poslednjikrat ozre iz kupeja na izgubljeni raj — se zarije v kot in zaplaka kot otrok. »Stanoja« je tragična zgodba brezupne, tihe ljubezni ubogega hlapčka do svoje omožene gospodarice. Dve lepi črtici sta vzeti iz otroškega življenja, »Za-dušnica«, pa nas seznanja s kako ljubeznijo se spominjajo pravoslavni svojih mrtvih. Bajka »Strašen sen« ima dobro tendenco, parabola »Jablan« pa slika boj Lujovega bika Jablana s — cesarskim bikom in ima globlji pomen. Zanimivo je tudi, kako nežno se pogovarja pastirček Lujo s svojim bikom in kako je ponosen na njegovo moč. Na eni strani mehko-čutno srce, na drugi pa pogumno zaupanje v zmago, ki reši čast manj imenitnega. Teh pisanih slik bo gotovo vesel naš preprosti človek, posebno pa še inteligent. —Da, tam doli med našimi južnimi brati vladata moč in zdravje in treba se bo še zatekati k njim po tako duševno hrano. Fr. L. Naša književnost in Čehi. »Archa«, češki list za umet-noist, ki izhaja r Olomucu, prinaša poročilo o novih delih v slovenski književnosti in omenja tudi »Pesmarico«, ki jo je izdala »Narodna tiskarna« v Gorici in pesniško zbirko »Jutro« od Karla Široka v Trstu. (Po g oriši; i »Mladiki«.) Iz uredništva. 1. Vrlo1 bi poslužili dobroj stvari u literarne svrhe, kad bi mi suzvanici poslali u Buzet slike kra-jeva iz čitave Istre: gradova, gradiča, ovečih sela, k a štela, gradina, te slike naših narodnih nošnja, po mogučnosli sve nekcloršrano; napokon slike svega iz Istre i istar-skog života vredno za ilustracije. Svrsi bi poslužili ma-kar i kratki opisi slika dotičnih krajeva s gledišta topo-grafskog i etnografskog. Time skopčane troškove nami-rio bih zauzetim pregaocima. Najtoplije preporučam žarnolbu — uz zahvalu. — 2) Drug Čškovič u Rukavcu saku pio je »Našoj nadi« 78 naročnika. Pohvalno i — čast komu čast.