hho t u
“ j	Poštnina plačana - Speci, abbon. post. - 11. gr.
GOSPODARSTVO
Trgovin a
f i n a n c a
I NDUSTRIJA
O R R T
LETO X ŠT. 242
TOREK, 1. JANUARJA 1957
KMETIJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
RIM IN TRST ob novem letu
Ce si ob nastopu novega leta postavimo vprašanje, kaj je tržaškemu gospodarstvu in s tem našemu življenju »amenjeno v letu 1957, se moramo o-2reti nazaj, da bi iz preteklosti lahko sklepali glede bodočnosti. Dobri dve L> b italijanske uprave v Trstu, dodani k 25-letnmt izkušnjam pred vojno, tvorijo že precej zanesljivo podlago za na-šo napovedovanje tržaške bodočnosti.
Hodimo si najprej na jasnem, da bo Politika rnnskih upravnikov nasproti Irstu in njegovim zahtevam takšna, kakor jo narekujejo trenutne koristi Italije in italijansKega naroda, ne pa Horda pobožne želje Tržačanov. Br.d ka, prebndka je to resnica, a z njo motamo računati na vsakem koraku. Ko Su Američani in Angleži podarili cono 'k bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, so to storili, da ustrežejo Italiji, da bi jo nagradili za sodelovanje v Atlantski zvezi, nikakor pa ne z namenom, da bi zavarovali življenjske koristi Trsta m tržaškega zaledja, ki m , j^ bil Trst stoletja izhodišče na morje.
Jasne besede predsednika Tržaške trgovinske zbornice prof. Fegiza, ki sta jth narekovala odgovornost in skrb za gospodarsko bodočnost Trsta (glej zadnjo številko »tiospociarstva«!) m ki jih lahko označimo za pravo rotitev, so v Hhnu našle v bistvu dokaj preprost, toda jasen odgovor: Nikakšne izjeme ■'•a Trst! Vanonijev načrt za gospodar-sko obnovo Itauje naj velja tudi za Ii'st; več ne pričakujte!
Rimska politika ne priznava Trstu izjemnega položaja, ki bi zahteval izjemne ukiepe. Za Kim je Trst italijansko Pfislamsce, kakor so Benetke, bari in hfmdisi, pravzaprav še manj, ker ni v Runu trzaškin predstavnikov ne v vladi ne v parlamentu, ki bi v kritičnem trenutku lanko tudi udarili po mi-Rolitiica je rezultanta življenjske bor l*2 za.mcresiranin skupin, ki jin pied stavljajo njihovi izbrani člani! In Benetke, Ban, Brindisi posebno pa Geno-va se borijo za svoje koristi. N j .m ne ntore mkdo očitati pomanjkanja domo-vmske ljubezni.
Kakor so predstavniki italijanske vlade na rimski konferenci dosledno odbijali predloge za sodelovanje zalednih držav pri upravi tržaškega pr.stanišča v smislu mirovne pogodbe in londonskega sporazuma z Jugoslavijo — zapacali so celo ustanovitev vsakega posvetovalnega organa — tako dosledno °dbijajo tudi predlog za ustanovitev Proste cone. Bivši predsednik republike Prof. Einaudi je svoje sodelavce nenehoma opozarjal, naj skrbno pazijo, da ohrani Italija popolno oblast nad Tr-s,om in naj ne priznajo nikomur niti Romee pravice do sodelovanja, da bodo tako italijanski politiki vedno ohranili ugoden položaj tistih, ki sami delijo pravico in po svoji uvidevnosti lah ko kaj dajo. Cez tri mesece potečeta dve leti, odkar je bil v Rimu podpisan sporazum z Jugoslavijo o prometu med Irstom in obmejnimi jugoslovanskimi Področji, toda poslanska zbornica in se-nat, v katerih imajo večino isti predstavniki, ki so ta sporazum podpisali, sta šele te dni izglasovala ta dogovor; splošen italijansko - jugoslovanski trgo-vmski sporazum pa je bil uveljavljen takoj po podpisu. Vendar nihče ne mo-re zanikati, da bi takojšnja uporaba tržaškega trgovinskega sporazuma mnogo pripomogla k lajšanju gospodarske krize v Trstu, ko tržaški trgovci občutijo blagodejnost že izmenjav na drob-110 v obmejnem prometu.
Ta rimska otopelost nasproti še tako bujnim zahtevam Tržačanov ne izvira toliko iz malomarnosti kolikor iz strahu, da bi Trstu priznali izjemen položaj. ki bi doma in v svetu vzbud i vtis, da Trst ni gospodarsko povezan z Italijo in da mu ta gospodarska povezava ceio škoduje. Zrahljanje gospodarske Povezave bi v rimskih očeh ustvarilo nevarnost za politično povezanost z Rimom.
Kam bo dovedla tržaško gospodar-stvo takšna politika, ki očitno zanika vso preteklost Trsta ter razloge njego-Vega razvoja v mednarodno pomorsko in trgovinsko središče, je seveda drugo vprašanje. Zanikanje posebne vloga. ki pripada Trstu kot naravnemu izhodišču na morje alpskega in podonav-skega področja, in njegove gospodar-ske odvisnosti od njega ter briskira-nje nevarnosti, ki jo utegne povzročiti taoslritev tržaške gospodarske in social ne krize, utegne ustvariti za Italijo prav usti nevarni položaj, ki bi se mu rada kognila rimska politika. Gre za nevarnost ,na katero je že opozoril prof. Fe-giz, da se namreč iz te krize vnovič razvije mednarodno vprašanje.
Dokler ne bo v Rimu prodrlo spoznanje, da je dosedanja politika nasproti Trstu zgrešena prav zaradi tega, ker Pospešuje razvoj v tej smeri, se italijanski državniki ne bodo odločili za novo, recimo, revolucionarno smer, temveč bodo še nadalje pitali tržaške odposlance z drobtinami, da bi si v Trstu po zamisli župana Bartolija, istr-ski priseljenci lahko ustvarili svoje no-vo ognjišče in tako zgradili »obrambni zid proti slovanski nevarnosti«. Ne v’ei'jamemo, da bi se Tržačani zadovoljili s to perspektivo.
Češkoslovaška se je odtujila Trstu
PoljskeJuke * Hamburg = Reka = Donava
Sov. zveza - tretja petrolejska sila
Kako so Rusi dvignili pridobivanje petroleja
čehoslovaška je bila po svojem deležu na tržaškem prometu pred vojno ena izmed najpomembnejših zalednih držav. Tako je n. pr. 1. 1937 šlo skozi tržaško pristanišče 456.000 ton blaga namenjenega v Cehoslovaško ali pa iz Cehoslovaske v čezmorske države. Po drugi svetovni vojni je čehoslovaški promet pričel usihati iz raznih razlogov, v prvi vrsti pa zaradi vprašanja poravnave pristaniških uslug. Anglo-ameriška uprava Svobodnega tržaške ga ozemlja ni zaradi svojih obvez nasproti Italiji (italijanski industriji) hotela sprejeti češkoslovaškega blaga za poravnavo pristaniških uslug. Češkoslovaški promet, ki se je nekoliko opo-mog.l zaradi sovje.skega gospodarskega bojkota Jugoslavije, ko so sovjetske zavezniške države preusmerile svoj promet iz tržaškega zaledja proti Trstu čez Trbiž, je pozneje tako nazadoval, da je v letu 1955 dosegel komaj okoli 106.000 ton.
Nedavno je bil na trgovinskih pogajanjih med Italijo in ČSR dosežen tudi sporazum glede tržaških tarif in poravnave pristaniških uslug, ki naj bi se izvršila v kliringu. Vprašanje je zdaj, v kakšni meri bo ta okolnost pripomogla k zboljšanju češkoslovaškega
Jugoslovanska linijska plovba (Jugo-slovenska linijska plovidba - Jugolmi-ja), ki ima svoj sedež na Reki, je danes največje jugoslovansko pomorsko podjetje. Jugolinija poseduje zdaj 38 velikih čezoceanskih linijskih ladij s skupno 207.000 ton nosilnosti. To je e-dino linijsko podjetje v Jugoslaviji, ker je vseh 38 njegovih ladij angažiranih na sedmih rednih progah. Te proge so naslednje:
PROGA PROTI BLIŽ. VZHODU
To progo vzdržujejo štiri nove motorne ladje vrste »Zagreb«, ki imajo po
4.000	ton nosilnosti. Te ladje pristajajo v Trstu pri prihodu in povratku, tako da so tedenski odhodi iz tržaške luke zelo ugodni za trgovce, ki hočejo plasirati svoje blago na levantskem ir-gu. Ladje jiristajajo na Cipru, LatalC-ji, Tripoliju, Bejrutu, Port Saidu, Aleksandriji in se nato vračajo v Jadran, oziroma Trst in Reko. Zaradi sueškega spora je bila proga proli Cipru ločena, tako da .jo zdaj: začasne -na njej ladje »Solin«, »Hercegovina« in »Užice«, ki odhajajo iz Trsta in Reke vsakih 14 dni. Ko bo rešeno sueško vprašanje, bodo to progo zopet združili s progo proti Aleksandriji.
PROGA JADRAN - GRČIJA - TURČIJA SOVJETSKA ZVEZA
To je redna proga z odhodom vsakih 10 dni iz Jadrana proti Grčiji, Turčiji (Izmir-Istambul) in ruskim črnomorskim lukam, v katerih ladje vkrcavajo množično blago, kakor žito, premog, bombaž itd., namenjeno v Jugoslavijo. Na tej progi so odhodi iz Trsta začasno neredni, ker primanjkuje v Trstu tovor za luke na tej progi.
PROGA JADRAN - SEV. AMERIKA (čez severnoafriška pristanišča)
To je zelo redna proga, na kateri od bajajo ladje iz Trsta vsakih 15 dni, in sicer na relaciji Trst - severnoafriška pristanišča: Tangcr, Kazablanka, Nev York, Philadelphia, Norfolk, Baltimore, New York in nazaj čez Kazablanko in Tanger v Trst, oziroma na Reko. Na tej progi plovejo ladje vrste »Slovenija«, ki imajo po 10.000 ton nosilnosti ter že v Trstu redno naložijo precej blaga, namenjenega v ameriške luke.
prometa čez Trst, ki je sicer ubral že druge smeri.
Najmočnejši tekmec tržaškega pristanišča v prometu s Češkoslovaško je bil nekdaj Hamburg, skozi katerega je CSR leta 1955 prepeljala 1,214.400 ton blaga. V primeri s predvojnim časom še ni promet čez Hamburg dosegel predvojne ravni; poleg raznih konkurenčnih tarif v samem Hamburgu je dana češkoslovaškemu prometu največja ugodnost s tem, da je prevoz po Labi kakor po vsaki reki, cenejši kot po železnici.
N »JVEČ	ČEŠKOSLOVAŠKEGA
PROMETA CEZ POLJSKE LUKE
Toda še večjo nevarnost za Trst kali or sam Hamburg predstavljajo danes poljska pristanišča Gdinja, Gdansk in ščečin; saj je v 1. 1955 šlo skozi ta pristanišča 48% vsega češkoslovaškega blaga, ki je bilo namenjeno v čezmorske države ali pa je prihajalo iz njih. Pred vojno je bilo v poljskih rekah samo Gdinja, po vojni pa so Poljaki pridobili še Gdansk in ščečin. Vsa ta tri pristanišča privabljajo toliko laže češkoslovaški promet, ker se gospodarstvo sovjetskih zavezniških držav razvija v precej povezanem gospodarskem sistemu. Cez omenjene
Aden in Kolombo proti Singapuru, Indoneziji, Hongkonku in VVhampe, na Kitajskem vzdrževale ladje vrste »Triglav« po 4.770 ton nosilnosti.
Zanimivo je, da je Trst za Reko najbolj pogosto obiskana luka, v kateri pristajajo ladje Jugolinije na omenje-n h progah. Ni treba še posebej poudarjali, da ima tržaško gospodarstvo velike koristi od prog Jugolonije, ker u-stvarjajo možnost za čim hitrejši pre voz blaga iz samega Trsta in vsega tržaškega zaledja. Ladje Jugolinije plovejo z razmeroma veliko brzino (vsaj 15 milj na uro) in so zelo redne.
BODOČI RAZVOJ JUGOLINIJE
Ladjevje Jugolinije se bo še januarja tega leta pomnožilo z novo turbinsko ladjo »Šibenik«, vrste »Drvar«, ki bo imela 10.500 ton in je bila zgrajena na Reki. Gre za zadnjo ladjo izmed treh te vrste, ki bodo odprle progo proti Kitajski in morda tudi Japonski. Sicer pristajajo že zdaj ladje Jugolonije na progi proti Daljnemu vzhodu v pri stanišču Whampea na Kitajskem. To je edina neposredna služba iz Trsta proti Kitajski.
Maja meseca se bo sedanjim ladjam Jugolinije pridružila še nova motorna ladja »III. maj«, ki jo bodo zgradili v ladjedelnici »Tretji maj« z nosilnostjo
10.000	ton; gnal jo bo motor »Sulzer«, zgrajen v istem pristanišču (6.500 konjskih sil). Za Jugolinijo so izplovili v Pulju še 10.000 tonsko ladjo »Uljanik«, v Splitu pa »Marjan«, ki bosta še v tem letu postavljeni na proge Jugolinije. V ladjedelnici »Tretji maj« na Reki bodo dogradili za Jugolinijo še tri motorne ladje (po 2500 ton nosilnosti), ki bodo plule na progi proti Bližnjemu vzhodu. Poleg tega gradijo na Reki za Jugolinijo še štiri hitre motorne ladje po 10 lisoč ton za progo proti Daljnemu vzho du in 4 hitre motorne ladje po 6500 ton za progo prtoi Srednjemu vzhodu. Ko bodo še te ladje izročene Jugoiiniji — to se bo zgodilo leta 1960 — bo podjetje razpolagalo z ladjevjem s približno 400 tisoč ton nosilnosti.
P. M. * 1
poljske luke gre zlasti mnogo industrij' skih surovin in polizdelkov.
Tudi čez lesko pristanišče odhaja v tranzitu čedalje več češkoslovaškega blaga. Češki viri navajajo, da so tarife za češkoslovaški prevoz čez Reko ugodnejše kakor tržaške m da so same tehnične ovire na Reki (prenatrpan) krive, da se ni češkoslovaški tranzit še bolj razvil čez Reko. Ko se bo zmogljivost reškega pristanišča povečala, bo Reka privabila še več prometa iz zaledja v svoje pristanišče.
Čeprav so črnomorska pristanišča tako oddaljena od Češkoslovaške, se Donaia čedalje bolj razvija v važno prometno žilo za češkoslovaški promet v čezmorske deleže. Kakor mo že omenili, je promet po rekah zlasti za množično blago cenejši kakor po železnici. Bolgari so poleg tega odprli novo pristanišče Stalin, ki je za češkoslovaški promet bolj ugodno kakor Burgas. Črnomorska pristanišča igrajo čedalje važnejšo vlogo v češkoslovaškem prometu nasproti Bližnjemu vzhodu, čeprav se pojavljajo tudi v njih težave tehnične narave. Leta 1955 je šlo po Donavi 1,851.000 ton češkoslovaškega blaga.
Od morskih pristanišč dalje prepu ščajo Cehi in Slovaki svoj promet raznim tujim trgovinskim mornari cam, kakor angleški, nemški, holandski, italijanski in poljski, vendar imajo tudi sami lastno mornarico, ki je
1.	1956 leto prepeljala 125.000 ton blaga.
V letu 1956 se je češkoslovaški promet čez Trst še zmanjšal; mesečno ni presegel niti 5.000 ton. ' C. E. B.
ISKANJE PETROLEJA V GVATE-MAIjI. Gvatemalska vlada je ameriškim in gvatemalsko-ameriškim družbam dala 5 novih koncesij za iskanje petroleja na svojem ozemlju (na površini 400.000 hektarov). Te so bile dane družbam Tide Walter Guatemala Ltd., Union Oii Company of Califor-nla in Esso Standard,
V trenutku, ko je v zahodnem svetu nastala kriza glede preskrbe s petrolejem in je Sovjetska zveza zahodnim državam izrazila svojo pripravlja rost, da po možnosti s svojim petrolejem nadomesti dovoz s Srednjega vzhoda, so v zahodnem svetu strokovnjaki postavili vprašanje, v kakšni meri lahko Sovjetska zveza to stori Ali ima sama dovolj surovega mineralnega olja? Ali morda ne pojemajo tudi njeni petrolejski vrelci? V resnici je Sovjetska zveza na francosko tipanje glede možnosti sovjetskega dobavljanja petroleja odgovorila, da trenutno ne more ugoditi Francozom, ker je v tem pogledu, sprejela že obveze nasproti drugim državam.
Zelo verjetno je, da ima ta negativen odgovor svoje diplomatske razlogu kajti po mnenju strokovnjakov razpolagajo Rusi s takšnimi količinami petroleja, da bi vsaj deloma lahko ugodili želji Francije, ki je med zahodnimi državami najbolj prizadeta po sueški krizi. Pred dobrim tednom je Sovjetska zveza zagotovila Švici
100.000	ton surovega mineralnega olja; to količino je vzela od petrolejskih dobav, ki jih dolguje Avstrija Sovjetski zvezi, na račun vojne odškodnine Pred dvema letoma so Rusi ponudili Finski, da boio krili vse njene potrebe po petroleju. Finci so predlog sprejeli; tako so velike zahodne druž be Shell, Gulf in Standard Oil zgubile ta trg. Jugoslavija krije v glavnem svoje potrebe z uvozom iz Sovjetske zveze in Romunije, v kolikor seveda ne zadostuje petrolej, ki ga pridobi vajo doma. Julija meseca je Sovjet ska zveza pred izbruhom sueške krize sklenila z Izraelom trgovinsko pogodbo, v kateri se je obvezala, da bo Izraelcem dobavila za 20 milijonov dolar jev petroleja v zameno za limono (Dobavljanje petroleja je takoj prekinila, ko je Izrael napovedal vojno Egiptu). Novembra meseca je Sovjetska zveza ponudila Sircem toliko petroleja, kolikor si ga želijo. Ta primer kakor tudi odbijanje petroleja Fran-
cozom kaže, da lahko postane petrolej tudi orožje v sovjetski :zuhahji politiki.
Sovjetski petrolej je nekoliko cenej-ši kakor petrolej s Srednjega vzhoda ali iz Amerike, ker ima Sovjetska zveza zaradi manjše razdalje od vrelcev manjše pr.vozne stroške do rafinerij v zahodnih evropskih državah.
KAKO SO RUSI POVEČALI
PRIDOBIVANJE PETROLEJA
Od 1. 1950 do 1955 se je proizvodnja j petroleja v Sovjetski zvezi dvignila za 85%. Ameriški strokovnjaki so mne-, n j a, da se bo ta še znatno povedala. V letu 1956 je dosegla 86 milijonov ton, leto poprej 71 milijonov. Sovjetska zveza je med državami po pridobivanju mineralnega olja na tretjem mestu in sicer za Združenimi ameri- i škimi državami (okoli 333,8 mil. ton v 1. 1955) in Venecuelo (okoli 115,4' mil. t); proizvodnja v vseh državah na Srednjem vzhodu znaša 161,5 mii. ton.
Ker je bilo znano, da so sovjetski vrelci v Bakuju ob Kaspiškem morju že pred leti pričeli pojemati, je bilo nekaj časa zagonetno, kako so v Sovjetski zvezi dvignili proizvodnjo Predvsem so razvili pridobivanje iz petrolejskih vrelcev med Volgo in Uralom, tako da dajejo ti danes 58% sovjetskega petroleja (pred drugo svetovno vojno komaj 6%). Sovjetski izvedenci cenijo, da znašajo rezerve teh vrelcev 7,5 milijarde ton surovega mineralnega olja, to je trikrat več kakor rezervo ob Kaspiškem morju. Iz petrolejskih vrelcev med Volgo in Uralom prihaja petrolej žz globine 1400 do 1800 metrov, medtem ko so morali pod Kavkazom vrtati 4.000 metrov pod zemeljsko površino. Bogati vrelci sc v Baškirski republiki, od koder so Rusi zgradili 1300 kilometrov dolg naftovod do industrijskega mesta Omskf v Sibiriji.
SOVJETSKI IZUM — »TURBODRILL«
Sovjetska zveza je toliko povečala proizvodnjo petroleja ne samo z od kritjem novih vrelcev, pač pa tudi z bolj učinkovitim izkoriščanjem že ob stoječih. Tudi Američanom je bilo znano, da je prof. Georgij Ljubimov izdelal na turbinski pogon vrtalne na. prave, s katerimi Rusi lahko vrtajo do 5 km pod Zemljo. Ameriški inže nirji so v letih 1945 in 1950 poskusili sami vpeljati ta »turbodrill«, vendar niso uspeli. Ko so sovjetski odposlanci na mednarodnem kongresu petro lejske industrije v Rimu junija 195S prišli na dan z izumom prof. Ljubi-mova, se je ameriški petrolejski kral John 0’Connor takoj vrgel na ta izum in odpotoval v Moskvo, da bi izposloval licaico za izdelavo turbinskih vrtalnih naprav. Rusi so v zameno zahtevali obvestila o ameriških poizkusih na področju petrolejskega vrta-nja. Ameriška vlada je prepovedal: dajanje takšnih obvestil, češ da' so strateškega, pomena. Ko se je omenjeni ameriški petrolejski magnat vnovič pojavil v Moskvi, so Rusi z njim sklenili dogovor, da mu bodo proti vi šoki odškodnini dobavili 40 komplet nih turbinskih vrtalnih naprav. V res niči so mu jih nekaj že dobavili; osta le bo prejel še v letu 1957. Sovjetski način vrtanja »turbedrill« ima po splcšmzm mnenju izv dencev veliko prednost pred ameriškim načinom, k’ ga označujejo z »rotary drillom«, ker omogoča racionalno vrtanje v velik' globine. Licenco za graditev turbin skih vrtalnih naprav so pozneje kr pila v Sovjetski zvezi tudi zahodno nemška in francoska podjetja.
NATO
»NATO« — Noetova rešilna iadja za blok zahodnih držav. V »poru s Sovjetsko zvezo, Egiptom in Alžirom je med Ameriko na eni strani ter Anglijo in Francijo na drugi strani nastal hud razkol, ki pa so ga na zadnjem zasedanju atlantske zveze v Parizu pokrpali. Neki list je pariški sestanek označil za »pomlad Atlantske zveze«. Prvi in najvažnejši zaveznik v tej skupini je seveda Amerika (slon), drugi angleški lev in tretji Francija (petelin). Američani so v Parizu vlili svojim zave.nikom nekaj več poguma z obljubo, da jim bodo dali atomsko orožje. Pri tem niso mislili na atomsko bombo, pač pa na atomske topovske in ročne granate. Premer najmočnejših ameriških atomskih topov (za izstreljevanje atomskih granat) znaša 28 cm; ti topovi lahko izstrelijo atomsko granato na razdaljo čez 30 km. Poleg tega imajo Američani svojevrstno ročno granato, ki jo mečeta po dva vojaka. Po ameriških obvestilih ima tudi sovjetska vojska atomsko topništvo, in sicer havb‘ce s premerom 24 cm in druge topove s premerom 20,3 cm.
Jugolinijo danes in v bodoče
400.000 ton ladjevja do leta 1960
Turbinska ladja »Radnik« z nosilnostjo 10.520 ton je 7. decembra odplula iz Trsta na svoje prvo potovanje v Severno Ameriko. »Radnik« je najnovejša ladja »Jugolinije«, ki šo jo zgradili v ladjedelnici »Tretji maj« na Reki in ki jo žene turbina 4200 konjskih sil, izdelana v Karlovcu. Ladja je iste vrste kakor »Drvar«, ki plove na progi proti Daljnemu vzhodu.
PROGA JADRAN - SEV. EVROPA
Ta proga sestoji pravzaprav iz dveh; saj odhajajo ladje ene proge iz jadranskih pristanišč (tudi iz Trsta) čez severnoafriške luke (Alžir, Oran, Mosta-ganem, Tanger in Kazablanka) proti Londonu in evropskim celinskim lukam, medtem ko odhajajo na drugem delu te proge iz Jadrana neposredno čez Lizbono v Hamburg, Roterdam in Antwer-pen ter se vračajo čez London in Neapelj v Trst oziroma na Reko. Te ladje pristajajo v Trstu pri odhodu in povratku vsakih 10 dni. Na prvem kraku te proge plovejo ladje »Vojvodina«, »Su tjeska« in »Šabac« (po 6.000 ton nosilnosti), na drugem pa opravljajo tako-imenovani »Express Service« ladje vrste »Zadar« (4.000 ton nosilnotsi).
PROGA JADRAN - SREDNJI IN DALJNI VZHOD
Do zaprtja Sueškega prekopa sta obstajali pravzaprav dve redni štirinajstdnevni progi, ena čez Indijo do Ran-guna, druga pa čez Kolombo, Singapur in Djakarto proti Hongkongu. Tudi po zaptrju Sueza vzdržuje Jugolinija to progo z ladjami vrste »Črna Gora« (po
10.000	ton nosilnosti), seveda okoli Rta dobre nade. Kakor hitro bodo odprli Sueški prekop, se bo ta proga zopet razdelila v dve. Na progi iz Jadrana v Črno morje, Indijo, Pakistan in Burmo bodo zopet plule 4 nove motorne ladje vrste »Romanija« po 4.200 ton, medtem ko bodo progo iz Jadrana čez
Avtomatizacija in človek
Avtomatizacija bo zahtevala mnogo kvalificiranih strokovnih moči
V zvezi z našim zadnjim sestavkom o avtomatizaciji objavljamo še nekaj mnenj znanstvenikov z mednarodnega kongresa o tem perečem vprašanju.
O tehničnih in gospodarskih pogojih avtomatizacije je govoril prof. J. B. Day iz Atalante (ZDA), ki je avtomatizacijo označil kot napredek v mehanizaciji, u-smerjen na popolno avtomatičnost delovnega procesa. Ta je dosegljiva le s skladnim izboljšanjem samega delovne ga postopka in pa z njim povezanega materialnega prevoza, kajti la omejuje dosegljivo višino proizvodnje. Nesmiselno bi bilo ustvarjati mehanizacijo višje stopnje, kot je zares potrebna. Uresničevanje vseh zamisli tehničnih fanatikov na področjih, kjer se avtomatizacija lahko pogreša, bi dovedlo do izrazito nepovoljnih posledic. Zelo mno go strojev in strojnih agregatov je že danes doseglo gospodarsko raven mehanizacije, čeprav so še zelo daleč od popolne avtomatizacije.
Svoje misli o avtomatizaciji je prof. Day strnil v naslednjih sedem točk:
1. Mnogo je avtomatičnih naprav, ki so tehnično izvedljive, toda gospodarsko nemogoče; 2. Avtomatizacija zahteva šo lanje specializiranega osebja na področjih izven samega procesa izdelkov; 3. Vzdrževanje kompliciranih naprav je bistven činitelj v stroških, potreba po strokovnih močeh tudi izven konstrukcijskih oddelkov zelo velika; 4. Proces proizvodnje je v tesni odvisnosti od materialnega prevoza, ki določa produkcijski tempo; 5. Ko je določena dosegljiva količina v premiku materiala, je določena tudi višina proizvodnje; od te meje dalje bi proizvodnja bila neelastična; 6. Za razvoj avtomatizacije bo treba mnogo časa; bojazen pred njo je zato neutemeljena; 7. Z izjemo nekaterih industrij bo popolno avtomatizacijo zavirala okolnost, da so zanjo potrebna ogromna finančna sredstva.
ČLOVEK IN STROJ
Zdravnik prof. Hans Hoff je obravnaval psihološke učinke napredovanja mehanizacije in avtomatizacije ter vob-če odnos človeka do stroja. Delavec, ki popolnoma pozna in razume proces izdelave ter delovanje stroja, se znebi bojazni pred njim in dobi do njega povsem človeški odnos. Tudi do avtomatizirane naprave bo imel tak odnos, če bo v stroju spoznal ustvarjalno sposobnost človeka, če bo popolnoma razumel konstrukcijsko zamisel stroja. Avtomatizacija bo zato dovedla do delitve delovne sile v dve skupini, v skupino strokovnjakov, ki bodo skoraj že nekaki znanstveniki, in v skupino navadnih često pomožnih moči.
Vsekakor bo avtomatizacija skrajšala delovni čas in posledica bo, da v središču človeškega zanimanja ne bo več delovni dan, marveč dela prosti čas. Toda že zdaj je zaposleni človek, ki ga samo delo ne zadovoljuje, v pogledu izkoriščanja svojega prostega časa vedno bolj zahteven, kar vodi v različna pretiravanja, v divjanje z motornimi vozili, v lov za rekordi in tudi v alkoholizem. Te nevarnosti bi se z avtomatizacijo utegnile še poostriti. Zato bo tre ba z vzgojnimi sredstvi, z izobrazbo in s posebnim poudarjanjem osebne odgovornosti dvigniti vrednotenje samega dela, a izkoriščanje prostega časa preudarno usmerjati.
ZA SPLOŠNO AVTOMATIZACIJO
Prof. P. T. Eaton iz Atalante je mnenja, da je treba avtomatizacijo izvesti v vseh, ne samo v proizvajalnih obratih tovarniškega podjetja in da bo često ne le v velikih, marveč tudi v sred-
njih in malih obratih donosna in potrebna. Zavračal je razlikovanje med produktivnimi in neproduktivnimi u-službenci, kajti prav avtomatizacija bo dovedla do mnogo večje uporabe človeške delovne sile v oddelkih za piani ranje, za pripravo dela in za pregledovanje izdelkov. (Tega mnenja je tudi dr. J. De Jong s Holandskega). Nameščenci, ki niso neposredno zaposleni pri sami proizvodnji, med njimi tudi tehniki in inženirji, so za uspešno obratovanje čim dalje bolj odločilni in v Ameriki spadajo te moči že sedaj k tistim, ki jih najbolj iščejo in ludi najbolje plačajo.
ČLOVEK IN NJEGOVA VLOGA V AVTOMATIZACIJI
Prof. Mirko Ferenčak iz Zagreba je v svojem predavanju o vrednotenju dela in osebnosti v avtomatični proizvodnji v posebni meri poudaril okolnost, da brez človeka ni proizvodnje. Doba avtomatizacije bo zahtevala visoko kvalificirane moči z najvišjimi intelektualnimi sposobnostmi in z izredno zavestjo odgovornosti.
SPREMEMBE V SESTAVU ZAPOSLENIFI DELOVNIH MOČI
Prof. B. LIerwig (Braunschweig) se je bavil z zaposlitvijo človeške delovne sile v avtomatiziranem . delovnem procesu. Število ljudi, zaposlenih v industriji, se bo v razmerju do skupnega števila vseh uslužbencev in delavcev znižalo; to potrjuje že sedanji razvoj v ZDA. V avtomatizirani tovarni bo večja higiena in boljša varnost pred nezgodami, toda duševna obremenitev bo
večja in pogostoma bo izobražen strokovni tehnik ali tudi diplomirani inženir moral zavzeli mesto sedanjega delovodje. Izobrazba polnovrednih moči zahteva pa več let in zato je že sedaj treba misliti na to; kajti avtomatizacija bo zahtevala mnogo kvalificirane delovne sile, zlasti v električni stroki, za izdelavo, montažo, nadziranje in popravljanje naprav. Že sedaj primanjkuje v nekaterih deželah tehnikov, v dobi avtomatizacije bo to pomanjkanje postalo še bolj občutno. A ne samo število inženirjev se bo moralo povečati, dvigniti in razširiti se bo morala tudi njihova izobrazba. Učni načrti bodo morali upoštevati tudi vprašanja človeka samega; kajti v avtomatizirani tovarni bo delalo sicer manjše število ljudi, toda njihovo delo bo v večji meri diferencirano in njihovo pravilno in smotrno sodelovanje bo tem bolj potrebno.
Kakšne posledice bo imelo skrajšanje delovnega časa? Pri prehodu na 40-urno delo v tednu se je po ugotovljenih izkustvih storitev znižala za 8-9%, čeprav se je delovni čas skrajšal za 16,7%, toda to je le tam mogoče, kjer človek s svojim delom lahko vpliva na storitev. Pri avtomatizaciji pa le možnosti ni. Skrajšanje delovnega časa in z njim spojena razbremenitev človeka je pa le ena stran problema. Drugo stran predstavlja podaljšanje prostega časa. Primerna vzgoja bo morala usmeriti stremljenje poklicno zaposlenega človeka, da si iz notranje potrebe samostojno in smotrno ustvari svoje posebno področje primerne zaposlitve izven poklicnega dela.
Dr. O.
Svetovne smeri petrolejskega izvoza
Po podatkih Organizacije združenih narodov za leto 1955 je 53,4 milijon:' ton surovega mineralnega olja odšle s Srednjega vzhoda v Evropo po Sue škem prekopu, 33 milijonov ton pe naftovodih, nobena pošiljka pa ni po tovala v Evropo okoli Rta dobre nade (okoli Afrike). Približno 8,6 milijona ton petroleja je s Srednjega vzhoda odšlo v Severno Ameriko po Sueškem prekopu, 6,3 milijona ton pa okol: Južne Afrike. Iz karibskih pristanišč (Srednje Amerike) so prepeljali v Združene ameriške države 58 milijo nov ton, v Evropo pa 20 milijonov.
MANJ RICINOVEGA OLJA. Računa jo, da bo Brazilija letos pridelala 598 tisoč stotov ricinovega semena (leta 1955 659.000 in leta 1954 650.000).

‘i Srečno novo leto \ |	želi
\ vsem naročnikom in oglaševalcem
»GOSPODARSTVO«
nn n
nosa
IVilson oživel
Za vsi človeštvo je bila velika nesreča, da so po drugi vojni zmagovalci stopili na svetovno pozor.šče in pred premagance brez nove vesoljne ideje, ki bi izmučeno člov štvo lahko navdušila in bi hkrati dala mirovnim razgovorom trden okvir. Zmagovalci so vedeli samo eno — da je namreč treba zatreti nosilce fašizma in hilleri-zma.	o..
Srečnejše je bilo č’oveštvo po prvi svetovni vojni, srečnejši zlasti stoletja zatirani narodi pa tudi zmagovalci pri zeleni mizi. Wilsonova misel o samoodločbi narodov, ki jo je vsebovalo 14 njegovih točk mirovnega programa, je bila zvezda vodnica, ki je svetila morda pr visoko, da bi jo videli pristaši zastarelih idej in premnogi zakrknjeni diplomati, vendar je pogosto pripomogla do rešitve zapletenih mednarodnih vprašanj in prinesla svobodo zatiranim.
V/ilsona so takrat takoj odbili mnogi državniki iz pohlepa po tuji zemlji. Pri prvih povojnih volitvah so ga zatajili celo Amsričani in zavrgli njegovega otroka — Zvezo narodov, h kateri niso hoteli pristopiti, ker so pri njih zmagali izolacionisti, zagovorniki nevmsševanja v evropske zadeve.
Ko je te dni ameriški znanstveno-političen časopis nConjluencev., okoli katerega se zbirajo sodelavci iz raznih držav, posvetil posebno številko Wood-rowu V/ilsonu, se je pokazalo, da so vnovič oživele osnovne ideje tega ameriškega državnika in filozofa, ki so ga tedaj pristaši starih diplomatskih metod in intrig proglasili za sanjača.
Organizacija združenih narodov ni pravzaprav nič drugega kakor oživitev iVilsonove Zveze narodov in njegovega nauka, da se mednarodni spori ne smejo reševati s silo ali tajno, temveč sporazumno in javno pred svetovnim javnim mnenj m. ))Zgodovine človeštva ne sme gnati sVa. temveč moralna potreba«, je pisal Wilsofi. — ))Vlada naj kraljestvo zakona, oslonjeno na pristanek vladanih in oprto na organizirano mnenje človeštva!« — »To naj bo doba, v kateri gospodarijo svetu načela onih, ki izražajo javno mnenje!«
Malokdaj v zgodovini so se državniki in diplomati tako poganjali za sve tovno javno mn.nje kakor prav danes
ZAKAJ JE V ITALIJI SAMO 2 MILIJONA BREZPOSELNIH
Na to vprašanje je duhovito pa tudi realistično odgovoril bivši predsednik Italijanske republike Luigi Eihau-di, ki je znan tudi kot gospodarstvenik liberalnega kova. V najnovejši zbirki svojih politično-gospodarskih člankov pod naslovom »Lo Scrittorio del Presidente« je zapisal, da je edina reč, zaradi katere ne prekorači število nezaposlenih v Italiji 2 milijonov ta, »da se zakoni v Italiji k sreči vedno ne izvajajo in da se vsakdo, kolikor le more, izogne zakonom, ki so neumni in nesocialni.«
AKO ŽELIŠ POSTATI BOGAT...
Delaj vedno, kolikor zmoreš; posveti se delu, za katerega čutiš veselje in sposobnost; skrbi, da izdatki ne bodo nikoli prekašali dohodkov; plačuj vse sproti; če posojaš denar, naj posojilo ne prekaša vsote, fci sd jo pripravljen darovati ali izgubiti; nikoli ne jamči, ako ne razpolagaš z vsoto, za katero jamčiš; v svoje gospodarske špekulacije ne vključuj nikoli imovine in svo-te, ki so ti za obstanek potrebne. (Nasveti španskega književnika Mon-laua)

OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE
MfMHZIIVI miJSKIJiJ itr.ifii
TRST ULICA SAIVI MEDLO 22 - TELEFON 31138 - TRST
BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE. OBIŠČITE NAS ŠE DANES!
AMERIŠKA POLITIKA BOLJ GIBČNA
Po obisku predsednika indijske vlade Nehruja v Washingtonu je tudi v Franciji in Angliji prevladovalo prepričanje, da je ameriška zunanja politika zdaj bolj prožna in da se ne oslanja samo na Atlantsko zvezo (NATO). A-meričani skušajo pridobiti tudi nevtralne države, kakor je Indija.
AMERIŠKO POVABILO PREDSED NIKU TITU. Iz Beograda poročajo, da je predsednik Eisenhovver povabil pred sednika Tita na obisk v Ameriko. Čas obiska še ni bil določen. Ameriško povabilo je zbudilo veliko pozornost v svetu. Z njim se je zunanji ugled Ju goslavije zelo dvignil. Jugoslavija je proti delitvi sveta na bloke; njena politika je sorodna indijski.
IZRAELCEM SE NE MUDI. Izraelska vojska se počasi umika s Sinajskega polotoka. Sledijo ji jugoslovanske čete pod okriljem OZN, ki so zdaj okoli 85 kilometrov vzhodno od Sueškega prekopa. Predsednik izraelske vlade je izjavil, da se Izraelci ne bodo umaknili iz Gaze (ob morju), češ da je to njihovo mesto.
FRANCOZI TRKAJO ZAMAN NA AMERIŠKA VRATA. Zunanji minister je predložil ameriški vladi, da bi se sestali predsedniki vlad Amerike, Anglije in Francije.
EGIPČANI SO IZJAVILI, da se ne
bodo pogajali ne s Francozi ne z Angleži zaradi Sueškega prekopa, pač pa bodo sami predložili Organizaciji združenih narodov svoj predlog o ureditvi plovbe po Sueškem prekopu. Egiptovska vlada noče sprejeti zadnjih sklepov OZN za podlago pogajanj o Suezu.
ČIŠČENJE SUEŠKEGA PREKOPA se je začelo. Pri tem pomaga tudi tržaška družba »Tripcovich«. Delo bo trajalo 4 mesece.
VATIKAN IN POLJSKO-NEMŠKA MEJA. V zadnji števUki »Gospodarstva« smo poročali o najnovejš.m sporazumu med poljsko vlado in Vatika nom. V zahodnonemških krogih je tc zbližanje povzročilo veliko vznemirjenje, ker se boje, da bi Vatikan pri znai seaanjo poijsko-nemško mejo na Odri in Nisi. Vznemirjenje v Zahod ni Nemčiji se je pojavilo že, ko je kar dinal Wyszynski (izg. Višinski) ime noval pet generalnih vikarjev za polj ske pokrajine, ki so pred vojno pripa dale Nemčiji, in sicer v nadškofiji Broclav in v škofiji Gdansk. Nemšk' Usti prinašajo zdaj pojasnila iz Rima da gre za ukrep kardinala Wyczynske ga, ki ga je papež odobril že aprilr 1951 ob obesku ka.dinala v Rimu, ki ga ta prej ni izvršil, ker so ga inter nirad. Rimsko pojasnilo dodaja, d so ti generalni vikarji sioer »posveče-n. Sto..«, vendar nimajO prave cerkvene jurisdikcije. Vatikan hoče .počakati z dokončno razmejitvijo škofij, dokler ne bo dokončno sporazumno določena meja med Poljsko in Nemčijo
RADIO BUKAREŠT je 25. decembra ob 22.30 prenašal med nemško oddajo mašo iz katoliške oerkve v Buka-restu, katere so se udeležili ziasti Nemci in Madžari. Zapeli so tudi »Stille Nacht« (»Sveta noč«).
ITALIJANSKO PRIZNANJE GE. LUČE. V torek, dne 18. decembra se jc ameriška poslanica Clara Boothe Luče uradno poslovila od Italije. Zunanji minister Martino ji je priredil sprejem v vili Madama. Prisoten je bil tudi njen soprog Harry Luče, založnik velikih a meriških tednikov »Time« in »Fortune«. Zunanji minister se je gospe zahvalil za njeno delovanje za utdritev prijateljstva z Ameriko. Dodal je, da je poslanica vselej pritekla Italiji na pomoč v težkih trenutkih, kakor za časa tržaške krize in v velikih nesrečah. Pomagala je reševati gospodarska in socialna vprašanja. Minister ji je nato pripel najvišje italijansko odlikovanje Križ reda republike, na katerem je 28 briljantov. Gospa se je ganjena zahvalila v italijanščini in angleščini. Ob drugi priložnosti smo že omenili, da je imela Luče po svojem možu neposredno zvezo s predsednikom Eisenhovverjem, katerega je njen mož podpiral pri prvi in drugi kandidaturi. V kritičnih trenutkih je klicala Eisenhovverja iz Rima kar telefonično.
CIVILNO LETALSTVO JE TREBA MODERNIZIRATI. Na progi iz Rima v Milan je italijansko potniško letalo zgubilo smer in treščilo pod vrh Gi-ner (okoli 2800 metrov). Pri tem so zgubili življenje vsi potniki in posadka, vsega 21 ljudi. »Corriere della Sera« zahteva, naj se italijanska civilna zračna služba reorganizira in modernizira; prav pred nesrečo so letalo hoteli zamenjati z novim. - Jugoslovansko potniško letalo, ki vozi na progi Beo grad-Pariz, je blizu Miinchena zajel snežni vihar; pri prisilnem pristanku se je ubila vsa posadka (trije možje), medtem ko so ostali potniki bili teže in laže ranjeni.
VOJSKA NA DELU. Ob proslavi 15-letnice jugoslovanske ljudske armade sc objavili, da je vojska od leta 1945 dalje delala izven vojaškega področja 150 milijonov ur. Vojska je pomagala graditi tudi proge Brčko-Banoviči, Ša-mac-Sarajevo, Šabac-Koviljača in Savski Marof-Kumrovec.

TEČAJI DEVIZ V HAMBURGU. Dne
21. decembra so v Hamburgu veljali naslednji uradni tečaji za devize: 1 funt šterling 11,694-11,714 DM; 100 holandskih fiorintov 109,805-110,025; 100 švedskih kron 80,91-81,07; 100 danskih kron 60,35-60,47; 100 norveških kron 58,685-58,805; 100 belgijskih frankov 8,344 do 8,364; 1000 francoskih frankov 11,901-11,921; 100 švicarskih frankov 95,52 do 95,72; 1 ameriški dolar 4,1927-4,2027 DM; 1 kanadski dolar 4,371-4,381 in 1000 italijanskih lir 6,666-6,685 DM.
DOLAR - LIRA - FUNT ŠTERLING.
Pred prazniki se je lira nekoliko okrepila nasproti dolarju. Dolarska deviza je nazadovala od 644,50 na 641, a švicarski frank od 150,25 na 149,50 lire. Valuta (bankovci): dolar 637,50; švicarski frank 149 lir. Funt šterling, ki je že padel na 1652, se je dvignil na 1660 lir. Francoski frank je notiral pred prazniki 154 lir. Na curiški borzi se je funt šterling okrepil ter napredoval od 2,74 na 2,75 dolarja.
Mednarodna trgovina
Tržaški lesni trg
Kakor vsako leto v tem času je tudi letos proti koncu leta popustilo povpraševanje po lesu. Splošno so v zadnjih mesecih italijanski odjemalci, kakor tudi drugi, povpraševali po boljših vrstah lesa ,prav tako pa tudi po vrsti III-IV. Avstrijske zaloge teh vrst lesa niso velike. V tem letu bodo Avstrijci skrčili sečnjo lesa zaradi ohranitve gozdov in tako tudi zmanjšali uvoz v tujino. Italijanski trgovski krogi upajo, da ne bodo zaradi tega prikrajšani italijanski odjemalci.
Po jugoslovanskem trdem lesu je večje povpraševanje na severnih trgih, posebno na angleškem, nemškem in celo češkoslovaškem ter poljskem. Največ povprašujejo po obrobljeni hrastovini, češkoslovaški in poljski trgovci pa po jesenovem in orehovem lesu. Kvotaci-je hrastovega lesa se niso izpremenile, prav tako ne za parjeno bukovino. Za naravno bukovino zahtevajo 25-26.C00 lir (vrste III, neprestano blago), medtem ko kvotira »trgovska« vrsta 33.000 do 34.000 lir, prebrano blago vrste I-II pa doseže ceno 42.000 lir kub.; meter; vse navedene cene veljajo za blago v tranzitu.
ZNIŽANJE CENE LESA NA ŠVEDSKEM. Na Švedskem so znižali cene lesu za sezono 1956/57, in sicer znaša znižanje za žagani borov les 16%, za jelov pa 13%. Popolnoma olupljeni les za proizvodnjo sulfatne paste se bo znižal za 7%. Znižanje bo veljalo za les iz severnih pokrajin Švedske.
IZVOZ MESA IZ ARGENTINE V ZSSR
V prvih sedmih mesecih 1956 je Sovjetska zveza naročila iz Argentine 92 tisoč stotov govejega in ovčjega mesa. V zadnjem času so Rusi uvozili iz Nove Zelandije 80.000 stotov mesa, iz Danske 12.000 in iz Urugvaja 10.000. O živinoreji v Sovjetski zvezi navaja Organizacija združenih narodov naslednje podatke: leta 1916 je bilo v Sovjetski zvezi 60,6 milijona glav goveda, leta 1928 70 milijonov, leta 1933 38 milijonov, leta 1940 54 mil., leta 1946 47 in leta 1950 57 milijonov. Po petletnem načrtu bi leta 1955 morali doseči 68 milijonov glav, to je za 12% več kakor leta 1916, medtem ko je med tem časom prebivalstvo narastlo za 50%. Število prašičev se je sukalo takole: leta 1916 21 milijonov glav, leta 1928 26, leta 1933 12, leta 1940 27,5, leta 1946 10,4 in leta 1950 24,1. Po načrtu bi leta 1955 moralo biti 35,1 milijona glav. Kaže, da število ni preseglo 30 milijonov.
DODATNI KONTINGENT ZA UVOZ VINA V NEMČIJO. Zahodnonemško ministrstvo za prehrano je zagotovilo, da bo Zah. Nemčija poleg veljavnih
kontingentov uvozila v januarju še 500 tisoč hektolitrov namiznega vina in 100 tisoč hi. za proizvodnjo penečih pijač.
PREUSMERITEV EGIPTOVSKE ZUNANjE TRGOVINE
V	zadnjem času se je zunanja trgovina Egipta močno preusmerila. Egipčani čeualje bolj zapuščajo zahodni trg.
V	prvih šestih mesecih leta 1956 se je uvoz iz ZDA v Egipt povečal za 62% v primeri z istim razdobjem lanskega leta, uvoz iz sovjetskega bloka pa za 147%. Izvoz v Ameriko je nazadoval za 44%, medtem ko je izvoz v vzhodne države napredoval za 156%. Navajamo podrobnejše podatke:
V	prvem polletju 1955 je vrednost e-giptovskega uvoza znašala 242 milijonov dolarjev (27,9 mil. iz ZDA in 14,5 iz sovjetskega bloka); izvoz 189,5 mil. dolarjev (v ZDA 15,1 mil., v sovjetski biok 34,1 mil.). Primanjkljaj je torej znašal 52,5 milijona dolarjev.
V	prvem polletju 1956 je znašal uvoz 298,7 mil. (iz ZDA 45,3 mil., iz sovjetskega bloka 35,8 mil.); izvoz 257,1 mil. (v ZDA 6,6 mil., v sovjetski blok 87,4 mil.). Primanjkljaj je 41,6 mil. dol.
Egipt je sklenil trgovinske pogodbe s Sovjetsko zvezo, Čehoslovaško, Poljsko, Romunijo, Madžarsko, Vzhodno Nemčijo in Kitajsko. Trgovina med Egiptom in Italijo je med prvim polletjem 1955 in polletjem 1956 napredovala od 11.413 na 12.066 milijonov lir, in sicer izvoz od 7.544 na 10.174 mil. lir (za 30,86%).
V	osmih mesecih leta 1956 pa je uvoz nazadoval za 10%, medtem ko je izvoz napredoval za 27%.
TONE SOVJETSKEGA ZLATA NA ZAH. TRGU
Kombinirana angleška obveščevalna agencija »Reuter-Radiocor« poroča, da so te dni prepeljali čez Prago in Pariz 11 ton sovjetskega zlata v vrednosti 12 milijonov dolarjev. Na londonskem trgu so to zlato prodali tujim operaterjem. To je bil samo del zlata, ki so ga Rusi letos prodali na tujih trgih v okviru operacij, ki so bile začete v Švici 26. novembra. Celotna vrednost zlata, ki je bila prodana v teh operacijah, znaša 30 milijonov dolarjev. V Švici so sovjetski agenti prodali zlato za prenosne funte šterlinge, to je za angleški denar, ki ga lahko menjaš za vsako valuto po uradnem tečaju. Finančniki računajo, da je Sovjetska zveza v letu 1956 prodala okoli 62 ton zlata v vrednosti okoli 44 milijard lir. Približno toliko zlata je prodala leta 1955. S tem zlatom Sovjetska zveza kupuje blago na zunanjih trgih. Zlato so prepeljali z letali čez Prago in Pariz in dalje na zahod.
Zvišanje življenjske ravni
na dnevnem redu jugoslovanskega gospodarstva
ZALOGA PAPIRJA
3PAPYR0§
dl M. FERF0GLIA
TRST, Ul- F. Severa,
Tolafen 38-453
Uvoz - Izvoz papirja ter grafičnih potrebščin
U V O Z-I Z V O Z
JAZBim STANISLAV
1
vsfih vrst blaga za stavbeništvo
VEZANE PLOŠČE VSEH VRST
TRST
Urad in skladišče: Scalo legnami — Tel. štev. 44-552
PRIPRAVE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1957
Ljubljana, dec.
Brez dvoma so priprave za sestavo družbenega plana za leto 1957 najvažnejši uogoueK na gospodarsKem pa tudi na političnem področju v državi. Osnutek tega plana je bil že pripravljen ter predložen Zvezni ljudski skupščini v razpravo. Jako bo novi zvezni pian sprejet pravočasno in ne kot lani, šele na koncu februarja. Taka zakasnitev ni biia brez posiedic, saj morajo biti po zveznem pianu sprejeti se republiški m nato krajevni. Ker vsebujejo gospodarski piani vazna določila, ki zadevajo poslovanje podjetij, je vladala zato glede nekaterih planskih instrumentov, kot jih imenujemo, negotovost tja uo maja. meu piauske instrumente štejemo zlasti družbene in druge dajatve, ki jih morajo podjetja odvajati in s tem računati cene svojin izuel-kov ali uslug.
Zakasmtev sprejema družbenega plana za leto 19b6 je bila razumljiva in utemeljena. Postavljeni so bili namreč novi temelji, popolnoma drugačni od tistih, na katerih je bil osnutek plana sestavljen. Kot je znano je bil poudarek novega piana na znižanju investicij in prenos težišča vsega gospodarskega razvoja na proizvodnjo m uvoz blaga, potrebnega široki potrošnji. l’a prelomnica naj bi pomenila, da smo v bistvu dosegli potrebno raven industrijske izgradnje in da nam je seaaj potrebno vlagati vedno več sredstev in naporov v novi nakazani smeri.
Prehod ni bil lahek, niti ne brez raznih težav, pomanjkljivosti in napak. To je bilo zlasti očitno v prvi polovici letošnjega leta, ko se je proizvodnja razvijala le počasi in ni kazalo, da bo dosežen predviden letni porast v višini 10% v primerjavi z letom 1955. Do prve polovice leta je znašal porast namreč le 2%. Po tem času, ko je bila dosežena v večini podjetij preorientacija v novi smeri, pa so se kazali iz meseca v mesec bolji rezultati. Danes ni nobene nevarnosti več, da plan porasta industrijske proizvodnje ne bi bil dosežen.
Tudi sicer so bili doseženi rezultati, ki so bili predvideni, razen v razvoju kmetijstva, ki ni pokazalo niti napredka niti nazadovanja. Velik uspeh pa je bil dosežen v izvozu, ki je presegel vsa pričakovanja. Vsekakor bo sueški spor nekoliko zmanjšal končni uspeh, ki bo pa kljub temu visoko nad predvidevanji po planu.
Na teh osnovah so temeljile tudi vse priprave za družbeni plan za leto 1957. Že v resolucijah iz septembra lanskega leta je bil dan poudarek na dvig življenjske ravni prebivalstva, zlasti tistega po mestih in industrijskih krajih, katerih realni dohodki so v zadnjih letih precej padli kljub povišanju nominalnih plač. Vprašanje prilagoditve plač cenam je predstavljalo osrednjo točko, ki je bila sklicana konec novembra. Morda še nobeno zasedanje ni bilo tako plodno in živahno. Po ek-spozeju podpredsednika Zveznega izvršnega sveta S. Vukmanoviča o temeljih družbenega plana za leto 1957, se je razvila razprava, v katero so posegli ljudski poslanci iz vseh republik, končno pa še podpredsednik Edvard Kardelj; ta se je v poročilu o gospo darskih vprašanjih dotaknil tudi drugih vprašanj; vendar predstavlja njegov govor osnovne smernice za sestavo novega družbenega plana. Ob koncu zasedama je bila sprejeta resolucija o smernicah za sestavo plana.
ZA ZBOLJŠANJE KMETIJSTVA
Temeljni poudarek smernic za sestavo novega družbenega plana sloni na uvodni ugotovitvi, da so bili doslej u-stvarjeni pogoji za zboljšanje življenjske ravni prebivalcev, zlasti delavcev in uslužbencev. Temu cilju morajo bi-
KOLEKTIV TITOVIH ZAVODOV
UTOSTROI
ŽELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1957
ti tudi podrejeni osnovni odnosi v razdelitvi narounega dohodka. Ne da bi se spuščali v podrobnosti naj omenimo, da je skupščina dala poseben poudarek naporom za dvig kmetijske proizvodnje. Splošno je prodrlo prepričanje, da odvisi od razvoja kmetijske pioiz-vodnje hitrejši in skladnejši razvoj gospodarstva sploh. Znano je koliko živeža mora država uvažati. Denar za uvoz živine bi porabili za uvoz surovin, potrebnih industriji, in za uvoz raznega drugega blaga, potrebnega široki potrošnji. Ogromna sredstva, ki bodo vložena v kmetijstvo jamčijo, da se bo stanje tudi v tem pogledu zboljšalo. Potrebno bo seveda nekaj let dela in naporov.
SPREMEMBE GLEDE KREDi i iKAivjA PUDjEUJ
V	enemu prejšnjih poročil smo govorili o kreditnem položaju in o skladu obratnih sredstev, ki bo dodeljen podjetjem do konca leta. Sklad obratnih sredstev naj bi nadomeščal tako-imenovana lastna obratna sredstva. Predvideno je bilo, da bodo podjetja prejela ta sklad v določeni višini na podlagi posebnega izračuna. Osnova za ta izračun bi bila obratni krediti in njih višina po stanju 30. junija 1956.
V	zacinjem poročilu smo ugotovili, da bi ta sklad presegal sredstva, ki so v ta namen naložena pri Narodni banki, kar za 300 milijard dinarjev. Predvideno je bilo, da bi se za to razliko zadolžila pri banki država, ki naj bi dolg vračala po postavljenem načrtu. Pokazalo pa se je, da bi ta način zelo močno vplival na razdelitev družbenega dohodka in s tem ogrozil temelje, na katerih naj bi se razvijalo gospodarstvo v bodoče. Zlasti bi bila ogrožena življenjska raven prebivalstva.
Da ne bi prišlo do teh motenj, je bila spremenjena prvotna določba tako, da se razdeli razpoložljivi sklad samo nekaterim vrstam podjetij v določenem odstotku. Tako prejmejo po novem industrijska in rudarska podjetja, dalje podjetja v sestavu železnic, pomorskega, rečnega in zračnega prometa in podjetja stanovanjsko-komu-nalne dejavnosti 90% od zneska, ki je bil za njih izračunan; dalje gospodarske organizacije iz kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, cestnega prometa in obrti 50%, dočim je bila za ostala, zlasti za podjetja iz turizma in gostinstva ter trgovine dodelitev tega sklada odložena na kasnejši čas. Namesto tega prejmejo sedaj poseben kredit.
Sklad bo torej razdeljen med najpo-
membnejša podjetja, ki imajo že utrjeno organizacijo in ki predstavljajo najvažnejši stabilizacijski element v gospodarstvu. Temu namenu naj bi jim služil tudi dodeljeni sklad. Tako bi se utrdilo delavsko samoupravljanje v podjetjih, ki bo razpolagalo z važnim družbenim skladom. Ostala obratna sredstva, ki bodo podjetjem še potrebna za njihove redne ali posebne potrebe, bo seveda preskrbela banka s krediti.
POLEG ZVIŠANJA PLAČ JE
POTREBNA VEČJA STORILNOST
Iz teh in drugih gospodarskih dogajanj vidimo, da se postopoma utrjujejo notranji gospodarski odnosi in da je pričakovati zboljšanje gospodarskega in splošnega stanja. Zlasti so nameščenci in delavci pozdravili napovedano zvišanje prejemkov za novo leto. Seveda predstavlja to le eno stran vsega vprašanja. Drugo, ki je brez dvoma važnejše, je v tem, da ne zadostuje samo nominalno zvišanje plač brez povečanja proizvodnje, storilnosti dela, brez varčevanja in mnogih drugih elementov, kar vedno bolj poudarjajo vodilni gospodarstveniki. Ker v prihodnje ne bo treba vlagati več toliko sredstev in naporov v nove gradnje lahko pričakujemo, da bomo napredovali tudi v tem pogledu.
-žj-
»GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« V L. 1957
Kakšne razstave bo v l. 1957. priredilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Tudi v tem letu bo Gospodarsko razstavišče prir;dilo vrsto raastav, ki obetajo biti zelo pestre in privlačne. V vsem bo šest razstav, od katerih bo prva pomladi v znamenju mode in našega usnjarstva, konec maja pa bo sejem prometnih sredstev. Junija bo II mednarodni sejem embalaže, v avgustu pa II. jugoslovanski sejem izvoznih predmetov. Kakor vsako leto bo tudi v tem letu tako za domače kakor za tuje obiskovalce posebno privlačen III mednarodni vinski sejem, ki bo meseca septembra. Ob istem času bo v Ljubljani tudi mednarodni kongres vinskih strokovnjakov, ki ga prireja vsako drugo leto mednarodni urad za vino v Parizu.
Vsakoletne vinske razstave v Ljubljani so si v svetu pridobile določen ugled in si posebno inozemski obiskovalci radi ogl dajo in s pokušnjami ocenijo in primerjajo jugoslovanska kvalitetna vina z enakimi v drugih vinorodnih dežeah. Kot zadnja bo IV. mednarodna razstava radija in telekomunikacij ki bo zadnje dni v oktobru.
— om —
Piran in Portorož zalriovala milijardne investicije
Kaj so zgradili in kaj bi bilo še treba
Piran, decembra
Nova povečana piranska občina, ki obsega poleg samega piranskega mesta tudi kraje Beli Križ, Nova vas, Padna, Portorož, Raven, Sv. Lucija, Strunjan, Sv. Jernej in Sečovlje je od 1. septembra lanskega leta, ko je bila uveljavljena nova upravna razdelitev, torišče žive gradbene delavnosti. Skupna vrednost dosedanjih gradbenih in z gradnjo povezanih investicij v tej dobi se more ceniti že na čez pol milijarde dinarjev. Naslednji pregled že izvršenih ali započetih del naj da vsaj približno sliko, ša zdaleč ne popolno, v dokaz raznolikosti in pomembnosti dosedanje delavnosti na tem področju.
Za stanovanjske zgradbe so bili izdatki relativno največji, okrog 90 milijonov dinarjev, čeprav se v tej dobi nove stanovanjske hiše sploh niso gradile, toda popravljenih in v skladu s kulturnimi zahtevami preurejenih je bilo okrog sto stanovanj, največ teh v samem Piranu, a tudi v Portorožu, pri Sv. Luciji in pri Sv. Jerneju.
Na področju turizma in gostinstva so znašali investicijski izdatki skoraj prav toliko kaikor za stanovanja, Tu je treba v prvi vrsti omeniti številne počitniške domove, ki so jih uredila za svoje delavce in uslužbence razna podjetja iz Slovenije, da bi nudila tako svojim kolektivom ob času dopusta možnost oddiha ob morski obali. Z adaptacijami, prezidavami in dozidavami so uredila tako svojemu osebju lepe počitniške domove zlasti podjetja' Rudnik Mežica v popolnoma predelani in povečani zgradbi pri Sv. Luciji, z 18 sobami; žeLzarna Ravne v adaptirani večji vili v Portorožu, z 18 sobami; Narodna banka, centrala Ljubljana, v dveh popravljenih poslopjih piri Belem Križu, s 50 posteljami; Narodna banka (ljubljanska podružnica) v adaptiranem poslopju v Strunjanu, z 20 posteljami, in železniška delavnica Maribor v preurejenem objektu v Piranu z 20 posteljami. Prav tako so uredili počitniške domove in okrevališča razni zavodi, ustanove, združenja itd., kakor Rdeči križ iz Ljubljane piri Belem križu okrevališče za otroke; Socialistična zveza Slovenije v Strunjanu tri objekte s skupno 70
posteljami; Strelska zveza Slovenije v Portorožu, dva ODjekta s 60 ležišči m lastno restavracijo; nadalje okraj Slovenjgradec v Piesi, manjši objekt z 20 posteljami; pošeno ravnateljstvo IjuDljansKo v Strunjanu, kjer je preuredilo prejšnji hotel »Nazionale« v pOejtahki uom s 25 posteljami, in Geo detski zavod Slovenije v Piranu, kjer je adaptiral manjši oojekt za dom s io posteljami. Nadalje so se uredila manjše domove -podjetje »projekt-ncsice gradnje« iz Ljubljane, v Piranu; podjetje »Slovenija-projukt« iz rjudija-ne, v Piesi; oicraj jno.o mesio pn sv. Luciji. V Portorožu so si pa le uredili svoj pocitrusKi dom pr^acsoi ji u poljanske univerze.
Na področju zdravstva je gradbsna dejavnost izpom-ila zlasti prvo fazo razširitve in adaptacije splošne bolnice v Piranu, -ki je ze prej ona povečana s poseonun oddelkom za kužne bolezni, nadalje je oosegaia adaptacije doma onemoghn v Piranu, Zdravstveni dom v Piranu, z amoulanto, laboratorijem, protituDjriuEOzn-im dispanzerjem in oddelkom za zooozdravstvo, ter Zdravstveni dom z ambulanto in prostori za preventivno zdravstvo v Portorožu; no,a zdravstvena postaja v SeCovijah bo dograjena in opremljena do konca . leta. Prostori prejšnje ambulante v Piranu so pa bili preurejeni za upravo tamošnje nove podružnice Zavoda za socialno zavarovanje.
V industrijskih podjetih, kakor v piranski tovarni mila, v ladjedelnici »Splošne plovbe«, v piranskih solinah in v drugih obratih so bile izvršine le manjše gradbene investicije, le pri podjetju »Začimba«, ki se je radi pretesnih prostorov moralo preseliti iz Portoroža k Sv. Jerneju, so bili potrebni večji investicijski izdatki. Preurejeni in adaptirani so pa bili tudi razni tr go.inski lokali, n. pr. v Piranu papirnica »Lipa«, dve prodajalni tekstilnega tlaga, dve prodajalni živil itd. Nadalje je ob obali v Piranu bilo adaptirano upravno poslopje »Splošne plovbe«, dela na preureditvi in modernizaciji piranskega poštnega urada se pa dokončujejo.
Ob obalnih gradenj zaslužijo zlasti omembo delna obnova pomola v Por-
Kaj kuhajo tuji študenti v švedski kuhinji
Stockholm, septembri
Cim sva se s tovarišem zbližala s temi ljudmi, sva se zavedla, da sva v prav čudni druščini. Najprej sva se seznanila z mladim Sici ijancem. Ta je bil najživahnejši -in najbolj glas;« pomočnik v kuhinji. Vedno je govoril le sebi in ni pustil drugih do besede. Tako sem moral večkrat poslušati njegovo življenjsko zgodbo, v kateri seveda ni manjkalo bu:ne fantazije; saj je bi’a njegova zgodba vsakokrat drugačna. Znal je precej dobro angleški in francoski; trdil je, da je njegova mati Angležinja. Zaupal ml je, da se, ko pride v Italijo na počitnice, izdaja za diplomata v Stockholmu. Mnogi mu seveda nasedejo zlasti njegovi sovaščani, saj ima lepo vozFo in dosti denarja, pa tudi oblečen je dokaj elegantno. Poleg tega govori več tuj'h jezikov, kar je v Italiji seveda redko. Vse leto trdo dela in hrani denar, zdi se mi, le zato, da se potem lahko za en mesec vživi v vlogo diplomata.
V pomivalnici je več časa delal neki Finec Antila. Znal je zelo malo angleški. Bil je po poklicu mornar. Trikrat je bil ranjen v finsko-ruski vojni. Takrat so jim na fronti dajali pijačo in od tedaj stalno pije. Vsak dan sproti jemlje dnevnico, ki jo takoj nato zapije. Švede je mrzil; vedno je pravil, da so brez duše. Neki drugi Finec, ki
je delal tu tri tedne, ni spregovoril niti b.sedice z menoj. Govoril je e malo z Antilo, nikoli pa ni:em videl, da bi se nasmejal ali vsaj malo spremenil obraz.
Srebrni pribor in posodo je čistil neki ruski emigrant. Ta že več kot 30 let pr naša grenko usodo izseljenca. Na Švedskem je le nekaj let, na Finskem je pa kot trgovski potnik delal 30 let. Ves čas je godrnjal zoper Švede in zdi se mi, da upravičeno, vsaj zaradi tega, kar se mu je nazadnje pripetilo pri nas: Obed smo imeli popoldan ob 16. uri. Rusu se je pa mkam mu d:'o in je hotel dobiti obed malo poprej. Sef kuhinje, tridesetletni rdečelasec, mu ga ni hotel dati, češ da naj počaka do 16. ure. Stari Rus se je seveda razburil in začel godrnjati, vendar je moral počakati. Pri mizi se pa ni mogel obvladati in se je zopet pričel pritoževati, češ da je zapostavljen. Sef je tedaj skočil od mize in strahovito udaril star ga Rusa po obrazu, tako da se je slednji zrušil na tla. Nobeden izm d navzočih ni posredoval, saj so dobro vedeli, da je Švedu na Sved-sk m vse dovoljeno. Stud nt Marcel iz Pariza, ruskega porekla, je Rusu sve-
toval, naj gre na pol!c'jo, toda emigrant je odgovor i: »Jaz sem Rus, on je pa Šved, meni policija ne bo verjela. Edino kar lahko naredim je, da ta' oj zapustim delo«. Pobral je svoje cunje in odšel.
V drugi izmeni je brisal krožnike strašno deb li Šved s svojo ženo. Tako je bil debel, da je komaj stal pokonci. Star je bil čez 60 let in že upokojen. Čudno se mi je zdelo, da se tako »martra« na stara leta, saj so tu pokojnine zelo visok’. V začetku sem mislil, da je bo’an in zato tako debel, ter se mi je smilil. Pri kosilu pa mi je postalo vse jasno, ko sem ga videl kako in koliko je. Moj kolega ni vzdrža’, da bi jedel pel'g mega. Ko se je tako najedel, da ni mogel več je škodo'el no opazoval, kako drugi jedo. Tu je delal samo zaradi tega, da se je lahko na:edel do mile volje. Pri kosi u je bil vedno prvi, da je lahko izbral najboFše. Ce sem včasih delal z njim in sem le malo zamudil na kosilo, že ni bilo ničesar na mizi in sem m-ral sam v kuhinjo po kosilo.
Delo v pomivalnici je nadzorovala neka mlada Nemka, ze’o delovna in urna. Poleg tega pa je bila še ekonom
in pomožna blagajničarka. Pri restavraciji je že dve teti. Začela je kot »di-scare«, zdaj pa ima že boljšo službo. Takoj se ji pozna izredna delavnost značilna za Nemca. Poprijela se je vsakega d.la, če je bilo treba.
Umazane krožnike je po dvigalu po šiljal v umiva nico štulent iz Francije, Dominique. študira na Evropski univerzi v Saarbrucku jezike; komaj mu je bilo 20 let. Prišel je na švedsko, da bi si zaslužil kako krono. Bil je tu že dva me sca in si je prihranil precejšnjo vsoto. Malo časa pred povratkom v Francijo se je seznanil s Svedinjo kar je bilo usodno zanj in za njegov trdo prislužHii denar. Začelo se je na plesu v študmtskcm klubu. Mladi Do-miniqu3 mi je prip vedoval o svoji sreči, o svoji švedinji, »ki je drugačna kot ostale« Zaupal mi je, »da misli resno« in da se bo nas'ednje leto vrnil v Stockholm. Nansslo j', da mi jo je predstavil. B lo je res prijetno dekle, samo da ni mislilo tako »resno« kot Dominique. To sem takoj opazi!, vendar sem hotel Dom'niqueu prihraniti razočaranje. Vedel s:m, da bo moral kmalu domov, kjer bo vss sčasoma laže pozabil. Medtem pa je on
z dekletom hodil od zabave do zabave, cd lokala do lokala, pri čemer ni šte-di z denarjem. Zadnje dni je odpovedal službo. Isto je storila tudi ona, »samo da bo lahko ves čas z njim v teh zadn ih dneh«. Ti dnevi so hitro potskli in Dom'nique je moral domov. Lepo sta se poslovila; Dominique ji je s solzami v očeh obljubil zvestobo.
Odšel je z nahrbtnikom na znano križišče izven mesta, ki je bilo zelo ugodno za »autostop« (hight-hich-ing). Pol ure je čakal, toda brez uspeha Ker je bilo že pozno zvečer, se je pre-misLl in cd ožil potovanje za en dan. Pohitel je nazaj k svoji Tuvi, toda te ni bilo doma. Počakal je pri vhodnih vratih. Po dveh urah je »ona« prišla, teda kako? Z elegantnim Fordom v objemu nekega neznanca. Dominique je hitro razumel, za kaj gre. Ko sem se vračal ponoči z dela, sem ga zagledal na klopi v parku z glavo med rokami. Povedal mi je vso zgodbo s solzami v očeh. Hotel ssm ga potolažiti, toda nisem našel pravih besed. Bil je obupan in mislil celo na samomor. Peljal sem ga v staro jahto, kjer smo spali skupaj s Holandci. Proti jutru se je umaknil in odšel iz »ob’jubljene dežele« s praznim žepom in z razočaranjem v srcu.
Stojan Bercč, Stud. arh.
ITALIJANSKA MORNARICA g NAD 4 MILIJONE TON j
Tonaža italijanske trgovinske mor-narice še vedno narašča. V začetku l oktobra leta 1955 je tonaža italijanske trgovinske mornarice na mehanični pogon obsegala 4,123.964 brt. (bruto ( registrskih ton); do konca septembra leti leta 1956 pa je narastla na 4,333.518 v r brt. Gre za ladje na mehanični pogon z najmanjšo tonažo 100 brt. Na; navedemo še nekaj podrobnosti; Lansko leto je bilo v tem ladjevju 134 (fj mešanih in potniških ladij s tonažo 701.915 brt, letos pa 136 ladij s 681.30S	(
brt. Napredovalo je tovorno ladjevje kr; in sicer od 648 ladij na 690 in od Poi 2,017.394 na 2,266.246 brt. Narastlo je loč tudi petrolejsko ladjevje, in sicer od no: 205 ladij na 207 in od 1,283.287 na šk< 1,323.802 brt. Ribiško ladjevje je na- Mo predavalo od 30 na 36 ladij in od njt 9.814 na 10.481 brt. Druge ladje pripa- ki dajo posebnim vrstam.	Se;
ozt
DOHODKI ITALIJANSKE	k0]
TRGOVINSKE MORNARICE
Italijansko trgovinsko mornarico se stavljajo ladje zasebnih podjetij in ladje državnega holdinga »Finmare«, v katerem so družbe »Italia« (Genova), »Tržaški Lloyd«, »Adriatica« (Benetke), in »Tirrenia« (Neapelj). Dohodek zasebnih podjetij, ki so lansko leto imela 3,578.985 ton ladjevja, je znašal 179 mi lijard lir, dohodek skupine Finmare, ki je imela 604.557 brt ladjevja pa 71 milijard lir.
liji
SV(
he
soi
di-
nji
na
tip
go
nji
JUGOSLOVANSKE LADJE	nji
V BENETKAH	°v
Uprava beneškega pristanišča je t* jg dni priobčila leten pregled pristaniške- k0 ga prometa leta 1955. Ta je v prime rjj ri s prometom 1. 1954 znatno naprede val. Leta 1954 je prispelo v Benetk* s 3.124 ladij na mehanični pogon, leta ^ 1955 pa 3.764. Pomorski promet se Je ^ dvignil od 6 milijonov 80.000 ton ' letu 1954 na 6 milijonov 730.000 tof v letu 1955. Največ je prispelo italijanskih ladij (3.C01), za italijanskiiu je pa je bilo prvo po vrsti jugoslovan ju sko ladjevje (198 ladij). Tako je Ju kt goslavija izpodrinila Anglijo (151), k Pr je bila do leta 1954 na drugem mestu Pr
ut
DRŽAVNE PODPORE	nr
PLOVNIM PODJETJEM	M,
Rimska vlada je podaljšala veljav- , nost dosedanjih pogodb s plovnim 12< podjetji glede državne podpore do 30 Pr junija 1957, to se pravi za pol leta ut Med časom bo parlament razpravlja! nc o novem zakonu glede podeljevanja 8a državnih podpor.
vc
torožu, ki je bil vsaj zasilno usposob p, Ijen za pristajanje potniških ladij, na- in dalje izgraditev novega obalnega zid« (96 metrov) za razširitev nabrežja ( Portorožu med hotelom »Central« iU ravnateljstvom solin ter popravila pri- m stanišča v Piranu in obalnega zidu na vi raznih mestih med Portorožem in P*' vs ranom.	čr
Kolikor prihaja v poštev pre ikrbti uc prebivalstva z vodo, je treba omenit' lit že skoraj dovršeno gradnjo noves®1 '>j štiri kilometre dolgega višinskega vo H dovoda z rezervoarjem nad Portorb 's žem, od koder se bo dovajala voda ^ zg.rnje predele Pirana in Portoroža, kakor tudi v Pieso, kjer vodovoda do- pt slej sploh ni bilo. Novih distribucij" |)c skih vodov je položenih v zvezi s teij1 't vodo.odom že okrog 500 metrov. Mož- ' nos ti povečanja zmogljivosti vodovoda . z novimi zajetji se proučujejo. Izven Ju področj-a vodovodnega omrežja so P9 at bila izvršena v sečoveljski dolini tr> nova zajetja zdrave pitne vode za uri- jj ditev krajevnih vodnjakov.	Se
Električno omrežje, ki je že močn« gj zastarelo in obrabljeno in še vedno V2 bolj obremenjeno zaradi naraščajoč* Vc potrošnje elektrike, posebno odkar jc bc plinarna ustavila delo, je stalno zahte §e valo popravila in obnovo.
Kanalizacija je bila izpopolnjena 1 izgradnjo enega kilometra novih ks- Pj nalizacijskih odtokov v Piranu in Por' Pc torožu.	ui
Tudi javni parki, ki so bili delom9 sp povečani, deloma preurej.ni, so zahte 14 vali zratns izdatke. Ravno tako so P9 fe bili potrebni tudi izdatki za najnuj- vi nejša popravila in zaščito starinskeg9 ki piranskega mestnega obzidja, zlasti z9 V stolp ob cesti od cerkve proti pokop9' sr lišču, ki je bil v nemarnosti, da se zrU' °1< ši. Toda za nadaljnja popravila in primerno arhitektonsko obdelavo obzidj9 *" bodo potrebni še nadaljnji znatni stroški.
Tik pred izvedbo so sedaj še nasled- 2 nje gradnje, ki bodo skupno zahteval* okrog 100 milijonov izdatkov: Gradn)9 poslopja za novo pošto v Portorožu nasproti sedanjega poštnega poslopj9 kc preureditev prostorov prejšnje restaV' pi racije »Pri treh vhodih« v Piranu, K ij, bodo adaptirani za klub pomorščakov jL gradnja novega gostišča socialistični te zv..ze v Strunjanu ter preureditev in d° lij zidava bivšega poslopja »Začimbe« j in Portorožu za počitniški dom »Elektro dj gospodarstva Slovenije«.	ju
Pripravljajo tudi že načrte za ral nj širitev ladjedelnice »Splošne plovbe« la kakor trdi načrte za novo javno ral di svetljavo v Portorožu in Piranu ter z' pc dovršitev asanacijskih in kanalizacij N skih del v obeh krajih. Seveda se pred Sp videva tudi popolna obnovitev pomol« H
v	Portorožu. Tudi se pripravljajo ns la
črti za modernizacijo obalne cest* 7) med Piranom in Portorožem, ki ri nekaterih mestih ne ustreza več zahtf vt vam sodobnega motoriziranega preme iz ta. Za obalni pas od Portoroža do P' vr rana so tudi v delu urbanistični načl v ti, ki naj ustvarijo osnovo za primet 20 ns gradbene projekte v tem pasu v na je daljnji bodočnosti.	lij
Da se ojači sedanje preobremenjeni Uc električno omrežje, bodo v najkrajše# zr času začeli graditi dve novi transfof 35 matorski postaji v Piranu. Tudi se # uc pripravljajo načrti, po katerih naj s* z električni daljnovod, ki je sedaj sp? Pc lijan skozi središče Portoroža, prest? ni
vi	na pobočje nad Portorožem, doči# ki
bi se vodi za javno razsvetljavo v kr? vi ju morali speljati skozi podzemski k? kc bel. Tudi je v popravi obnova in m? dem:zacija telefonskega in brzojavne bi ga omrežja na območju Pirana in Pot L toroža ter instalacija novih avtomatičnih telefonskih central v obeh kraji# o< Kasneje bosta obe centrali poveza# tu z avtomatično csntralo v Kopru.	ci
Iz teh podatkov je razvidno, kolik' S1 šne investicije so bile in so še potreb n< ne, da se ustvarijo pogoji za dober g? D, spodarski razvoj obalnih krajev, ki s* lij po sili razmer posebno v zadnjih dvet desetletjih močno zaostali za mnogi#' ^ drugimi obmorskimi letovišči.	Pi
Dr. O. °‘
SEDEŽ, TRST . ULICA PABIO PILZI ST. to/l. . TELEPON ST 7«	«5
TOSPOmRSKKGA ZORI ITTNJAl
ODBOR ZDRUŽENJA želi ob novem bra letu vsem svojim članom obilo uspeha .518 v njihovem poslovnem delovanju! po Naj
,an	KONTINGENTI
Tržaškega sporazuma
.303 Objavljamo liste blaga, ki jih določa vje krajevni trgovinski sporazum, ki ga je oo Potrdil rimski parlament. Lista »A« dc-i Jc *°ča blago, njegovo količino ali vred-od Post, ki jo je mogoče uvoziti na Trža-na sko ozemlje iz Buj, Kopra, Sežane in na' Nove. Gorice. Lista »B« vsebuje blago, od njegovo količino ali njegovo vrednost, iPa' jo je mogoče uvoziti v Buje, Koper, Sežano in Novo Gorico s Tržaškega Remija. Številka pri blagu označuje kontingent v milijonih lirah.
se.	LISTA »A«
la- ...Sveže gobe, jagode in borovnice 7 mi-, v njonov lir, suhe gobe 5, kislo zelje 10, vaj ?Ve^e sadje 30, sveža povrtnina 120, su-kej he češplje, češnje in orehi 50, češnjev seb- j* 1 2 3 4 5 * *k 10, sveže mleko 70, mlečni proizvo-tels ni 20, jajca 30, pivo 10, vino za potroš-mi- njo 250, vino za kis in tropine 50, tipič-, ki ja vina (v steklenicah) 10, žganje in mi- opični likerji 6, etilalkohol 50, med 3, Soveje meso 20, mesni proizvodi 10, konji za delo in klanje 30, govedo za klanje 2.000 glav, prašiči, meso svinjsko in ovčje 40, živina 10, čreva soljena 5, kr-> h a15 Za živino' slama (grahorica) 20, aj-ške- ra ^ sveže morske ribe 60, raki in slad-kovodne ribe 2, konzervirane in slane =do- r'*,e les rezan m tesan 100, hrasto-
itk« "**•_______ ’	—
leta ; Je i v toii
tali TRŽAŠKI SLIKAR MILKO BAMBIČ
kini Je v založbi domače tiskarne »Graphis« ran jul. Sv. Frančiška 20) izdal lične novo-ju- ‘etne razglednice (risba linorez), ki so , ^ Prikladne tudi za voščila ob drugih stu Priložnostih. Podprimo svoje umetnike ■h razveselimo svoje znance s pristnimi motivi! .	. . .	.......
ZAMUDITE!
jaV; . Dijaška matica je tudi za leto 1957 liro lzdala namizni beležni koledar, ki je 30 Prikladen za pisarne pa tudi za domačo eta Uporabo. Nabavite si koledar pravočas-•Ijal Po, da ne |30 prej razprodan. Poleg vse-mja R3 je cena ugodna.
BOŽIČNA VOŠČILA. Letos je število v°ščilnih razglednic preseglo vsa prejš-sob TJa ^eta- ^ pismonoš je razdelilo v na- • tu 454.000 pisem, 695.000 razglednic ln 1350 darilnih paketov. Iz Trsta je
vi in bukovi odpadki, (do 1 metra) 50, lesni proizvodi, značilni za cono 10, les za kurjavo 100, kompensat (šperplošče) 5, lesni okrajci (žamanje) 5, koli za trte 3, furnir 4, oglje 30, hrastovi sodi 5, cementni proizvodi in azbest 5, refra-tarna opeka, polna opeka, krovci in druga opeka 120, specialni memeri 7, livarski pesek 5, surove kože 20, strojene ali krznene kože 25, kožni proizvodi 5, zdravilna zelišča 30, stekleni odpadki 5, semensko olje razen iz poljskih pridelkov 5, volna surova (prana in neprana) 15, paprika 2, sol 20, razno 300.
LISTA »B«
Sadje, testenine in druge živilske potrebščine 175, pivo 10, semena, miada drevesca in mladike 15, maščobe, olja živalskega in rastlinskega izvora 50, e-scnčna olja 15, kemijski proizvodi 30, lekarnarski proizvodi 50, oblačilni proizvodi 15, barve in laki 15, bituminozni proizvodi 30, žveplo 20, papir in njegovi proizvodi (razen časopisnega) 15, predivo, tkanine in konfekcije 120, predivo, vrvi, vreče konoplja in juta 30, valjani proizvodi 50, pisalni stroji in rezervni deli 25, razni stroji, pribor in rezervni deli 240, transportna sredstva, pribor in rezervni deli 225, Dieslovi motorji in ladijska oprema 300, instrumenti in precizni aparati, optični in drugi instrumenti in aparati 15, glasbila, njihovi deli in plošče 5, razni električni in telefonski material 65, radiotelevizijski material 25, material in oprema za ribolov 40, gume za motorna vozila, dvo kolesa 40, gumijasti proizvodi 10, ure
poslanih 39 ton božičnih voščil.
na-
ndt bilo" a '
evidenčne tablice. Dne i. ja-
pri- nuarja 1957 se uveljavi zakon, ki pred-n8 videva zamenjavo evidenčnih tablic na Ef 'jseh vozilih. Sedanje tablice so bele s <-rnimi številkami in s tržaškim grbom rbO na rdečem polju. Nove bodo črne z be-nif irni številkami, kakor drugod po Ita-egai liji. Najprej jih bodo namestili na novo vih avtomobilih ,nato pa med letom na oi°- vseh vozilih, a v „
oža> CENE MLEKA. Od 1. januarja se bo do- Prodajalo mleko po 80 lir liter (in ne icij' p0 82 kot doslej). To velja za m'eko tetf X steklenicah, ki krije 2/3 vse potrebe lož- ‘rsta. Prekupčevalci z mlekom na de-ods 'eto so postavili zahtevo, naj prepoveden Ju mlekaricam dostavljanje mleka na pa uom.
fji
g. pouk naj bi bil v domačem
jBZIKU ! Napovedani so bili 4-5 mečno is6611* v:^erni tečaji za šivilje v Nadredno H
.srednjih šolah pa 12 dni več (od 3. oktobra do 22. decembra). Božične počitnice trajajo 14 dni, poletne pa približno 4 mesece in pol (od junija do 15. oktobra).
VEČ MRTVIH KAKOR ROJENIH.
Preteklega novembra se je v Trstu rodilo 171 otrok, smrtnih primerov pa je bilo 307.
TRŽAŠKI ŽELODEC. Higienski urad poroča, da so v Trstu zaklali v novembru 3814 glav goveje živine, 29.935 piščancev ter 16.738 zajcev.
NENADNA SMRT. Josip Hrovatin z Opčin, star 65 let, se je smrtno ponesrečil pri padcu. Domačini so mu priredili lep pogreb. Sorodnikom naše sožalje.
GIBANJE PREBIVALSTVA NA TRŽAŠKEM
Navajamo podatke o številu prebivalstva v posameznih občinah na Tfža škem konec leta 1955 in konec septembra 1956. Gre za navzoče prebivalstvo, torej ne za prebivalstvo, ki je tudi pristojno v te občine.
konec 1955 sept. 1956
Trst	280.011
Milje	11.962
Devin-Nabrež. 5.612
287.159
11.805
5.708
5.015
1.313
569
311.569
Dolina	4.882
Zgonik	1.328
Repentabor	575
Skupaj	304.367
Kljub izseljevanju v Avstralijo in dru ge države je število prebivalstva nara-stlo (razen v Miljah, Zgoniku in Re-pentabru), in sicer zaradi priseljevanja iz Istre in Italije.
Sv. Križu in Gabrovcu. Tečaje iZjd VOLITEV NA GORIŠKEM
joč« V2ciržujeta ministrstvo za delo in za-, jg ^cd za socialno skrbstvo. Upamo, da b°do na tečajih poučevali v jeziku na-
hte-
^eša ljudstva.
a 2 PRVO ŠOLSKO TROMESEČJE, ka Pred božičnimi prazniki so na šolah ?ot po vsem Tržaškem zaključili prvo tro-btesečje. Dijakom so bila razdeljena 11118 spričevala, s katerimi seveda niso bi-hte a zadovoljni ne starši ne dijaki; pro-P? fesorji verjetno tudi ne. Splošno premi- Pladnje mnenje, da je pouka premalo, eg8 ker je letni šolski čas preveč skrčen. 23 v prvem tromes.čju je bilo na višjih >p3' srednjih šolah 48 dni pouka (od 15. aT' °ktobra do 22. decembra), na nižjih
pD-
dj3 bff
led-■ak n)»
M
ODŠKODNINA
Za italijansko imetje
V JUGOSLAVIJI
, Pred kratkim so objavili v Italiji za-"a> k°n ° višini odškodnine, ki se bo iz-„ Pričata za italijansko imetje na ozem-ju, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji. Zakon se nanaša na ime-tek, pravice in premoženjske koristi italijanskih državljanov, ki so jih le-ti riieli na omenjenem ozemlju, ali pa tu-^ii na ostalem jugoslovanskem teritori-JU, in ki so bile podvržene podržavlje-Pju, agrarni reformi ali drugačnim ristninskim ukrepom — vse to v skladu s prejšnjimi zakoni, ki so v tem Pogledu v Italiji izšli v letih 1949 in iy32, in z italijansko-jugoslovanskim sporazumom z dne 18. decembra 1954. Dvzet je imetek, ki je bil podvržen n9. ristninskim ukrepom na podlagi člena 'ž mirovne pogodbe.
I1 Za višino odškodnine bo odločilna . Vrednost, ki jo je imetek imel leta 1933; lzPlačala pa se bo tako ugotovljena vrednost, pomnožena s faktorjem 35, če ic' v omenjenem letu ni presegla zneska 101 200.000 lir, in s faktorjem 20, kolikor na; Je bila višja, a ni presegla zneska 2 milijona lir. Tako bo n. pr. imetek v vred-'n[ Posti takratnih 300.000 lir izplačan z d* zneskom 9 milijonov, t. j. 200.000 krat 01 25 ;n joo.OOO krat 20. Faktor za vred-* n9st nad 2 milijona bo določen v skladu s( 2 razpoložljivostjo ustreznih kreditov pe Potem, ko bodo izplačani nižji odškod-Pinski zahtevki; vendar bo smelo za-iil kladno ministrstvo dajati tudi na take ra visoke zahtevke predujme na podlagi k8 količnika, ki ne bo smel biti višji od 5. 110 Razume se, da bodo predujmi, ki so nč bili upravičencem že izplačani, vzeti v or račun.
V ustrezni medministrski odbor, ki °dIoča v teh zadevah, bodo poklicani tudi predstavniki naslednjih organiza-cjj: Sveta istrskih občin, CLN-a, Istr-skega revizionističnega gibanja, Narod-jriga združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo ter Združenja lastnikov ita-s® ihanskega imetja v Jugoslaviji.
> k ^roti odločitvi medministrskega od-fli- Pora o izplačilu odškodnine bo dopusten Priziv na zakladnega ministra, ki bo ■ °S|gčil dokončno.
Pri zadnjih občinskih volitvah v Go rici so bih izvoljeni 4 Slovenci, in sicer na listi Slovenske demokratske zve ze: dr. Avgust Sfiligoj, dr. Anton Kacin in dr. Karel Birsa (1801 glasov) in na listi naprednih Slovencev Rudi Bratuž kot neodvisen kandidat (989 gla sov). Pri pokrajinskih volitvah je v volilnem okrožju Foljan-Sredipolje (Redi-puglia) prodrl Miladin Černe kot pri staš napredne liste. Ti podatki še niso bili uradno potrjeni. V Doberdobu je zmagala lista občinske enotnosti (613 glasov), medtem ko je lista Slovenske demokratske zveze zbrala 300 glasov; v Sovodnjah je prodrla lista občinske enotnosti z 498 glasovi proti listi Slovenske demokratične zveze (465 glasov; v števerjanu je prejela lista Slovenske demokratične zveze 229 glasov, lista občinske enotnosti pa 215 glasov. V go-riškem občinskem svetu bo imela krščanska demokracija absolutno večino.
in budilke 5, specialna laAjska oprema 50, hišna oprema in posoda 10, keramični in stekleni proizvodi 5, bencin 75, mazilno olje 50, plutovina in njeni proizvodi 15, razne usluge in popravila 120, razno 100.
V 3. členu sporazuma je določeno, da lahko obe vladi sporazumno izvrš ta ka kovostne in količinske popravke na o-beh listah. Važen je tudi člen 4, ki določa, da tržaška carinarnica odobri direktno začasen uzvoz strojev, instalacij in prevoznih sredstev iz Jugoslavije zaradi popravila, surovin in polizdelkov, ki so namenjeni na Tržaško ozemlje v predelavo. Obračunavanje stroškov in uslug po 4. členu bo v italijanskih lirah.
POSLOVNI KOLEDAR
Do 5. januarja 1957 morajo proizvajalci in grosisti sodavic, umetnih in naravnih mineralnih vod, leda in sveže ribe plačati davek na poslovni promet za prodaje tega blaga prodajalcem na drobno, izvršene v mesecu decembru 1956.
Do 10. januarja 1957 morajo trgovci, popravljalnice, trgovski zastopniki in prodajni agenti za radioelektrične aparate in material predložiti koncesioni-ranemu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika prejemkov in izdaj teh aparatov in materiala v mesecu decembru 1956.
OBVESTILO
Obveščamo vse člane, da ni treba predložiti upravne dovolilnice (licence) organom javne varnosti za obnovitev.
Nova podjetja v Gorici
Med volilno agitacijo je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje podaljšanja veljavnosti goriške proste cone in tudi njene dopolnitve. Ministri, ki so prišli v Gorico, so obljubili, da bo vlada proučila vsa ta vprašanja. Dosedanje u-godnosti proste cone bodo vsekakor podaljšane. Ne gre sicer za pravo prosto cono, pač pa za možnost nakupa nekaterih vrst blaga po ugodnejših cenah, in sicer sladkorja, kave, kakava, alkohola, piva, semenskega olja, gorljivega in mazalnega olja, prediva, bombažnih tkanin in rajona. Poleg tega je o lajšan uvoz industrijskih strojev. Olajšave pri nabavi strojev in nekaterih surovin so omogočile nastanek nekaterih novih podjetij po letu 1948, ko je Pil objavljen zakon o prosti coni. Med novimi podjetji navajamo: 9 lesnih podjetij, 5 železarskih in kemičnih, 6 raznih podjetij in kat 24 slaščičarskih in likerskih; v glavnem gre seveda za manjša podjetja, ki so omogočila zaposlitev 2000 ljudem.
OKRADLI SO GORIŠKO STOLNICO.
Iz goriške stolnice so tatovi odnesli vse polno dragocenosti, ki imajo svoj tvar-no in umetniško vrednost, in sicer 8 kelihov (samo čaše brez podstavka), 3 pastorale (škofovske palice), pontifikal-m servis iz zlata, več mašnih para-mentov iz časa Marije Terezije, doprsni kip - rclikvarij sv. Mohorja (zlatarsko delo iz konca 15. stoletja) in doprsni kip sv. Felicite (srebrno preobleko). En pastorale je bil iz kristala, napravljen v 12. stoletju; Angleži so že ponujali zanj 25.000 zlatih funtov šter-iingov. Doprsni kip sv. Felicite so cenili na 50 milijonov lir. O tatovih ni duha ne sluha .
Promet v tržaškem pristanišču 1. 1956
Podatki o celotnem prometu v tržaškem pristanišču za prvin 10 mesecev leta 19d6 so na prvi pogled ugodni; saj je promet v primeri z lansKim letom napredoval na 4,188.626 ton (leta 1955 v istem razdobju 4,067.817, leta 1938 pa 2,723.263). Toda že primerjava med količino izkrcanega in vkrcanega blaga v letu 1956 nam vrže prvo senco na to ugodno sliko. Narastel je namreč mnogo bolj uvoz po morju (od 3,161.0z5 v ietu 1955 na 3,302.753 ton v letu 1956), medtem ko je izvoz, to je količina vkrcanega blaga, nazadoval od 900.724 ton v letu 1955 na 885.873 v letu 1956.
Trst je bil vselej predvsem uvozna luka, toda naraščanja nesorazmerja med uvozom in izvozom nas mora vznemirjati, ker se s tem manjša možnost, da bi ladje, ki dovažajo blago v Trst, našle tudi tovor pn odhodu. Zmanjšana količina vkrcanega blaga pomeni zmanjšanje izvoza iz tržaških zalednih držav čez tržaško pristanišče.
Glede izvoza lesa, ki je glavno izvozno blago v tržaškem prometu, še vedno ni nastopila občutna poživitev, ampak se izvoz suka okoli 17.000 ton na mesec.
Poleg napredka celotnega prometa po morju nam je preteklo leto prineslo seveda tudi napredovanje železniškega prometa, ker sta promet po suhem in po morju odvisna drug od drugega. Iz zaledja je v prvih desetih mesecih leta 1956 prispelo 760.907 ton blaga (1. 1955 734.517 ton, leta 1938 724.819 ton), po železnici pa je odšlo 2,058.738 ton (1. 1955 1,938.269 in leta 1938 863.706 ton). Celoten promet po suhem je torej znašal 2,819.705 ton (leta 1955 2,672.786 in leta 1938 1,588.525 ton).
Kako izvleci ACEGAT iz zagate
Uprava napoveduje splošno zvišanje tari!
Osnovnih vzrokov današnje krize tržaškega mestnega podjetja »Acegat« se je »Gospodarstvo« dotaknilo že pred letom (10. febr. 1956). Kriza ne zadeva samo 1743 delavcev in 678 uradnikov, ki jih podjetje zaposluje, temveč vse prebivalstvo Trsta, kateremu Ace-gat dobavlja vodo, elektriko in plin.
Takrat smo na temelju proračuna za leto 1956 ugotovili, da bi se dal predvideni primanjkljaj, (nekaj nad 652 milijonov Ur) odpraviti le s skrajno štednjo pri izdatkih, z boljšo uporabo zaposlene delovne sile ter z odpustom odvečne. Samo pod temi pogoji bi bilo mogoče doseči izravnavo proračuna, ne da bi se bilo potrebno zateči k višanju tarif za prevoznine s tramvaji, avtobusi in filobusi, oziroma zvišanja dobavnih cen vode, plina in električnega toka. Ugotovili smo tudi, da bi moralo biti tovrstno podjetje aktivno že po svojem čisto industrij sko-trgo v inskem značaju. Vsako zasebno podjetje bi seveda spričo tako visokega primanjkljaja že davno napovedalo stečaj. V tem primeru gre za javno ustanovo; zato so proračunske primanjkljaje krili z nakazili področnega (državnega) -proračuna in iz drugih virov. To so bile seveda začasne rešitve, ki imajo seveda svoje meje.
TREBA JE STORITI KONEC
SLABEMU GOSPODARSTVU!
Gospodarsko-upravni razvoj podjetja je m;d letom v celoti potrdil pravilnost naših tedanjih ugotovitev. Ker ni bilo primernih ukrepov za zajezitev in odpravo primanjkljaja, ki ga iz političnih razlogov niso hoteli energično zdraviti, je poijetje naglo lezlo v finančne težkoče, ki so se v zadnjih mesecih leta spremenile v pravo krizo. Najpiej se je ta pokazala z upravnim ukrepom o najnižji uporabi industrijskega električnega toka ter s povišar njem najemnine plinskega števca zr rad 40 1 r na mesec. Nato je sledila splošna stavka delavcev in uradnikov podjetja z zahtevo po izboljšanju raznih določb delovne pogodbe ter po delnem povišanju plač, ki naj bi bilr izenačene na državni ravni. V pojasnilo naj omenimo, da stane že doslej vsak uslužbenec podjetja, vštevši socialna zavarovanja, povprečno milijon 2S0 tisoč lir na leto.
Upravni od or podjetja je v času stavko.nega gibanja pripravil začasen proračun za finančno leto 1957. Ta izkazuje — brez priznanja kakršnega koli poviška uslužbencem — 1 milijardo 79 fn-lijonov I r primanjkljaja. Za kritje tega visokega zntska je odbor
predlagal občutno zvišanje tarif za vse prevozne službe podjetja ter zvišanje dobavne cene vode in električnega toka.
Morda le začasno so iz povišanja izključili dobavo plina.
Upravni odbor podjetja sodi, da bi s predlaganim zvišanjem prevoznin ter dobavne cene za vodo in električni tok v 1. 1957 doseg:! milijardo 37 mi lijonov lir novih prejemkov v letu ter tako kril vss proračunski primanjkljaj. Tega tvorijo, kakor smo ugotovili v naši prejšnji razpravi o »ACEGATU«, predvsem odpisi za obrabo naprav in prevoznega parka, ki jih s sedanjimi dohodki ni bilo mogoče primerno kriti. Ssveda ta začasna ureditev še ne bo odpravila krize v podjetju, saj bo še nadalje ostalo nezadovoljstvo v vrstah nameščencev, posebno tistih s skromnimi dohodki, še večje pa med potrošniki, to je pri ogromni večini prebivalstva zaradi občutnega povišanja prevoznin in dobav.
PREDLOGI UPRAVNEGA ODBORA »ACEGAT« ZA KRITJE PRORAČUNSKEGA PRIMANJKLJAJA
Občutno povišanje prevoznih tarif za tramvajski, avtobusni in jilobusni promet:
1.	odprava zelenih listkov za dvakratno vožnjo;
2.	zvišanje -prevozne cene navadnih listkov od 20 na 30 lir;
3.	zvišanje prevozne cene ponoči od 50 na 70 lir;
4.	35°/o zvišanje tedenskih prevoznin z izkaznicami za 12 voženj; za ene progo od 140 na 200 lir, za tri proge od 350 na 440 lir;
5.	50% zvišanje abonmaj-v po znižani tarifi (tariffa ridotta) za šolarje, državne uradnike, delavce, pohabljence in časnikarje;
G. 50% zvišanje abonmajev po redni tarifi (tariffa normale) za vse ostale potnike.	.	....
POVIŠANJE DOBAVNE CENE ELEKTRIČNEGA TOKA
Predlagano je zvišanje električnega toka za razsvetljavo v domačem gospodinjstvu od 28 na 30 lir za kiloivat večji užitninski in drugi davki in pri stojbine kot doslej.
PRETIRANO ZVIŠANJE DOBAVNIH CEN ZA VODO
V	Trstu se bo cena za dobavo vod^ za gospodinjske potrebe zvišala od 26.30 na 8 10 lire za kubični meter, v Miljah pa od sedanjih 10 na L. 18.50 ilre.
V	mestnih krajih na Kraški planoti se bo cene vode za vse namene zviša-
TRD NOVOLETNI OREH ŽIVLJENJSKEGA BORCA
Ob mejnikih ne bodimo malodušni!
Govori s komerkoli iz te ali one socialne plasti, povsod isti vtis: mora za-skroijenosti in notranjega nemira. In to tudi v primerih, ko ni za to nobenega praktičnega vzroka — takega, ki odloča o gmotnem življenju. Nihče, pa naj je ob stroju, v delavnici, v trgovini ali ob krmilu vozila nima občutka trdne zasidranosti v svojem delovnem razmerju. Od kod ta občutek? Ali ni la mogoče izraz zavesti, da se življenje danes tako naglo spreminja in presnavlja? Nove silnice rušijo malone včeraj postavljene temelje in odnašajo pregraje ter postavljajo nove v širšem merilu. Loteva se nas občutek, da stojimo pred globoko, če ne celo najglobljo zgodovinsko prelomnico, ko ne moremo več meriti časovne razdalje s starim merilom stoletij. Časovni prostor postaja krajši in v njem se naglo kujejo novi družbeni odnosi. Vse se zli va v brzino: telesne in miselne kretnje
Stari rod se temu upira, srednji sku ša to doumeti, mlajši pa se mu prila-goduje. Naraven pojav, ki se nenehoma ponavlja! A so prav tako naravne tudi novote, ki si sledijo druga drugi. Zato bi bilo nenaravno in tudi neuspešno boriti se proti izsledkom razuma — znanosti, ki razkriva tajne prirode in njene zakone in ta odkritja stavlja v službo človeštvu. To se danes vrši s pospešeno brzino in se odraža v vsem (političnem, gospodarskem, socialnem, duhovnem) življenju.
Pred nami se razteza meglena bodočnost. Kakšna bo in kaj nam bo prinesla? Naj zremo vanjo s takšnega ali drugačnega zornega kota, nagonsko ali razumsko logično, vedno se nas polašča-jo neprijetni občutki razpotnika.
Takšni »porodni krči« niso bistveno povsem novo zgodovinsko poglavje. Po-
dobnih premikov je bilo v zgodovini človeštva že več, le z razliko, da je bil vsaki naslednji preobrat ali prehod iz enega v drugi družbeni ustroj hitrejši. Napredek je šel s pospešeno brzino. Sedanje brzine pa ni doseglo še nobeno zgodovinsko obdobje. Prirodoslovne vede — elektrika, kemija, atomska energija — kdo je to prej poznal! Če upoštevamo njih poseg, predvsem v obliki znanstvene tehnike, v gospodarsko in drugo dejavnost, bomo laže razumeli nagle spremembe, ki si naglo sledijo druga drugi v vsem družbenem življenju.
Kaj je trenutno naša naloga?
Med tržaškimi Slovenci so redke bogato obložene mize. Smo seme izkrvavelega naroda, naroda delovnih ljudi. A si ne smemo domišljati, da smo edini izkrvaveli narod in bolj izkoriščani od delovnih ljudi drugih narodov. Je pa resnica, da je vsak izkoriščevalni sistem nasproti drugim narodom bolj oster in da občutijo delovna ljudstva njegovo izkoriščanje, čimbolj so prosvetno zaostala. Njih usoda je težka, njihove odpovedi in žrtve pa odkrivajo pravo lice hvalisave civilizacije tako imenovanega svobodnega sveta.
Mi smo se kljub močnim natezalnicam, ki so nam stoletja drobile kosti in duha, dovolj življenjsko izmotali iz zaostalosti in si iz lastne pobude usva-jali izsledke napredka. Po eni smo dokazali svojo trdoživost, po drugi pa svojo življenjsko silo in sposobnost.
Še prednjačimo s tem dragocenim in neprecenljivim bogastvom, ker še ljubimo delovni dan in mu znamo vlivati svoje sposobnosti. Ce delovnega dneva ni, smo enako prizadeti moralno kot materialno. Ta vrlina pa je temeljno bogastvo in prvi pogoj življenja in na-
predka posameznika kot tudi družbene celote.
Česa naj bi se torej bali in zakaj se pogrezali v malodušje? Samo v enem primem bi bilo to utemeljeno, samo v primeru, če se — predamo vetrovom in olroško naivno živimo tjavdan, ne da bi si svoj'm močem primerro ured li svojega življenja. Je resnica, ki se vedno bolj oglaša z vseh strani: m o go in vedno več jih je, ki vse premalo-preudarijo, kaj terja življenje v naših sedanjih prilikah od nas in bo še z večjim poudarkom terjalo jutri: da je namreč treba čimbolj uravnovesiti tehtnico gospodarjenja. V obratih je večja natančnost, red, varčevanje s surovinami in drupim materialom itd. Ali ne velja to tudi drugod, n. pr. v gospodar-stvu? Kako koristno bi bilo, če bi si svoie izdatke uredili bolj smiselno, gospodarsko, našim močem, a tudi našemu gmotnemu in duhovnemu napredku primerno? Ko delamo letni obračun in pregledamo, na kakšnih gospodarskih tleh stojimo, moramo biti nasproti sebi strogi in ugotoviti, kje in kako bi lahko bili bolj skromni in čemu bi se bili lahko odrekli, ne da bi si svoje življenjsko raven znižali. Poglejmo kako _si lahko na svoji zemlji zvišamo dohodke! To je stvar moške in ženske mladine — tiste, ki se tako rada odreže, da živi samo enkrat ali z drugimi besedami povedano: delati kjerkoli in karkoli, le ne na zemlji. Res živimo le enkrat. Toda kako naj živimo: po zdravi pameti, ali navdilj? Prav zato, ker živimo le enkrat, a nikoli ne samo zase, si moramo znati izbrati primerno izživljanje in sicer takšno, ki je za mladino dovolj mladostno, a vsebuje hkrati tudi dovolj življenjskih prvin. Teh ne bo v zemlji nikdar zmanjkalo.
Takšen bodi obračun za minulo in takšen proračun za novo leto. Tako pripravljeni bomo laže vzdržali krize in se ne bomo prepuščali malodušju glede na bodočnost.
Janko Furlan
la od sedanjih 28.40 na 51.80 lire zr kubični meter, v Dolini pa od sedanjih 23 ma 42.10 lir.
Predlagano je bilo tudi občutnejše zvišanje najemnine za vodne števce Števci s premerom 13 milimetrov od 70 na 370 lir na, mesec, s premerom 20 mm od L. 105 na L. 555, s premerom 25 mm od L. 126 na 666 lir in s premerom nad 25 mm od L. 140 na L. 740 na mesec.
VELIKA ODGOVORNOST OBČINSKEGA SVETA
Tržaški občinski svet stoji pred težkimi in odgovornimi odločitvami. O stanju podjetja bo‘ razpravljal na s»ojih sejah v petek in soboto, 28. in 29. decembra. Upamo, da se bo svoje naloge popolnoma zavedal, saj bo mora. preavsem vsklauiti ne..dlož,j.ve potrebe proračuna občinskega podjetja »ACEGAT«, ki j s izredne važnosti za kraj.vno gosfdaarstvo, z n.zko gospodarsko zmogljivostjo širokih plasti tržaškega prebivalstva.
Za finančno ozdravljenje so potrebni radikalni ukrepi.
Poglejmo na kratko kaj bi se dale storili! Razširiti je treba najprej upravni odbor podjetja s predstavniki vseh v občinskem svetu zastopanih političnih skupin in gioanj. To bi mu dalo večjo pristojnost in oblast in širši demokratičen poudarek za radikal ne odločitve, ki jih vsiljuje dejansko gospodarsko stanje podjetja.
Iz vseh dosedanjih proračunov je razvidno, da so oddriki za dobavo električnega toka, za vodo in plin visoko aktivni kljub razmeroma pretiranemu številu zaposlenega osebja. Zato naj bi te oddelke upravljali ločeno kar bi imelo za pos.edico odpravo ž sprejiejhh neprijetnih ukrepov in še bolj nepriljubljenih in nesocialnih novih predlogov o uporabi vode in elek tričn.ga toka.
Nato bi morali temeljito proučiti vprašanje oddelka za prevoze (tram vaj, avtobus in filobus), ki povzroča oeiotno pasivnost podjetja. Ce bi pri šli do zaključka, da je s skrajno štednjo in z odpravo vseh prednostnih ta rif, mogoče doseči proračunsko izena čenje na temelju sedanje tarife 20 Ir za vožnjo, oi lahko podjetje nadaljevalo s svojim delom. Lahko bi tarif-tudi primerno zvišali, toda samo v primeru, če bi zas-bna podjetja na bila pripravljena voziti po sedanji ce ni. Ako bi pa ponudbe zasebnih podjetij biie nižje od občinskega podjetja, potem je samo v korist prebivalstva, to je skupnosti in občine kot ustanove, da prepusti poslovanje oddelka mestnih prevozov zasebnim podjetjem. Ta že poslujejo v drugih mestih (Gorica), pa tudi na nekaterih progah v Trstu, v precejšnje zadovoljstvo potnikov. Novi prevozniki bi seveda morali sprejeti znaten del sedanjih uslužbencev mestnega podjetja kar bi močno omililo posledice odpu stov ter istočasno radikalno odpravilo sedanjo težko krizo.
Iz dohodkov ostalih treh aktivnih oddelkov pa bi občina delno krila svoj velik proračunski primanjkljaj, kar b; imelo zelo ugoden odmev na ostalih področjih občinskega gospodarstva ter na splošno življenjsko raven tržaške ga prebivalstva.
F. V.
Prip. ur. Izročitev prometa zasebnim podjetjem, ki jo predlaga pisec, bi seveda pomenila s socialnega vidika nevaren poskus, ki bi zadel zaposleno osebje.
Nimamo na razpolago podatkov, da bi lahko natančno preračunali izdatke, ki bi nastali, ako bi uprava podjetja sprejela zahteve delavskih organizacij. Uprava trdi, da bi se ti povišali za 270 milijonov lir na leto, sindikalne organizacije pa ugovarjajo, češ da bi ta povišek v petih letih popolnem p zginil. Nameščenci in delavci ne zahtevajo neposrednega poviiMnja plač, pač pa izenačenje svojega položaja s tovariši pri občinskih podjetjih v Italiji. Uprava je pripravljena sprejeti delavne pogoje, ki so v veljavi v Italiji, vendar v celoti, medtem ko se sindikalne organizacije prizadevajo, da bi delavstvo ohranilo ugodnosti- dosedanje tržaške pogodbe in bi jih še izpolnilo s tistimi določbami, ki so v italijanski ko ektivni pogodbi boljše Dalje je sporno vprašanje likvidacije (enkratne nagrade), ko delavec ali na meščenec nastopi pokoj ali ga podjetje odpusti. Poleg tega zahtevajo sindikalne organizacije 14 dni dopuste namesto dosedanjih 12. Uprava se je glede likvidacije in dopusta že sprija znila z delavskimi zahtevami.
Od kod to naraščanje izvoza po železnici v zaieuje.-' Meu zaieumui. državami ima največji delež v tržaškem prometu Avstrija. Prvo mesto med biagom, ki odnaja iz . Trsta v Avstrijo in v zaledje spioh, zavzema premog, ki ga dovažajo iz Amenke čez tržašKo pristanišče. V avgustu je odšlo iz Trsta v zaieuje 2U0.315 ton blaga, od tega kar lUž.t33 ton premoga v «.vstrijo; septembra 153.875 ton blaga, od tega 70.2/3 t premoga v Avstrijo in oktobra 2J6.498 ton bla^a. od tega 69.110 ton premoga v Avstrijo. Drugi glavni artikel tržaškega izvoza v zaledje so rude (50.318 ton v avgustu, 18.994 v septembru in 64.051 ton v oktobru). Po ysem tem je jasno, da zajamejo premog in rude skoraj tri četrtine vsega tržaškega izvoza v zaledje in da je treba napredek izvoza pripisati v prvi vrsti napredovanju te vrste ivzoza. Gre za tranzit tako imenovanega množičnega blaga, ki prinese sicer življenje v samo pristanišče, ne prinaša pa niti zdaleč toliko zaslužka kakor trgovina z lahkim blagom.
Po količini zavzema les prvo mesto med blagom, ki prihaja iz zaledja. Dovoz lesa v avgustu je znašal 18.191 ton na 65.513 ton vsega dovoza iz zaledja. Glavni dobavitelj lesa je Avstrija (15.865 ton v avgustu, 17.000 ton v septembru in 15.548 ton v oktobru); za njo sta Jugoslavija in CSR. V septembru je prispelo 20.473 ton lesa iz vsega zaledja na 73.724 ton vsega dovoza in v oktobru 18.633 ton lesa na 96.894 ton vsega dovoza po" železnici. Leta 1955 je prihajalo v Trst povprečno okoli 21.600 ton lesa na mesec, odhajalo pa je iz Trsta po morju okoli 23.000 ton na mesec.
Sodeč po razvoju v prvih uesetih mescem leia 1:00 lil izvoz lesa po uloijU v tem pogieuu uosesel višin- iz le.a 1P3j. rn pie6ieuovanju pouaino. o dovozu Oi Uiio ueua scveua upoštevat, lugi avlomouusKi uovoz, ki ceuaijc uuij nuiasca ziasu iz Avstrije.
uieue poniorsKega prometa v zadnjih dven mesečni leta ivoo računajo izve-uerici, ua se je razvijal puuiiziio na isti v.šmi kaKor lansno leto ozi.oma, ua je bit nekoliko ugodnejši, taKo da je v vsem ietu promet skozi javna smadišca (brez prometa z lesom skozi lesno pristanišče; dosegel ž,v3o.Uju ton (ima to33 pa 2,822.809 ton).
JADRANSKA SLOBODNA PLO-VIuBA, ki se je preselita z Reke v Split in razpolaga s 24 ladjami ipo faou-1400 brt/, razvija čedalje oo.j promet z lUKami vznodnega Sredozc-mija ter Črnega in Rdečega morja; njene ladje pristajajo v pristaniščih Tunisa, Egipta, Sirije, Lioanona, Izraela, Turčije, Grčije, Etiopije, Sovjetske zveze in Italije.
Nameščenci in delavci nižjih kate gorij s: pritožujejo, da so plače nekaterih višjih nameščencev (v patih pri mtrih menda čez 350.000 lir na mesec) previsoke v primeri s plačami nižji kategorij (od 35.000 lir naprej). O' tej priložnosti naj še omenimo, da s domačini vznemirjajo, ker je uprav podjetja pri nameščanju novih moči dajala prednost priseljencem iz Istre šele v zadnjem času je sprejela neka', več domačinov.
ZA OLAJŠANJE OBMEJNEGA PROME TA. It ali j ansko-j ugc« lovanska komisija za obmejni promet je na svojem zadnjem sestanku v Vidmu sprejela gledišče, da imajo tudi tuji državljani (jugoslovanski in italijanski), ki so stalno nastanjeni na obmejnem področju pravico do obmejne izkaznice kakor vsi ostali državljani. Slovensko gospodarsko združenje je predlagalo obmejni komisiji, naj bi obmejne prepustnice dajale pravico za 8-kratni prehod v mesecu (zdaj so možni samo 4 prehodi); poleg tega naj bi se veljavnost prepustnic podaljšala na eno leto. Ni znano, kakšno gledišče je zavzela komisija glede teh predlogov zdi se pa da jih morata proučiti Se pristojni vladi.
NOVO RAZOČARANJE PREDS1AV-IviivU J JAuKAivaivlH PRIST ANIŠČ
Lansko leto v tem času se je v Be-netKah sestal odbor jadranskih mest. kateremu je prisostvoval tudi tržaški župan inž. Bartoli. Dobro leto poprej, to je septembra 1954, so v Bariju ustanovili ta odbor v katerem so včlanjeni župani pristaniških mest Trsta, Benetk, Ankone in Brindisija. Odoor naj bi varoval koristi teh luk pred hudo konkurenco tirenskih italijanskih luk, zlasti Genove. Tedaj je šlo in gre še danes za to, da bi se čimbolj dvignilo število rednih prog iz jadranskih pristanišč v čezmorske dežele. Trst je med tem časom dosegel vsaj to, da mu je Genova vrmla dve motorni ladji »Vulkanijo« in ,/Satur-nijo«, medtom ko se še vedno upira povrnitvi novih ladij, ki so bile zgrajene v Trstu s krediti Marshallovega plana in nato odpeljane v Genovo. »Vulkanija in Saturnija«, ki vozita iz Trsta v Severno Ameriko, bosta kmalu stari 30 let.
Milanski »H Sole« poroča iz Benetk, da je b.neški župan dr. Tognazzi kot predsednik odbora jadranskih pristanišč v spremstvu predsednikov trgovinskih zbornic v Benetkah in Trstu obiskal ministra za trgovinsko mornarico Cassianija. Na tem sestanku so govorili o željah jadranskih pristanišč; še posebej so izrazili željo da bi bila jadranska pristanišča pri obnovi držatnih podpor plovnim podjetjem sorazmerno upootevana. Ministru so obenem obrazložili težak položaj jadranskih pristanišč zaradi sedanjega mednarodnega položaja. »II Sole« dodaja, da vlada o uspehu tega razgovora z ministrom trgovinske mornarice stroga rezerviranost. Kljub temu se zdi, da minister ni hotel dati jasnih odgovorov in da je njegovo gledišče razočaralo predsednika odbora jadranskih pristanišč in njegove spremljevalce.
Ko prihaja v tloiino žc prva pomlad, tedaj se smučarji preselijo na visokogorska smučišča Komne, Pokljuke, Vršiča in Pohorja, Hoteli, planinski domovi in koče gostoljubno odpirajo svoja vrata. Neizbrisno se vtisnejo v spomin doživetja na smuških turah iz Komne v osrčje triglavskega pogorja.
HOTEL »ZLATOROG« vabi prijatelje BOHINJA v zimskih mesecih na obisk. Cena polnemu penzionu od 6C0 do 850 din. Izposojamo smuči in sanke. — Za Silvestrovo nudimo poseben aranžma (polni penzion s Silvestrovim menu-jem) za 1603 din. — Ugodna avtobusna zveza preko Ljubljane
Zimski šport in prijeten oddih Vam nudi HOTEL »ERIKA« v KRANJSKI GORI. Cena polnemu penzionu je od 700 do 900 din. Izposojamo komoletne smuči proti odškodnini 50 din dnevno. Dobre zveze z avtobusom Trst - LTib-Ijana - Kranjska gora — NA SVIDENJE V »ERIKI«!
lesno
in €l n stri j sko podjetje
TRŽNI PREGLED
Trza.sk! trg
KAVA
TRST. Na mednarodnem tržišču so cene brazilske kave še vedno visoke, cene indonezijske kave. Na italijanskem trgu s kavo je povpraševanje pičlo. To je vsakoleten pojav sezonskega značaja. Na tržaškem tranzitnem trgu je povpraševanje Avstrijcev skromno. Vsekakor so letos Avstrijci nakupili mnogo več kave kot v prejšnjih letih.
Cene kave na tržaškem tranzitnem trgu za pripravljeno ali vkrcano blago, fco odhod Trst, so naslednje: Victoria 7 good to large bean 300-320 šilingov za 50 kg; Victoria 5 good to large bean 335; Rio 5 good to large bean 360-365; Rio 3 good to large bean 380-385; Minas
2	good to large bean 410-420; Santos extra prime 520-540; Uganda vv. & cl, 280; Kenya A 600-620; Tanganika A 580 do 590; Tanganika AA 590-605; Tanganika B 565-570; San Domingo 535-575.
Cene kave pripravljene na viru proizvodnje v šilipgih za 50 kg cif Trst za vkrcanje so naslednje; Rio 5 good to large bean 360-365; Rio 3 good to large bean 380-385; Santos extra prime 520-540; Victoria 7 good to large bean 300 320; Victoria 5 good to large bean 330-340; Victoria 5 crivello 18/19 355-360; Uganda w. & cl. 270; Kenya A 560-580: Tanganika A 530-540; Tanganika AA 540 do 550; Tanganika B 520-530; Kostarika 565-610; Portoriko 555-600; Guatema-la 550-590.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob: Rio N. Y. 5 625; Rio N. Y. 3 650; Victoria 5 good to large bean 575; Santos extra prime good to large bean 880; srednjeameriška kava, v funtih šterlingih za 50 kg fob: Ecuador extra superior 54,50; Haiti naravna XXX 62; Salvador naravna 68; Kostarika 78,50 ; 81,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 420; Moka Hodeidah 490; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 270; indonezijska kava, v šilingih za cwt cif :■ Malesia A.P. 1 270-271; Malesia A.P. 2 214; Bali Robusta 10-12 odst. nečistoče 250 holandskih florintov za 100 kg cif ponovno pretehtano.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca: v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Rio N.Y. 5 1430; Rio N. Y.
3	1470; Santos extra prime good to large bean 1760; Victoria 5 good to large bean 1400; Ecuador extra superior naravna 1545; Haiti naravna XXX 1660; San Salvador 1740; Kostarika 1925; G'm-ma 1650; Moka Hodeidah 1 1700; Uganda oprana in prečiščena 1320; Malesia A.P. 1 1320; Malesia A.P. 2 1215; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1260.
POPER
TRST. Za poper je malo zanimanja. Navajamo cene na viru proizvodnje v šilingih za cwt cif Trst: Saravvak beli 280 proti vkrcanju v decembru, 275 proti vkrcanju v januarju; Sarawak spe-cial črni 207/6 proti vkrcanju v decembru, 205 proti vkrcanju v januarju; Ma-labar črni 205 proti vkrcanju v decembru, 202/6 proti vkrcanju v januarju; Tellicherry 220 proti vkrcanju v decembru, 217/6 proti vkrcanju v januarju. CAJ
TRST. Cene čaja so zelo visoke zaradi neplovnosti Sueškega prekopa. Na tržaškem tranzitnem trgu je precejšnje povpraševanje iz držav tržaškega zaledja.
Kvotacije na viru proizvodnje v šilingih za funt cif Trst so naslednje: Ceylon O.P. 6-6/10; Ceylon Brocken 6/2 do 6/8; Formoza 4-4/2; indonezijski čaj O.P. 5/2-S/6; indijski »Brocken & Fan-ning« S/6-6/4.
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se je v zadnjem tednu dejavnost grosistov znatno zmanjšala prvič, ker so se trgovci že prej založili z blagom za božične praznike in drugič, ker so se mednarodne politične razmere nekoliko zboljšale. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene.
Za mehko pšenico je bilo omejeno zanimanje; to velja tudi za trdo pšen co. Prodajanje koruze ne gre od rok. Na mnogih tržiščih so cene padle. Cene neoiuščenega in oluščenega riža se držijo krepko. Manjše je zanimanje za krmo; cene sena so visoke, medtem ko so cene ostale krme popustile.
Normalno se razvija trg s klavno živino. Največje zanimanje je za prvovrstno blago. Za prašiče ni veliko zanimanja, razen na nekaterih tržiščih, na katerih so se cene rahlo dvignile.
Na trgu z mlečnimi pridelki ni nič novega. Cene so ustaljene, čeprav prevladuje ponudba. Sir se dobro prodaja.
Nestalen je trg z olivnim oljem. Na trgu v Bariju so se cene v zadnjem tednu znižale na 670-740 lir kg, t. j. 13 odst. manj, kot so znašale prejšnji mesec.
Cene vina se niso bistveno izpreme-nile, čeprav se je potrošnja v zadnjih dneh znatno povečala.
Precejšnje je zanimanje za sveže sadje in sezonsko povrtnino. Pomaranče in limone se dobro prodajajo.
Tudi paradižnikova mezga gre dobro od rok. Cene so v porastu.
ŽITARICE
VERONA. Mehka pšenica fina 7100-7200, dobra 69507050, navadna 6700 do 6800; oves 5800-6100; inozemski oves
5400 5500; inozemska rž 5500-5600; ne-oluščeni ječmen 6200-6400; inozemski ječmen 5000-5600; proso 5200-5700; koruza marano 5850-5950; pšenični zdrob Upa »0« 9800-10.000; pšenična moka tipa »00« 8900-9700, tipa »0« 8400-8800, tipa »1« 8100-8300, tipa »2« 7600-7700; pšenični otrobi 42004300; koruzna moka ex-tra 4800-5000, srednje vrste 6200-6600, navadna 5600-5900.
Neoluščeni riž:	Arborio 6700-7100;
Vialone nano 7100-7500; R. B. 7800 do 8000. — Oluščeni riž: Arborio 14.100 dc 14.600; Vialone 15.200-15.700; Vialone na no 14.500-15.000; R. B. 14.100-14.600.
ŽIVINA
REGGIO EMILIA. Cene za kg žive teže: klavna živina: voli I. 320 340, P. 290-310; krave I. 240-260, II. 210-230; junice 300-320; biki 310-330; teleta 50/70 kg 480-500, 70-90 kg 500-520; nad 90 kg 520-540; živina za rejo: junci 70-90.000 lir glava; voli 340-360; molzne krave izbrane pasme 140-150.000 lir glava, navadne molzne krave 110-130.000.
Prašiči, cene za kg žive teže: mladi prašički 18-20 kg 350-380, 1-215 kg 330-350; debeli prašiči 120-150 kg 330-3350; 150-180 kg 335-340, nad 180 kg 340-345.
Konji, cene za kg žive teže 190-200 • žrebeta 210-260; osli 90-100; mezgi 90 do 100 lir.
Drobnica: ovce 100-120, jagnjeta 380 do 400 lir.
KRMA
VERONA. Seno majske košnje v razsutem stanju 2800-3000, II. košnje 2800 do 3000, III, košnje 2700-2800; detelja 2700-2800; pšenična slama prečiščena in stlačena 900-950, navadna slama stlačena 700-800; koruzne pogače 48004900, lanene pogače 7800-7900; pogače iz tropin 1600/1700; moka iz zemeljskih lešnikov 5100-5200.
PERUTNINA
MILAN, živi piščanci ^jxtra 830850, I. 700-750, II. 600-680; zaklani piščanci extra 1050-1070, I. 820-900, II. 780-820; ino zemski zmrznjeni piščanci madžarski 600-640, danski 580-640, jugoslovanski 500-600; žive kokoši 600-650; zaklane kokoši 820-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 750-780; inozemske zmrznjene kokoši 550-610; živi kopuni 850-
Kakor vsako leto je tudi letos pred prazniki popustila dejavnost na mednarodnih trgih s surovinami. Značilno je novo napredovanje cene volni. Cene sladkorja so še vedno čvrste, popusti! je cin, pa tudi kavčuk kaže znamenja šibkosti.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenici napredovala v tednu do 21. decembra od 240 na 240 7/8 stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v marcu; koruza je napredovala od 132 1/8 na 134 3/8 stotinke dolarja za bušel. Podatki ameriškega ministrstva za kmetijstvo o pridelku pšenice so izredno ugodni. Ta je dosegel 997,2 milijona bušlov (leta 1955 pa 934 milijonov). To je bila vrhunska letina kakor leta 1948. Dober je bil tudi pridelek koruze (3.451 milijonov bušlov, prejšnje leto 3.229 bušlov). Kljub dobri letini je cena visoka zaradi nakupov iz tujine. Tako je Jugoslavija kupila že
350.000	bušlov ameriške pšenice.
KAVČUK
Kavčuk je v New Yorku napredoval od 36,30 na 36,70 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v začetku januarja, medtem ko je proti izročitvi v marcu popustil od 37 na 36,75. Družba Fi-restone Tire and Rubber Co. je objavila, da so Združene države v letu 1956 prvič dosegle proizvodnjo 1 milijona ton sintetičnega gumija (prejšnje leto
970.000	ton).
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V tednu do 21. decembra se je cena sladkorja še povišala, in sicer v Ne\v Yorku od 4,70 na 4,85 stotinke dolarja za funt. Mednarodni svet za sladkor je povišal izvozni kontingent za 5%. Nemčija je kupila 200.000 ton sladkorja. Terminsko kupčijo s sladkorjem bodo v Londonu zopet odprli 2. januarja. Kaže, da bodo cene še nadalje čvrste. Brazilija in Kolumbija sta sklenili odkupovati od pridelovalcev kavo po višji ceni. V New Yorku je cena (pogodba M) v tednu do 21. decembra popu-
950; zaklani kopuni 900-1200; žive pegatke 800-880, zaklane 970-1000; mladi golobi zaklani 900; zaklani golobi 1000 do 1100; žive pure 680-780; zaklane pure 950-1050; živi purani 550-630, zaklani 680 do 750; inozemski zmrznjeni purani 520-590; žive race 450-550, zaklane 600-650; žive gosi 420-450, zaklane 500 600; živi zajci 390-420, zaklani s kožo 520-570, brez kože 550-600; sveža jajca I. 32-34, navadna 30-32; konservirana jajca 20-24; inozemska sveža jajca 26-31; inozemska konservirana 19-22 lir komad.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 820, iz drugih krajev Lombardije 780; čajno maslo 870; sir Orana proizv. 1954 660-700; proizv. 1955 580 do 620; proizv. 1956 510-550; 1-30 dni star 370-390, 30-60 dni sar 400-420; Sbrinz 1 mesec star 490-510; nad 3 mesece star 600-620; Emmenthal svež 550-570; nad 3 mesece star 630-650; Provolone 1 mesec star 540-570, nad 3 mesece star 590 do 630; Gorgonzola svež 315-325; Gorgonzola postan 460480; Italico svež 340 do 360; Taleggio in Ouartirolo postan 430 450 lir.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisi. 800-830, do največ 1,50% kisi. 760 800, do največ 2,50% kisi. 720-760, do največ 4% kisi. 670-720; dvakrat rafinirano tipa A 690-700, tipa B 580 do 600; semensko olje 495-500; olje iz zemeljskih lešnikov 510-515.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 215 do 220 lir kg, v škatlah 1/2 kg 240-245. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga t' škatlah 5 in 10 kg 230-240, v škatlah 1/2 kg 245-255; trikrat koncentrirana mezga v tubah 200 g 70-75 lir tuba; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 130 135 lir škatla, v škatlah 1/2 kg 70-75 lir škatla ;grah v škatlah 1/2 kg 210-220; gobe v kisu 1500-1700; čebulice v kisu 200-220; tunina v olju 800-840; sardine v olju v škatlah 200 g 95 do 110 lir škatla: polenovka SSO-SSO-, marmelada izbranih vrst v škatlah 5-10 kg 220-240, v škatlah 1/2 kg 250-260; marmelada iz jabolk in sliv v sodih 170-180, v škatlah 5 kg 180-190.
stila od 67,60 na 67,05 stotinke dolarja za funt. Računajo, da je svetovna potrošnja v letu 1956 dosegla rekordno raven 1,980.000 dolgih ton. Svetovni pridelek kakava v sezoni 1956/57 cenijo na 832.000 ton, to je 1,8% več kakor v prejšnji sezoni. Cena je v New Yorku popustila od 25,15 na 24 stotink dolarja za funt.
VLAKNA
Bombaž je v New Yorku v tednu do 21. decembra popustil od 34,60 na 34,55 stotinke dolarja za funt. Poslovanje je bilo zaradi praznikov skrčeno. V Liverpoolu je bombaž (osnova ameriški middling) 16/16 palcev, ostal neizpreme-njen pri 26,50 penija za funt prot' izročitvi december-januar. Volna je v Ne Yorku napredovala od 161,5 na 165 stotink dolarja za funt; v Roubaixu (Francija) je cena nazadovala od 1230 na 1225 frankov za kg. V Londonu je česana volna 64’s B napredovala od 132 1/2 na 136 penijev za funt. Argentina je v sezoni 1955/56 izvozila 246 milijonov funtov volne, to je 11% več kakor prejšnje leto. Izvoz iz Urugvaja je dosegel 156 milijonov funtov, to je skoraj dvakrat več kakor prejšnjo sezono. Na dražbi v Londonu sredi januarja bo na prodaj 55-60.000 bal.
KOVINE
Elektrolitični baker je v Ne\v Torku v tednu do 21. decembra napredoval od 33,05 na 33,15, medtem ko je cena činu nazadovala od 105,50 na 101,25 stotinke dolarja za funt. Mednarodni svet za cin ceni svetovne zaloge na 42.500 ton. Proizvodnja v letu 1957 bo verjetno nekaj višja kakor potrošnja. Antimon Laredo neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt; lito železo pri 63,04 dolarja za tono, staro železo je nazadovalo od 65,17 na 64,50 dolarja za tono; živo srebro neizpremenieno pri 255-257 dolarja za steklenico. Barvaste kovine v Zahodni Nemčiji 21. decembra: svinec 266 DM za 100 kg (osnova London), cink 118,76-119,05 DM za 100 kg (osnova London).
v v v
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za buiel)	243 3/4
Koruza (stot. dol. za buiel)....................... 1373/
NEVV YORK
Baker (stot. dol. za funt)......................... 36 —
Cin (stot. dol. za funt)...........................111 23
Svinec (stot. dol. za funt)..................... 15 80
Cink (stot. dol. *a funt).......................... 13 50
Aluminij (stot. dol. za funt)...................... 27 10
Nikelj (stot. dol. za funt)........................ 64 50
Bombaž (stot. dol. za funt)........................ 34 45
Živo srebro dol. za steklenico..................... 256____
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)	.............. .	61.75
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono) ..................
Cin (f. šter. za d. tono)..................’
Cink (f. šter. za d. tono).........................MJl 3/4
Svinec (f. šter. za d. tono).................... 117 —
28. 11.
276.7* 848 -
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)
13. 12 2407, 133.7,
36,— 104.25 16.-13 25 27.10 74,-33.08 256.— 61 50
274
882
100,-
119.7*
27 12 240V8 13578
36.-
101.12
16
13.50 27.10 74.-34.60
257,-
61.50
2737*
790
1027,
1 Ib,—
491.
500.—	489.-
]KO]R.Z:^
VALUTE V MILANU
14. 12. 1956 21, 12. 1956 Min. Maks.
Dinar (100)	85	80	80	85
Funt šterling	6900	6850	6858	6900
Napoleon	5200	4950	4950	5296
Dolar	633,50	629,—	629,-	633,56
Frane, frank (100)	154,75	155.50	154.55	155.50
Švicarski frank	1477*	150.-	14778	150 -
Funt št. papir	1 660	1662	1655	1662
Avstrijski šiling	2378	24,25	237«	24,25
Zlato	729	723.50	72350	729.—
BANKOVCI V CURIHU
21. 12. 1956
ZDA (1 dol.)	4,28-
Anglija (1 f.it.) 11,30 Francija (100 fr.) 1,04 Italija (100 lir) 0,67 Avstrija (400 i.) 16,24 Cehoslov.	8,56
Nemč. (100 DM) 100,70
Belgija (100 fr.) 8,40 Holand. (100 fi.) 1]].— Švedska (100 kr.) 7ys/4 Izrael (1 f.št.) j,30 Španija (100 pez.) 8.57 Argent (100 pez.) 12 Egipt (1 f-tt.) 9
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
14.	12. 1956	27. 12	min.	maka.
Južna železnica	1555	1.560	1555	1.560
Splošne zavarov.	21.475	21.000	21000	21.475
Assicuratrice	4400	4.600	4400	4.600
Riun. Adr. Sic.	6800	6.500	6.500	6 800
Jeroiimič	9000	9.400	9.000	9.400
»Istra-Trst«	500	540	50 0	540
»Lošinj«	12500	12,500		.		
Martinolič	6500	0,500	—. —	_____
Premuda	21.900	21.900				t	
Tripkovič	16200	16.200		. __
Openski tramvaj	3200	3.209		 			__ 	
Terni	300,-	297,—	297	300
ILVA	518.-	518,-	516	518
Zdr. jadr. ladjedei 335 —		335.-			
Ampelea	1450	1,450						»
Arrigoni	1080	1.000						
M&trUk KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FfUZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58
Kakšno kravo boš izbral
NAJBOLJ MEHANIZIRANO KMETIJSTVO
Večkrat zasledimo med kme ti napačno naziranje, ki se izraža navadno v sledečih stavkih : Krava se molze pri gobcu. Kravot, ki/ daje malo mleka, moramo krmiti boljše, da bo dajala več mleka. Le dosti otrobov nam dajte! Vsi ti pomisleki veljajo le do neke meje. Ni vedno res, da je mlečnost krave odvisna samo od krmljenja.
Vsak živinorejec ve, da imamo več govejih pasem. Naši živinorejci poznajo sivorjavo pasmo pa tudi simmenthalsko pasmo. V Istri imajo govedo z velikimi rogovi, to je podolsko govedo. Sivorjava živina nam daje mleko in manj mesa. Sim-menthal je vmesna pasma; zato nam daje manj mleka, a več mesa. Podolsko govedo nam daje manj mleka in mesa; to govedo je bolj sposobno za delo.
Različne lastnosti pri različnih pasmah so posebno vidne pri kokoših, če hočemo imeti dosti jajc bomo redili pasmo Leghorn (Livornese). Meso teh kokoši ni dosti vredno. Mnogo boljše je meso pri štajerski kokoši a zato nam ta daje manj jajc. če hočemo kokoši, ki nam bodo dajale obilo dobrega mesa, si bomo izbrali čisto druge pasme (Plimonth Rock-Sus-sex).
čeprav se kokoši različnih passm krmijo pri istem koritu, nam ne dajo enako število jajc. Rekel bi še več, tudi če imamo kokoši iste pasme in jih enako krmimo nam ne bodo dajale vse istega števila jajc. Nekatere živali imajo sposobnost dajati več proizvodov za isto količino krmil, druge pa manj. Lastnosti, kot so ma-snost, mlečnost in sposobnost boljšega izkoriščanja krme, se podedujejo.
V govejem hlevu opazimo večkrat isti pojav. Vse krave dobivajo enako krmo in kljub temu nam ne dajo enake količine mleka, če bi veljalo to, kar trdijo nekateri kmetje bi morale vse krave pri isti krmi dajati enake količine mleka. Povs.m točno boste rekli, da igra pri tem vlogo tudi starost in čas brejosti živali.
če bi primerjali dve kravi iste starosti, pasme in v istem mesecu brejosti, mislite da bi nam pri isti krmi dajale iste količine mleka? Ne. Prav slučaj bi lahko nanesel, da bi se tak pojav uresničil. Da bi dve živi bitji imeli popolnoma enake lastnosti, se težko zgodi še pri dvojčkih.
KAKO BOMO SPOZNALI MLEČNE LASTNOSTI KRAV?
Strokovnjak bo pri nakupovanju pogledal najprej, ali je žival mirna in rada je. Nato bo otipal vime. Ce je pokrito z nežno kot puh-fino dlako, bo to že tretji dober znak. Mehko vime je boljše kot trdo. Vime mora hiti veliko, med trebuhom in vimenom ne sme biti ostre ločitve. Podtrebušne žile, ki prehajajo v vime, morajo hiti močno izražene, če pogledamo kravo od strani, mora na zadnji strani biti širša kot na sprednji prsni strani, če pogledamo kravo od zadaj, bomo ugotovili, da je pri dobri mlekarici vime nasajeno visoko. Ta del vimena imenujemo »mlečno ogledalo«, če otipamo še kožo bomo ugotovili, da je pri dobri mlekarici koža mehka in prožna.
To so zunanji spoznavni znaki. Vendar le ti znaki ne zadostujejo. Potrebna je še redna molzna kontrola. Vsak mesec kontroliramo količino mleka, ki nam jo daje posamezna krava tako, da dvakrat mesečno izmolzeno mleko stehtamo in preračunamo to količino na 30 dni. Tako bomo imeli natančen pregled za posamezno kravo v različni starostni dobi in v različni dobi brejosti. S temi podatki primerjamo proizvodnost posameznih krav. Brez te primerjave ne moremo vedeti, koliko krme potrebuje vsaka krava.
Redili bomo seveda le krave, ki nam dajejo več mleka.
Pokrajina Cuneo spada med najbolj mehanizirane pokrajine v kmetijstvu v Italiji. Mehanizacija napreduje izredno naglo. če postavimo količino konjskih sjl, s katerimi so razpolagali kmetijski stroji v pokrajini Cuneo 1.1952, na 100 se je količina teh sil v naslednjih treh letih pomnožila za 75% in lansko leto dosegla 177.743 konjskih sil. Tako razpolagajo v tej pokrajini na vsaki hektar orne zemlje z 0,84 konjske sile.
UVOZ UMETNIH GNOJIL V letu 1956 so v Jugoslavijo uvozili za 4 milijarde 580 milijonov dinarjev umetnih gnojil, v letu 1957 bodo uvozili za 2 milijardi 280 milijonov dinarjev umetnih gnojil, v letu 1957 bodo uvozili za 2 milijardi 280 milijonov dinarjev več. Samo dušična, kalijeva in fosforna umetna gnojila bodo stala okoli 6 milijonov dinarjev; uvoz teh bo znašal 480.000 ton.
ZAKAJ KRAVA RADA UŽIVA KUHINJSKO SOL?
To dejstvo je močneje izraženo pri kozah in ovcah. Kdo ne pozna starega reka: žreš sol kot ovca. Prvi vzrok moramo iskati v okusu, če hi pokla-dali živini malo zasoljeno krmo, bi živali rajši jedle, ker bi jim hrana šla bolj v slast. Da si raztolmačimo nadaljnji vzrok uživanja soli, moramo pogledati malo v svet kemije. Kuhinj i-ska sol je spojina natrija in klora. V kemiji označimo to sol s kemično formulo Na Cl. živina potrebuje Na (natrij) za urejevanje krvnega pritiska, Cl (klor) pa za tvorbo želodčne kislina, katero rabi pri prebavi. Zato, ko krmimo živino ne smemo pozabiti na pokla-danje kuhinjska soli.
IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE
TVRDKA
£• JJotf
TRST - TRIESTE ULICA ROMA 20 TELEFON 35-108
VEDNO VEČ HIBRIDNE KORUZE
„yinicola'
PERTOT DANILO Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre verone. Pristni kraški teran in tokajec. Oglejte si našo zalogo! Dostavljamo tudi na dom TRST — ul. TRENTO 16 Tel. 23-074 - Stanov. 48-155
Krnel in vilnai konec decembra
Na njivi: Nadaljujemo zimsko obdelovanje zemlje. V tem času bomo tudi poglabljali or-nico in apnili vse kisle zemlje. Apno potrebujejo posebno kra-ške rdeče zemlje. Apno v zemlji igra dvojno vlogo, sprosti kalij v tleh in ugodno vpliva na izboljšanje zloga. Apno vpliva tudi ugodno na rast in razvoj stročnic.
Na travnikih: Vse travnike moramo pobranati in pognojiti. Najboljše gnojilo je kompost, celo boljše kot hlevski gnoj. če nimamo komposta, bomo gnojili z umetnimi gnojili. Travniki potrebujejo v prvi vrsti fosfor in kalijeva gnojila. Zato bomo gnojili s kemičnimi sredstvi, ki vsebujejo te hranljive snovi. Travnike gnojimo najrajši z Thomashovo žlindro, in sicer raztrosimo 600 kg. žlindre na hektar. Na smemo pozabiti na gnojenje s kalijem, in dušikom; zato dodamo zgornji količini žlindre še 200 kg. amonsulfata in 200 kg. kalijevega sulfata.
V	vinogradu: Nadaljujemo s kopjo in gnojenjem vinogradov. V kolikor še nismo obrezali trt, opravimo to delo še v tem mesecu.
Pri sadnem drevju: Zimski čas je primeren za čiščenje debel, za zimsko obrezovanje in za škropljenje z mineralnimi oglji ali z močnimi koncentracijami modre galice (5-6%) in žvepleno apnene brozge (15-20%). Stara debla bomo pomladili in v kolikor nismo zadovoljni s sorto, bomo stara debla tudi precepili.
V	vrtu: Prekopljemo vse izpraznjene lehe in jih pognojimo s hlevskim gnojem. Sadimo čebulo in česen. Pripravimo tople grede za prihodnje setve.
V	hlevu: Skrbeti moramo, da bo hlev zračen, vendar pa ne sme biti v hlevu prepiha. V lepih sončnih in toplih dneh bomo spuščali živali malo na prosto, da se bodo naužile svežega zraka in blagodejnih sončnih žarkov. Skrbeti moramo, da dobijo živali v obroku tudi mineralne snovi, kakor klajne-ga apna.
V letu 1957 bodo v Jugoslaviji posejali 700.000 hektarov polja s hibridno koruzo, to je eno tretjino vse površine, na kateri sejejo koruzo. Lansko leto so posejali samo 380.000 hektarov, predlanskem pa 45.000 hektarov s hibridno koruzo, ki več rodi.
GOSTILNA
GRILANC PIERINA
SALEž 59 Tel. 21-198
Import - Esport
Cattunar
Umberto
TRST CL F. Severu S Telefon 34 089
želi vsem dobaviteljem in odjemalcem
obilo sreče v letu 1957
ZADRUGA ZA NAKLADANJE IN RAZKLADANJE
Prosek - postaja
Vrši nakladanje in razkladanje lesa, živine in raznovrstnega blaga ter manipulacije lesa.
UVOZ—IZVOZ
INTEREXPORT

TRST — ul. CORONEO 8 — Tel. 29-302
želi cenjenim odjemalcem in dobaviteljem obilo uspeha v novem letu!
Blažina Ivan
Gabrovec
IMPORT - EKPORT
vsakovrstnega gradbenega materiala na drobno in debelo
Uradi: Trst - Ul. Fabio Filzi 8 — Telefon 31-525 ~
Kaluža Rudolf
TRST — ul. VIDAH 5 — Tel. 90 162 Izdeluje tehtnice in sprejema popravila
j£a Vinieola Jsiriana
TRST — TRIESTE ul. FONDERIA 6 — Tel. 93-200
želi cenj. odjemalcem obilo sreče v
letu 1957!
Javor
Pivka
Z UBRATI:
v Pivki
Ilirski Bistrici Prestranku, Baču
IN POSLOVALNICAMI:
v Ljubljani Zagrebu in Beogradu
NOVA AVTOMOBILSKA ZVEZA
LJUBLJANA-P0ST0JNA- GORICA
OdActilL ajtaiuACM i/iadj-etja S.A.P.:
Vsako soboto
Iz Ljubljane ob 6.3U
l
Iz Gorice ob 13.50
Odkadi cuttaiui.au tfiadjetjcL RIBI:
Vsak četrtek
Iz Gorice ob 7.0U Iz Ljubljane ob 17.0(1
Za vse Vaše potrebe po avtomobilskem materialu in po gumah obrnite se z zaupanjem na:
mil
A
NOVA GORICA - Telefon 07
SAP = Turist Biro = Ljubljana
PROGA LJUBLJANA — POSTOJNA — TRST Od 1. maja do 30. septembra dnevpio — Od 1. oktobru do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo.
6.30	odhod	LJUBLJANA	prihod 21.00
7.45	POSTOJNA	19.45
9.30	prihod	TRST	odhod 18.00
PROGA LJUBLJANA — POSTOJNA — GORICA V veljavi od 15. novembra 1956 do 15. junija 1957 Vsako soboto.
LJUBLJANA POSTOJNA NOVA GORICA GORICA
6.30 odhod
7.45
9.25
10.10 prihod
prihod 17.30 16.15 14.35 odhod 13.50
odhod
prihod
	NOVA	AVTOBSUNA	PROGA	
	TRST	— OPATIJA -	- REKA	
7.15	16.00	TRST	9.35 18.20	prihod
8.04	16.49	KOZINA	8.52 17.35	
8.35	17.20	PODGRAD	8.18 17.03	
9.20	18.05	OPATIJA	7.30 16.15	
9.35	18.20	RIJEKA	7.15 16.00	odhod
Proga deluje vsak dan. Oskrbujejo jo avtobusi podjetja »AUTOTRANS« z Re-				
ke.	Vožnja	stane 590 lir,	oz. 420 din.	
LASTNA PROIZVODNJA NAJMODERNEJŠE SOBNE IN KUHINJSKE OPREME OGLEJTE SI TRGOVINO
ZAFRED - TOMIZZA
TRST - ULICA VASARI ŠT. 6 - TEL. 96-850
jinlnm
C. G. R.
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE
d. z o. z.
TRST-TRIESTE
IMPORT - EXP0RT
IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
sežana, telef. 4, 62, 66
TELFF.: 37-940, 28-36? TELEGR.: GIGIERRE
VIA BELLA GEPPA, .N 9 C P. 185
VELOX
T R S T - UL. RISM0ND0 9 TELEFON 30-100 IMPORT = E X P 0RT • Z A ST0 P STV A
Soc. a r. I.
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspešno novo leto

Ekskluzivna glavna zalaga: Pivo:
RADENSKA mineralna voda PUNTIGAM in REININGHAUS
TRGOVSKO PODJETJE ZA PREVOZ LESA IN GRADBENEGA MATERIALA
BOR
KOPER (POSTAJA)
TELEFON 96
IZVAŽA VSE VRSTE LESA TER VRŠI KVALITATIVNI IN KVANTITATIVNI PREVZEM VSEH VRST LESA V FLRJ ZA DOMAČA IN INOZEMSKA PODJETJA
TRGOVINA JESTVIN
Orel Josip
TRST — ui. GEPPA Telef. 23-869
MESNICA
Puntar Danilo
PROSEK
) [pg=^==----- —=
_ FOTO
EDI
TRST — ul. ORIANI 2 (Bariera) — Tel. 93-295
Ceket Josip
DROGERIJA:
ul. Solitario 11
GOSTILNA:
ul. Solitario 9 TRST
J
T
JESTVINE
OBERTI Henrik
TRST, Vic. Castagneto 67 Tel. 44-990
ZLATARNA
bar
„RIKO“
PROSEK
URARNA — ZLATARNA
M. Šuligoj
'	GORICA
'	ul. CARDUCCI 19
J
UI1U
OPČINE - Alpinska ul. 83 Telefon 21-465
125 CC. ZA DELO 150 CC. ZA TURIZEM 160 CC ZA ŠPORT
š gostilna
SOSIČ
Vremec Emilija OPČINE - Narodna ul. 65
TRGOVINA ČEVLJEV
M. Malalan
OPČINE, Alpinska ul. 85 Tel. 21-465
Velika izbiro moških, ženskih In otroških čevljev in copat.
Agencija /.a prodajo :
TRST
Ul.. S. FKANCESCO 4«. TEU. SSD40
krojacnica
Gorup Vladimir
PROSEK
'
GOSTILNA
Preši Zora
BAZOVICA 95
MIRODILNICA
AntonCiC Jožef
PROSEK

PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Marc Rudolf
BAZOVICA
MANUFAKTURNA
trgovina
Štoka Rafael
PROSEK
L
trgovina jestvin
Kante Zdravko
PROSEK
UVOZ-IZVOZ
Ivan Vetrih
Zaloga goriva na drobno in debelo
GORICA - ul. LANTIERI 5 Tel. 25-27
UVOZ-IZVOZ DRV ZA KURJAVO IN PREMOGA
IVivnivc (R,
OPČINE - Narodna u'. 78
ZALOGA DRV IN PREMOGA
Šuligoj Danilo
OPČINE — Tel. 21 172
Tvrdka
Kumar Carlo
IMPORT-ENPORT
Sadje, zelenjava, zdravilna zelišča
Telefon 22-43, stanov. 50-80 Brzojav: EKPORTKUMAR GORICA
skladišče: Izvozni trg stanov.: ul. Montesanto 55
Trgovsko izvozno podjelje za domačo in umetna obrt
Ljubljana - Mestni trg 24 - Telefon 21-407, 20 300 telegrafski naslov: Oomesport
NUDIMO: ročno klnklane čipke, leseno galanterijo, zobotrebce, izdelke umetne obrti in lončarstva. Na drobno prodajamo v naših trgovinah v Ljubljani, Cankarjeva ul. fi, Kardeljeva 4 Trg Revolucije 5, Mestni trg 24 in v sezonski trgovini na Bledu.
Predstavništvo za Trst in Italijo ;
ing. ČOK ANDREJ, vin Beato Angelico K, tel. 48-037
Za ročno kleklano čipko:
JOSIP DIDIČ, Trst, via Carducci 10, tel. 24-031 Cenjenim odjemalcem ie ptifioiočamo na nakupi
MOTORNA KOLESA »O L Y M P I A« Kolesa priznanih znamk, motorna kolesa »01ympia« z motorjem NSU 49 ec. QUICKLY ter nadomestne dele. Motorčki in kolesa »IRIDE«
PLAHUTA IGNAC
TVRDKA
GORICA — ulica DUCA D'AOSTA 4 Tel. 50 23
Obilo uspehov v letu 1957
1
1L, .TJ UJ JB JL OJ JS. IN JS. — TUTO Vi*. UMGJ5. U/JU — TIEIU 530=503
Največje slovensko podjetje
za izvoz lesa in lesnih izdelkov
. ■■■taifc*.
Izvažamo:
MGhak in trd žagan les — Gozdne proizvode — Celulozni les — Drva in kurjavo — Vezane in panel plošče Stole iz upognjenega lesa — Zaboje — Oglje — Furnirje Pakete — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Leso-vinske plošče — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo znamke «0 P E X»
. ' ' •_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________‘ v '
ETO /
NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA
OPČINE - Alpinska ul. 85 Tel. 21-061
GOSTILNA
KRIŽMANČ1Č
BAZOVICA 185
Največja svetovna proizvodnja moloskulerjev
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI PIAGGIO
ZALOGA VINA IN GOSTILNA
FERNETIČI
BAZOVICA
PRI UPI
Lastnik: HROBAT MAKS
želi cenjenim odjemalcem in gestoni obilo uspehov v letu 1957!
Hotel
Bil
REPENTABOR
IZBORNA KUHINJA, PRISTNA TO-MAČA IN UVO ,ENA VINA, KRAŠKI TERAN
Cenj gostom in prijateljem želi veselo novo teto I
TRGOVINA
PODLOG
Foderami
TRST- Ul, Ginnastica 22 • Tel. 93-998
STANISLAV
'V'	'V'
VOLČIČ
IMPORT - EXP0RT
VELETRGOVINA RAZNOVRSTNEGA REZANEGA LESA
NABREŽINA
KAMNOLOMI ŠTEV. 1 Telefon 22 344
Cenjenim dobaviteljem in odjemalcem želi veliko uspehov v letu 1937!
KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA NABREŽINA
PLETENINE, TKANINE IN MODNE DROBNARIJE
TRST
SUS1C KRISTAN
ul. Dl ROIANO št. 2
trgovina KRALJ BOGOMIL
električni štedilniki in vseh vrst električne opreme
želi svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto! PROSEK 212
lisluminu
tovarna tiskanega blaga v kranju
JUGOSLAVIJA
vam želi obilo sreče in uspeha v novem poslovnem letu!
Proizvajamo: tiskane tkanine iz bombaža in staničnlh vlaken za ženske obleke in perilo: cice (kretone), kal k >, ke-per za delovne obleke, delene, flanele, barhente, moltone, deftine, naglavne rute, pxque, c!oque, crep, tobralko, ma-dapolam v modnih barvah in desenih. Naši proizvodi so zaradi svoje odlične kvalitete priznani doma in v inozemstvu — Zahtevajte vzorce in ponudbe! — Naročila izvršujemo hitro, točno in solidno.
cd
d
•i—*
G
cd
♦
cd
cd
‘S
cd
Cd
♦
cd
G
- ^ Cd
cd
.S
"S
cd
2
tiskanina ♦ ttskanina ♦ tiskanina ♦ tiskanina
TRGOVINA ELEKTRIČNIH POTRE ŠCIN
Malalan Ernest
OPČINE - NARODNA 128 - Tel. 21-189
želi cenjenim odjemalcem uspehov polno novo leto!
II
uit vena
/z/i
TISKARNA
n -
na punc
želi cenjenim obiskovalcem veselo novo leto!
JlaiteuL
TRST — ul. SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 29 477
želi srečno in veselo novo leto 1957
GRADBENO PODJETJE
želi vsem cenjenim obiskovalcem veselo in uspehov polno novo leto!
Carlo Ban & C.
TRST — ul. MAIOLICA 1
želi srečno novo leto!
X O. X.
Tel. 90 821
želi vsem svojim članom in poslovnim prijateljem uspehov polno novo leto 1937!
GOSTILNA
Mož na Josip
TREBČE 49
TRGOVINA JESTVIN
Križman Herman
BAZOVICA
C1IK ELIJA
IZVOZ šivalnih strojev, koles, motornih koles in nadomestnih delov.
GORICA - Piazza Cavour
URARM IN ZLATARNA
Sosič Alojz
OPČINE
Narodna ul. 38
KAVARNA
tulu
1
GORICA - ul. MAMELI 4 Tel. 34-78
TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA
BAZOVICA
KURIVO
Nabrežina Kamnolomi 84
TRGOVINA stavbnega materiala in železivne
Daneu Alojz
OPČINE - PROSEŠKA 13 Tel. 21-044
BAR Metlika
BAZOVICA 94
želi cenj. gostom in prijateljem obilo sreče v novem letu!
GOSTILNA
fIPri Silvestru"
Nabrežina 97 želi cenj. gostom srečno novo leto I
KROJACNICA
Košuta Stanislav
TRST, ul. RAFFINERIA 5 Tel. 95-498
GOSTILNA
Kralj ,PrilVliCetu‘
TREBČE 17
TRGOVINA JESTVIN
Gruden Josip
DEVIN
TRGOVINA JESTVIN
Gregorič Avguštin
TRSi, u«. Ccmiuere.aie 25 Tel. 29-658
TRGOVINA JESTVIN
Gregori Mario
TRST, ul. D ALVIANO 85 Tel. 94-404
PEKARNA IN BAR „EDEN“
Legiša Josip
Sesljan štev. 41
KROJACNICA
B. Jazbec
NABREŽINA 173
ŽELEZNINA
Josip TERČON
NABREŽINA
želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto!
PKOIZVODI GKMERAU MOTORS
T R I E S T E
Ul. C o r o n e o št. 8 Telefon št. 37-014
Hladilniki — Stroji za sladoled — Pre' zračevalne naprave — Kompresorji na zračno in vodno ohlajevanje — Izpa-r iv a Lei za industrijo in trgovino
Pošiljamo hladilnike kot darilni paket v bližnje države. Za Jugoslavijo posebni pogoji.	____________
TRGOVINA JESTVIN
KRIŽMAN - GUŠTIN
VELIKI REPEN
želi cenjenim odjemalcem obilo uspehov v novem letu!
ZLATARNA IN URARNA
jerkič ludvik
GORICA — ul. ARCIVESCOVADO 1
ELEKTRIČNO INSTALACIJSKO POTJETJE
''huTin hladilni'*
TRST — ul. GIULIA 28 — Tel. 96-742
direkcija Kina y skednju
želi vsem cenjenim obiskovalcem srečno novo leto!
JESTVINE
NABREŽINA 100
F. jlupeua Succ.
“DRUŽBA Z 0. Z.
TRS T
ULICA II Dl Ali! štev. 15
TELEFONI ŠTEV.: 30 B40, 23-373 TELEOBAIUI; »RDPENAFHAN«
GENERALNI ZASTOPNIK ZA TRST IN ITALIJO ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV RAŠE
ZASTOPSTVO ZA JUGOSLOVANSKI LES :
ŠIP A D ■ Sarajevo EXP0RTDRV0 = Zagreb J A H 0 R I N A ■ Sarajevo RUDNIK ■ Beograd
MESNICA IN SUHOMESNI IZDELKI
Fuks-Volpi Jože
NABREŽINA
želi cenj. odjemalcem in prijateljem obilo sreče v novem letu!
TRGOVINA JESTVIN
GUŠTIN KAREL
REPENTABOR
želi cenjenim odjemalcem obilo uspehov v letu 1957
TRGOVINA JESTVIN
ŠKABAR JOSIP
OPČINE
NARODNA ULICA 4* T R U E F O n ai.oao
želi odjemalcem srečno novo leto!
sv. umi
KROJACNICA
FILIPČIČ ANTON
TRST, Vrdelska ulica (str. dl Guardiella) 31 Telefon 48-317
A ule Sr Min
N
0
>
N
N
0
>
D
ik
B E O G R A D, BULEVAR JNA 64
Telefon 41-831-5
trgovačko preduzeče za promet
MOTORNIM VOZILIMA, MOTORIMA, DELOVIMA, PRIBOROM I GUMAMA
&
ČESTITA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJIMA I MUŠTERIJAMA NOVU 1957 GODINU
TRGOVINA JESTVIN
OBERSNEL ANDREJ
TRST — ul. MAIOLICA 1 — Tel. 93-070
Gostiln«
BUFET
TRST — ul. CASSA di RISPARMIO 3 Telefon 35-301
MAGAZZINI del C0RS0
Trieste - Corso Italia 1 (Angola P. della Borsa) - Tel.: 29-043
BOGATA IZBIRA
dežnih plaščev - površnikov zimskih plaščev - jop In hlač
Oglejte si naše izložbe!
za moške, ženske in otroke originalne L O D E N po najnižjih cenah
ZANESLJIVA TRGOVINA
sprejemajo se .boni za odplačila na obroKe
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE
1, A. GORIZIA.NA.
G0MZIA - VIA DUCA D'AOSTA H. 88 • TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Gondrand"
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTt
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s n levi za počitek živih živali
F
R
A
T
E
L
L
I
IMPORT — «iXPORT
MERCEDES BOSCH - MARELU
TRST- ULICA C0R0NE0, 39 • Tel. 34-955
TRANS-TRST'
d.zo.z.
Srečno novo leto!
A« BOLKO mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Farmacevtski proizvod/ In kemikalijo TRST - UL. 1 ORREBIANOA 21111
TELEFON 31-315
M. Švab Soave
UL S. GIUSTO 16 - TELEF. 93-609
HROJEKTIHAMJH
MONTAŽA CENTRALNIH HIIRJAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ
KLEPARSTVO
Gžttcm&La
TRST- ULICA S. NICOLft 1 Telei. 32-910 Cenj. gostom želimo veselo novo leto!
ZNANA KROJACNICA ZA DAME IN GOSPODE
Mordič Miro T™ —
CARLO MISGHOU
Uvoz drv in oglja GORICA
UL. ANGIOLINA 17 TELEFON 33-29
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
bratje DOLJAK
GORICA
ULICA D0NIZETTI 27 - TELEF. 20-97
Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva.
Peči - trajno goreče na drva, premog ali nafto.
Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd.
Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike.
— PRODAJA TUDI NA OBROKE! —
TRST
Piazza S. Giovanni L Telefon 35-019

Prodaja In iztaža nado-
GORICA - Trg E. DE A MICIS1 Tall^ "ITln
Telefon 21.38	kolesa
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 ^ Telegr. lMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA:
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
mproaaji
Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št 1
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1
Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo I
Toidkci
uvoz
SIIaA. JOŽEF
IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Ulica F. Fiizi št. 28 ' Telefon 37-004
JRANS - TRIESTE" s. o,,
TRIESTE-TRST v. Deneta 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.

d. d.
IMPORT - EXPORT
Vseli vrst lesa, trdih goriv In strojev za lesno industrijo
TRST - Sedež : ul. Cieerone H 11 - Telefon: ul. Oleeronc 30214 - Scalo Legnaiui 96716
Gostilna
USSrižO“
l7>>=— *= j Ji S Ji t .
ml--	s UL' CAADUCa 41
Postrežemo Vam
z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
Ribarič Ivan
UVOZ	♦	IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510

A.Donaggio-Trieste
USTANOVLJENA LETA 1912
IMPORT - EXPORT
ZALOGA BLAGA ZA ZENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE
RIM TRE NOVEMBRE 9 — TELEFON 24=063
TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE
KMETOVALCI IN VRTNARJI. OBIŠČITE NAS!
TELEFON J ST. 41-176
TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
TKST
STUDI vsccail PE8 1STRII Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in drage pozrebščine
Cicli COTTUR
MOTO - IIOTOI.tGGGUKIG JI. V.
pAecLitavviiZtvij. ivetovM- m.aMk iMU/rdt:
UVO* - IZVOZ
T It S T
VIA GRISPI S-9 TEI, E F. 93-982
BIANCHI, LEGNANO, BOTTECCHIA, LYGIE, MOTORJEV, lahkih motorjev transportnih motorjev M.V. Bogata zaloga koles ter nadomestnih delov za kolesa in motorje. Posebne cene za jugoslovanske kupce. Odpošiljamo direktno večje količine in posamezne komade. Trasmisijski jermeni trapecaste oblike.
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV
GEC ALOJZ
TRST - Piazza Tra I Rivi 2 Tel. 31-198
Oglejte si našo zalogo damskih, moških in otroških čevljev za zimsko sezono
CENE UGODNE
Mesnica in trgovina mesnih izdelkov
SCAREL ERMENEGILDO
GORICA, Piazza Vittoria fTravnik) 8 - Tel. 21-35
HOTEL COLOMB1A
♦	TEKOČA TOPLA IN HLADNA l ODA
♦	CENTRALNA KURJAVA
♦	KOPALNICE. DVIGALO
4 TELEFON V VSELI SOBAH
TRST — ULICA DELLA GEPPA ŠTEV. 18 — TRST
Za prenotacije pokličite telefon 23-741/31-084 — — Lastnik UPANJE FRANC
JUGOLiNIJA
RUEKA - Poštni predal 379 Telegrami:	Telefoni
JCGOLUVUJa - RUSKA	26-51, 26-52, 26 53
Teleprinter: JUGULIAI6 1)2526
VZDRŽUJE KERNE RLAliOVME IAI POTNIŠKE PROGE
Z/AIA JADRAM —SEV- EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l
Ugo Margon
Zaloga in predelava vreč in jute TRST - UL. F0NDERIA 10
TELEFON 90-720
GOSTILNA
PANADA
TRST, Ulica Rossini 10
Telefon 37-909
Se fiKU/uAdca
MANUFAKTURNA TRGOVINA
GORJUP & KUŠTRIN
GORICA - Ul- Rastello 5 Telefon 28-84
Podružnica: Ulica Rastello 3
PEKARNA
Zafred Marij
TRST - Čampo Belvodere, 2 Telefon 23-148
Cenjenim odjemalcem želi obilo uspeha v novem letu!
AVTOPRE VOZN IŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica - Ul. Croce 4
Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-70
JIIITOPIOTOR
IMPORT-EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO za ; nadomestne dele italijan-
skih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za /DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje
IRIESIE-IRSI, VIA UOINE 15
TEL 39-197/30-198
G. M. COLOMBIN & FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
M^UTOVIftfE in IZI>Er,KOV
Trst, Ulica I. della Croce 4
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
ELEKTRO-INSHLACIJSKO PODJETJE
V • V
TRST, Ul. B0CCACCI0 ŠT. 10
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29 322 I Se priporočamo
Drogerija IZIDOR VIŽIN
£L (*'/ c«
GORICA — Corso Italia 32 Droge, barve, čopiči, parfumi, kemični izdelki
SINTETIČNA LEPILA
Potrebščine za slikarje, umetnike itd. — Tel. 26-83
TECH1V A IMPORT -EXPORT	Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev,
TRST — ULICA FABIO FILZI 17/1	orodja in tehničnega materiala
Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALUIN	
TRGOVINA
ELEKTRIČNIH POTREBŠČIN
Opčine, Narodna 128 Telef. 21-189
GOSTILNA
Sosič
OPČINE, Narodna 65 želi cenj. odjemalcem obilo uspeha v novem letu 1957!
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
Vitturelli
GORICA
EL ALFIERI, J7/4 Telef. 5004/5404
T R. S T
GL LAGATOIR, 2 Telefon 2 4 001


ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA
Celestin DANEU
OPČINE - NARODNA 77 - TEL. 21-034
-SPan/iRO-
SPEOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 35-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96-847
SCALO LEGNAMI-PROSECCO
PONTEBBA
VIA MAZZINI 48 -- TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPADSPEDIT
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
GORICA
Ulica Morelli 14 - Tel. 22-06
Ustanovljena leta 1OO0
,51114"
COSSI ALFONZ
UVOZ ILGEISA
GORICA
Ulica Duca d’Aosta 17
TEL. 34-36
m
Dl ALBERTO URŠIČ
TRST - Ul. Cec. Rittmeyer 20 - Telefon 38-380 Imamo bogato zalogo vina Verona, furlanska, istrska in vipavska vina ter kraški teran
Telimo obilo uspehov vsem cenjenim odjemalcem v !. 1957!
GOSTILNA
FURJLAJtf
REP EN TABOR
Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne .
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor I
GOSTILNA, Ul. Romagna GOSTILNA, Ul. Soncini 20
Generalno zastopstvo
ADAMIČ JOSIP
Trst - Trieste
Via Valtlirivo 13/1 - Tel. 31-996, 28-449
ZASTiJPA:
,,DELLAMARIS“, Izola, izvoznik konser-viranih rib.
,,FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. ,,C00PERATH/A“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino.
,,RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
„RIB1 “, Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
..”””* - - . ~=.=|
„T R I E S T I N A”
I M FORT EXPORT
TRST, Ulica Trento 13 - Tet. 36-270
UVAŽA: jestvine, drva za kurjavo, stavbni les.
IZVAŽA: nadomestne dele za avtomobile in motorna kolesa, stroje in razne industrijske potrebščine.
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57, 5B Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
Avtobusi - Trolejbusi - Kamioni - Tramvaji -Ladijski dieselmotorji - Elektrolokomo-tive - Elektrocentrale - Transformatorji
Dobavlja iz tehnične kolaboracije :
"GOŠA” Sme<l. Bala uka "SEVER” Subotica "ELEKTKOSRBIJ A”
"ALFA ROMEO” Milano "ANSALDO SAN GIORGIO” Genova
INFORMACIJE:
P K ED STAV NI Š T V O
..GOŠA”
H E O G R A D O BILIČEV VENAG' 17
AVT0GARAZA "SAN GIUSTO"
Via A. Caccia 10 Tel. 90-159
MELILLO ALFREDO
TRIESTE-TRST - VIA A. CACCIA 3 - TEL. 96-039
Ekskluzivni zastopnik za moiot:ilili:”PARILLIl” in ”!V.S.II.”
Zastopstvo tn zaloga holes znamke "LlliLILi.O” - "MILI,Kil TIUKSTIJ1A” "JIOIOIU”, dirkalnih koles In nadomestnih delov.
MEHANIČNA DELAVNICA za popravila in revizijo motorjev vook vrat Avtogaraža: ”SAN lillSTlP, Via Antonio Caccia 10, Telefon 00-150
Eli
"1
GORICA — ul. MORELLI 4 — Te’. 22 4’ IMPORT-EXPORT
vseh vrst domačega in južnega sadja ter zelenjave
Želimo obilo uspehov vsem odjemalcem in prijateljem v letu 1957!
trgovina z usnjem
Virgil Veljak
TRST
Ulica Molino a Vento, 3 Telefon 95-392
TOVARNA
AVTOMOBILOV
MARIBOR
MARIBOR
TELEF. 30-04, 23-04
Brzojav: AVTOMA MARIBOR
IZDELUJ E:
Kamione, traktorske prikolice, specialno orodje.
VELETRGOVINA Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI -ZALOGA ISTRSKIH VIN: REFOŠK, MALVAZIJA, BARBERA, PINOT, MERLOT, KABERNET ITD. TER ŽGANJA IN LIKERJEV
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST, Ul. .v. Frančiška 20 - Telefon 37-338
ieli nebelo nooo leto itbent iJlijateljein lepe hnjige
VSE ZA
KMETOVALCE ED1/MD FURLMII TRST = Ul. Milano št. 18 - Telef. 33-169

r
j tt'

Krma za živino — Žita — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica — Poljedelski stroji Orodje — Vsakovrstna semena i. t. d.
ELEKTROSRBUA
Freduzeče za projektovanje, izradnju i za proizvodu ju opreme industriskih e 'c ktroprivrednih i saobradajnih cbjekata
BEOGRAD, BRANKOVA 30
Poslanski fah 17 Telefon 24 698
Tek rač. 1032-T-13 kod Narodne banke u Beogradu
čestita srelnu novu 1957 godinu svim poslovnim prijateljima
SPIiOSN A TRGOVSKA
UVOZ
IZVOZ
(CAPODISTRIA)
TELEFON 43 in 100
I
1
ll
II
KOPER — TEL. 184, 141
želi vsem cenj. klientom in poslovnim prijatelje n obilo uspehov v letu 1957
TRGOVINA IN PEKARNA
ZORA ČOK
OPČINE
NARODNA 61 — Tel. 21-016
ZADRUŽNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE
Slovenija-Sadje
GORIŠKA
NABAVNO
PRODAJNA
ZADRUGA
GORICA
UL. DON BOSCO 46 - TEL. 26-08
LJUBLJANA — ČOPOVA 50 p. p. 83 Tel.: 23-301, 23-302, 23-303 Trgovsko predstavništvo v Mariboru, Beogradu in Skopju. — Odkupne postaje v Volčji dragi, skladišče v Kanalu.
IZVAŽA: gozdne sadeže, sveže sadje in povrtnino, suho sadje, sadne izdelke, sokove, pulpe, krmila.
UVAŽA: agrume in ostalo južno sadje, kolonialno blago.
TRGOVINA JESTVIN
Kukanja Drago
ZALOGA VINA IN SUHOA1ESNIH IZDELKOV
ftlaccdfo Siecf.a
TRIESTE - Via Romagna 24/a. Tel. 31-207
Nuili prvovrstna domača istrska in vipavska vina ter pristen kraški teran, specialno kraško gnjat (pršut) in kranjske klobase
NABREŽINA
želi vsem cenj. odjemalcem srečno novo teto!
MESNICA
Semolič Jože
v Nabrežini, Sesljanu in Devinu
želi cenj. odjemalcem obilo sreče v letu 1957
Železarna Jesenice
JESENICE NA GORENJSKEM
Izradjuje za potrebe masinogradnje:
VALJANI ČELIK — VUCEN1 ČELIK — LIM (DEBELI, SREDNJI, TANKI) — HLADNO VALJANE TRAKE — VUCENU ŽIGU — ZA-VARENE CIJEVI — ELEKTRODE — POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU.
U SVIM VRSTAMA:
GRADJEVINSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO D I N NORMAMA ZA OPČU MAŠINOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATN1 ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MASINSKOG ALATA ZA OBRADU METALA, DRVA I DRUGOG MATERI J AL A — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE SVRHE.
Detaijne podatke o vrstama, osobinama pojedinih vrsta Čelika, načinu iermičke obrade, dimenzijama, tolerancijama i načinu isporvke pruža Vam
Katalog proizvoda Železarne Jesenice
PEKARNA IN GOSTILNA	NABREŽINA
Grilanc Marij in Celestina
vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
EKPORT- IMPORT ZAGREB, Trg Republike 8
IZVOZI
Riblje konzerve (sardine, filete, skuše, tunjevinu i dr.); slanu ribu; sardelnu pastu; spužve in korale.
UVOZI
Brodske motore i rezervne dijelove za iste, zalim razne pribore i potrebštine za ribarstvo i prehrambenu industriju.
IZVOZNO PODJETJE
LJUBLJANA, DALMATINOVA 1
Telefon 22=212 Teleg. „Slovpromet”
izvaža vse vrste živine, konj, prašičev, mesa in inesnili izdelkov, prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko.
Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek Telefon štev. 3
„Gradšped”
Poduzeče za transport i špediciju R I ) E K A - Telefon 23-62
RADNIČKI SAVjET PODUŽEČA
Gradšped - Rijeka
čestita novuV1957 godinu svim svojim komitentima ; poslovnim prijateljima!
lil U
Šivalni stroji, radioaparath kolesa in nadomestni deli
NABREŽINA - TELEF. 22-323
SUKUIV STANISLAV
M
1

TELEFON 31-901 — »14162 Tele«. INTEXCOMIS TRST, Cl. XXX Ottobr. 8/II
VOČE ZAGREB
IZVOZIMO:
Sve vrste voča, svežeg I suvog sočiva i njihovih proizvoda, naročita sveže pečurke, suve dalmatinske maraske, maraskln sok, suve šljive, mekčinu, mandorle, orahe. lešnike, med, rakiju (šljl-vovicu), šumske plodove, mekinje I drugu krmu
UVOZIMO:
Južno voče, kolonijalne i druge poljoprlvredne proizvode
150 modelov radioaparatoV 30 televizijskih aparatov
Italijanske znamke: Autovox, Te lefunken, Minerva, Siemens, Voxson in C.G.E.
VESELE Nemške znamke: Nord Mende, No-VRAZNIKE ra’ ®chau*5 Lorenz, Graetz, Biaupunkt.
Ameriške znamke: Stromberg Carl son, Motorola, Majestic.
je razstavljenih pri
RADIO SPOBJZA
LLICA IIVIHHIdUl n - TRST TEL. 32GB6
TRGOVINA JESTVIN
Živic Josip
TREBČE 23
MESNICA
Hrovatin Aleksander
TREBČE 23
TRGOVINA JESTVIN
Pahor Karel
TREBČE 111
TRGOVINA JESTVIN
Kalc Edi
PADRICE 7
želi cenj. odjemalcem obilo sreče v letu 1957!
TRGOVINA JESTVIN
Škrk Jožica
ŠEMPOLAJ
želi cenj. odjemalcem obilo uspeha v novem letu
Lastnik
kina v Nabrežini
želi cenj. obiskovalcem uspehov polno novo leto!
HOTEL
„Pri zlatem jelenu“
GORICA, ul. Belllnzona 11
želi uspeha polno novo leto vsem cenjenim gostom!
TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA
GrgiC Andrej
BAZOVIC I 47
MIRODILNICA
DROGHERIJA
NABREŽINA
vošči cenjenim odjemalcem srečno novo leto!
JESTVINE
Meden Gizela
Trst, Ul. La Marmora IH
STROJNA MIZARSKA DELAVNICA
oima
Reg. št. 46041 Trgovske zbornice — Trst
IM P ORT - EXP ORT, komisije,
reprezentance in kompenzacije
TRIESTE — TRST
želi uspeha polno novo leto 1957
Hai&l
TRST, ul. Bortoletto 14 Telefon 93-021
želi veselo novo leto!
TRGOVINA JESTVIN
Jože CIGOJ
GORICA
ulica Delle Monache 17
DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK
vošči uspehov polno novo leto
liosmiva
GUŠTIN
ZliOAIIH, 3 TEL. 21 2112
Dobro kuhinjo in izbrano pijače nudi gostilna
TRST ULICA UDINE 37 TELEFON 24-938
B U F E T
"JOŽKO”
TRST
Ulica Ghega It. 5
Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigri ek in pristna domača kuhinja
Drava in zveza Dunaj - Trst
življenjski žili v gospodarskem razvoju Maribora
Ali se lahko rešiš vai/toinohilski nesreči?
Ljubljana, dec.
Slovenska gospodarska zgodovina je še tako malo raziskana, da se razveselimo vsakega novega uspeha na tem področju. Med takšna uspešna prizadevanja lahko uvrstimo najnovejšo knjigo o gospodarskem razvoju Maribora, ki jo je izdalo društvo mariborskih e-konomistov, založila pa založba »Obzorja«. Napisal jo je dipl. ek. Ermin Kržičnik ob sodelovanju Tineta Laha, Ostoja Durajve, dr. Igorja Vilfana, Toneta Kostanjška in drugih, in sicer kot »gradivo k zgodovini industrializacije mesta Maribora«. Društvo ekonomistov v Manboru se je s tem lotilo pomembne naloge, da bi načrtno obdelalo zgodovinsko gradivo. Knjiga »Gospodarski razvoj Maribora« je prvi prispevek k zbiranju in obdelavi tega gradiva. V njej je v glavnem prikazan le razvoj industrije, medtem ko čakajo druge panoge mariborskega gospodarskega razvoja še vedno na svojo obdelavo.
Silnice gospodarskega razvoja Maribora segajo preko same Štajerske in slovenskega ozemlja tudi delno na srednjeevropsko in balkansko področje, za kar sta bili odločilni dve življenjski žili mesta — Drava in zveza Dunaj-Trst, pri čemer gre Trstu še prav poseben pomen.
Razvoj Maribora od nekdanjega majhnega trga, o katerem imamo prve pisane zgodovinske podatke šele iz 12. stoletja, v današnje razvito industrijsko središče, ima več faz, v katerih sta zgodovinsko najbolj pomembna predvsem dva dogodka: zgraditev Južne železnice, ki je skozi Maribor povezala Dunaj s Trstom ,in zgraditev elektrarne na Fali (leta 1918). Maribor, ki je bil do časa železnic zgolj središče obrtniške delavnosti in kmečko patriarhalno mesto, se je počasi razvil v trgovskega posredmka med gornještaierski-mi .koroškimi, sudetskimi in češkimi proizvodnimi področji, ki jih je že zajela industrijska revolucija z zahoda, in kmetijskimi kraji spodnje Štajerske. Železnice so dale Mariboru še ugodnejši prometni položaj, ki je ob reki Dravi in križišču velikih cest, koder so šla stara trgovska pota, že tako zavzemal pomembno mesto. Do prve svetovne vojne je bil Maribor središče vinske, sadne, lesne in živinske trgovine evropske razsežnosti. Med svetovnima vojnama se je položaj popolnoma spremenil. Nova meja je sicer odrezala mariborski trgovini tradicionalna središča, vendar pa je dobil Maribor za to neprecenljivo nadomestilo ne le s tem, da je postal obmejno mesto na prehodu iz Srednje Evrope na Baikan z ugodnim prometnim položajem in z obiljem razpoložljive električne energije, temveč predvsem s tem, da se je v njem leta 1922 začela naseljevati tekstilna industrija, ki je izkoristila vse ugodnosti — od cenene električne energije in delovne sile do obsežnega jugoslovanskega trga. Razvoj mariborskega tekstilnega središča v marsičem spominja na rast tekstilne industrije v Kranju. Čas po drugi svetovni vojni pa velja predvsem za dobo razvoja kovinske industrije.
Oglejmo si še nekaj podrobnosti gospodarskega razvoja Maribora po gornji knjigi.
DVA VIRA GOSPODARSKEGA RAZVOJA
meroma pozno, šele v 12. stoletju. Preden se je uveljavil, je vodil dolgo konkurenčno borbo s Ptujem, katerega trgovci so močno posegaii na vse trge, ki si jih je skušal Maribor pridobiti. Ko pa so leta 17i9 proglasiti Trst za svobodno pristanišče in ko so takoj nato dogradili veliko cesto Dunaj - Maribor - Trst, je Maribor mnogo pridobil; kajti ta cesta je pustila Ptuj ob strani in tako je to obdravsko mesto doživelo v konkurenčnem boju z Mariborom svoj ekonomsko-zgodovinski poraz. Ko so deiali načrte za železniško progo Dunaj - Trst, je imel Ptuj še možnost, da bi spet pridobil na gospodarski pomembnosti, toda ptujski meščani so se sami uprii načrtu železniške trase skozi njihovo mesto!
nje, likerji, pivovarmštvo), inuustnja mila, kemikalij, usnjarska industrija in industrija čevljev. Maribor je bil le še bolj navezan na svojo kmetijsko okolico, dokler ni z ustanovitvijo velikih železniških delavnic trdno stopil na pot industrializacije.
ZAČETEK INDUSTRIALIZACIJE
V Mariboru so v tem času oživele obrti, ki so predelovale poljedelske pridelke: mlinarstvo, oljarstvo, usnjarstvo, pivovarništvo, proizvodnja žganih pijač in vinskega kamna. V drugi polovici 18. stoletja najdemo v Mariboru tudi že prve večje manufakture (velika vojaška obiačiinica je tedaj zaposlovala okrog 800 ljudi in je bila eno izmed največjih podjetij v naših krajih). Do izraza je prihajala tudi lesna obrt, v tem ko sta se na pohorskih obronkih razvijala fužinarstvo in steklarstvo.
DOBA ŽELEZNIC
Sredina 19. stoletja pomeni za mariborsko gospodarstvo novo obdobje. To je doba železnic. Železnice so dvignile Maribor na raven velikega trgovinskega središča, ki je vse do konca prve svetovne vojne posredoval med indu-str jsko razvitimi predeli srednje Evrope in poljedelskim jugom. Mejnik med dotedanjo obrtniško oziroma manufak-turno proizvodnjo in industrijsko proizvodnjo pa so bile velike železniške delavnice, ki pomenijo začetek industrializacije mesta. Leta 1857 so dogradili Južno železnico, katere proge so merile 1890 km, Maribor pa je bil nekako v njih zemljepisnem središču. Leta i863 je bila dograjena še koroška proga in za popravilo voznega parka so začeli istega leta graditi velike železniške delavnice, v katerih je bilo do prve svetovne vojne zaposlenih že okrog 1200 ljudi.
Železniške proge so odprle pot tudi mariborski trgovini in ji približale trge, ki so bili prej daleč. Hkrati pa so se na mariborskem trgu začeli pojavljati tuji industrijski izdelki, ki so iz-podrinjali izdelke mariborskih in podravskih obrtnikov. Obdržale so se le obrti, ki so imele industrijski značaj in ki so lahko vzdržale to konkurenco. Sem spadajo živilska industrija (žga-
V zadnjih 40. letih pred prvo svetovno vojno se je zelo razmahnila trgovina z vinom, sadjem, lesom, perutnino in zelenjavo. V tem času so nastali tudi večji industrijski obrati. Najpomembnejši so biii obrati vinske, pivovarni-škc m mlinarske stroke. Mlinska industrija je veljala za najmočnejšo poleg železniških delavnic.
Po prvi svetovni vojni je prilagoditev novim gospodarskim razmeram povzročila trenutne težave. Toda kakor se je morala nekoč zaradi železnic obrtna dejavnost umakniti trgovini, se je po prvi svetovni vojni trgovina umaknila — industriji. Bistvenega pomena za industrijski razvoj pa je bila elektrifikacija mesta (leta 1920) po priključitvi na falsko elektrarno, ki so jo pričeti grafliai že leta 1913. To je bit za Maribor enako pomemben zgodovinski dogodek kot 74 let prej Južna železnica in nato železniške delavnice. S presenetljivo hitrostjo so se množile zlasti tekstilne tovarne in Mariboru so prav tedaj dali vzdevek »jugoslovanski Manchester«.
Vtem ko je v novih razmerah zaradi konkurence iz Vojvodine mlinska industrija začela pešati, je nasprotno usnjarska industrija vzdržala konkurenco in se celo razvila. Pripomniti je treba, da velja usnjarska industrija v Mariboru za najstarejšo industrijsko stroko v Jugoslaviji, saj so obdravske us-njarne obstajale od 13. stoletja do druge svetovne vojne, torej polnih 700 let.
Poleg tekstilne pa se je vzporedno razvijala tudi kovinska industrija, ki je po drugi svetovni vojni celo prerasla tekstilno. Tako je Maribor po drugi svetovni vojni doživel svoj najvišji gospodarski vzpon na temelju nadaljnjega razvoja svoje industrializacije. Razvoj posameznih industrijskih podjetij, ki je tesno povezan z gospodarskim razvojem mesta, kakor smo ga zgoraj nakazali, si bomo ogledali posebej.	Dr. B. V.
Šofer - vozilo - potnik
Včasih smo imeli avtomobil za luk-sus; tedaj so ga v glavnem uporabljali ljudje, ki so ga potrebovali za svoj poklic. Danes pa avtomobila nimamo več za luksus in je dostopen vedno širšim krogom. Tako smo že pri bolečem poglavju nedeljskih vozačev, ki včasih brezskrbno podijo avtomobile po ce štab. želo pogosto niso niti dovolj izurjeni, ker pač avto malo rabijo ali pa nimajo talenta za to.
Šoferjeva miselnost v premnogih primerih ni na mestu. Nekateri gredo celo tako daleč, da trdijo, da je v vsakem vozaču potencialen, čeprav podzavesten dirkač. In res si na nesrečo mnogi izberejo motorno vozilo, da bi na njem pokazali svoje talente in se pobahali.
mo zavedati, da se kdaj utegnemo zaplesti v avtomobilsko nesrečo, čeprav po tuji krivdi. Verjetnost je precej velika — 1:20.
Kaj se da storiti, da v takšnih primerih odnesemo svojo kožo čimbolj poceni? To odvisi v glavnem od dveh činiteljev: od vozila, ki ga imamo v rokah, in predvsem od naše prisebnosti.
Tudi strokovna izobrazba je danes pogosto zelo površna, saj mnogi bodoči šoferji po desetih lekcijah samo toliko obvladajo krmilo, da ne zletijo pri šoferskem izpitu. Prave tehnike vožnje pa se pri tako površnih tečajih le zelo poredko naučijo.
Pri cestnih nesrečah je samo v 150o primerov krivo slabo sredstvo (cesta ali vozilo), v ostalih 85% pa je kriv človek.
Pri trčenju ob nepremični predmet ali pa ob vozilo, ki nam privozi nasproli, se hitrost našega vozila skoraj hipno zmanjša na 0. Predmeti ali potniki zletijo zaradi vztrajnostne sile naprej z isto hitrostjo, ki jo je prej imelo vozilo. Pri tem navadno zadenejo ob vogale in stene vozila samega ali pa priletijo skozi okno na cesto. Najhujše posledice imajo poškodbe vitalnih organov, ki jih vsebujeta lobanja in prsni koš. Posledica teh je ena tretjina mrtvih in tri četrtine ranjenih pri prometnih nezgodah.
NAJVEČJA PETROLEJSKA LADJA NA SVETU je »Universe Leader«, ki je pripeljala v San Frančiško iz Sumatre y82.00J hektolitrov mineralnega olja. Ladja lahko naloži 80.000 ton petroleja. Stala je okoli 5 milijard lir. Ladjo je najela kalifornijska družba Standard Oil.
Predvsem bi moralo biti na cestah več cestne policije, da bi predrzni in nedisciplinirani vozači povsod čutili njeno prisotnost. Morda bo strah pred ustrezno veliko globo le katerega spravil k pametni vožnji. Na področju psihološkega vplivanja pa bi lahko vzeli za zgled metode, ki so se v tujini deloma obnesle; sicer se tudi pri nas zadnje čase nekaj giblje. V senatu so predlagali, naj bi uvedli »dan brez nesreč«, ki je v Franciji uspel. Pri tem naj bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi (radio, televizija, kino in tisk) psihološko vplivali na vozače in jim predočilo vzroke cestnih nesreč. S takšno agitacijo so v Belgiji zmanjšali število nesreč za eno tretjino, v Franciji pa celo za polovico. V Nemčiji so velike deske, na katerih so naslikani primeri hudih nesreč, vsakdanji pojav. Pri nas pa se državno cestno podjetje ANAS omejuje na propagiranje cestne reklame. V Ljubljani sem nedavno opazil svarilne fotografije tipičnih cestnih nesreč, ki opozarjajo vozače in pešce, naj bodo previdni.
ALI SE JE MOGOČE PRI AVTOMOBILSKI NESREČI REŠITI?
Število prometnih nesreč nenehoma narašča. Čeprav utegnemo v bližnji bodočnosti dočakati ukrepe, ki pojdejo za tem, da bi se število cestnih nesreč zmanjšalo, je vendar odprava nesreč na cesti utopija. Če se nočemo odpovedati svojemu avtomobilu, se mora-
SVETOVNA PROIZVODNJA
KAVCVVKAr ( v tisočih ton )
Po vsej verjetnosti bi bil Maribor danes-idiiično mesto z izrazitimi srednjeveškimi potezami, kakor n. pr. današnji Ptuj, ako ne bi blaga klima, slikovita okolica, idealna prometna lega in bogato kmetijsko ter gozdno zaledje tako vplivali na njegov razvoj, da je Maribor danes veliko industrijsko središče. To beremo v uvodu nove knjige. V zgodovini tega mesta ima Drava, ki je njegova osnovna zemljepisna značilnost, poglavitno vlogo. »Kakor se je nekoč podravski promet, trgovina, mlinarska in usnjarska obrt lahko bohotno razvila ob dravskih bregovih, tako je danes osnova mestnemu gospodarstvu električna energija, ki jo dajejo dravske elektrarne.«
I v Jisočih Ton
1954

MALA- |NDO-7A- NEŽI JA
Maribor je zrasel na križišču dveh poti: iz haitskih krajev v Sredozemlje (stara jantarska pot) in iz Alp v Podonavje, kjer je bila plovna Drava bistvenega pomena. Kljub svoji dobri prometni legi pa se Maribor poiavi najprej kot trg in potem kot mesto raz-
Prvi črtež nam v zgornjem delu kaže, kako se je razvijala svetovna proizvodnja naravnega kavčuka (gumija) v razdobju 1934/53. V teh dvajsetih letih se je svetovna proizvodnja gumija povečala za 75%. Kakor vidimo na čr-težu, je leta 1934 znašala 1,041.000 ton, medtem ko je v letu 1945 padla na 254 tisoč ton ter je v letu 1953 narastla na 1,752.000 ton. V prvih devetih mesecih leta 195S je že dosegla 1,345.000 ton. Tako bo do konca tega leta verjetno pre-
segla proizvodnjo iz leta 1953.
V letu 1951 se je proizvodnja v petih državah sukala med 1000 in 10.000 tonami, in sicer v Boliviji okoli 1000, v Brunej! 1200, Mehiki 1900, v Kamerunu 3300 in v Oceaniji (Novi Gvineji, Papui, Fidžiju in Sanmi) 3500 ton. V osmih državah se je proizvodnja sukala med 10.009 in 50.000 tonami, in sirer v Burm' 17.009 Severnem Borneu 18.200, Nigeriji 21.100, Indiji 21.800, Braziliji 22,300, Belgijskem Kongu 22.500, Sara-
waku 23.700 in Liberiji 58.400. V dveh državah je znašala med 50.000 in 100 tisoč, in sicer v Kambodži in Vietnamu 79.000 in Cejlonu 96.000. V treh državah je presegla 100.000 ton, in sicer v Tajlandu 118.000, Malajski zvezi (s Singapurjem) 584.000 in Indoneziji 750 tisoč ton.
Spodnji del prvega črteža nam pove, za koliko odstotkov je proizvodnja narastla na posameznih celinah od leta 1934 do 1953. V Afriki je prirastek do-
niti, če tega že v normalnih razmerah ne bi znujgli.
V avtomobilu sedijo običajno šofer in trije potniki. Od teh sedi eden spredaj, dva ali trije pa zadaj. Najmanjši nevarnosti je izpostavljen vozač. Edino poškodbe prsnega koša so precej pogoste, zaradi pritiska krmila. Največji nevarnosti pa je podvržen potnik, ki sedi poleg šoferja, ker običajno zadene ob sprednjo steno vozila. Šofer sam je najbolj povezan z vozilom, in je tudi z mislimi najbolj pri stvari, čeprav ni pametno, da se potniki vmešajo v opravke vozača, je pa vendar koristno, če sledijo dogajanju na cesti, da so v primeru nesreče nanjo pripravljeni.
KAJ JE TEDAJ MOGOČE STORITI?
Avtomobil ima znotraj celo vrsto štrlečih in oglatih predmetov, od zrcalca pa do vseh mogočih vzvodov in krmila. Kako trda je streha, pa je marsikdo, posebno če je velike postave, že poskusil pri navadnem skoku vozila na terenski zapreki. Toda tudi na tem področju že opažamo znake izboljšania. Danes skušajo graditelji razne gumbe in vzvode, ki so potrebni za upravljanje vozila, združiti na majhen prostor. Sploh pa mora biti armaturna plošča modernega vozila čimbolj gladka. Fran coska tovarna »Citroen« je na svoj najnovejši model DS 19 vgradila celo takšno krmilo, ki se v primeru trčenja upogne. Tako se izognemo poškodbi prsnega koša, ki so prav pri šoferju najbolj pogoste. V Ameriki pa že delj časa oblagajo vse notranje dele avtomobila s kakšno mehko snovjo. Tovarna Ford je šla celo tako daleč, da je nekatere svoje modele opremila z varnostnimi pasovi. Ti ukrepi pa so dvignili precej prahu. Čeprav uporabljajo posebno šoferji na »stock cars« te priprave in so v Franciji čelade za motocikliste obvezne, je vendar težko pričakovati, da bi te priprave prišle v splošno rabo. Laže bi se morda dale vpeljati »naramnice«, ki se že delj časa z uspehom uporabljajo pri angleški RAF.
segel 4°», v obeh Amerikah 2" o in v Aziji 94%.
Zadnji črtež nam kaže razliko v proizvodnji v letu 1954 in v letu 1934 v petih državah ki pridelajo 9/TO naravnega kavčuka na svetu. Med svetovno vojno od leta 1939 do 1945 je svetovna proizvodnja zelo nazadovala. Tako je leta 1945 znašala v Indoneziji komaj 10.200 ton, v Malajski zvezi 8.700, V Tajlandu, Kambodži in Vietnamu 12.200 ton.
Šofer naj se upogne nad stranski sedež. S tem doseže dvoje: izogne se poškodbi zaradi krmila in zmanjša razdaljo svojega telesa od armaturne plošče. Obenem pa prepreči, da sopotnik, ki morda sedi poleg njega prileti v sprednje steklo. Potnik, ki sedi poleg šoferja, naj se v tem primeru lahko upre na noge, da poveča povezavo z vozilom obenem pa naj se nagne v stran. Potniki, ki sedijo na zadnjih sedežih naj pa se vržejo čim niže, med prednje in zadnje sedeže, če le gre.
Jcrhas na glavi -zdrava telovadba
Naše ženske, ki se dan za dnem upo-| gibajo pod težo jerbasa ali vrča z mle-j kom na glavi, nam porečejo, da se šalimo. In vendar piše francoski zdravnik dr. Miriez v časopisu »Constella-tion«, da se lahko obvarujemo ošibit-, ve hrbteničnih vretencev in občutljivo-; sti hrbtenice, ako telovadimo (hodimo); s težkim predmetom na glavi. Ko nekaj nosimo na glavi, piše omenjeni zdravnik, smo prisiljeni loviti ravnotežje Rako deluje vse mišičje na hrbtenici. Hrbtenica in z njo vse telo poslane tako bolj prožno in bolj odporno proli raznim sunkom in bodežem, ki včasih nastopajo, če dvignemo povsem lahke predmete. S takšnimi vajami je treba začeti že v mladosti.
R. D.
Čeprav ne upoštevamo vseh komponent, ki so navsezadnje odvisne od graditeljev, ostane še nekaj možnosti za rešitev, pri katerih odloča izključno člo vek sam. Prisotnost duha, ki se zahteva pri nesreči, pa je odvisna od poučenosti in pripravljenosti. V sili namreč reakcijo lahko samo pospešimo, nikoli pa ne bomo v sili zmožni nekaj ukre-
TVRDKA
Forniture Orologerie
TRST, ul, S. Lazzaro 8 - Tel. 36-308

želi vsem urarjem vesele praznike
in obilo uspehov v letu 1957
\
I
',V.
vi
I
I
RADNIČKI SAVJET I UPRAVA
ŽELJEZARE
SISAK
SISM PREDGRADJE JUGOSLAVIJA
tl
ČESTITA
1
MS
»
SVIM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJIMA I POTROŠAČI-MA KAO I SVIM RADNIM LJUDIMA TRSTA I OKOLICE
NGVU U957 GODINU
silite


N.
MANJŠI POSTAJAŠ! Med 40. in 50-letom se tvoja postava skrajša za 1 cm. Pri 80. letu boš za 7 cm manjši, kakor si bil pri 25. letu. Zaradi utrujenosti se; človeško telo proti večeru nekoliko skrči, ker se obročki med hrbteničnimi vretenci stisnejo.
RAK SE V MNOGIH PRIMERIH PODEDUJE. Američan Charles S. Ca; meron, ki je po vsem svetu znan kol raziskovalec vzrokov obolelosti za rakom, je mnenja, da se rak pogosto podeduje, vendar so v tem pogleda mogoče tudi pomote, ker to pravilo ne velja splošno. Američan odsvetuje poroke med sorodniki, ker se tako rak la-, že podeduje. Zgodilo se .je že, da je t isti družini obolelo za želodčnim rakom 6 otrok.
Ob ljubljanskih spomenikih
Zimsko kramljanje za poletni čas
Ljubljana, decembra V naši beli Ljubljani se je od tistega časa, ko je Alešovec spisal svoje »Ljuoljanske slike«, mnogo, mnogo sprem.nno. Kaj se ne bi, saj je od tedaj preteklo žs skoraj sto let 1 Tedanja Ljubljana s svojimi zatohlimi ulicami, večinoma nizkimi hišami, malenkostnim prometom, s fijakarji pred hotelom »Elefontom« (kakor so tedaj go.orili Ljubljančani) in še danes z.ogiasno poznatim Žabjekom (ki ga je tudi Alešovec okuidl in ga opisal v s-pisu »Ričet iz Žabjeka, skuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjo«) je bila tesno povezana s tedanjim avstrijskim Trstom. Naše babice in prababice so si že kdaj kaj rade privoščile požirek »kofeta« in ta dragocena zrna jim je po ugodni ceni prinesel iz Trsta kak -poznati železničar brez užitnine. In marsikateri najdenček, ki so jih tiste čase v Trstu odlagale ženske je našel svojo pot v Ljubljano, kar nam še danes pričajo mnoga tržaška imena Ljubljančanov. Iz tistega patnarkainega žitja je vzbudil Ljubljano moderni čas dvajsetega stoletja. Porajali so se novi čini-balj-i, vodstvo m.-sta je vzel v svoje roke župan Ivan Hribar, ki je Ljubljani nadel povsem no,o lice. S štiriletnim presledkom prve svetovne vojne se je po tej poti pričel nov razmah in zopet štirils-tnim presledkom druge svetovne vojne se je ta razmah nadaljeval. Danes je Ljubljana moderna prestolnica Slovencev, ugodno ležeča za zveze na vse kraje Jugoslavije in bližnjega juga ter zahoda. Nebotičnik, mod-srne o steklen j ene visoke stavbe, trolejbus živahen promet — da, Ale-šov:c bi te več ne prepoznal, tako si se našopirila in zrasla... Kaj vse pa si pretrpela v teh časih, koliko gorja se je skrivalo v tvojih nedrij ih, tega ti ne razkazuješ, vemo pa to mi, ki smo te strahotne čase preživeli. Zato
bodi tisočkrat pozdravljena, ti naša bela Ljubljana!
Od časa do časa se rad pomudim pri naših spom.nikih, pričah naše preteklosti, naše kulture in zgodovine. Ko poleti sedim na Trgu herojev in gledam pred seboj spomenik Ivana Vajkarda Valvasorja, se- zamislim v tiste čase pred 300 leti, ko je ta znameniti mož napisal in sam izdal za tiste čase epohalno delo »Čast vojvodine Kranjske« (Die Ehre des Herzog-tums Krain). Zares, težko bi tedaj našli človeka, ki bi toliko žrtvoval za čast svoje rodne domovine, žrtvoval poleg svoje duševne sile -tudi svoje premoženje, da je na stara leta — prej begat plemič — skoroda obubožal. Za to njegovo delo mu bo naš narod vedno h.aležen; postavil mu je pa. tudi v središču Ljubljane spomenik, ki je gotovo eden naj.epših v na^ šem mestu. Da so te, gospod Vajkard, postavili prav pred muzej, se povsem sklada s tvojim življenjskim delom etnograf, topograf in z-gedcvina-r, kar si bil. Slava ti, glasnik stare Carnioliae!
Rad imam spomenike, ki so postavljeni v zeleno okolje. V sredino zidovja postavljeni spomeniki se mi zde nekako pusti, brez poživ jajočega diha narave. Seveda, kam naj bi dali Prešerna? Kot centralna osebnost Slovencev spada tudi v središče mesta. Petdeset let že stoji na tem mestu, Stritar sam j s prišel tedaj z Dunaja, da ga odkrije in izroči Ljubljani v varstvo. Z balkona hotela »Un;on« je govoril zbranim množicam o Prešernu, v lepi poletni noči pa so se zvrstili pred spomenikom številni pevski zbori in ob svitu bakel je odjeknila mogočno njemu posvečena pes-em »Slava Prešernu«. Koliko vnetih obo-ževateljev tvoje muze je od tistega časa že stalo pred tvojim obličjem, koliko vencev in cvetlic so že nasuli na tvoj podstavek! Ti -pa motriš ves ta
človeški direndaj mirno in hladno in zdi se mi, kakor bi še enkrat note. reči:
Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže — on živi, umrje brez dinarja.
Poleg Valvasorja pa mi najbolj ugaja spomenik našega reformatorja in prvega slovenskega pisca Primoža Trubarja. Kako lepo je postavljeno njegovo poprsje pri vhodu v Tivolski park! Ob glavni ljubljanski cesti stoji in vendar v zelenju, cvetlice se sklanjajo ped njim in drevesa okrog njega mu šepetajo zgodbe iz davno minulih časov. Iz majhne slovenske vasi Rašice si nastopil težavno pot v širni svet in iz tujine si nam podal prve slov.nske tiske. Daleč od domovine -počiva tvoje truplo, tvoj kremeniti značaj bo za vedno vzor tvojim potomcem 1
Prvi spomenik so Slovenci v Ljubljani postavili svojemu prvemu vidnemu pesniku Valentinu Vodniku. V težkih časih je ži.el Vodnik, dvema cesarjema je moral služiti. Z »Ilirijo oživljeno« je vzbudil S.ovence, zakrožil pa je še mansika-tere, ki se jih še danes uče naši šolarčki. Poleg tržišča stojiš, okrog -tebe se zgrinjajo množice — tudi za življenja sl kot pravi demokrat rad zahajal med ljudstvo. Zapustil nisi »ne sina ne hčere« toda tudi tako boš živel vedno med na mi 1
In pa naš goriški slavček Gregorčič! Kam so te deli? Tvoja lirična pojava bi spadala v park, m-ed zelenje in rože, ne pa da te obdaja hladno zidovje in m stni hrup. Rad bi te videl kje drugje, toda tudi tu mi bodi pozdravljen! Star znanec si mi, marsikatero lepo urico sem v svoji mladosti užil pri čitanju tvojih pesmi. Mladina ta je ljubila, bila tl je vdana, njen glas-
nik si bil. Zlata knjiga tvojih pesmi tudi danes ni zgubila svojega čara. Po življenju, polnim bridkosti, si se vrnil nazaj v planinski raj, za aeboj pa si zapustil spomin, ki med Slovenci ne bo nikoli ugasnil.
Kaj pa ti, dragi mi Gorazd? Kolikokrat sem te srečal, ko si korakal po ljubljanskih ulicah, v desni roki palico, Lvo držeč na hrbtu, ne i reneč se dosti za ljudi, vedno vase pogreznjen. Borbene narave si bil in zato si tudi marsikaj hudega okusil. Toda bil si - mož! Končno so se te Slovenci vendarle spomnili in ti potavili kar dva spomenika. V hiši, kjer si bival, so na pročelju odkrili ploščo v tvoj spomin, postavili pa so ti tudi spomenik, ki karakteristično izraža tvojo možatost. Da, tak je bil Gorazd — Anton Aškerc, mojster Slovenke balade.
In vsi ti večji in manjši spomeniki in spominske plošče, raztreseni širom mesta, ki nam pričajo o strahotah polpreteklega časa v našem mestu? Pričajo nam o barbarstvih dvajsetega stoletja, o ubijanju nedolžnih ljudi, o n. človeških podvigih fanatičnih mogotcev in oholem preziranju vsega človeškega. Pričajo nam pa tudi o junaštvu slovenskega človeka in njegovem hrepenenju po svobodi. Pred njimi sklonimo glave z vročo željo, da bi se kaj takega nikdar več ne ponovilo.
Dva »namenita jubileja praznujemo Slovenci v letu 1956.: 200-letnico rojstva Antona Tomaža Linharta slovenskega prosvet-ljenca, zgodovinarja in dramatika, in 100-letnico rojstva Antona Aškerca. Anton Tomaž Linhart je posebno znan po tem, da je prvi priredil v slovenščini igri »županova Micka« in še danes igramo »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Udejstvoval se je tudi kot zgodovinar in spisal delo o južnih Slovanih. Na ljubljanskem Navju so mu postavili spomenik. Vse prezgodaj je legel v -grob tudi naš bard Anton Aškerc. Komaj 56 let je bil star; bil je borec in imel je mnogo nasprotnikov. Za ljudi takega kova je večni počitek kar prijeten ...
— om —
II I I l!!lllllllllll;|!!l!ili!ll!l I; I I I r I I I II I I I I I T I I I I I I lili
„GOSPODARST V 0“
izhaja vsak drugi pe ek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst. Ul ca Geppa 9i tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: le na 70 lir. pol etma 400 lir. P št. ček. račun »Gospoda stvo< št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za os alo inc z m tyo 2 do'arj'a letno. Naroča sp pr AD.I.T., DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana. St:itarjeva ul ca 3/1. tek. rač. p i Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž 375 — CENE OGLASOV: za vak m/m višine v širini enega stolp a 40 1 r, za možem tvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr Lojze Ber- e Založnik: Založba »Gospodar tva« Tiskarna »Graph s« v Trstu
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
Jožef
Merševani
GORICA, Corso Italia 24,
TRST, Ulica Coronco 45
1 JI PO RT E X P O R T
koles, šivalnih strojev, radio aparatov, ter avtomobilskih nadomestnih delov.
= „VI$TA“
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira nt o miko v, daljnogledov, šesti/, računal in po-trebščbi za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
(Petoi Parni Cepal
TRST - Ul. Udine 36 - Tel. 28-296
Želi cenjenim odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto !
TVRDKA II S T A AJ II V L J R W A L R T A 1883
Destilacij a esenc
Janoušeft
TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963
Lastna proizvodnja in izvoz:
eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov
želi veselo novo leto!
IMPORT KOPER E X FORT
TELEFON ŠT. 74 -155
Nudimo vsem odjemalcem prvovrstno paradižnikovo mezgo, marmelado, raznovrstne džeme, pristno domačo slivovko, češnjevec in druga žganja. - Raznovrstne pulpe, predvsem priporočamo našo kvalitetno smokvino pulpo i. t. d.