LETNÍK V - 6, SEPTEMBERT 1998
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN
Na občino se je treba dobro pripraviti

Trzinci imamo pravico odločati
o tem, v kakšnem kraju hoćemo živeti
Zastoji bodo odpravljeni, ko bo zgrajena celotna obvoznica
	
	
-j > y i v^L It» i'JI'.'l'H i	rZA£TONJ\ > DOBÍ, > ff Č£ KUPIŠ M! ^ \ IÏSÊLLÎ -tevur TR////X
	O*
	
	
	MoiiVea 5. !236 TRZW
	
OPTIKA	^OHjO z božansko ponudbo dodatna
Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006	oprema za borih 9.270 SIT oziroma 98 DEM *	polo open air z električno zložljivo streho " polo easy air z električnim odpiranjem sprednjih oken in centralno zaklepanje *	polo limuzina free air s steklenim stresnim oknom *	polo variant fresh z mehansko klimatsko napravao TO NI PRAVLJICA, TO JE VSE RES!
De lov ni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00-18.00 sobota zaprto Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 738-980	pokličite tel.: 715-059 doiviZale cd^
zgodovinski krizni čas
I isto lepo nedeljo, 21. junija, smo se Trzinci na referendumu odločili za osamo-svojitev, za lasliio občino. To je pomemben dan za trzinsko zgodovino in če borno znali pametno, samostojno živeti, tudi za vse krajane Trzina. Važno je, da se zdaj kar najbolje pripravimo na čas, ko bo naša občina začela delovati samostojno. Treba je pripravili celo kopico stvari, predvsem pa trezno razmisliti o prihodnjem življenju kraja. Zdaj je bilo lahko, saj smo za vse, kar je šio narobe, lahko dolžili druge, predvsem tište v Domžaiah. Poslej bonio morali odgovornost za vse převzetí kar sami. Verjetno bo šc nekaj hude krvi pri delitveni bilanci, vendar bo v prihodnje za vse najbolje, če se borno naučili živeti skupaj - kot dobri sosedje. Bojne sekire borno morali zamenjati za pipo miru. Se se borno lahko ježili na državo, poslance, neučinkovito sodstvo in podobno, vendar borno morali predvsem sami pometali pred svojim pragom.
Kako bomo v Trzinu dělali in živeli, bo v veliki meri odvisno od tega, kakšno vodstvo si bomo izbrali in koliko mu bomo pomagali pri uresničevanju ne preveč skromnih zah-tev.
Prehod iz KS v samostojno lastno občino bi lahko označili za přelomen in tudi zahteven
ODSEV - glasilo KS Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe
Člani uredniškega odbora:
Tone Ipavec, Uria Mandeljc. Nuša Matan, Jani Mušič, Viktorija Pečnikar - Oblak, Mojca Senica in Joie Štih
Tehnično urejanje: Emil Pevec
Fotografije: Mojca Ručigaj
Lektoriranje:
Marija Lukan
Tisk:
Bavant Trading d.o.o.. Ljubljana
Naklada:
1200 izvodov
Glasilo Odsev izdaja cnkrat meseino in ga dobijo brezplaíno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike 8k>venije SI. 415 - 395/97 krajevni časopis Odsev Epada med proizvode informativnoga značaja iz 13. točke tarifne Ètevilke 3. za kalere se plačuje 5% davek od prometa proizvod ov.
7.0 «:im po sebi. vem\nr so v Trzinu zdnj dogaja toliko stvari, ki bodo vplivale na příhodnost kraja, da za sedanje obdobje res lahko rečemo, da je zgodovinsko, in žal tudi krizno.
Naš kraj počasi dobiva cestno obvoznico, ki bo, hočeš nočeš, precej vplivala na kakovosl življenja v kraju. S šfiripasovnico se bomo verjetno znebili počasnih avtomobilskih kolon, v Ljubljano bomo lahko prišli precej prej kot zdaj, obvoznica pa bo omogočila tudi ureditev centra Trzina. Prav ta center je zdaj najhujši problem našega naselja. Visina blo-kov, ki naj bi jih v centru zgradili, buri duhove in deli Trzince na zagovornike in zagrizene nasprofnike soseske, kakršno bi radi zgradili investitorji. Svet KS je bil, ob grožnji kra-janov z uporom, nekaj časa skoraj ohromljen, saj njegovi člani kar niso znali najti skupnega jezika in se posvetiti le temu, kar bi koristilo Trzinu. Očitno so volitve že preblizu, preveč pa je bilo tudi osebnih zamer in razočaranj. Včasih je težko prevzeti breme odgovornosti in se izpostaviti kritikám. Nekateri rabijo kar preveč časa, da spoznajo, da sprejem neke funkcije ne pomeni le priznanja in časti, temveč tudi delo, pogosto celo garanje. Če sprejmeš odgovornost za vođenje kraja, si soodgovoren, čeprav na primer ureditev pločnika ni ravno v tvoji pristojnosti. Kar preveč lagodno se je skriti v skupino in reči, saj so za to zadolženi drugi.
Nekaterih ni bilo prav dosti opaziti pri priza-devanjih za osamosvojitev občine, zdaj pa bi radi pobrali kar vse lovorike. Tišti, ki so se odločili za sodelovanje v vodstvu KS, bi morali že od vsega začetka vedeti, da to ne pomeni, da bodo zraven le, ko bodo slavnosti in veselice.
Slika na naslovnici:
Gradbišče bodočega centra T3, ki buri duhove med Trzinci.
(foto: Mojca)
Najbolje k; Kn«, cc k; t:ii „>» v„,i!i,,i i;utiie sposobni skleniti moratorij za vsa stara nesuglasja in skušali najti skupni jezik v boju s problemi, ki se vse bolj kopičijo. Toda Slovenci smo čudni Ijudje, neradi prisluhnemo drugim in pametnim nasve-tom. Raje se prav mazohislično izživljamo v sporih in pri zadajanju nizkih udarcev drugim. Tudi naši svetniki niso imuni na to. Bojim se, da je zdaj pozornost sveta KS preveč osredotočena na spore in zamere glede centra T3 in da vodstvo KS enostav-no ni več sposobno učinkovito nadzorovati še drugih problemov. Volitve, če bodo úspěšně, lahko pripeljejo v vodstvo nove, iieobremenjene ljudi, ki bodo krajevnemu vodstvu prav gotovo dali nov zagon, vsi, ki se nameravajo potegovati za funkcije v bo-doči oličini, pa bi morali že v naprej vedeti, da Trzin čaka še izredno veliko garanja in nerešenih vprašanj in da ne bo prav dosti časa za delitev odlikovanj in veseljačenja. Prihodnjemu vodstvu bi lahko, še zlasti pri oblikovanju nove občine in pogajanjili z Domžalčani, v veliki meri pomagale tudi izkušnje, vsaj nekaterih sedanjih svetnikov. V obdobju, ki je za naini, so se nekateri le naučili abecede političnega življenja, zato lahko upamo, da bodo zaplet glede centra T3 uspešno rešili in da bodo videli tudi probleme, ki bi lahko nastali ob rekonstrukciji MIO, ohranjanju zelenega rezervata med OlC-jem in preostalim Trzinom, nadaljnji pozidavi Tržna, plinifikaciji, oskrbi z vodo in na drugih področjih.
Urednik	H- i
S M
Kdor ne mara,
da bi ga okrog prinašali,
mora imeti oči na vsakem prstu.
(Danski)
12 VSEBINE:
V TRZIN Ní ŽÍUMO DOBITI TROJANSKOGA KONJA	14
BRALCI ODSÍVU	21
INTiRVJU: JAKOB ŠMON - DÍLA Jí BILO TOLIKO, DA SO KOMAJ VSI PRIŠLI NA VRSTO	22
INTERVJU: TOMAŽ SRŠÍN - TOMAŽ VI ZA D08RÍ GOSTILNl	30
INTiRVJU: ŽIGA GABROVŠÍK - SAMO ZA DŽÍNTÍLMÍNÍ	33
MLADINSKI PLANINSKI TABOR KOPRIVNA '98	34
danes NOVI-STARI trzinci in nikoli več
(zapis ob uspešnem rezultatu referenduma 21.6. 1998)
F^eferendum, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali in do kalerega je bila pol pose-jana s samimi problemi in ovirami, je uspěl lepše, kot bi lahko pričakovali še tako veliki optimisti. Na volišča nas je prišlo nekaj manj kot 60%, za lastno občino pa nas je glasovalo skoraj 75%. To je v velikem nasprolju z grožnjami nekaterih na občini, ki so črnogledo napovedovali, da bo manj-šina odločala o příhodnosti večine. Zahvala za tako dober rezultat gre prav vsem: društvom, gasilcem, střelcem, kul-turnikom, vrtcu, šoli, šahistom, pa planin-cem, ki so kar v opremi prišli prvi na volišče in šele nato šli na dogovorjeno turo, posameznikom, ki so odložili svoja predviđena potovanja in šli kasneje na izlet ali na pot, pa listim, ki so se predčasno vrnili, pa vsem listim tihim neimenovanim posameznikom, ki nikoli ne rinejo v ospredje, da so lahko izrazili svojo voljo. To pa je tisto,
kar je pri vsej stvari najpomembnejc: najprej Ustavno sodišče in potem še DZ so nam priznati pravico, da sami povemo, kaj želimo; to pa je tudi najosnovnejša oblika neposredne demokracije. S tega zornega kota sploh ni pomembno, koliko procentov nas je bilo za in koliko proti, vsem je bila dana možnost izraziti lastno voljo. Torej gre priznanje tudi listim, ki so prišli in glasovali proti.
Ko me je nekdo vprašal, kakšne občutke imam po referendumu, ko so bili že znani neuradni rezultati, sem mu rekel, da jih je bilo nekaj čez tristo proti, pa mi je prcproslo dejal: Tone, ne sekiraj se, tišti ki so glasovali proti last ni občini, niso pravi Trzinci. O tem sem še dolgo razmišljal in vedno bolj prav sem dal preprostemu sogovorcu; kaj pa je bilo tem Ijudem več kot usoda laslnega kraja, kakšno zamero mora gojiti tak člověk, da mu je več do revanša, kot do prihodnosli nas vseh.
Sedaj ko je DZ tudi uradno podprl na poizvedovalnih referendumih izraženo voljo ljudi in potrdil občine, med katerimi je tudi Trzin, se pravzaprav začne šele pravo delo. Volilci bodo morali jeseni še enkrat izraziti svojo voljo in izvoliti Občinski svet, ki naj bi s svojim delom izpolnil pričakovanja krajanov in pričel graditi příhodnost kraja, ki bo morala biti bistveno lepša, kot bi bila, če bi ostali v skupni občini. Zato bo velika odgovornost na članih prvega OS, ki bodo morali zanemariti strankarske interese in svoje delo podrediti koristim nas vseh. Iz preteklosti je ostalo veliko nerešenih problemov, posledice nedela in napačnih od-ločitev v preteklosti tudi niso majhne, tako da bo delà čez glavo, lotiti pa se ga bomo morali postopoma in temeljito; z majhnimi koraki doseči velik napredek.
Tone Ipavec
llâPII
irosiniatoi im mm^w^WM^tm mMwmmmmm'wmM mM> ^nmmM&wwwmw osUrais wwmms
Clan volilne komisije za izvedbo referenduma za izločitev delà občine Domžale v novo občino Trzin Milan Prešern nam je posredoval uradne podatke o glasovanju na referendumu v Trzinu:
število volilnih upravič.	2.446	
glasovalo po imeniku	1.434	
s potrdilom	0	
Skupaj glasovalo	1.434	58,63 %
oddanih lističev	1.433	100,00 %
ZA	1.052	73,41 %
PROTI	366	25,54 %
neveljavnih lističev	15	1,05%
STRANČARSKO OGIAŠEVANJE V ODSEVU PRED NOVEMBRSKIMI OBČINSKI Ml VOLITVAMI
Vse stranke imajo enako pravico do nastopanja v glasilu Odsev. Pred volitvami bomo v novembru izdali posebno predvolilno številko našega glasila, v kateri bo imel vsak organizator volilne kampanje (stranka ali skupina občanov) za položaje v občinskem svetu ali za mesto župana Občine Trzin pravico do brezplačne objave oglasa na četrtini strani v Odsevu. Vrstni red tovrstnih člankov bomo izžrebali javno v uredništvu. Vse dodatne predvolilne objave v Odsevu bo treba plaćati po ceniku, ki velja za reklamne članke v našem glasilu. V reklamnih člankih imajo organizatorji volilne kampanje pravico do objave logotipa stranke, ene črnobele slike in ustreznega teksta. Besedilo lahko organizatorji volilne kampanje pripravijo sami, uredništvo Odseva pa ima pravico do lektoriranja teh prispevkov. Besedilo lahko po želji posameznih organizatorjev volilne kampanje napišejo tudi člani uredništva. Vsaka stranka ima lahko v eni številki Odseva na razpo-lago največ eno stran. Vse podrobnejše podatke dobite pri članih uredništva ali na sedežu KS Trzin.
Uredništvo Odseva
v skladu z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območil je Trzin z g. avgustom 1998 postal samostojna občina s sedežem v Trzinu. Kaj pa zdaj? Na KS Trzin sta za vođenje priprav na začetek delovanja nove občine zadolžena Jožica Valenčak in Tone Peršak. Prosili smo ju, da za brake Odseva pojasnita, kako bodo stvari zdaj tekle in kaj je treba še storiti, da bo občina Trzin res zaživela.
I	ožica nam je, da bi vsi vedeli za přelomné dni ob nastajanju občine, navedla neka-tere najpomembnejše datume tega obdob-ja: "Předhodili postopek za ustanovitev občine in njeno izločitev iz dosedanje skupne občine Domžale smo v Trzinu zaključili 23. maja letos. Poizvedovalni referendum, na katerem smo se odločili za lastno občino, je bil 21. junija, 22. julija pa je državni zbor potrdil ustanovitev občine Trzin, ki je bila uradno ustanovljena 8. avgusta letos.
Po napovedih naj bi Državni zbor 22. septembra razpisal volitve v organe občin, volitve pa bodo 22. novembra. Takrat bomo volili občinske svetnike in nrvcga župana nove trzinske občine. V skladu z zakonom naj bi trzinski občinski svet štel
II	svetnikov. Za volitve bo treba imenovati volilno komisijo. To bo na predloge iz KS Trzin opravil domžalski Občinski svet. Slednji bo moral določili tudi vo-lilne enote, če pa tega ne naredi, bo Trzin ena sama volilna enota. Volilna komisija bo sestavila komisijo za volilni imenik in volilne odbore. Najkasneje 20 dni po volitvah bo predsednik občinske volilne komisije sklical prvo seio novega občinskega sveta. To bo konstitutivna seja občinskeca sveta, na kateri bodo potrdili mandate in sprejeli začasni poslovnik. 1. januarja 1999 pa bo nova občina resnično zaživela in začela z delom."
Da bi občina takoj zaživela, je potrebno že v naprej pripraviti nekatere akte.
Za zagotovitev takojšnjega delovanja nove občine je treba pripraviti začasni poslovnik, statut občine, poslovnik občinskega sveta, akt o organizaciji ter akt o sistematizaciji. Vse te akte lahko pripravimo že pred prvo sejo sveta. Na prvi seji pa bo treba sprejeli tudi sklep o tem, kateri od odlokov Občine Domžale še veljajo. V skladu z veljavno zakonodajo bo imela nova Občina Trzin takoj na začetku pravico do štirih redno zaposlenih delavcev. Tone Peršak je bil v času svojega poslanskcga mandata v Državnem zboru član komisije za lokalno zakonodajo, kot občinski svetnik Občine Domžale
pa se je tudi v praksi dobro seznanil z zgradbo in delovanjem občine, zato je eden najprimernejših svetovalcev pri pri-pravah na občino. Med drugim nam je dejal:
Bistveno se mi zdi, (la občina začne takoi oziroma kar naihitreje samostojno delovati. Po tem, ko bo s 1. januarjem začela tudi formalno delovati, bo imela zelo malo časa za postavljanje na noge. Največ v treh mesecih bi bilo treba zaključiti delitveno bilanco z občino Domžale, že takoj pa bi bilo treba občino vzpostavili tudi po kadrovski plali. Pred I. januarjem to ne bo mogoče, saj KS še ne more objaviti razpisa za delovna mesta ali česa podobnoga, že 1. januarja pa bomo potřebovali ljudi, da bi začeli z delom. Zato se mi zdi bistveno, da že prej poskrbinio za nekatere zadeve.
Že sedanji Svet KS mora poskrbeti za neko
podlago za začetek delà župana in Občinskega sveta. Med drugim je treba predvsem pripraviti statut občine, poslovnik občinskega sveta in tudi že neko sistematizacijo za delovna mesta v občini. Dokler občina nima statuta, namreč ne more vero-dostojno sprejemati niti odlokov niti sklepati pogodb, na primer za posojila ali kaj podob-nega. Sprejemanje statuta v normalnom pos-topku običajno traja minimalno dva meseca. Na prvi seji tako svetniki dobijo v roke os-nutek statuta in nanj dajejo pripombe in šele na naslednji seji, čez en mesec, tak statut lahko potrdijo in sprejmejo. Isto velja za poslovnik občinskega sveta. Zelo pomembno je, da se ta dva akta sprejmeta v taki obliki, da že v naprej onemogočita kakršnekoli nekorektnosti v postopkih.
Občina je precej bolj zapletena kot je KS, tudi veliko več pristojnosti ima, predvsem pa veliko več materialnih obveznosti, zato morajo biti vse odločitve sprejete res korektno, tako da ni nobenega dvoma o kakršnihkoli zasebnih ali skupinskih inlere-sih.
Tudi sicer bo Ireba zagotoviti pravni red v občini. Trzin še nima nobenega akta. S 1. januarjem pa bo dobil kup pristojnosti -od pobiranja taks, nekaterih davkov, do urejanja številnih zadev. Za vse lo bo potřeboval neke pravne temelje. Ne moreš kar tako iti k nekemu občanu in mu reči: "Zdaj moraš pa plačati to in to!". Za vse je treba imeti odloke. Tega Trzin zdaj nima, zato je logično, da bodo trzinski svetniki morali na prvi seji prevzeti vse vcliavne odloke. ki že veljajo v domžalski občini. Seveda pa to ne gre avtomatsko, ampak se je Ireba pri vsakem posebej odločili, da to postanejo začasni akti občine Trzin, da se bo lahko začelo delo. Ob tem pa bo treba sprejeli že ludi svoje akte, saj gre v Trzinu za nekalere specifične zadeve, ki niso takšne, kot so v Domžalah.
Zelo pomemben za dejansko osamo-svojitev se mi zdi tudi proračun. Menim, da ga je treba do neke stopnje pripraviti že v naprej. Res je, da je proračun v neki mcri odvisen od države, od tega, koliko država na nek način predpiše zagotovljeno oziroma primemo porabo. Država z zakoni regulira, koliko denarja je treba zagotovili za vrtce, šolo in druge stvari. Vrtec in šola bosta zdaj naši in bo morala občina zagotoviti plače za učitelje in vzgojitelje ter za druge stvari. Ponavadi traja nekaj mesecev, da država predpiše vse te zadeve. Če bo državni proračun sprejet že letos, kot to obljubljajo, bo to teklo hitreje, vendar ne glede na to, se mi zdi pametno, da naredimo svoj proračun prej - da v njem upošte-vamo neka predvidevanja, kasneje pa ta proračun dopolnimo oz. popravimo z rebal-ansom. Če svojega proračuna ne bomo pripravili prej, bo financiranje potěkalo po dvanajstinah, glede na sedanjo domžalsko občino. To bodo dvanajstine, ki bodo primerne za to, kar je zdaj, kar pa je premalo. To pomeni: nobenih novih stvari. Vse bo tako, kot je bilo doslej. Na primer financiranje trzinskih društev naj bi bilo polemtakem takšno, kot je zdaj. Naslednja pomembna zadeva pa se mi zdijo kadri. Mislim, da bo treba, ne glede na to, kakršne so bile obljube, takoj na začetku zaposliti vsaj tri ljudi, ki bodo prevzeli vsak svoje področje delovanja.
(nadaljevanje članka na strani 9)
V zvezi z zapletom okrog gradnje soseske T3 v Trzinu, so se nam s svojimi pojasnili oglasili investitorji. Njihovo pismo v celoti objavljamo:
__trzin naj bo sodobna vas
Investitorji gradnje T3 Trzin centra pričakujemo razumen razplet zadržkov s strani delà krajanov Trzina
Na osnovi sprojetega Ureditvenega načrla T3 Trzin Center na Občinskem svetu občine Domžale, dne 29. 10. 1997, smo lastniki zemljišč, ki deloma obsegajo predmetno območje, pridobili pravnomoč-no lokacijsko dovoljenje za gradnjo in pravnomočno gradbeno dovoljenje za pripravljalna delà za prvi sklop severnega delà stanovanjske poslovne pozidave. Na navedene odločbe in akte ni bila v pri-tožbenem roku vložena nobena pritožba. Ta sklop po lokacijski dokumentaciji ob-sega: 114 stanovanj, 11 poslovnih pros-torov oz. lokalov in podzemne garaže, vključno z delom pod trgom. Visina objek-tov je P+4+M na krajšem delu ob trgu, nalo se ob cesti niža na P+3+M ter P+2+M. V drugem sklopu načrtujemo cca 120 stanovanj in 18 lokalov, v tretjem sklopu (na drugi strani ceste) pa cca 2x35 stanovanj ter 2x8 lokalov. Takšna celota bo obsegala okvirno 300 stanovanj (kar
pomeni približno 1.060 stanovalcev). Navedeno gradnjo smo nameravali zaključiti koncem leta 2.000.
Sprejcti ureditveni načrt obravnava tudi gradnjo objekta Občine Trzin na severnem delu trga, kar je rezultat večkratnih skupnih pred-hodnih konstruktivnih dogovorov z izdeloval-cem ureditvenega nacrta in KS Trzin, ki so se vrstili od maja do septembra 1997. KS Trzin je v teku teli dogovorov aktivno oblikovala svoje zahteve: pouđarek na pomembnosti bodočega središča občine Trzin z oblikovanjem trga in s tem možnost postopnega višanja etaž ob trgu in postavitev objekta družbenih dejavnosti kot akcenta v osi trga s postavitvijo obeležja in lociranosti lokalov na osrednji trg, kakor tudi formiranje čim več peš površin. Vse naštete zahteve je izdelovalec ureditvenega nacrta upošteval in uskladil s strokovn-imi službami Občine Domžale, kar je KS Trzin potrdila s tem, da je na svoji 13. seji Sveta, dne 16.9. 1997, izdala soglasje k takemu predlogu ureditvenega načrla. Na isti
seji je bil sprejet tudi sklep, da se obveznosti investitorjev do KS uredijo s posebno pogodbo. Na tej podlagi je bil med investitorji in KS Trzin, dne 20. 10. 1997, pod-pisan poseben sporazum o sodelovanju pri pripravi, sprejemu ter izvedbi vsebin ureditvenega nacrta območja T3 Trzin center. S tein sporazumom smo investitorji prevzeli
posebej zavezala, da bo po svojih najboljših močeh in po načelu dobrega gospodarja skrbela za lo, da se bo lako prvi kot drugi sklop izgradnje ureditvenega območja izva-jal nemoteno in brez nepotrebnega zavlače-vanja.
V glasilu Odsev, v oktobrski številki leta 1997 in aprilski leta 1998, je bilo obča-nom Trzina predstavljeno, kaj se bo gradilo v tem prvem sklopu ter kako bo soseska pozidana v nadaljevanju, kakšno bo okvirno število stanovanj, ter opisana pozitivna mnenja predstavnikov KS Trzin o končni obliki pozidave, ki upošteva želje krajanov. Koncem julija tega leta, ko smo pričeli s pripravljalnimi deli na gradbišču in s kupci že sklepali predpogodbe, ter v pričakovanju izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov, je brez predhodno izražene želje KS Trzin za razgovor z investitorji, kot střela z jasnega po Trzinu zaokrožila ano-nimka, kakor tudi izjave v tisku in na radiu, ki v celoti dezinformira in podira vse dolgo-trajne postopke in dogovore s KS Trzin v zvezi gradnje: gradile se bodo stolpnice. 900 stanovanj, mamila, kriminal, druge "Fužine", izkoriščanje krajanov, goljufija, da bo Stanovanjski sklad mesta Ljubljane kupil v teh objektih solidamostna stanovanja ... Res pa je, da je neresničnost vsebine anonimke zanikal predsednik Sveta KS Trzin g. Ipavec s tem, da ni podpisal
obveznost v sklopu investicije zgraditi objekt družbenih dejavnosti, s 500 m" površin, za potrebe KS Trzin oz. bodočo občino Trzin. KS Trzin pa je s podpisom tega sporazuma potrdila usklajenost vsebine Odloka o ureditvenem náčrtu območja T3 Trzin, kot je bil objavljen v uradneni gradivu za sejo Občinskega sveta občine Domžale in izrazila svojo podporo za sprejem tega sklepa ter se zavezala, da bo tudi po podpisu tega sporazuma še naprej konstruktivno sodelovala z investitorji in jim po
svojih najboljših močeh, ter v skladu s pristoj-nostmi in pooblastili, pomagala do dokončan-ja te investicije. Tako je bil predlagani Odlok sprejet na seji Občinskega sveta občine Domžale 29. 10. 1997 vključno s soglas-jem občinskih svetnikov iz KS Trzin. Na osnovi omenjenega sporazuma smo investitorji, dne 27. 7. 1998, s KS Trzin podpisa-li pogodbo o poslovnem sodelovanju in partnerstvu, s katero smo konkretizirali svoje obveznosti izgradnje objekta bodoče občine Trzin. Tudi v tej pogodbi se je KS Trzin
Urbanizem soseske in arhitekturo objektov so načrtovali za ta delà usposobljeni stro-kovnjaki, katerih rešitve ne morejo ovreči (ovršiti), tudi zaradi nepoznavanja problematike celotnega načrtovanja, neargumentirane in nestrokovne pripombe. Kjer koli je izgled nekega objekta nekomu všeč ali ne. Nemogoče je, da sosed sosedu graditelju vsiljuje "lepoto" objekta. Nikdar ni mogoče ugoditi različnim mišljenjem -tako uporabnikom kot strokovnjakom; takšni kompromisi, ob že izdelanih projek-tih in finančnem izračunu, lahko nujno rezultirajo z neustrcznimi rešitvami, katere pa spet niso sprcjemljive drugim Ijudem. Zainteresiranim krajanom želimo kot in-vestitorji poudariti, da smo k postopkom investicije pristopili že jeseni I. 1996 (!) in do sedaj v vseh bistvenih zadevah upošte-vali želje predstavnikov KS Trzin (tudi pogodbo za zgradilev objekta Občine Trzin s 500 m2 na naše stroške) in da nam vsakršna funkcionalna sprememba objektov povzroči ponovne postopke pridobivanja lokacijskega dovoljenja, celotno spremem-bo projektov za pridobitev gradbenega do-
mansardno etažo (M) pa se spremeni v normalno (?) mansardo, ter da naj do 2. 9. 1998 KS Trzin posredujemo odgovor oz. ponudbo.
Preden smo se investitorji na našo željo sploh prvič sestáli s KS Trzin, je le ta na svojih sejah sprejemala in razpošiljala pristojnim službám sklepe in trditve, ki so v nasprotju z všemi medsebojnimi dogovori, sprejetim ure-ditvenim načrtom in končno tudi v nasprotju z lastnimi željami, izrečenimi pred sprejetjem ureditvenega načrta.
Na ponovnom sestanku Sveta KS Trzin, 1.9.1998, smo ponudili tri variante:
1	da ostanejo projekti skladni veljavno sprejetim dokumentom in dosedanjemu dogovoru s KS Trzin,
2	da mansardo vizuelno poudarimo (in ne da spremenimo obliko mansarde v normalno, kot je bilo napačno zapisano v dopisu KS Trzin o sklepih s tega sestan-ka),
3	v kolikor ostane projekt nespremenjen, brezplačno zgradimo dodatna parkirišča v kleti za objekt Občine Trzin.
svojega strinjanja. Stanovanjski skladi pa praviloma kupujejo solidarnostna stanovanja na svojih območjih.
Dezinformacije so zavestno plasirali nekateri uradni predstavniki Sveta KS Trzin. Moramo pa poudariti, da so n.pr. dezinformacijo o gradnji 900 stanovanj širili celo občinski svetnik ter dva svetnika KS Trzin. Menimo, da so tovrslne izjave in neargumentirane trditve povsem neodgovorne z vidika sprejetih sklepov Sveta KS Trzin, kot tudi podpisanega sporazuma in pogodbe o poslovnem sodelovanju. Ne najdemo pa racionalnega odgovora, s kakšnimi na-meni so bile v javnost plasirane omenjene dezinformacije - ali kdo to ve? Na osnovi našega dopisa z obrazložitvijo ter predloga za srečanje, je Svet KS Trzin 27. 8. 1998 sklical sestanek, na katerem smo povabljenim ponovno obrazložili spre-jeti način gradnje 1er število stanovanj in dokazali, da se trdno držimo dogovor-jenega. Kljub veljavnemu lokacijskemu do-voljenju je bila izražena zahteva, da se objektom ob trgu kar črta celotna etaža,
voljenja in izvedbo, bistveno podaljša čas do pridobitve gradbenega dovoljenja, vpra-Ujiv končni rok izgradnje 1er poleg že plaćanih stroškov povzroči dodatno škodo zaradi že 30% podpisanih predpogodb s kupci- V lakem primeru ne vidimo nikakrš-nih možnosti za realizacijo predviđene gradnje in lahko pride do dokončnega odstopa od gradnje ter s tem zaprtja grad-bišča z gradbeno jamo, vendar bomo investitorji předhodilo izkoristili vsa pravna sredstva za nadaljevanje gradnje oz. zaščito svojih ekonomskih interesov. V primeru odstopa od gradnje T3 Trzin center se vzpostavi vprašanje odgovornosti za povzročeno škodo, saj nastopamo kot zasebna podjetja, istočasno pa velika sred-
stva izgubi bodoča občina Trzin ob izpadu izplačila komunalnega prispevka nadaljnjih sklopov gradnje ter ostalih tekočih virov, ki bi posledično izhajali s strani stanovalcev in podjetij. Morebiti se motimo, če predvide-vamo, da se ob takem primeru prihodnja leta ne bo našel investitor za kakršnokoli večjo dejavnost na območju Trzina. Verjamemo, da so krajani Trzina v prejšnjem času imeli vrsto problemov pri razvoju svojega kraja, vendar pa menimo, da bodo vcn-darle ugotovili našo, več kot običajno upošte-vanje želja, korektnost in željo z njimi v naprej imeli dobre odnose.
Trzin naj postane sodobna vas!
Investitorji:
-	SGP Kraški zidar d.d.
-	Nepremičninska družba POTEZA d.o.o.
-	IN.Co Invest
Prikazi ureditve T3 centra dokazujejo, da objekti niso stolpnice in nikakor ne obsegajo
900 stanovanj ... --=
! ODVOZ K0S0VNIH 1
i ODPADKOV I
i -jj Komunalno podjetje Domžale J ^ bo v sredo, 23. 9., opravilo je- £ i1 senski odvoz kosovnih odpad- ji i kov. Odpeljali jih bodo na dan * Š rednega odvoza komunalnih l g odpadkov.	;
J Akcija je namenjena odstraň- J i| jevanju kosovnih odpadkov iz £ i gospodinjstev. Med kosovne j 4 odpadke iz gospodinjstev ne ii sodijo nevarni odpadki kol so: u embalaže škropiv, olj in barv, \ í lakov in podobno. Te odvažajo [jj j v posebni akciji odvoza nevar- | i nih odpadkov.	jjj
i Ravno tako med kosovne od- í i padke iz gospodinjstev ne so- S J dijo avtomobilski deli in aku- | mulatorji. Tudi gradbenega | í materiala, vejevja in živih mej | 1 ne bodo odvažali. feEmiteiysBigBaBfcteBhkikiiBKBg

Vas zanima kakšen center Trzina so si zamislili projektanti in investitorji? Kakšne so želje krajanov? Želite sami povedati svoje mnenje o tem? Pridite v torek. 22. 9. 1998, ob 19. uri v dvorano Kulturnega doma v Trzinu. Na zboru krajanov bomo odločali o tem, kakšen naj bi bil Trzin v prihodnje. Ne dopustíte, da drugi govorijo v vašem imenu!
Pridite!
na občino se je treba dobro pripraviti
(nadaljevanje s strani 5)
Někdo bo moral skrbeti za komunalno infrastrukturo in gospodarstvo.
To bi moral biti strokovnjak, saj je v Trzinu, ne glede na to. da imamo v primerjavi na slovensko povprečje večino stvari že dokaj dobro urejenih, še precej nerešenih zadev.
Drugi člověk bi skrbel za kompleks družbenih dejavnosti in društvenega življenja v Trzinu, za kar bo skrbela občina. Tretji redno zaposleni pa naj bi
bil zadolžen za resor splošnih zadev.
Ker bo treba pripravljati najrazličnejše akte, bi moral biti pravnik. Po mojem je to lahko hkrati tudi tajnik občine, še zlasti, če župan ne bo profesion-alen. Ti trije Ijudje so po mojem minimum, ki bi ga morali zagotoviti, po vsej verjet-nosti pa bomo rabili še eno ali dve tajnici, ki bi pomagali županu, občinskemu svetu in trem vodjem resorjev. Poleg tega pa menim, da bi Trzin rabil še enega komunalnega delavca. Ta naj bi skrbel za zeleniće, urejanje pločnikov, cest, za
sprotno popravilo tabel, košev za smeti in druge podobne stvari.
Vse to bi bilo treba, će ne želimo zastojev ali odvisnosti od koga drugega, že pripraviti. Že zdaj bi bilo treba pripraviti načrt tega, kaj je pomembno takoj narediti, hkrati pa bilo treba pripraviti že tudi smernice bodočega razvoja Trzina. Delà je torej že zdaj dovolj in od tega, kako in kaj bodo sedanji svetniki pripravili za naprej, bo odvisno tudi, kako uspešno bo shodila trzinska občina.
Miro Štebe
trzinci imamo pravico odločati o tem, v kakšnem kraju hoćemo živeti
SVETIM I Kl KS TRZIN SMO BILI ZAVEDENI!
Trzinu ie bila že dal; časa prisotna želja, da bi kraj dobil nekakšno urbano središče. kjer bi lahko Trzinci urcjali svoje družbene obveznosti in potrebe, kjer bi se lahko zbirali na prireditvah in sploh zaživeli kot celovil kraj.
Slišati je bilo različne predloge, vendar je ideja dobila realnejše možnosti šele, ko so stekla delà za ureditev trzinske obvoznice, saj naj bi se z obvoznico prometno sprostilo območje med trzinsko osnovno šolo in železniško progo, ki je že umeščeno v osrednji del Trzina.
Projektanti na Razvojnem zavodu Domžale oziroma Regijski družbi so izrisali osnutek nacrta za pozidavo območja, ki je dobilo ime T3 center, vendar pri tem po naši oceni niso v zadostni meri upoštevali naših zahtev, hkrati pa nas tudi niso dovolj seznanili s projektom. Trzinski občinski svetniki so zato na pobudo Sveta KS Trzin v začetku leta 1997 dvakrat blokirali razpravo o tej problematic v Občinskem svetu občine Domžale.
Na našo izrecno zahtevo so v Trzinu raz-grnili nacrte, vendar nanje ni bilo posebno veliko pripomb, ob koncu javne razgmitve pa smo 19. 5. 1997 pripravili zbor krajanov, na katerem so udeleženci predstavljeni projekt zavrnili. Predlog je predvideval gradnjo, ki bi polekala v treh fazah. Na fotografijah makete, ki so nam jih predstavili, so bila vidna šlirioglata poslop-ja, ki so jih krajani med razpravo krstili za "kremšnite", imela pa naj bi po tri nad-
slropja brez mansarde. To so kasneje spre-menili v dvonadstropne zgradbe in še kasneje v dvonadstropne zgradbe z mansardami. Investitorji so nam pojasnili, da moramo pristati na stanovanjsko gradnjo, saj bi le tako lahko prišli do denarja za gradnjo prostorov in ustanov, ki smo jih želeli imeli v centru. Ceno za gradnjo teli objektov bi namreč vračunali v ceno stanovanj. Zagotovili so nam, da bi že v orvi fazi lahko zgradili stolpič. v katerem nai bi dobila svoi sedež KS oziroma bodoča Občina in da bi bila žanje takšna prarinia ekonomsko unravičena že v prvi fazi.
Ker tudi člani Sveta KS v predlaganem predlogu nismo našli zadosti ustreznih reši-tev za dolgoročne potrebe krajanov, smo o predstavljenem osnutku še isti dan po javni predstavit-vi dali negativno mnenje. Z dopisom, sestavljenim 21.5. 1997, smo zahtevali, da nam predložiio še druge predloge za strokovno rešitev ure-ditvenega nacrta za T3, še posebej pa smo zahtevali, da nam ob variantnih rešitvah pred-ložijo tudi analize izrabe prostora, presoje obrpnienitve okolja oz. volive na okolie ter analizo možnosti širitve šolskega prostora in šolskili objektov glede na predvideni program
Prvotni náčrt ureditve T-3 Označen je prvi predlog za del centra, ki naj bi ga pozidali najprej
9-letnega osnovnošolskega izobraževanja in povečanega števila prebivalcev. Da bi našli izhod iz mrtve ulice, smo se s predstavniki občine, projektantov in potenciálními investitorji dogovorili za uskla-jevalne sestanke, na katerih je interese Trzina zastupala razširjena strokovna komisija. Prvi tak sestanek, na katerem so skušali najti primerno rešitev za ureditev centra Trzina, je bil 29. 8. 1997 v pros-torih Oddelka za gospodarske javne službe v Domžalah. Naši predstavniki so na njem postavili vrsto zahtev, za katere smo měnili, da naj bi jih bodoči načrt centra izpol-njeval. Osrednjo pozornost smo namenjali funkcionalnosti centra, etapnosti gradnje, usodi krajanov, ki živijo na območju, ki ga pokriva načrt T3, ves čas pa smo zahtevali. da naj bo izgled bodočega centra usklaien s sedanjo podobo kraja in naj ne daje preti-ranega mestnega videza. Govorili so sicer o etažnosti, vendar projektanti pri tem niso povedali, da nameravajo povišati visino objektov.
Da bi bilo delo prožnejše in učinkovitejše, so iz vrst širše strokovne komisije imenovali ožjo tričlansko strokovno pogajalsko skupino, v kateri so interese Trzina zastopali: Tone Ipavec, Marjan Tekavec in Filip Vraber. Člani skupine so s projektanti in investitorji uskaljevali naše za hl eve in kot rezultat teh prizadevanj so projektanti čez čas predstavili nekoliko spremenjen načrt bodočega centra. V načrt so vnesli nov objekt, kamor naj bi preselili upravo bodoče občine, hkrati pa so povezali tlorise
nekaterih prej jočenih objektov. Proies
tant}_so—v
grcdjog—tali" îgrisalL-Çfilû vgL-CffiatfiM' nameniÊllëfi^ stanovanjsM gradnji, koi so rdvideli v predion Nihće od projek-tantov pa nas ob tem ni seznanil z dejstvom, da so objekte tudi povišali z dodatnimi nadstropji. Ves čas so nam predstavljali le tlorise, pozornost pa so usmerjali k drugim vprašanjem v zvezi z gradnjo centra (oskrbi s plinom, regulacija Pšate, dejavnosti, ki naj bi jih dobili v center ...). Tudi predstavniki pogajal-ske skupine trdijo, da je bilo ves čas govora le o formuli K+P+2+M in šele oktobra 1997 naj bi bilo dogovorjeno, da bo samo vogalni del objekta BI dosegel K+P+3+M. Investitorji so nam ves čas ludi zagotavljali, da želijo kar najbolj tesno sodelovati s KS, da so njihovi interesi za pridobitev posa-meznili dejavnosti in uradov v center identični z interesi KS, da pa nam ne moreio že v naprej povedati. kaj vse naj hi v centru od zalitevancpa dobili (pošta, zavarovalnica, zdravstvena postaja, lekarna ...). Pojasnje-vali so nam, da končnega izgleda naselja še nimajo izrisanega, da pa se bodo njihovi projektanti potrudili in da bo naselje pri-jetno za oko. Zagotavljali so nam tudi, da bodo v Trzinu pred dokončnim od-ločanjem, predno bo stekel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, predstavili makelo in izrisan izgled bodoče soseske. Predvidoma naj bi bila ta predstavitev v mesecu maju 1998. Po takih zagotovilih smo svetniki KS na 13. redni seji sveta KS 16. 9. 1997 sprejeli sklep, da je predstavljeni do-poinjeni osnutek zazidaInege nacrta načelno sprejemijiv, predvsem kot iz-hodišče za nadaijnjo izdelavo predloga zazidalnega nacrta. Od občinskega sveta smo zahtevali, naj se opredeli glede pripomb krajanov ob javni razgr-nitvi in javni obravnavi osnutka zazidalnega nacrta T3 center in zahtev KS s tem v zvezi. A'a tej seji smo po-oblastili pogajaisko skupino, da v poga-janjih z investitorji in občino doseže dokončen sporazum o p odo bi centra in o prostori/i oz. objektu za potrebe KS, ki naj bi ga v okviru centra investitorji zgradi li za potrebe KS.
Sveta KS pod-
pisal sporazum o sodelovanju pri pripravi, spreje-mu ter izvedbi vsebin uredit-venega nacrta območja T3 Trzin center in poslal na občino pismo, da se Svet KS strinja s predla-ganim odlokom o ureditvi T3. V omenjenem sporazumu ni nikjer govora o višini objektov v T3 in šele na zboru krajanov avgusta 1998, smo izvedeli, da je komisija v pogajanjili pristala, da se v delu centra zgradbe zvišajo na K+P+3+M.
Torej smo bili svetniki zavedeni, sai nismo vedeli. da bodo naše načelno in pogojno soglasje osnutku zazidalnega nacrta (z dne 16.9. 1997") po hitrem oostopku obrav-navali kot končno soglasje. predvsem pa nas ni nihće seznanil. da je medtem prišlo do povećanja števila nadslropii na objektih. Občinski svet občine Domžale je na seji 29. 10. 1997 sprejel sklep, ki daje soglasje k predlagani ureditvi T3, ob tem pa je bilo tudi zapisano, da se v centru T3 etažnost posameznih objektov prilagaja funkcijam in legi objektov, pri čemer je ta v sploš-nem K+P+2+M, vobmočju centralnega trga pa se lahko postopoma zviša do največ K+P+4+ M. Svetniki, ki zastopajo trzinske interese na občini so prepričani, da z glasovanjem za odlok nikakor niso dali soglasja k lako visokim stavbařil, kot jili investitorji nameravajo zdaj graditi. Prepričani so bili, da je bilo s pogajaisko skupino dogovorjeno, da je treba odlok razumeti kot načelno maksimalno možnost, gradnja pa bo ostala v okviru ome-jilve, ki jo je Svet KS ves čas zagovarjal. Še na 18. redni seji sveta KS, 17. marca 1998(!!), ki sta se je udeležila tudi g. Borut Ulčar (RRD) in g. Vladimir Franič (Kraški zidar) nam niso pojasnili, kako visoke objekte nameravajo graditi v centru T3. Na seji je bilo izrecno zahte-vano, da investitorji Svetu KS dajo na j vpogled podrobnější idejni projekt
končne ureditve centra T3. Dobili smo zagotovila, da se arhitekti še ukvarjajo z infrastrukturními, komunálními in drugimi pripravljalnimi problemi, da pa bodo v krátkém začeli risali ludi končni izgled soseske
in da nam bodo investitorji njihove končne predloge in makete predstavili v maju. Pričakovali smo, da bodo investitorji svojo obljubo držali in Trzincem res predstavili, kako si zamišljajo končni izgled centra Trzina. V začetku junija so nas presenetili oglasi po časopisju. s katerimi so investitorji potenciálním kupcem obljubljali stanovanja in poslovne prostore v objektih, ki naj bi bili precej višji od tistih, o kakršnih smo se na KS po našem prepričanju pogovarjali. Ko so se na območju bodočega centra začela pripravljalna delà in so krajani videli, kako ogromne objekte naj bi v T3 gradili (saj se je predvidena izjemna visina K+P+4+M medtem spremenila v prevladujočo petnad-stropno visino), je med ljudmi zavrelo. Prišlo je do spontanega protesta in javno moramo priznali, da je bila nad predlagano končno podobo T3 presenećena tudi večina svelnikov KS.
Ugotavljamo, da so investitorji že pred sprejetjem občinskega odloka o T3 vedeli, za kako visoke objekte bo šio, vendar nam tega niso povedali. Že septembra 1997 se je pojavil náčrt T3, v katerem je zapisana formula K+P+3+M. Našo pozornost so vedno preusmerjali na druga pereca vprašanja.
Do zapleta, kakršnemu smo priče, ne bi prišlo, če bi se investitorji držali obljube in Trzincem v maju, pred konč-nim pridobivanjem gradbenih dovol-jenj, predstavili načrtovano končno podobo T3, investitorji oz. tisti, ki so vodili postopek, pa so nas pri tem obšli in izigrali.
Prepričani smo, da je v ozadjii celolneea zapleta le želja po čim več-jem zaslužku. ki ne un-ošteva dodatnih problemov. ki jili ta gradnja prinaša Trzinu.
Za investitorje je bila, kot so zatrjevali tudi na javni obravnavi osnutka projekta 19.5.1997, ekonomsko upravičena že prva verzija gradnje T3, v kateri so bile predla-gane dvonadstropne zgradbe, ena od njih pa je bila predvidena za družbene dejavnosti oz. za sedež KS. Spremenjena varianta ni zmanjšala tlorisa objektov, ampak jih je le pove-
zala. V soglasju s Svetom KS je bil dodan še nov objekt, v katerem naj bi bil sedež KS oz. občine, hkrati pa naj bi ga delno, kakor nam je zdaj znano, financiral tudi individualni investitor, ki naj bi tam gradil tudi poslovni objekt. Investitorji centra T3 so tako za svojo komercialno prodajo pridobili še stolpič, prej namen-jen za potrebe KS, ob tem pa so se s predstavniki Občine in tudi KS dogovorili, da bi gradnjo družbcnega objekta delno financirali tudi s sredstvi, ki jih Razvojni
zavod Domžale dolguje Trzinu, in z denarjem, ki naj bi bil vplačan za komunalne prispevke. Iz tega izhaja, da investitorji za občino Trzin ne bodo zastonj zgradili 500 m2 družbenih prostorov in po našem mnenju tudi niso bili upravičeni kar tako povišati etažnosti objektov. Nekaj dvomov o korektnosti celotnega postopka nam vzbujajo tudi podatki, ki srno jih zbrali o tem, kako so se oblikovale cene zemljišč, odkupljenih za gradnjo centra T3. Menimo tudi, da sta strah in skrb za prihodnjo kakovost življenja v Trzinu, ki sta vse bolj prisotna med krajani Trzina, povsem upravi-čena. Ni dovolj zgraditi le stanovanja, pa če so ta še tako luksuzna. Treba je poskrbeli ludi za življenje v naselju. Center naj bi s svojimi ustanovami pripomogel k dvigu kakovosti življenjske ravni v naselju, vseeno pa že zdaj v kraju ni zadosti
poskrbljeno za preživljanje prostega časa prebivalcev. Ni ustreznega športno rekreacijskega centra, ni poskrbljeno za prosti čas mladih, vprašljivo je tudi, ali bosta šola in vrtec s sedanjimi zinog-Ijivostmi lahko přenesla takšen dotok novih priseljencev - Trzin se bo širil tudi drugod, ne le v centru T3. Krajani Trzina bi radi vsem - tudi tištim, ki bodo šele prišli v naš kraj, izboljšali možnosti za preživljanje prostega časa v našem kraju. Ne želimo več biti spalno naselje, za kar so nas razglašali. Ne nasprotujemo razvoju in tudi ne širjenju naselja, vendar mora biti to nadzorovano, ne pa skokovito in pre-puščeno stihiji.
Menimo, da imamo krajani pravico od-ločati o tem, v kakšnem kraju hočemo živeti in da so nas tvorci namcravane podobe centra T3 v odločilnem trenutku zaobšli. S tem se ne strinjamo in zahtevamo, da se odkrito pogovorijo z nami in najdejo najprimernejšo rešitev.
Svetniki KS Trzin
zboru krajanov ob rob
lo dovolili. Mislim, da ne. Zakaj ne bi šla štiripasovnica bolj v polje, če že posegamo po kmetijskih površinah? Ko je prišla med krajane sicer netočna vest o 900 stanovanjih in 3000 novih prebivalcev, je Ijudem prekipelo. Zahtevali so zbor krajanov, ki so se ga množično udeležili in povedali svoje. Žal se je zbor sprevrgel v vsestransko obloževanje Sveta in njegovega delà in niso bili pripravljeni poslušati argu-mentov. Zato dajem nekaj pojasnil. Nacrti za T-3 Center so bili izobešeni na vpogled na občini Domžale. Na zahtevo Sveta KS, da se izobesijo v prostorih KS, smo dobili odgovor pristojnih služb, da naj si krajani načrle ogledajo kar v Domžalah. Na srečanju starih in novih predsednikov in tajnikov KS, katerega se zaradi drugih obveznosti nisem udeležil, sta g. Novak Ivan, tajnik KS, in g. I.ožar Jakob, podpredsed-nik KS, Županji ge. Cveti Zalokar-Oražem izrazila nezadovoljstvo nad takim postop-kom in odnosom do KS, na kar je ona obljubila, da bomo dobili zahtevane projekte v Trzin.
Tako smo projekte res dobili (sicer v tlorisni izvedbi), obvcstili krajane o name-ravani gradnji in jih prosili, naj si načrtc ogledajo in dajo svoje pripombe v knjigo pripomb. Odziv krajanov je bil katastrofalno slab, tako da sem bil zelo razočaran nad nezainteresiranostjo krajanov. Pripombe, ki pa so jih dali redki posamezniki, pa
Na prvih demokratičnih volitvah v Svet KS, ki so bile pred dobrimi Iremi leti, smo kandidirali in bili izvoljeni krajani, ki smo se za to odločili, ker smo želeli spremeniti način, da za nas o vsem odločajo drugi. Poleg tega smo želeli bolj dejavno vključevanje čim širšega kroga krajanov v sistemu odločanja o bivalnih razmerah kraja. Po uvajalnem obdobju (volitve so bile junija, torej tik pred dopusti), ko smo zastavili svoje moči, smo naleteli na ovire, ki jih nihče od nas ni pričakoval. Zakon o lokalni samoupravi in Statut Občine Domžale sta onemogočala konstruktivno delo Sveta, saj ništa odrejala nikakršnih pristojnosti KS, dodeljena sredstva za redno dejavnost KS (prva lela 130.000 SIT, sedaj 150.000 SIT) niso zadoščala niti za
plače dveh redno zaposlenih v KS, ki jih je že pred časom zaposlila Občina. V takih razmerah je bilo delo zelo oteženo, če ne skoraj onemogočeno, pa vendar smo hoteli nekaj storili in pokazati našim volilcem, da se da z dobro voljo tudi ob takih razmerah nekaj storiti.
Kol prvo nalogo smo si zadali, da bomo začeli o vsem obveščati ljudi in lako se je porodila ideja o obuditvi pred časom izhaja-jočega glasila Odsev. To smo storili in še mnogo več, ne naštevai bi vsega, pa vendar: imamo svoj krajevni praznik, obnovljeno smučišče, poživljeno delo društev, povezavo med njimi, izlete, proslave in še mnogo drugega bi lahko naštevali. Krona vsega našega delà pa je, da smo ob tričetrtinski podpori krajanov dosegli, da smo postali samostojna občina Trzin. Žal pa zaradi pičlo odmerjenih sredstev za investicije nismo storili na področju infrastrukture toliko, kolikor smo načrtovali.
Trzin je bil v preteklosti izpostav-Ijen urbanističnemu posiljevanju; od prenatrpanega stanovanjskega naselja Mlake, do stalno spremin-jajoče se podobe IOC. Zadnje čase pa je v naše življenje posegla izgradnja vpadnice M-10, ki je kar nekaj krajanov močno prizadela in je vprašanje, če bi bili samostojna občina, če bi
so se bolj ali manj nanašale na ureditev lastninskih razmerij kol na same načrle ali na število stanovanj in visino objektov. Zato smo zaprosili nekatere strokovne sodelavce in ti so nam svetovali, kakšne spremembe naj zahtevamo. Te ljudi smo potem vključevali v nadaljnje poslopke. Na vseh seslankih z investitorji smo uskla-jevali predvsem vsebinsko naravo centra, prepričani, da ves čas govorimo o prvotném nacrtu, ki načrtuje dve nadstropji z mansardo, le v sredini tri. Tudi ta višina ni bila Svetu pogodu, vendar nismo vztrajali na znižanju, ker so zadovoljili vsebinskim zalitevam in centralnem Irgu s slavbo za potrebe KS. Od vsega začetka sem bil prepričan, da govorimo o teli modelih in nikoli nismo bili člani Sveta opozorjeni na spremembo višine.
V maju 1997 so nam delavci Regijske razvojne družbe iz Domžal podrobneje predstavili nacrte in slikovno gradivo, izde-
lano na osnovi makel. Takrat še sploli ni bilo govora o formuli K+P+4+M.
Takrat smo se dogovorili o sestavi komisije, ki naj bi uskladila še zadnje detajle z investitorji. Prvi sestanek je bil v prostorili Oddelka za gospodarske dejavnosti na Savski 1 v Domžalah. Tudi na njem nismo bili seznanjeni z višino objektov. Na osnovi teli razgovorov in sklepa 14. seje je Svet izdal mnenje, ki je v načelu izražalo strinjanje z Odlokom.
Na 32. seji Občinskega sveta dne 22. 10. je bil na dnevnem redu tudi ta Odlok, ki pa so ga obravnavali šele v nadaljevanju seje
29.	10. V tem Odloku se je prvič pojavila formula K + P+4+M, ki pa smo jo zaradi časovne stiske in obilice gradiva prezrli, niti nismo bili na njo kakorkoli opozorjeni. Sam sem bil v listem času polno obremenjen s pripravami na razpravo o sklepanju za podporo referendumu za občino Trzin in sem vse svoje misli usmerjal in posvečal temu.
Po sprejelju Odloka smo nenelino ustno, po telefonu in tudi pisno od 12. februarja 1998 zahtevali nacrte centra, vendar jili vse do
30.	7. 1998 nismo dobili in smo bili nad časopisno ponudbo in objavljenim nacrtom tudi sami presenećeni.
Svet KS bo skušal z investitorji odpraviti nesoglasja glede višine in števila stanovanj,
OČ1TKOM V BRK
INJa Zboru krajanov je bil izražen sum, če ne že kar obtožba, da so imeli nekateri člani Sveta določene koristi od projektov, ki se gradijo v Trzinu.
Z vso odgovornostjo trdim, da, po mojem védenju, okoriščanja v tem Svetu nikoli ni bilo in da ni nihče od članov Sveta ali komisij prejel kakršnokoli denarno nagrado ali dru-gače izkoristil svoj položaj. 0 sebi pa le to:
Preko 30 let sem bil zaposlen v komerciali v Metalki - Ljubljana, od tega več kot polovico časa na vodilnih delovnih mestih, kjer sem ímel kar nekaj priložnosti osebnega okoriščanja. Zagotavljani vam, da ni bilo niti enega primera osebnega okoriščanja ves čas mojega delà v Metalki, kar lahko še danes potr-dijo moji sodelavci in tudi poslovni partnerji. Dolgo časa sem vodil sektor s 130 zaposle-nimi in milijon OEM mesečnega prometa, pa sem vedno svoje podrejene učil poštenja. Ko sem leta 1962 přišel v Trzin, sem se takoj vključi v dramsko sekcijo KUO-a, kjer sem deloval kot igralec in režiser. Koliko ur sem porabil v tem 36 letnem delu za sestavljanje režijskih knjig, scene, kostumov, nakupa
opreme in vsega ostalega, kar na takšen podeželski oder spada. To vedo samo tisti, ki so se kdaj ukvarjali z amaterskim gledališčem. Nikdar, zares niti enkrat, nisem zahteval nado-mestila za izgubljen prosti čas, vikende, dneve dopusta. To je bilo pač moje veselje. Tudi za T-3. dragi krajani, ali za karkoli drugega, nisem prejel nikakršnega denarja. Da nisem bil ob sprejemanju Odloka dovolj pozoren na vse-bino, pa se opravičujem s tem, da sem bil v tistem času več kot obremenjen pri delu za trzínsko občino, s predlogom za referendum, glasovanju na isti seji OS in temu sem dal takrat prednost, ker sem bil vezan na roke, saj sem pričakoval, da me bodo drugi opozorili na določene pomanjkljivosti Odloka. Svojega poštenega imena ne dam ne za T-3 ne za ves Trzin.
Poleg tega želim informirati krajane, da je to
prvi sklop prve faze izgradnje Centra in obsega
okoli 120 stanovanj, o drugem sklopu pa bo že
odločala nova Občina Trzin.
Toliko vsem obrekljivcem, ki mi očitajo grdo-
bije.
Imam še mnogo idej in načrtov: od kabelske TV, izgradnje planinske koče na Ongru, šport-
sicer pa je gradbcno dovoljenje izdano tako samo za prvi sklop 120 stanovanj in bo o nadaljnji gradnji sklepal novi Svet občine Trzin, ki bo pač moral prisluhniti volji krajanov.
Prav je, da krajani povedo svoje mnenje, vendar le na osnovi točnih informacij. Sedanji Svet je pri svojem delu angažiral veliko zunanjih sodelavcev, odprt jc bil za vsakogar, ki je imel voljo prispevati nekaj za naš boljši jutri. Vprašati se moramo tudi kaj je z ambulanto v Trzinu, lékárno ... ali bo dovolj velik ekonomski in drugi interes pristojnih za ustanovitev teh prepolrebnih ustanov.
Naj na koncu poudarim še to, da si je Svet prav zaradi tega, ker ne želimo, da nam drugi vsiljujejo svoje projekte in trgujejo s trzinsko zemljo, na moč prizadeval, da bi prišli do svoje lastne občine, kar nam je ob obilni pomoći krajanov tudi uspelo. Ne zapravimo na nerazumen način tega darila, stopimo skupaj in zgradimo občino, ki bo po meri ljudi.
Predsednik Sveta KS
Tone Ipavec
Foto: Mojca Ručigaj
no-rekreacijskih površin, parka z ribnikom in sprehajalnimi potmi med IOC in Mlakami, letno gledališče s prireditvenim prostorom, ustanovitev kmetijske skupnosti in izgradnjo mini mlekarne in sirarne; idej ne zmanjka in veliko Trzincev bi dobilo zaposlitev in za-služek.
Tudi parolo o vaškem značaju kraja sem že davno sam izrekel ob sestavljanju in opra-vičevanju Elaborata za občino. To, da bi krajani sami lahko odločali o svoji usodi in okolju, kjer želijo bivati, je bil tudi poglavitni vzrok mojemu vztrajnemu prizadevanju za ustanovitev samostojne občine. Očitno pa bodo sadove našega delà (kajti pri tem me je v celoti podpiral Svet KS) pobrali drugi, ki že ustanavljajo stranke in sestavljajo liste za kandidate v prvi Občinski svet nove OBČINE TRZIN.
Pri vsem tem me morate razumeti, da se sprašujem, ko mi zlobneži očitajo grdobije, ali je vredno?
Tone Ipavec
v trzin ne želimo dobiti trojanskega konja
V
reviji Jana so pred časom objavili uvodnik, ki je namigoval na zaplankanost Trzincev, ki ne želijo sprejeli novega več-jega doloka priseljencev v svoje naselje. Urednica revije nas je primerjala s listimi kraji, ki nočejo na svoje ozemlje dobili odlagališča za smeti, zavoda za zdravljenje zasvojencev z drogo in tistimi, ki želijo ležave kar najbolj potisniti od sebe, k sose-dom. Podobna mnenja je slišati tudi med samimi Trzinci. Nekateri celo pravijo, da se obnašamo kot Butalci. Poudarjajo, da je Trzin sposoben prenesti še 2.000 in celo več novih priseljencev. Opozarjajo, da bi to za novo občino pomenilo tudi več dohod-nine in drugih dohodkov, hkrati pa bi ob lako velikem številu prebivalcev Trzin poslal vabljiv tudi za najrazličnejše podjet-nike, saj je zanjc precej bolj donosno, če odpirajo svoje lokale in podjetja v naselju, ki ima več prebivalcev. Podobnih razmišljanj je še več, vendar vseli le niso povsem prepričala. Nasprotniki takih razmišljanj poudarjajo, da moramo Trzinci vseeno imeti besedo pri tem, v kakšnem kraju bomo živeli. Ne nazaduje smo se zato tudi odločili za svojo občino! Verjetno res ni več lako daleč čas, ko se ho Trzin spojil z Ljubljano. Mestna občina se namreč začne že na meji Trzina. Ko bo urejena ob-voznica, naj bi do Trzina vozili ljubljanski mestni avtobusi, v krátkém naj bi vse trzinske telefone prevezali na ljubljansko omrežje, je pa še več drugih znakov, ki govorijo o tem, kaj nas v ne lako daljnji příhodnosti čaka.
Trzinci se ne otepamo razvoja in novih priseljencev
Ob tem pa je treba vedeti, da je v Sloveniji zelo malo krajev, ki bi se v zadnjih letih lako skokovito širili kol prav naš kraj. S tistili borili 700 prebivalcev v začetku šest-desetih let smo prešli že na vsaj 4.000, naselje pa se še širi. Ste se kdaj ozrli in sktišali prešteti vsa gradbišča v Trzinu? V kratkem bodo tudi na Ongru zabrneli grad-beni stroji in začeli tudi tam graditi sosesko dvajsetih stanovanjskih hiš. Tcžko bi rekli, da se v Trzinu otepamo razvoja in novih priseljencev, vendar je prav, da nam ni vseeno, kaj se s krajem dogaja, in da si prizadevamo, da pritok novih naseljencev ne bi bil tako skokovi!, Iiiter in tudi nenad-
Ali so alarmantne ocene iz trte zvite?
Med Ijudmi so se pojavile najrazličnejše pol-resnice, dezinformacije in ugibanja o bodo-čem centru. Investitorji so najbolj ogorčeni nad govoricami o končnem številu stanovanj v soseski T3. Ni važno, kdo je prvi začel razširjati takšne številke, Trzinci vemo, da naj bi bila gradnja centra T3 razdeljena v tri faze. Ce bo v prvi fazi zgrajenih približno 240 stanovanj - kot zatrjujejo zdaj, je precej verjetno, da jih bo po tretji fazi res 900. V Trzinu imamo že izkušnje s takšnimi napo-vedmi projektantov. Ko so začeli graditi novo naselje Mlake, so sprva napovedovali 40 hiš, nato so prešli na 48, kmalu zatem na 100, nazadnje pa se je število povzpelo čez 200. Tudi pri industrijski coni so bile prve številke hiš, delavnic in drugih objektov v coni precej manjše od tega, kar imamo v coni zdaj. Ne nazadnje pa so tudi načrtovalci centra T3 najprej predstavili tronadstropne objekte, prišli pa smo do poslopij, kakršne namer-
avajo graditi zdaj. Po vsem tem je težko verjeti, da se bo število stanovanj res zaustavilo pri 240.
Trzin je ponosen na svoje korenine
Trzinci na splošno nismo rekli ne stanovan-jskim objektom v načrtovanem bodočem centru Trzina. Ves čas pa poudarjamo, da želimo, da se naš kraj razvija skladno, da se v njem dvigne kakovost bivanja, predvsem pa da želimo hkrati ohraniti tudi naš svojstven pečat, dušo kraja, nekatere njegove značil-nosti in zanimivosti. Ne želimo postati množica liitečili ljudi brez imen. Ne želimo, da pozidajo vsako zeleno liso v našem kraju. Prav je, da ostanejo še nekateri zeleni, nepozidani kotički.
Kraj potřebuje središče
V naš kraj so se priselili številni Ljubljančani, ki so se želeli izogniti mestnemu vrvežu in
tamkajšnjemu načinu življenja. Želeli so več zelenja in svobodnega neba. Verjetno ne bi prišli k nam, če bi vedeli, da se bo kraj kmalu spremenil v blokovsko naselje. Većina krajanov se strinja, da, še zlasti zdaj, ko smo postali občina, potrebujemo nekakšno upravno središče in prostor za družabno in kulturno življenje kraja. Dom-žalska občina ne bi nikoli pristala na financiranje gradnje lakšnega središča v Trzinu in tudi nova občina verjetno še nekaj časa ne bo imela toliko denarja, da bi lahko zagotovila denar za kaj takega. Povsem jasno je, da je treba do takšnega centra priti po obvoznici, tako da ob gradnji centra omogočimo tudi gradnjo objektov za komercialno prodajo in s tem omogočimo, da se z delom dobička zgradi tudi neprofitne objekte.
Zavedamo se strateške lege
Naš kraj leži na strateško zelo privlačni lokaciji, kalere pomen se bo s časom še povečal, zato za Trzin ne bi smelo biti težko dobiti investitorjev za gradnjo takšnega cenlra, kot smo mislili, da ga bomo dobili. Izgledalo je, da bo šio vse po načrtih, vendar se je zdaj izkazalo, da so investitorji krajane v odločilnem trenutku od-ločanja o tem, kakšno naj bo naše naselje v prihodnje, obšli, in so, kot so prepričani številni, Trzince izigrali. Krajani smo nesporno imeli vso pravico, da nam investitorji, če so imeli poštene namene, z maketami in dokončilo izrisanimi načrti, predstavijo, kako si zamišljajo končno ureditev cenlra Trzina. Če bi se s takšno pred-stavitvijo v maju pojavili v Trzinu, ne bi prišlo do zapletov, kakršnim smo priče zdaj. Zavedati se je treba, da pri tem projektu ne gre le za en ali dva manjša objekta, ampak sosesko, ki naj bi v marsi-čem vplivala na podobo in življenje kraja.
Argumetni za in proti
Soseska, ki nam jo ponujajo zdaj, ima enostavno prevelike, preglomazne razsež-nosti. Investitorji imajo celo kopico argu-mentov, ki naj bi govorili v prid takšnemu povećanju stanovanjskih objektov. Predvsem naj bi zdaj šio za stanovanja višjega cenovnega razreda. Če bi vztrajafi pri znižanju objektov za eno nadslropje, naj bi odpadla dvigala in tako bi stanovanja takoj prišla v nižji cenovni razred, v naselje pa naj bi dobili predvsem ljudi z nižjimi plačil-
nimi sposobnoslmi, z nižjo življcnjsko ravnijo. Menimo, da je celo v Irelje nad-slropje mogoče spcljati dvigalo, će je to poglavilni razlog za nižjo ceno. Zaradi ekonomske računice naj bi potem ludi zmanjšali število garažnih mest v kleteb, tako da bi vsako stanovanje imelo le po eno garažrio město, vsi drugi avtomobili pa naj bi zatrpali vsa kolikor loliko dostopna mesta na območju soseske. Verjetno pa se takšnih razmer lahko bolj bojimo, če bo v soseski več stanovanj, kot pa bi jih želeli imeti. O tem se lahko prepričamo v Domžalah v okolici SPB-ja ali pa v Ljubljani, celo v neposredni bližini garažnih hiš. Ljudje enostavno niso pripravljeni voziti svojih vozil na parkirna mesta pod zemljo. Vsak najraje zapelje svojega jeklenega konjička kar najbližje cilju svojega obiska, pa čcprav pri tem parkira na zelenici.
Stanovanjski bloki, ki naj bi v visino segali tako visoko, kot zdaj želijo investitorji, bodo krepko sprernenili videz kraja, saj je
zdaj većina hiš visokopritličnih ali največ enonadstropnih. Na to bi mogoče v končili fazi lahko še pristali, naš kraj verjetno tudi lahko prenese večji dotok novih priseljencev, ni pa nujno, da je to za naš kraj res dobro.
Prej je treba resiti še več vprašanj
Ker se je Trzin v zadnjem času tako hitro širil, precej stvari še ni dorečenih. Ni mogoče stanovanja le graditi, ljudi pa potem pustiti, da se v novem okolju znajdejo, kakor vedo in znajo. Se predno se gradnja začne, je treba mislili na lo, kako bodo ti ljudje živeli. Ali imamo v kraju poskrbljeno za prosti čas mladih, za ostarele, za splošno zdravstveno oskrbo, zadosti športnih objeklov? Investitorji nam še ne morejo zatrdili, da bomo v centru Trzina dobili lekarno, knjižnico, zavarovalnico ... To je odvisno od tega, ali bodo v centru želeli kupiti prostor tišti, ki bi jih v centru potřebovali. Lahko se zgodi, da bo vsak drugi lokal kavama ali bife, nekaterih drugih potrebnih dejavnosti pa ne bo. Tudi tu
lahko, kot smo videli pri industrijski coni, prevlada le moč denarja. Studija o vplivu nove soseske na okolje, ki so jo napravili, ni preveč prepričljiva, saj so nekatere stvari očitno zapisane kar preveč na pamet. Še važnejša pa bi bila studija o vplivu tako močnega blokovskcga naselja na družbeno življenje v Trzinu. Ker ob gradnji stanovanj ne bo poskrbljeno tudi za druge pomembne dejavnike življenja v naselju, ni nujno, da bo vse boljše. Lahko se zgodi, da bomo z novim centrom dobili trojanskega konja, ki bo v sebi skříval kopico nepredviđenih težav. Ni prav, da Trzinci, še zlasli pa krajevni svetniki, niso bili ves čas ustrezno seznanjani z nacrti o T3. V določenem obdobju so jih preskočili in zato je negodovanje in upor, ki smo mu priča, povsem razumljiv, posledice pa morajo v zakup vzeti investitorji.
Miro Štebe
Bodi član, ker za početje nečlanov,
ne odgovarjamo!
Zakaj hodijo po IQIC kartico v Ljubljano?
Zakaj ne najamejo kombija po ugodni ceni? Zakaj ne naročijo napotnice kar po telefonu ali internetu?
Zakaj ne vzamejo brezobrestnega študentskega kredita?
entski servis Domžale
redovanje delà dijakom in Studentom z rednim ali izrednim statusom
Ljubljanska 70, nasprolf blagovnlce vele tel. 061 /711 -790 http://www.studenlshl-s-domzale.si
PRIDRUŽITE SE NAM!
Uredništvo Odseva vabi vse pisoče, ki jim naš kraj nekaj pomeni, da se nam pridružijo! Trzin je neizmerna zakladnica najrazličnejših tem za pisanje. Smo v prelomnem obdobju za naš kraj, zato prispevajte kaj v njegovo zgodovino! Še zlasti vabimo mlade, dinamične fante in dekleta, ki obvladajo pisanje na računalniku. Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti kak tolar s trženjem oglasov za naš
časopis. Obrníte se na koga od članov uredništva ali neposredno na sedež KS Trzin. V naših vrstah boste dobrodošli! Poskusite in viděli boste, da ste lahko tudi novinarji ali pa komerdalisti!
Vabljeni!

na ongru kmalu še dvajset hiš
Ali veste, kje je Žibratov vrt? Pred leti je bilo to travnato pobočje, ki se je nad zadnjimi hišami spodnjega konca Trzina poganjalo proti z gozdom poraslem slemenu Ongra. V spodnjem delu se je v strmino zajedalo nekaj skrivenčenih jablan in hrušk, tik pod robom gozda, na vrhu vrta, pa je bila razgledna travnata polica, s katere se je odpiral čudovit pogled na trzinske gmajne. daljne stolpnice bele Ljubljane in na zgrbančeno gručo čuvajev Ljubljanske kotline s Krimom na čelu.
Zdaj na tišti rami kraljuje vodni zbiralnik, pobočje, kjer so se trzinski otročaji včasih razposajeno šli indijance in kavboje ali pa ravbarje in žandarje, pa je že precej bolj pozidano in zdaj se nihče, tudi če bi zapadel sneg, ne bi mogel s sanmi spustiti po Zibratovem vrtu, kot so se včasih razposajene trume otrok. Razgled z vrha vrta je še vedno lep. vendar Ljubljana ni več tako oddaljena in tako bela, trzinske gmajne pa je že skoraj porasel gozd hiš. Casi se spreminjajo in tudi Žibratovemu vrtu bomo poslej verjetno rekli soseska T 5.
To jesen bodo zabrneli stroji
Pobočje med Partizansko potjo in gozdno potjo do vodohrama, ki pokriva večji del nekdanjega Zibratovega vrta, je že pred leti odkupilo podjetje SGP Gorica, Sprva so tam nameravali postaviti 38 terasastih hiš. Pridobili so že gradbena dovoljenja, vendar bi bila cena hiš zaradi načina gradnje, ki ga je pogojevala strmina, previsoka, zato so se, kljub temu, da se je pojavilo že nekaj potencialnih kupčev teli hiš, odločili za spremembo zazidalnega nacrta. Leta 1992 so sprejeli nov zazidalni načrt in zanj tudi pridobili soglasje takratnega vodstva KS Trzin. Odločili so se, da bodo tam zgradili 20 individualnih hiš, letos pa so za vse pridobili tudi potrebna gradbena dovoljenja. Predstavniki podjetja SGP Gorica so nam po-vedali, da bodo že to jesen začeli z deli in da bo soseska končana v dveh do treh letih, od-visno pač od zanimanja posameznih kupčev. Dva tipa hiš Hiše bodo razporejene v dveh vrstah. V spodnji bodo hiše, ki bodo imele dostop s Partizanske poti, v zgornji vrsti pa bodo imele dostope s sedanje gozdne poti proti vodnému rezervoarju, ki še nima imena. Glede na strmino in ker bodo dostopi urejeni z zgornje ali spodnje poli, načrtu-jejo dva tipa hiš. Na ob-močju, kjer bo gozdna pot zaradi zložnejšega vzpona delala vijugo, pa bodo skladno z obliko
terena zgradili še dve hiši, ki se bosta že v načelu razlikovali od drugih. Predvidevajo klasično gradnjo z modularno opeko, vse hiše pa bodo imele svoje garaže s prostorom za dva avtomobila. Hiše, ki bodo imele dostop s Partizanske, bodo v tlorisu merile 13x7,5 m, grajene pa bodo v dveh nadstropjih. Spodnje nadstropje bo na zadnji strani vkopáno v zemljo, v njem pa bodo razporejeni dnevni prostori: vhod, dnevna soba, kuhinja in jedilnica in pomožni prostori s shrambo in sanitarijami. V zgodnjem nad-stropju bodo tri spalnice z dvema kopalni-cama, garderobami in drugimi pomožnimi prostori. Pri teh hišah bo garaža v celoti
zazidalno področje T-5
vkopana v zemljo.
Zgornje hiše bodo imele nekoliko večji tloris in vhod z gozdne poti, pri njih pa se bodo garaže, ki bodo dvoetažne, držale objektov. Tudi pri teh hišah bo spodnje nadstropje nekoliko vkopáno, vhod vanje pa bo s ceste na zgornji strani. Hiše so projektirane bolj udobno, z velikimi prostori. Tudi te bodo imele v zgornjem nad-stropju po tri spalnice z dvema kopalni-cama. V spodnjem nadstropju, ki bo na ravni terena, pa bo dnevni del z velikim dnevnim prostorom. Tega bodo na željo posameznega kupca lahko posebej priredili, pod garažo pa bo še prostor za po-možne gospodinjske prostore, shrambe ali delovne sobice.
Kot smo že omenili, bosta zaradi prilagodi-tve terenu v naselju še dve hiši, ki bosta nekoliko drugačni od omenjenih dveh tipov. Soseska bo v celoti komunalno urejena Vse hiše bodo stale na parcelah, ki v pov-prečju merijo okrog 500 kvadratnih met-rov, investitorji pa bodo naselje opremili z všemi potřebními komunálními priključki. V prvi fazi načrtujejo, da bodo hiše priključene na plinsko omrežje trzinske plinarne, računajo pa tudi, da bi kasneje lahko prešli na zemeljski plin. SGP Gorica je bilo pred leli tudi soinvestitor vodnega zbiralnika na vrhu hriba in ker so že takrat računali na pozidavo soseske T5, so prostornino zbiralnika izračunali tako, da bi morala tam zbrana voda za-doščati tudi za oskrbo soseske T5. Pri SGP so nam povedali. da zato zdaj vodohrama ne nameravajo povećati, da pa prebivalci novega naselja v nadstropjih, ki bodo segala čez viši u o vodohrama, ne bi ostali brez vode, bodo v bližini postavili hidroforno poslajo, ki bo skrbela za zadosten pritisk vode tudi v ceveh višje ležečih hiš.
Potenciálním kupcem obljub-Ijajo tudi kabelsko televizijo, pri tem pa računajo, da bo KS v času, ko bodo gradili hiše v T 5, že poskrbela za televizijsko kabelsko omrežje. Ob obeh cestah, ki ju bodo uredili v soseski, bo enostranski pločnik, načrtujejo pa tudi, da bi na cnem delu obe cesti povezali s stopničasto pešpotjo. Vse kaže, da bomo v kratkem v Trzinu dobili novo veliko gradbišče, v nekaj letih pa bo
SGP Gorica, d.d.. Nova Gorica
zazidalno področje T-5, Trzin - 20 individualnih hiš z garažami
RA ZPOREDITEV HIS	HIDK0F0MA POSTAJA
na hřibu zrasla prijetna soseska, iz katere se bo verjetno slišal tudi otroški živ žav, kakršnega je bilo včasih mogoče slišati na
Žibralovem vrtu. Vse podrobnejše podatke o gradnji hiš v T-5 in o pogojih njihovega nakupa je mogoče dobili v predstavništvu
SGP Gorica v Ljubljani, na Mestnem trgu 6 (tel. 061/212-956).
Miro Šlebe
nïansa - jezikovna šola
Razloček med znanjem in bogastvom je v tem,
da znanje varuje nas,
medtem ko moramo bogastvo mi varovati,
in da znanje z uporabo rase,
medtem ko se bogastvo zmanjšuje.
Arabski
Tekst in toto: Urša Mandeljc
Menda zaradi lepe narave in lepe lege sta se ga. Helena Hribar Marinšek (prof, vodja izobraževanja) in g. Marko Marinšek (direktor) odločila, da jezikovno šolo Niansa, ki deluje že od leta 1990, iz Domžal preselita v OIC Trzin. Uradne otvoritve šole, ki je bila v pelek, 4. septembra, so se udeležili številni ugledni gostje in drugi povabljenci. Med njimi si lahko srečal tudi tuje učitelje (nemščine, angleščine ...), ki so te mimogrede ogovorili v slo-venščini, nadaljevali pa v tujem jeziku. Poleg nemščine in angleščine v Niansi poučujejo še vrsto drugih jezikov in tudi slovenščino. Kogar zanima učenje tujih jezikov, pa naj bo star ali mlad, začetnik, ali pa že obvlada določeno raven kakega tujega jezika, se jim lahko še
priključi v novem šolskem letu 1998/99. Kot zani-mivost povejmo, da Niansa omogoča odraslim tudi učenje tujih jezikov v lujini, na primer v Čilu, Franciji, Irski, Italiji, Kanadi, Koslariki in drugih državah, celo na Kubi. Možnost učenja tujih jezikov v lujini nudijo tudi mlajšim, saj žanje priprav-Ijajo tudi aktivne počitnice z učenjem tujih jezikov v drugih državah.
zastoji bodo odpravljeni, ko bo zgrajena celotna obvoznica
V,
erjelno ni Trzinca, ki ne bi želel, da bi se čim přej řešili polžastih avfomobilskih kolon skozi naš kraj in dirkačev, ki iščejo bližnjice po stranskih cestah. Vodilni pred-stavniki ceslnih podjelij, ki gradijo (rzinsko obvoznico, so še na začelku lela zalrjevali, da obvoznico lahko naredijo že do novembra, zdaj pa, ko so celo traso razdelili na šlevilne odseke, ki jih prekinjajo nedotak-njene površine, kjer še niso řešili vprašanje lastništva, pa je vse bolj jasno, da zaključka del ne moremo pričakovali niti v marcu, kot so optimistično zagotavljali ob podpisu iz-vajalske pogodbe. Neřešena lastninska vprašanja so preveč zavrla njihov elan in kot nam je zatrdil direktor projekta, inženir Franc Žagar, zdaj niti ni smiselno, da bi z dcli na določenih odsekih hiteli, nato pa bi morali čakati, da si pristojni za pridobivanje zemljišč le izborijo za nadaljevanje del potrebna zemljišča. Gradbinci sami bi obvoznico brez težav zgradili pred rokom, zaradi zaplelov z lastniki zemljišč pa je napovedovanje zaključka del š tvegano. Inženir Žagar pravi, da zdaj pravzaprav še niti ne zamujajo in da bodo delà, če ne bo novih težav z odkupi zemljišč in z vremenom, končali v maju.
Zastoji še ne bodo odpravljeni
V zadnjih dueli so z asfaltom prekrili tudi drugi del 1.300 ni dolge štiripasovnice od Dobrave do začetka Trzina in v teli dneli naj bi strokovne komisije opravile še tehnični pregled dokončanega delà štiripasovnice in omenjeni odsek odprle za promel.
"Čeprav bo promet stekel po štiripasovnici, ne pričakujemo, da se bodo zastoji pri pretoku vozil kaj zmanjšali. Zamaški bodo
še naprej na začelku in na koncu ob izvozu s štiripasovnice. Zastoji bodo odpravljeni šele, ko bo zgrajena celotna štiripasovnica," napoveduje direktor projekta Žagar in do-daja, da računajo, da bodo po vsej verjetnosti do konca leta přestavili železnico, preostale zadeve pa naj bi uredili v prvih mesecih prihodnjega leta.
"Z gospodom Andrejem Kepicem smo se sporazumeli, da nam dovoljuje gradnjo mostu preko Pšate tam, kjer je bilo do zdaj njegovo zeniljišče, tako da je treba zdaj za prestavitev železnice pridobiti le še eno zeniljišče. Pristojni napovedujejo, da bo lastnik v kratkem dobil razlastitveno odločbo. Gradnja mostu preko Pšate ne bo problematična. Če nam ne bo nagajalo vřeme, bo most lahko končan v dveli mesecih."
Nekaj več zapletov je še pri pridobivanju zemljišč na ob-močju prvega delà trase od Depale vasi proti mestu, kjer bo obvoznica speljana po sedanji trasi železnice. Na drugem koncu Trzina so, kot kaže, resili problem, ki je nastal v zvezi z zemljo Foto: Miro Grmekovih. Zdaj jim je le uspelo najti primerno nado-mestno zemljice, tako da bodo lahko začeli graditi t. i. ploščati prepust oziroma mostiček preko tamkajšnjega potoka.
Kdaj povezovalna cesta?
Za povezovalno cesto med industrijsko cono in ostalim delom Trzina jim občina še ni zagotovila vseh potrebnih zemljišč in izva-jalske pogodbe. Večje težave se kažejo tudi na Dobravi, kjer trije lastniki še nasprotujejo razlastitvi in rušenju njihovih hiš. Zdaj še urejajo potrebno dokumentacijo za izvedbo vseh postopkov, kot napovedujejo nekateri, pa lahko prav na Dobravi pričakujemo še dolgo za-vlačevanje.
Inženir Žagar je glede tega bolj optimističen: "Z vsemi lemi Ijudmi se dogovarjamo. Ves čas smo v štiku z njimi. Lahko se zgodi,
da se bomo z njimi sporazumeli še predno bo izdana vsa gradbena dokumentacija, če pa to ne bo mogoče, če bodo postavljali nerealne zahteve, pa se seveda lahko zgodi, da jih bo doletela razlastitcv. Menim, da zaradi tega ne bo prišlo do posebnih zasto-jev in da bomo do maja lahko lirez proble-mov končali z delom."
Kaj pa. ko bo Trzin občina?
Direktor projekta pa nam je zaupal drugo skrb izvajalcev del. Ker bo Trzin čez nekaj mesecev zacel nastopati kot samostojna občina, ne vedo, kako bo v bodoče urejeno financiranje posodabljanja ceste s strani
občine. Pogodbo o sofinanciranju je z izva-jalci podpisala domžalska občina, vendar ta do zdaj za gradnjo štiripasovnice izvajalcem še ni plaćala niti tolarja, čeprav je denar za to predviđen v letošnjem občinskem proračunu. Trzin ni pogodbena stranka v sporazumu, zato se predstavniki Direkcije za ceste s predstavniki Trzina o gradnji ceste skoraj ne pogovarjajo. V kratkem bodo na ogled gradbišča in pogovor o sodelovanju povabili domžalsko Županjo, koga bo ta pripeljala s seboj, pa na Direkciji ne vedo Ko so imeli podoben sestanek in srečanje z novinarji na začetku poletja, na srečanje niso povabili niti enega predstavnika Trzina. Verjetno bi bilo prav, da bi na takšne sestanke začeli vabiti tudi Trzince, saj bo financiranje sanacije M 10 prav gotovo tudi stvar delitvene bilance.
Miro Štebe
Po slabi poti ne priđeš daleč.
Ruski
bencinska črpalka, na	
katero smo lahko	
ponosni vsi trzinci	BIÍM IN G
Oredi julíja smo v Trzinu končno dobili že kar dolgo pričakovano bencinsko črpalko. Čakanje pa se je izplačalo, saj je črpalka zdaj najsodobneje opremljena v Sloveniji in bo zdaj služila celo kol vzorec drugim novim bencinskim servisom po Sloveniji -še zlasli ko gre za požarno varuostne ukrepe in izsesavanje bencinskih hlapov ined točenjem goriv.
Marjan Tekavec, direktor in hkrati lastnik podjetja Biring Invest iz Trzina, ki je črpalko skupaj s Petrolom zgradil in jo zdaj upravlja, nam je zaupal, da precej potuje in da mu gredo vedno na živce bcncinske črpalke, kjer je treba došli čakati. "Želei sem, da bi bila naša črpalka prostorna, pregledna in brez čakanja - da dilia, ne pa da spi!" Na črpalki, kljub dokaj dobrému obisku, ki presega pričakovanja, res ni Ireba čakati. Vse poteka hitro in brez zastojev.
Zelo ugoden nakup gum j_ Pirelli
Črpalka nudi voznikom vse, kar nudijo tudi drugi bencinski servisi, poleg bencina in drugih goriv, ki jih lahko natočijo s pomočjo najsodobnejših tovrst-nih naprav, je na servisu mogoče tudi zamenjati olje, dolili vodo ali napolniti zračnice, posebno ugoden pa je nakup avtomobilskih plaščev. Podjetje Biring je zaslopnik tovarne Pirelli, zato je tam mogoče najbolj ugodno kupili gume tega proizva-jalca, stranke pa seveda lahko naročijo tudi gume drugih znamk. Opozoriti pa je treba, da pri nákupu gum Pirelli na trzinski črpalki velja ugodnost, da tišti, ki kupi tri gume, četrlo dobi zaslonj. V sklopu črpalke deluje tudi avtopralnica z najsodobnejšo pralno stezo, ki je sposobna oprati po 40 vozil na uro. Tudi pri avto-pralnici, ki deluje po zelo dostopnih cenah, je dobro vedeti za ugodnost - pri petih pranjih vozila je eno zastonj.
Tudi kurilno olje lahko dobite
Ena od posebnosti črpalke je tudi, da je na njej mogoče kupiti tudi kurilno olje. Črpalka ima za to poseben rezervoar in kurilno olje lahko po naročilti razvažajo
posameznim stránkám, hkrati pa si kupci lahko tudi v maloprodaji sami natočijo kurilno olje v ročke, tako da jim ni treba naročati celili cislern z oljem. Lepa in bogato založena trgovina 1< črpalki sodi izjemno okusno urejena in dobro založena trgovina, ki je s 160 kvadrat-nimi metri prodajnih površin največja trgovina na slovenskih črpalkah. Dobro je založena z najrazličnejšim blagom, od tehničnega blaga do živil, igrač, pijač in drugega. Ko se obiskovalec sprehodi med policanii v trgovini, se lahko prepriča, da so cene ugodne, nič višje kot drugod. V trgovni pa ves čas pripravljaj!) tudi razne akcijske prodaje na katere kupce posebej opozarjajo.
Obiskovalci lahko v trgovini dobijo najrazličnejše dobre ideje za dařila, če gredo na obisk, lahko dobijo dele za dodatno opremo svojih vozil ali pa se oskrbijo s sendviči in drugo hrano za prijelnejše počutje med dol-gimi vožnjami. V trgovini imajo zelo pestro izbiro pijač, še zlasti pa je treba opozoriti na bogat izbor ohlajenih osvežilnih pijač, ki se voznikom ponujajo iz številnih hladilnih skrinj. V poletnih mesecih je bilo povpraše-vanje ravno po njih največje. Na črpalki je mogoče plačevati z gotovino, čeki in s kreditními karticami kot so: AAagna, Karanta, American Express, VISA A Card in nekaterimi drugimi, v kralkem pa bo mogoče plačevati tudi z Eurocard karticami.
Skalpel v dar
Teden predno so odprli novo črpalko, je bila v Ljubljani na Kliničnem centru krajša sloves-
nost, povezana z novo črpalko. Lastnik podjetja Biring Marjan Tekavec se je s sosedom v OIC Trzin. laslnikom podjetja Euro Computer Sistems Alojzom Donšo dogovoril, da bosta denár, ki je bil namen-jen proslavi ob otvoritvi novih poslovnih prostorov, združila in zanj kupila ultra-zvočni skalpel za Klinični center. Naprava, ki je bila prej za naše zdravnike le neu-resničljiv sen, zdaj na Kliničnem centru že omogoča precej bolj kakovostne gastroki-rurške posege, na primer operacije žolčnih kamnov, kot so jih opravljali doslej.
Pestrá dejavnost podjetja Biring
V zvezi s podjetjem Biring pa moramo povedati, česar številni Trzinci niti ne ve-do.da na sedežu podjetja v OIC *™S"C Trzin stránkám nudijo tudi v maloprodaji nakupe izdelkov, s ,ír katerimi trgujejo v veleprodaji. Podjetje Biring ima zelo razve-jano dejavnost razdeljeno v več programov. V programu Canon tako zastopajo podjetje Canon, prodajajo in servisirajo vse izdelke te družbe - od [otokopir-- ' 1 nih strojev, telelaksov, kalkula-torjev, kamer, fotoaparatov, <1. mikrofilmov, do celotne računalni* -i niške tehnike. Pri tem velja še zlasti opozoriti na zelo kako-vostne barvne printerje. V programu Ideal skrbijo za opreml-janje pisarn. Nudijo vse pisar-niške pripomočke, od najmanjših spenjal-cev papirja do pohišlvene opreme. Imajo zelo močan inženiring, tako da lahko v celoti projektirajo in opremijo pisarne. So-delujejo z vrsto kooperantov tako da opremo večinoma izdelajo po meri. Opremili so že celo vrsto velikih pisarniških objektov po Sloveniji, tudi razna ministrstva in druge vládne ustanove. Stranke lahko pri Biringu naročijo projektiranje in popolno opreml-janje pisarn. Med programi podjetja Biring pa je treba opozoriti še na program Haiman, v katerem tržijo predvsem z na-jrazličnejšimi rentgenskimi aparati.
Potuj, da kaj vidiš, kajti to, kar vidiš, ti ostane.
Svahilski
protihrupna ograja deli krajane
Kr
krajevna skupnost se je na izvajalce obrnila s peticijo krajanov, pravzaprav lastnikov poslovnih prostorov v objektu, ki stoji nasproti avtopralnice na koncu naselja. Gre za objekt, v katerem je tudi restavracija Baron. Vsi lastniki Iokalov so napisali, da nasprotujejo postavitvi protihrupne ograje, lastnik sosednje individualne hiše pa temu nasprotuje, saj bi na svojem domu želei, kljub bližini ceste, vsaj malo miru. Direktor projekta sanacije M
ali je to se zeleni rezervat trzina?
Ne
lekaleri Trzinci se obračajo na nas in nas sprašujejo, kaj se dogaja v gozdu med industrijsko cono in ostalim delom Trzina, saj so mislili, da naj hi bilo tisto območje zeleni rezervat Trzina, namenjen le rekreacijskim dejavnostim. Šli smo lja in res našli ogromne kupe zemlje in žalostné ostanke treli nek-danjih hiš, ki so jih porušili ob Ljubljanski cesti, da bodo lani zgradili obvoznico Trzina. 0 tem, kaj se tam dogaja, je na nedavni seji sveta KS Trzin vprašal tudi svetnik Tone Peršak. lzvedeli smo, da so se
predstavniki cestnih podjetij, ki gradijo obvoznico, obrnili na KS in vprašali, kam naj odvažajo odvečni material. V igri so bile nekdanje gramozne jame na tr-zinsko-mengeškem polju, nazadnje pa so se odločili za zasutje nekdanjega bajerja v gozdu na koncu Trzina. Tam so že pred časom posekali vse drevje in gr-movje, zdaj pa cestarji tja kar izdatno vozijo odvečni material. Zanima nas, če bodo na koncu vse izravnali, pogozdili in sploh uredili tišti predel. Člani Odseva bomo bdeli nad tištim obniočjem. Smo a zeleni rezerval in športno rekreacijsko območje.
- ■ - -
ffcU^ŽKK'- ..v • *	- ■
huda kri zaradi zapore ceste
10 Franc Žagar nam je povedal, da se bodo izvajalci morali držati gradbenega nacrta in bodo postavili protihrupno ograjo. "Če bi bili vsi prebivalci proti lakšni ograji, bi je ne postavili, če pa se s tem ne strinja le eden od njih, moramo ograjo postaviti." Problemov in vprašanj, ki se po-javljajo v zvezi s posodabljanjem cesle M 10, je še več. 0 njih bomo spregovorili v naslednji številki našega glasila, ker upamo, da bomo lahko poročali o nadaljnjem napredku pri rešc-vanju trzinskih prometnih zagat.
V,
Trzinu si vozniki zdaj, ko urejajo obvoznico in se skozi Trzin ne da voziti drugače kot v pogrebni povorki, pomagajo z najrazličnejšimi obvoznicami in bližnjicami. Pred časom so vozniki ugotovili, da se da zdaj voziti tudi po povezovalni cesli med OIC in oslalim delom Trzina, čeprav cesia tam še ni v celoli asfaltirana in je na njej veliko prahu in lukenj. Krajani, ki živijo na tistem območju, so si pomagali kar z delnimi zaporami cest v bližini svojih hiš. Ena od takih blo-kad jc pri Kampeljnovi hiši, drugo zaporo pa so na svojem dvorišču postavili Grmekovi. Slednja zapora ni vsem po volji, saj je treba iskati druge obvoznice. Pred časom so neznanci, za katere Franc Gr-mek pravi, da sploh niso neznanci, očitno iz protesta zrušili prometni znak za zaporo ceste in Grmekovim na dvo-
rišče stresli kup smeti. .Med smetmi so bili ostanki piknika, ki so ga prejšnji dan imeli pri sose-du, in kot zanimivost tudi odvrženo pismo z naslovom domnevne-ga storilca. Policisti so stvar ra-ziskali in glede na zbrane dokaze najbrž niso imeli pretežkega delà, še zlasti ker Franc Grmek pravi, da je tudi videi, kdo je prinesel smeli na njegovo dvorišče.
UMETNE DEKORATIVNE RASTLINE
INDUSTRIJSKA CONATflZIH. Btatnica 16 *S 061/1621115
1236 TRZIN
U OBU 713 -077
•	IZDELUJEMO umolna d-evesa.
gwièkç,palme, rastiine.cvětje
•	ARANŽIRAMO poslovno prostora: tatel»,
restauracije, gc-stilno, Irgcvirw. plsamc, bazene, sejemske prestore
•	IZPOSOJAMO za sejrrve. prwmanja. svečane
prlložncsti
UMETNE DEKORATIVNE RASTLINE
Narava je milijonom radodarna mati, toda kadar si bedak ne more izpolniti želja, jo zmerja s skopo mačeho.
Ruski

BRA LCI ÛDSEVU
kultura naših lastnikov psov
V tem sestavku bi sc rada dotaknila naše kulture oziroma kulture lastnikov psov. Tudi sama sem ljubiteljica živali in imam muco in kužka, zelo pa me moti, da se nekateri lastniki "velikih psov" do nas, ki imamo majhtie in navadne mešančke, prav čudno obnašajo. Menim, da s svojim obnašanjem kažejo samo svoj značaj in takšnih ljudi ne razumem, ali imajo pse samo za razkazovanje in uveljavljanje njih samih. Mislim, da se mi takšni psi prav smilijo - njihovi lastniki pa še bolj. Doživela sem zelo neprijeten pripetljaj, ko sem zju-traj peljala psa na sprehod v trzinski gozd. Srečala sem sosedo, s katero sva izmenjali nekaj besed. V listem je mimo prišla gospodična s svojim velikim neprivezanim psom in nama velela, naj svoja psa privcževa, da bo šla s svojim štirinožcem mimo. Zdelo se mi je prav smcšno, saj sc psi po navadi ovohajo in gredo svojo pot naprej. Žal takrat ni bilo tako. Mlada dama
naju je pričela žaliti in stopila je k moji sosedi, da jo bo porinila. Obe sva bili zelo začuđeni nad obnašanjem tega dekleta. Postavljala se je z diplomo, kar je bilo še bolj primitivno kot arogantno obnašanje. Ker je pač pregovor, da odneha pametnejši, sva utihnili, da je šla gospodična s svojim psom mimo.
Res sva bili obe sila presenećeni, saj sva bili do tedaj prepričani, da imajo ljudje živali iz ljubezni, a tokrat je bilo precej drugače. Nič hudega sluteč sem šla po poti proti domu, kjer sem bila spet presenećena, ko me je ustavil oče tega dekleta in spet zelo oblastno govoril, da sva bili nesramni do njegove hčerc. Le nasmehnila sem se in mu odgovorila, da imam psa že dve leti, pa kaj takega še nisem doživela. Povedala sem tudi, kako je bilo, jili prijazno pozdravila, zraven pa še pristavila, da nimam namena, da bi se kre-gala zaradi psov, še manj pa, da bi si dovolila, da bi me kdo, ki je pol mlajši, tako
nesramno napadal ravno zato, ker se mu zdi, da je nekaj več, če ima čistokrvnoga psa.
Res se včasih vprašam, kaj bo še iz naših mladostnikov, če se bodo obnašali tako nesramno. Tako mislim, da preko naših štirinožeev spoznavaš njihove lastnike. Žal tudi ta rek ne drži vedno, da si dober že zato, ker imaš rad živali in naravo. Menim, da bi bilo lepše in bolje tudi za soljudi, da bi opazovali vedenje svojih živali in bi se lahko od njih veliko naučili. Spoznali bi, kako je važno, da smo ljudje prijazni in da si med seboj pomagamo, ne pa, da imamo pse zato, da se obnašamo skrajno nevljudno in nesramno in s tem dokazujemo svoje negativne in pomanjkljive osebnostne značaje. Želim si, da se vsaj sosedje obnašali strpnejše in bolj kulturno, da bi se v svojem okolju prijetilo počutili.
Ada Žnidar
obrezovanje živih m ej
Krajevna skup-nost Trzin prosi vse krajane, ki imajo žive meje, da žanje tudi skrbijo. Dobili smo namreč že več pritožb krajanov, da se je marsikje živa meja že tako razrasla, da že resno ovira npr. preglednost cest.
Prosimo, da našo željo upoštevate, saj tudi s tem pripomorete k lep-šemu izgledu kraja!
planinski mostiček
PS.: Mimogrede, smeti vam odpeljejo tudi po naročilu na tel.: 0609 632 563. 3.000 SIT za avtomo-bilsko prikolico.
Predsednik PD Onger Trzin Rudi Schoss
Pred leli smo planinci zaradi lažjega dos-topa do prostora, kjer smo ob trzinskem bajerju pripravili piknik, preko potoka ob robu naselja postavili mostiček. Ko je starému mostičku potekel čas, smo postavili novega - nekateri so celo mislili, da smo to storili zadnji čas.
Zdaj razmišljamo, da bi ga podrli.
Većini mostiček služi koristilo pri vsako-dnevnih sprehodili po našem gozdu, vsaj trije krajani pa ga uporabljajo, da v gozd vozijo svoje smeti. Pri tem je odveć pri-
čakovati, da bi ti ljudje (če jim lako sploh lahko rečemo) videli in vohali posledice svojega početja čez čas. Ko se v gozdu nabere preveč svinjarije, smo namreč planinci prisiljeni organizirati čistilne akcije in zadeve počistiti. Koliko časa bomo še imeli potrebno energijo in čas, da bomo v svetu, ki se zdaj oblikuje in je treba vse plaćati, to še počeli zastonj. Mar bo res treba ljudi, ki to počno, slikali in na ustreznem tnestu objaviti njihove fotografije.
ZA BOŽJO VOLJO,
NE POČNITE VEČ TEGA! OHRANITE
NAŠ GOZD ZA NAŠE OTROKE 1N VNUKE!
dela je bilo toliko, da so komaj vsi prišli na vrsto
Trzinska hišna imena vse bolj tonejo v pozabo, zato je vse manj Trzincev, ki vedo, kje je pri Zotlarju in da to pravzaprav pomeni pri sedlarju. Lahko pa zapišemo. da so včasih Jakoba Smona oziroma Zotlarjevega Jaka poznali prav vsi daleč naokoli in ne le v domači vasi. V tistih časih je bil Jaka «den najbolj iskanih mož v Trzinu. Z 68-letnim Jakom sva nedavno obujala spomine na nekdanji Trzin in življenje v njem. Jaka ima res veliko povedati in če bi se kdo zavzel, bi lahko napisal kar zajeten roman. Zal smo pri Odsevu omejeni na le par strani, tako da lahko objavimo le skromen izsek iz Jakovih spominov.
Da začneva ^br^
ga zgodba. Oče je bil doma v Črnučah. Takral je bilo těžko za kruh in je šel zato po svetu. Celih 9 let je preživel v Ameriki. Ko se je vrnil domov, se je za stalno naselil v Trzinu, v nekdanji Lesitenkovi hiši, od Knoflra in Ukana pa je odkupil parcelo, kjer zdaj stoji naša liiša. Náčrte mu je sprva prekrižala 1. svetovna vojna, saj je moral v vojsko. Vojskoval se je na več koncih. Po vojni je zgradil novo liišo in se 20. leta poročil z Mušič Frančiško - Pávovo. Opravlja! je sedlářsko obrt, žena pa je odprla mlékárno in je při Trzincih zbrano mléko vozila v Ljubljano. Imela sla 7 otrok, vendar so vsi pomrli za sladkorno holcznijo. Ko mu je leta 1929 umrla še žena, se je oče drugič poročil z mojo mamo. Z njo je imel 6 otrok, od katerih smo štirje še živi. Tudi moja mama je
skrbela za mlékárno. Vse do okupacije je vozila mléko v Ljubljano. Spomnim se, kako sem ji pomagal pri tem že kot šestleten otrok. Ze zgodaj zjutraj je bilo trea po Trzinu pri kmetih zbrati mléko in ga do sedme ure zjutraj pripeljati v Ljubljano. Bilo je kar naporno, še zlasti pozimi, saj so bile takrat zime precej bolj ostré kol zdaj. Prav prijetno pa ni bilo tudi v poletni vročini. Cesia proti Ljubljani je bila precej slaba, makadamska in polna lukenj. Kasneje sem šel po očetovih stopinjah in se izuči! za sedlarja.
Včasih je bilo v Trzinu več konj in ste imeli dosti delà.
Delà je bilo kar dosti. Še zlasti veliko ga je bilo pozimi. Takrat so nam vsi prinašali v popravilo konjsko opremo, saj poleti, ko je bilo dosli delà, za to ni bilo časa. Dělali in popravljali pa smo vso konjsko in drugo vprežno opremo - vajeti, uzde, povodce, stremena, komate, celo cerade za pokrivanje konj, če je deževalo. Le sedel nismo dělali.
Vi ste dokaj kmalu postali tudi strojnik trzinske Kmetijske zadruge oziroma kasnejše Strojne skupnosti.
Ko sem odslu-žil vojaški rok, so nekateri Trzinci, spomnim se Ložarja in K o s i r n i k a , prišli k očelu in ga prepričeva-li, najme pusti, da se izučim še za strojnika, da bi pomagal krajanom pri različnih kmečkih opravilih. Ker se je število konj že zmanjševa-lo in ni bilo več toliko delà, strojniška delà pa naj bi opravlja! tudi predvsem v poletnih mesecih, ko sedlarji nismo bili tako obremen-jeni, sem res postal še strojnik. Pravzaprav pa sem se moral većino stvari, ki sem jih potem rabi!, kar sam naučiti. Sponiladi sem škropil na poljih in sadovnjakih, konec poletja sem z mlatilnico pomagal pri mlačvi, vmes pa
sem Ijudem žagal drva. Takral so bili dru-gačni časi. Ni bilo denarja, da bi pri vsaki hiši imeli stroje za vsa opravila, zato smo priskrbeli skupne naprave, ki so jih poteni lahko uporabljali vsi.
Lahko kaj več poveste o škropljenju?
Spomladi sem z zadružno škropilnico naj-prej škropil sadno drevje po sadovnjakih, nato pa sem na žitnih poljih škropil s sredstvi za preprečevanje rasti plevela. Nekje okrog leta 55 se je na sadnem drevju pojavi! kapar. Tega škodljivca prej nismo poznali. Ker pa je domžalsko podjetje Alko
uvažalo različno sadje, se je nenadoma pojavil v tamkajšnji okolici. Dokaj hitro se je širil, zato smo porabili precej truda, da smo ga zatrli. Nekje okrog leta 1960 so se pojavili koloradski hrošči. Sprava so jih ljudje odstranjevali ročno, ker pa je bilo te zalege vse več, smo se nanje morali spraviti še s strupi.
Je bilo to, ko ste se toliko ukvarjali z različnimi strupi, tudi nevarno za vas? Niti ne. Imel sem zaščitna gumijasta oblačila, kapuco, škornje in rokavice, po škropljenju pa sem se temeljito umival. Je pa res, da sem se enkral po škropljenju zelo slabo počutil. Ko sem šel na polje, sem moral leči na tla. Bilo je že kar kritično, ko so me pripeljali v bolnico na izpiranje želodca.
Nekateri ljudje se še zdaj spominjajo, da ste imeli rumenega konja.
Ja, to je bilo pa res. Bil pa je kar dvakrat rumen. Že po naravi je bil rumen, ker pa
sem skropil z rumesanom, pa je postal rumen Se od škropiva. Pogled na rtimenega konja res ni bil nekaj povsem običajnega.
Mlatenje žita pa je bilo verjetno bolj zabavno.
Ja, vsako mlatenje je bilo pravzaprav praznik. Bilo je kar veselo. Vedno so poskrbeli za pogostilev mlatičev. Takrat si vsaka kmetija ni mogla privoščiti mlatilnice, zato smo imeli skupno in kar po vrsti srno hodili i mlatit od hiše do hiše. Eno lelo / so bili prvi v zgornjem koncu Trzina, drugo leto pa smo zamenjali, da so bili prvi v spodnjem. Ko smo pomlatili vse žito v Trzinu, sem šel mlatit še v sosednje kraje. Bilo je res veliko delà in prav težko je bilo sestavljati vrstni red, po katerem smo pri posameznih hišah mlatili. Sprava smo imeli šibkejšo, češko, mlatilnico, ki so jo Trzinci kupili leta 1936, leta 1954 ali 55 pa smo na sejmu Alpe-Adrija v Ljubljani kupili sodobnejšo, Zmajevo. Običajno smo najprej mlatili ječmen, nato pšenico, kasneje pa je na vrsto prišla še rž, oves, proso in ajda, kjer so jo imeli. Mlatili smo tudi semcnsko deteljo lucerno. Mlatilnica je imela tudi luščilec. No, zdaj so te mlatilnice nadomestili kombajni, ki že na poljih vse opravijo.
Kaj ste delali ob mlatilnici?
Jaz sem bil samo strojnik, zadolžen predvsem za to, da je mlatilnica dobro delala. Mlatičev pa je bilo vedno po več. Eni so z voz podajali snope, drugi so snope vlagali v mlatilnico, tretji so skrbeli za vreče z žitom, četrti pa za slamo. Vse je bilo dobro promišljeno in delo je moralo teči gladko in hitro.
Za ljudi ste tudi žagali drva.
Tega je bilo pa res veliko! Prežagali smo
tudi po 20 klafter drv na dan. Ljudje so se
kar drenjali, kdaj bo kdo přišel na vrslo.
Takrat sem komaj kaj lahko opravil zase
doma.
Za ta opravila ste potřebovali elektriko.
Elektriko smo dobili tako, da sem vedno splezal kar na električni drog in s pomočjo posebnih papirnatih izolatorjev na žice z elektriko oběsil kable. Če je bilo suho vreme, je bilo to eno-stavno, če je deževalo pa me je elektrika tudi tresla. Sicer sem se pa lahko z eno roko tudi prijel za žico, pa mi ni bilo nič. Spomnim pa se, da je bila takrat električna napetost še precej slaba. Kadar smo kje žagali, so to čutili še po drugih hišah, saj so jim žarnice samo brlele. Na drogové sem nekajkrat splezal s ,!•>« krampeži, vendar so mi elektrikarji to prepove-dali, da ne bi uničeval lesenih stebrov. Po tem sem moral do žic priti s pomočjo lestev, vendar ustreznih povsod niso imeli. Prav srečo sem imel, da se mi ni nič zgodilo. Nazadnje pa se vam je le zgodila nesreća.
Ja, 5. septembra 1964, in to prav na zadnji dan službe. Následuji dan sem hotel zamenjali službo. Postal naj bi skladiščnik, vendar pa sem si po nesreći odžagal prste na roki. Prestati sem moral kar lepo število operacij. Na najrazličnejše načine so mi poskušali us-posobiti roko, vendar jim povsem ni nikoli uspelo. Postal sem invalid in kasneje sem se zaposlil na kmetijskem posestvu Emona na Pšati, kjer sem do upokojitve dělal kot noćni čuvaj živine in hkrati porodničar. Včasih je bilo prav naporno, saj sem moral na noč pomagati tudi pri osmih telit-vah. Spominjani se, da so neko noč nadzorniki in novinar domžalskega Slamnika po občini delali nadzor nad tem, kako noćni čuvaji oprav-Ijajo službo. Većino čuvajev so zalotili pri spanju ali pa je bilo kaj drugega narobe, le mene so dobili na městu in v pripravljenosti. Spanja si ni-sem mogel privoščiti, saj sem moral skrbeti za telitve krav.
Trzinci vas poznajo tudi kot cerkvenega ključarja.
Ja, pri cerkvi sem vedno rad pomagal, tako da sem bil tudi
pomoćnik ključarja. 8. maja 1970 pa me je škof Pogačnik potrdil za enega od dveh ključarjev v Trzinu. Zdaj smo štirje klju-čarji. Ključar pomaga župniku pri gospodarskih delih v župniji, je nekakšen gospodar. Ob pomoći prejšnjega župnika Tomši-ča in tudi mengeškega gospoda Babica smo v prejšnjem obdobju v Trzinu naredili res veliko. Zgradili smo župnišče in krepko obnovili cerkev. Na novo smo prekrili vso streho, obnovili zvonik, v cerkvi napeljali centralno gretje, restavrirali smo oltar in še bi lahko našteval. Ob tem pa moram pohvaliti trzinske vernike, saj so nam zares veliko in nesebično pomagali. Pravzaprav mi ni nihče odrekel, če sem ga přišel prosit za material ali kako drugo pomoć. Spomnim se, kako smo zbrali več voz lesa. Ko smo ga pripeljali na žago, mi je žagar rekel, da je mislil, da bo treba razžagati le en voz, potem pa smo žagali vso noč. Za gradnjo novega župnišča ima veliko zaslug tudi pokojni Stane Habat. Brez njegove od-ločnosti in zgnanosti bi bilo narejenega precej manj. Ves čas smo namreč imeli zelo strog in nepopustljiv nadzor posvetnih oblasti nad tem kar smo počeli. Ob tej priložnosti bi se rad še enkrat iskreno zahvalil vsem. ki so kakorkoli pomagali, da je bilo naše delo lako uspešno.
V cerkvi smo vas viděli že v najra-zličnejših vlogah: kot ključarja, ministranta, zvonarja, cerkovnika, pobirati ste darove ...
Vedno sem rad přiskočil na pomoć, če se je pokazala potreba ali če drugih takrat ravno ni bilo. V zvonik, k zvonovom, pa sem zašel že s šestnajstimi leti, leta 1946. Pesem zvonov je zame ena najlepših melodij in prav rad sem zahajal tja gor. Dostikrat sem hodil zvonit tudi med tednom, če je bilo treba, še zlasti, ko je omagal Caharijev oče. Nič kolikokrat sem zvonil k mrliču. Spomnim se, kako včasih ni bilo nikogar, da bi pomagal, in kako sem nagovori! kar gospoda župnika Tomšiča, da je tudi on poprijel pri zvonjenju. Saj so prišli na pomoć Miha Kralj, pa Ione Rakef, vendar včasih, kot zakleto, ni bilo nikogar, pa sem šel sam. Ali kaj pogrešate nek-danji Trzin? To pa. Saj je bilo veliko delà, ampak zdi sem mi, da smo bili včasih precej bolj složni in prijatelji. Zdaj se je Trzin precej spremenil.
Miro Štebe
anketa: škoda, da je konec počitnic j
Ste se lepo imeli na dopustu? 35°C, morje, hladna pijaca, zagorela telesa. gojzarji, izgubljen pasoš...
Vsak ima pač svoje spomine, mar ne? No, in kako so počitnice preživeli naši mladeniči in mladenke?
pa«
lneš Korelc (10): Super sem se imela. S starši sem bilavlzo-li, nato pa sem s laborniki odvandra-la na bivakiranje v Gorenjo Trebušo. Se kar prileže malo "svobodě". Počitnice bi morale bili še kakšen teden daljše, najraje pa bi šla v "Diznilend".
Damir Zirdum (13): Škoda, ker se bo že začela šola. Letoval sem v Savudriji, kjer sem spozna I nove prijatelje in z njimi igral nogomet, košarko in se rolal. Zvečer smo hodili žurirat in tako sva si z neko Nemko postala zelo všeč ... Res, dobro sem se imel!
Bojan Vrhovnik
(14): Kaj naj rečem -počitnice so vedno prekratke! Na morju sem bil na Pacugu, potem pa sem skočil še malo v Avstrijo "na lepše". V glavnem sem se ukvarjal s športi in se kopal.
kakšen mesec na morje.
Mojca Gradišek
(10): Med poletjem sem se igrala doma s prijaleljicami, hodili smo na izlete, šla pa sem tudi tábořit v Gorenjo Trebušo, kjer mi je bilo zelo všeč. Ne vem še, kam bom šla drugo leto, upam pa, da za
OBUFNE RAZMERE NA POTI V SOLO
Prve dni letošnjega šolskega leta so otroke na poti v šolo skušali ob pomoci policistov zavarovati nekateri izbrani trzinski možje. Prav za to priložnost določc-ni prometniki so bili zgroženi. Promet po stranskih poteh, ki vodijo mimo šolc, je bil tako gost in divji, da so komaj skr-bcli za svojo var-nost, kaj šele, da bi skrbcli za oiroke. Od KS so zahtevali, da pri policiji posreduje, da takoj zapro tište ceste, vendar so bili tudi
policisti nemocni. Povedali so, da nobena zapora ceste doslej ni bila úspěšná in da se bo prometna varnost otrok izboljšala šele, ko bo zgrajena obvoznica. Na KS pa so od policije tudi zahtevali, da semaforja na križiš-ču pred gasilskim domom ob nedeljah ne zapirajo, če ga zapro, pa naj bo takrat na križišču prometnik. Ta uk-rep je nujen, saj je pred kratkim kri-žišče terjalo življenje mlađega dekleta.
Matic Lebar (12); Bil sem na Lošinju in v Savudriji, Saj imam Jadran zelo rad. Precej časa sem preživcl tudi s prijatelji na bazenu Kodeljevo, kjer smo se zabavali 100 na uro, ukvarjal pa sem se tudi s tenisom. A veste, kaj je slaba síran počitnic? Da jih je prehitro konec!!!
Diana Zirdum (8): Kopala sem se v Savudriji, sicer pa sem se doma krat-kočasila s prijatelji in igrami. Komaj že čakam šolo, moj najljubši predmet pa je matematika. Koliko razglednic sem poslala s počitnic? Hmm ... je ena čisto dovolj!
Ismeta Hadžić
(10): Najprej sem bila pri sestrični na Viru, potem pa smo šli s kolonijo na Krk. Tam je bilo zelo lepo in spoznala sem nove prijatelje. Nekaj-krat sem skočila še v domžalski bazen in počitnic je bilo konec. Kam bi šla najraje na dopust? Mislim, da v Nemčijo ...
Iztok Alahorič
(10): Letos sem "nabiral moči" v Makarski, kjer sem se imel imenitno. Obiskoval sem tudi teniški kamp, saj ne zdržim brez športa. Zdaj že mislim na šolo in frende, ki jih že nekaj časa nisem
videl in gotovo si bomo imeli veliko povedali ...

Gašper Ogorelec foto: Mojca Ručigaj
poučevanje besedišča in slovnice pri zgodnjem učenju angleščine

/■"'fm
Center Oxford je z založbo Oxford University Press in s pomočjo vodij studijskih skupin v aprilu na osnovnih šolah v Portorožu, Trbovljah, Celju in Trzinu pripravil krajši seminar, oziroma delavnico, za poučevanje angleškega jezika na razredni stopuji- Seminar "Teaching grammar and vocabulary to early young learners" je vodila dr. Sarah Villier iz Velike Britanije, ki ima za seboj bogato zgodovino pouče-vanja in teoretičnega proučevanja pouka angleškega jezika, predvsem na področju zgodnjega učenja. To temo je tudi obdělala v svoji doktorski disertaciji. Kot avtorica se je posebej osredotočala na področje zgodnjega učenja.
Učenje angleščine v zgodnjem obdobju je v Sloveniji v zasebnih jezikovnih šolah, mar-sikje že tudi v vrtcih, še posebno pa v našem šolskem sistemu, novost. Za zgod-nje poučevanje angleškega jezika so potrebne povsem drugačne metode kot na predmetni stopnji, zato je zelo pomembna učiteljeva jezikovna in pedagoška us-posobljenost. Žal marsikje na šolah nastaja didaktična škoda, ker angleščino poučujejo za to stopnjo neusposobljeni ljudje. Poučevanje največkrat ni pravilno, posledice teh pornanjkljivosti pa so lahko usodne za otrokovo poznejšo motivacijo. Poučevanje mlajših zahleva specifične pedagoške metode. Na lej stopnji naj bi predvsem razvijali slušno razumevanje in govor. Us-trezno organiziranje takega pouka pa je zelo zahtevno, saj mora učitelj tujega jezika pri načrtovanju in poučevanju pouka angleščine upoštevati značilnosti mlajših učencev in ustrezno naravnati pouk glede izbora tem, metod in oblik. V tem obdobju učenci radi ponavljajo, posnemajo, se igrajo, ustvarjajo, vendar pa imajo sposobnost krajše kncentracije, kmalu postanejo nemirni in ne morejo dalj časa sedeti pri miru. Zato polrebujejo veliko različnih, kratkih aktivnosti. Dejavni morajo biti um-sko in telesno, še posebno pomemben pa je lelesni odziv (Total Physical Response). Zelo pomemben del pouka na tej stopnji so igre in pesmi, ki pripomorejo k sprošče-nemu ozračju v razredu, in pripovedovanje zgodbic, pravljic (story-telling), seveda pri-lagojenih njihovi starosti. Dr. Sarah Villier nam je nanizala vrsto praktičnih in uporabnih aktivnosti pri poučevanju besedišča in slovnice. Poudarila

BREZOVCE 8,10C TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO)
V	SVOJI MALOPRODAJNI
TRGOVINI PONUJA
MODNE TKANINE
PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 8hD0 19"
V	SOBOTO OD 8h DO 13h
je, da morajo biti vsi učenci aktivno vključeni v učenje jezika, v različne aktivnosti. Potrebno jih je motivirati za sodelovanje, razmišljanje, ustvarjanje in jih naučiti, da te ne potrebujejo (teach them not to need you). Vse udeleženke seminarja smo bile zelo nav-dušene in zadovoljne z delavnico, ki jo je vodila dr. S. Viliers in smo zelo "željne" večih podobnih seminarjev in delavnic tujih preda-vateljev s praktičnimi izkušnjami poučevanja v zgodnjem obdobju.
V Sloveniji usposabljanje učiteljev za pouk angleščine na nižji stopnji osemletke poteka največkrat stihijsko in učitelji so prepuščeni sebi in lastni iznaj-dljivosti. Potrebno bi bilo večje sodelovanje Centra Oxford in Zavoda RS-a za šolstvo pri organizaciji še večih podobnih izo-braževanj učiteljev za poučevanje v zgodnjem obdobju. Še posebno zdaj, ko se nam bliža prenova šolskega sistema - de-vetletka in s tem tudi popol-
noma nov, zelo kakovosten in sodoben učni nacrt za angleški jezik. Če hočemo, da bodo uresničeni vsi temeljni cilji, ki jih předpisuje predlog novega učnega nacrta za zgodnje učenje, bi bilo potrebno najprej in predvsem poskrbeti za ustrezno strokovno usposobljenost učiteljev na tej stopnji.
Stanka Jaklič, OŠ Trzin
Dr. Sarah Villiers iz Velike Britanije je na OŠ Trzin vodila delavnico o zgodnjem učenju angleščine.
MIHAELOV SE JEM
SPET VABI V MENGEŠ
Ob prazniku mengeškega patrona sv. Mihaela so v Mengšu v preteklosti vedno pripravili Mihaelov se-jem, pred šestimi leti pa so tradicijo obudili in sejem se je med Mengšani in sosedi že dobro zasidral, tako da ga marsikdo kar nestrpno pričakuje. Prizadevni organi-zatorji nas tudi letos ne bodo razočarali. Sejem in spremne prireditve bo trajal od petka, 25.9., pa se do poznih ur v nedeljo, 27.9.
Petkov predvečer otvoritve sejma bo popestrila revija godb, na kateri bodo nastopile godbe iz Domžal, Moravě, Metlike in Mengša, po reviji pa bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Stoparji. V soboto zjutraj bodo ob 8. uri najprej na ploščadi SD Partizan Mengeš odprli razstavo malih živali, uro zatem pa bo slavnostna otvoritev sejma z dvigom sejemske in občinske zastave. Sledila bosta pred-stavitev glasbene šole in Živ žav mengeškega vrtca, popoldne pa bo namenjeno sportu in obujanju starih običajev. Pokazali bodo, kako so včasih pletli
slamnate kite, obiskovalci pa se bodo lahko poměřili tudi v tekmovanju s samokolnicami in v vlečenju vrvi. Mengeški izdelovalci glasbil bodo obiskoval-cem predstavili svoje instrumente, vse do jutra pa bodo nato goste zabavali Gorenjski muzikanti. Za smeh bo skrbel humorist Klemen Košir. V nedeljo bo ob 10. uri pred mengeško cerkvijo sveta maša na prostém, nato pa bo sledil promenádní koncert godb iz Lese in Mengša. Osrednji nedeljski dogodek bo povorka kmečkih voz in narodnih noš po mengeških ulicah, ki se bo začela ob 15. uri, za veselo razpoloženje pa bodo do konca prireditve skrbeli člani ansambla Štajerskih 7. In ker bo to sejem, se bodo obiskovalci oba sejemska dneva lahko sprehajali med stojnicami z najrazličnejšim blagom in se s prodajalci pogajali za najugodnejše cene.
Mengšani trdijo, da bodo poskrbeli, da bo na pri-reditvi za vsakega nekaj.
kaj je novega v vrtcu žabica?
S
<J prvim septembrom smo ponovno za-korakali v novo šolsko leto, skupaj z novimi malčki in otroki, ki že nekaj let obiskujejo vrtec. Vzgojiteljice in pomoćnice smo sku-šale čim bolj omiliti in polepšati prve dni, ko so se otroci po počitnicah ponovno ločili od staršev ali pa je bila ta ločitev sploh prva v življenju.
Sam začetek ni bil ravno težak, saj so novince spremljali starši in skupaj z otroki so doživljali naš vsak dan v vrtcu. Prvi leden smo tako kar mirno prebrodili. Nekaj težav pa smo imeli, tako otroci kot zaposleni v vrtcu, z novim dnevnim redom,
ki smo ga uvedli s prvim seplembrom. Z zajtrkom zdaj pričnemo ob pol devetih zjutraj, malico imamo ob enajst in trideset minut, kosilo pa po eno in pol urnem počitku ob trinajst trideset. Na novi ritem smo se sprva težje privajali, zdaj pa smo novi urnik skupaj s starši že sprejeli in ugotovili kar nekaj prednosti. Otroci zdaj pojedo več pri malici, ki je lažje prebavljiva in so želodčki inanj obremenjeni, zato je njihov počitek kakovostnejši, kosilo pa je potem že kar težko pričakovan obrok. Toliko o novostih v vrtcu, še kar po starem pa gre, ko govorimo o uničevanju vrtčevskega igrišča, naših igral pa tudi same stavbě. V popoldan-skem oziroma nočnem času nekateri še vedrio ne vedo, kam s svojo odvečno negativno energijo in jo usmerjajo na uničevanje strehe hišice na igrišču, uničevanje ograje, ki je edina za-ščita otrok pred cesto, ki je vse bolj nevarna, na uničevanje že tako
skromnih igral, gugalnic in peskovnikov. Vse zaposlene smo se neko jutro zgrozile ko nas je sredi igrišča pozdravil prometni znak, ki naj bi stal v križišču. Kljub varnos-tni službi smo zaenkrat vsi nemoćni in ne moremo "določenim" posameznikom pre-prečiti vandalizma in napačnega usmerjanja odvečne energije.
Jana Pibernik Foto: Miro Štebe
Nepridipravi so celo gugalnico zvlekli na vrh gricka.
strelska družina trzin
VESELICA ZA V ANALE
Obveščamo vas še, da se je strelska sezona 1998/99 že pričela. Vse mlajše pionirje vabimo na trening streljanja vsak torek in četrtek ob 16:30. Čim prej se udeležite treningov, saj bo konec septembra prvo testiranje mlajših kategorij, v okviru vsako-letnega tekmovanja v spomin Marjana Mušiča. Za starejše kategorije bomo tekmovanje izvedli v začetku oktobra. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi neaktivni střelci, ki ne nastopajo na drugih tek-movanjih. Torej bo tekmovanje bolj družabno, zaključek pa bo popcstren s finalom najboljših petih. V imenu Strelskega društva še enkrat HVALA!
Klopčič Damijan Foto: Mojca Ručigaj
Sreče in mavrice nad svojo hišo ne vidimo, samo nad tujo.
Nemški
V
Se dolgo se bomo spominjali zadnje sobotě v letošnjem avgustu. Neverjetnih Trzincev ne ustavi prav nič, ko je govora o veselici. V veselje nam je, da ste se v tolikšnem številu zbrali na Strelski veselici, ki se je sprevrgla v pravo rajanje. Ter-mometer je kazal 7°C, temperatura na plesišču pa je vseskozi naraščala. Organi-zatorji ne znamo opisati občutkov, ki smo jih doživeli v soboto, 29.8.1998. Veselico je s krajšo zamudo odprl čarovnik Orega, ki je s programom zabaval otroke. Ko se je zabava otrok končala, so program nadaljevali člani ansambla Stopar in rajanje se je pričelo. Ljudje so plesali, se zabavali
jsko mizo. pisarniški stol, jogi, gume Pirelli, komplet dveh gum Semperit, prenosni telefon, GSM Motorola, razne gostinske usluge, igranje tenisa, popuste v trgovinah, sedežne prevleke, volanske zaščite, ipd ... Ob polnoči se je zavrtěl boben, kjer so za glavni dobitek sodelovale vse prodane srečke. Odrezek iz bobna je izvlekel predsednik Strelskega društva Franci Brečko. Izvlekel je odrezek s serijsko številko 2913. Dobitnica Anja Bar-tolič je bila ob žrebanju prisotna na rireditvi in njenega veselja se ne da opisati. Se dolgo ni verjela, da je skuter njen. Veselice pa še ni bilo konec. Ansambel je igral glasbene želje in plesišče je postalo pretesno. Plesalo se je vse do konca prireditve, ko smo morali rajanje prekinili zaradi občinskega dovol-jenja, ki je dovoljevalo priredilev do 01:00 ure.
ob vložkih člana ansambla Tomaža Šinka, premore pa je povezoval čarovnik Grega. Sledili so nastopi znanih Trzincev, nastopi-le so tudi nekatere mamice s svojimi otroki in prav zares smo vsi skupaj sodelovali kot 500-članska družina. Na srečelovu so lovili glavno nagrado skuter PEUGEOT, vmes pa so nekateri zadeli gorsko kolo, kuhin-
Ob lepem zaključku strelske sezone 1997/ 98 se zahvaljujemo vsem pokroviteljem Strelskega društva Trzin: Biring, Ford servis Trzin, Assid, Kovinoplastika Kos-matin, Habat moto center, Jan bar Jemc, Merit International, Reklamni napisi in Ton servis glasbil, Športna konfekcija Levček Slazenger, Čišćenje objektov Mušič Franci s.p., Livarna Libametal, JMK Jimkoplast, Mizarstvo Kralj Tone, Mizarstvo Pevc, Bar Blatnica, Gloria Bar, AvtoAkustika Homec, Usnjena galanterija Pavlin, Taubi tenis center, Citroen servis Štefe, Avtok-leparstvo Pančur, Kovinoelektroplastika Prcmk Andrej, Gradbena lepila Habat Tomo, Ročna avto-pralnica Bolta, Frizerstvo Malus Tanja, Slaščičarna Skirca, Trgovina Unitap, P r o KI i m a, Čistoća, Kimi, O r I o S a n a, gostilna Narobe, gostilna Orhideja, Kozmetični salon Beauty, Čišćenje stekel in talnih oblog Mušič
Marjan, Pizzerija Kralj, Vendo, Sliko-pleskarstvo Habat Silvo, Ručigaj-Brumec, Jurček, gostilna Pri Matičku, Trgovina Flis, Čišćenje stekel in talnih oblog Mušič Samo, Kovinotehna Mengeš, Teh-Max in Napre-dek. Za pomoč se zahvaljujemo Sportnemu društvu in Gasilskemu društvu Trzin, Kra-jevni skupnosti Trzin, Osnovni šoli Trzin, neverjetnemu nastopu ansambla Stopar, čarovniku Gregu, vsem članom Strelskega društva, ki so dva meseca pripravljali prireditev in seveda vsem udeležencem, ki so kljub mrazu vztrajali in se zabavali.
novice in zanimivosti iz gasilskega doma
WITOWOUM© d/âSDlLgC&ô)
Ko
kot veste, so gasilci eno izmed najbolj dejavnih društev v naši sredini in pri njih se vedno kaj zanimivega dogaja. Njihov predsednik Jože Kajfež nam je izrazil zadovoljstvo nad imenitno izpeljano sek-torsko vajo in veselico, ki so se je krajani udeležili v ve-likem šlevilu. Čez poletje so sodelovali na šlevilnih predstavitvah in paradali, resneje pa so morali posredovati pred kratkim na Mengeški cesti, ko je požar v hiši zanetila strela.
Sicer pa so uspeli nekoliko posodobiti gasilski dom in se oskrbeti z nekaj osnovni-mi sredstvi, kol so boljše zaščitne obleke in přepotřebná dodatna oprema. V bližnji příhodnosti načrtujejo tudi nakup večje leslve
Predsednik trzinskih gasilcev Jože Kajfež: "V garaži našega društva bi zelo radi videli sodobno kombinirano vozilo."
in zamenjavo že nekoliko dotrajanih cevi. No, njihova največja želja pa še naprej ostaja moderno kombinirano vozilo, kar pa predstavlja ogromen finanční zalogaj - nezdružljiv s skromno odmerjenimi dotacijami države ... "Prihajajoči oktober je mesec požarne varnosti, zato bomo takrat pooštrili budnost nad potenciálními mesti požarov, sočasno pa bomo poskrbeli predvsem za brezhibno delovanje hidrantov in ncoviran dostop do njih. Hkrati se pripravljamo tudi na vsakoletno izdajo koledarja, ki je pri Trzincih zelo dobro sprejel, zaradi dobrega sodelovanja s krajani pa bomo organizirali celo izlet in še kaj ...," mi je zaupal Jože.
Seveda nas je zanimalo tudi, kako in kaj s podm-ladkom.
"Rad bi pohvalil vse naše vestne člane in članice, še zlasti pa mladi val, saj zares dobro in odgovorno delujejo in so društvu v ponos. Pa še tole: pred nekaj dnevi smo v OŠ vpisovali novince od 1. do 5. razreda in že prvi leden se jih je prijavilo več kot
90! Mislim, da je s lem povedano praktično vse ... Ko bo pa kaj novega, sc pa zopet vidimo," se je od nas poslovil Jože in odlii-tel v društveni dom na seslanek.
Do prihodnjič pa velja: NA POMOČ!
Gašper Ogorelec
Borci zoper rdečega petelina so čez poletje sodelovali na sektorskih vajah in paradah, svoje vrste pa že prvi šolski teden okrepili z skoraj stotnijo najmlajših ...
VIDEOSEKCIJA OZNANJA: TUJINA NAS NI SPREMENILA!
V
Q
Otirinajstdnevni oddih so si privoščili tudi člani (enim bolj, drugim manj) priljubljene VIDEOSEKCIJE,
Večina se jih je mudila na Plitvicah in Hvaru, kjer so med počitnikovanjem znali združiti prijetno s koristnim. Posneli so kar nekaj matcriala različnih tematik in si nabrali določene izkušnje pri filmanju s plovil in med množico. Kot solidni animatorji so k sodelovanju prilegnili celo domaćine, pristne Dalmatince, nepozabni pa bodo ostali tudi večeri, preživeti z zvedavimi, a zahtevnimi nemški-mi turisti.
Cez slab mesec dni so vabljeni na VIDEO ART ("EST v Ljubljani, vendar je zaradi težav pri izvedbi scenarija in časovne stiske (udeležba pri še enem zanimivem projektu), da silno skopega proračuna niti ne omenjamo, njihov nastop pod velikim vprašajem. Ne glede na težavne okoliščine pa vsem oboževalcem sporočajo, da ostajajo dejavni in složni. VABILO KRAJANOM. V naslednji številki Odseva vam bo sporočeno, kje in kdaj si boste lahko ogledali filme iz njihove samostojne produkcije.	^ ^ ^
vestičke 1zpod žarometov
Zaradi prevelike konkurence v samem Trzinu se je lealer Cizamo z enim kombijem in Renatovim Warburgom umaknil na Madžarsko. Za en dan smo se ustavili v Budimpešti. Ogledali smo si inestno jedro (center). Gibali smo se prav v listem delu, kjer je naslednji dan eksplodirala bomba. Vendar pa, če člověk živi v Trzinu, je vsega navajen. Pot nas je usmerjala naprej proti cilju. Do Nyrbatorja, kamor smo bili namenjeni, je bilo še daleč. V poznih popoldanskih urah smo končno le přispěli. Samo mestno jedro Nyrbatorja ni veliko, tako da smo se brez težav na hitro dobili z organizatorji festivala. Po prevzemu bivalnih prostorov, ki so nam bili dodeljeni, smo naredili prvo stvar, ki je bila res potrebna, tuširanje. In nato: da, drage dame in gospodje, nato je přišel na vrsto ogled mesta.
Ampak pazite, na tem mestu vam moram nekaj povedati. Že nekaj časa nazaj mi je glavni in odgovorni urednik dejal, da veliko preveč pišem o zabavi, torej "žurerski plati" naših gostovanj, manj pa o samem delu in delovanju našega teatra. Samo pomislite, kakšen dolgčas bi bil, če bi vas naprimer preko vestičk obveščal, da je na zadnji vaji Francetu trikrat padla žogica na tla, Juretu pa enkrat ugasnila bakla. Ali pa drugače: da smo med ogledom mesta (razširjamo obzorja) čisto slučajno naleteli (kar postavil se je pred nas) na lokalček in to prijeten, v kate-rem je bil (samo za informacijo) en meter (1 m) piva, preraču-nano v tolarje, 700 SIT. Vam domišljija delà? Zamislite se, da bi bili tudi vi lam. Jaz tega seveda naprej ne komentiram. Naslednji dan je bilo potrebno enkrat še vstali in tudi ura je bila prava za čas kosila. Poiskali smo pravo madžarsko gostilno -čardo. Edino Andrej, ki so mu kot državnemu uslužbencu protokoli bolj všečni, je odšel na uradili sprejem k županu mesta. S seboj je vzel za fotografa še Jureta. Medtem ko smo se mi mastili z zelo okusilo, pravo domačo madžarsko hrano, je Andrej držal govor v rotovžu mesta Nyrbator.
Popoldan je bila po meslu najprej povorka vseh nastopajočih, sledil je govor direktorja gledališkega festivala, torej mednarođnega festivala, kajti nas-topajoči so bili iz držav kot so: Hrvaška,
Do,go vroče poletje je za nami. Da, drage dame in gospodje, se spomnite, napovedal sem vam ga v junijskem Odsevu. Resnično, počutim se Kot prerok. Dogajajo se neverjetne stvari. In to je to, kar sem si vedno želel. Povsod je, kamor koli se ohrneš: v dvorani, na ulicali, dvoriščih, skretih, dnevnih sobali, posteljah, v avtomobilih, sprehodih ... Povsod! Seveda, moje dame in gospodje, teater, teater, kaj pa drugega. Ampak pazite! To ni kakršenkoli že bodi lealer, temveč prava - trda - comedia dell'arte, kajti tu imajo skoraj vsi pravi akterji na obrazih maske in njihovim im-provizacijam ni kaj očitati. Za pravo moj-strstvo je potrebno veliko truda, volje in želje po uspehu.
In tako je tudi prav. Sramovali se jih ne bi niti najboljši improvizatorji in pisci tekstov za comedia dell'arte, kot so bili: Flaminio Scala, Francesco Andreini, Cesare Rao in drugi. Igra se igra, biznis je pa biznis, in za ta pravi biznis bi tolkel tudi z macolo, nekako tako v eni izmeti svojih pesmi poje Adi Smolar.
Živo pa je bilo tudi v Ljubljani. Marsikaj se je dogajalo tam. Bile so Križanke (festival), Stara Ljubljana (poletje), Trnovo (Trnfest). Dovolj, ne bom vas moril še s tem. Vem, poznam vas, ogledali ste si skoraj vse predstave (vsaj tište, ki so bile zastonj). Samo če že gresle na daleč mimo Cankarjcvega doma, se spomnite vsaj na Skodelico kave, pa naj bo lo s smetano ali pa capuccino. Kakorkoli že, geslo: kulturo v vsak dom, se je v Trzinu uresničilo. In predlagani. Predlagani, da za kulturni praznik izglasujemo dan, ko so v Trzinu ob cesti od križišča pa do Pšate postavili planke, na travniku ob šoli pa postavili velik žerjav. Oh, kako bodo ponosni bodoči rodovi na nas.
Češka, Nemčija, Slovaška, Poljska, Avstrija in seveda mi iz Slovenije. Naša predstava je bila otvoritvena. In kaj naj vam še rečeni? Shakespeariada je bila tišti dan odigrana profesionalno, hi na koncu je bilo ploskanje in bile so čestitke.
V naslednjih dneh smo si kot gostje festivala ogledali kar nekaj představ, srečali veliko prečudovitih ljudi. Festival in mesto samo nam bosta ostala v lepem spominu. Pa vendar, vsega je enkrat konec, treba je bilo spokati kufre in usmeriti kombi in Burgita proti Trzinu. Doma nas je čakalo še veliko delà, kajti, drage dame in gospodje, na mariborski Lent smo odšli z našo novo predstavo in jo na Lentu tudi pre-mierno odigrali. Med gledalci je bila predstava lepo sprejeta, ni kaj. Vendar pa se zavedamo, da bo potrebno še nekaj vlože-nega truda, da bo resnično to, kar si vsi želimo.
Da pa ne bi prišlo do kakšnega spora med mestoma Ljubljana - Maribor, smo se odločili, ter seveda tudi odigrali v Ljubljani na Kongrcsnem trgu v okviru predstave "Noč na Ljubljanici" premierno (novo) predstavo. Torej našo tretjo (3.) ulično predstavo in ko bosle v roke dobili Odsev, bodo za nami že tudi druga gostovanja in to: v
Postojni, Idriji ter ponovno na Štajerskem, tokrat v Rušah.
Drage dame in gospodje, tokrat vas za konec ne bom moril o kulturi in njenem poslanstvu, temveč se bom usmeril drugam in apeliral na vas, prosil in rotil: Za boga svetega, kupujte stanovanja in to tista stanovanja, ki jih bodo gradili tik ob šoli. Kupujte jih za svoje otroke, vnuke, pravnu-ke. Ali smo ali nismo za naravni prirastek kraja. Mislim, da ni niti enega (1) krajana v Trzinu, ki bi razmišlja! drugače. Imejte se lepo in naj vam bo tokrat kultura v drugem planu!
Štih Jože
tomaž ve za dobre gostilne TOMAŽ SREŠEN: NAJBOLJ DOLGOČASNO JE V ŽIVLJENJU DELATI SAMO ENO STVAR	
Nerodnost. ki je prisotna pred vsakim pogovorom, je bila tokrat še izrazitejša. Bolj ko sem se bližala "sršenjemu" gnezdu. težje mi je bilo. Rekla sem si. kar bo. pa bo. Kar korajžno ...	zorskih ponudb. Zato je treba ponuditi nekaj zares izvirnega. Priprava tega zbornika mi je vzela pol leta in to včasih tudi p0 šestnajst ur dnevno. Vendar se je izplačalo
Ze takoj na začetku sva se lotila njc-govega pokliča
Zaposlen sem v podjetju, kjer delamo prezentacije, promocije in predstavljamo Slo-venijo v tujini.
Drugače pa sem po izobrazbi novinar in občasno, za vzdrževanje slika in zaradi veselja, napišem kakšen članek za časopis. Tomaž je pred kratkim izdal knjigo 111 gosti/n in restavracij po Sloveniji. V tedniku Vikend sem zasledila, da je to nadaljcvanje nekega drugoga zbornika
Ni nadaljevanje. To je končni izdelek štiri-letne akcije tedenskega pisanja člankov za revijo Jana, nekatere radijske postaje in sprva eno leto tudi za televizijo. To je izbor najboljših, iz štiriletnega potikanja po gos-tilnah in restavracijah.
Vodnik jc vsekakor paša za oči in že-lodec, zakaj pa seje Tomaž odločil zanj?
Vse skupaj se je začelo štiri leta nazaj. Takrat sem bil v službi še na RGL kot glasbeni urednik. Vedno, ko sem hodil jest, me je molilo, da so bile gostilne, ki so mi jili priporočili, drage in zanič in nikoli nisi vedel, kdaj so odprte, kje so in kaj ponu-jajo. To me je vzpodbudilo k izdelavi tega vodnika. Ker pa je teh gostiln veliko, sem imel srečo, da poznam gospo Majo Brez-nik, lastnico Narobeta. Omenil sem ji svoje náčrte, glede katerih je bila malce zadržana. Povedala mi je, da tedensko dobiva po deset in več podobnih ponudb, vendar se zaradi tega ne odloči za nobeno. Zato potem ni čudno, da na tržišču dejansko ni takšnih vodnikov.
Vedel sem, da je to težko delo, če te Ijudje ne poznajo. .\leni so tu pomagale epikurej-ske zgodbe oz, članki, ki so izhajali v Jani, katere sem délai skupaj s fotografinjo Barbaro Zajc. Ti članki so mi pomagali tudi pri izvedbi projekta, ker sem si tekom teh
štirih let pridobil določeno kredibilnost. Knjiga sama
Napisana je v štirih jezikih. Razdeljena je na posamezne regije, ki so označene z za njih značilno barvo, kar omogoča vodniku večjo preglednost. Posamezna regija je označena ludi s pripadajočimi številkami, ki označujejo gostinski objekt ali restavracijo. Po teh številkah si gostilne v vodniku sledijo. Vsa-ki od njih pa pripada obširen opis: delovni čas, ponudba, kapaciteta, naslov, telefon, faks, prenočišča, povprečna cena me-nuja (po mednarod-nih merilih, ki je ses-tavljen iz predjedi, glavne jedi in sladice brez pijace), način plačila, zemljevid z natančnejšo lokacijo in pa barvno fotografijo. Dodal pa sem tudi gostilne in restavracije, ki ponujajo slow food. To jc gurmanski način prehranjevanja, kar pomeni, da hrano uživaš počasi in slediš določenemu obredu. Vzeti si moraš pet ali šest ur, da lahko poješ vse, kar se ti ponuja, seveda v manjših porcijali in ne vsega hkrati. K vsaki jedi pa ti poslrežejo s kozarčkom us-treznega rujnega. V pefindvajsetih gostilnah, ki ti nudijo tudi takšen način prehranjevanja, Iliko vedno računaš na sveže pripravljeno hrano. Pogostejša je hrana iz pripadajočega področja. Sicer pa je slow food italijanska domislica in v Sloveniji obstaja šele dve leti. Pionirja sta Aleš Kristančič (Movia vina) in Toni Gomišček, novinar na radiu Koper in Primorskih novicah. Začelo se je z goriškim omizjem, nadaljevali pa smo z dolenjskim, ljubljanskim, gorenjskim ... Tudi sam sem član kluba slow food. Aleša in Tonija pa sem spoznal preko člankov, ki sem jih pisal za Jano.
Moram reći, da se vodnik kar dobro prodaja. Kmalu bo potreben ponatis. Marketing in odnos z javnostjo sta bila dobro narejena, le pri nekaterih prodajnih mestih se je zaradi previsokih prodajnih marž zataknilo. Sam sem iskal pokrovitelje, vendar sem se moral tu zelo potruditi. Vsa zdrava podjetja so pod stalnim napadom takšnih in drugačnih spon-
Tomaž ima v mi si i h žc nsslcdnji pro-jekt. Gostilne bo razvrščal po kako-vosti postrežbe in hrane pri nenapo-vedanem obisku. Tomaž se pravza-prav ukvarja z mnogo različnimi de-javnostmi in težko bi bilo vse obde-lati. Pa vendar ...
Najbolj dolgočasno je v življenju delati samo eno stvar. Jaz p o t r e b u j e m adrenalin. Po Studiju sem se zaposlil na radiu kot glasbeni redaktor. Délai sem glasbene in glasbeno-kontaktne oddaje. Napredoval sem do urednika. Radio sem zapustil pred dvema letoma, ko je prišlo do last-ninjenja. Novo službo sem dobil pri podjetju, ki se ukvarja s promoci-jami, prezentacijami ter marketingom. To področje mi ni bilo tuje, ker sem že kot študent režiral radijske reklame, pisal scenarije za televizijske reklame in se ukvarjal z organizacijo snemanja takšnih projektov. Če le imam dobro idejo za kakšno radijsko reklamo, jo še zdaj z veseljem naredim. Sršenovo gnezdo je bila radijska oddaja na RGl.-u in Poslovnem valu, katero sem po 300 leđnih spravil na hladno. Tu sem bil skoraj vse: producent, komercialist, voditelj, glasbeni urednik ... Zdaj sem pa glavni in odgovorni urednik Notranjskega radia, kjer imam krasno ekipo. Ob povećanju slišnosti postopoma izboljšujem tudi program in mislim, da bomo v najkasneje dveh letih imeli dober tržni delež. Za revijo Slop sem začel pisati v gimnaziji, pri sedem-najstih letih, in za njih kot zunanji sodelavee pisal devet let. Takrat sem začel delati tudi na radiu Student. Objavljal sem tudi v Mladini, imel sem oddaje na radijskih postajah, hodil sem po raznih rock festivals in koncertih v Angliji in Nemčiji ter vtise dělil z bralci in poslušalci. Prvo leto

sem pri Slovenskih novicah urejal glasbeni in filmski količek.
Že dve leti pa nisem našel časa za igranje, petnajst let sem igral v glasbenih skupinah kot sta Martin Krpan in Rdeči Baron, potikali smo se po celi Sloveniji, po luknjah in dvoranah. Od visine se zvrti (Martin Krpan) je še vedno najbolje prodajana rock plošča v Sloveniji, čeprav je od izdaje minilo že enajst let. S fanti iz Martina Krpana se še dobimo, vendar so to bolj pivska srečanja. Lani smo se celo namenili narediti turnejo in izdati ploščo. vendar se je glavni sponzor umaknil, ker ni dobil zelene luči od evropske filiale. O glasbcnem popotovanju in odkrit-ju Anje Rupcl ter Saše Einsiedler Kaj naj rečem - bilo je veliko dobrih stvari, kot so odlični koncerti, dobre plošče, dober feeling. Bilo pa je tudi veliko trdega delà, predvsem veliko vaj. Vendar nam ni bilo těžko, ker smo to počeli z velikim entuziaz-mom. To je bil rock'n'roll 7. vsem, kar sodi zraven. Kar pa se tiče Anje in Saše - z Anjo sva bila pred petnajstimi leli par in ka-morkoli sva šla, mi je vedno prepevala. Ko so moji prijatelji ustanavljali glasbeno skupino, sem ji predlagal, naj gre na avdi-cijo. Moji prijatelji (janez Križaj, Iztok Turk in Matjaž Kosi) so takrat prvi pri nas začeli s t.i. tehno popom. Potřebovali so pevca ali pevko, vendar jim nihče ni ustrezal. Prišla je Anja, jih nav-dušila in tako je nastal Vidcoseks. Sašo pa sem spoznal na radiu, kjer je bila zaposlena kot moderatorka. Imeli smo veliko pivsko-pevskih zabav, kjer je Saša pri petju vedno izstopala. To je bilo ravno v obdobju raz-padanja Martina Krpana in snovanju nove skupine, pri kateri se je (spet) pojavi] problem pevca. Tu je vskočila Saša (z avdicijo seveda). Prvo ploščo, ki smo jo naredili, smo zelo dobro prodali, dobro so bile prodane tudi turneje, zataknilo pa se je na novoletni turneji 1993. leta, nekje na Gorenjskem, kjer je Saši /.manjkalo glasu. Diagnóza so bili vozli na glasilkah, kar jepomenilo lakojšnje prenehanje s petjem, če hoče še govoriti, ali pa draga laserska operacija na Švédském, po kateri pa bi morala več kot pol leta popolnoma molčati. Ker je ženska, si tega ni mogla privoščiti (ha, ha, ...), kot drugo pa je delala na radiu, zato je s petjem prenehala. Mi pa smo potem pol leta porabili za iskanje nove pevke. Imela je zelo dober glas, a ji je
Naslovnica prve kasete Rdečega barona
manjkalo pridnosti. Izdali smo še eno ploščo in naredili zelo dobro turnejo, vendar Zana ni imela ustreznega odnosa do publike, v glavi pa se ji je glede glasbe vrte! nek samo njej razumljiv film. Meni je vse skupaj prekipelo in sem skupino razpustil. Potem pa smo še z glasbeno redakcijo RGL (Jemej Vene, Boris Perma, Igor lvanič, Marko Plahuta, Matjaž Ambrožič in najeti bobnar Aleš Rendla iz skupine Quatebriga) za zabavo ustanovili skupino KVG (kur'c vas gleda). To je bila čista zabava, vendar smo prišli celo do tega, da smo imeli štiri koncerte. Enega v Križankah z Magnificom, dva v Babilonu, bili pa smo ludi predskupina Spin Doctors v haliTivoli. V tem bandu nas je bilo preveč moćnih individualistov, kar je sicer dobro, vendar pa je potreben nekdo, ki vse usmerja.
Idejno je bil projekt zelo dobro zasnovan, izvedba pa ni bila naj-boljša. Razen mene, ki sem se sam naučil igrali na bas kitaro, ni namreč nihče več kot Ijubiteljsko igral instrumenta. Zato je bil ta bend idejno močan, izvedbeno pa ne. Posneli smo šest ali sedem pesmi in naredili en video spot. Za ploščo so nam zmanjkale tri pesmi, sicer sc pa nikoli ne ve ... Prosila sem ga za mnenjc o mladih glasbenih skupinah Od novih rock skupin jih je nekaj zelo dobrih: Big foot mama, Zblu-jena generacija, Flirt, Res Nullius ... Predvsem znajo narediti dobro, prepričljivo in z ustrezno energijo ter strukturami bogato rock and roll pesem. Dance scena pa je tragična. Besedila so nad-imbecilna, izvajalci pa so pogosto izven tonalitete. Sem namreč mnenja, da je tudi pre-prosta stvar lahko na prijeten način podana. Tudi v mojih časih je bila disko glasba pris-otna, vendar so bile lo dobre melodije in lepo odpeta besedila (Kool and the Gang, K.C. and the Sunshine Band, Village People).
Tomažcv izbor glasbe
Glasbo izbiram po okusu in počutju. Skozi teta sem si ustvaril neko zelo široko bazo, ki jo vedno nadgrajujem, pri čemer si pomagam z internetom. Pritegne me sveža ali pa klasična, dobro in korajžno narejena pesem.
Njegova potovalna mrzlica
Zadnjih dvajset let sem veliko potoval, pred-
vsem po Evropi in Ameriki. Ponavadi sem združil prijetno s koristnim. Sel sem za dva meseca v Aiiglijo, med tem pa sem hodil na koncerte.
Čaka me še južna polobla. Zvone Šeruga je moj dober prijatelj, tako da se mu včasih na kakšni turi pridružim. V mislih imamo tudi družinsko popotovanje.
Film, gledališče, ...
Včasih sem hodil veliko v teater. Želei sem Studirati režijo, vendar me je kasneje ta želja nekako minila. Vse video spote, pa tudi nekaj oddaj, ki smo jili posneli, sem zrežiral sam. Še vedno pa sem filmski obsedenec in si ogledam skoraj vsak film v kinu. Včasih sem hodil v kino trikrat dnevno, takrat sem stanoval še v Ljubljani. Imam veliko prijateljev, ki so režiserji in vem, kako zelo težko se je zaradi naše majhnosti, pomanjkanja denarja ter dobrih idej uveljaviti v tem pokliču. Moram pa reči, da se je v zadnjih petih letih zvrstilo kar nekaj dobrih lilmov slovenske produkcije.
Pa šc h korcninam
Sem iz Ljubljane. Moj stari oče je bil iz Trzina. Hišo je imel ob progi, kjer je želez-niška postaja. Kasneje se je preselil v Ljubljano, vendar to ni imelo nikakršnega vpliva na najin (z ženo) nakup hiše. Imam dve hčerki, Tinko in Blažko (štiri in osem let).
In naprej
Zdaj pripravljam projekt s Centrom za promocijo turizma, sem namreč konzul za promocijo slow food na Gorenjskem in
organiziram družabne večere na tem področju. Promovirali bomo slovensko slow food različico v Evropi, v državah, kjer je ta zelo močen. Drugi projekt pa je radio na Notranjskem. Radio je še vedno moja velika Ijubezen. Je zelo hvaležen in hiter medij. Za televizijo potřebuješ mnogo okrasja. Pripravljam pa ludi novi vodnik, katerega sva že omenila.
Pišem serijo člankov o kulinariki za Nedelo. Spremljam pa tudi kulinarične članke v drugih revijah. Pri Mladininih mi je všeč neposreden stil pisanja, duhovit in brez dolgovezenja.
Poigraval sem se tudi z mislijo o vodniku za kmečki turizem, kar nikakor ne moremo llaćiti v isti koš z gostilnami in restavraci-jami, vendar pa je le tega spisala v sodelo-vanju s Centrom za promocijo turizma moja prijateljica Darja Verbič, urednica za turizem pri časopisu Delo. Kmečki turizem je oproščen velike količine davščin, kot pomoč s strani države. Tudi na ta način se namreč promovira Slovenijo. Kaj pa se danes dogaja v kmečkem turizmu širom Slovenije. Lignji, ribe, zamrznjeni morski listi in podobno so zametijali domače mes-
nine, domač kruh, domače mlečne izdelke ... Namesto stalnih gostov prihajajo avtobttsi lačnili Slovencev.
Za klasičnega Slovenca še vedno velja pravilo treh aksiomov za dobro gostilno: velika porcija, hitra postrežba in nizke cene. Če to izpolnjuješ, bo 80% ljudi reklo, da imaš dobro gostilno. In ta zbornik je posledica tega, da sem bil vedno jezen, ko so mi priporočili kakšno gostilno, jaz pa sem bil razočaran.
Konjički
Eden od mojih konjičkov je znanstvena fantastika. To je neke vrste literatura, ki nadgra-juje sodobno umetniško prozo. Nekateri od teh piscev so veliki stilisti. Tu gre za dvoje stvari - idejo samo, ki je tudi nosilka, in za
izvedbo le te. Izvedba pa je lahko klasična leposlovna ali berljiva kol doktor roman' lahko pa si zasluži naziv visoke literature' Tudi saiti sem se že poskusil v pisanju. To
je hudičevo delo. Moraš imeli veliko časa i„ potrpljenja. Nekaj novelic sem objavil v Časopisu Življenje in tehnika. Odziv je bil zelo dober, čeprav je to zvrst, ki v Sloveniji nima publike, zalo samo od tega ne bi mogel živeti. Vzame preveč časa in ne dopušča polovičarstva oziroma vzpored-nega delà. Mountainbike in internet pa sta poleg znanstvene fantastike moja druga dva konjička. Z internetom si zelo veliko pomagani tudi pri pisanju člankov.
Mojca Senica
KONCERT LETA V ZAGREBU: THE ROLLING STONES
Charlie Watts 57 in Ron Woods 51 let, so nas pre-senetili s poskako-vanjem po odru in odvečno energijo. In spet, slarejši generaciji, ki jih je že videla in dobro poznala, se je zdelo premalo energije, nam, mlajšim, pa se je zdelo v redu že to, da oldtimerji znajo spodbuditi mlado in staro, da se noro zabava. Odpeli so lahko le nekaj komadov iz njihove 35 - letne kariere; Brown Sugar, Sympathy For The Devil, Gimme Shelter, Slar Fucker, Miss You, Anybody Seen My Baby, Flip The Switch in pa nekaj drugih. Nekje sredi koncerta so Rollingi izginili z odra in med publiko je začel drseli most, po katerem so se kasneje sprehodili Rollingi do manjšega odra in tam odpeli nekaj komadov. Na prejšnji oder so se vrnili med publiko.
Mi smo odšli s koncerta malo pred koncem, a kljub temu nismo nič zamudili, ker se je monitor videl povsod in glasba je bila tudi dovolj glasna.
Po koncertu so se The Rolling Stones hitro umaknili s prizorišča in nas zapustili v mercedesih.
Lahko verjamete meni, da je bilo super, ali Boštjanu Lajovicu, kateremu je manjkalo spontanosti, morda Rezi, ki ji ni bilo všeč, morda je bilo ozvočenje res slabo ali pa ne, vendar pa tega ne boste nikdar zvedeli, če se lega spektakla niste udeležili.
Katja Šenk
K
l Voncno smo dočakali 20. avgust, ko se je začenjal dolg dan pred začetkom kon-cerla The Rolling Stones. Na poli v Zagreb smo videli marsikateri avto in avtobus s slovensko registracijo. Dobre volje smo vedeli, koliko užitka nas čaka. Za spremembo so nas tudi cariniki lepo sprejeli, čeprav so pred nami temeljito pregledali nek avto.
Zagreb - veliko mesto, ki je pričakovalo horde oboževalcev, poslušalcev in ljudi, željne spektakla - se je začelo polniti. Tramvaji so bili nabiti, vozili so z odprtimi vrati, Ijudje so napol viseli ven, avtomobili so stali v kolonah pred parkiriščem, počasi pa se je vse zgrinjalo na hipodrom. Kamor smo pogledali, povsod so ležale odvržene pločevinke in ostale smeli. Že na prvem vhodu so nam redarji na hitro pregledali nahrbtnike; morali smo odvreči vse pločevinke.
Nekateri smo sc pripravljali že na novi Woodstock, ; glede na to, ' koliko ljudi je prihajalo in «j kakšno vzduš-je je nastajalo. ! Drugi so ča-kali v dolgih vrstah pred —ir— -• i-T-rrm,- stranišči, ne-ZAGREB	kateri pa pred
HiDcdrom	drugim vho-
Četvrtak. 28.05.1996 dom> kjer so
VŠŠF redarji zbirali neodprte plo-
čevinke. Morda so se bali, da bi kdo napadel in obmetaval »kotaleče se kamne« ali pa so si želeli večjega zaslužka. Kdor še ni imel majice iz prejšnjih koncertov, se je zakadil k slojnicam in kaj kmalu je bilo vse razprodano. Bilo je veliko stojnic s hrano, pijačo in celo z originálními ameriškimi krofi. Ker pa najbrž tebe, bralec, bolj zanima koncert, bom lake opise kar preskočila. Torej ob osmih se je na odru prikazala predskupina The Big Country, ki je zapela nekaj liitov iz nove plošče in nekaj starih uspešnic.
Tišti, ki te skupine nismo poznali ludi nismo pričakovali kaj posebnega, vendar pa so poz-navalci menda doživeli marsikatero razočaranje. Po enournem ogrevanju so nas The Big Country zapustili in vse od takrat smo pričakovali The Rolling Stones - e. Ko pa pesmi z radia kar niso hotele utihniti, smo postali neslrpni in po 50 minutah čakanja nas je presenetil močan pok iz monitorja in začel se je koncert The Rolling Stones z uspešnico Satisfaction. Glede na to, da so vsi člani skupine že dosegli kar visoko starost, Mick Jagger in Keith Richards sta slara 55 let,
samo za džentelmene
Kot otroci najprej spoznamo mini golf. pravi, profesionalni golf pa večina ljudi spozna jZ filmov. V spominu nam ostane, kako se igralcí vozijo i avtomobilčki po velikih iravnilíih in nato někam v daljavo odhijajo ŽO0ÍCO. ki jo skušajo S Čim mani udarci spraviti v luknje. Vse skupaj izgleda, vsaj na videz, prav dolgočasno. Vendar temu ni tako- Menda je golf najtežji šport z žogico in v zadnjem času postaja vse bolj priljubljen, prava "modna muha". Kako težko je in koliko pravil je treba poznati, da pravilno igraš golf, mi je - ob sodelovanju očeta, povedal naš sokrajan Žiga Gabrovšek, ki se z golfom, po rezultatih sodeč. ukvarja skoraj profesionalno.
Kako in kdaj si začel?
Začel sein pred dvema letoma, navdušila pa sla me mami in oči, ki zelo rada ob prostém času igrala goli. Kako pa sta se za golf navdušila mami in oči?
OČI: Nekaj let nazaj smo kampirali na Šobcu. Od dolgočasja smo se odločili. da se odpravimo na Bled, na partijo golfa. In ko enkrat poskusiš z igro, se čisto zasvojiš. V katerem klubu igraš in kdo je tvoj trener?
Igram v Golf klubu Ljubljana. Trenerjev pa sem imel že več. Eden od njih je Janez Orile z Bleda.
Kakšno opremo potřebuješ?
Potřebuješ set palic (14), ki se razlikujejo po
dolžini in patru (spodnji del palice), čevlje, ki
imajo na podplatili žebljičke, rokavico, lee
(podstavek za žogico), marker. Vsak igralec
pa naj bi bil oblečen v hlače in imel pas ter
majico oz. srajco z ovratnikom. Vso opremo
mi kupujeta starša.
Kakšne uvrstitve si že dosegel?
Igram v pionirski ligi, kjer sem na državnem
tekmovanju juniorjev lani dosegel tretje
meslo, letos pa sem osvojil drugo. Upam, da
se boni letos lahko udeležil tudi evropskega
turnirja Topolino (do 14 let).
Kako na tvoje igranje gledajo starší in
prijatelji?
Wi5ĎMl6!3Wjni. Prijale)]) /rt);
enega sošoíca sem celo navóuSA, \aVo da
zdaj tudi on igra golf.
Imaš mogoče KaKSnc-ga vzor nika?
Žiga je najprej kot iz topa izstrelil, da je njegov vzornik oče, po majčkenem premis-leku pa je dodal še: Tiger Woods. Kolikokrat na teden treniraš in kje? Vsak konec tedna treniram na Bledu, ker pa je to premalo, treniram tudi med ted-nom po šoli. Včasih grem le na vadbišče (v Sneberje ...), včasih pa tudi na Bled, kjer je eno izmed najlepšili evropskih igrišč. Pozimi treniram v Lipici, med počitnicanii pa tudi v tujini: Turčiji, Afriki. Kakšno pravzaprav izgleda pravo igrišče za golf?
igrišča so prostrani travniki z naravnimi ovi rami (grički, jezera, drevesa ...). Pose-jani so z angleško travo. Na igriščih je 18 lukenj, za kar povprečno potřebuješ, da vse zadeneš, štiri ure in pol, ob tem pa přehodíš kakili 10 km, kajti na turnirju se ne smeš voziti z avtomobilčki. In kaj delaš, kadar ne igraš golfa? 1 lodím v osmi razred osnovne šole. Drugače pa, kot vsak mule v mojih letili: včasih sem igral tenis, kolesarim, rad pa bi se učil še karate. Kakšne želje imaš za příhodnost? Z golfom se mislim ukvarjati še v příhodnosti in želim dosegati čim boljše rezultate.
Ko bom končal osnovno šolo, se boni vpisal na gimnazijo, nato pa želim na pravo, saj bi rad postal diplomat.
Foto in tekst: Urša Mandeljc
napredek spet opravicil svoje ime
V četrtek, 10. septembra, je podjetje Napredek iz Dom žal v Jaršah slavnostno odprlo prenovljene in znatno povećane prostore svojega Prodajnoga centra Jarše. Otvoritve so se udeležili številni ugledni gostje in poslovni partnerji Napredka, otvoritveni trak pa je skupaj z Županjo občine Domžale Cveto Zalokar Oražem prereza! pred-sednik države Milan Kučan. Generalni direktor Napredka Stane Skok je v slavnostneni govoru med drugim povedal. da se je Prodajni center Jarše z novo pridobitvijo uvrstil med največje in najsodobneje opremljene prodajne objekte v Sloveniji. Center, ki je namenjen trgovcem, gostincem, šolam, podjetnikom in drugim organizacijam ter večjim nakupom posameznikov, ima 10.800 m" pokritih proslorov ter 1 1.700 m2 asfaltiranih zuiianjih površin. V
njem je kar 450 m2 lilajenih površin za mesne izdelke, sire in mlečne izdelke. Na več kilometrih prodajnih polic je približno 13.000 vrst blaga. Prodajajo izdelke vseh pomembnih slovenskih proizvajalcev hrane, pijač in drugega, poleg tega pa nudijo tudi zelo bogat izbor uvoženega blaga. Dvanajst blagajn in računalniško vođenje poslovanja omogočata pregleden in liíter nakup. Za obnovo že obstoječih objektov in novogradnjo so morali v Napredku odšteti približno milijardo tolarjev, center pa pomeni veliko nakupovalno možnost za prebivalce domžalsko-katnniškega območja in tudi kar precej Trzincev se že odloča za mesečne nakupe živil in drugega blaga v tem centru. Ne nazadnje tudi zato, ker se pri Napredku tudi v praksi držijo svojega mota: Napredek - dobro ime med tr-
Foto in tekst. Miro Stebe
HLfimSlít PLANINSKI 7AZOR. ICOPWNA '19
9 dni in 8 noči pod platneno streho in obilo gorolazenja ter zabave, da o čem drugem niti ne govorimo
LE POJDIMO V ÇORE ...
Čudovito vreme je gore v tistem tednu naredilo še posebej vabljive. Nismo se mogli premagati, pa smo jih osvajali kar po tekočem traku. Najprej je padla
Uršlja gora, sledile so še Raduha, Olševa in Peca. Na pričujoči fotografiji smo vsi, ki smo preživeli hojo po medvedovih poteh in spuščanje po jeklenicah z Olševe. V Potočki zijalki smo se z vodnikom Franci-jem pridružili družini praljudi in se ob plesu skupaj z njimi veselili, ko je oče Harna hama privlekel crknjeno kozo za kosilo. No, potem smo jim zaželeli še dober tek, težko priborjenega kosila pa jim kar nekako nismo mogli odžirali.
Bo ušel strašni pajkovki?
D ZAEAW
ne bi izgubljali besed. Dokazno gradivo je dovolj zgovomo.
Gostja prvega večera - ^ Desa r
tOV ZA ZAKLADOM
nas je letos popeljal v pravljični svet. Srečali smo se s čarovnico in njenimi zelišči, iskali smo skrite predmete pri metulju, streljali na gol in bežali pred žogo, pomagali čistiti okna dobri vili, se reševali
iz vlakca smrti in bežali skozi pajkovo mrežo. V tolmunu pri povodnem možu smo iskali kovance, bredli čez reko in na koncu zbudili kralja Matjaža.
mAKIMNJE
je bilo spet odlično. Le nahrbtniki so bili sila ležki, ko smo se po gozdu prebijali do tistega obljubljenega "fuzbal placa" nad kočo v Grohotu. Po udobni namestitvi srno tik pred večerjo žalostno ugotovili, da smo v dolini pozabili medenjake. Tako je bil naš večerni obrok bolj skromen, a pravično razdeljen, za kar je poskrbel Borut. Le pri katerih rezdeljevalcih humanitarne pomoči se je tega naučil? Na fotografijah pa si oglejte priprave na spanje. ^
UM 'PDČITKA'
so zapolnile športne igre, igre brez meja, kviz in delavnice. Pletli smo zapestnice in oblikovali figurice iz slanega testa. Najbolj pa nas je navdušila modelářská delavnica, kjer smo sestavljali lesene ptice in druge živali.
Čigava zapeslnica bo lepša?
"Voščeni lutki" obiskovalcev rudnika
Kot vsa ko leto smo tabor zaključili z nadvse krutim planinskim krstom, ki so ga preživeli le najboljši novopridruženi člani. In to so: Boris - Mali tamagoči, Jure - Modri dirkač, Martin - Izgubljeni poni,
Rok - Jezikavi pončo, Živa - I.isička, Simon - Dolenjski klopotec, Mare - Blond auspuh, Grega - Leteči tomahavk, Anja -Tiha reka in Nina - Lepa Brena.
Sodnik preverja us-treznosl rusko-sibirskega prusika
Veličasten pogled na zobovje Letećega
tomahavka, ko je fant občutil udarec z rusko-sibirskim prusikom
Obiski podzemlja so postali že tradicija naših poti na tabor in z njega. Letos smo si ogledali Rotovnikovo jamo v Skornem pri Šoštanju. Posebno zanimivo je to, da vanjo vstopiš kar skozi gostišče v hiši. Nazaj grede smo občudovali lepole jame Pekel v Šem-petru, med taborjenjem pa smo spoznali rudnik svinca in cinka v Mežici. Rudnik je v zapiranju, v delu rovov pa so uredili čudovit muzej. V rudnik smo se odpeljali s pravim rudarskim vlakcem in si bili na koncu edini, da se je ogled res splačal.
POD26MNO KWW£$TVO
Kot vsako leto se moramo tudi letos zahvaliti članom vodstva, ki so brezplačno opravili delo na taboru, kuharju Branetu in vsem ki so na različne načine pripomogli, da je tabor uspel tako kot je bilo potrebno. Hvala Občini Domžale, podjetju Kova d.o.o., INA Plinu, Kolinski, OŠ Crna na Koroškem, OS Koprivna, Franciju Kovaču, Branku Ramšaku, Fritzu Polanšku, Slovenski vojski, KS Trzin, OŠ Trzin, PD Onger Trzin, Mimi Birk, Marku Hrovatu, Marku Ravnikarju; Lojzetu Širclju,...
Tekst:
Irena Mučibabić
planinsko društvo onger trzin
KRATKE IZ PLAN I Nf Kl H KROGOV
ONGER TRZIN
Nova številka Ongrčkov izzide v začetku oktobra
Upamo, da bo za bralce spet zanimiva. Med drugim napove-dujemo nadaljevanje potopisa z Nove Zelandije, opisana bo pot naših članov po ilalijanskih Dolomitih 1er po gorah nad Okrešljem, ...
Kot zanimivost bomo predstavili naše poštne znamke z gorniško vsebino, verjetno pa vas bo najbolj zabaval prispevek našega vrhunskega alpinista Pavla Kozjeka, ki nam je dovolil objaviti njegov zapis o ..., no ja - sekretih.
Predstavili bomo tudi nekaj novih, zanimivih knjig, lahko se boste preizkusili s križanko, ...
Pohod iz Trzina na Triglav
25. avgusta letos so se štirje člani našega PD spoprijeli s pešačenjem iz Trzina do Triglava. Vreme jim je na začetku sicer šio na roko, zato pa so imeli toliko več smole z hrano. Vodja izleta (mimogrede pa še predsednik PD op.p.) Rudi se ni mogel upreti kavi v Škofji Loki - in ta je bila po kasnejših dogodkih očitno usodna zanj. To pa ni bila edina težava na dolgi poti, a kljub temu je mala skupinica prišla do Rudnega polja (na Pokljuki), kjer so morali zaradi izrednega poslab-šanja vremena tudi končati svojo pot (na Kredarici je sněžilo!).
PLANINSKI KROŽEK V OŠ TRZIN
Prvi, skupni sestanek za vse, kl bi radi obiskovali planinski krožek v OŠ Trzin bo v sredo, 30. septembra ob 16.00 v učilnici zgodovine v 1. nadstropju. Skupaj si bomo ogledali diapozitive s tabora v Koprivni ter se dogovorili o naših srečanjih.
Srećevali se bomo vsak teden. Učenci razredne stopnje bodo imeli planinski krožek ob sredah (15.00 -15.45), učenci predmetne stopnje pa bodo Imeli svojo gorniško šolo prav tako ob sredah (16.00 -16.45). Vse dejavnosti se bodo odvijale v prostorih OS Trzin. Prijavnice z dodatnimi pojasnili lahko dobite v tajništvu OŠ Trzin.
Vabljeni!
MO PD Onger Trzin
Več o tej poti pa boste lahko prebrali v Ongrčkih! (ep)
Zakaj tak napis na društveni hišici PD Onger Trzin? Inteligenca pa taka! Vsak, ki vidi ta zmazek ve, da so bili na delu mazači.
RODJSKAL^
DRUŽINA MRAVLJICE
red dvema leloma se nam je porodila zamisel, da bi ludi v Trzinu začeli s tabor-niško dejavnostjo. S pomočjo osnovne šole Trzin in izkušenili vodnikov smo idejo ludi uresničili. Ustanovili smo družino Mravlji-ce, ki prehaja že v trelje leto svojega delovanja.
V lanskem šolskem letu je družina štela 55 tabornikov, ki so bili razdeljeni v 5 vodov. Vse leto smo bili kar precej delavni. Udele-žili smo se vseh izlelov, ki so bili predviđeni, vrliunec pa je bil ob koncu leta, ko smo obiskali Salzburg. Seveda nismo manjkali tudi na taborniškili tekmovanjih, ki so bila v Domžalah in okolici. Številne ses-tanke vodov smo popestrili s šaljivimi aktivnostmi, kol so zimska in letna oiimpiada, ustvarjalne delavnice, čajanke. Ker taborni-ki skrbimo za naravo in okolje, smo izvedli tudi čistilno akcijo. Treba je omeniti še dogodke, ki vsako leto nekako zaznamujejo
laborniško dejavnost. Pozimi smo imeli zimovanje na Kalu nad Hrastnikom. Kljub temu, da razmere niso bile prav zimske, je akcija uspela. Na kratko bi povedal. da je bilo to 5 dni šaljivih iger, petja, igranja, ustvarjal-nih delavnic itn.
Letos smo praznovali 45. obletnico delovanja rodu Skalnih taborov Domžale. Prireditev je bila ob Dnevu tabornikov. Pripravili smo tudi vsakoletno tekmovanje Cerarjev memorial, ki je potěkalo po domžalski občini. V osrednjem parku smo pripravili manjšo razstavo, kjer smo prikazali taborniške dejavnosti in delovanje našega rodu. Imeli pa smo tudi tabor-niško zaprisego, pri kateri so ob labornem ognju zaprisegli novopečeni, mladi taborniki. Tisto, na kar taborniki čakajo vse leto, je seveda letno taborjenje. Tábořili smo v Go-renji Trebuši, vasi v porečju Idrijce. Zelo me veseli, ker smo se ga trzinski taborniki udele-žili vzelo lepem številu. Otroci in tudi vodniki smo si pridobili mnogo novih izkušenj. Poleg
zabave in kopanja smo spoznavali pravo taborniško življenje. Vse dni so potekale dejavnosti v naravi, od postavljanja ognjev orientacije, delavnic, do izletov ... Najbolj zanimivi pa so bili večeri, ki smo jih preživ-Ijali ob taborniškem ognju, okrog katerega se je vedno kaj dogajalo: taborniški krst, poroke, noč čarovnic, kulturni večeri, itd! Domov smo se vrnili polni novih veščin in lepili spominov, ki nas vežejo še danes. Tudi letos bo v Trzinu zelo pestro, saj bomo imeli kar dve družini. Družini Mrav-Ijice, v kateri so mlajši taborniki - medvedki in čebelice, se bo pridružila še družina Trzinske skerce, v kateri bodo starejši -gozdovniki in gozdovnice. Tudi letos vabimo vse otroke, željne taborniškega znanja, da se nam pridružijo in preživijo z nami neštete lepe trenutke.
Z naravo k boljšemu člověku!
Jure Anžin - načelnik družine Mravljic
K,
_ laj je šah? Je igra, kakršno poznamo pri športu? Je umetnost? Ali celo znanost? Šah ima nekaj prviri športnega. Gotovo je mogoče govoriti o lepoti šaha, torej tudi o esteliki. Logične zakonitosti šahovske igre navajajo na pomisel, da ima tudi pridih znanstvene misli. Zgolj ena od naštetih možnosti šah zagotovo ni. Vsakdo si lahko po svoje razloži bit šahovske igre. morda kot splet vsega trojega. Ali ni tekmovanje med dvema igralcema športna značilnost? Ko preigramo partijo znanih in celo neznanih šahistov, lahko uživamo nad spletom polez, ki naredijo partijo lepo, estetsko. Ali pri tem ne uživamo ob domislicah? Zraven pa je tudi železná logika, razumska presoja, mišljenje, ki se dviga nad običajnimi igrami. Je šah vsakomur dostopen? Prav gotovo. Ldino, kar zahteva šah je, da nas privlači. Da vidimo v šahovski igri čar in mikavnost, nazadnje voljo, da se tudi sami preizkusi-mo. Marsikdo se je naučil premikati figurice že v zgodnji šolski dobi ali celo prej. Niti ni važno, vsaj za amaterje ne, kdaj se naučijo šahovskih pravil in igrati za šahovnico. Vemo za primere, ko se je kdo naučil šaha pri 45-lelih in nato postal mojster. Šah lahko vsakemu prinese razvedrilo, ču-
dovito naprezanje za šahovsko ploščo, pa tudi sprostilev, doživetje. Šali lahko prevza-me tako šolarja kot tistega, ki ima že katero od kategorij ali pa je že celo mojster... Dr. Milan Vidmar je rad dejal: "Šah je miniatura življenja." Ob šahovski igri spoznamo velike in male boje, tako kot v življenju, tište v nas in izven nas; ob šahovski igri si lahko ulrjujejmo voljo, iščemo smoter in cilj, naletimo na dvome in težave, se utrjujemo v natan-čnosti, premišljenosti. Na svoji koži občulimo prenagljeno potezo, nepremišljeno vodeno partijo. Pri tem ne gre, da bi se ježili na nasprotnika, la je opravil tisto, kar so mu naše napake omogočile. Učimo se, da ne smemo nikogar podcenjevati in da je precen-jevanje lahko usodno za tistega, ki se precen-juje. Sali nas uči presojati objektivno. Uči nas tudi poštenega odnosa do nasprotnika - fair play.
Kako daleč v šahovski igri? To je prav gotovo odvisno od posameznika. Nekomu bo zados-tovalo, da bo tu in tam zaigral za razvedrilo; mnogim pa ne bo zadoščalo, če se bodo poměřili le na razrednem prvenstvu, poskuša-li bodo doseči kategorijo, nato pa napredovati po lestvici kategorij. Mnogim bo šali ostal prijetna vrednota za vse življenje.
Vladimir Nadj - Coach
LEPOTICA IZ NOVGORODA
Beli: Kasparov Črni: Kramnik
I. e4 c5 2. Sc3 Scfi 3. Sge2 Sff> 4. d4 cd4 5. Sd4 e5 6. Sdb5 d6 7. Lg5 a6 8. Sa3b5 9. Sd5 Le7 10. Lf6 I.ffi II c3o-o 12. Sc2Tb8 13. h4 Se7 14. Sf6! gffi 15. Dd2 Lb7 1 fi. Ld3 d5 17. ed5 Dd5 (v končnici po 19. Dd2 20. Td2 bi imel črni le malo možnosti za rešitev) 18. o-o-o! e4 19. Le2 Da2 20 Dhf) De6 21. Sd4 Db6 22. Th3 Kh8 23. Lg4 Tg8 24. Se6! (uvod v eno na-jlepših kombinacij) Tg6 25. Df4 Te8 26. Td6 Sd5 27. h5! Sf4 28. hg6 Dd6 29 Th7 Kg8 30. gf7 Kh7 31.fe8DSe6 32. Lf5 Kg7 33. Dg6 Kf8 34. Df6 Ke8 35 Le6 DÍ8 (groba napaka v časovni stiski, toda tudi po 35...De7 36. Dh8 Df8 37. Df8 je črni izgubljen) 36. Ld7 (1:0)
NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN

DAN KO/ARKE - TRZIN 98
zadnjem času Irzinska društva vse bolj obujajo stare navade z raznimi veseli-cami, tekmami ..., za katere želijo, da bi spet zaživele in postale tradicionalne. Pohvaliti moramo Športno društvo, ki je v lanskem šolskem letu naredilo res zelo veliko.
In tudi letos so "Startali" zelo kmalu. 5. 9. 1998 so pripravili Dan košarke -Trzin 98. Na tekmovanju so lahko nastopili vsi bivši igralci ŠD Trzin in vsi drugi ljubitelji košarke. Prireditev se je začela ob 15. uri v telovadnici OS Trzin, kajli zaradi slabega vremena ni bilo mogoče igrati pod milim nebom. Sodelovalo je 22 igralcev, končni rezultat pa je bil 218:231. ŠD se lahko pohvali ludi s tem, da sta obe
skupini nastopili v svojih dresih, ki jih je ŠD priskr-belo samo. Kot je na podobnih prireditvah ŠD Trzin že v navadi, je bilo po tekmi poskrbljeno tudi za pijaco in jedačo.
S prireditvijo so se spomnili nesrečno preminulega soigralca iz trzinske ekipe Aljoše Kolenca. Prireditelji in tudi vsi, ki so na tekmovanju sodelovali, menijo, da bi takšen košarkaški turnir moral postati tradi-cionalen.
Vodstvo ŠD se za pomoč zahvaljuje vsem trzinskim društvom, ki so pomagala pri
pripravi in organizaciji, še zlasli pa osnovni šoli, ki jim je za prireditev odstopila telo-vadnico. (um)
• ponedeljek:	košarka (moški)
	od 20.30 do 22.00
• torek:	nogomet (moški)
	Od 20.30 do 22.00
• sreda:	aerobika (ženske)
	od 19.30 do 20.30
iii. odprto prvenstvo trojk v malem nogometu
tinec in še kaj) Gorazd Završnik, pa je zasedla odlično 5. mesto. Drugo mesto je osvojila ekipa Kvvins iz Domžal, tretjc mesto je připadlo ekipi 14. januar, četrlo pa ekipi Carrell. Turnir si je ogledalo kakili 50 gledalce in kljub lemu, da je malo ponagajal dež, je prireditev potěkala na pravi profesionalni ravni. Največ zaslug za to imajo poleg glavnega organizatorja Gorazda Završnika še sodnik Smajlo Fe-tah, vodja tekme Tomaž Moćnik in Vilko Voglar, ki je imel poleg glavnega organizatorja največ besede pri oskrbi s hrano in pijaco. Denarne nagrade so prejele prve tri ekipe.
Foto: Mojca Ručigaj
Začetek rekreacije v OŠ Trzin
Bar Gloria je v soboto, 22. avgusta, letos že tretjič zapored organiziral odprto prvenstvo trojk v malem nogometu. Tokrat se je za pokal in denarno nagrado potegovalo kar 10
ekip s po štirimi igralci. Trzinsko čast sta nadvse uspešno branili kar dve ekipi. Moštvo Skerc, za katero so igrali Damjan Škrlep, Igor Kralj, Vladimir Nadj in Luka Lopatič, je v hudi konkurenci osvojila prvo mesto, ekipa Gloria, v kateri so igrali Žiga Kosmač, Peter Pelan, Boštjan Maroll in "deklica za vse" (organizator, sponzor, igralcc, gos-
Še se lahko včlanite v ŠD Trzin! Članarina:
odrasli 1.000 SIT otroci 300 SIT
Program društva bomo objavili v naslednji številki Odseva. Informacije:
Igor Kralj 712-103
Ć?e4tUka
ČL*U Š2> ll^in ieAUbsna
Qota^du fioosUtuJui nftujCHM. VeAotùklfa HOvďiojesú pasičeh íadoóili lfiMÍ*uiiM
MasuUa i*i HbcuMtui.
V£2WOZMfiCtJ$ICI miMCI M£V TRZINCI
Le kdo bo zaustavil zmage lačne veterane? - Bomo z novo valuto Trzinci še bolj zapravljali? -"Stavka mi je požrla že veliko živcev!"
se "HLADI PO SRCU" ŽĚ SPOGLEmeJO S SLAW?
V Odsevu nikoli ne spregledamo uspehov domaćih športnikov in . » rekreativcev, tudi tokrat ne bo izjeme: danes vam z veseljem pred- p' jgf Pl stavljamo žogobrce veterane, ki so na pragu nezaslišanega uspeha êM (ker so našo novinarsko ekipo pogostili, kot se spodobi in nam v
' žep potisnili ludi zahlevane modre - -
Hfej kuverte, jih predstavljamo lepše in Neodoljivi Pušljev Janez - I jL bolje od drugih - intervjuvanci, Brko, sicer eden najmlajših
' zgledujte se po njih!) in tik pred administrativno upokojenih JgT tem, da postanejo senzacija. naokoli, si letos s svojo ekipo V Pa pojdimo lepo od začetka: Za-	želi preboja v elito.
ćeli so iz nič, kar tako so malo —--J|
brcali na sosedovi pašni površini, za drese so dali vso svojo žep-nino, starší so jih podpírali, itd. - skratka, že znane fraze.
No, ampak zdaj so fantje že spoštovani člani sosesk, uveljavljeni biznismeni z menežerskimi simptomi, ki se radí slinijo mladim kiklam in se hudujejo, ker "naročnik trenutno ni dosegljiv". Ker zveče těžko gledajo soprogo in se jim ne da ukvarjati z razvajeno mularijo, so ustanovili nogometni klub
veteranov Best boys team in se grejo, kar se pač grejo ... A so si omembo na teh straneh vseeno zaslužili: treningi 3x tedensko in timski duh so jih pripeljali do udeležbe v prestižni evropski ligi Pokal pokala pokalov pokala pokalov pokalnih zmagovalcev -veterani. Njihov predstavnik za javnost, sponzor, napadalec - rekonvalescent in tehnični direktor Janez Pušelj - Brko je insistira!, da ga citiramo: "Predlani smo izpadli že v předkolu z Vardarjem, lani s Hapoelom, letos pa smo zavihali rokave in se posvetili samo enemu cilju - preboj v vrh za vsako ceno. Sicer se govori, da smo podkupili sodnike (med nami povedano), a se ničesar ne spomnimo. Tako, izločili smo Parmo in Duklo, žreb pa nam je naklonil igranje v skupini C s Hrvatskim Dragovoljcem, Rodo in Efes Pilsnom.
Gre za neatraktivne, vendar močne ekipe - upamo seveda na	--
presenečenje!" In kot vedno in vsem,	Naši veterani obljubljajo za-
ludi dragim veteranom, 1P1JIKJH1	— grizen boj na vseh lekmah in si
naša rubrika želi	J_ jMlM&gS'r*	potihem žele ponesti ime rod-
čimveč mHRb|§	nega kraja širom v svet...
uspehov in	. ,. i	Takole pa se pred vsakim
zadetkov, [H I	;	derbijem psihofizično sprostijo
predvsem pa S I .	v medsebojnim dotikanjem in
Fortuno na |	-, X	gladenjem.
vaši Strani. ...	Tiči skrivnosl njihovega
morebitnega uspeha prav ..............v lem?
BEST BOYS TEAM so (od desne proti levi): Piškurič, Razpočnik, Volarič,
Dolinar ml., Dolinar st., Dolinar nsl., Praprotnik, Feral
in Bundar. Manjkala Pušelj in Sračko.
Zagnanim nogometašem je tole prečudovito granitno skulpturo, "formo žoge, ujeto v dih trenutka", poklonil akademski kipar in njihov fan Adamo Semedella.
Guverner trzinske centralne banke Žorž Čučnik (v ozadju) se
je takole šopiril z novimi, še toplimi TRZI: "Na njih bodo tudi manj razgledani tujci takoj prepoznali motive, kot so marmor-nati kolač, Kitajski zid, knjižni molj, Maksimir, panorama Dolge vasi, bronasta sekirica in zličkan koruzni storž."
Recept za naše bralce
Mornarov povratak / Hvar (Mornarjev povratek) za 8 -10 ljudi V drob srednje velike neostrižene ovce vstavimo tuno, vanjo gos, vanjo piščanca, vanj lignja, vanj škarpeno in vanjo pre-peličje jajce. Vse skupaj zavijemo v listnato testo in pečemo 6 ur na zmerni temperaturi. Zraven prija En starček.
Pa dober tek!
Vaš Kosmina
Znanci, družina ter somišl-jeniki so na njegovi strani.
Včeraj so skandirali "Majdička, pazi se," ter za-grozili z blokado železniške proge, če se primer ne začne prednostno reševati.
"VZTMJAL SOM DO HONCfi - TUDI WDIiEÇfi, ĆE 10 TREW
Te besede so prišle iz ust obupanega občana Sabahudina Kosmine, ki se je zaradi ner-azumevanja tako sosede kot tudi vladnih institucij odločil za svojevrsten apel. Da vam malce os-vežimo spomin: Ncsrečnež se že tretje leto vlači po sodiščih, inšpektoratih, referatih in medijih, saj se zaradi sosedine malomarnosti počuti ponižanega in razžaljenega. Možakar se je takole pridušal: "Ker sem po svojem globokem prepričanju estet in ljubitelj vsega lepega, me skrb za bližnjo okolico gospe Majdič naravnost žali. Ne samo, da ima neurejeno zelenico in zamakajoči žleb, ampak tudi živa meja je zanemarjena in napušč prekrit s pajčevinami. Višek vsega pa je njena že 15 let ista, od moljev pojedena halja, ter že od daleč opazno zaraščeno lasišče z narastkom neokusne barve ... Poskusil sem jo opozoriti, nagovoriti in se tudi neverbalno sporazumeti z njo -pa nič. Ja, ignorira me! Zato sent se pričel pritoževati vsem in vsakomur!" Stirikrat je omenjeni že gladovno protestiral, vendar neuspešno, zato je posegel po zadnjem adutu - rediltii stavki. "Zdaj me morajo opaziti in resiti moj problem, sicer bom šel v Bruselj ali celo pred palačo OZN ... Naj vidi ves svet to nepravico in aroganco, jaz pa bom do solucije nastalega zapleta vztrajal v tihi bolečini in nemo trpel," je še dohlipal g. Kosmina. Njegov gnev Iraja šele peti teden, kilogramov pa je že za spodoben olalá - nič čudnega, ko pa zaradi taktike ter strogih pravil stavke vsaki dve uri zaužije nojevo jajce (meliko kuhano), bujto repo z ocvirki in štiri (lancate. Od morske hrane mu najbolj teknejo dimljeni prstaci in pita z muzgavci, od domače kuhinje pa
vampi na buzaro ... Ker tovrslne jestvine pač stanejo in je kot preddelavec v tovarni celuloze
trenutno na čakanju, si je omislil akcijo s pridobitniškim namenom. Pomanjkljivo oblečen se pred Križankami vsiljuje prebivalstvu in jih sili za borih 200 SIT (po zmožnostih) k dejanju »OBJEMI ME, ČE ME MOREŠ« ...
Je ta člověk sodobni Don Kihot v borbi zoper sodne mline:> Morda. A pot do pravice mora biti težka ... Zdrži, Sabahudin ...
Zaraščena živa meja naj bi
bila jabolko spora. Soseda Slavka Majdič na vse
obložbe odgovarja s pesmijo: "Kučića u cveču, trava oko nje...".
"Poglejte, kaj mi je storila birokracija! Pritožil se bom tudi enbusmanu ... Inda veste - vsega sem že sit!
Kot da Bela hiša in Kremelj nimata že zdaj dovolj svojih afer in gospodarskih težav - Bill in Boris sta vdor Trzina v svetovni monetarni sistem pospremila z nelagodjem in globoko zaskrbljenostjo...
Čeprav odgovorni vaščanom pojasnjujejo, da bo nova valuta izpodrinila tolar šele z 29. septembrom, je gneča pred blagajniškimi okeneižezdaj nepopisna ... Kaj pa linija zaupanja?
Pa drži se,
TRZ, in srečno, ZINKE!
Redakcija:
Teoretik: /. Žabkar Garderober: Peresutti - Usnik V.d. inkasanta: N'Toko Svetovalca: Pintarič, Sunara Svatje, ki so zašli k nam: Sodi, Šuster, Kumaršek, Kobacaj, Furs!
M FIZIO CENTER TRZIN
manualna medicina - fizioterapija - blatne obloge - vodne terapije - masaže - aromaterapija
savna
Kai ie aromaterapija?
Aromaterapija je zdravljenje s pomočjo dišav, ki jih imenujemo eterična olja. To so koncentrirane esence, ki jih dobimo iz rastlin. Včasih so jih pridobivali s stiskanjem cvetov, danes pa jih pridobi-vajo s parno destilacijo.
Aromaterapija je kombinacija masaže in zdravilnega učinka eteričnih olj.
Aromaterapija je tudi učinkovita pomoč pri odpravljanju celulita, ki nastane zaradi oslabelega vezivnega tkiva in nabiranja maščob in metabolnih produktov.
Aromaterapija izboljša tonus kože, koža je bolj gladka in napeta. Pospeši se krvni in limfni obtok, zato se izboljša presiiova in izločiio strupene snovi iz organizma.
	fr	! ■■' :.....""■-
	o	I PERITEX
Ljubljana		^ Domžale |>
Želja po zdravju je velik kos zdravja.
Španski
MESEČNI ANTICELULITNI PROGRAM
Poteka dvakrat tedensko 1 mesec
Pri individualnem pogovoru se določi, katere od terapij se bodo izvajale in v kakšnem zaporedju:
-	aromaterapija in obloge iz morskih alg,
-	ultrazvok z anticelulitno kremo,
-	podvodna masaža,
-	ročna limfna drenaža.
MINI ANTICELULITNI PROGRAM
Poteka dvakrat tedensko 14 dni in obsega:
-	individualni pogovor,
-	aromaterapijo in obloge iz morskih alg (90 minut),
-	ultrazvok z anticelulitno kremo.
Živimo v času stalnih stesov, zato smo manj odporni. Aromaterapija nam na koncu pomaga preprečevati bolezni. S pomočjo vonja in dotika se lahko znebimo napetosti, nespečnosli, izboljšamo razpoloženje in si polepšamo dan in teden, ki je pred nami.
KEROS d.o.o. Hrastovec 10, IOC Trzin S: 061/162 18 37
Trgoavto Koper
TRGOVINA BURNIK
Mengeš • Prešernova 3 telefon / fax: 061 737 785, mobitel: 0609 648 422
M§0<M oDlglM Sg)®s
avtoplašči PNEUMANT avtoplašči SAVA kolesa ROG skuterji PIAGGIO
agregati za pranje vozil, traktorjev itd
plačaš 3. dobiš 4 1 + 9 čekov. brezplačna premontaža 10% popust za gotovino ali nakup na 1 do 12 čekov brez obresti ob nákupu z gotovino vam podarimo kovček - prtljažnik, možen nakup na več čekov ali kredit pod zelo ugodnimi pogoji
VEDNO NA ZALOGI:
motorni deli, pločevina, olja, filtri, zavorni sistemi, akumulatorji, dodatna oprema, avtoakustika CLARION, avtokozmetika, prtljažnik! itd.
VSE ZA VAŠ AVTO - OD STREHE DO IZPUHA
Možnost plačila na več čekov brez obresti, za pravne osebe in podjetnike nakup brez p.d. Trgovina je odprta: vsak dan od 8.-19. ure, sobota od 8.-12. ure
Obiščite nas in se prepričajte o naši pestři in konkurenční ponudbi. ____Trgovina BURNIK
iz trzinske črne kronike
02.06.1998
Pozno popoldne je poklical občan iz Trzina in prijavit, da je varuško njegovih otrok ugriznil nemški ovčar. Policisti so ugotovili, da je bil pes last B. L. iz Trzina, ki žívali ni imel privezane ali kako drugače primerno zavaravane. Zoper njega je uveden postopek pri sodniku za prekrške.
(0.06.1998
Ob 18.35 uri je bila PP obveščena o tatvini denarja v trgovini Mercator Trzin. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je NN storilec neopazno vstopil skozi skladiščc v odklen-jeno pišamo trgovine, iz predala pisalne mize vzel ključ trezorja, ga odklenil in iz njega vzel kasete z dnevnim izkupičkom. Kriminalisti so po opravljenem ogledu pričeli z zbiranjem obvestil. Pri tem naj opomnimo tudi ostale trgovce, da so pozorni, kdo vse se jim sprehaja po trgovinah, še posebej pa, da v priinerih odsotnosti zak-lepajo pisarne.
19.06.1998
Ob 07.30 uri je bila dana prijava o vlomu v gradbeni kontejner v Trzinu na gradbišču nove ceste za avtoservi-som Štefe, ki se je pripetil preko noči. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je NN storilec nasilno odprl vrata in iz kontejnerja odnesel ogrevalno peč znamke Toyota, nove sekire in električno ročno vrtalko. SGP Hidrotehnik je tako oškodoval za okoli 100.000,00 SIT.
05.07.1998
Ob 09.30 uri je bil prijavljen vlom v osebna avtomobila. NN storilec je ponoči na avtih razbil steklo in iz njiju vzel dve denarnici z denarjem in dokumenti oškodovancev. Pri tem je lastnika oškodoval za manjše vsote, prav tako pa je nastala škoda na vozilih. Zaželeno je, da državljani v parkiranih avtomobilih ne puščajo denarnic, torbic in podobnega na vidnih mestih, saj to nepridiprave še posebej privlači.
18.07.1998
Ob 11.15 uri je F. F. iz Trzina prijavil, da mu je na travniku grozil I. A. iz Ljubljane. Policisti so takoj odšli na kraj, vendar I. A. ni bilo več. Preko pristojne policijske postaje bodo zbrana ustrezna obvestila. Sledi kazenska ovadba zoper I. A.
06.08.1998
Ob 00.35 uri je prometna patrulja iz PPP Ljubljana v Trzinu zaustavila voznika osebnega avtomobila M. 1. iz Ljubljane. Ugotovljeno je bilo, da mu je bilo vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola odvzcto pred tem že v Kamniku. Ker se ni hotel odpovedati vožnji, so ga policisti PP Domžale pridržali do iztreznitve. Seveda pa je zoper njega podana tudi prijava sodniku za prekrške.
17.08.1998
Predstavnik podjetja SGP Graditelj Kamnik je prijavil tatvino na gradbišču v 1C Trzin. NN storilec je v času od 17.07.1998 do 17.08. 1998 ukradel 27 kosov kovinskih raztegljivih gradbenih podpornikov in s tem podjetje oškodoval za okoli 20.000,00 SIT.
21.08.1998
Iz podjetja Vektor v Trzinu je bila dana prijava o tatvini denarnice iz pisarne. Neznani storilec je izkoristil odsotnost oškodovanca in iz pisarne vzel denarnico s 15.000,00 SIT, 200,00 DEM ter bančnimi karticami. Storilec je bil moški, star okoli 22 let, temno rjavih kratkih las, temnejše polti, uporabljal je osebni avto znamke Renault 5, sive barve, Ijubljanskega reg-istrskega območja. Vsakršna informacija o storilcu bo policistom dobrodošla.
24.08.1998
Ob 20.50 uri je PP poklicala občanka iz Trzina in prijavila, da je brez njenega dovoljenja vstopil v njeno hišo J. F. iz Domžal. Policisti so odšli takoj na kraj, vendar je nepovabljeni gost že odšel s kraja. Zoper njega bo po predhodnem pogovoru podana kazenska ovadba za kršitev nedotakljivosti stanovanja.
27.08.1998
Ob 23.05 uri je bila PP obveščena, da je prišlo do požara na podstrešju stanovanjske hiše na Mengeški cesti v Trzinu. Ugotovljeno je bilo, da je prišlo do požara zaradi udara strele. Požar so pogasili domači že pred prihodom gasilcev, vendar je kljub temu nastala materialna škoda za okoli 300.000,00 SIT.
TRGOVINI:
Kidričeva
ul. 12, Mengeška ul. 9,
Trzin
VABI
V MESECIJ SEPTEMBRU K UGODNIM NAKUPOM NASLEDNJIH IZDELKOV:
olje, rastlinsko, Sončni cvet, 11 stekl.	219,00 SIT/I
margarina Petra 500 gr	195,00 SIT/kos
testenine špageti Audisio, 500 gr	110,00 SIT/kos
sir Šmarska gauda	880,00 SIT/kos
sok Bravo, pomaranča, 50%, 11 BP	133,00 SIT/kg
Cedevita pomaranča, 200 gr	209,00 SIT/kos
pivo Pils, 0,501 ploč.	129,00 SIT/kos
vino Haložan 11	349,00 SIT/I
keksi Domačica čokol., 350 gr	382,00 SIT/kos
kava Delikatesa, mleta, srebrna, 100 gr	126,00 SIT/kos
pralni prašek Persil GP, 5,40 kg PVC	1262,00 SIT/kos
CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG!
Se priporočamo!
GOSPODU FELIKSU ZAJCU V SLOVO
Ni vedno lahko učili ljudi življenja, življenskih vrednot, Ijubezni do sočloveka in Ijubezni v Boga. Veliko je poli do spoznanja in brez zaupanja in vere, da si na pravi poti, težko prepričaš druge, da ti slede. Gospod župnik Feliks Zajc je veroval in kot dušni pastir je znal prepričati druge. Znal jih je voditi, tolažiti in jim pomagati. Zelo je bil razgledan in vedel je, kako s kleno, jasno in preprosto besedo odpreti srca ljudi. Zaradi svojega prijetnega značaja in nastopa je bil povsod priljubljen, še zlasti, ker mu tudi humor ni bil tuj.
Vrsto let je vodil Irzinsko cerkev, ki je tedaj spadala pod župnijo Mengeš, in številnim mladim Trzincem je prvi pojasnjeval resni-ce kršćanstva in jim kazal vrednote in lepote življenja. Bil je stvaren in svoje učence je svaril, da svet ni le crno bel. Številne trzinske pare je zavezal k skupni poti in veliko Trzincev je pospremil na njihovi zadnji poti.
Življenje je bilo zanj večkrat trdo, vendar ni klonil, z vero in zaupan-jem si je utrjeval potrpljenje in tudi v zadnjih letih je, kljub tegobam starosti in bolezni, s šegavostjo gledal na svet. V Trzinu ni zapustil veliko gmol-nili pričevanj svojega delovanja, neprimerno več pa je duhovnih sledov njegovih prizadevanj. S svojim učenjem in pastirovanjem je vplival na verovanje in življenja
Trzincev in s lem si je postavil največji spomenik. Šc zdaj se radi spominjamo njegovih pridig in razlag svetega pisma. Številnim je pokazal pot in na tej poti je tudi sam našel odrešilev. Za vedno bo ostal v spominu trzinskih vernikov.
PETRU RABZLJU V SPOMIN
Planinstvo je kot življenje. Vedno znova se vzpenjamo, spuščamo, se veselimo uspehov na vrhovih in gledamo za novimi cilji. Tudi vsakdanje življenje od nas zahteva trud, doživljamo vzpone in padce in si vedno znova prizadevamo doseći kak nov cilj.
Peter je bil zavzet planinec. Rad se je podal v hřib in se veselil s prijatelji. Poznali smo ga po šegavosti, veselju in smehu. Prav s smeliom je neštetokrat odgnal slabo voljo in težke misli ob težavah.
Na našem društvu je opozoril nase s svojo požrlvovalnostjo, saj je poprijel za vsako delo. Še zlasti se je izkazal kot elektrikář na naših društvenih prireditvah in pri opremljanju društvenih pros-torov. Ker se ni bal prostovoljnega delà in ker je rad hodil v hřibe, si je pridobil zaupanje tudi drugih članov društva, tako da je bil v zadnjem času član društvenega upravnega odbora. Prizadevno je sodeloval pri delu društvenega vodstva in si s tem zagotovil vidno meslo v društvenem spominu.
Ostal pa bo zapisan tudi v naših srcih. Še dolgo se bomo s trp-kostjo spominjali njegovega ve-selega smeha, njegovih prisrčnih šal, njegove družabnosti in energije, ki jo je izžareval. Kar těžko se sprijaznimo z mis-lijo, da ga ne bomo več viděli ... Da je odšel na turo, s katere se ne bo več vrnil. Zdi se, kol da je le odhitel naprej in da nas bo nekje tam zgoraj počakal z le njemu prirojenim prešernim nasmehom izza košatih brk: "Ja, kje pa hodite! A' se ne znate mal' obrn't?" Peter, vsi bomo prišli za tabo, le da nas na tem svetu čaka še nekaj vzponov in nalog. Hudo nam je, da nam pri tem ne boš več dělal družbe, da nam ne boš več mogel priskočiti na pomoč in nam polepšati dne..
Prijatelji s PD Onger Trzin
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža Pelra se iskreno zahvaljujem vsem sosedom in ostalim krajanom, ki ste ga množično pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem Petrovim prijateljem in Pianinskemu društvu Onger za izraženo pomoč, še posebno pa g. Rudiju Schossu za poslovilne besede.
žena Jožica, hčerki Tanja in Mateja
POSLEDNJI ŽARKI
Poslednji še padajo žarki z goré po dolini okrog, poljubljajo vso pokrajino, zlatijo livado in log ...
Poslednji so padali žarki mi v dušo iz tvojih oči; bil lep je, bil svetel večer je pred tèmo sedanje noči.
Nasvidenje oktobra!
Anton Aškerc
&A IN ZE LÍN J AVE, jjbtlSOUSKOV. TW ZELEN JAVA, :
VSAK DAN OD faWDO 19.00.
PRI MARTINEZ, TRZltiwiLAKARJEVA 7. TEL: 061/.716-734
ZE ZDAJ JE CAS, DA MISLITE NA ZIMO! . PRI MARTimklAňkO DOBITE VSE VRSTE SAD JA mjhiNJAVEŽA OZIMNICO\ OZIMNIC(f pkjt( LAtiKO NAROČITE TUDI V / J NAPREJ* imv\'|
LWCUj
ASTRA
RENAULT 5 CAMPUS 0 I'll OPU KADfT 1.3 L'86 BMW S20i L'8S
OPEL."©-
SADJEzeíeňjava"PRI
PESTRÁ PONUDBA VSEHK OSVEZIINIH PI J AC m
DNEVNO, SVEZE SÉÏONSk am.i
VSAK DAN OD !
( BAH WE')
OPEL V DOMŽALAH - avtotehna VIS in KOSEC d.0.0
Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19. Domžale, tel. 061/715-333
UGODNI KREDITI T+5% do 4. let
RTV SERVIS
GORENCs.p.	telefon: 061 716-302
ljubljanska 44, Trzin	mobitel: 0609 644 ■ 121
Popravila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.	'
Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike
Puublirjšfeni prud-pleo* in jer/foer vozil
Av -mziim i\mmi u\imtz
Nudimo vam široko izbiro osebnih in dostavnih vozil
latna oprema • servisiranje vozil • popravilo (klepanjel poškodovanih vozil vseh ( in tipov vkljućno z ličanjem • originalne rezervne dele in ostali potrošni material 3.000 SIT več za vaše rabljeno vozilo • novo - avtovleka • ugoden kredit do 5 let
) SS S 3V od 1 40 S* 3V od VJ U 5« KM 1.6 SX klimo
Tu 1.8 (IX klimo
1.390.000,00 SIT 1.513.000,00 SIT
i.o;3.ooo,oosn
1.401.000,00 SIT 2.878.000,00 SIT
MARTA 1.6 SXw«kf»d SCUDO 1.9 D furgon DUCATO 2.1 ili TD lurg. MAXI SCUOO 1.9 TD kombi
novo	SEICENTO
modeli: 900 S 1.179.000 SIT	1100 SPORTING
900 XS 1.299.000 SIT 1100 SUITE-KUMA
• ponudba rabljenih vozil:
2.601.000,00 Sli MTS.OOO.OOSII. 3.099,000,00 SIT 7.648.000,00 SIT
novo
1.399.000 SIT 1.449.000 SIT
FUT PU UTO SSS 1'96 RAT (ROMA 1.6 L'88 RÍNAUIT CUO 1.7 RH l'9S OPII KADn 1.611'90
OPU CORSA 1.2 IS I'M
FIAT MAREA 1.6 II* 1'98-TfSTNA
FIAT MAREA 1.8 IIX wffk. I'M • TESTNA
Prodaia avlomobilov lei 064 421-141 064 421-119
Servis in trgovina: tel.: 064 421-193 064 421-021
NOVO V BANKI DOMŽALE IME BANKE
Od i.9.98 dalje banka posluje z celostno podobo In novin,
Banka Domžale d.d., Domžale bančna skupina Nove Ljubljanske banke
ZN/ŽANJE OBRESTNIH MER
-	za potrošniška posojila
-	za šolnine, šolske potrebšćine, ozimnico in kurjavo
-	za stanovanjska posojila s podaljóano dobo vraćanja do 20 let
Informacije dobite v vseh enotah banke.
od T + 4,3 % dalje od T + 3,8 % dalje od T + 3,8 % dalje
banka domžale
Banka za vas
S4VL1H
Trgovina z gradbenim inate Halom
Krakovsko 4b. DOMŽALE TEL: 0611716-454 FAX: 061/713-288
Prodajni center Laikova vas
Laikova vas 84. PREBOLD TEL: 063/702-250 FAX: 063/702-25/
Franšizing: Siporex - SAM
SAK d.o.o.. K/SOVEC TEL. 0601/71-182
AKCIJSKA PRODAJA V MESECU SEPTEMBRU NVDIMOVAMM£LmEPOPVSmDOl4%ZA..
A PIVO
•	OPEKO MODULARNI BLOK
•	FASADE DEMIT IN JUBIZOL
•	GRADBENA LEPILA
•	SIPORIJ" HWROIZOLAClJSKE MATERI ALE
Popust velja i> času od 01.09. do 31.09. 1998
•	MIVKO
•	KOMBI PLOŠČE
•	OKNA LESNA Radije ■ PE FOLIJO
•	TE S NI LNE MASE
•	MEŠALCE IN SAMOKOLNICE
Ugoden nakup in morda rudi kanček sreče. Zakaj pa ne??? ' • NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD
V 'rgovinah Vas Pnćakuiemo vsak đan oi 7 . n me ob ^ ^ ^ ^ ^ ^