Alsólendva, 1919. aug. 3. VI. LETO 29. ŠTEV. Proletárje svejta, zdrüžite se! Cejna novine je: Na cejIo leto . . . . . . . . . . 12· — K Na po leta . . . . . . . . . . 6· — K Edno Štev. 30 fillerov. Političen, drüžbeni i pismeni list za stároslovence. Prihája vsako nedelo. Vreditelísívo s izdajitelstvo: Včenjé komissárije tiskarna pvopaganda. . . . . . . . . . . Vnogim je proliven bio red stároga, vrejmeni, pli nikomi nej na telko, kak proletári, t č) je Siromaškomi delavci i ni cilo mi vért. Paver je Poprejk desétkrát telko občinske dače mogao plačüvati, kak velkoga imanja gospodin. Čestnicje,- od no^ tárjoša do ministra, od kaplana gor do püšpeka, so »gospoda« bili, k šterim se je delavec z vu roki drzéčim krenščákom, z velkov poniznostjov smeo približávati. Či njemi je edno brázdo' zbrao vkraj sósid z njive, cejl'o njivo je mogao odati, j se je za . toga . yolo..-_-.tážit jŠü.^,lez_ero jezér práve!, paragrafov, odrédbe je biló v tom stárom „fájnorn“ vrejmeni, ali vse so delavnoga človeka, proletára, bole, gülile, Gučale. Šparkasse so z málivértov živele ino správlale vküp jezerke za bogátce, za kapitálište ino či si je kákši šteč máli mašin mogao küpiti, kakšo koli Škér, blágo spraviti: cejii šereg menši i vékši tržcov si je správlajo vküp pri vsej etih bogatstvo svoje, z njega doli z .»gšeffom*. Ino té vsigdár na vékše i vékše idóči gšefte s váraš ki pörgarje meli v rokaj, šteroga so za »demokrácio« zvali. Istina je, Iva so. vu vrejmeni pét le jí ni bojn ménši i vékši vértovje tüdi začnoli tak, po demok-rátnoj fór,|iTi, gšeftati, spravili so si tüdi i pcjneze, ali ka njim valajo, či so blágo, bojne na |TiKoj spravile ino tak malo ga jé, ka si siromák nikak, pej-nez pun Človik pa samo jako teško správi ono v ,nájrnéšoj meri. Cejna se pa ri .živeži, pri blagi Vsaki dén viševdigáva ino trpelo de to tak dugo, clokéč se oster i , stalen récl ne ffini4,- meda tam i ino gda.. »delo« Celó na nikoj dene „peneze. Stári svejt so te strašne preminoče bojne na nikoj / spravile, vse One fundale, ka šo delavci lüdjé v magazinaj na več dcsetin lejt naprej, za pridoči odvejtek, vkrajdjáli, vküpsklali. Ino zdaj, ka mo činéči ? Z stálni ni i pridnim, delom moremo pomágati samí sebi, eden drügom. Samo si z delom správi mo lehko nazáj to zgübilo ino z močni rn podpisa njo m naše Sovjetrepublike občinski red, brez šteroga ne rnrerno živeti, naše delo včiniti. Záto vsigdár več i več delavcov Jiioire biclti vu rudninstvi, vsigdár več i Več v tvónikaj., v delavnicaj, ali tüdi vsigdár več i več v jih more biclti na polskom čl eli v štabi] pri mári. • Ino. či tak naši vértövje i vertinje ne do več svoj pov skriva!!, Skrivoma málim žnjim krmili, ka bi vse to po velkoj cejni odavajóči si páli pejneze spravlali vküp, nego vsákí pripova«! živiž, šteri njim je višješjjjj, po .rednej. .50]ni državno 1 ni ravnitelstvi dájo prejk : te si v nisterno in leti páli nazájsprávimo vse ono, ka smo, kak pridelanje dugi i deseti n lejt, po bojna] zgübili. Vsi lepše i bógše páli nazáj zadostno vsako potrebočo našega žitka, ár vu novom vrejmeni ne de več gospodé, šteri bi brezi dela Vse zadovolé meli, ali ne de tüdi i siromákov več, ki bi po svojem deli gda kaj strádati mogli. Prvo pismo z váraša. Draga moja te.ica! Obečao sam*vam, ka bom vam pisao eti odnet. Zdaj Vidite záto, ka sam zdržao svojo rejč ino sam v roke Vzéo pero. Ar i mi, eti vu varaši brezi bogá živoč! bolševiki, ki te uóvi svejt vadliijemo i glásimo, tüdi známo, ka je poštenjé. Pa keikokrát Ste mi na óči • vrgli domá, ka što ne ma vere pa bogá, tisti nanč i poštenjá ne mre meti. Prvlé je to tű v varaši tüdi tak bilo, ka so vse povsédi od vsakoga najobprvim to pitali, ka kakše vere je? Nego zdaj je vera vsákoga Človeka lastna pravica, v štero 'se níšče več ne mejša notri, nanč ga ne pita več níšče za njo. Ino rávnič to je pravica! Ár kak níšče ne mre kaj proti tomi meti, jas belkasto, erjávkasto ali črnkasto deklino mám rad: rávnič tak se naj níšče ne briga za to, či šteri drüdi bogá v naturi brezi peršóne, ali v ednoj, ali pa v trej persónáj verje. Pa to je zdaj te tüdi pravica, ka či stároga svejta popevje juš májó bogá v peršonaj glasiti, te novoga svejta popi glih takši juš morejo meti v naturi glasiti bogá, ár či smo vsi ednáko lüdjé, te vsi moremo tüdi i ednáko človečánski juš meti. Ali draga moja tetica, dobro me zarazmi, ka vam ne pišem tak, ka smo zdaj v tom novom svejti vsi ednáki lüdjé, nego tak: ka smo vsi ednáki lüdjé, záto ka je to nej vse edno. To vam tüdi lehko napišem, ka so našega novoga vrejmena. popi nej več gospoda, liki z nami v réd ednáko delavci, štere mi z „mešter" iménom zovémo. Pa ka vsaki predao i tao znanosti ali dela svoje meštra má, na to vövučene lüdi,' šteri nas vsi včijo, záto ka sta pri nas znanost pa delo tak vkiipprikapčenivi, kak düša pa tejlo. »Düša!. — zdaj mi je pa ja nedo-vedóč na pero vujšla tá, stári svejt zna- menüvajóča, rejč. Znáte ešče draga moja tetica! ka ste mi delali, kak sam domá bio zdaj k vűzemskim svétkom ? ■i; v -— Ti pogan nevervani! Ti váraški tepeš, ka se tam rajši okoli štejpleš po nedelaj, kak ka bi v cérkev šo ! Pa ka bi vaša predálna društva te nove cérkvi bilé ? Vándrpuki ste ví vsi tam notri! Razni iš me? Vaši meštri, vaši novi popevje, so pa ti nájvekši -pikošje med vami! Znáš? Vidiš tam in e ki č za dverami? Tak te vö-natiram, kak či te nigdár ne bi gorhránila! Tiho mi boj včasi od vašega včenja krep-kosti, pa eneržie ! Qjej ga té ! . . . Te pa ti tak misliš, ka jas ne ’m vsákí večér Bogá molila za pokojnoga? Pa za tvoje stariše ? Va či rávnič kaj malo zadrejmlem na posteli med molitvov, pa kaj majo klumnem k coj z glavov: záto itak Bogá molim! Pa za koj volo mám te Svetešnji gvant, či ga ne .'m v cérkev trosila? Pa to lejpo molitveno knigo ? Pa to prvo mesto v cérkvi, v trétje] klopi, za dvejstó ranjški, ka sam je na ednok dolplačati Pa ka sam na zvoné stódvajscti srebra dála! Čüješ ? Tak te naženém, ka . . . 2 NOVINE 1919. aug. 3 Ja, cejlo ostro predgo ste mi držali te! Ali kak sam k vam stopo, eden hip svoje oč-i vu vaše odprivŠi notri ino kak sam vam te na rábi doüvzéo, ti^do, na kučte jiodprejte roké vaše ino je küsno; gda sam vas te jas, kak že edenvajšti lejt star velki mladénce, páli okoli obrno za pojas vaš, mojo glavo znova na vaše prsi položéči, kak negda, dugő-dugo pred tejm, gda sam ešče komaj šést lejt star máli dečkec bio . . . Ino v ništernom očndm-megnenji sam skózpreživo moja ccjla dcčinska lejta, kak sam očo zgübo, gda sam komaj pét lejt bio star, kak so mi v mojem šéstom leti tüdi i mati mrli ino kak so me k sebi vzéli moja tetica i svak moj. Oda sam se telkokrat zajokao po dnévi, gda sam telkokrat britko kucao v svojoj posteli večér, prvlé kak sam tak žmetno zaspao; gda sam telkokrat teško stonjao v noči vu sneh, cejle tjedne, cejle mejsece dugo za mojo pokojno mamo lübleno, štero nigdár ne ’m več meo . . . Ino vsigdár so tetica bili moja drági!, moja lübléna, štera so me, máloga jočé-cega dečkeca, Vsigdár gornajšli, štera so me, kam štéč sam se potégno, vsigdár gorpoiskali, k sej obrnoli, k sebi stisno!!, gladili po vlasáj, v noči k sebi vzéli na postao, na svoje prsi potegnoli, troštajóči me: »Ne joči, ne joči se Jóži moj. Spi moj sinek máli, vej sam ti mama tvoja. Ešče te rajši mam, kak Steveka, pa Ániko, šteriva sta ešče tak máličkiva. Vidiš, Ste-vek je samo tri, Ánika samo dvej, ti si pa že šést star. Pa oča te tüdi tak rad má, ka ti je nej več svak, nego právi oča. Ne joči, ne joči se več. Spi moj máli sinek lübléni . . . < Nadaljavanje. »Prvlé" smo v nájvékšem tali vsi ne-zadovolni bili, „daj“ pa delajmo, eden krátek čas se nevólivajmo, siikešino dobro-volno podnesimo, naj si po etom dobro i lejpo prišestnost privávimo. V soboto v Soboti. »Gospodje ešče v pékli tüdi gospod! * so si gučali med sebov ti stári lüdjé v tom stárom vrejmeni. Ali da 'ti novi lüdjé toga novoga vremena ne verjejo več stároga vrejmena stári pekeo: so novoga svejta nóvi ravnitelje stároga svejta stári pekeo na ete svejt spravili prejk, pa so te gospodo stároga svejta v pekeo novoga svejta postavili notri za gospodo nóvoga svejta. Nóvoga svejta nóvi pekeo pa póleg stáre vere stároga svejta stáre gospodé delo včini, štero njim je jezero jezerokrát mantránsko mantránje, kak stároga svejta stári pekeo, k šteromi so se svojem, dobrote punom, žitki že celo kcoj privadiii. Stároga svejta stároj gospod! se je tak nóvoga svejta nóvi pekeo do eti niáo ešče v nikoli nikakšem tali nej dopadno, záto, ka se stároga svejta staro včenjé, »brezi dela nega jela. v novoga svejta nóvom rázum], v njuvo staro mišlenje Celó nikak ne mre notrispraviti. Kja bi se gospod dávalo delo ? Ka bi se gospod! vkraj vzelo jejo? To ne mre bidti! Čést, tržtvo ,pa pejnezi! To troje delo njim nazáj more v róke pridti, za toga volo je „demokrácia“! • Za toga volo se jih je v soboto v Soboti tak okoli sedem ob sédmi na Občinsko správišče spravijo vküp ino oni, Šteri nidti i edne Slovenske rejci ne vejo, so denok z ednov rečjov vöpovedali, ka so oni »slovensko lüdstvo.. Postavili so si gor med sebov tüdi i na kitroma nove ravnitele stároga svejta, ki do po stároj vogrskoj šegi v novoj Slovenskoj fórmi po Vogrskom jeziki ravnali lüdstvo slovenskoga jeziki vu iméni oni slovencov, šteri nidti edne rejči ne vejo slovenski. Delavno slovensko lüdstvo pa od toga sobočkoga vogrskoga slovenskoga lüdstva nikaj ne Vej ! Ne to njim močno na znánje dá, ka se brezi njuvoga dovoljenja, odločenjá nikši novi ravnitelje ne smejo se postaviti, najbole pa takši nej, ki ne vejo slovenski! Z rečjov »démokrácie« pa samo naj tiho bodejo, ár je eta kapitalištva pomočnika, štera nas vu z človečov krjóv napunjeni stároga svejta imetka, tržtva, pejnez i čésti járem ščé nazájvrčti. Šteromi nespametnomi trbej nazáj te stári svejt? Ka bi se za velki bogatov, za kapitaíištov volo, ka bi se za demokratov, za gšeftarov volo pá nazáj v bojne, v človeče mesnice dáo gnati ? Niks dájč 1 Vkraj záto z takšimi našimi ravniteli™, šteri so nej z nás, šteri nás i - naše vesnice ne poznajo, nás ne razmijo ino z šterimi si mi nidti .gučati ne mremo! P kraj z vsákim kapitališiom, vkraj z j njuvimi pomočniki: gšefte delajóčimi demokráii! j Živé naj proletársko, delavno lüdstvo! j Živé naj njuvo ravnanje: proletársko diktatura j v našoj, ukranskoj i rusoskoj Sovjetrepabliki! \ Velke vrednosti vadlüvánj. Vadlüvanja ali cérkvi so velko vrejd-nost negda svejta na šolé, Špitále ino na vküppostavlanje soldačko šeregov dobile. KŠk so se po vremeni meščanski (pörgarske orságovje razvili vse eta dela so se zdaj že orsáčkoga ravnitelstva dostájala. Za toga volo je Amerika ino fran-l cuški orsag že pred 15—20-mi lejtmi vö-, povedao likvideranje, seluiiarizácio, ,tó je náj se velke vrejdnosti vadlüvánj orsági nazájdájo. Poleg vöpokázanja rači!nov so v našem orsági vadlüvanja v etom vremeni 5 jezero milijonov koron vrejdnosti mele; zvün etoga nezgovorno.^ imetka njim je orsag vsako leto ešče 30 milijonov koroni pomoči dao. Zakaj je dao te le a p štali sivi orsag tem, tak preveč bogatim vadlüvanja!!, ešče to velko lejtno pomoč? Záto náj lüdstvo na trplivost, po-dánost hránio brezi vsake znanosti,' náj tak stári réd, kak najbole obranijo. Ali glédajmo to delo po ednom. Više šest milijonov siromaških delavcov i njuve! familije so samo dvej i pol million koron pomoči dobile vsako leto, šteri vsi vküper1 so samo pol million vrejdnosti meli. Vadlüvanja so pa tomi nasproti, kak smo že pisali 5 jezero milijonov vrejdnosti ino 30 milijonov lejtne oršáčke pomoči mele. 70 jezero samo na plüča) betežni je mrlo vsákše leto v našem orsági, ino trikrát telko drügi betežnikov. Vsi eti so samo 427 špitalov meli, naproti tomi jej pa orság 680 kloštro držao gor ino vnožino drügi paláč za skoro 18 jezero barátov. Više 40 jezero cérkvi mámo ete časi v našem orsági ino samo 15000 šol za lüdstvo. Ober 60 jezero popov i barátdv dobro vöglédajoči ino sama- do 30 jezero hitváni vučitelov. Z vsega toga smo te tö dobili, ka bogamolit se je vsaki dobro návčo, nego pisati i čteti med 100 poprejk samo 50, ali tej tüdi samo komaj v ednom v 10-toni tali. Naše bolševičko rávnitelstvo od eti mao v vsem dom réd naprávi. Vsákí) vadlüvanje, de nájvékšo sloboščino melo, v šterom se níšče ne de smeo bantíivati ali šaliti dati. Ali tüdi vadlüvanja se ne do več meIa v političko delo olejšali. Velke vrejdnosti vadlüvánj orság k sebi vzeme i ono na ni me, siromáke, bo-' težniké, tak na i včenjé lüdstva obrné. Panonhalma, nájvekši monošter našega orsága, bode mednárodni vuČenjákov dóm. Drügi velki monošter, Zirc, pa bode Edisonskanaselitev gde do se nóve i nóve električne moči davale cejlomi svejti, tak kak z Panonhalme znanosti. Drügi kloštri se tüdi za ti tim Siromaški betežnikov invalidov ino brezi starišov stoječe firotinske decé obrnéjo. Ka kak so delali do eti mao naši vsamogoči püšpeke, Šteri so vsako leto million i million letnoga fiotrijemánja meli: vam tüdi lehko nakráci naprej dámo. Kaplánan so dvejsto koron lejtne pláče dávali z svojih lejtni milijonov. Mikes János 1919. aug. 3. NOVINE 3 püšpek je preminočega leta v prvi mesecaj, prvlé kak so ga internerali poleg njegovi rači!njov, samo 50 koron odločo na dober Cio ino siromákom na pomoč, proti tomi je pa vmnogi jezero koron dao velkim gospodskim klubom ino drüštvam. Drügi püšpeke so pa, iména vam nidti ne 'mo pravili, svoja imánja vsigdár samo velkim židovskim bankárom dávali v arendo i nej svojim siromaškim vernikom. Predgali na Pogrom so napelávaii ene, šteri so od njih nej mogli zemlé dobiti v arendo, tak ka i je 100 ino 100 jezero moglo v Ameriko oditi. Ali nóvi svejt njim ílazájpláča njuvo jalnost i skažlivost. Stári püšpeceje ino nadpüšpecje dobijo pénzijo, pa kanonicje tüdi, ali na mesec samo štiripét sto koron, rávnič tak kak so oni svojega vérstva rav-nitelom i etih familijam odločili. Mislimo, ka do po ednom z té velke pénzije oni sami bógše lehko odsejmao živeli, kak njuvi prvejši čestnicje, dvors-lcovje, španovje z njuvimi familijami. Domáči i svejta glási. Marinárstvo Francoške. V varošaj Brest, Marseile, ino Toulon je marinarstvo bojnskih brodovla gorsta-nolo ino odpovedao bogavnost. Vö je dalo proklamádo v šteroj i sledéča pravijo: Proletána cejloga svejta z velkov navdüše-diostjov se pripravla, da porüši hüdobno, ino samosilništvo gospoclstvo kapitalizmuš. Rusija ino \ ogorska, so že na pá ti zmáge. [Nemško se zdaj priprávla, da z svojega šinjeka dobitiča železne verige buržoazie. Austria, Itáilia ino Svaicarsko so pripravne. Nej nam trbej mára kapitaiištva, nego Želemo mer, šterim je mogoči, da se zjedini pro-letária cejloga svejta. ! t. je tiszti mest, v šteri prebiva Tühinski národ v varmegvövaj Mármaroš, Ugócsa ino Šereg te Ungvár. Z okroglina v várme-győva Mármaroša doline Tisze: Sziget, Tarackviz, Tecsö, Huszt, Dölha nadale z vesnic okrogline Ökörmezö: z Havasmezö, Oroszko, Visorosi i Petrobakiasna nadale z vároša Marmarossiget. V vármegyővi Ugoča z okrogline Nagszöllös ino Király-házaj V vármegyövi Bereg z vesnic okrog-lin Alsóberecke, 5olyva, Latorca, Munkács ino Žgornje najine te z váraša delavci. Nadale z okrogline »tiszazát. ino Dolnje i spodnje remete, z vesnic K^ovászna, Makltosjános, Mezzőhomok ino Tiszátsórhu. V vármegyövi Ung z vesnic okrogiin Nagy-brezna, Perecsértji, Ungvár, Szerednja ino Szobrána nadale z. vároša Ungvár. Na slednje z rusinski vesnic vu vármegyövaj Zemplén. Sároš, Szepeš, Abaui, Oömör, morejo brezi postanka (v špitálaj bodoči, kak do zdravi) v Tordáški állómás k ba-tailloni »Martonvasas Ruszina« cinrukovali. Taljansko. Kak nam dájo na glás, taljánsko nešče poslati svojo vojsko proti nam, ár kak pvárijo voditelje taljanske, da njim samim trbej domá vojsko za gordržánja znótrašnjega rédataljánske, ino tak nema višešnje vojske, štero bi poslála prőti našoj sovjet republiki ino Ruskoj. V Taljánskoj so vsagdanéšnji strájki, tak da poleg nezadpvolstva ino burkanja prebivalstva je preveč potrebno Talijanskoj, da domá má vsigdár krédi vojsko, z šterov kapitálisti nemérno Prebivalstvo onèmijo nasiloma. Sváicarski sociálisti so stopili k III. mednárodnosti. Sváicarski sociálisti so na gvüleši v Olten vároši odločili, da stopijo k IM. mednárodnosti. Odločili so nadale, ka bo- dejo propagiráli proti tom, ka bi Švicarsko v savez národov gorvzčli. Svoje pro-ti vlen je So notri dáli vládi poleg velike drágoče, nadale odločili so, ka augustuša [6-gn bodejo vküper pozvali kongresszus' v váro.š B?rsel. Usódba. V Mu nebom (vnroš v Nemškoj) so v preminočem tjedni osodili dvá odajniká domovine iastivne i ió: Muhsama ino dr. Vadiera, prvoga nit 15 lejtno vozo, drügoga pa na 8 lejmo vózo. (Síabíi kaštiga!) Kongresszus austrijánski delavcov. Bécs g/adüje. — Nove papérnalnc pejneze bodejo tiskali. "Na kongresszuši austrijánski delavcov so bili govori od prilik živežni Austrije. Prilike živežne Austrije so v nájvékšo]" pogibelnosti, tak da stánje vláde v tom pogledi je zdaj preslabo, inó vse mogoče včini, da pomore prebivalstvi, ali nikak se njim nešče posrečiti, da té prilike živezne rejši. Béč je zdaj mesto nájvékšega gláda. Béč je za proletárdiktaturo, i záto ščéjo neprijatelje vernike proletárdiktature zglád-niti i tak dolpotreti diktatura proletárov. Austrija je predála vse svoje zlato ino Valuta, zdaj pa nemre veče dati, ár nema z koga. Antant je pa prestavo se-lenja živeža za toga volo, ár da Austrija nemre veče pláčati. Drágoča rasté vsaki dén vsigdár bole ino bole. Da nekak zvráči té nevolne prilike živežne, probala de tiskali nóve papérnate banke. Ali naturno, ka tó bode zrok ešče vekšoj clrágoči. Hollandia. Po glása] hallanclski bodejo bivšega nemškoga casara Vilmoša vödaii. í^avni-telstvo Hollandije se je naimre podálo zapovedi ántánta, v šteroj.', žele vödávánje Vilmošovoga od HollaiiiJije. Bivšega casara Nemške bode ravnitelstvo Hollandije v vároši Hága vödálo ántánti šteri bode osódo od sodbine njegove na dale tak se bode zadovolno ono vmnogo prelevánjc krvi telkih nedužnih, štere so pod zapo-vedov samosilništva na klanje, kak márho gonili ino tirali z silov. Bajorsko. Kak se čüje stánje vládino v Bajor-skoj vsaki dén vsigdár vse bole i bole hüdo gračüvle. Nej je tak lejpo ino ro-~ žatno, kak tó vernike samosilnika, Hof-manna glásijo. Stánje vláde je gingavo. Delavci vsaki dén reberijo delajo ino proti vládi kopajo, tak da ne bode že dugo vremena, ka delavci BajorsKe bodo zrüšili tvranštvo bejle garde. Vláda z vsem mo-gočnim sredstvom ščé zadiišiti reberijo delavcov. 4 NOVINE 1919. aug. 3. Nerazumnost med Jugoslaviov i Taljánskov. Po glása;] z Taljanske se taljani močno íno ostro pripravlajo na boj prili**jugoslá-vpm. Taljani so skupili veče kak '70 jezero vojakov. I^ománi i taljani so v vzézo stopili proti jugosláva. Zvézo so podpisali Oriando ino Bratiam. Kako se čüje nidti Ičománsko nidti 'l'aijánsko nej je priznalo JugdsMvio za Samostalno. Berlin pred novim preobrnenjem. Prilike v Berlini so jako slábe ino hüde za vláde. Moremo pri pravili -biti, da v sledečim tjedna] se bodo dogodilo veliko, svetsko preobrnenje. Vojska je stopila na strán neodvisnih socialistov ino ministerium je odigro vso miloščo pri dejštvi. Delavci želejo, da se náj raspüstio one garde, štere so do zdaj verne bilé vládi. Boj med jugoslávmi íno austrijáncani. Med jugoslávami ino austrijancami se boj ponovo. Zrok je ona stára mržnja izhajajoča že z stároga vremena ino gos-podstva Austrije, z šterim je güüla ino težila národ jugoslovenski/ Nadale, ár jugoslávi neščejo vöspráznoti najine v Karinthiji, štere je njim páriška konferenca odločila ino osodila austrijáncom. Za té nepravice volo, .je vövdaro oster boj med njimi, šteri že /več dni trpi z punim prelevanjom krvi. Bonjske zgübe Francoške. Ravnitelstvo Francuški, za boja nej štelo vodah štatistiko na bojnsko zgübo gledoč. Zdaj je bilo prisiljeno, da vöda tó štatistiko od bojnske zgübe vojničke. Francuzi so zgübili 1285500 vojákov. I^ačun splazeranih je 2.560.000. Z tej je veče, kak edna milijona jih postalo delanezmožni. Vse vküp na zgüba je 3845500 lüdih, tó je pa 10% prebivalstva Francuška. V Francoškoj je skoro vsaki drügi delajoči moški ali spadno, ali je pa splazerani. KJémansó, predsednik francuskoga ministeriuma, je ešče izdak nej zadovolen z tov strašnov stalistikov; on ešče li ščé Se i na dale bojnati te pelati vojsko proti našoj sovjetrepubliki ino Rusosko) te i proti Polskoj. Ali Francuško poleg takših strašnih zgüb ne bode mogao • níšče napisati v nóvi boj. Proklamácia austrijánski-kommuniš-tov k proletáriji ántánta. l(ommuništi austrie so sledečo poslani a či O poslali k proletáriji ántánta: Prole-*tári nemške austrie bratski pozdravlo pro-letárske brate ántánta, poleg sočütenja z vogrskim ino rusoskim proletariatušom. Revolucionársko1 delastvo z vami vküper čüti se nad vojsküvanjon proletárov Vogrske ino Rusoske ino je odločno, da bode se protivilo vládi poleg poteženja te dvoje sovjetrcpublike, te bodejo podpoma- güli sovjetrepublike z vsem mogočnim sredstvom. Tó de delao tüdi i proletáriá-tuš ántánta, gda bodo včinoli slednji sjopaj ino nájžmeínejšni: da p o ruš! mo kapitális-tov nevaláno gospodstvo ino izvojštimo si tanáčnorepubliko. Osode stolca revolucionarskoga v Budapešti. Budinpeštánski sódbeni stolec revolu-cionárski je osodo Schwartz Marislto trgv.-o poleg, neprimanje bejlih pejnez na 1 lejtno prisilno delo ino na 3000 koron strőffa. Ootilícb Mozesa tüdi poleg toga zroka volo na 10.000 kor. stróffa, Berger <1. pa, ár trgovao z sivimi pejnežmi je osodjen na 50.000 kor. stróffa ino so njemi vkrajvzé|i 18.522 kor. sivi pejnez. Cukrász Aladára so poleg guča proti naše sovjetrepublike je osodjeni na 2 lejtno prisiljeno delo. V Szombotelski sódbeni stolec sol-dački Stem Matjaša rdéčega stražára je osódo na 6 tjedno voža, ár je že 2-krat odstavo svoje stražársko mesto, Mikola Franca pa z vesnice Péterhegy poIeg pre-lomjena točenja vina na edno mesečno vőzo ino na 5000 kor. stróffa. Dobrovolnl pomori. V fond agitacionski so dáli sledéči svoje dobrovolne pomore: Boros Benő 3 K) Rosenberg Rezsö 3 K. Norcsics lstván 4 K. Norcsics Lajoš 4 K., Kolma-nics lstván 3 K, Qombosy Lajoš 3 K,, Keszenberger llona 2 K. Vogrincsics Agneš 2 l(, Lancz Viktor 4 K. Zbor razširbe se njim za tó najlepše zahvaljuje. Strájki polodelavcov. Kak se čüje strájki polodelavcov na Nemškom so političnoga vzgléda. Že več tjedna agitirajo vse po vsedi sociálisti neodvisna stranke. Štrajk je dozdáj vövdar v krajini •Pomerariji ino v izhodnoj Prusiji te je vse že vse pripravleno na Štrajk v Srednjem-Nemškom ino v državi Saske. München pred novov revolucijov. Sódlieni stolec revolucionárski v stol-nom vároši, Bajorske neprehenjano dela. Račun nedužnih židovov vsaki dén se povekšava ino kak nam austrijanske novine prineséjo glás, ka delavci neščejo dale trpeti oroparstvo i samosiiništvo bejle gárde. Delavci železne fabrike vküper z drügmi delavcmi se pripravlo na nájostrejšo vojskiivanje, na dale so odločili, ka či bejla garda ne prestávi ino nehenja z prelevanjon krvi telkoh nedužnih, bodejo po cejloj Bajorskoj z nova strájkovali. Počela se trgovina med Nemškov7 ino Rusoskov. Teškoče gospodarstvene je poozročo Rusiji blokád ántánta. Zdaj bodejo se té iDOteškoče gospodarstvene olehšalt. Nemško se ne bode tak oponašali proti Rusiji, kak ántánt, ár nemcom je potreben sirov ma-, teriál z šteroga silno dosta jé v Rusiji, záto granice se bodo oprle, ino trgovina] se začne med tov dvojov državov. Nabirao je nadale, ka diplomatsko stanje med Nemškov i Rusoskov nazáj se bode postavlo i je že ravniteístvo Nemške poslao] nika svojega vözébralo za Moskvo Keszllcij grofa. Jugoslávia. V Se r bi ji stánje vláde vsaki dén hüjše gračüvle. V Sarajevo!- so voditele socialistov dolzadržali, ar se je stranka sodnijske! je stopila k lll.-oj mednárodnosti i za misli njéna se je počela ostro vojsküvati. Za preganjánja volo tej voditelov so v Belgradi ino v drügi varašaj Serbijo nepres-tanoma neméri, delavci želejo od vláde, da se náj voditeli socialistov na slobodo postavijo. V stalnom mesti Serbjje so delavci i vojnik! krvávo bitko meli, i tak jej od obej stráni spadnolo veče lüdi te jih jej vrnnogo [dobilo plazér. Vláda je v prvi dnévaj dolzadržala Matííšiča, Laskoviča ino Oibiča serbske voditele socialistov. \ o- Blokád Nemške je prestávlen. Ántánt je blokád Nemške dao prcste-viti, ár je - nemški parlament primio i odobro mórni kontraktuš v vsem pogléd! Za toga volo so odprejdte granice medi Francuško i Nemške i se je že trgovina začnola med tov dvojov državov. Zobrnjeno je z sivimi pejnezmni *' pláčati. Neprestanoma pridejo tožbe, ka z nölrivzétim papirnatmi pejnezami od 50, 100, 1000 ino 10,000 koron v orsági' mágnáti, tém više ešče službeniki plačajo ino jorimajo plačo. Opominamo vse direk-toriume ino veške poglaváre, da vsakoga, ki z temi penezami pláča, more se dol-| zadržati i bode kaštigan po odrédbi od n.1 109. rav. tanáča revolucionárskoga. Bojnski stroški Amerike. Tajnik držávni poslov financje je od nanč, ka bojnski stroški Amerike v preminočem svetnom boji vode neje veče od 32 milijardov ino 527 milijonov dolarov. Mérni kotraktuš Nemške. Wilson je odišao nazáj v Ameriko kém je bio podpisan mérni kontraktuš Nemške. Zdaj je pa predao amerikanskomi senati (tanači) ga za odobrenje volo. Kak se čüje senat je primijo to smrtno osódbo Nemške ino je prejkdao vodiíelstvi zvün-skih poslov.