mč -v- - -- sks& Oddelek srednje šole v Radovljici W y f * Iffi ^ 'M f'' li ' •^'i'5"'' ' gS ' Ht S i, 14. S1RA| : Kranj kranj GOZDARJI - LOVCI - RIBIČI Izredno ugodno HUBERTUSI 420 din POVRŠNIKI 385 din lahko izberete v blagovnici, Kokra — Titov trg 3, Kranj Količine so omejene! VOUjul KRANJ Sodobno oblečena žena kupuje pri ^JCUjO^J KRANJ Najnovejši modeli zimske garderobe že v zalogi v Konfekciji na Titovem trgu 7 in po znižanih cenah v konfekcijah na Klancu, Vodopivčeva 2. ženski zimski plašči, ženski kompleti in jakne, hlače, krila Poglejte in odločite se pravočasno za nakup! Leto XXVI. Številka 75 ji: obč. konference SZDL Kranj, sobota, 29. 9. 1973 Cena 70 par Je^ovitelj in T?»c.e, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Kra«{ 1Izdaja CP Gorenjski tisk - rfc **lavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar __^ g l a s i l o socialistične zveze eTe lovnega ljudstva za gorenjsko List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarji) 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Prve ocene h g°renjskih občinah, razen v tržiški, kjer bodo pri- br« teden začeli z javnimi razpravami, je v teh dneh že do-»en del javnih razprav o osnutkih zvezne in republiške ustave nčanih. V nekaterih občinah pa so sporedno s temi razpra-®mi obravnavali tudi predlog občinskega statuta. Na četrtko-s Posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc _ Podatki o obisku, organizaciji in vsebini dosedanjih razprav Gorenjskem kažejo, da je povsod za razprave precejšnje zani-Občani na predlog zvezne in republiške ustave sicer *ajo bistvenih pripomb, precej pa je različnih vprašanj in del največ takšnih, ki se nanašajo na začrtano delovanje dv ^*atskega sistema. V tistih občinah, kjer so poleg omenjenih stat osnutkov že povedli razpravo tudi o osnutku občinskega sk o bodoči samoupravni organiziranosti krajevnih j ^Phosti ter organiziranosti temeljnih organizacij združenega J\pa so že zabeležili poleg vprašanj tudi vrsto mnenj, pri-in predlogov. fazj Y jeseniški občini, kjer so se glede razprav odločili za dve ln so zdaj najprej razpravljali o osnutku zvezne in republi-ustave, sporedno s tem pa še o uresničevanju določil ka-y.s*^e politike v občini in o izhodiščih za občinski statut, so okr sred® tega tedna prek 115 razprav, ki se jih je udeležilo vDr°ć občanov. Na dosedanjih razpravah je bilo največ tudi r1^ delovanju delegatskega sistema, pogosto pa je bilo v8e, s"šati predloge in zahteve o potrebni odgovornosti na oce^ročjih za uresničevanje začrtanih določil. Razen tega lahkJUjejo' so razprave organizirane tako, da se jih je Si ° udeležil vsakdo in da so se lahko vsi tudi vključili vanje. PomK Pričakujejo, da bodo razprave vsebinsko (glede prinesen' mnenj in predlogov) živahnejše v drugi fazi, ko bo tekla "a o osnutku občinskega statuta. hne^redstavnik iz Škofje Loke je na posvetu povedal, da so v j1, v občini do srede tega tedna v krajevnih skupnostih in dofor °vnih organizacijah okrog 30 razprav in da so bile vse ^Dr °^8^ane. Poleg zvezne in republiške ustave so v občini avljali tudi že o osnutku občinskega statuta. ted«^ občini se bodo javne razprave začele prihodnji pr& ko bodo prav tako poleg obeh ustavnih predlogov raz-Ofj. tudi že o predlogu občinskega statuta in samoupravni ^dt-i.*1'ziranosti krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij v8e *enega dela. Rečeno je bilo, da so organizacijsko pripravili da i Potrebno, da bodo razprave lahko potekale po programu in n08t? SUjejO "i '/a/' samo domnevati — pa se kdove kako trdno. tffti( POLOŽAJ V CILU: LA, glavljenju zakonito i<<>)'■ predsednika Allendeja 8® tru^! ška junta na vse preteč". 9t da bi utrdila svojo ! deželi. To ji z aretacijami * „K", da je trenutno v zapor,y cj 7000 ljudi, med nji*1 napredne inteligence ino0v^< kov), policijsko uro, P.'Jf po^L-delovanja nasprotujoči«1 nih strank, sežiganjem m tet° tičnih knjig in splošni*11 jem za zdaj tudi uspeva. M O smrti predsednika *p0dr°je še vedno niso znane v-e J|f f nosti, predvsem pa n<*' rtiJ'' sam ubil, ali pa so ga u»m ljubljanska banka Garažna hiša v Lescah tova^ kratkini je bil dosežen med L^ nc? verig, krajevno skupnostjo Rado ,'n Stanovanjskim podjetjem ne J,ca dogovor o gradnji garaž-Vorih i v stanovanjskem naselju v hiša 1 u,ici v Lescah. Garažna 'tlela PrVa te ^rste v Lescah. bo avtna eP° nadstropje in 40 garaž za dobir lle< Lastniki, ki bodo želeli p0e !, . garažo, bodo morali po denn • z investitorjem vložili del do* x,kot Polo8- Prijave so zbirali Zafetka tega tedna. JR Zastava # 750 in njene » odlike « .^Poštovano uredništvo! Fi-D P katerem bo govora v MCujočem pismu, sem dobil ec» julija. Točneje rečeno: Van,Za zastai'° 750■ bi ČQ razložil> k da sem dosleJ z ki,0m naredil približno 2400 no^r* Uvod v dol8 nu nevšeč-am Je bdo treba zamenjati ko/ZllZe[ Prednjega levega lJen .alu nato Pa zlom-Pri te^aJ (»pant«) pokrova montmot?rj'u- Potern so mu knirali novo izpušno cev, igal Je šla rakom žvi- sen> Prvem večjem nalivu brnnUL°tovi1' da (elno vetr°-in T stekl° ne tesni dobro avtn V?da vdira v notranjost V »nI? t a tudi Pri oseh koles. kl„^ JevanJu Je odpovedala so sil,ca za vii8- Mehaniki hp 'rinier ž montirali drugo, a litni8l Zatem je počil bake-(iCe obroček smerokazne ro-nji ' fa nameček se je pri vož-prir ,rog doma docela odvila če tl n!ca in če ne bi imel sre-bi , brž našel strokovnjaka, cesteg°tOVO obtičal kje sredi mese*' tafišna je bera dveh 7.5o Cpv lastništva zastave PHnJjav zanima me, kaj bo Potni f P.nhodnost. In niti Prsteh 67 ne upam na čas po Vend garancijskega roka. dosllfr naštete okvare tudi bouoi n-so hile mačji kašelj, lik o d Je/ če izračunam, ko-Postn Venih ur so me stala str0šbinJa- P° servisih — da o n*Pak ki hi iih imel' če bi 8Ploh e nastale pozneje, ^ n ne govorim. vali ko so mi menja- dražja lno cev> ki je menda r*zlik„ L originalna, sem >jejn ?Češ nočeš Plačal iz ključa? epa Podobno je s %o«,. Predstavniki tovarne f/fcovskih predstavniki njenih lt(*oQ ??n zastopstev, saj za-?°1ec ? ' ko je registrirana, 1 mi/rncev le stane blizu starih din. In * »lenoi /e boste strinjali i *<*vl,nl Ua lrije milijoni za ^ £ s srednjimi pre-So ravno majhna reč. Lojze Eržen K l/)ls uredništva nihiQJcb()do porekli predstav- me> rvene 2astave? N r$ So n!°nič. Lepo naprej f' «o tlj ' yase »protestno« pi-ne prvo m, ža(fnje f(, *emogočna jugosh-L avfomobilska indu-1' <č Požvižga nanje. Ce t, S'i'v Potrošnik, pa lepo {lt(lVo rs(,/> Pogledih je bolj alpina Art. 8073 vel. 35—41 Art. 6046 vel, 39/—46 Tudi letos je sadje na Gorenjskem slabše obrodilo Letošnji pridelek sadja bo na Gorenjskem bolj skromen. Nekaj bolje je sadje obrodilo le po nekaterih krajih Gorenjske, zato je tudi cena sadju za ozimnico tako visoka. Zanimivo pa je, da so letos po vsej Gorenjski izredno dobro obrodili orehi, ki prav v tem času dozorevajo. -an Tovarna verig, ki je že lani v Lescah zgradila dva stanovanjska bloka za dvoje delavce, se je letos odločila za gradnjo še dveh blokov. V enem bo 12 stanovanj, v drugem pa 24 garsonjer. Predvideno je, da bodo stanovanja gotova do začetka prihodnjega leta. Sicer pa se bodo v Verigi, kjer imajo 1200 zaposlenih, v prihodnje najbrž lotili gradnje še dveh blokov. Čeprav imajo trenutno že okrog 200 stanovanj in vsako leto delavcem dajejo še posojila za gradnjo zasebnih stanovanj, imajo v podjetju še vedno nekaj prošenj za stanovanja. Vendar pa je število prosilcev v primerjavi z nekaj leti nazaj p i ecej manjše. —A. Ž. — Foto: F. Perdan Nov dom pri izviru Soče Planinsko društvo Jesenice se je že začelo pripravljati na otvoritev svoje nove planinske postojanke pri izviru Soče v Trenti. Nova planinska postojanka stoji na temeljih oz. na starem mestu, kjer je nekoč stala skromna koča pri izviru Soče. Stara koča, ki so jo jeseniški planinci po osvoboditvi preuredili iz stare vojaške karavle, ni mogla več kljubovati naraščajočemu prometu in tudi zaradi neustreznih prostorov in sanitarij. Zato jo je sanitarna inšpekcija tudi zaprla. Nova planinska postojanka, ki bo vredna nad 40 milijonov starih dinarjev, bo imela sodobne prostore s 25 ležišči in stanovanje za oskrbnika. Nova planinska postojanka bo vsekakor velika pridobitev za razvoj planinstva in turizma v tem prelepem gorskem svetu, saj se bo prav gotovo sedanji številni promet v njej še povečal. Čeprav je postojanka odprta le nekaj mesecev na leto, jo obišče na tisoče domačih in tujih planincev in izletnikov. -an Deževje prazni kamp V kampu Smlednik v Dragočajni zaključujejo letošnjo sezono, s katero so povsem zadovoljni. Čeprav bo kamping uradno odprt še do konca oktobra, ga z nastopom hladnejših deževnih dni obiščejo le še redki gostje. Letošnji obisk gostov je bil zelo dober, saj so zabeležili že 5500 prenočitev. Vse več je stalnih gostov, predvsem Nizozemcev, Nemcev in Francozov. ' -fl Niso jih pozabili Te dni se je iz Umaga vrnila skupina 12 upokojencev tovarne Color Medvode, ki so bili 12 dni na brezplačnem letovanju v počitniškem naselju Pelegrin. Sindikalna organizacija Color že več let skrbi za dobro počutje starejših članov kolektiva, saj jim ob koncu leta pripravi tudi sprejem, na katerem jih seznanijo s poslovanjem podjetja. -fr C^ 1 1% €Sfc q Sobot a, 29.septembra 1973 Javne razprave v prihodnjem tednu Kranj Krajevne skupnosti: 30. septembra ob 9. uri v Vogljah 1. oktobra ob 19. uri v Mavčičah 2. oktobra ob 19. uri v Cerkljah 3. oktobra ob 18. uri v Poženku 4. oktobra ob 19. uri v Voklem in v Struževem 5. oktobra ob 18. uri v Preddvoru Delovne organizacije: 1. oktobra ob 12. uri v podjetju Kranjske opekarne, ob 17. uri za vzgojno- varstveni zavod Kranj in Golnik 2. oktobra ob 10. uri za podjetje Central, ob 12. uri za Projektivno podjetje Kranj, ob 13. uri za hotel Jelen Kranj in ob 17. uri za Gimnazijo Kranj 3. oktobra ob 12. uri za Splošno vodno skupnost Gorenjske in za Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ob 17. uri za Poklicno šolo za elektro in kovinarsko stroko Kranj 4. oktobra ob 11.30 za delavsko univerzo Kranj in ob 16. uri za podjetje Cen- tral Kranj 5. oktobra ob 14. uri za sodišče in javno tožilstvo Kranj Radovljica Po krajevnih skupnostih v radovljiški občini so javne razprave po programu že končane. V delovnih organizacijah pa bodo organizirali več razprav po različnih oddelkih. Pripravljajo tudi razprave za razne interesne skupnosti in dejavnosti. Pristop k izgradnji Bleda Oba zbora radovljiške občine skupščine sta na sredini seji (prvi po poletnih počitnicah in 57. v tem mandatnem obdobju) obravnavala predlog turističnega društva Bled, da bi poleg drugih zainteresiranih organizacij tudi občina pristopila k interesni skupnosti za postopno izgradnjo rekreacijsko-turistične infrastrukture na Bledu. Pobuda za združevanje sredstev blejskih hotelskih in drugih delovnih organizacij za ureditev oziroma izgradnjo nekaterih rekreacijskih objektov na Bledu, s čimer bi ta kraj dobil celovitejšo turistično ponudbo, je nastala že v začetku tega leta, pogovarjali pa so se o tem tudi že lani. Kot so povedali, so vsi po vrsti takšno zamisel podprli in danes je že gotovo, da bo Bled prihodnje leto jeseni imel umetno ledeno ploskev. Kasneje pa bodo prišli na vrsto še drugi rekreacijski objekti. Občinska skupščina je na zadnji seji predlog turističnega društva podprla in sklenila, da bo poleg moralne podpore za uresničitev programa prihodnje leto tudi sama v proračunu zagotovila najmanj 100.000 dinarjev kot svojo udeležbo. To je že druga takšna odločitev občinske skupščine, ki si prizadeva, da bi se v občini čimbolj razvijalo turistično gospodarstvo. Na seji pred letošnjimi počitnicami so namreč odborniki sklenili, da se občinska skupščina z dvema deležema vključi tudi v konzorcij za izgradnjo Koble. A. 2. Upokojencem Spoštovani upokojenci! Nedvomno si mesečne dohodke vsakdo razporeja za redne potrebe in občasne večje stroške. Prav hranilna knjižica pa je pripomoček, ki je vsakomur dobro poznan in ki omogoča dvig gotovine sproti po potrebi, denar pa je ves čas dobro shranjen in obrestovan. Vsekakor je tak način gospodarjenja z dohodkom še posebej zanimiv za upokojenca, saj mora razmeroma nizke dohodke skrbno razporejati in varno hraniti. Zato je najprimernejše, da svojo pokojnino z nalogom Zavodu za socialno zavarovanje prenese neposredno na hranilno knjižico. Mnogi upokojenci so to že storili in so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni. Pri naši banki imajo tudi prednosti pri najemanju potrošniških in drugih kreditov. Postopek za prenos pokojnine na hranilno knjižico je enostaven in se opravi na podlagi obrazca, ki ga upokojenec pred loži v poslovni enoti banke, kjer želi imeti svojo hranilno knjižico. Banka mu izda hranilno knjižico in že vsak prvi delovni dan v mesecu jo lahko predloži pri njej, da mu pripišejo pokojnino. Upokojenec se mora zglasiti v banki sam, ali pa z enkratnim pooblastilom pooblasti kako drugo osebo. Seveda lahko obenem dvigne ustrezen znesek, kar lahko stori tudi pri katerikoli banki v Jugoslaviji, ali pošti v Sloveniji. Tako je upokojencem pokojnina zgotovljena že prvi delovni dan v mesecu. Upokojenec časovno ni vezan, ker lahko opravi pripis zanj pooblaščena oseba, ali v treh mesecih sam, kar zlasti ustreza upokojencem, ki niso ozko vezani na kraj stalnega bivališča, oziroma jim pokojnina ni osnovni dohodek. Ljubljanska banka si prizadeva iti v korak z interesi prebivalstva in gospodarstva in vas vabi k sodelovanju za čimhitrejše izboljšanje življenjske ravni. Boleč občutek »Očitajo nam, da smo kmetje v preteklosti premalo dajali družbi, zato nismo upravičeni do boljših pokojninskih pogojev. Vendar ni tako,« pravi kmet Jože Kepic iz Zgornjega Brnika Sredi Zgornjega Brnika stoji otroke, ki jih ima sedaj družba in gospodarsko poslopje in urejena hiša, ki dajeta že površnemu opazovalcu vedeti, da se je znašel pred trdno in napredno kmetijo. V resnici tako tudi je. Kmetijski stroji so negovani, dvorišče pospravljeno, v hlevu in ostalih prostorih vlada red, v delavnici in kašči je vsako orodje na svojem mestu, tako da ga je tudi v temi moč najti. V mlekarnici pri hlevu pomiti deli molznega stroja, v pritličnem skladišču prebran krompir, sredi katerega so lesene naprave za zračenje. Prišleka ob vstopu v hlev prevzame pogled na dolgo vrsto 19 črno-belih krav frizijk, ki dajejo dnevno tudi po 150 litrov mleka, letos pa g£ bodo namolzle 38.000 litrov. Njihov varuh je tako med največjimi proizvajalci mleka na Gorenjskem. Na brniški kmetiji, o kateri pišem, gospodari 55-letni Jože KEPIC, član med zadružnega sveta Gorenjske in samoupravnih organov Kmetijske zadruge Cerklje. Zgovoren je, vendar so njegove besede pretehtane in kažejo na veliko razgledanost in izkušnje človeka. »Zabolelo me je,« pripoveduje Jože Kepic naslanjajoč se na tnalo ob drvarnici, »in ne samo mene, temveč tudi druge kmete, ko so nam v razpravah o uvedbi starostnega zavarovanja in pokojnin za kmete dopovedovali in dokazovali, da smo v preteklosti premalo dajali družbi in nismo napolnili vreče, iz katere bi na stara leta jemali denar za naše pokojnine. Pripovedovali so, da je v vreči le toliko denarja, da bodo penzije minimalne in še to za kmeta, ki je dopolnil 75 oziroma 70 let. Vprašujem sebe in prek vas javnost, ali nismo v preteklosti dobro polnili vrečo. Kmetje smo bili v NOB, dolga leta po vojni smo dajali proizvode po nizkih cenah in vzgojili Nova vozila Avtoprevozniško podjetje Šped-trans Medvode opravlja svojo dejavnost v sklopu podjetja Špedtrans Maribor. Med podjetjema je dosežen sporazum o delitvi dela, tako da so vozila večjih nosilnosti v Mariboru, do 10 ton nosilnosti pa v Medvodah. Podjetje je registrirano tudi za opravljanje poslov mednarodnega transporta in kar polovico zmogljivosti vozil vnovčijo v tujini. 60-član-ski delovni kolektiv se je odločil za tipizacijo voznega parka ter bodo v ta namen kupili več 7-tonskih tovornjakov mercedes ter sčasoma povsem prešli na ta vozila. V podjetju imajo izdelan samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, statut podjetja je v javni razpravi, tako da bodo še pred koncem leta imeli vse samoupravne akte usklajene z zakonom. Vsi samoupravni organi in njihove komisije so izvoljene neposredno, tako kot to predvideva nova zakonodaja. -fr JL# J»m IISP Sobota, 29. septembra 1973 ne mi zaradi razmer v kmetijstvu, čeprav bi jih najbolj potrebovali. Pol milijona davka sem imel in pet krav sem moral prodati zato. Štiri sinove imam. Kmetija je urejena in intenzivna, eden od sinov ima kmetijsko šolo, ki sem jo sam plačal, in ta je predviden za dom, vendar če jaz ali žena odpoveva, je s kmetijo konec. To ni nezaupanje do mlajših, temveč resnica, ki jo je v naši vasi že parkrat napisalo življenje. Položaj kmeta se zadnje čase zboljšuje, vendar to mlajših ne odvrne od misli, da se lahko povrnejo časi, ki so nekdaj zavirali razvoj kmetijstva. Sina sem komaj zadržal doma. Će se kaj poslabša, mi jo bo takoj pobrisal z doma v tovarno. Delamo od jutra do večera. Izkupiček gre v poslopja in stroje. Nam ga ne ostaja veliko. Od tega ima družba korist. Zakaj torej očitek, da smo kmetje premalo dajali v vrečo in zakaj penzije tako kasno, ko številnih kmetov niti med živimi več ne bo. Ne vem, če smo kmetje v tem primeru popolnoma enakoprav ni z drugimi občani...« Med največjimi proizvajalci mleka daleč naokoli ste. »Letos ga bom oddal 38.000 litrov in sem med največjimi proizvajalci, vendar zato še nisem dobil priznanja ali nagrade. Želel bi, da bi nam mlekarna vsaj čim prej plačala oddano mleko in ne s poldrugim mesecem zamude. Kmetje ne pridelamo vsega doma in smo tudi potrošniki, kupci v trgovinah, zato potrebujemo denar vsak dan, ne pa vsaka dva meseca. Cena za liter mleka se je ustalila na dveh dinarjih, stroški za nakup reprodukcijskega materiala, posebno gnojila, pa naraščajo. Menim, da bi morale cene kmetijskih proizvodov naraščati vzporedno z rastjo ostalih proizvodov in se tudi ustaliti. Nestabilne cene še vedno tepejo kmete.« Jožeta Kepica sem spomnil na traktor, ki je stal na dvorišču. Videti je bil popolnoma nov. »Ne, traktor ni nov. Kupil sem ga pred dvema letoma. Uvozil sem ga in takrat plačal 2,5 milijona starih dinarjev carine. Drag je bil in ga zato tako kot druge stroje negujemo. Kmetje smo še vedno vezani na uvoz strojev, ker doma ni pravšnjih, čeprav so carine visoke. Menim, da bi se moral denar od carin pri uvozu kmetijskih strojev in ostalih dajatev vračati v kmetijstvo posredno ali neposredno. Tega za zdaj še nismo dosegli.« Kmetijska zadruga Cerklje, katere kooperant ste, se je prva na Gorenjskem organizirala v skladu z novimi zakoni in z ustavnimi dopolnili. Se bo vaša beseda, mislim na besedo kmetov, pri upravljanju v zadrugi povečala? Je sedaj omogočeno tudi vaše sodelovanje pri delitvi dohodka? ' »S cerkljansko zadrugo sem sodeloval v preteklosti, sodelujem sedaj in nameravam tudi v prihodnje. Član njenih samoupravnih organov sem. Nova organizacija je še mlada in je zato ne morem ne hvaliti, ne grajati. Če bo politika taka, kakršna je zapisana, bo za nas kmete boljše. Lahko bomo sodelovali pri oblikovanju cen in upam, da jih bomo vsaj malo umirili in določili garantirane, pa naj gre določen proizvod dobro v promet ali ne. Pričakujem, da bomo člani zadruge sodelovali tudi pri delitvi dohodka. Prizadevali si bomo, da bodo odkupne cene za vse gorenjske kmete enake. Sedaj recimo ena zadruga plačuje proizvode nižje, druga višje. To zahtevo smo obravnavali tudi na seji medzadružnega sveta, katerega član sem!« J. Košnjek Nova stanovanja na Planini Planina bo v nekaj letih postala moderno, veliko in organizirano stanovanj' sko naselje v kranjski občini. Sporedno z dograditvijo in vselitvijo prvlf} stanovanjskih blokov na Planini potekajo tudi že priprave na gradnjo drugi'1 objektov. Med stanovanjskimi objekti, ki so trenutno v gradnji, sta tudi dve stolpnici, ki so ju začeli graditi spomladi in bosta zgrajeni do srede prihodnjega poletja. V obeh objektih bo 93 stanovanj, ki jih bodo zgradili z denarjem solidarnostnega stanovanjskega sklada. Na sliki: Del novega (že vseljenega) stanovanjskega naselja na Planini. —A. Ž. — Foto: F. Perdan Predpisi povzročajo težave Ker delovne organizacije ne smejo pred zaključnimi računi izločati sredstev v sklad za gospodarske investicije, utegnejo nastati v Tržiču težave pri financiranju pomembnejših objektov — Premestitev v kreditih in dogovarjanju s kolektivi ne smejo pa jih sojilo v višini 330.000 dinarjev za cest' Odborniki obeh zborov tržiške občinske skupščine so na seji, ki je bila v torek, 25. septembra, obravnavali tudi poročilo o izvršitvi občinskega proračuna, skladov in drugih sredstev občine. Letni načrt predvideva, da bodo letošnji skupni dohodki občine znašali 177572.742 dinarjev. Od tega bo dobil občinski proračun 10,049.260 dinarjev, temelj na izobraževalna skupnost pa 7,523.482 dinarjev. Ob polletju so na tržiški občini ugotovili, da se »občinska vreča« polni boljše kot lani, in sicer kar za 5,5 odstotka. Svet za družbeni plan in finance, ki je o tej problematiki v torek poročal skupščini, tudi ugotavlja, da prav tako trošenje občinskega denarja ne presega predvidevanj. Drugače je pri dotekanju denarja v sklad za negospodarske investicije. Zaradi novih predpisov delovne organizacije v ta sklad denarja ne smejo nakazovati pred zaključnimi računi. Tržiška občinska skupščina je posredovala pri pristojnih zveznih in republiških organih, vendar je bil odgovor negativen, kar pomeni, da lahko nastanejo pri financiranju v nekaterih negospodarskih investicijah v občini resne težave. Nekatera dela, ki bi se morala financirati s sredstvi tega sklada so namreč že narejena ali so sredi uresničevanja. Graditelji zahtevajo denar, le-tega pa v skladu ni dovolj. Delovne organizacije denar za te namene imajo in so ga pripravljene dati, vendar predpisi to onemogočajo. Na seji skupščine je bila predlagana možnost, da bi dale delovne organizacije ta sredstva iz skladov skupne porabe. Vendar delovne organizacije pri lanskih zaključnih računih v te sklade niso prenesle toliko sredstev, da bi jih lahko prispevale za potrebe občine, ker omenjenih zveznih predpisov o prepovedi nadaljnjega obremenjevanja gospodarstva še ni bilo. Nekatere investicije (tudi začete) kot cesta v Lom, most na Ravnah, asfaltiranje ceste pod gorami, vlečnica Hraste, so torej v negotovosti. Razen tega sta dobila zadnja leta iz tega sklada nekaj sredstev tudi šport in kultura. V »zraku« je skupaj okrog 1,800.000 dinarjev, ki jih kolektivi imajo, izplačati. Odborniki so sprejeli nekatere ukrepe, ki bodo skušali omiliti položaj. Skupščina občine in delovne organizacije bodo poiskale možnosti, da bi vsaj del denarja za negospodarske investicije letos prišlo v sklad. Skupščina bo prav tako pri Cestnem podjetju Kranj najela po- vgraditev finega asfalta na . Križe—Golnik. Posojilo bo vrnF' do 30. junija prihodnje leto. Sk F nost za ceste SRS je namreč prispevala svoj delež k asfaltiraj Nadalje bo skupščina najela P^iju pri Splošnem gradbenem podje > Tržič v višini 230.000 dinarjev zunanjo ureditev nove šole ^? Bistrici. Posojilo bo vrnjeno konca oktobra letos, ko se,njo nateklo dovolj denarja za $ šol in vrtcev. Koliko planiranih ^ letos ne bo mogoče uresničit' katera bodo okj-nien^, bonW .J^jjji zvedeli, najkasneje pa na prihod seji občinske skupščine Tržič, . ^ Boljša preskrba s pitno vodo V okviru načrtov in prizadevanj, da bi bil Kranj s širšo okolico oskrbljen s potrebno pitno vodo bo komunalno podjetje Vodovod Kranj tudi letos opravilo dve pomembni nalogi iz širšega programa. Tako je sredi leta podjetje popolnoma obnovilo že stare in po dimenzijah premajhne cevi v Vodovodnem stolpu oziroma v stolpnem rezervoarju v Kranju. V kratkem pa bodo na stolpni rezervoar priključili tudi nov napajalni vodovod, ki bo potekal iz Srednje vasi. Gradnje tega prek 6 kilometrov dolgega vodovoda se je podjetje Vodovod lotilo konec maja letos. Iz Samoupravna skupnost za požarno varnost V okviru javnih razprav v krajevnih skupnostih v radovljiški občini so občani ponekod, predvsem pa na Mlinem in na Bledu, predlagali, da bi poleg že obstoječih interesnih skupnosti v občini ustanovili še samoupravno skupnost za požarno varnost. Menili so, da bi s tem rešili več problemov, ki danes tarejo gasilske organizacije; predvsem financiranje, opremljanje, pomlajevanje članstva in podobno. M. Hudovernik Srednje vasi do Kranja so p°l ^ cevi premera od 300 do ^ milimetrov in s tem omogočili, d Kranj v prihodnje imel dovolj P ^ vode. Še posebno pomemben P^ ^ novi vodovod, ki je pravzapra končan in ga morajo le še °Prf. pfl za sedanje in bodoče novo nase'J ^ Planini. Gradnja tega vodovoda veljala okrog 2 milijona dinarjev- Razen tega pa se je podjetje 1° tudi že druge faze uresničevanja j. stavljenega programa, in sicer %! jj nje novega črpališča na fl. Savi. Ko bo zgrajeno, bo novo —e lišče omogočilo, da bo v PrJ, °neifl dovolj pitne vode tudi na "f* a|i-bregu Save. Razen tega pa bo C r |j| šče na Gorenji Savi ob poletnih konicah pripomoglo. ^ bo primanjkovalo vode tud levem bregu Save. Preurejena trgovina , v Kamni gori^ > pi-eJ' Prebivalci Kamne gorice ^jjin0' ir Pred nedavnim so na Jesenicah odprli dve novi hali Viatorja. Nova servisna delavnica za popravilo osebnih avtomobilov, sodobna avto-pralnica, hala za popravilo Viatorje-vih vozil in avto pralnica za Viator-jeva vozila so velika pridobitev za Jeseničane in za temeljno organizacijo združenega dela Viator. Obe novi sodobni hali je gradilo jeseniško gradbeno podjetje Sava, lyi je s tem uspešno opravilo svojo prv^ inženiring nalogo. Pri Savi so SGP Sava gradilo Viatorjevi hali namreč za gradnjo novih Viatorje-vih objektov prevzeli ves inženiring. Izdelali so vse potrebne idejne projekte in na osnovi teh investicijski program skupaj z aktivnim sodelovanjem strokovnih delavcev Viatorja. Potem so prešli na izvedbo. Nadzor pa je prevzelo Stanovanjsko podjetje. Z otvoritvijo so končali prvo fazo gradnje, za drugo fazo pa že pripravljajo potrebno tehnično dokumentacijo, pripravo zemljišč in lokacijsko dokumentacijo, in sicer za še preostale objekte: tehnične preglede, pralnico avtobusov in upravno po-pje z novim vhodom. Zgradili naj bi jih drugo leto Pri gradbenem podjetju Sava so odprli tudi svoj projektivni biro in bodo tako lahko v prihodnje lažje in hitreje izvajali svoj program. Vsekakor pa so z novimi halami Viatorja zelo uspešno opravili svojo prvo kvalitetno inženiring nalogo. I). S. šnji petek dobili sicer vendar moderno samopostrežb tre-govino; takšno, ki bo povsem ' \v zala tako glede založenosti K ^ bora različnega blaga za dlje ft>y Samopostrežno tgovino je šnje klasične preuredilo P. Živila Kranj. Z deli so »a*« J $ dobrim mesecem. Trgovina 1 prj^ gorice. Sicer pa so ^ f------- —— f...... .. j.jdi l'.'it' trgovino vse bolj zahtevan lr()Vjn'-'.| bivalci. Izbor blaga v ntfvi ( jf''' zdaj prebližno enkrat večji ^ v prejšnji. -I ti eDJJJ.° si nekatere glavne značilna. etnega tržiškega gospodar- >fav malenkostno povečal, 3radi 3Z pričakovati, da bo hVe^emk valutno-denarnih st* ,ž,lvahnejši. Vendar ga cl°dukf°i vna inflacija: uvoz W ^om ? ga materiala, porast dnk ^ - surovinam in višji dkl- Lanskoletno pollet-wletju raven sta v letošnjem Stotk Presegli le tovarna Peko (5,5 ^ uSL!n ,tovarna ki je za- dnih izvoznih cen lesa Žrebanje v Mladinski knjigi V torek popoldne so v knjigarni Mladinske knjige v Kranju žrebali med tistimi, ki so med letošnjo nagradno akcijo Mladinske knjige kupovali šolske potrebščine v tej knjigarni. Izmed 2000 kuponov so za prvo nagrado — pony kolo — izžrebali Marijo Salmeč iz Kranja. Ostale nagrade kot so knjige, plošče, šolske potrebščine in podobno pa je žreb razdelil še med 115 šolarjev. — Foto: F. Perdan Otvoritev sezone Gledališče Tone Čufar: 6 premier Osemindvajseto gledališko sezono 1973-74 začenja amatersko gledališče »Tone Cufar« na Jesenicah z obnovitvijo Shakespearjeve tragedije »Romeo in Julija«, katere premiera je biia konec minule sezone. Obnovitev klasične tragedije, v kateri se uspešno preizkuša predvsem mladi in celo najmlajši del igralskega ansambla, obeležuje trenutno situacijo jeseniškega amaterskega gledališča. Ta situacija pa je vse bolj značilno prehajanje in prenašanje igralskih obvez in nalog na vse mlajši ansambel, v katerem pa še zmeraj ostaja nerešen že tradicionalni jeseniški problem — to je pomanjkanje moških igralcev. Prav za »o bo gledališče tudi letošnjo sezono razpisalo avdicijo za mlade igralce s tem, da bo postavilo starostno mejo nad 18 let. Zanimanje med mladimi Sobota, 29. septembra 19 73 pod 18 leti je sicer tudi zelo veliko, tdda gledališče si zaradi pomanjkanja režiserjev ne more privoščiti prevelikega priliva igralcev. Tako bo gledališče tudi v prihodnji sezoni ostalo pri dosedanjem okvirnem delovnem programu, to je pri 6 pre-mierah. Seveda pa bo ta lasten program gledališče, kot že leta doslej, dopolnjevalo z gostovanji slovenskih poklicnih gledaliških hiš, kakor tudi z gostovanji uspelih predstav slovenskih gledaliških amaterjev. Tako se bo že v nedeljo, 7. oktobra, jeseniški publiki predstavilo Šentjakobsko gledališče z veselo komedijo srbskega klasika I. S. Popo-vića Jara meščanka ali Pogospo-dena butica. Šentjakobsko gledališče naj bi v prihodnji sezoni redneje gostovalo na Jesenicah, kajti tudi jeseniški gledališcniki bodo rednejši gostje v Ljubljani. Tako bodo uspelo predstavo angleške igre I). M. Lavvrenca Snaha še v oktobru odigrali za aboijente šentjakobskega gledališča. V drugi polovici oktobra bo prva letošnja premierna uprizoritev pravljice Saše Škufca Trnjulčica v režiji Vere Smukavčeve in predvsem z mlado zasedbo. Režiser Bojan Ce-bulj pa pripravlja uprizoritev igre Deset zamorčkov, zanimive kriminalke slovite Agathe Christie. Za novoletno jelko bo gledališče za najmlajše gledalce uprizorilo sodobno pravljico Marjana Beline Užaljeni medvedek v režiji Stanke Geršako-ve, poleg tega pa je na sporedu še Večer slovenske ljubezenske lirike, kot nekakšna klubska uprizoritev. To je repertoarni načrt amaterskega gledališča »Tone Cufar« na Jesenicah do konca leta 1973. Za drugi del sezone pa je sicer nekaj načrtov in tudi repertoarnih predlogov, vendar je vse odvisno od režiserjev. Brž ko bodo znani ti, pa bo znan tudi repertoarni načrt za drugo polovico gledališke sezone na Jesenicah, ki bo prav gotovo vsaj tako pestra in Zanimiva kot je prva.' jj .« ' i / . ' >" v Prešernovem gledališču GLAS: Ob abonmajski premieri Kreflove kmetije in ob vaši 60-letnici vas v imenu naših bralcev prosimo za eno s&mo pojasnilo. Kako bi opredelili usodo Kreflove kmetije nekoč in danes? Kreflova kmetija nekoč in Kref-lova kmetija danes — dve vprašanji; no, jaz vidim le eno, zato bom samo na to eno vprašanje odgovoril. Štirideset let bo že, ko sem jo doživljal, takšno, kakršna je bila kasneje tudi napisana — a tudi tega bo kmalu štirideset let. Ko sem pred meseci gledal dramo v Kranju, sem vnovič lahko videl, kako krvav in nesmilečen je bil takrat pred desetletji tisti spopad s kmetijo — s tisto kmetiško ali z gruntarsko lastnino, ki je takrat v tistih medvojnih letih pri nas tako strahotno propadala, ob tem propadanju ali ob zadolževanju pa hkrati do kraja izkrivljala odnose med ljudmi. Prvo je bila kmetija, da bi se ona ohranila, človek je moral le njej služiti, a tudi živeti je moral, kakor je ona terjala. Tu ,so viničarji ali težaki, tu so bajtarski otroci in preužitkarji, tu so takšni hlapci Jerneji, kakor je bil Matjašič, je prav tako kmetiška mladina, ki je po svoje enako silo trpela, z vsem kmetištvom vred, s Kreflom in s Kreflovco. Nad vsemi je bila tista in takšna kmetiška pamet, ki je pokopavala svoje otroke ali pa jih ni poznala več, ko se niso mogli ali se niso hoteli kmetiji ali njeni pameti več vdinjati. Drama je bila napisana kot protest proti tem nečloveškim odnosom med kmetiškimi ljudmi ter je kot takšna zares tudi pomagala rušiti stebre takratne medvojne najede ne družbe. Vse do takrat je slovenska dramatika videla v kmetištvu moralne stebre naše takratne priznane družbe — a potrebno je bilo poka- zati resnično podobo teh razrahljanih in tudi krivičnih stebrov, če smo hoteli pomagati pri rojstvu jutrišnjega dneva, naj je bilo, kakor lahko vidite, vse to še tako žalostno in tragično — pred nami je bil čas, ki je terjal socialistično družbo, socialistične družbene odnose. Stara kmetija ne živi več, ne priklepa več ljudi, ne zasužnjuje jih več — nihče, tudi noben kmet ne, si je danes ne želi več — a zemlja, zemljica, ta bo pa jutri in za navek toliko naša, kolikor jo bomo radi imeli in kolikor jo bomo znali obdelati. In ... in da tako končam tudi drugo ali zadnje vprašanje — ne kmetija danes, pač pa zemlja danes. Ivan Potrč Pisatelj in dramatik Ivan Potrč v Zahodnem Berlinu z »Rdečim klasjem«. Desno Majda Potokarjeva. ŠKOFJA LOKA — Včeraj, v petek, 28. septembra, ob 18. uri so v galeriji Loškega muzeja na gradu odprli XVII. gorenjsko razstavo fotografije, uro kasneje pa je bil v kapeli pod starimi dražgoškimi oltarji koncert učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, ki ga vodi dirigent prof. Branko Rajšter. Pokroviteljstvo nad prireditvama je prevzela občinska turistična zveza Škofja Loka. Posvetili so ju praznovanju tisočletnice loškega ozemlja, (-ig) Solidarno zbrati denar Pionirska folklorna skupina na Hrušici Odpravljena šolnina za osnovno izobraževanje ni končni, je Sele začetni korak k drugačnemu urejanju pogojev izobraževanja odraslih; Tega se zavedajo tisti, ki organizirajo to izobraževanje. Zadnji poletni mesec se je namreč vpisalo v večerne osnovne šole vsaj toliko slušateljev kot prejšnja leta, marsikje pa tudi veliko več. Stroški šolanja so narasli, skladi temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki naj bi šolanje plačali, pa so že precej izčrpani. Tako te dni ne manjka sam o denarja za sanacijo dohodkov učiteljev v rednih osnovnih šolah, temveč tudi denarja za šolanje odraslih. Delavske univerze še marsikje edine nosijo riziko za delo teh oddelkov. Slušateljem ne morej0 zagotoviti, da bodo stroški njihovega šolanja res plačani »z solidarnostnih virov, ki naj bi jih skupno ustanovile delovne organizacije in temeljne izobraževalne skupnosti. Kako bodo uredili financiranje osnovne šole za odrasle pri delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju? O tem smo se pogovarjali z ravnatelji" co osnovne šole za odrasle Smiljo Gostiševo. »Takoj po odločitvi ustavnega sodišča, da je treba Šolnin0 odpraviti, smo vse slušatelje obvestili, da je šolanje zastonj in da si bomo morali zagotoviti sredstva od drugod. Kljub temu P.® nismo' imeli letos bistveno večjega vpisa kot pretekla leta. šestih oddelkih šole je 134 slušateljev.« »Kdo bo kril stroške šolanja?« »Stroški šolanja so letos precej narasli in znašajo 2000 narjev za en letnik, za enega slušatelja. Šolnina se je dvignif* kar za 880 dinarjev. Postali smo namreč verificirana šola m moramo od honorarjev učiteljev in predavateljev plačeva" večje prispevke. Prej smo te dajatve obračunavali v višini Z& odstotkov od vrednosti ure, sedaj pa moramo odšteti kar 53 od* stotkov. Poleg tega pa smo morali povečati tudi plačilo preda* vateljem, ker bi jih drugače zelo težko dobili. Kljub temu pa ravno te dni dobili zagotovilo Temeljne izobraževalne skupnosti, da bo do konca leta šolanje plačala. Obrnili pa že na delovne organizacije, vendar so marsikje razumeli sklep ustavnega sodišča tako, da so tudi one oproščene vseh prispe^* kov oziroma niso za šolanje svojih delavcev ničesar dolžne prl' spevati.« »Boste kljub temu skušali z delovnimi organizacijami skleniti dogovor o financiranju šole za odrasle?« »Mislimo, da so naše zahteve do delovnih organizacij« d* tudi same nekaj dajo za šolanje svojih delavcev, v skladu družbenim dogovorom in s samoupravnim sporazumom o »J* drovanju in v zvezi s tem tudi izobraževanju. Zato smo se 1 odločili, da bomo skupaj s predstavniki TIS obiskali vse delov® ^ organizacije v občini in se skušali dogovoriti, da vsaj za slu«a* telje iz svojega kolektiva krijejo del stroškov.« »To bo le začasna rešitev?« »Seveda. Nujno Je, da se vprašanje financiranja osnovne šo' le za odrasle čimprej sistemsko reši. Nemogoče je, da bi vS,a*: šola ali pa vsaka občina na drugačen način bolj ali n»aw uspešno zbirala denar.« Torej nas to jesen čaka izpit iz solidarnosti. Naj ob tem omenini j* eno misel: tudi iz sredstev sindikata, zbranih pri občinskih in repub11! ških svetih, bi se dalo nemara k tej premostitveni akciji prispevati. V delovnih organizacijah pa bi kaj lahko pobrskali po tisti rezervah, ki se prav v namen izobraževanja odraslih zbirajo v višini oa stotka od bruto osebnih dohodkov. Prav gotovo niso še v celoti izk°r ščena. L. Bogataj PROSLAVA 400-let niče kmečkih uporov. — Preteklo nedeljo je bila veličastna proslava ob 400-letnici kmečkih uporov na Slovenskem so pripravili pester kulturni program, odkrili pa so tudi spomin*"0 ^ t° katerega je iz 4-metrskega hrasta izdelal kipar Peter Jovanovič. ^ ' F. R^zijian ■ ,. ,> , , <.» , ^ >> „ " ' - Pri delavsko-prosvetnem društvu Svoboda na Hrušici že več let deluje pionirska folklorna skupina, ki jo vodi Ciril Vister. Med pionirji na Hrušici je veliko zanimanje za sodelovanje v skupini. Kljub obveznostim v šoli se redno udeležujejo vaj, ki so dvakrat tedensko. Na vajah se pionirji učijo novih plenov in dopolnjujejo že naštudirane plesne točke. Program skupine obsega številne stare gorenjske plese, ki vedno navdušijo ljubitelje folklornih motivov. Pionirji so z bogatim programom že večkrat nastopali na Hrušici in v drugih krajih jeseniške občine, sodelovali pa so tudi na različnih prireditvah. Pripravljajo poseben plesni program, ki ga bodo izvedli ob dnevu republike. V načrtu pa imajo tudi nekaj gostovanj po okoliških krajih. — J. Rabič /- KREFLOVA KMETIJA: v torek, 2. oktobra, ob 19.30 za red premierski, v sredo, 3. oktobra, ob 19.30 za red kolektivi — sreda, v četrtek, 4. oktobra, ob 16. uri za red dijaški I. in ob 19.30 za red kolektivi — četrtek ter v petek, 5. oktobra, ob 19.30 za red kolektivi — petek S poti po Češkoslovaški st°lp na znamenitem Karlovem mostu INeZn 1 "a Pot P° v,eHROsiuva»w. fado -nam dežela nas je vabila in se , Vedni smo bili, s kakšnimi vtisi doživ?0 vrnili- Toda tega, kar smo h-iiaf i- gotovo nismo pričakovali. SDrl!!?fJstvo in prijaznost sta nas na naši poti. skoraj na začetku poti bi /jnam kmalu vse skupaj padlo Vojvodo, v Ljubljani so nam Iko.* ,?1' da pri prehodu avstrij- iitev th -Ške me-"e ni več ome" ?godaj bdo Je drugače. Navse- nof j i?° dolgi vožnji čez Avstrijo 'peli d 62 sPanca» smo končno pri-je pr[j° meje. Avstrijski carinik nas toalo x, J0 Pozdravil in nam nato Sje«deJal: * Kmalu na svirko h*3j to pomenilo, smo 8,il»ovk ° izvedeli- »Parkljevka in rekej xay,ne morete naprej,« nam je fWa|j k°slovaški carinik. Niso po-mili pogledi in tiha xrnitp j sedaJ? Se bomo morali • 2> sin to pa ne- Moramo priti * vid*?0 sklenili- Avstrijski carinik 11 Ham- žal°stne obraze. Prisko- Mai J6 ,na Pomoč. Svetoval nam V Poskusimo priti čez Madžar-nam je pokazal jto prek J501- Najprej do avstrijske-^ekai ?®, Nickelsdorf, od koder je ^esta jL "ometrov do madžarskega na levo SonmaSyarovar- 0d tu pa '.v smeri za Bratislavo, do Preh^°iešk°slovaškega mejne-Mad» a,kini daleč. n?. Na§?rska carina Je bila dosled-^eSar zagotovilom, da nimamo da'aC-rinik ni Prav verjel. S seb0i ' J,e zabil v glavo, da vozimo ?vto je ,Vekaj nevarnega. Naš ubogi vedeli 8mtlpal do zadnjega kotička. > g/"0, da ne more najti ničesar, nip„° ga brezskrbno opazovali NlohfVem Početju. Iskanje je Lr°k0 tZUsPešno, zamahnil je le še M-^aiip1! je bil odgovor na naše x J®gov {v kJe.je pot za Bratislavo. ePi"av StPraz Je ostal strog in resen, Jahali ga leP° Pozdravili in mu ry/all v Slovo I S kilometri poti po Madžar-„ Kq1S0 se nam zdeli neprijazni. N biiP0 vendar ne. Utrujeni v elo n V Jutranjem mraku in hFniti. SJ8. Je> če se bomo morali R?Ših ^daJ se bo odločilo, je bilo v ko smo zapeljali na h Prehod žarsko-čehoslovaški mej- aJate « da, iz Jugoslavije pri- loje Priia doščal° Je- Češki carinik i .P°zdrn nasmehnil in nas vese- f 'ostno d >>Težko bo nam je v. ^ttio »Samo na kratek iz-»Bom 8m° mu biteli pripovedo-m° poskusili,« nam je dejal Cesta JLA 6/1 nebotičnik Erojektivno J°djetje l R A N J novici nacrte za sta- vojske hiše in vse ostalih gradenj in z našimi potnimi listi odšel na posvet v pisarno. Dvajset minut mučnega čakanja. Zdele so se nam neskončno dolge. Tiho smo gledali drug drugega in se ozirali k vratom pisarne. Le kaj bo? Končno se je naš carinik vrnil in nam veselo dejal: »Ano.« Prva in za nas takrat najlepša češka beseda. Se formalni pregled, zahvala ter lep pozdrav in bili smo na Češkoslovaškem. Srečni, da nam je uspelo priti čez mejo, smo zapeli češko pesmico »Stoji vojak na varte, na varte...«. Sonce je pravkar vzhajalo in narava se je prebujala. Naenkrat nismo bili več utrujeni. Kmalu smo bili v Bratislavi, v glavnem mestu Slovaške. Najprej smo se dobro oskrbeli z bencinom, saj na Češkoslovaškem bencinske črpalke niso tako gosto posejane kot pri nas. V mestu nas je pozdravilo zgodnje jutro. Ljudje so pravkar hiteli na delo. Na zaprtih vratih kavarn smo brali, da odpirajo šele po deseti uri. In kot za šalo; v novem hotelu ni bilo prostora. Receptorke so nam vljudno svetovale, kje naj še poskusimo. Nekakšen kongres je v Bratislavi, smo slišali nekje in težko je dobiti sobo v hotelu. Pa nič, če doslej nismo spali, tudi vnaprej ne bomo. Kaj bi izgubljali čas s spancem, smo si dejali v tolažbo. Zajtrk v restavraciji ob Donavi, po kateri so plule številne ladje in čolni, je minil v pogovoru z mladim fantom, domačinom. Dobro smo se sporazumeli, saj sta si slovaški in slovenski jezik zelo podobna. Še pozneje na Češkem me je nekdo vprašal, če sem Slovenka, kar je zanj pomenilo Slovakinja. Sklenili smo, da se takoj odpravimo naprej in bomo prenočili v Brnu. Kar žal nam je bilo, ko smo odhajali in je mesto z obrisom mogočnega gradu na griču ostajalo za nami. Hiteli smo proti Brnu. Polja so se bahavo ponašala z zorečo pšenico, gozdovi pa so ponekod že spominjali na ruske breze. Vzdolž ceste pa so nas v nepreglednih vrstah vabile zrele češnje. V Brnu, mestu sejmov, kot smo izvedeli pozneje, smo zavili najprej na vrček piva. To se tu vendar spodobi. Pravijo, da ne poznaš te dežele, če nisi poskusil njenega piva. Toda utrujenost nas je kmalu premagala. Kdo bi se upiral udobnim posteljam v lepem, novem hotelu. Ob češki glasbi, ki je zvenela iz radia, so se nam kar same zaprle oči. Lepo popoldne nas je zvabilo v mesto. Sprehajali smo se po ulicah in opazovali utrip življenja. Ogled trgovin, ženska navada pač, seveda ni smel manjkati. Češki porcelan je zares čudovit, je bila soglasna ugotovitev. Oglasili smo se v turistični poslovalnici Cedok. To ime imajo vsi podobni biroji v Češkoslovaški. Dobili smo polno nasvetov, kaj vse si moramo ogledati. Staro središče mesta leži na sotočju Svita ve in Svratke, na gričih pa rastejo nova mestna naselja. Več kot tisoč let staro mesto je danes pomembno industrijsko središče. Staro središče priča o bogati zgodovini. Stara mestna hiša, gotska cerkev sv. Jakoba, pa cerkev sv. Tomaža v bahavem baročnem slogu. Visoka zvonika čudovite stolne cerkve Petra in Pavla dajeta dominantno podobo mesta. Temni obrisi gradu Špilberk so nam takoj zbudili skrivnostne občutke. Podzemeljski hodniki, ki so danes preurejeni v muzej, čuvajo spomine na težke dni, ki so jih tu preživeli italijanski kar- bonarji, poljski rodoljubi, italijanski pesnik Silvio Palico in še mnogi, katerim so odvzeli svobodo. V pivnici, blizu našega hotela, smo srečali veselo družbo maturantov iz Zagreba, ki so bili na izletu po Češkoslovaški. Pa naj še kdo reče, da Jugoslovana ne srečaš prav povsod. Večer v hotelu nam je priskrbel pisano mednarodno druščino. Starejša zakonca iz Amerike sta se tu ustavila na potovanju iz Poljske prek Češkoslovaške v Jugoslavijo. Tako navdušeno smo jima pripovedovali o domovini, da sta sklenila ostati pri nas dlje, kot sta predvidevala. Krog družbe sta razširila Bolgar in Romun ter dva Pražana. Pogovor se je zavlekel dolgo v noč. Prago morate vsekakor videti, smo ta večer slišali največkrat. Navsezgodaj smo se odpravili naprej. Še vedno nam je zvenelo v ušesih, da Prago moramo videti. Toda do nje nas je ločilo še 230 kilometrov. Blizu Jihlave smo se ustavili v gostilni ob cesti. Pravkar je bilo konec nogometne tekme in moštvo Jihlave je zmagalo 3:1. Vzdušje je bilo bučno, zmagi primerno pač. Rahlo valovita pokrajina nam je zbujala občutek prijetnosti in miline. Vasice so izgubljale panonske značilnosti in nas vse bolj spominjale na domače okolje. Ko smo na tabli ob cesti zagledali napis Praha in na obzorju obris mogočnega mesta, smo veselo vzkliknili — tu smo. Ob cesti so se vrstila nova moderna naselja, tam zadaj pa so visoki dimniki označevali industrijsko središče. Tu je bila Praga, že nekdaj tako pomembno evropsko mesto. Tudi z našo preteklostjo je bila večkrat tesno povezana. Kmalu smo bili v središču mesta. Stare, častitljive zgradbe so govorile o slavni in bogati preteklosti. Stare namesti, središče starega dela mesta, so bile polne turistov. Avtomobili in avtobusi vseh mogočih registracij, v kavarnah in restavracijah pa smo lahko slišali jezike z vseh koncev sveta. Hotel, ki smo si ga izbrali, je bil prav tako zgrajen v častitljivem, starem slogu. Dvigalo kar ni spadalo k mogočnemu stopnišču. Lestenci v sobi pa so nas spominjali na hlad grajskih soban. Zvečer smo se odpravili v mesto. Praga se ponaša z domačnostjo številnih pivnic, vinskih kleti in z ljubkimi kavarnicami. Pri Švejku in Fleku so si vesele skupine turistov gasile žejo ob vrčkih piva. Znane pivnice Cehom v navalu sezone kar odrečejo primat. Toda poleg teh dveh ima Praga še vse polno prijetnih gostilnic z odličnim pivom. Ce bi jih vsak dan obiskal po deset, bi potreboval teden dni, da bi se lahko pohvalil, da si bil povsod. Naslednji dan smo se odpravili po poti turista, ki obišče Prago. V kavarni ob slovitem Karlovem mostu nam je postreglo mlado dekle, ki se je pohvalila, da je bila že v Jugoslaviji. Nasmejana nam je povedala, da je imela hlapca v Banja luki. Da ne bo nesporazumov, to v češčini pomeni fanta. Povzpeli smo se na Praški grad, ki gospodovalno stoji na griču in daje glavni obris mestu. Pred mogočnim vhodom je stal postaven stražar, ne da bi trenil z očesom. Kar izgubili smo se v množici turistov. Fotoaparati so škrtali in filmske kamere so brnele. Na filmski trak je vendar treba ujeti vse zanimivosti, pa tudi slikati se je treba za spomin pred vhodom v veliko katedralo. Ob vhodu v grobnico je čakala dolga vrsta. Starejši možakar v uniformi vodnika je stal pri stranskem vhodu. Skrivaj nas je spustil po strmih stopnicah v podzemlje. Tu počivajo nekdanji praški vladarji. Predvsem kraljeva družina Habsburžanov je tej deželi vladala dolga stoletja. Tu na griču sp si zgradili mogočen grad Hradčane. Prvi začetki gradnje segajo že v 9. stoletje. Romansko podobo gradu pa je Kari IV. v 14. stoletju preuredil v gotskem slogu. Po požaru 1941. leta je tudi renesansa dala gradu svoje črte. Današnjo podobo je dobil koncem 18. stoletja, ko je bila na prestolu Marija Terezija. V začetku tega stoletja pa je k notranji ureditvi gradu veliko prispeval tudi naš znani arhitekt Jože Plečnik. Po prvem, površnem ogledu smo si oddahnili v restavraciji ob vhodu. Pritegnilo nas je ime zlata ulička. Le zakaj tako ime? Sklenili smo, da se odpravimo pogledat. Kar nekoga bomo vprašali za pot, saj je v ogromnosti gradu lahko ne bomo našli. Kdor sprašuje, vendar več izve, smo si rekli. Stopili smo k starejšemu možakarju, ki je ob cesti najbrž čakal na avtobus. Prijazno se je nasmehnil in nam dejal, da zlata ulička pravzaprav ni nič posebnega, da je kaj drugega dosti bolj zanimivo. Ko smo mu povedali, da prihajamo iz Jugoslavije, nam je trdo stisnil roko in nas pozdravil: »Prijatelji, dobrodošli.« Brez oklevanja se nam je ponudil, da nam pokaže pot. Veseli smo sprejeli povabilo, kako vendar ne. Tako smo nevede dobili svojega vodnika, Pražana, ki je ponosen na preteklost svojega mesta hotel čimbolj ustreči našemu zanimanju. Sprva nam je bilo malo neprijetno, ker take prijaznosti in dobre volje res nismo pričakovali. Toda kaj hitro je ta občutek izginil. Naš vodnik nam je tako navdušeno pripovedoval o zgodovini gradu in mesta in naša vprašanja so ga prav veselila. Najbrž je profesor zgodovine, smo si mislili, saj tako dobro pozna preteklost. Toda presenetil nas je, ko nam je povedal, da je gradbenik, ampak kot Pražan vendar mora poznati svoje mesto. Zlata ulička prav zares ni bila nič posebnega. Hišice, ne višje od poldrugega metra, v katerih so imeli svoje delavnice nekdanji grajski alkimisti. Občudovali pa smo ogromno katedralo sv. Vida in baziliko sv* Georga. Res pravi mojstri so morali biti nekdaj, ko so gradili te ogromne stavbe. V benediktinskem samostanu urejajo muzej. Za okni zname- Pogled z zvonika Nikolajeve cerkve na stari del Prage nite Vladislavove dvorane, ki jo je v poznogotskem slogu zgradil mojster Benedikt Rejt, se je po tridesetletni vojni odločalo o miru. Lahko bi kar naštevali, kaj vse so si nekdanji vladarji v svoji slavi omislili tu na gradu: kraljeva in škofovska palača, znamenita španska dvorana, Bel-vedere — letni gradič na grajskem vrtu, pa glasbeni paviljon, jahalna šola in nasproti kletke za leve, dom češkoslovaških otrok, stolp Dalibor-ka, v katerem so bili zapori in mučilnice, pa beli in črni stolp, vmes pa široka dvorišča s fontanami in negovani vrtovi. Pravo mesto so si nekdanji vladarji zgradili tu na griču. Naš vodnik nas je prijazno povabil še na ogled mesta. Spustili smo se navzdol po širokih stopnicah. Mimo jugoslovanske ambasade smo bili takoj pri Karlovem mostu, ki z mogočnima stolpoma povezuje bregova Vltave. Za promet ni več odprt, pač pa se vsakdo, ki obišče Prago, prav prek njega povzpne na grad. Zgrajen je bil v 14. stoletju. Baročni in skupinski kip na mostu pa je delo Matthiasa Brauna in Ferdinanda Maximiliana. Pred starim rotovžem, kjer je znamenita astronomska ura Orloj, je bila zbrana že množica turistov. Ta čudež urarstva iz 15. stoletja privabi vsakega obiskovalca. Ko kazalci napovedo celo uro, se odpro vrata in začne se slovesen obhod apostolov. Nato pa se vrata zapro spet za eno uro. Sosednja stavba ob stari mestni hiši je napol porušena. Crni zidovi z grdimi očmi opazujejo vrvež na trgu. Ostala je kot nem opomin na grozote zadnje svetovne vojne. Stara smodnišnica je bila ponos tedanjih prebivalcev Prage in okras bližnjemu dvoru Vladislava Jagelonskega. Nekdanja Židovska četrt, Bethlehemska kapela, stara univerza Karolinum in jezuitski Klementinum, znameniti nacionalni teater in muzej, pa Loretska cerkev in cerkev sv. Nikola in Marije Viktorije, vse polno spomenikov preteklosti, ki pričajo o bogati kulturni preteklosti mesta. Tu bi morali ostati teden dni, da bi si vsaj približno lahko ogledali vse. Da pa bi Prago zares spoznali, bi gotovo potrebovali cel mesec. Ta naša ugotovitev je prav gotovo upravičena. Ob vrčku odličnega črnega piva smo si poplaknili suha grla. Ko smo našemu vodniku povedali, da stanujemo v hotelu, nas je takoj odločno povabil, naj bomo njegovi gostje. »Hoteli so se letos močno podražili, vi pa ste vendar študentje. Hčerka je z družino na dopustu v Olomoucu in stanovanje je prazno. Prav lahko prenočite pri meni doma.« S svojim širokogrudnim povabilom nas je spet spravil v zadrego. Že tako nam je posvetil cel dan. Res, postali smo prijatelji, toda vseeno, kaj takega nismo pričakovali. Njegovega gostoljubja pa nismo hoteli užaliti. Videl je našo zmedenost, pa se je nasmehnil in dejal, da so prijatelji iz Jugoslavije pri njih vedno dobrodošli. Z ena nas je sprejela prav tako prijazno. Ne da bi vedeli kdaj, že je bila večerja na mizi. Kar naš ata mu bomo .rekli, smo se zmenili, ko nam je pokazal sobi. Samo nasmehnil se je in nas povabil še na večerni sprehod. Park, kamor smo se odpravili, je bil velikanski. Toliko zelenja sredi mesta. Mrak se je spuščal in srečali smo veliko sprehajalcev. »Sem domačini zelo radi prihajamo,« nam je povedal naš ata. V ljubkih restavracijah, posejanih po parku, so se zbirali Pražani in turisti. Tiha glasba je ustvarjala prijetno vzdušje. Park se dviga nad starim delom mesta na drugi strani Vltave in z njegovega robu je čudovit razgled na Prago. Prihajal je večer in prižigale so se luči. Mesto je bilo morje trepetajočih lučk, tik pod nami pa je temna proga označevala Vltavo, ki so jo prekinjali številni razsvetljeni mostovi. Albatros, hotel na ladji ob bregu, je ponosen zažarel. Tam zadaj, na levi pa je svetil mogočen kip Jana Žižka na konju. V lučeh smo še enkrat poiskali našo pot po mestu. Naš ata nas je zjutraj previdno prebudil. Zajtrk je bil že na mizi. Na zemljevidu pa je bila zarisana naša najbližja pot do doma. Kako naj se zahvalimo za vse? Toda naš ata ni hotel o tem slišati ničesar. »Ce bodo vaši spomini na Češkoslovaško lepi in se boste še vrnili, to mi bo pomenilo največ,« nam je dejal ob prisrčnem slovesu. Še bomo prišli, pa doma jim bomo pripovedovali o naši čudoviti poti. To smo sklenili prav vsi, ko smo se vračali proti domu. Marija Volčjak 7 Sobota, 29. septembra 1973 izbrali smo družinski pomenki V sezoni sadja Če se po nesreči zamaže obleka ali prt s svežim sadjem, je treba madeže očistiti takoj. Madeže navlažimo z mešanico vode in amonijaka in čez nekaj trenutkov zdrgnemo s krpo namočeno v isto raztopino. Potem tkanino izperemo v mrzli vofli. Na ta način čistimo bele obleke in prte, pa tudi barvaste kose. Za deklice od 12 do 16 let so v Almiri napletli tople puloverje 8 športnimi vzorci. Iz čiste volne in v več barvah jih dobite v Almirini prodajalni v Radovljici. Cena: 140 do 160 din V____J za vas 1l® jur Sobota, 29. septembra 1973 Obravnavanje in šolanje duševno nerazvitih otrok Od vseh otrok, za katere pravimo, da so moteni v duševnem ali telesnem razvoju, so številnejši otroci z duševno nerazvitostjo. Za vsako vrsto motenosti, še posebej pa za duševno nerazvitost velja, da bodo uspehi tem boljši, čimprej motenost odkrijemo in jo začnemo obravnavati. V prejšnjem sestavku smo spoznali, da ločimo včč stopenj duševne nerazvitosti, od lažje do najtežje oblike. Cim hujša je oblika motenosti, prej jo bomo lahko odkrili. Zavedati pa se moramo, da duševna nerazvitost ni bolezen, ki se da ozdraviti, temveč je to stanje trajne motenosti otroka. Duševno življenje teh otrok zaostaja za njihovo starostjo. Duševno nerazvit otrok se bo počasneje razvijal in bo dosegel neko stopnjo razvoja, ki bo vedno nižja od stopnje normalno razvitega odraslega človeka. Večkrat se bo duševni nerazvitosti pridružila tudi telesna in takrat govorimo o kombinirani motnji. Celotno obravnavanje duševno nerazvitih otrok lahko razdelimo na predšolsko in šolsko dobo in za hujše oblike nerazvitosti tudi obravnavo in skrb za odrasle. Osnovno pravilo je, da duševno nerazvit otrok, potrebuje veliko ukvarjanja, več razumevanja sredine, v kateri živi, več spodbud in več učenja osnovnih živ-ljenskih navad, ki se jih bo normalno razvijajoči otrok večinoma naučil sam od sebe s posnemanjem, opazovanjem itd. Duševno nerazvitost odkrijejo lahko že starši ali zdravniki v otroških posvetovalnicah, najtežje oblike pa lahko odkrijemo že ob rojstvu. Lažje oblike nerazvitosti se v predšolski dobi največkrat obravnavajo ambulantno ali pa se otroci vključijo v predšolske oddelke za duševno nerazvite. Težko duševno nerazviti pa bodo že v predšolski dobi lahko toliko moteči za okolje, v katerem živijo, da bo nujna oddaja v ustrezen zavod. Najlažje oblike duševne nerazvi-• tosti so pogosto odkrite šele v šoli, kjer otrok ne zmore rednega učnega programa in je zaradi tega umestno prešo-lanje na posebno šolo. Kadar sumimo, da gre za duševno nerazvitost, bomo otroka predstavili komisiji za kategorizacijo motenih otrok, ki bo po pregledih dala izvid in mnenje o otrokovih sposobnostih in priporočila najustreznejšo nadaljnje obravnavanje oziroma šolanje. Komisija bo povedala svoje mnenje, ali otrok spada na posebno šolo ali v kako drugo institucijo, če bo motenost hujša. Le s pravilnim obravnavanjem in šolanjem bomo dosegli maksimalni razvoj danih sposobnosti duševno nerazvitega otroka. Vladimir Bitenc, spec. pedagog v_ List iz Pepčkovega dnevnika »Prvič odkar pišem dnevnik, eno leto bo kmalu, mi stvar postaja odveč. Saj ne da bi se naveličal, ampak toka ni in pri sveči me začenjajo boleti oči. Bolijo pa me tudi zato, ker sem zadnje dva dni veliko jokal. Najprej v šoli, ko mi je toršica dala ukor, in potem doma, ko so očetu popustili živci in se je spravil nadme. Oče je bil namreč zaradi mene klican v zbornico. Ne vem, kaj so mu povedali, vem le, da ga tako rdečega in jeznega nisem videl še nikoli. Prekleti mule, je rekel in vlekel pas iz hlač. Sploh mi ni verjel, da nisem nič kriv in da je'ukor ena strašna krivica. Pri tehničnem pouku smo namreč govorili 0 elektriki. Toršica je vprašala, ali kdo zna povedati, kje nastaja in kako jo pridobivamo. Dvignil sem roko in rekel, da elektriko dobivamo iz svinjakov. Sošolci so debelo pogledali toršici pa je sapo vzelo. In sem nato dodal, naj kar mojega ata vprašajo, če ne verjamejo. Ata, k' J(' prejšnji večer listal časopis, je tedaj ko so žarnice mrknile, grdo zaklel in rekel, da so svinje spet tok vzele. No, in ker svinje živijo v svinjaku, mora elektrika prihajati iz svinjakov, mar ne? Menije vse čisto jasno,, učiteljici pa ni bilo. Dobil sem ukor in še očeta so poklicali na razgovor. Ampak ni samo ata vpil name. Tudi on jih je dosti slišal od mame-Prav mu je, gumpcu staremu, je dejala. Zakaj pa vpričo otroka kvanta, šimfa in pripoveduje trapaste vice! da, naša mama je večkrat huda-Razburja se, ker ni mesa, ker sosed v zgornjem nadstropju vsak večer pripelje domov kakšno gospodično, ker je na televiziji sama politika in referati in nobenega Pejtona, ker ata hodi v gostilno kvartat, ker Je zadnjič zapravil dvajset jurjev in polil ta-plave hlače s črnim vinom, ker so šolske knjige predrage, ker ne zastopi naše nove matematike m ker nismo milijonarji, da bi mogli plačevati najemnino in drva in pl}n' pa še davke in samoprispevke in takse. Pa še zaradi drugih reči je jezna. V nedeljo, recimo, smo odpotovali po krompir in sadje k stricu Štefanu na kmete. Pa je stric imel skoraj čisto prazno klet, kajti v soboto sta ga obiskala očetova bratranca Polde in Vinko z ženami m sta odnesla vse, česar ne bo pojedel sam. Mamica je spet zmerjala ata z nesposobnežem in brusom in je rekla, medtem ko smo zlagali cekarje in torbe in gajbice nazaj v fičota, naj se že vendar kaj nauči od svojih barabinskih sorodnikov. Nazadnje je predlagala, da bi za ostanek prihrankov kupili zmrzovalno skrinjo in čez zimo zlezli vanjo in konzervirani počakali na boljše čase. Druge rešitve ne najde, je pribila-Oče in jaz sva molčala in upala, da bo vihar kmalu minil. Zdaj moram počasi zaključiti. Z edino svečo, ki jo premoremo, )e treba štediti, pravi mama. Danes je hotela kupiti en paket novih, toda tudi trgovine so brez njih. Oče pravkar razlaga nekaj o nekakšni energetski krizi in trdi, da gospodarstveniki pridno iščejo izhod f. zosa. O, joj, mami znova povzdiguje glas. Solit se pojdite, ti in tvoj* gospodarstveniki, vpije. Naj naredijo, kaj, da bom mogla peglati-Samo govorijo in obljubljajo in sestankujejo, elektrike pa ni. Mar ?l organizirali kakšno procesijo. Vsaj sprememba bi bila in starim ljudem bi se prikupili. Čudeža pa tako ne pričakuje nihče. da, naša mama vedno pogrunta kakšno zelo smešno reč. In kar vesel sem, ker sta si z očetom znova skočila v lase. Ukor je pozabljen >n lahko bom potihem odšel spat. Živelo pomanjkanje elektrike!« Pepček Če nas pikajo komarji Ce nas piči žuželka, pa naj bo to nim špiritom ali koščkom suro komar, osa ali karkoli, se nikar ne masla, nato pa ga previdno lZ praskajmo po pičenem mestu, da se čemo. ne inficiramo. Prvo blažilo za boleče Vsi ljudje ne privabljamo a. in pekoče mesto je moker obkladek, insektov. Nekateri pa so pravi j" ^ nato pa lahko nanesemo na rdeče gnet za insekte. Ce vas imajo ms . / mesto mazilo za ublažitev pikov. Pri »radi«, se pred sprehodom ali nara. čebeljih in osjih pikih moramo naj- letu namažite s posebnim P!JePjpa prej izvleči želo, na katerem visi me-- tom, ki vsebuje vitamin BI, hurček s strupom. Zelo najbolje iz- se v lekarnah. Preparat spre:m vlečemo s pinceto. vonj kože, da insekti beže. Sev pa v količini preparata ne gre P Ce smo na sprehodu dobili klopa, tiravati. ij ga nikar ne skušajmo enostavno iz- Pri pikih čebel ali os v usta trgati iz kože. Rado se zgodi, da se žrelo je treba takoj poiskati zdrfi pri tem glavica klopa odtrga in osta- ško pomoč, saj se lahko zaduši^ ne v koži, kar povzroča zoprna vnet- Zdravniška pomoč je potrebna t^ ja in srbenje. Klopa pokapamo s ste- v primeru, če je kdo alergičen na P arinom, oljem, petrolejem ali goril- čebele ali ose. Večna srajčna obleka je spet glavni atribut letošnje jesensko-zimske sezone. Saj jo poznate: srajčni ovratnik, dolga rokava z manšeto, pas in krilo z gubami ali spet z zelo čislanim plisejem. Ko pripravljamo šopek CVETJE V JESENI v kinu Center Milena Zupančičeva kot Presečnikova Meta v filmu Matjaža Klopčiča Cvetje v jeseni Film bo na sporedu v soboto 29. septembri ob 20. uri in v nedeljo, 30. septembra, ob 17.30 Rezervacije vstopnic tel. 21-122. Lep šopek v primerni vazi in na pravem mestu je imeniten okras stanovanja. Ni treba, da cvetje kupujemo v cvetličarni in zanj odštejemo drage denarje, večkrat lahko naberemo prav tako lepo cvetje na sprehodu po travnikih in v gozdu. Da pa bo šopek kar najdlje lep, mora biti vaza čista. V neočiščenih vazah, ki se jih drže ostanki prejšnjega šopka, se rade naselijo bakterije in glivice, ki hitro uničijo še tako skrbno pripravljen šopek. Široke vaze z lahkoto očistimo, težje pa je pri vazah z ozkimi vratovi. Pomagamo si s peskom, vročo vodo in s pomivalnimi sredstvi. Tudi na koščke natrgan časopisni papir, ki ga natrgamo v vazo in prelijemo močno slano vodo, je zelo učinkovit. Papir naj bo Če pri pomivalnem koritu nimamo odcejalnika, si lahko pomagamo z mehko krpo za odcejanje CHAMEX iz kvalitetne penaste gume, ki jo položimo kar na delovni pult. Uporabimo jo lahko tudi za brisanje, in pomivanje.V več barvah jih imajo v Mercatorjevi blagovnici v Tržiču" Cena: 35,10 din --/ namočen v vazi en dan, nato pa vazo močno pretresemo in papir odstranimo. Šopek naj bo v stanovanju vedno na najhladnejšem mestu. Cvetice na oknu so sicer zelo lepa dekoracija, vendar pa bo toplo sonce venenje pospešilo. Enako velja za centralno kurjavo. Cvetice pa bodo hvaležne še za tako majhno vlago. Ce je pri roki razpršilec za vodo, vsak dan malo poškropite cvetove v šopku. Kadar menjamo vodo v vazi, ne dolivajmo ledeno mrzle, cveticam veliko bolj prija malo mlačna voda. V vodi naj bodo le stebelca, listi le povzročajo gnilobo in onesnažujejo vodo v vazi. Anica J. — Prosim, če mi narišete dvodelno obleko, ki bi jo nosila do konca nosečnosti. Obleka naj bo brez rokavov, krilo pa z vstavljenim delom, ki se v pasu lahko širi. Naša šolarka bo v takšnile karirasti obleki iz mehkega dralona lepo in toplo oblečena. V rdeči, modri in oranžni barvi, v velikostih od 8 do 14 let jih prodaja Elitina PEPELKA v Kranju. „ Cena: 150 din Za jesensko deževje bo kot nalašč tale Pekov »zlati čeveljček«, kot mu pravijo: debeli poliuretan podplati zagotovo ne bodo premočili. V izredno lepi kombinaciji rjavih barv jih dobite v vseh prodajalnah •FKKA- Cena: 289 din \___J Vse o umivanju Naše kramljanje o umivanju gre h koncu. Ostane nam le še, da rečemo besedo dve o intimni negi, ki je vsekakor prav toliko važna, če ne še bolj kot nega ostalih delov telesa. Zakaj le v celoti negovano in umito telo daje občutek svežosti in čistoče, kar vse dviguje naše prijetno počutje in samozavest. Ni malo takih, ki tudi za intimno nego priporočajo le toplo vodo in milo. Vendar lahko vsakodnevno intimno nego dopolnimo z raznimi dodatki, ki jih kozmetična industrija že nekaj let ponuja. Razna sredstva za intimno nego so posebno praktična in uporabna za zaposleno ženo, ki ji ni vedno pri roki domača kopalnica, pa tudi takrat, kadar želimo telesno negovanost obdržati čim dlje. Nežnejše milo, ki ga uporabljamo pri dnevni intimni negi, lahko zamenjamo za milno^peno v posodi pod pritiskom. Za potovanja so posebno primerni mehki vlažni robčki. Na voljo so še različni lotioni, ki jih dodajamo vodi za umivanje ali pa direktno na krpo. Svežost po takem umivanju podaljšujejo razni spreji, umivanja pa ti seveda ne nadome-ste. Pri spreju priporočamo previdnost in upoštevanje navodil, ker ga je treba razpršiti iz-primerne oddaljenosti, da ne povzroča vnetja. Marta — Tunika je brez rokavov, spredaj precej odprta in nad prsmi prerezana ter nagubana. Zelo primeren vzorec je karo. Krilo je krojeno tako, kot ste si sami želeli. Žepi in obroba pa so lahko iz enobarvnega blaga. ,e°Pold Cvetko iz Kamne gorice, po domače Skirarjev Polde, je že prek 25 let ovec in č[an lovske družine v Kropi. Lani se je kroparska lovska družina "toči/a, da bo skušala na svojem območju »zarediti« divje race. Tako so Pi5vif? divjih rac in Jih spustili v Skirarjev bajer v Kamni gorici. Skrbni o/r/e jim je sredi bajerja postavil uto, da bi v njej samice lahko valile. Pravi, ® jetos ni bilo kaj dosti mladičev, da pa so se race že navadile na kraj in da sr v nekaj letih prav gotovo na tem območju razplodile. Na sliki: Uta ti^r ^kirarjevega bajerja in race v njem zbujajo precejšnjo pozornost med stlfni, ki redkokdaj zaidejo v Kamno uorico. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Manj hrane J^ovna proizvodnja hrane je n Jl l(mi manjša kot leta 1971, kar je (jt.n(n'a(ino in seje zgodilo prvič po Pa'. srcf , Se je število prebivalstva v tnJem le(u p0veča[0 2{l 7] p,Jl°nov- Svetovna organizacija za det no 'n P°ljedelstvo ugotavlja, ko/t etos tl'žji položaj s prehrano Po at.erokoli leto po vojni. Tega je fnti Cni sfran' krivo vreme, saj so dežele imele zelo slabe žetve. AnJa■ Pr°i2v°dnja hrane v dužni nu'nki in Afriki- pa teh izgub ne °re pokriti. Naftna reka V Sovjetski zvezi je začel obratovati najdaljši naftovod na svetu. Nafta se pretaka po 1800 kilometrov dolgih ceveh od Ust-Balika v zahodni Sibiriji do Aljmetevska. Cevi tečejo čez sibirska močvirja, goste gozdove, čez Ural in prek petnajstih velikih vodnih preprek. Železo v loncih Neki zdravnik je ugotovil, da okoli 15 do 20 odstotkov ameriških prebivalcev boleha za anemijo, to je pomanjkanjem železa v organizmu. Eden od vzrokov anemije je menda tudi opuščanje dobrih starih loncev za kuhanje in vse večja uporaba aluminijaste posode in pa posode prevlečene s teflon prevleko. V starih železnih loncih je del kovine verjetno prehajal v hrano in s tem v organizem. Dohodek od turizma Letos naj bi se devizne realizacije iz turizma v Sloveniji povečale od lanskih 20 milijonov dolarjev na 150 milijonov dolarjev. Vse kaže, da bodo ta predvidevanja uresničena, saj so do konca turistične sezone menjalnice na mejah z Italijo in Avstrijo ter drugod zamenjale za 30 odstotkov več tuje valute kot v enakem lanskem obdobju. Kolera v Neaplju Epidemija kolere je že nekajkrat v zgodovini tega lepega, toda na žalost precej umazanega mesta, zahtevala več smrtnih žrtev. Leta 1836, ko je mesto štelo le 350.000 prebivalcev, je kolera zahtevala smrt 20.000 ljudi. Epidemije so se ponovile še v letih 1H54, 1866, 1874 in 1884. Takrat so prvikrat prišli na misel, da bi bilo treba mesto očistiti in sploh poskrbeti za ustreznejše komunalne naprave. Zasežena mamila Uprava javne varnosti Slovenije je pred kratkim prestregla pot 200 kg hašiša. Mamilo so našli v črnem mercedesu, čigar registracije zaradi preiskave niso sporočili. Znan je tudi krog tihotapcev, njihove podatke pa so že sporočili Interpolu. Plen je vreden nekaj milijonov dinarjev, v prodaji na drobno pa bi bil iztržek okoli 6 milijonov dinarjev. Več nesreč doma Časopis svetovno zdravje je objavil ugotovitve študije, ki so jo pripravili raziskovalci svetovne zdravstvene organizacije. Številke kažejo, da smo skoraj preveč pozorni do nesreč, ki se pripetijo na cestah, čeprav se veliko več ljudi poškoduje daleč od cest in daleč od industrije. V ZDA na primer se petkrat več ljudi poškoduje doma v lastni hiši kot pa v prometnih nesrečah. Najpogostejši so padci, opekline, zastrupljenja, zadušitve in strelne rane. Med poškodovanci so najpogostejši otroci mlajši od štirih let in osebe starejše od 65 let. V manj razvitih deželah so številke o nesrečah podobne, le vzroki so nekoliko drugačni. Tatvine umetnin . Tatvine umetniških predmetov so se v Italiji neznansko razrasle. Leta 1967 je bilo ukradenih okoli 1500 umetnin, lani pa že več kot 14.000. Število vlomnih tatvin se je v šestih letih povečalo štirinajstkrat. Po mnenju nekaterih strokovnjakov so italijanski umetnostni zakladi skoraj povsem nezaščiten i. Smrt pesnika V 69. letu starosti je v bolnišnici v Santiagu umrl čilski pesnik Pablo Neruda, Nobelov nagrajene. Uradno sporočilo govori, da je pesnik umrl zaradi raka na prostati. Neruda je bil osebni prijatelj predsednika Salvadora Allendeja. SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM (25. zapis) PLESALKA ŠALOMA Taka je svetopisemska verzija. Dramatik Oskar Wilde pa je napisal zgodbo povsem drugače. Premiera opere po VVildovem libretu — najboljše delo skladatelja Richarda Straussa — je bila 9. decembra 1905 v Draždenih (I)res-den). Vsebina Wildeovega besedila pa je tale: Pri neki slovesnosti v kraljevskem dvoru pobegne Šaloma pred pohotnim očimom Herodom na teraso, kjer jo prestreže vanjo že dalj časa zaljubljeni mladi Narabot. Ta se sicer zaveda, da je v smrtni nevarnosti vsakdo, ki se zaljubi v Salomo, kajti njo si slejkoprej lasti stari Herod. — Prav v času, ko Narabot tolaži Salomo, pa se zasliši iz podzemne ječe močan glas, že celo leto zaprtega puščavnika in preroka Janeza. Šaloma se nenadno odloči in veli, da priženo jetnika pred njeno obličje. In ko to store, se mlada razuzdanka v hipu zaljubi v še vedno lepega moža in se mu ponudi. Janez, svet mož, pa jo seve kar brž zavrne. In zdaj šele zagori Salomiri bes. Odhiti v dvorano, tam s svojim strastnim plesom — danes bi mu najbrž rekli kar »striptiz« — omami vse prisotne, najbolj pa pohotnega očima in zahteva za ples plačilo: Janezovo glavo ... Ko zaljubljeni Narabot vidi, kako Šaloma strastno poljublja še vso krvavo Janezovo glavo, prineseno na pladnju med zbrane goste, prizora ne prenese in v jezi Salomo z mečem prehode. Potem pa je šlo tudi s Herodom Antipo vse po zlu: kot tetrarh (četrti oblastnik) Galileje in Pereje je bil odstavljen in pregnan v Galijo, kjer je v bedi končal. Janez, ki je v reki Jordan, med drugimi krstil tudi Jezusa, je živel le 32 let, torej leto manj kot Kristus. Zgodbo o Janezu Krstniku smo tako na široko razpredli pač le zato, ker je pri nas toliko Janezov in bo najbrž prav, če zvedo za usodo začetnika svojega imena. TOVARIŠI ŠLI SO NAPREJ, V NAPAD... S temi lakonskimi (prebivalci nekdanje starogrške Lakonije so imeli navado govoriti kratko in jedrnato) besedami želimo počastiti za svobodo padle Zgornjebrničane: Stanka Boštica, roj. 30. aprila 1921, po poklicu mesarja, ki je odšel v partizane v maju 1. 1944, in sicer kot borec v Prešernovo brigado; padel je v Leskovici nad Poljansko dolino pod Blegošem dne 26. marca 1945; Alojza Kopača, roj. 21. maja 1927, kmečkega delavca, ki je odšel v partizane dne 25. februarja 1944, padel je dne 16. junija 1944, v borbi pri Ravnici nad Bohinjsko Bistrico; Valentina Poravneta, roj. 17. marca 1919, delavca; aretiran je bil 1. 1942 in odpeljan v internacijo v Francijo, kjer se je za njim izgubila sleherna sled; Vinka Zormana, roj. 17. januarja 1923, kmečkega delavca, ki je odšel v partizane dne 25. februarja 1944; padel je v borbi aprila 1945 — prav v zarji svobode ... In zdaj je pred nami še kratka pot, do Spodnjega Brnika. Tako berem vsepovsod v knjigah in na zemljevidih — slišal pa sem tudi množin-sko obliko »v Brnikih«, z naglasom na prvem r. — Najbrž bo tako prav, kot govore domačini! Se motim? Spodnje brniška cerkev, nad oknom, tik pod napuščem sta vpisani: letnica zgraditve 1511 in letnica zadnje obnovitve 1971. In tako smo naposled le odšli z Zgornjega Brnika k sosedu, Spodnjemu Brniku — le nekaj sto metrov "oddaljenemu. SPODNJI BRNIK Seveda je tudi Spodnji Brnik velika vas, ena največjih na Cerkljanskem. Po štetju iz 1. 1966 ima kar 307 prebivalcev, torej ne dosti manj kot Zgornji Brnik. Gručasta vas je razporejena ob večjem ovinku cerkljanske Reke, ki ji pa tu že pravijo Brnik. Hiše Spodnjega Brnika so prav mogočne — kmetje so tu razmeroma imoviti in napredni, saj je zemlja — vsa v ravnici — rodovitna in pripravna za obdelovanje. Le mlinska kolesa so se ustavila . .. Delitev Brnika, na zgornjo in spodnjo vas, je že zelo stara. Iz listine, datirane v 1. 1428, zvemo, da je dobil kamniški meščan Viljem v fevd žitno desetino iz obeh Brnikov. SIMON IN JUDA Nenavadni imeni v galeriji svetniških varuhov cerkva na Slovenskem! Nenavadna pa je tudi situacija cerkve — povsem osamljena stoji sredi polj! Še to: Zgornjebrničane pokopavajo v Cerkljah, Spodnjebrničani pa imajo svoje pokopališče okrog cerkve. Le zakaj je tako, ko bi bilo bolj umljivo, da imajo Brničani skupen vsaj gaj umrlih? "C. Z. lv0 ZORMAN 48 braga moja Iza Q Prej vst°rila vsakdanje, z isto spokojnostjo, s kakršno je bila »Sevi? Tako pripoveduje človek o sanjaj minule noči. eda,« sem rekel. 2a»-okeS?m-.zm.eden- sedaj sem vstal, šele sedaj sem jo prijel ^Ka'r ^ st'sn'' 'n nemočno ponovil: »Sa- a • • • Zakaj mi nisi povedala, da si ti?« »SpHS.em<< sem jo povabil. ^ sa k' kil moral pozdraviti... po toliko letih ... pa ^Utk ° br.ezmo^no obstal pred njo, s povešenimi rokami, z r^j °m krivde in sramu, ker se mi je kdove zakaj nasmehnila »N*!? • a brezzobe čeljusti. ^'^Padl^j so mi jih izbili,« se je opravičevala za zobe, »drugi so ^tah'oUču?« »Tu7 ''" nekaJ • • • ko so me prijeli.« »^rnJ-!an- Hotel je vedeti za imena.« »Ni • Jan Je šel. ..« sem rekel z obžalovanjem. >NaJgre!« »Ni ' fez mejo. Vsa družina.« . No?J Kre!<< ?'vljen eneKa sovraštva ni bilo več v njenih očeh, kot bi ji \0 'Je ne teklo več iz preteklosti v prihodnost, kot da živi Ni v a ta trenutek, kot bi ji bilo edino zadovoljstvo, da lahko ^es« { onem stolu ... sedaj ... ta hip ... ker ne ve, kaj ji bo ^ naslednji. ^'Ck^preJ nisem povabil, naj sede, ko se mi še ni raz-»Ti ° 'e sam<) neznana žrtev? s> preživel,« je rekla. »Pa ti(< yi'('krat zavidam tistim, ki so ostale tam.« »T^J n<)! Dokler je človek živ ...« ^ako življenje!« »Na L*' zmeraj lahko upa.« d kaj?« V()bodni smo ...« Lastne besede so mi nenadoma zazvenele prazno, da sem umolknil, preden sem povedal do kraja. ».... o tebi pa nrbiio glasu,« sem nazadnje dejal. Težko mi je bilo priznati, da niti enkrat nisem vprašal po njej... da sem jo črtal iz svojega življenja kakor izgubljeno rokavico ... bila je, pa je utonila v času in dogodkih . .. »Zadržali so me v bolnišnici...« je rekla. »Kar dolgo, vidim.« » ... niso me pustili prej ... pa tudi če bi me... kam naj bi se obrnila ... taka?« »Si se pozdravila?« »Nikoli se ne bom.« »Vem, vsi bomo še čutili...« » ... ne vsi enako.« Ni imela namena očitati, a mi je bilo vendar neprijetno, ko sem se zavedel, da se enačim z njo, z njeno nesrečo... jaz, ki sem imel v ustih še zmeraj okus po sladki kavi in vonj po Gretinih laseh med prsti in v ušesih spomin na Elizo ... in ki je nisem spoznal, ne samo zato, ker se je spremenila, ker se je v nekaj letih postarala. Bi že našel kaj znanega, če bi se s pogledom dlje pomudil na njej, a sem se komaj ozrl vanjo... odmaknili smo se od ljudi... in še stola ji nisem ponudil. »Oprosti,« sem rekel. »Govorim, kolikor poznam življenje v taboriščih.« »Iz pripovedovanja?« »Iz pripovedovanja,« sem rekel. »O paznicah, o barakah, o bodeči žici...« » ... o psih,« me je dopolnila. »Tudi o psih. O delu v kamnolomih ...« » ... o hišah veselja ...« »Ne!« »O tem ne pripovedujejo rade. Šest mesecev sem bila v taki hiši... vem.« »Ne!« »Vojaška vlačuga ...« » Ne!« »... Feldhure. Zaznamovali so nas... kot vse vojaško blago ... z napisom čez prsi... Feldhure.« O tem očitno res ne pripovedujejo rade, nobena mi še ni omenila, nič takega še nisem zapisal... morebiti še nobene ni bilo in je bila Karla prva iz teh krajev ... pa bi bilo bolje, če bi bila tudi Karla molčala, laže bi mi bilo. Ce sem si v življenju za kakšno stvar želel, da bi ne bilo res, je bilo to Karlino pripovedovanje. Ves čas se mi je vračala njena podoba iz Antonove kamre ... pa z jase nad me? ,om ... iz tistega lepega nedeljskega dopoldneva, ko me je prije' i pod roko in rekla ... naprej bova šla kot prijatelja. Sedaj pa: »Delale smo kot vse vlačuge. . . trudile smo se da so gostje odhajali zadovoljni...« Trudile! » .. . drugače smo občutile pazničin bič. P . je bil bič še najmanjša kazen. Človek se oklepa življenja, k .kršno se mu že ponuja ... dokler mu ostane vsaj malo upanja.< Ce je v takem ponižanju upanje še mogoče. »Ne vem, da bi se bila katera uprla, la bi bila hotela katera spraviti gosta v slabo voljo. Toda mo ki so tako različni, vsak svoje zahteve imajo, ne uganeš vselej, k lj jim je všeč.« S kakšno preproščino je pripovedoval; ... kako je moralo biti to zanjo vsakdanje. »Razdelili so nam šminko... brisač* ... poceni kolonjsko vodo ... tako bi nam razdelili lopate, je bi delale na polju. Ampak s poceni kolonjsko vodo ne zado/oljiš vsakega. Nekateri so bili zlobni, nekateri sovražni, pritož« vali so se za prazen nič. Tudi mene je zatožil...« Cemu take podrobnosti? Moj bog! » ... mlad esesovec. Še bril se ni, pa je rekel... smrdi... kolena ima umazana. Zato sem morala nazaj v taborišče.« »Na delo?« sem si skoraj oddahnil od njenega pripovedovanja. »V barako za poskuse.« »Misliš. .*.« » ... na ljudeh. V taboriščih so delali samo na ljudeh.« Sedaj bo govorila o operacijskih mizah, o jermenih za privezovanje, o iglah in nožih ... Srečala sva se s pogledi in Karla se je skušala opravičujoče nasmehniti z brezzobimi usti. »Zoprno je poslušati,« je rekla, »vem. Meni pa odleže, če lahko govorim. Saj mi ne boš verjel, pa mi zares odleže. Tako, da me ima včasih, da bi sklicala ljudi na cesti..« »Da bi jim pripovedovala?« »Prepovedano je, vem . . .« »Ni prepovedano,« sem rekel negotovo. Komun j«' i/dal Zavod liorec. Delo j<- bilo lotos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in /. nagrado vstaje slovenskega naroda. JLs# JHik ^CP 9 Sobota, 29. septembra 1973 Ob vašem prazniku Prav danes praznujete slovenski pionirji svoj praznik. Povsod vas bomo srečali, vesele in zadovoljne: na pohodih, na tekmovanjih, na raznih prireditvah. Največji praznik pa bo to za naše najmlajše — prvošolčke, ki bodo danes sprejeti v pionirsko organizacijo. Tudi mi vam čestitamo ob vašem prazniku, hkrati pa želimo, da bi postali zvesti sodelavci pri oblikovanju pionirske strani. Življenje v taboru »Sutjeska« v Šmihelu pri Novem mestu Prvo srečanje Stopila sem v sobo. Z menoj sta bili še dve Slovenki. Štiriindvajset neznanih očk je radovedno strmelo v nas. Dolgo smo se samo gledale, a se končno opogumile in se predstavile učenkam iz drugih bratskih republik. Naš pogovor je tekel v srbo-hrvatskem jeziku. Zbrale smo se okoli mize, saj smo si imele toliko povedati. Pozno v noč se je čulo pritajeno šepetanje o potovanju, o republikah, o svojih mestih, vmes pa smo si pravile šale. Kovale smo načrte, kako bomo uporabile vsak trenutek v taboru, da nam bo lepo, da bomo odnesle nepozabne vtise. Naslednji dan smo se seznanile s pionirji. Zjutraj je težko vstati Vsako jutro nas je že navsezgodaj prebudil zvonec, ki je napovedal jutranjo telovadbo. Temu je sledilo umivanje in pospravljanje spalnic. Ob 7. uri je bil zbor na dvorišču, kjer smo ob petju jugoslovanske himne dvigali zastavo. Nato je bil zajtrk. Izleti Po zajtrku smo skoraj vsak dan odšli na krajše ali daljše izlete: na kopanje v Dolenjske ali Šmarješke Toplice, na pohod na Gorjance in v Ljubljano, kjer nas je sprejel Janko Rudolf in nas pogostil; na Bled, v Drago in Begunje, v Žužemberk, v Novo mesto in še in še. Najlepše pa ie bilo trodnevno taborenje na Rogu, kjer smo živeli kot pravi taborniki. Popoldnevi v znamenju športa Popoldneve smo preživeli v med-četnih bojih v posameznih športnih disciplinah. Igrali smo rokomet, nogomet, košarko, med dvema ognjema, šah, namizni tenis itd. Proti večeru smo večkrat pripravljali programe za proslave ob praznikih posameznih republik. Prijetni večeri in žalostno slovo Ob 19. uri zvečer je bil zopet zbor, petje himne in spuščanje zastave. Po večerji smo imeli zabavni program, proslave in ples. V treh tednih smo se tako navezali drug na drugega, da smo ob slovesu vsi jokali, tudi vodniki, ki so nas vodili in skrbno pazili na nas. Ob zaključnem večeru smo Slovenci povedali pesem. To je kratek odlomek: Dijaški dom tam v Šmihelu stoji, pred njim pa zastava visi, nad njim prelepo sonce žari, in pravi, da so v stavi otroci veseli vsi. Čeprav je zunaj vreme grdo, in dežuje kar more močno, od veselja otroci žare, saj jutri pojdejo v gore . .. Na koncu pa smo zapeli: »Ni lepš'ga kraja kot je Sentjern', ni bolš'ga upravnika kot je Petel'n!« Še in še bi lahko pisala o življenju v taboru, kjer se vsako leto zbere po 10 najboljših učencev iz vsake republike, da skupaj .preživijo 21 dni v tovarištvu, bratstvu in edinstvu. Janka Bodlaj, 8. r. Osn. šole kokrškega odreda Križe Prvošolski spomini Z vzdihom olajšanja sem se napotil skozi šolska vrata. Rahlo je deževalo. Siva megla se je vlekla med hišami. Počasi sem se napotil proti kolesarnici, vzel kolo in se odpeljal mimo naše lepe, bele šole. Spomin mi je uhajal nazaj, v prvo šolsko leto, ko sem bil poreden in sem marsikdaj marsikakšno zagodel. Toda učil sem se vedno dobro ... Ves raztresen sem s svojim majhnim, zelenim kolesom vijugal proti šoli. Domačo nalogo sem grdo napisal, zato sem se bal tistega pjroznega rdečega znaka —'pike. V razredu je vse vršalo. Podili smo se gor in dol, prevračali stole in razgrajali. Potem je zazvonilo. Vstopila je tovarišica. Bila je ženska srednjih let in ni bila videti hudobna, za kakršno so jo označili višješolci. Usedla se je za kateder, ki je bil mnogo večji od naših drobnih klopi. Pogledala je po razredu. »Danes ste morali za domačo nalogo narisati svoje starše,« je rekla. »Da,« smo odgovorili vsi hkrati. Tovarišica se je pomikala od klopi do klopi in vmes hvalila ali grajala, končno je prišla tudi do mene, majhnega pobiča v rjavih hlačah. S tresočo se roko sem odprl zvezek. »Je to tvoia naloga?« je vprašala učiteljica. Pritrdil sem. Gledal a je in gledala ter končno iz žepa potegnila rdečo škatlico ter mi v zvezek pritisnila veliko, grozno piko. Nato je moj zvezek pokazala celemu razredu. Smejali so se. Čutil sem se osramočenega. Tovarišico sem videl kot orjaško, strašno čarovnico, ki trpinči drobnega fantka. Po pouku sem svojemu starejšemu prijatelju povedal, kaj se mi je zgodilo. »Ah, to ni nič,« je odgovoril važno. »Jaz sem dobil veliko piko in se kljub temu nisem jezil. Pograbil sem ■ U %JH jRk Sobota, 29. septembra 1973 Jaz Rjave oči, rjavi lasje, hiter jezik, mehko srce, polna usta, vesel obraz. Kdo ga ne pozna? To sem vendar jaz! Matjaž Turel, 6. c razred os. š. Stane Žagar, Kranj nama Škofja Loka M list, ga — pšššc — iztrgal in že je ni bilo več.« Poslušal sem ga in sklenil storiti prav isto. Malo pred domačo hišo sem zavil na stransko pot in zapeljal v hosto. Siničke so prelepo pele, po drevju se je podila majhna rjavkasta veverica in lovila svojo družico. Pod bližnjo buko so rasle šmarnice. A mene čudovita okolica ni zanimala. Iz torbe sem vzel zvezek. K sreči je tovarišica pritisnila piko čisto na koncu lista. Počasi sem trgal popir okrog nje. Ko je bila odstranjena, sem si oddahnil. Zajahal sem kolo in se odpeljal. Mislil sem, da bo neprijeten občutek v srcu minil, a je celo nenehno rastel. Postal je mnogo večji kot nesrečna pika in kmalu mi je bilo žal, ker sem jo odstranil. Spoznal sem, da iz zvezka piko sicer lahko iztrgaš, iz srca pa neugodnega občutka ne moreš. Opisanemu dogodku je sledilo še precej žalostnih in veselih pripetij, ki so me spremljale skozi sedem razredov. In tudi v osmem jih ni manjkalo. Iz premišljevanja me je prebudilo hupanje razjarjenega šoferja. Videl sem, da vozim kar po sredi ceste. Hitro sem se umaknil. Avto je odbrzel naprej, v meni pa je spet ostal občutek krivde. Bojan Cebašek, 8. b razred os. š. Staneta Žagarja, Kranj Avrikelj Gorska pot se je vzpenjala nad globokim breznom, v katerem se je pretakala bistra in čista studenčni-ca. Skale in ostro kamenje so bile daleč naokoli oškropljene s hladno vodo, ki je v hitrih skokih drvela čez kamenje in se močno svetila v soncu. Zagledala sem se v razglodane in razpadle skale. Pogled mi je obstal na največji skali. Nekaj na njej me je privlačilo. Na skali je rastel lep, rumen avrikelj, ki je s svojimi drobcenimi cvetovi očaral moje oko. Nekoliko okrogli zeleni lističi, pokriti s tankimi dlačicami, sredi njih pa drobceno stebelce, na njem pa majhni zvončasti cvetovi, ki so bili pokriti z rosnimi kapljicami. Hladen veter je zavel okoli mene in me predramil. Pogledala sem na uro. Že pol enih. Tri ure že hodim in vlačim s seboj ta težki nahrbtnik. vam tokrat priporoča: zagotovite si že zdaj, da vam bo v stanovanju toplo, ko bo nastopil mraz In zato vam nama u Škof j a Loka nudi tudi posebno ugodnost : 40/popust Za nakup oljnih peči Joj, kje ie še koča? Sonce mi je utru-jled. Odločila sem se, da grem naprej. Izkopala bom avrikelj, da se bom lahko pobahala pred domačimi. Odložila sem nahrbtnik in začela počasi stopati proti ogromni skali. Hladna voda mi je segala do kolen, začela me je spodnašati, ostro kamenje pa se mi je zarezalo v čevlje. Težko sem lovila ravnotežje. Se kratek korak mi je manjkal do skale. Roka se je stegovala proti cvetu, prsti so se dotaknili občutljivih lističev, ko se je kamen, na katerem sem stala, premaknil. Ravnotežja mi je zmanjkalo. Z vso svojo težo, dolžino in širino sem padla v mrzlo vodo. Veliki curki vode so oblili od sonca razgrete skale. Ostro kamenje se mi je zarezalo v dlani. S težavo sem se pobrala iz vode. Šele takrat sem začutila bolečino. Na čelu se je začela pojavljati velika, modra buška, ki me je vedno bolj skelela. Sedla sem na skalo in nekoliko ožela obleko, buško pa sem močila s hladno studenčnico. Ozrla sem se po skali, na kateri je rastel avrikelj. Poziba-val se ie v rahlem vetru. Zazdelo se mi je, da se mi cvetovi smejijo na vsa usta. Obleka se je sušila, le buška je počasi izginjala. S praznim nahrbtnikom in bolečimi rebri sem odšla proti večeru nazaj v dolino. Namesto lepega avriklja sem doma lahko pokazala le buško, prazen nahrbtnik in napol suho obleko. Od tistega časa se nisem več dotaknila gorskega cvetja. Anka Kersnik, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, iz šolskega glasila Stezice OP — 5000 stara cena 732 635 din 379 din 732 din 437,40 din Mlercator Letos tudi Merca-tor na sejmu obrti in opreme v Kranju od 12. do 21. oktobra Obiščite nas v hali A rozinček jurko tonka NOVO i mehko pecivo iz družine Jtifrduf Praktično pakirani kolački so primerni za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu »otroško varstvenih ustanovah in šolah. ZIJO-LJUBLJANA TOZD GORENJSKA radio poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. {• ». 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in oameviX 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. '•». ». 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radij-dnevnik), 22. 23. in 24. sobota, 29. septembra 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje baritonist Leonard VVarren; 16.00 Vrtiljak; 16.40 NaS podlistek; 17.10 Popularni popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra— P. Levi: Verzifikator; 21.10 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba Edgarja Varesea Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pozabljene opere; 21.00 V korak s časom; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.15 Ljudje med seboi; 22.25 Dunajski slavnostni tedni 1973; 23.40 Igor Stravinski: Simfonija za pihala; 4 30 n l gor olravinsKi: Pin • , ro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 23.55 Iz slovenske poezije - '°nirski tednik; 9.35 S slovenskimi ansambli z«k» "sumu, j.ou o siovensKimi ansamon »Davne glasbe; 10.15 Kličemo letovišče; 11.20 Z »T1 doma i" n« poti; 12.10 " »Poldan; 12.30 Kmetijski nasveti pS -6 Zelene; 13 30 Priporočajo vam; 14.10 S nasveti; • 12.40 Cez rnporočajo vam; 14.10 S na«; IJO ln P,es°m po Jugoslaviji; 15.40 Pojo P)!" operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S Jo*"lm orkestrom RTV Ljubljana in gostjo Svete; 17.10 Glasbena medigra; 17.20 184?° y kino; 18.15 Urad za najdene skladbe; 19 j? knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 200n onute z ansamblom bratov Avsenik; igra S?,bota zvečer; 21.00 Zabavna radijska oUr ZuPan: s strahom in pilulo hrabrosti Bla.i? S^eta: 2134 Majhni ansambli zabavne 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S "*mij0 ,n plesom v novi teden ^Program 1240 d akordi; 8.40 Sobota na valu 202; kak« Pan°rama zvokov; 14.00 Odrasli tako, 14 3? P« mi; 14.20 Z ansamblom Carlo Venturi; gltaK .,a8beni variete; 15.35 Zabavna, filmska FWa In še k»j; 16-05 Danes smo izbrali; 16.40 svet,"" P,aži; I740 Lahka glasba pri nas in po sklall'i ». °ddaja progresivne glasbe; 18.40 S "'aaateljem Jožetom Privškom 19 00* Program konr^-T minut humorja; 19.05 Promenadni sererfii1 2„0 05 Svet in mi; 20.15 Španska strtt. 21 00 0kno v svet; 21.10 Naša orke- dram 9o^tura; 2140 Iz °Per in glasbenih • "-05 I7. slovenske poezije D ZroH?0^1"0 Jutr°; 8.05 Radijska igra za otroke: no- qV° "»Kajivi cesti; 8.46 Skladbe za mladi-Pomni. Iščemo popevko poletja; 10.05 Se IO.45 NeVtovariši; 10 25 Pesmi boja in dela; 13 3q ,fsi poslušalci čestitajo in pozdravljajo; ansan,hi"poročai0 vam; 1350 Z domačimi °rke»t • *4-05 S slovenskimi ansambli in tedna Zabavne glasbe; 14.30 Humoreska tega 15 05 p A- Kopit: Zavzetje Mont Everesta; sko Sr. Pu,arne operne melodije; 15.30 Nedelj-Cam?t°rtno Popoldne; 18.00 Radijska igra - D. zabavr,9"'- Paket! 1835 Melodije z velikimi 1915 A™1 orkestri; 19.00 Lahko noč, otroci; sveč«- « ene razglednice; 20.00 V nedeljo Ljuhp' 2220 S Plesnim orkestrom RTV 1okt,Jana; 2240 Vedre note; 23.05 Literarni Kt"rno; 23.15 Nočni cocktail ^giprogram *i07nri,VO^„?a nedeljsko jutro; 8.40 Glasbeni dama!- ' 9',35 Nedeljski sprehodi; 12.00 Opol-NedBi' cocktai'; 14-00 Panorama zvokov; 15.00 'Ja na valu 202 ^'Program 'J^j' 'i? ljudje; 19.15 Iz koncertov in C'audi nI 05 Športni dogodki dneva; 20.15 20.30 v ebussy: Sonata za violino in klavir; krinki j rna nedeljska reportaža; 20.40 Mah]^ z domačih opernih odrov; 21.40 Gustav Poeziji em 0 zemlji; 22.55 Iz slovenske nedelja, 30. septembra ponedeljek, 1. oktobra ?isan Jutr°; 810 Glasbena matineja; 9.05 '»anio. Pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in pestri -in®8, otroci; 940 Z veliln°x?čaj° vam; 1410 Amaterski zbori i l ^n P°slušalci čestitajo in pozdrav-L6-Oo v«.-i• ,Brun« Bjelinski: Divertimento; i ' 1640 Zvoki in barve orkestra D^afne Jo"yin; 17.10 Zveneča imena; 18.15 KultUr . g°d*>e na koncertnem odru; 18.45 ^'Kute globus; 19 00 Lahko noč, otroci; 19.15 Ltereofon ,®nsamblom Toneta Žagarja; 20.00 ^kade- oo operni koncert; 21.30 Zvočne "0ltt^nn M Zaplešite z nami; 23.05 Literarni > A3.15 Popevke se vrstijo ^.of^ogfam |ov0ri. gorama zvokov; 14.00 Nenavadni poti 88 beni Sprehodi instrumentov; 14.35 °Pevkl V®nete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 >; 17 ® 8'ovenskih festivalov; 16.40 Za mladi t .'ožba "k-i Lahka glasba na našem valu; 18.00 rJU*»liam? V 18 40 S Plenim orkestrom RTV ^ivalov' 1900 Kulturni mozaik; 19.05 S uv Jazza; 19.45 Svetovna reportaža ^O^feogram 9A0l»f>o Z?\g van Beethoven: Serenada za i 30 Pot in violončelo v D-duru, op. 8; £ Mi,«;? nafief?a gospodarstva; 20.40 Janaček fn*ature°r£*k'j 21-40 Iz tuje zborovske o^Oin- o o -Čr, Naši znanstveniki pred mikro-att,o Vrp^j Ve^ri pri slovenskih skladateljih: o torek, 2. oktobra 4,3Q f- JN'jskaT iUtro; 810 Glasbena matineja; 9.05 h °niki »? za srednjo stopnjo; 9.35 z našimi m^panja iahke *lashe; 10.15 Glasbena e|odije I , 0 u 4, U X M c IS ^ 5 N .O h O c ».S tn "O 85 30 175' 80 82785 600 324235 5.000 194735 10.000 6 10 13486 600 83426 600 42376 800 73356 800 93576 1.000 546356 5.000 97 40 17 50 287 80 86047 600 71547 600 58057 1.000 064757 5.000 377747 10.000 529607 lO.fKK) 88 30 0278 500 57348 600 68278 800 400928 5.000 050088 5.000 29 20 69 30 32019 600 16429 800 139849 10.(KM) Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. Apolon, 7. zvonar, 13. mogotec, 15. gostina, 16. oglar, 17. Igo, 19. eozin, 20. Noe, 21 empirik 24 kok 25. NI)H, 27. Urban, 2«. ton, 29. nitro, 31. načrt, 33. riba, 34. T, 35. rana, 37. sonar, 38. srp, 40 ekipa' 42. osa, 43. tangens, 46. ker, 47. VT, 48. mine, 4!). sala. 51. Te, 52. kolonat, 54 travnik 56 avalit' 57. fronta. Izžrebani reševalci Dovje Mojstrana 29. septembra amer. barv. film SPREHAJANJE V SPOM LADANSKKM DEZJU 30. septembra danski barv. film REKTOR V POSTELJI Kranjska gora 29. septembra danski barvni film REKTOR V POSTELJI 30. septembra t^mer. barv. film LJUBEZENSKE MELODIJE Javornik DELAVSKI DOM 29. septembra francoski barvni film KAKO SKRITI TRUPLO 30. septembra amer. barv. film SPREHAJANJE V SPOMLADANSKEM DEZJU 1. oktobra amer. barv. cinem. film SEKSUALNO SPOZNANJE 2. oktobra amer. barv. film PLES NA VASI televizija m SOBOTA, 2». SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 17.00 Vaterpolo Partizan : Mladost — prenos (RTV Beograd), 18.00 Obzornik, 18.15 Daktari — serijski barvni film, 19.10 Mozaik, 19.15 Igralec je igralec, 9.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Lice ob licu — barvna oddaja TV Beograd, 21.25 Skrivnosti morja — barvni film, 22.20 Starinarja — serijski film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) NEDELJA, 30. SEPTEMBRA 8.25 Po domače s Šentjernejskim oktetom in ansamblom R Mohorka, 9.00 Skrivnosti morja, barvni film, 9.50 Otroška matineja: Otroci naše šole, Enciklopedija živali, 10.15 Poročila (RTV Ljubljana), 10.20 Proslava ob 30-Ietnici priključitve Istre — prenos iz Buj (RTV Zagreb in Ljubljana), 12.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 12.45 Mozaik, 12.50 TV kažipot, 14.50 Po domače s pihalnim orkestrom, II. del, 14.20 Košarka Jugoslavija : Bolgarija, 16.45 Knjiga išče bralca, 17.45 Poročila, 17.50 Celovečerni film; Jutri bom jokala, 19.45 Risanka, 19.40 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 306 taktov z Velčovskym — češka barvna oddaja (RTV Ljubljana), 21.35 Baletna oddaja (RTV Zagreb), 22.05 Športni pregled (JRT), 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) ponedeljek, 1. oktobra 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.40 T V v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (do 11.30), (RTV Beograd), 14.50 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 F. in M. Milčin-ski: Butalci — I. del lutkovne oddaje, 18 15 Obzornik, 18.30 Enciklopedija živali — barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 I). Jovanovic-Avtostop — TV igra, 21.30 Kulturne diagonale (RIV Ljubljana), 21.55 Barcelona: evropsko prvenstvo v košarki, srečanje Italija : Jugoslavija — prenos (EVR in RTV Ljubljana), 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) torek, 2. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.40 Nemščina (RTV Zagreb) 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli 15.35 Nemščina — ponovitvi (RiV Zagreb) 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli -ponovitev (RTV Beograd), 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Branko Čopič: Noge v zlatu, glava v blatu — otroška risana nadaljevanka, 18.05 Obzornik, 18.20 Torkov večer: Marc Ogere, 18.50 Mozaik, 18.55 f.'™™ onkraju — izobraževalna oddaja, 19.20 Sred n j ebos ens k i rudniki — oddaja iz beograjske serije Karavana, 19.45 Risanka, 20.00 IV dnevnik, 20.35 Mi med seboj, 2135 F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi, TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 22.25 Glasbena oddaja (RTV Ljubljana), 22.45 Barcelona: evropsko prvenstvo v košarki, srečanje Jugo-!]av'ja ■ FXancija ~ prenos 2. polčasa (EVR in RTV Ljubljana), 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) J SREDA, 3. OKTOBRA 8.20 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.40 Otroški spored, 16.55 Zasedanje splošnega tržni pregled Prejeli smo 114 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Rajšič Nada, Škofja Loka Brode 7; 2. nagrado (40 din) Perhavec Tilka, Kranj, restavracija Park: 3. nagrado (30 din) pa prejme S. Smitek, Kranj, Koroška. Nagrade bomo poslali po post i. jesenice Solata 4,50 din, špinača 3,50 din, korenček 3,50 din, jabolka od 3,90 do 4,50 din, limone 12,80 din, čebula od 3 do 4,20 din, pesa 2,50 din, paradižnik 4 din, grozdje 6 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,20, 1,25 in 130 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 86 din, klobase 5,80 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 1,50 do 1,80 din, kislo zelje 4,50 din, cvetača 7 din, paprika 5,90 din, krompir Igor 1,70 din, cvetnik 1,85 din, ohrovt 3,60 din, kumare 3,60 din kranj Solata 5 din, špinača 7 din, korenček 4 do 5 din, slive 7 din, jabolka 4 din, limone 12 din. česen 22 din, čebula 6 din, fižol 10 din, pesa 5 din, kaša 9 din, paradižnik 4 din, med 30 din, žganje 30 do 35 din, ajdova moka 9 din. koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 28 din, smetana. 16 din, orehi — jedrca 80 din, orehi — celi 20 din, skuta 8 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din, cvetača 8 din, paprika 5 din. krompir 2 din. hruške 4 do 5 din, fige 7 do 8 din TRŽIČ Solata '5 din, špinača 8 din, korenček 8 din, slive 1 din. jabolka 5 do 8 din, limone 15 din, česen 19 din. čebula 6 din, fižol 12 din, pesa -1 din, paradižnik -1 do 8 din, banane 8 din. Iiniške 9 din. ajdova moka 9 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, skuta 9 din. sladko zelje •'! din, kislo zelje /i din. cvetača 8 din, paprika 5 <1(^8 din, krompir 2 din zbora skupščine SR Slovenije ob 30-Ietnici zbora odposlancev Slov. naroda v Kočevju, prenos iz Skupščine, 18.10 Obzornik, 18.25 N»-sedmi stezi — športna oddaja, 18.45 Arhitektura in družba: Stanovanje, 19.15 Mozaik, 19.20 Kaj hočemo: Ob ustavnih in kongresnih razpravah (RTV Ljubljana), 19.45 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik, 20.35 Film tedna: Z mačetami v napad, 22.10 Nokturno: M. Ravel: Bolero, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) četrtek, 4. oktobra 9.35 TV v šoli, 11.00 Francoščina (RTV Beo-' grad), 14.45 TV v šoli, 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV nregled (RTV Beograd), 17.40 Iz zakladnice slovenske književnosti — J. Bleivveiss: Bob iz Kranja, 18.15 Obzornik, 18.30 Mozaik, 18.35 Tišina, na sporedu je nemi film, 19.00 Izbor: Skriti švet, barv. film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 -A. Ingolič: Mladost na stopnicah — baryna TV nadaljevanka, 22.00 Poročila, 22.05 Evropsko prvenstvo v košarki — Barcelona (EVR in RTV Ljubljana) PETEK, 5. OKTOBRA 9.25 TV v Šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.35 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.55 Možički pomagači — glasbeno ritmična igra, 18.25 Obzornik, 18.40 Rekreacija: orodna telovadba, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.05 Kratek film in naš ekran, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti A. Dumas: Trije Mušketirji — 2. del barvnega filma, 22.10 XXI. stoletje, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) Opomba: Ob 21.55 bo na Evropskem prvenstvu v Barceloni košarkarsko srečanje v borbi za III. in IV. mesto. Ce bo igralo moštvo Jugoslavije, se bomo vključili v prenos in bo nih oglasov ne objavljamo. Prodam j^r<>(lam 2600 kosov strešne OPE-,t„/ betonski bobrovec. Bernard a«ol), Mošnje 47, Radovljica 5571 lufedam tri breje TELIČK — SI-MENTALKE. Rozman Franc, Kri-'iiarjeva pot 2, Stražišče, Kranj 5567 r, ^.r°dam novo EMO peč, mizico za dio in TV in razno sobno in ku-Jfnjsko pohištvo. Gregorač Francka, ^dnčeva 33, Kranj 5565 prodam SMREKOVE DESKE in riAJHE. Potoče 9, Preddvor 5562 ? prodam suha mehka DRVA po e,Ji razrezana. Zadraga 15, Duplje D 5563 * rod a m mlado KRAVO po teletu. V°Slje 106 5564 .S oktobrom prodam 3 KRAVE 4 r JUNICI. Poizve se: Studenčnice * 5533 ST^?dam ZIBKO, OTROŠKO PO-Vnv ;,IC0 in OTROŠKI GLOBOK ^ICEK. Hegedič, Planina 16, KranJ 5596 ViDgo0,dno Prodam 80-basno KLA-noi HARMONIKO. Naslov v "glasnem oddelku 5597 1 rodam VLOŽEK na kurilno olje Jončeno peč. Soklič, Kranj, Šor-hjtVaH 5598 ljt*rodam AKVARIJA - 140 in 40 .— z vso opremo in ribami. Prodam večje število KOKOŠI — nesnice, stare okrog 1K mesecev. Ra-kovec Marija, Duplje 5621 Prodam uvoženo SEJALNICO na 7 vrstic v dobrem stanju. Možjanca 2, Preddvor ' 5622 Zelo ugodno prodam BETONSKO ŽELEZO — 6 in 10 mm. Jezerska cesta 95 5623 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Ogled v soboto popoldne, nedeljo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku 5624 Prodam ZMRZOVALNO SKRINJO — 110 litrov in ŠTEDILNIK GORENJE na trdo gorivo. Sp. Duplje 14 5625 Prodam štiri KRAVE, čiste si-mentalke, tik pred telitvijo. Selo 32, Žirovnica 5626 Prodajamo GROZDJE za vino po zmerni ceni. C. na Klanec 49, Kranj 5650 TRAJNOŽARECO PEC prodam, ELEMENTE za kuhinjo, rabljen KAVČ in MIZICO, rabljeno SPALNICO. Majce, Gosposvetska 17, tel. 24-615 5651 Prodam 2(X)0 kosov navadnega ZIDAKA. Bešter Franc, Podblica 1, Zg. Besnita 5652 Prodam GAJBICE. Hribar Franc, Goriška 32, Kokrica, Kranj 5653 Poceni prodam rabljene »RE-MELCE«, strešno OPEKO ŠPlCAK in MONTA 12. Adergas 24, Cerklje 5654 Prodam dobrega KONJA, težkega 550 kg — star 7 let. Zalog 28, Cerklje 5655 Prodam 2 VOLA, težka do 450 kg. Bo s Jie 250P °7:iroma 1500 dinarjev. Slatnar, Ambrož 7, Cerklje d ' Stritarjeva 5, Kranj 5599 . prodam ZIMSKA JABOLKA. Ca-^Je 6, Golnik 5600 jalih OTROŠKO KAD na sto-pjJ} s Previjalno ploskvijo (Cicco). Jo* eJe Ponudbe na naslov Vunšek pe> Pot za krajem 20, Kranj 5601 •JAiJa am 2 meseca starega VOLČJA. Nasovče 21 H,PKam plinski ŠTEDILNIK, dm. i . NIK, več 2(K)-litrskih so- 5602 do VlIbfelonov 10- 15> 25 litrov, juto ^CE. Kokrica, C. na Brdo 33 Pr , 5603 rir. uam KRAVO, dobro mleka-p Begunje 50 5604 SOn am malo rabljen 130-litrski čur Za moSt- Beleharjeva 49, Šen-p ' 5605 Ml M a m dva ma,° rabljena KA-Godešič 38, Škofja Loka p„ . 5606 ZMKam čisto novo SKRINJO ZA vjKZOVANJE 345 1 »Gorenje« r £nJe za 4000 din. Eljon, Zadružna K ^rani 5607 ko^dam otroško POSTELJICO -ORt c-t^' ^^ na olje in dve moški kari KI- °8led zvečer. Audič, Can-1, Kranj 5608 34 p0dam brejo TELICO. Hotavlje gorenja vas 5609 rico r?am KRAVO, dobro mleka-lje ' Pred telitvijo. Zadraga 17, Duplu . 5610 »Hudi Prodam TELEVIZIJO °ddelk -ievec<<- Naslov v oglasnem UeJi1 5611 LfiZn n? Prodam BETONSKO ZE-Nikolič Zdravko, Posavec 13 PrnH 5612 No novo železno CISTER- ^T o000 litrov. Cena po dogovo-64227 o ,ci Lušina, Dolenja vas 52, p'^ca 5613 K^Xvam KRAVO ali zamenjam za Naslov v oglasnem od-Pjvvj 5616 5656 Prodam PRAŠIČA za pitanje. Zg. Brnik 23, Cerklje 5657 Prodam krmilni KROMPIR. La-hovče 62, Cerklje 5658 Prodam 10 let starega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Zg. Brnik 29 5659 Prodam PRAŠIČA, 100 kg težkega. Cerklje 46 5660 Prodam mlado KRAVO s teletom, Velesovo 14, Cerkl je 5661 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 5662 Prodam dobro KRAVO tik pred telitvijo. Žirovnica 17 5663 Prodam večjo količino ZELJA in ČEBULE. Prebačevo 27 5664 Prodam ZMRZOVALNO SKRINJO - 200 1 LTH za 2200 din. Naslov v oglasnem oddelku 5691 RADIATOR - Celje 300/9 44 členov, FOTOKOPIRNI stroj »Olivetti« prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5665 Prodam BIKA za rejo. Žabja vas 1, Poljane 5666 Prodam ZIDNO OPEKO, navadno. Buh Rudi, Pungart 6, Škofja Loka 5667 Prodam KOKOŠI. Ljubljanska cesta 29, Kranj 5668 Ugodno prodam izložbeno OKNO z vrati in roletama v izmeri ca. 3,25 x 2,25, rabljene ŽLEBOVE in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Cesta Staneta Žagarja 39 5669 Prodam KAVC. Naslov v oglasnem oddelku 5670 Prodam dve KRAVI. Selo 20 pri Bledu 5671 Prodam nov SLUŠNI APARAT. Bukovščica 17 nad Škofjo Loko 5672 Dobro ohranjen GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, nemške izdelave, prodam. Šifrar, Mestni trg 39, Škofja Loka 6673 Prodam CEMENTNE VEREJE. Britof 218 5674 tr°dam po izbiri KRAVO pred kupim leto 7 ?lltv»jo ali BIKA, starega eno Prodalo8 53, Cerklje 5617 kovici? H kub. metrov suhih bu-URV. Draga 14 pri Škofji Loki Pr0HQ . 5618 Cev br m,ado KRAVO, 9 mese-PU) t»fJO- Dvorska vas 16 (pri Požle-ProH^^ 5619 Klhn?am CEMENT, APNO, BAN-blok m pUNTE. Rozman, Voklo, 5620 y nancem in sorodnikom sporočamo žalostno vest, da je po dolgo-aJni bolezni umrla v 84. letu starosti naša dobra in nepozabna mama ter stara mama Ivana Golmajer roj. Kokalj ogreb drage pokojnice bo v soboto, 29. septembra 1973, ob 15.30 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Kovorju. žalujoči; hčerki Ivana in Marija ter sin Vinko z družinami in drugo sorodstvo. Kranj, 27. septembra 1973 Kmetijsko živilski kombinat Kranj Agromehanika Sejalnica za žito GAMA 18 15.230 din franco Kranj Dobava takoj Za kmetovalce ugoden nakup Kupim rabljeno CENTRIFUGO za perilo. Pismene ponudbe na naslov Vunšek Jože, Pot za krajem 20, Kranj 5635 Kupim SALONITKE, valovite za streho. Voglje 73, Šenčur 5685 Kupim SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo v dobrem stanju. Rebernik Jože, Senturska gora 17, Cerklje 5686 f( y 1 >< f - f >< I^O r?. (tf )! Kupim STREŠNO OPEKO špi-čak, 1000 kosov. Tel. 50-140 Tržič, Grahovše 11 5589 vozila Odstopim vrstni red za AUDI 80 L. Rok dobave 1 mesec. Crnilec Riko, Loka 22, Tržič 5583 Kupim avto FIAT 750 s čekom. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek pod »Ugodno« 5576 KMETOVALCI, POZOR! Nudi se vam edinstvena prilika poceni nakupa traktorskih grabelj in rezervnih delov za »Heublitz« zato — kljub po sezoni — pohitite. Erbežnik, Ljubljana, C. Dolomitskega odreda 137 5577 Ugodno prodam osebni avto FIAT 1100 R, letnik 1967. Osterman Miha, C. talcev 23/d, Kranj 5587 Po ugodni ceni prodam FIAT 750, letnik 1970, zamenjana karoserija. Bobovek 4 5675 Ugodno prodam ZASTAVA 750, letnik 1963, tudi na ček, in dva ELEKTROMOTORJA. Galičič Marko, Stara Loka 48, Škofja Loka 5676 Prodam OPEL-KADET, letnik 1969, prevoženih 43.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 5677 Prodam FIAT 850, letnik 1969. Kristan Gabrijel, Na plavžu 78, Železniki 5678 Prodam osebni avto FIAT 750, letnik 1970. Vreček Franc, Srednje Bitnje 1 (pri Gasilskem domu) 5679 Prodam dobro ohranjen FIAT 850. Mencingerjeva 7, Jesenice 5680 Kupim Rogov PONY EKSPRES. Lahko je karamboliran, ali samo motor od ponija. Pogoj: PUCHOV MOTOR. Kranj, telefon 22-657 5681 ŠKODO, letnik 67, prodam. Škofjeloška 19, tel. 23-049 5682 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Ljubljanska 43, Radovljica 5578 Prodam AMI 6, letnik 1967, zelo dobro ohranjen. Kokol, Zabnica 42 5579 Prodam MORRIS 1100. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Stara cesta 22, Kranj 5580 Prodam FIAT 850, letnik 1967. Dežman, Lancovo 10, Radovljica 5585 Prodam SPAČKA, letnik 1972, po ugodni ceni. Tel. 24-064 5586 VW 1200 export, letnik 1965, prodam. Stritar Franc, Cirče 33, Kranj 5627 Prodam ŠKODO 1000 MB v voznem stanju, registrirano, cena 5500 dinarjev. Kranj, Jezerska cesta 71 a 5628 Ugodno prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1968. Avguštin Franci, Reteče 5 pri Škofji Ix)ki 5629 Prodam TOMOS-avtomatic, skoraj nov. Retleva 10, Cirče 5630 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1970. Skoko, Gorenjesavska 21, Kranj 5631 Prodam FORI) TAUNUS 17 M, letnik 1966. Žagar, Stara Loka 6 5632 Poceni prodam avto FIAT (MM) v zelo dobrem stanju, 2000 km po generalni, MOPED T-12, 2 SODA — 190 litrov, 110 litrov, nov ŠTEDIL- ' ' 1 1 I > <> i. I J> I I- > n ' '1 NI K GORENJE na trdo gorivo, ŠKORNJE iz kravine št. 44, PRALNI STROJ (Riber). Posavec 13, Pod-nart 5633 Prodam ZASTAVO 101 (1972 — 17.000 km). Ljubljanska 15 (Labore), Kranj 5634 lokali Iščemo manjši poslovni prostor v centru Kranja. Ponudbe pod »Dobri plačniki« 5646 izgubljeno Na poti v službo v petek zjutraj sem od Primskovega do Tiskanine izgubila ročno zapestno uro s širokim kovinskim obročem zlato-rume-ne barve. Najditelj naj jo proti nagradi odda vratarju Tekstilindusa v Kranju 5689 NAJDITELJA, ki je pobral gumi-rano sivo cerado oz. »plahto«, v torek, 25. 9., okrog 3. ure popoldne med Lescami in Hlebcami, naj jo proti nagradi vrne na naslov: Petek, Lesce, Železniška 10 5647 ostalo Nujno potrebujem 20.000 din POSOJILA za dobo dveh mesecev. Vi 'nem z obrestmi po dogovoru. Gartnar, Zgoša 58, Begunje 5648 Iščem nekoga, ki bi mi posodil 20.000 din. Potrebujem za stanovanje. Vrnem v dveh letih z obrestmi po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5649 ZBIRAM kolesa kmečkih voz. Plačam dobro. Jože Stare, Drago-čajna 9 5690 Zakonca brez otrok nujno potrebujeta SOBO ali vzameta v najem GARSONJERO v Kranju ali okolici. Naslov v ogl. oddelku 5640 Zakonca brez otrok, zaposlena na letališču, želita najeti enosobno, STANOVANJE oziroma GARSONJERO na relaciji Kranj—Mengeš. Pire, Ljubljana, Teslova 6, telefon 22-645 5641 Brata — študenta iščeta opremljeno, ogrevano SOBO. Ponudbe pod »Predplačilo« 5683 ODDAM SOBO. Lahovče 31, Cerklje 5684 zaposlitve Sprejmem VAJENKO. Frizerski salon Jelena Valinger-Šimunac, Koroška 16, Kranj 5687 obvestila Markun Franc, proizvajalec WIPPRO patentnih podstrešnih stopnic iz Ribnega pri Bledu — obveščam, da od 5. 10. 1973 dalje Kljun Vladimir iz Kranja ni več moj zastopnik. Zato naj se vsi interesenti obrnejo direktno na zgoraj omenjeni naslov 5440 stanovanja SOBO s souporabo kopalnice z možnostjo kuhanja na Bledu, Radovljici ali okolici potrebujeta zaročenca. Ponudbe pod »Opremljena ali neopremljena«. 5591 V Kranju ODDAM opremljeno, centralno ogrevano SOBO z mrzlo in toplo tekočo vodo za predplačilo ali po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Središče« 5636 Soliden fant, 15 let, nujno išče SOBO v Kranju ali okolici. Sabljak Zeljko, Savska c. 42, Kranj 5637 V najem vzamem manjše STANOVANJE, primerno za obrt v neposredni okolici Kranja. Ponudbe z naslovom pod »Nekaj predplačila« 5638 Mlada zakonca brez otrok nujno potrebujeta SOBO in KUHINJO s sanitarijami. Zaželena bližnja okolica Kranja. Ponudbe pošljite pod »Bedna plačnika« 5639 Iščem pohištvenega MIZARJA in VAJENCA za Mengeš. Naslov v oglasnem oddelku 5593 BELGIJSKA DRUŽINA, nastanjena v Kranju, išče HIŠNO POMOČNICO za celodnevno pomoč. Pogoji: dobra kuharica, snažilka, gospodinja. Starost nad 30 let, nekaj znanja tujih jezikov, po možnosti nemško ali angleško. Nudimo boljšo plačo, celotno nastanitev, vključno s hrano in če je potrebno, z manjšim stanovanjem. Družinsko življenje, privatna kopalnica itd. Oglasite se na Pševsko 2 F, Kranj 5642 Priznani ansamlx?l IŠČE kvalitetnega BOBNARJA. Ponudbe poslati! pod »Nujno« 5643 prireditve MLADINSKI AKTIV Visoko prireja v nedeljo, 30. 9. 1973, ob 16. uri veliki mladinski ples — prvi nastop kranjske »SIBILE« 5644 ŠPORT hotel Pokljuka prireja vsako soboto ples od 20. do 24. ure. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel »TOPNlCAIMI« 5645 GOSTILNA »ZARJA« , TRBOJE vabi danes zvečer na zabavo s plesom. Igra ansambel »KAKAVAN«.(> ,r Domača kuhinja, solidna postrežba. Vabljeni! 5688 M 13 Sobota, 29. septembra 1973 j Zarica rešila Kranj Medtem ko ob zadnjem velikem porastu Save kranjski industrijski bazen ob obeh bregovih ni bil v nevarnosti, so potoki in hudourniki v nekaterih krajih v občini preplavili več hiš Kranja torej tokrat visoka voda ni " ogrozila in če verjamemo napovedim strokovnjakov in Splošne vodne skupnosti Gorenjske, ga ne bo tudi v prihodnje, ko bodo dela v Zarici končana. Več težav in neprijetnih presenečenj pa je bilo tokrat v nekaterih krajih v kranjski občini, kjer so nenadoma narasli potoki in hudourniki povzročili škodo lastnikom hiš. Na Kokrici sta že v torek zjutraj zalili več kleti narasla Rupenščica in del Belce, ki priteče z Brda. Združita se sredi vasi. Oba potoka sta že večkrat ob večjih nalivih zaradi dveh mrtvih kotov in opustelega jezu pri v Nagliču prestopila bregove. V več hiš pa ob takšnih primerih vdre tudi talna voda. V torek in v sredo je bila voda približno v tridesetih hišah in je ponekod povzročila precej škode nad že shranjeno ozimnico. Mnogi, in tako tudi Peter Drinovec, so iz torka na sredo vso noč dežurali. Predsednik krajevne skupnosti Peter Finžgar nam je v sredo povedal, da je krajevna skupnost že večkrat posredovala na občini in pri Splošni vodni skupnosti Gorenjske, da bi bilo treba napraviti novo strugo za Rupenščico na Vrtelci in znižati Nagličev jez, vendar razen zagotovil in obljub (ob sleherni poplavi), da bo ' to urejeno, se ni uredilo še ničesar. Prebivalci pravijo, da bi se sami lotili del, vendar jih ne zmorejo. Pa tudi pri Peručevih na Kokrici menda nimajo nič proti, da bi strugo Rupenščice speljali čez njihov sadovnjak, da bi se tako izognili nenehnim poplavam. »Zdaj, po zadnji poplavi lahko spet upamo, da ne bo ostalo le pri obljubah,« pravijo. Sodeč po izjavi direktorja Splošne vodne skupnosti Gorenjske, ki si je ogledal poplavo na Kokrici in v nekaterih drugih krajih v kranjski občini, pa bodo prihodnje leto na Kokrici ta problem res rešili. Razen preplavljenih hiš pa je narasla Rupenščica odtrgala tudi del ceste Bobovk—Mlaka. Podobne težave kot na Kokrici in v Dupljah (o slednjih smo pisali že v prejšnji številki) pa je povzročil tudi narasli potok Trskovc v Velesovem. Voda v tem kraju je začela zalivati kleti v novih hišah v torek okrog pol šestih zjutraj. Takrat so stopili v akcijo člani prostovoljnega gasilske-ga društva Velesovo. 14 ur je njihova motorna brizgalna črpala vodo iz kleti, vse naselje pa je sodelovalo ves dan in vso noč pri gradnji nasipov. Skušali so tudi preusmeriti potok v : zgornjem delu v znano brezno, vendar jim to ni uspelo. Voda je zalila okrog 25 hiš in ponekod jo je bilo tudi prek 1,5 metra. Janezu Sitarju je na primer voda zalila vso klet s krompirjem in le približno 10 centimetrov je manjkalo, da s kleti ni udarila tudi v stanovanjske prostore. Še v sredo so potem gasilci Vele-sovega, Cerkelj in Luž črpali vodo iz poplavljenih hiš. Kako bi se rešili v Velesovem poplav, še ni povsem jasno. Morda bo treba drugače speljati ozko strugo pot mostom. Starejši vaščani pa pravijo, da bi bilo treba očistiti , brezno v zgornjem delu Velesovega. ' Včasih, ko v Velesovem ni bilo poplav, je voda drvela v brezno in potem prišla na dan nekje blizu Skaručne. Podobne težave s potokom Trskovc so imeli tudi v Praprotni polici, kjer je voda drvela skozi naselje. Po podatkih občinskega štaba pa so bile med drugim poplavljene tudi nekatere hiše v Spodnjih Brnikih. Po zadnjem obilnem deževju v začetku tedna, ko je Sava v Kranju hitro močno narasla in se približala nekdanji kritični točki — 4 metrom, so bile v vseh podjetjih kranjskega industrijskega bazena ob obeh bregovih pripravljene posebne ekipe. Lahko bi rekli, da so bili vsi, vključno z občinskim štabom za civilno zaščito, ki je izdal tudi ustrezne odločbe, pripravljeni na najhujše — na reševanje strojev in repromateriala ob morebitnem vdoru vode v obrate. Zdaj zatrdno že lahko zapišemo, da •bi lani ta čas ob takšnem deževju in takšnem porastu Save morale ekipe posredovati. Tokrat pa se to ni zgo-'dilo. Kranjski industrijski bazen je tokrat rešila skoraj že dograjena Zarica in hkrati dala vedeti, da se v Kranju poslej tudi ob še večji Savi bati poplav. V torek ob 17.:3() je znašala višina Save v Zarici, kjer so letos uredili novo strugo in opustili nekdanji ka- 14 (r * 1 - • . ^ ^ ■ Sobota,-29, septembri 1V7H nal, v katerem se je voda ustavljala in začela preplavljati zemljišče proti Planiki, okrog 7 metrov. Direktor Splošne vodne skupnosti Gorenjske Franc Jere nam je povedal, da je takrat znašal pretok vode v Zarici po nepopolnih podatkih okrog 900 kubičnih metrov na sekundo, kar je le nekaj manj kot ob veliki vodi 1967. leta, ko je bil dobršen del kranjskega industrijskega bazena Dod vodo. Dežurni delovodja Alojz Kolmanko je bil takrat v Zarici. »Čeprav dela v Zarici še niso končana, saj utrjujemo desni breg in bo korito prihodnje leto treba še poglobiti, nam voda ni povzročila dosti škode. Udarila je sicer v zdaj opuščeni kanal in na obeh bregovih odnesla nekaj zaščitne obloge. Najbrž zato, ker trava še ni bila dovolj ukoreninjena. Pa tudi če bi voda narasla še kak meter, podjetja ob Savi zato najbrž še ne bi bila v nevarnosti oziroma poplavljena.« V primerjavi z drugimi kraji in mesti v Sloveniji bi lahko rekli, da je ob sedanjih poplavah škoda minimalna. Visoke vode pa so pokazale in ponekod ponovno opozorile, da bo treba čimprej urediti strugo nekaterih potokov in hudournikov. Nekaj bodo morda lahko prispevali prebivalci sami, dobršen del pa bo najbrž pri tem morala nameniti občina in Splošna vodna skupnost Gorenjske. Nazadnje smo o morebitnih podatkih po škodi poprašali še v zavarovalnici Sava v Kranju. Le-teh niso imeli. Povedali so nam, da so se sicer nekateri oškodovanci oglasili, da pa jim zavarovalnica žal ne more priznati nobene odškodnine. Pred tovrstnimi poplavami se namreč po sedaj veljavnem pravilniku ne da zavarovati. Besedilo: A. Zalar Slike: A. U. Podobno kot na Kokrici je v Velesovem žalil hiše narasel potok Trskovc, ki priteče s Stefanje gore. Gasilci iz Velesovega, Cerkelj in Luž so z motornimi brizgalnimi v torek in sredo črpali vodo iz kleti. Zemeljski plaz porušil novogradnjo Kot so nam povedali na občin skem štabu za civilno zaščito, narasla voda v Škofji Loki in okolici ob nedavnih neurjih ni povzročila kaj prida razdejanja. V sredo je nivo rek in potokov sicer dosegel kritično točko in grozil z najhujšim, vendar je potem začel upadati. Enotam za borbo proti elementarnim nesrečam pri posameznih krajevnih skupnostih, ki so bile ves dan pripravljene posredovati, je torej vreme prizaneslo. Pač pa ni prizaneslo lastniku novogradnje v Železnikih (naselje Cešnjica); zemeljski plaz je popolno- ma porušil in zasul napol dokončani stanovanjski objekt. Drugače pa so še najbolj prizadeti številni lastniki drv in hlodov, zloženih preblizu rečnih in hudourniških strug. Vodna stihija je delavce prehitela ter odnesla precej lesa, kajti jesensko deževje letos ni čakalo do konca meseca oktobra, kakor je sicer v naših krajih običaj. S sedeža obrata GG v Škofji Loki sporočajo, da njihovi ljudje pravkar zbirajo podatke o nastali škodi in da nam bodo dokončne številke kmalu na voljo, (-ig) Voda ni vedno pitna Obilno deževje zadnjega tedna je kljub temu, da je bilo dobrodošlo, prineslo s seboj kup nevšečnosti. Ponekod je voda zalila kleti, zamašili so se kanali, da je umazanija vdrla v nekatere objekte, zemeljski plazovi pa so ponekod na Gorenjskem za krajši čas ovirali promet. Ob tolikšnem deževju ni redko, da umazane površinske vode okužijo pitno vodo. Na Gorenjskem sicer ni prišlo do večjih poplav, za druga poplavljena področja pa je republiška komisija za karantenske bolezni opozorila prebivalstvo, naj pitno vodo prekuhava, da ne bi prišlo do okužb tam, kjer voda ni zadosti klorirana. Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju že od začetka deževja spremlja kakovost vode na svojem področju. Za sedaj še ni nikjer na Gorenjskem potrebno prekuhavati vodo. Zavod tesno sodeluje z upravljavci večjih vodovodov, ki skrbe za zadovoljivo vodo pod nadzorstvom zavoda za zdravstveno varstvo. Večji problemi pa so, tako je povedala direktorica zavoda dr. Ana Kraker-Starmanova, pri manjših vodovodih in pa vodnjakih, ki jih zalije voda. Vsaka kalna voda je sumljiva, posebno pa še takrat, če se ugotovi, da je v vodnjake pritekla površinska voda. Sama kalnost vode ni nevarna. Drugače pa je seveda, če v pitno vodo pritekajo površinske odpadne vode, ki so jih onesnažili tako ljudje kot živali. Vsako sumljivo vodo je treba pred uporabo prekuhati. Voda naj vre 15 minut. Če pride do onesnaženja Vode, je treba o tem obvestiti zavod za zdrav-stveno-'varstvo Kranj, kjer bodo vzorec vode pregledali ali pa najbližjo sanitarno inšpekcijo ali higiensko postajo pri zdravstvenem domu. Ce je blatna voda zalila kleti ali stanovanjske prostore, je zavod za zdravstveno varstvo pripravljen očiščene prostore razkužiti. Živila, ki jih je v kletnih ali drugih prostorih zalila umazana Voda, kanalščina, voda iz greznic, je treba zavreči. Paziti je treba, da se umazanija iz takih prostorov ne prenaša v druge stanovanjske prostore, roke pa je treba po čiščenju dobro umiti, da se ne okužimo. Zaradi takšne situacije je potrebno vsak pojav driske sporočiti zdravstveni službi. ' ' , L. M. i : M- : ,, * " .. ,;?> . - a. Narasli Rupenščica in del Belce, ki priteče z Brda, obe pa se združita sredi Kokrice, sta v torek zalili več hiš na Kokrici. Narasla Rupenščica pa Je odtrgala tudi del ceste Bobovk—Mlaka Pretrgani vodovod Zadnje deževje tudi v tržiški občini ni minilo brez posledic. V dolini Blajšnice nad Ročevnico pri Bistrici se je zemlja posedla in štirikrat pretrgala glavni cevovod vodovoda Zegnani studenec—Kovor —Naklo. Zemeljski plaz je poškodoval tudi lokalne ceste pri Jerinovi žagi na Bistrici ter ogrozil stanovanjsko hišo. Na komunalnem podjetju Tržič so včeraj povedali, da je škoda precejšnja in znaša več milijonov starih dinarjev. Zaradi močnega deževja so se pojavili zemeljski usedi na Koroški Proletarski cesti v Tržiču. Cestni odsek od Proletarske ceste Cegelš je začasno zaprt. Povprašali smo tudi Gozdnega gospodarstva Tržiču. Povedali so, da povzročilo večjih škod in da močno naraslo vodovje tudi lesa ni pobira* lo. Voda je na nekaterih mesti" poškodovala obrežne zidove in Pra^ pod mostovi. Na nekaterih mestih so se pojavili usedi, v soteski DovžanK® pa se je pojavil zemeljski plaz. -jk na obratu Kranj Y deževje m dimnik schiedel je okrogel, kar daje tele prednosti: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju sci^ggfSStt* dimnik schiedel ima Samotni vložek, odporen proti kislini, zato je: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in plinotesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. O llflHt* dimnik schiedel s Samotnim vložkom je montažni dimnik in je: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fiigami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. v*oFl SCHIEDEL—YU—KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETJE »GRADNJA«, ŽALEC, v kooperaciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: sko Napredek Domžale, Merkur Kranj — PE Kurivo, tr£0>Lc* podjetje ABC Tabor Grosuplje, Univerzal Jesenice, Gra ^ Jesenice, Murka Lesce, Gramex Ljubljana, LIP LjubU Ljubljanske opekarne Pogovor tedna Brane Milo- vanović, specialist na dolge proge Brane Milovanović, 21-letni dijak Iskrine tehnične srednje šole, je najboljši slovenski plavalec na 1500 m kravi vseh časov, hkrati pa je tudi slovenski in jugoslovanski reprezentant, kranjski in slovenski rekorder, član PK Triglav od leta 1963 in torej letos praznuje 10-let-nico aktivnega nastopanja. Rezultati 10-letnega nepretrganega treninga so pri Branetu prav »ani in še posebej letos prinesli več uspehov: stalno članstvo v državni članski reprezentanci, postal je najhitrejši slovenski plavalec na 1500 m (plavalni maraton) in prvi Slovenec in tretji Jugoslovan, ki je kdaj koli to progo preplaval pod 18 minut. Rezultat, ki ga je dosegel Brane letos, 17:49,7, pomeni tudi po letu 1966 prvega Jugoslovana, ki je premagal fnejo 18 min., pri čemer pa je jugoslovanski rekord Rogošiča 17:34,8 še leta 1964 in je torej star kar 9 let. Kdaj si začel plavalno kariero? »Plavati sem se naučil v Triglavovi plavalni šoli, z rednim treningom pa sem pričel malo pozno, saj sem bil star že 11 let. V začetku ' sem plaval vse discipline, kasneje pa sem se specializiral za dolge proge. Hkrati pa sem plaval v .mešanih disciplinah'.« Kdaj si prvič oblekel dres državne reprezentance? »Lani, ko sem postavil nov slovenski rekord na 1500 m kravi s časom 18:19,8, kar je bil tudi najboljši čas v državi.« Kako si zadovoljen s svojimi letošnjimi rezultati? »Izboljšal sem svoj slovenski rekord za 30 sekund — torej sem zadovoljen. Nisem pa še popravil jugoslovanskega — torej me ta naloga še čaka. Ko bo tudi ta opravljena, takrat bom šele lahko rekel, oa sem popolnoma zadovoljen sam s seboj. Manjka mi torej še 15 sekund, kar pomeni, da moram vsakih 100 m preplavati za 1 sekundo nitreje.« Da boš to zmogel, koliko bo treba še trenirati? »Od oktobra letos pa do junija prihodnjega leta povprečno 4-krat na teden v vodi in 2-krat v telovadnici. Od junija dalje pa vsak dan --krat v bazenu. Skupaj moram preplavati približno 800 km.« 800 km za teh 15 sekund? »Teh 800 km je premalo, morate še priračunati 10 let po 800 km, da boste dobili pravo sliko. Da ne govorim o Vzhodnih Nemcih ali Američanih, ki preplavajo še enkrat več kot mi, imajo pač tudi drugačne Pogoje.« Kdo vse so ti pripomogli k temu tvojemu letošnjemu najboljšemu rezultatu v Jugoslaviji? »Menim, da nas je več. Postal sem resnejši in marljivejši pri treningu. Z mojim trenerjem prof. Francem Peterneljem se dobro razumeva, moja šola, ravnatelj šole ing. Perko in razrednik prof. Rehar so imeli polno razumevanje za moje težave, PSJ me je poslala na zimske priprave, moj matični klub Triglav pa s pomočjo pokrovitelja Plavanja v Kranju Iskre-Elektromehanike na letne priprave, ki sem jih nadaljeval do balkanskega prvenstva in dvoboja s Španijo. Menim, da sem s svojimi r rezultati opravičil zaupanje kranjske in slovenske športne javnosti,« je zaključil pogovor odlični kranjski plavalec Brane ^Milovanović. I. Slavec Tudi gledalci morajo športno prenesti poraz ^roča kri po končani tekmi, uničevanje mrež na in grožnje sodnikom in trenerju ne pomagajo UsPešnemu nastopanju tržiških nogometašev v slovenski nogometni ligi Gorenjska nogometna liga Korotan v vodstvu Tržiški nogometaši so se letos kot li„a8°valci gorenjske nogometne ven k vrstil1 v zahodno consko slo-*o t u n°g°metno ligo. Nogometaši ki if- drugi med tržiškimi športni-ren u ^ za r°k°metaši uvrstili v kluK - 0 tekm°vanje- Nogometni Hov Prec* dobrim mesecem in e8a predsednika. Resnost, sloga palcev so se povečale, (izr an* pa so Praktično prek noči bu az ni pretiran) začeli polniti tri-ob nogometnem igrišču pod Prii * pa naJ 1)0 Prvenstvena, Jateljska ali pokalna tekma. Ce [0av Je na nekaterih tekmah škripa-g0'iSrno.videli pod gradom vrsto lepih k»i?V' JSer in — zmag. Porazov, ki Sled i m vzgajajo tako igralce kot d, 81^ je bilo malo. Prepričanje, raj° Tržičani doma, če se le da ob^8ati' se Je stopnjevalo. Zaupanje trer!ns*va v vodstvo kluba, igralce in ietnJa ras'°- Malokdo je ver-»HoŽ? P°mislil, da tudi najboljše da 0 trenutke lahko igra slabo, bod ki na domačem terenu in da Ho S morali tudi Tržičani še poseb-cl0Jtot novinci v ligi, pa naj si bo a' .p!ačati s porazi davek neizku-C*ti in prenesti milost ali nemilo s°dnikov. Takšne so danes na HjjSt razmere v nogometu in z nji-s® bomo morali kot kaže kljub 8iJ?devanjem, da bi jih odstranili, gljazniti. obe a't tržiških nogometašev je bil Šav-en- Gladka zmaga doma proti p0 ' s 3:0, potem po slabi igri doma vah Z Franom 1:0, pa nepričakovani aga v Tolminu z 1:0 in v Steljo doma poraz z zadnjeuvršče- tof. usnjarjem z 2:3, čeprav je bila Nd i v žepu! GostJe so bili na-hjbamejši, spretnejši. Izkoristili so jij^j domačinov, ki so igrali pod svo-strolfZmo.žnostmi in zmagali. Nisem ga *°Ynjak za sojenje in zato le-te-^ ne bi ocenjeval, vendar menim, d0ln8o bili sodnikovi kriteriji do °ačinov ostrejši kot do gostov. Ko se je tekma končala, so bile napake domačega moštva pozabljene in nekateri neodgovorni gledalci so stresli gnev nad sodniki. Glavni je v protokol po tekmi napisal, da ga je nekdo udaril. Ta se je osebno in pismeno javil predstavnikom kluba in trdi, da delilca pravice ni udaril, temveč le zgrabil za vrat in stresel. Naj bo res prvo ali drugo, tako početje škoduje samo domačim nogometašem in Tržiču kot celoti ter ruši ugled borbene mlade enajsterice. »Želimo, da gledalci še naprej tako številno bodrijo domačine in pozdravljajo tudi uspele poteze gostov, vendar ponovitve nedeljske vroče krvi po tekmi ne bi radi spet doživeli,« sta mi v sredo dejala predsednik in tajnik kluba. Še večje graje je vredno dejanje, ki se je zgodilo ponoči z nedelje na ponedeljek. Nekdo je na zgornjem golu popolnoma zrezal mrežo, vredno najmanj 2000 dinarjev! To je za klub, ki je komaj zlezel iz finančne zagate, nov udarec. Kdo je to storil, nihče ne ve. Takšnih navijačev noben klub, tudi tržiški, ne bi bil vesel. Posledica nedeljskega poraza so tudi anonimne grožnje trenerju, naj raje ne hodi v Tržič, ker jih bo skupil... Prenašam mnenje predstavnikov kluba. Na tak način se klubu ne pomaga! V petek (včeraj) bomo imeli sestanek igralcev, trenerja in vodstva kluba ter analizirali uspehe in neuspehe ter popravili tisto, kar škriplje. Stvarem je treba priti do dna. Takšne pomoči, kakršne smo bili deležni v nedeljo in ponedeljek, ne potrebujemo, ker škodi tržiškemu nogometu, njegovemu ugledu in mestu nasploh. Tako kot ena lastovka še ne prinese pomladi, tudi poraz tržiških nogometašev v nedeljo ne pomeni, da ne morejo več uspešno nastopati v ligi, v katero so se z organiziranim in složnim delom ter pomočjo navijačev uvrstili! J.Košnjek Minulo soboto in nedeljo so v nogometnem prvenstvu Gorenjske bili doseženi naslednji rezultati: Podzvezna liga — člani: Jesenice : Bled 3:3, Lesce : Bohinj 4:0, Šenčur : LTH 1:3, Britof : Alples 1:4, Korotan : Naklo 3:2. Lestvica: Korotan LTH Alples Lesce Bled Bohinj Jesenice Šenčur Britof Naklo 3 1 0 13 3 1 0 16 3 0 1 2 1 1 2 1 1 2 0 2 0 3 1 1 1 2 0 1 3 0 0 4 11: 10: 6: 5 6 5 5 7 5:11 6: 8 3: 8 4:10 1 5:14 0 Pionirska liga: Jesenice : Bohinj 8:0, Lesce : LTH 2:1, Šenčur : Bled 6:1, Britof : Alples 5:1, Triglav : Preddvor 4:0, Primskovo : Tržič 3:2, Korotan : Podbrezje 0:3, Sava : Naklo 6:0. V A skupini vodijo Jesenice, v B pa Sava. P. Novak Šport v delovnih kolektivih Tekstilindus prvi I. razred — člani: Primskovo : Triglav B 6:5, Trboje : Preddvor 1:2, Bled B : Kondor 3:0, Reteče : Podbrezje 2:3. V vodstvu sta Primskovo in Preddvor, ki imata po 3 točke. Mladinska liga: Naklo : Tržič 0:5, Triglav : Jesenice 0:4, Bled : Bohinj 3:0, Šenčur : Britof 3:0, Sava : Primskovo 9:1, LTH : Alples 1:1. V A skupini vodita Jesenice in Tržič, ki imata po 4 točke, v B skupini pa je prvi Alples s 5 točkami. Za nogometni pokal SFRJ Sava . Tržič 2:1 Kranj, stadion v Stražišču, finale področnega tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal Sava : Tržič 2:1, gledalcev 50, sodnik Kaštivnik (Kranj). Strelci: 1:0 Lanz (4), 1:1 Bucalo (30), 2:1 Šemrl (65). Sava: Bajrič, Vidic, Dimič, Ne-deljkovič, Nosan, Kert, Šemrl, Lanz, Klemenčič (Mokič), Kožar, Andoli-šek. Tržič: Humar, Valj avec, Šerbec, Šimnovec, Zupan, Dobrin, Bucalo, Ježek, Majerhof, Hladnik, Pehare. V hladnem, deževnem vremenu in blatnem igrišču sta moštvi pokazali dokaj dober in borben nogomet. Po-vedli so domačini, ko je Lanz že v 4 minuti presenetil gostujočega vratarja. Gostje so izenačili s prostim strelom Bucala iz roba šestnajstme-terskega prostora. V nadaljevanju so gostje kakih petnajst minut nevarno ogrožali gol domačinov. Le-ti se imajo, da niso dobili zadetka, zahvaliti nespretnim napadalcem Tržiča. Kar ni uspelo Tržičanom, pa je domačinom, ki so po grobi napaki vratarja in ožje obrambe v 65 minuti prek Semrla le povedli in zasluženo zmagali. -dh VII. letne športne igre občinskega sindikalnega sveta Kranj v malem nogometu so končane. V razdobju 20 dni je bilo odigranih kar 84 tekem. Ta teden pa so bile na sporedu še finalne tekme, ki so se končale z naslednjimi rezultati: IBI A : Tekstilindus 2:7, IBI A : Sava B 1:0, IBI A : ZTP 1:5, Tekstilindus : Sava B 5:2, Tekstilindus : ZTP5:0. Lestvica: Tekstilindus 3 3 0 0 17: 4 6 ŽTP v 3 2 0 1 9: 8 4 IBI A 3 1 0 2 4:12 2 Sava B 3 0 0 3 4:10 0 P. Novak Hokej na ledu Jesenice: ATSE 4:4 Jesenice, športna hala, tekma za karavanški pokal Jesenice : ATSE (Avstrija) 4:4 (3:2, 0:0, 1:2), gledalcev 2000. Strelci za Jesenice: Felc, Hafner, T. Košir, Hafnar, Polj anšek. Jeseniški hokejisti so se tokrat v karavanškem pokalu na domačem ledu morali zadovoljiti le s točko. Po dveh tretjinah so sicer še vodili, nato pa so jih gostje, ki imajo v svojih vrstah dva prekaljena ruska igralca, presenetili in jim v zadnji tretjini odščipnili točko. -dh Proti prhljaju in za rast las uporabljajte drogesan lasno vodo Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova 19. Slavje v severni steni Storžiča Letos mineva 25 let, odkar so tržiški alpinisti in smučarji Nadko Salberger, Marjan Perko, Alojz Zaletel, Jože Jagodic, Drago Štefe, Janez Perko, Jernej Perko, Marjan Salberger, Janko Krmelj, Zdravko Športne novice v kratkem (nogomet) — Disciplinsko sodišče nogometne podzveze Gorenjske je na zadnji seji izreklo naslednje kazni: NK Triglav je bil kaznovan z 200 din, NK Britof s 100 din zaradi neurejenih zdravniških pregledov igralcev, NK Primskovo pa je bilo zaradi slabe organizacije na tekmi kaznovano z ukorom. Kaznovani pa so tudi še naslednji igralci: Jože Jekovec (Preddvor) tri tekme. Krsto Ašanin (Preddvor) dve tekmi, Dušan Jerala (Sava) dve, Peter Hribar (Naklo) eno tekmo, Feliks Eržen in Tone Blažek (Triglav) dve tekmi, Tone Konc (Šenčur) z ukorom, Stefek Dulič (Triglav) dve tekmi, Lovro Hladnik (Tržič) pa z opominom. smučarski skoki (jj) - Smučarski klub Triglav bo v nedeljo, 14. oktobra, organiziral prvenstvo Slovenije za mladince v skokih na plastični skakalnici in meddruštveno tekmovanje za člane. To bo prava serija slovenskega skakalnega športa, saj bodo nastopili tudi državni reprezentanti, ki se bodo vrnili z 10-dnevnega treninga v CSSR nogomet (np) - V tekmovanju za mladinski pokal na področju Gorenjske sta se polfinalni tekmi končali takole: Naklo : Jesenice 1:5, Sava : Alples 5:0. V finalu se bosta pomerila Jesenice in Sava. motoristika (dh) — Avto-moto touring klub Ljubljana bo danes ob 15. uri v Zgornji Šiški organizator finala v speedwayu za »Pokal štirih narodov«. Nastopili bodo najboljši dirkači Avstrije, CSSR, Madžarske in Jugoslavije. nogomet (js) - Nogometni klub Kondor i/. Godešiča je preti dnevi po dolgem času le dobil prepotrehno slačilnico. IVi Transi uristu so namreč kupili dotrajani avtobus in ga preuredili v slačilnico. Poleg (ega pa so člani tudi sami uredili igrišče tako, da je sedaj zadovoljiv za igranje. Križaj, Matevž Lukanc, Slavko Lukanc, Alojz Miklič, Mirko Mežek in Janko Januš s prostovoljnim delom in s pomočjo drugih planincev zgradili v severni steni Storžiča alpinistični bivak. Bivak že od leta 1948 dalje pomaga alpinistom pri opravljanju plezalnih smeri v Storžičevi steni, uporabljajo pa ga tudi mladi alpinisti pri pridobivanju osnovnih alpinističnih veščin. Proslavitev 25. obletnice bivaka je bila v nedeljo, 23. septembra. Pozivu in vabilu tržiškega planinskega društva se je odzvalo 45 graditeljev bivaka, tržiških planincev, predstavnikov slovenske planinske zveze in PD Jesenice. Ker pot do bivaka ni nadelana, so tržiški alpinisti dostop zavarovali z vrvmi in klini, posameznike pa so tudi privezali z varovalnimi vrvmi. -jk Plavalni klub Triglav pripravlja eksperimentalno šolo plavanja Ta ideja ni nova. Amerikanci so jo prvi uresničili, Vzhodni Nemci (DDR) so iz tega napravili državni sistem vodenja športa in pri nas so »idejo« uporabili v Zagrebu že pred nekaj leti. Kakšna plavalna sila je npr. ZDA, nam je znano že ves čas po vojni, kako zelo se je razvilo plavanje v DDR, pa nam je pokazalo svetovno prvenstvo v plavanju v Beogradu. Da se z načrtnim delom tudi v naših prilikah da vsaj nekaj napraviti, pa nam dokazujejo uspehi Mladosti iz Zagreba, ki je že dve leti državni ekipni prvak v plavanju. Plavalni delavci v Kranju se že ves čas od osvoboditve dalje zavedajo, da je lahko le mladina steber kluba in da le iz množičnosti raste tudi kvaliteta. Spoznanje, da je plavanje izraziti šport mladih (ko skoraj še otroci dosegajo svetovne dosežke), in pa vedno večje razumevanje naših šol za izvenšolsko športno udej-stvovanje mladine ter višja kulturna raven staršev, ki vse bolj spoznavajo vrednote zdravega telesnega razvoja svojih otrok, je pripeljalo izvršni odbor PS PK »Triglav« do sklepa, da se z vso resnostjo loti organiziranja »eksperimentalne plavalne šole« v Kranju v sodelovanju s šolami in šolskimi športnimi društvi. V čem je ideja »šole«? »Naši trenerji plavanja«, pravijo pri Triglavu, »bi v času rednega pouka plavanja, ki ga imajo učenci večine kranjskih šol od 5. razreda dalje v zimskem bazenu enkrat tedensko, učili pravilnega (stilnega) plavanja tiste učence prvih do tretjih razredov (starost 6 do 10 let), ki imajo veselje do plavanja, in tiste, ki bi pokazali zanimanje za tako učenje in redno vadbo. Seveda bo vadba v začetku najmanj dvakrat tedensko. Na tak način bo nastala kar trojna korist: otroci se bodo v zgodnji mladosti na-naučili plavati (to imamo za največjo korist!), z napredovanjem v znanju bodo šolska športna društva dobila že dokaj formirane plavalce, in končno — najboljši med njimi bodo lahko postali člani kluba, s čimer se jim odprejo neslutene možnosti razvoja do vrha jugoslovanskega plavanja in še čez. Sedaj potekajo razgovori s posameznimi šolami in bomo o razultatih teh razgovorov ter o začetku šole še pisali. I. S. i \ Koledar smučarskih prireditev V sredo, 26. septembra, so se sestali na Jesenicah trenerji in funkcionarji smučarskega društva Jesenice — alpske sekcije. Na sestanku so se menili o novih merilih za udeležbo na treningih, o organizaciji sestanka vseh gorenjskih smučarskih društev, ki bo predvidoma 8. oktobra na Jesenicah. Na tem sestanku naj bi se predstavniki vseh gorenjskih smučarskih društev dogovorili o terminih za organizacijo posameznih tekmovanj v letošnji sezoni in razpravljali o nekaterih drugih vprašanjih. Na sestanku so se menili tudi o prihodnjih treningih tekmovalcev ter o zamisli, naj bi organizacijo tradicionalnega Kurirskega smuka letošnjega prevzelo smučarsko smuka prevzelo Smučarsko društvo Jesenice. Kurirski smuk namreč postaja vse bolj množična prireditev, Eroge za smuk pa niso vedno naj-olje pripravljene. Kurirski smuk naj bi postal pravi smuk, za proge in organizacijo teknuivanja pa bi lahko najbolje poskrbeli prav pri Smučarskem društvu. Tudi na zadnjem sestanku so se ogreli za predlog, ki so ga bili že posredovali drugim smučarskim društvom v Sloveniji. Po letošnjem državnem mladinskem prvenstvu naj bi najboljši tekmovalci — mla1 dinci imeli možnost, da tekmujejo tudi v članski reprezentanci. S. nesreče Zemlja domača ni prazna beseda S to Tavčarjevo mislijo, ki jo je izrekel Izidor v Visoški kroniki, je prof. Lojze Malovrh odprl strokovno posvetovanje o Ivanu Tavčarju in njegovem delu. Odvijalo se je v dneh od 27. do 29. t. m. v Škofji Loki. Seminar je pripravilo slavistično društvo Slovenije in podružnica iz Kranja s sodelovanjem odbora za praznovanje 1000-letnice Škofje Loke. Udeležili so se ga pedagoški delavci in slavisti delovnih organizacij iz vse Slovenije pa tudi iz zamejstva. Srečanju je prisostvovalo več kot 400 udeležencev. Program posvetovanja je bil strokovno zelo bogat in zanimiv. Prvi dan, ki ga je pripravil prof. dr. Jože Toporišič, je bil posvečen jezikovnemu vidiku Tavčarjevih del. O značilnostih njegovega jezika in stila so predavali: dr. Martina Orožen, dr. Breda Pogorelec, France Novak, Tomo Korošec, Janko Čar, Stane Suhadolnik in Carmen Renko-Fer-luga iz Trsta. Drugi dan pa je bil literarni. Pripravila ga je dr. Marja Boršnikova, avtorica monografije o Ivanu Tavčarju, ki bo pravkar izšla. O Tavčarjevem delu, njegovem literarnem in političnem nazoru so poleg dr. Marje Boršnikove spregovorili: dr. Anton Slodnjak, dr. Joža Mahnič, dr.Matjaž Kmecl. dr. France Bernik in dr. Franc Zadravec. Diskusija, ki je sledila predavanjem, je le še bolj osvetlila sporne točke strokovnih proučevanj. V soboto pa so udeleženci srečanja odšli na ekskurzijo po Tavčarjevih krajih v Poljanski dolini. Obisk krajev, kjer je pisatelj živel, in oko- Pri Skirarju v Kamni gorici je še vedno dokaj dobro ohranjena okrog 400 let stara kovačija. Najbrž tudi hišno ime izvira iz časov, ko so tod delali še sekire, lopate in drugo kmečko orodje. Tudi sedanji lastnik je kovač, vendar že lep čas po vojni ne dela več v njej. Le od časa do časa popravi kakšno orodje. Zanimivo pa je, da še zdaj pogosto prihajajo v Kamno gorico Bohinjci in sprašujejo po različnem orodju. Nedvomno kovačija res ni mogla več v korak današnji industrijski proizvodnji tovrstnega kmečkega orodja, škoda pa je, da objekt, ki ima tako častitljivo starost, iz dneva v dan bolj propada. —A. Ž. — Foto: F. Perdan lje, v katerega je postavil svoje junake, je bil gotovo pestra poživitev srečanja. V dneh seminarja pa sta dr. Marja Boršnikova in prof. Janko Krek v čitalnici loške knjižnice pripravila razstavo. Udeležencem posvetovanja je ponudila doslej še neobjavljene fotografije iz že omenjene nove monografije o Tavčarju in redke njegove rokopise, ki jih hrani muzej v Škofji Loki. Prijetno doživetje za udeležence je bil tudi četrtkov družabni večer v hotelu Transturist. Presenečenje Je pripravila prof. Vida Zupančeva 'z Škofje Loke. Tavčarjeve besede so tiho zvenele*v zamaknjeno tišino Posebni užitek za slaviste pa je bil nastop pisateljevih rojakov, ki so v mehkem, pojočem poljanskem narečju odigrali prizor iz Cvetja v Je* seni. Sama se je ponudila priložnost primerjave Tavčarjevega knjižnega jezika in gorenjskega dialekta iz n8' šega novega filma Cvetje v jeseni s pristnim poljanskim govorom. Organizacijo posvetovanja so čani dobro pripravili. Za lično dekoracijo odra v kinu Sora, kjer so pote-kala predavanja, je poskrbela prote' sor Alenka Hafnerjeva. Obisk pisa* teljevih rodnih krajev je vodila prof. Anda Peterlinova. Glavno breme pa je prevzela prof. Vladka Ja* nova. Pridno so ji pomagali dija*1 škofjeloške gimnazije. Na četrtkovem družabnem srečanju mi je povedala tole: »Nevsiljivo smo hote'? združiti 50-letnico pisateljeve smrti in jubilej mesta. Nismo hoteli p°* veličevati freisinških škofov, temvec Tavčarjeve junake, njegove like tujcev, ki so v preteklosti prišli k na"1-se spojili z našo zemljo in postali de nas.« Marija Volčjak »Prehodil sem domala vso J^č slavijo, vendar najbolj se mi J priljubil ta del Gorenjske 71. Pokljuki. Tod sem bil med vojno tW komandant jeseniško-bohinjske^ . odreda. Ko sem se pred osmimi jf. stalno naselil na planini Gorel] . na Pokljuki, sem razmišljal, 0 ohranil partizansko in narodi1 pesem, ki je bila v polpretekli ^ pretekli zgodovini v lepih in te, at trenutkih simbol narodnosti. Tatkr sem se spomnil harmonike, L tako med vojno kot še prej P°č° u0 spremljala našega človeka. In ta.0 so se začela tradicionalna srečafyf starih harmonikarjev na PokljuK' pravi Franc Jerneje-Milče. . rtJ, Rodil se je 1922. leta v Ljubijo Ko je bil pred leti kot sorazrrter^ mlad oficir upokojen, je skleni ( ne bo živel le od pokojnine, mar e da bo delal še naprej. Tako se J začel ukvarjati z gostinstvom■ ,u nes je gostišče Ob tabornem in zborna točka številnih borcev prijateljev, ki ga poznajo. ^aj »Zadovoljen sem, da je ta ^ ostal^nekako neokrnjenŽelim da bi takšna, mirna, ' ostala . ^ celotna bohinjska dolina, v ^a,exaie-ponovno oživili nekdanje ° t rjeV-Eden takšnih je tudi dan P^st i0lj Zal imajo nekateri, ki bi bili naj f0. poklicani, premalo posluha z Jen Jaz že četrto leto, nekaj dni'PrL. r(l-odidejo planšarji s Pokljuke, Pr P je vim takšno srečanje. Postalo J je tako rekoč tradicionalno. ^.°t(jjti'e le, da zanj in za podobne Prir\ni(tl0 oziroma običaje kaže zanimanja kmetijska z a dr U P ^ Bohinju.« MILE MILIVOJEVIČ, predsednik osnovne sindikalne organizacije v kranjski Savi: »Takšnih članov, ki imajo družinski dohodek na člana do 600 dinarjev, ki prejemajo otroške dodatke oziroma mater samohranilk je v našem podjetju 69. Tem bomo iz sklada skupne porabe dali po 150 dinarjev pomoči za vsakega člana družine. Poleg tega bomo 30 članom, ki so zaradi bolezni, slabega stanovanja in podobno, še v večjih težavah, dali po 500 dinarjev pomoči (na družino). Vsi skupaj in teh bo okrog 100 pa bodo dobili še poseben paket s prehrano v vrednosti 200 dinarjev. Iz sindikalne članarine pa bomo letos za vse zaposlene v podjetju regresirali nakup jabolk — za vsak kilogram 50 par regresa. Tako bomo po zbranih prijavah organizirano nabavili 65 ton jabolk, ki jih bodo zaposleni dobili po znižani ceni. Odločili smo se tudi, da bomo delu kolektiva omogočili nakup obutve po znižanih cenah.« A. Zalar V četrtek, 27. septembra, nekaj pred eno uro zjutraj je patrulja PPM Kranj na cesti drugega reda med Selcami in Železniki ustavila osebni avtomobil KR 102-42, ki ga je vozil Miro Jerman (roj. 1951) iz Podlonka. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja, zato so ga povabili v službeni avtomobil zaradi ugotavljanja identitete. Voznik Jerman pa odredbe miličnika ni poslušal, ampak je hitro odpeljal proti Železnikom. Na mokri in spolzki cesti ga je zaradi hitre vožnje v dvojnem ovinku zaneslo v desno v hudourniško strugo. Voznik Jerman si je v nesreči pretresel možgane, škode na avtomobilu pa je za 1000 din. Stopila s pločnika V četrtek, 27. septembra, popoldne se je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vladimir Sluga (roj. 1917) i/. Tupalič je peljal proti središču mesta. Na sredini kokr-škega mostu pa je nenadoma stopila s pločnika na vozišče Barbara Malovrh (roj. 1958) iz Kranja in s kolenom zadela v desno stran Slugovega avtomobila. Pri tem je Malovrhovo zasukalo, tako da je še z glavo udarila v prednji desni del strehe avtomobila. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zapeljal s ceste V sredo 26. septembra, nekaj pred 18. uro se je na Kidričevi cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Knific (roj. 1942) iz Škofje Loke je vozil po Kidričevi cesti proti Trati. Približno .300 metrov od križišča na Starem dvoru je zavozil na rob ceste z desnim kolesom, zaradi česar je avtomobil potegnilo s ceste, zapeljal je kakih 30 metrov po nasipu in trčil v drog električne razsvetljave. Voznik je dobil v nesreči le lažje praske, v zdravstvenem-domu pa so mu tudi vzeli "kri za preiskavo Škode na avtomohihi je za okoli 6000 JANKO KRALJ, predsednik osnovne sindikalne organizacije Veriga Lesce: »V naši sindikalni organizaciji smo se podobne akcije sami lotili že lani, ko smo članom omogočili cenejši nakup jabolk. Zato smo tem bolj pozdravili tudi letošnjo pobudo. Nakupa jabolk sicer ne bomo organizirali, ker nismo mogli dobiti ugodnih ponudnikov; razen nasada Resje pri Podvinu, ki pa je blizu in se zato lahko vsak član sam oskrbi z jabolki. Organizirali pa bomo nabavo vloženih vrtnin. Razen tega pa bomo v prihodnjih dneh napravili pregled tistih članov, katerih mesečni dohodek na člana družine znaša manj kot 600 dinarjev. Za vse takšne bo občinski sindikalni svet prispeval 200 dinarjev in prav toliko tudi naša sindikalna organizacija. Odločili smo se, da bomo takšnim članom dali vrednostne bone, s katerimi bodo lahko kupili sadje, zelenjavo, se oskrbeli s kurjavo ali obleko in podobnim. Poleg tega pa naša sindikalna organizacija vse leto daje enkratne ali redne podpore socialno ogroženim članom. Te znašajo od 200 do 300 dinarjev.« DANICA SLADOJEVIČ, predsednica osnovne sindikalne organizacije v Službi družbenega knjigovodstva v Kranju: »Tudi naša sindikalna organizacija že več let organizira različne akcije za člane. Letošnjo pobudo pa še posebej pozdravljamo. Prepričana sem, da bodo člani izvršilnega odbora in komisije za socialna vprašanja v naši sindikalni organizaciji podprli predlog Beg v nezgodo občinskega sindikalnega sveta, da bi tistim članom, pri katerih je mesečni dohodek na člana družine do 600 dinarjev ali ki dobivajo otroški dodatek in materam samohranilkam z družinskim dohodkom na člana do 900 dinarjev, prispevali 150 dinarjev za vsakega člana za ozimnico. Prav tako je predvideno, da bi tistim, katerih dohodek znaša do 400 dinarjev, prispevali 250 dinarjev na člana. Poleg tega pa bomo nabavili še okrog 50 družinskih paketov za ozimnico, ki jih bodo člani lahko plačali v več obrokih. Po zadnjih podatkih je v naši sindikalni organizaciji sedem takšnih, ki jim bomo s prispevkom omogočili nakup ozimnice. Denar bomo zagotovili iz sindikalne članarine, če ga bo premalo, pa še iz sredstev skupne porabe.« PRIKAZ KMEČKIH DEL — Pred proslavo 400-letnice kmečkih uporov na Slovenskem na Senici so domačini prikazali številnim gledalcem opravljanje kmečkih del nekdaj in danes. Tudi vejalnik iz leta 1902 je vzbudil živahno zanimanje. — Foto: F. Rozman Strela udarila V ponedeljek, 24. septembra, ob 18.30 je med močnim neurjem udarila strela v kozolec last Marije Bogataj s Hlavče njive št. 4 pri Škofji' Loki. Kozolec, v katerem je bila pšenica, rž, detelja in otava je pogorel do tal. Zgorela pa sta tudi dva voza. Škode je za okoli 50.000 din. Najdene granate V sredo, 26. septembra, so delavci, ki so kopali kanal za vodovod pri Gorenjski predilnici v Škofji Loki našli 12 topovskih granat, verjetno še iz druge svetovne vojne. Delo so prekinili, pirotehnik republiškega sekretariata za notranje zadeve pa je področje preiskal in našel še 4 granate. Glede na pravkaršnje razprave in ponekod tudi že na prve odzive na pobudo, ki so jo letos dali sindikati za nabavo ozimnice za socialno ogrožene člane in njihove družine, lahko sklepamo, da bo tudi na Gorenjskem akcija naletela na pozitiven odmev. Znano je, da so sindikati predlagali, da bi zaradi nenehnega naraščanja cen, zviševanja življenjskih stroškov in padanja standarda morali pri nabavi ozimnice pomagati predvsem tistim članom in družinam z nižjimi osebnimi dohodki. Ta teden so se dokončno dogovorili za takšno akcijo v Kranju (v torek, ko so se na občinskem sindikalnem svetu zbrali predsedniki sindikalnih organizacij) in v četrtek na enakem sestanku v Radovljici. Kako se lotevajo te solidarnostne akcije, smo poprašali tri predsednike sindikalnih organizacij.