izvirno znanstveno delo UDK 598.2:91(497.4-14) ORNiTOGEOGRAFljA JUGOZAHODNE SLOVENIJE Davorin TOME Inštitut za biologijo, Si-1000 Ljubljana, Večna pot 111, e-mail: clavorin.tame@uni-lj.st IZVLEČEK Z analizo razširjenosti indikatorskih gnezdilcev Slovenije sta določeni primorska (P) in submediteranska (S) omitogeografska regija ter določene značilne vrste ptic. To so: puščavec (Montícola solitarius-Sj, taščična (Sylvia cantíllans-S,Pi in žametna penica (melanocephala-5,P), brškinka (Cisticota juncidis-5,P| svilnica {Cettia cetti-S,^, rjava cipa (Anthus campestrls-PJ in kratkoperuti vrtnik (Hippoiais polyglofta-PJ. Veliko značilnih primorskih vrst je ogroženih, deloma zato, ker je tu rob njihovega areala, deloma pa je ocenjena stopnja ogroženosti verjetno tudi posledica majhnega števila raziskav. Na severu se meje primorske ornitogeografske regije dobro prekrivajo z mejami primorske biogeografske regije, določenimi z drugimi indikatorskimi organizmi, na jugovzhodu pa so razlike velike. Ključne besede: ptice, ornitogeografija, jugozahodna Slovenija UVO D METODE DELA Biogeografija je področje biologije, ki preučuje geo-V Sloveniji je podatkov s konkretnimi lokacijami opa­grafsko porazdelitev rastlinskih in živalskih vrst ter višjih ženih vrst ptic malo. Zato sem okvirne ornitogeografske sistematskih enot na Zemlji (Tarman, 1992). Objekt bio-regije določal v UTM mreži 10x10 km, s pomočjo razšir­geografskih raziskav so lahko vsa živa bitja a!i pa ie jenosti izbranih indikatorskih gnezdilcev (Geister, 1995). indikatorski organizmi. Kadar vzamemo za indikatorske Pri tem je bilo za določitev regije merodajno število organizme ptice, so to ornitogeografske raziskave. indikatorskih vrst v posameznem kvadratu. Izjemoma je Ptice v splošnem niso najprimernejša živalska sku-bil posamezen kvadrat določen kot pripadni član regije pina za določanje ožjih btogeografskih območij (neka-tudi z nižjo vrednostjo od mejne, če je njegova površina teri jih imenujejo tudi biomi). Zaradi velike mobilnosti zaradi državne ali geografske meje ali morja manjša od in izrazitega nihanja velikosti populacij se meje njihove 100 km2. Natančne meje regij sem določil z obstoječimi razširjenosti spreminjajo iz ieta v leto. Dejavnika, ki do-geografskimi mejami mezo- in mikroregij (Orožen - Ada­datno zabrišeta ostrino meja regij, ki jih iščemo, sta mič etal., 1996), ki prečkajo UTM kvadrate. majhnost območja raziskave in nenatančno beleženje Indikatorske vrste za izbor širše primorske regije podatkov. Oboje pa je aktualno pri ornitoloSkih raz-(dalje v tekstu primorska ornitoregija), so bile toplo­iskavah v Sloveniji. Ijubne vrste, ki gnezdijo tudi pri nas. To so vse ptice, ki V Sloveniji obstaja nekaj del z objavljeno delitvijo so v Evropi razširjene v Sredozemlju in njegovem za­ozemlja na biogeografske regije. Avtorji (VVraber v: ledju (J Francija, Balkan ...), izjemoma celo do Baltskega Martinčič & Sušnik, 1984; Matvejev, 1991; Carnelutti v: ali Severnega morja, če vrsta sega tako visoko le v Mršič, 1997; Mršič, 1997) so pri tem kot indikatorje ozkem pasu. Indikatorske vrste za izbor ožje primorske uporabili različna živa bitja. Namen prispevka je ugo-regije (dalje v tekstu submediteranska ornitoregija) so toviti, ali je možno s pticami kot indikatorji določiti bio-bile tiste, ki so v Evropi pretežno sredozemsko razširjene geografske meje primorske regije, in če je mogoče, in tudi vrste, ki so razen v Sredozemlju razširjene še v katere so značilne vrste primorskih gnezdilcev, ter kako Alpah in/ali v okolici Črnega morja. Evropsko razšir­se dobljene meje pokrivajo z mejami, dobljenimi z dru-jenost vrst sem povzel po Evropskem atlasu gnezdilcev gimi parcialnimi biogeografskimi raziskavami. (Hagemeijer & Blair, 1997). 75 Davorin TOME: ORNITOGEOGRAFUA JUGOZAHODNE SLOVENIJE, 75-80 Tab. T; lndikatorske vrste za določitev submediteranske in primorske ornitogeografske regije. SLO-število OAS kvadratov, ki jih vrsta zaseda v Sloveniji; P - Število OAS kvadratov, ki jih vrsta zaseda v primorski regiji; % - defež zasedenih primorskih kvadratov od vseh v Sloveniji; RS - status vrste v rdečem seznamu (EX - izumrla, E? - verjetno izumrla, E - močno ogrožena, V - ogrožena, R - potencialno ogrožena, PP - premalo poznana vrsta); I - vrsta gnezdi izključno v: 11 -submediteranskem delu, 12 - primorskem delu, 13 -obmorskem delu. Tab. 1: Indicatory species for the determination of submediterranean and Primorska ornithogeographical regions. SLO = No. of OAS squares occupied by species in Slovenia; P = No. of OAS squares occupied by species in Primorska region; % = share of occupied Primorska squares among all the squares in Slovenia; RS = status of species in the national Red List (EX - extinct, E? - probably extinct, E - very endangered, V ~ endangered, R ­potentially endangered, PP -insufficiently known species); ! - species breeding exclusively in: 11 -sub­mediterranean part, 12 - Primorska part, 13 - littoral part. SUBMEDITERANSKE SUBMED1TERRANEAN species vrsta SLO P % RS I Apus melba planinski hudournik 11 6 55 Melanocorypha calandra laški škrjanec 1 1 100 E? 11 Calandrella brachydactyla kratkoprsti škrjanec 3 3 100 EX 11 Ptyonoprogne rupestris skalna lastovka 17 0 0 Hi rundo da úrica rdeča lastovka 2 2 100 R 11 Oenanthe hispanica sredozemski kupčar 1 1 100 E? 11 Montícola solitarius puščavec 7 6 86 R Hippolais pallida bledi vrtni k 1 1 100 n Sylvia cantillans taščična penica 8 8 100 R S2 Sylvia melanocepbala žametna penica 9 9 100 R i i Sylvia hortensis svetlooka penica 3 3 100 PP I2 Parus lugubris žalobna sinica 1 1 100 PP 11 Passer d, italiae italijanski vrabec 25 9 36 Emberiza melanocepbala .rnoglavi strnad 5 5 •!00 E? !1 PRIMORSKE PRIMORSKA REGION species vrsta SLO P y» RS [ Circaetus gallicus kačar 13 5 38 E Falco naumanni južna postovka 12 0 0 E Alectorls graeca kotoma 20 6 30 E Otus scops veliki skovik 36 17 47 E Merops apiaster čebelar 9 1 11 E Anthus campestris rjava cipa 15 12 80 E Montícola saxatilis slegur 23 6 26 V Cettia cetti svilnica 9 9 100 E I2 Cisticola juncidis brškinka 10 9 90 L Acrocephalus melanopogon tamariskovka 6 2 33 E Hippolais polyglotta kratkoperuti vrtni k 26 19 73 Lanius senator rjavoglavi srakoper ! 9 0 0 E? Emberiza cirlus plotni strnad 40 19 47 Emberiza cia skalni strnad 62 19 31 IZLOCENE EUMINATED AS INDICATO species vrsta SLO P % RS I Larus cacbinnans rumenonogi galeb 5 5 100 R !3 Charadrios alexandrinus beločeit deževnik 5 5 100 E 13 * OAS ~ Ornitološki atlas Slovenije (Ornitológica! Atlas of Slovenia) Davorin TOME: ORNiTOGEOGRARJA JUGOZAHODNA Sl.OVENÜE, 7S -80 V W Ü s n ! i S e v 0 i 1 i «M»j » Ia!® »MM M' LJ 5 5 ! I 1 r 1 1 <\ i 8! \ 1' .... j •!•• • i i "I tV 1. M, ! • • M M TTt z! • H 6- 'xi! • j i t« i _!." —l—Uir-^ i • i J^. * \:\\-JL J • :T 1 j 1- f , - : ' • : ; • J • s j : J H " i 3 1 i m i . -J* • 'I i • i • ü i J J3 . t • \ 9 a 0 e r-i r • • 6 „ 7 0 s • S -7 Ik ' 9 e T 1 UC, e L « ! ! • i S L 5 n —i-Jf ^ i • j* $ l i i v. a r V -V si-® J»,3-L*-3 i e : s T ? s d »i 0 1 F ? 1 P 9 a , i U V W X 1-3 • a-5— 9 6-10 @>10 SI. 1: Število toploljubnih vrst gnezdilcev v OAS kva­dratih. Fig, Í: Number of tbermophilous breeding species in OAS squares. Kot izključno primorske so bile izbrane vrste, ki gnezdijo v Sloveniji izključno samo v izbrani regiji, kot vodilne pa vse vrste, ki imajo v Sloveniji po oceni vsaj 20 gnezdečih parov, gnezdijo vsaj na tretjini površine raziskovane regije, zunaj nje pa so razširjene z največ četrtino vseh kvadratov svoje razširjenosti. Za značilne vrste so bile izbrane vse, ki so izključni gnezdilci in imajo v Sloveniji vsaj 20 grsezdečih parov, kakor tudi vsi vodilni gnezdilci. Izjema sta rumenonogi galeb (Larus cachinrians} in beločeli deževnik (Charadrios alexan­drinus -glej diskusijo!). Tako vrste, ki so pri nas že izumrle ali imajo le nekaj gnezdečih parov, ne štejem za značilne gnezdilce, čeprav živijo (ali so) izključno v izbrani regiji. Po drugi strani je značilna vrsta lahko izjemoma razširjena tudi izven izbrane regije. REZULTATI Za določanje submedtieranske ornitoregije sem izbral 14 indikatorskih vrst gnezdiicev (tab. 1). Z re­zultati njihove razširjenosti v Sloveniji sem določi! 12 kvadratov s submediteranskim značajem. Mejna vred­nost za izbor so bile 4 indikatorske vrste na kvadrat {si. 1). Od naravnogeografskih mikroregij so v območje vključeni Koprsko primorje, Podgorski kras, večina Krasa in severni del Podgrajskega podolja (si. 3). Iz­ključnih submediteranskih vrst je 10 {tab. 1), vodilnih pa pet: puSčavec (Montícola saxatilis), taščična (Sylvia can­tillans) in žametna pen i ca (S. melanocephala), svilnica (Cenia celti) ter brškinka (Cisticola juncidis). Za določanje primorske ornitoregije sem poleg že omenjenih 14 izbral Se dodatnih 14 vrst (skupaj 28; tab. 1). Z analizo njihove razširjenosti sem določil 22 UTM kvadratov. Mejna vrednost za izbor je bilo 6 indika­torskih vrst v kvadratu (si. 2). Primorski omitoregiji pri- U 3 V w X M 0 i ? S S J 4t g (1 2 3 i € 'I s tO * 9 0 1 r r p !5 e 7 1 I i - v 7 r­ • M u * s M f/TTí r Í.L - ' j 1 Jž " .... l — s* 2 / r 0 V i k s i , j , s ; — { a / ) ... . e > •j s - / 1 8 * — l S L 1 r„J C - - - i\ - J •a. j Vr- 1 3 B a o J ( 3 T @ ( s0 f 7 1 7 » » U t V W X 1 " • 2-3 o 4-5 ©> 5 SI. 2: Število sredozemskih vrst gnezdiicev v OAS kva­dratih. Fig. 2: Number of Mediterranean breeding species in OAS squares. padajo vse primorske makroregije razen južnega dela Podgrajskega podolja in Slavniško pogorje (slovenski del Čičarije). Od prehodnih regij lahko k primorski omi­toregiji štejemo še spodnjo Soško dolino s Karnbreškim (predalpsko -primorski svet), Brkinov (dinarsko-pri­rnorski svet) pa ne. Tako je na J in Z območje omejeno z državno mejo, na V in S pa poteka meja po Z pobočju Siavnika, mimo Brkinov, prek Vremščice in po Z pobočjih Nanosa, Trnovskega gozda in Banjščic (si. 3). Izključnih primorskih gnezdiicev je 13 (tab. 1), vodilnih pa 6: taščična, žametna penica, rjava cipa (Anthus cam­pestris), svilnica, brškinka in kratkoperuti vrtnik (Hippo­lais poiyglotta). Od 219 gnezdiicev Slovenije (Geister, 1995) jih 162 (74%) gnezdi v primorski omitoregiji, od tega trinajst vrst (6%) izključno samo v tej regiji. Nadaljnjih pet vrst (2%) ima na Primorskem največji del svojega areala razširjenosti (več kot 50% zasedenih kvadratov; tab. 1) in s tem verjetno tudi večinski del svoje populacije. Veliki skovik (Otus scops), vrtni strnad (Emheriza hor­tulana) in plotni strnad (Emheriza cirlus) imajo na Primorskem med 40 in 50% kvadratov svoje celotne slovenske razširjenosti. Tudi zanje ocenjujem, da imajo na tem območju večinski del populacije. Med skupaj 17 izključnih in vodilnih submediteranskih in primorskih gnezdiicev je 15 (88%) navedenih v eni izmed kategorij Rdečega seznama (Bračko et al., 1994): ena kot izumrla, 3 verjetno izumrle, 4 močno ogrožene, 5 potencialno ogroženih, 2 pa sta v rubriki premalo znanih vrst. DISKUSIJA Rumenonogi galeb (Larus cachinnans) in beločeli de­ževnik (Charadrius alexandrinus) v Sloveniji gnezdita iz­ključno na Primorskem (Geister, 1995). Vrsti vendarle Davorin TOME: OKNlTOGEOCRAFJjA JUGOZAHODNE SLOVENIJE. 75-80 nista bili izbrani kot indikatorski. Njuna gnezditvena razširjenost je predvsem v neposredni zvezi z morsko obaio in ne toliko s tipom klime. Tako sta značilna gnezdilca obmorskih habitatov, ne pa tudi primorske ali submediteranske regije. Nasproten primer so južna postovka (Falco oau­manni), skalna lastovka (Ptyonoprogne rupestris) in rja­voglavi srakoper (Lanius senator). Kot indikatorske sem jih izbral, ker so v Evropi razširjene v toplem klimat­skem pasu. Kljub temu v primorski ornitoregiji zapisov o njihovi gnezditvi ni. Vpliv človeka, kot glavnega de­javnika za takšno stanje, je izključen, saj tudi stari za­piski s Primorske te vrste omenjajo zgolj kot preletnike in le izjemoma kot gnezdilce (Geister, 1995). južne postovke in skalne lastovke ni na seznamu gnezdilcev tudi v prekmejnih krajih (Benussi, 1983; Perco & Utmar, 1987; Rucner, 1998). Razlogi za to so verjetno v po­manjkanju primernega mikroreliefa, neustreznih soci­alnih dejavnikih (oblika naselja, tip kulturne krajine ...) ipd., ki imajo poleg klime velik pomen pri razširjenosti vrst v okolju. Rjavoglavi srakoper je po drugi strani v Istri dokaj pogost (Rucner, 1998), zato ga vsaj kot ob­časnega gnezdilca lahko pričakujemo tudi pi i ritis. Zakaj ni reden gnezdilec ostaja skrivnost, ki narekuje ločeno raziskavo. Od 9 evropskih vrst, ki jih Rocamora (v: Tucker & Evans, 1997) navaja kot indikatorske za mediteranska grmišča in kamnite pušče, jih v Sloveniji, na Krasu, gnezdi 5: sredozemski kupčar (Oenanthe hispanica), puščavec, taščična, žametna in svetlooka penica (Sylvia hortensis). Zakaj osrednjo primorsko regijo potem ime­nujemo submediteranska in ne kar mediteranska? Do­volj prepričljiv razlog je, da so velikosti populacij teh vrst, ki so pri nas na robu svoje razširjenosti, izrazito pod vrednostmi, ki bi jih lahko pričakovali v medi­teranskih območjih- Sredozemski kupčar velja za dom­nevno izumrlo vrsto, svetlooka penica morda prav tako (Bračko ei al1994). Druge tri imajo po oceni le nekaj deset gnezd. Z redkimi izjemami so vse tri razširjene izključno v submediteranski ornitoregiji in so značilne vrste te regije. Nekoliko presenetljivo sta značilni sub­mediteranski vrsti tudi svilnica in brškinka, ki sta na zahodu svojega evropskega areala razširjeni vse do Britanskega otočja. Res pa je, da je za vzhodni de! populacije, ki naseljuje tudi Slovenijo, značilna sre­dozemska razširjenost. Med 11 izključnimi in 3 vodilnimi vrstami v pri­morski regiji jih ima 6 status značilne primorske vrste. Poleg taščične in žametne penice ter svÜnice in brškinke sta to še rjava cipa in kratkoperuti vrtnik. Obe imata v primorski ornitoregiji po oceni več kot 90% celotne slo­venske populacije. Razširjenost pusčavca je preveč lokalna, da bi ga lahko šteli za značilno primorsko vrsto. Eden pomembnejših razlogov za visok delež ogro­ženih vrst med značilno primorskimi je v oslabljenosti sredozemskih vplivov, ki v Sloveniji dosegajo severno mejo. Tako za večino značilnih primorskih ptic tu po­teka skrajni rob njihove razširjenosti. Ogroženost je torej v povezavi z robom njihove razširjenosti. Pri vrstah s takšnim tipom ogroženosti pa je pred naravovarstveno intervencijo potrebna natančna analiza stanja in na­ravovarstvenih perspektiv. Sredstva, vložena v varovanje vrst na robu areala, namreč pogosto ne prinesejo 2e­Ijenega učinka, saj reševanju "naravno" ogroženih rastlin in živali z običajnimi naravovarstvenimi posegi nismo kos. Vprašljiva v takšnem primeru je tudi upravičenost človekovega poseganja v naravne spremembe. Ne povsem zanemarljiv razlog za tako velik delež ogroženih vrst je po moji oceni tudi v relativno slabi raziskanosti, predvsem kraškega območja (oz. majhnem številu objavljenih rezultatov; kraški rob, kot specifičen habitat, je izvzet iz analize). Od 263 (okoli 6% vseh) favnističnih zapisov s primorskega konca Slovenije v številkah 1-50 ornitološke revije Acrocephalus se na to območje nanašata le dva (Sere, 1980; Ota, 1989). Od 35 favnističnih prispevkov v ornitološkf reviji Falco se na ožje kraško območje nanašajo trije (Gjerkeš, 1995; 1996; Rubinič, 1996). Tako je razlog za status izumrle ptice pri kratkoprstem škrjancu (Calandrella. brac­hydactyla) lahko tudi pomanjkljiva raziskanost terena, saj je vrsta dokaj pogosta ta ko na Tržaškem (Benussi, 1983; Perco & Utmar, 1987) kot tudi v Istri (Rucner, 1998). Podobno velja tudi za svetlooko penico, čeprav je v sosednjih območjih manj pogosta kot kratkoprsti škrjanec (Benussi, 1983; Perco & Utmar, 1987; Rucner, 1998). Ocenjujem, da je kvadrat z najslabše raziskano ornitofavno 6/41 (OAS) - praktično v celoti leži na Kvasu, na njem pa je bila odkrita le ena indikatorska vrsta submediteranskega območja in šest primorskih, Primorska ornitoregija se dobro prekriva z ugo­tovljeno razširjenostjo bioma submediteranskih gozdov (Matvejev, 1991). Do večjih odmikov prihaja ie v j V delu regije. Tu submediteranski biom vključuje del Piv­ške kotline, Vremščico, Slavnik in Podgraisko podolje, območja, v katerih je po ornitogeografskih merilih pre­malo značilnih primorskih vrst ptic. Tudi od fitogeo­grafske razdelitve Slovenije po VVrabru (1969: v Mar­tinčič & Sušnik, 1984) se primorska ornitoregija najbolj razlikuje v jV delu. Večje območje, ki ga fitogeografska delitev vključuje, ornitogeografska pa ne (poleg obmo­čij, omenjenih že pri biomih), so Brkini. Do podobnih ugotovitev pridemo tudi ob primerjavi z zoogeo­grafskima delitvama (po Cameiuttiju in po Mršiču, v; Mršič, 1997) - največje razlike so v |V delu primorske regije. Še večje razlike so prt mejah submediteranske regije. Po fitogeografskih raziskavah je submediteran v Slo­veniji razširjen le točkovno (Matvejev, 1991). Favni­stične raziskave z nevretenčarji kot indikatorji ga uvr­ščajo izključno v Koprsko primorje (Mršič, 1997). Orni' togeografska delitev uvršča k submediteranskemu delu Slovenije tudi pretežni del nizkega krasa (si. 3). Davorin TOME: ORNITOGL OGRA FtJ A JUGOZAHODNE SLOVENIJE, 75-80 SI. 3: Predlagane meje primorske (A+B) in submediteranske (B) ornitogeografske regije. Fig. 3: Suggested borders ot the Primorska (A+B) and submediterranean (B) ornithogeograpbical regions. ORNITHOGEOGRAPHY OF SOUTH-WESTERN SLOVENIA Davorin TOME institute of Biology, SMGOO Ljubljana, Večna pot 111 SUMMARY The ornithogeographical border of the Primorska region runs to the west of Slavnik, along the NW part of Brkini, at the foot of VremSčica and across the slopes of Nanos, Trnovski gozd and Banjščice. The dealt with area can be separated into central (submediterranean) and a wider Primorska ornithogeographical regions. The central region is limited to the ffysch part of SW Slovenia and to the greater pati of the lowland karst (karst microgeographical region). The species most typical of the submediterranean region are the Slue Rock Thrush, Subalpine Warbler/ Sardinian Warbler; Fan-tailed Warbler and Cetti's Warbler. Characteristic of the Primorska region are, apart from the above slated species, the Tawny Pipit and Melodious Warbler. The ornithological research carried out in the Primorska part of Slovenia has been for years under a strong influence of the attractiveness of the three most interesting avifaunistic regions - apart from both wetlands, Sečovlje salina and Skocjan inlet, also of the so-called Kraški rob. Very little, however, is known about the state and distribution of birds characteristic of dry karst meadows. The reason for this lies in their natural rareness (extreme edge of their range) and panially in the fact that the area has been insufficiently researched and that very few articles Oavcirin TOME: ORNITOCEOGR ARJ A fUCOZAHODN E SLOVEN IIE, 75-80 have been published about it to dale, in future, some quantitative ornithofaunistic surveys of predominantly karst regions will thus have to be carried out in the ornithological squares 39, 40/7, 40-42/6 and 41/5. The borders of the Primorska biogeographical region, assessed with various indicatory organisms, are well consistent with each other in the north. However, in order to determine the SE pan of the Primorska border (south of Nanos to the Croatian border), some further investigations will still have to be made. The key differences appear in the regions of Pivka basin, VremScica, Bikini, Podgrajsko podoije and Siavntk, which according to the orni­thogeographicai research do not belong to the Primorska region. Key words: birds, ornithogeography, SVV Slovenia LITERATURA Benussi, E. 1983: Contributo allo studio dell'ornitofauna nidificante nefla piovincia di Trieste. Estratto dagli Alti del Museo Civico di Storia Naturale, XXXIV, Fasc. 3, N. 7: 127-141. Bračko, F., A. Sovine, B. Štumberger, P. Trontelj & M. Vogrin, 1994 : Rdeči seznam. Acrocephalus 67, 15, 165­ 180. Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije, DZS, Ljub­ljana, pp: 287. Gjerkeš, M., 1995: Prispevek k poznavanju redkih in manj znanih ptic istrske Slovenije. Falco 9, 5-12. Gjerkeš, M., 1996: Prispevek k poznavanju redkih in manj znanih ptic istrske Slovenije - II del. Falco 10, 51­ 58. Hagemeijer, W. J. M. & M. J. Blair, 1997: The LBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser, GB, London, pp: 903. Martinčič, A. & F. Sušnik, 1984: Mala flora Slovenije, DZS, Ljubljana, pp: 793. Matvejev, S. D., 1991: Naravni tipi predelov Slovenije in njihovo varstvo. Zavod republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, pp: 48. Mršič, N v 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji. MOP - UVND. Ljubljana, pp: 129. Orožen-Adamič, M., A., D. Perco & D. Kladnik, 1996: Priročni krajevni leksikon Slovenije. DZS, Ljubljana, pp: 376. Gta , D., 1989 : Gnezdenje rdeče lastovke Hirundo dau­rica v dolini Glinščice pri Trstu. Acrocephalus 10 (39­40), 2-6. Perco, F. & P. Utmar, 1987: L'Avifauna delle province di Trieste e Gorizia, fino all'lsonzo. Biogeographia XIII: 801-842. Rubinič, B., 1996: Zanimiva opazovanja. Falco 10, 62­ 65. Rucner, R., 1998 : Ptice Hrvatske obale Jadrana. HPM i MRO, Zagreb, pp: 311. Šere, D. , 1980 : Iz ornitološke beležnice. Acrocephalus 1 (4), 59-59. Tarman, K., 1992 : Osnove ekologije in ekologija živali, DZS, Ljubljana; pp: 547. Tuckcr, G. M. & M. t. Evans, 1997: Habitats for Birds in Europe: A Conservation Strategy for the Wider Environment. Bird Life International, U.K., Cambridge; pp; 464.