SKUD »Jože Lacko" v Ptuju
prcd 11. kongresom Ljudske prosvete Slovenije
Kulturne tradicije Ptuja segajo še v antične čase. Dobroohranjeni temelji treh rimskih svetišč — Mitreiev — in 4te-vilni drugi kulturno-zgodovinski spome-niki pričaio o kulturni razgibanosti riro skeg^a in srednjeveškega Ptuja. Kot do-mača umetnost a!i obrt ie bilo v sred-njem, pa tudi v novem veku močno raz-vito rezbarstvo Stevilne so na Dravs.ken» polfu »tare freske domačih samoukov m tadi mnoga kiparska in kamnoseška defa ptufskih   umetnikov   so   nam   ohranjena
Posebno€t Ptuja je bila še v pTejšrneiT? stoletfu takozvana »deška kapela«. To je bile nekakšna giasbena šola za sinove ptujskih trgovcev in obrtnikov V tei šoli so se razen glasbe učenci učili tudi ene izmed obrti. Tz »deške kapele« so prestopali v poklicne godbe t3r z n]imi prepotovali čestokiat vso Evropo. v zre-lih moskih j^fih pa so ee navadno vra-6ali v rodni Ptuj da prevzamejo očeto-vo delavnico ali trgovino »Deška ka-pela« je imela do 150 učencev ter go-dalni in simfonični orkestei Poklicni 24 članski orkester je iraela v tem času tudi ptujska  proštija
Začetki širše slovenske kulturne de-favnoeti v Ptuju datiraio iz dobe čitai-nic, v šestde-setih letih prejšnjega sto-letja  V okviru čitatnice ee <e tedai raz-
vilo v Ptuju živahno slovensko družab-no tn gledališko živlienje. Leta 1869, )e bilo ustanovlieno v Ptuju oSlovensko oevsko društvo«, ki v spremenienih or-ganizacijskib oblikah obstoja še dane6 in katerega delovanje ]e bilo prekinje-no le po obeh svetovnih vojnah Proti-utež slovenskemu kulturnemu življen'u v Ptuju bi v zadnjih desetletiib Avstro-Ogrske moralo tvoriti Državno gledab-šče v Ptuju. k5 oa n. moalo zbrati stal-nega lastnega ansambla in je za razna-rofiovanje siovenskega mešča^stva zatn uoorabljalo potujoče nemške igralske družin«   '
Po prvi svetovni vojnj ]e bila v Ptu-ju ustanovljena Glasbena Matica z me-šanim pevskim zborom godalnim in ma-Htti simfoničnim orkestrnm ter qodbo na pihala Pomembno kulturno in politično vlogo je v tem času iinelo poklicno Me stno gledališče v Ptuju Ma repertoar]u je imelo ^korai izključno le napredna idejna dela zaradi česar je često prišlo do konfliktov 5 takratnimi protiluidski-mj režimi Ptuiska gledališka družina, v kateri je imela odločilno vlogo <P. 'e bila znana tudi po svojih odHčnili reži-ser:ih m ioralcib (Kiauta. Bratina, ZižeS Babič.  VVilheim)
Leta 1941 je nacistični okupator zatrl vsako ]avno siovens-ko k .'turno delova-nie. V NOB so padli mnogi predvojnl ptujskj kulturni delavcj Wi!helm Wii-helmova, MočniJt Znidarič in števi]ni drugi).
Po osvoboditvi )e z delom pričeia naj-prej Glasbena Matica in kmalu tudi ob-novljeno Mestno gledališče. Istočasno se ;e pojavilo več samostoinih kulturno-umetniskih  skupin
Iz mnogih prehodnih organizacijskfh oblik se )e končno kot nosilec vseg^ kulturnega življenia v Ptuju izkristali-ziralo SKTJD »Jože Lacko«. ki je T^ pre-tekli   sezoni   beležilo   lepe   usnehe
Dramska sekcija (Mestno gledališče) je na republiški reviji SKUD-ov s Skvar-kinovo komedijo »Izpit za življenje« prejela tretio nagrado, recitatorja Dež-man Polde in Vičar Franio pa sta na re-viji v tei panogi zasedla prv. 02. drugo mesto. Razen Skvar-kint je sekcija v pretekli sezoni dobro naštudirala.še Can-karia (Kra)j na Betajnovi) NTušiča (Dr., Gosp-a ministrica). Belocerkovskega (2iv ljenje kliče) in Surinovo (Dedek Mraz) Letošnjo sezono je v okviru Tedna Ljud-ske prosvete družina otvorHa o Kranjče-vo »Pot do zločina«, v načrtu pa ima za tekočo sezono ie Gogolievo »Zeni-tev«. Cankarjeve »Hlapce«. Finžgarjevo »Pezvalino Tiivlienja«, Molierovega »Skr»-puha« in Golievo ^Snegulčico«. Sekcija pnreja razen mternib tečaiev tyd teča-ie za režiserje vaških odrov
Stevilčno naimočnejša .n tudi naiak-tivnejša sekcija pa je mesani pevski zbor ki je pod vodstvom prof. Jožeta Gregorca že večkrat osvojil prvenstvo na republiških tekmovanjih in revijati Zbor šteie 80 člano^. Samo v pretek!i sezoni ]e zbor priredil nad 70 samostoj-nih koncertov in sodeloval pri vseh ko'.-tumib proslavah in političnih '.nanifesta-cijab v Ptuju Gostoval ie razen v kme-trsko-obdelovalnih zadrugah ter na drž kmetijskih posestvih tudi v vseh večjih krajih Slovenije, v Dalmaciii. Srbiji \a Voivodini.
Manjše uspehe sta zaradi službenih preraestitev mnogih članov dosegla 26 članski mali simfonični orkester in 30 članska godba  na pihala
V likovni sekciji dela pod odstvoro akademskega slikarja prof. Mežana 18 kiparjev in slikarjev-amaterjev Sekcija irra poleg mladincev-dijakov tudi že več starejših članov prizadeva pa si, da bi pritegniia tudi vse vaške talente-samo-ul;e. kj so v ptujskem okraju številni
Lutkovni  oder.    pn  katerem  sodeluje predvsem  mladina,  )e dal  že  nekaj   do-brib   predstav     Pnzornost    vzbu-ajo   re7 barije  sekciie rezbarjev
Folklorna skupina se je osnovala ;e!e ored kratkim Prav tako ie bil šee ne-davno ustanovlien fi!mski krožek ki ie uamenien sredniešolski mladini, ki se namerava   posvetiti    filra^ketnu   poklicu
Vzgoii mladih q)asbenikov ]r namenie na harmonikarska šoia ki io obiskuje 53 učencev Za spio?no izobraževarre na^širšib delovnih množic pa skrbi SKUD »joze Lacko« s številniroi raznovrstnmi' predavanji ki jih pnreia v Ljudski uni-verzi                                                 M. T