ipsr m^mmBg^mm SLOVENSKO-AMERIKANSKI Koledar za 1.1900 je dobiti po 25 centov komad GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. S-bo-^7-. 103. 28. dece-m "bra 1899. Leto Vil. Vabilo na iiarocbo# S i. junuvarijem nastopi ,,('.LAS NARODA" svoj osmi letnik ter bode tudi prihodnje leto i/.hajal po dvakrat na teden. Program inu bode ostal kakor dosedaj, namreč v prvej vrsti zagovarjati načela trpečega delavskega naroda, v drugej vrsti pa vnemati ljubezen d.> svojega materinega jezika slovenskega in narodnost; nikakor pa ne bodemo pozabili bodriti rojake, da spoštujejo in visoko cenijo ustavo Zjed. držav, ter postanejo dobri meščani velike ljudovlade. Dalje o našem programu skoraj ni vredno govoriti ; dovolj je, ako rečemo, da bode ,,(il \S NARODA" vedno ostal glasilo zavednih, napredujočih, neodvisnih slovenskih delavcev ter vedno stal na braniku delavskih pravic. Vsebmo bodemo prihodnje leto le toliko spremenili, da bodemo do-našali novice na prvej strani, članke in dopise pa na drugej ; za listke imamo pa na razpolago že kaj mične kratkočasile povesti, ozirali se bodemo pa tudi na vesti i/, stare domovine. Zelo radi bi razširili list na trikratno izdajo, za kar nas nekaj rojakov bodri, toda nikakor Še ne kaže. delo in stroške pomnožiti za tretjino to bi se kaj lahko zgodilo, a nikakor ne vidimo, da bi bilo namestu rojake naročnike še več obremeniti ; upamo, da /. dvakratno izdajo tudi ustrezamo saj začasno. < )b sklepu leta se srčno zahvaljujemo vsem čast. naročnikom za lepo podporo z naročnino, kakor gg. dopisnikom ; toda objednem prosimo vse dosedanje naročnike in sotrudnike, da nam blagovole pridobiti še novih naročnikov in soboril< e\ v vednem boju za teptana prava delavskega ljudstva. Naročnina listu ostane kakor dosedaj za Zjed. države in Evropo $3 za vse leto, $1.50 za pol leta ali 75 centov za četrt leta. Za staro domovino bode sedaj dobro naročiti ,,GLAS NARODA" znancem in prijateljem ker po novem letu vendar enkrat odpade starove-ški časniški kolek, ali bolje, doma jim ne bode potreba nič od njega plačati. l*o Zjed. državah si pa pač nemoremo predstaviti slovenskega delavca, kteri bi zatrjeval, da je zaveden in napreden pri tem pa ne podpira ali ni naročen na delavsko glasilo ,,(iLAS NARODA". Računajoč na zavednost delavskega stanu in poželenju po napredku, stopamo s 1. januvarjem v osmi letnik, a pri tem računamo tudi na podporo oil rojakov, to je z obilnim naročevanjem in točnim plačevanjem naročnine. Naši slovenski trgov« i, obrtniki saloonerji in dr. pa z naročevanjem ,,GLAS NARODA" dokažejo, tla so prijatelji delavskemu stanu in ne računajo le na dobiček od njih, temveč tudi njih glasilo podpirajo. Naši zavedni delavci naj po vseh javnih krajih, kamor zahajajo in svoje novce dajo zaslužiti, zahtevajo daje na mizah razpoložen „GLAS NARODA", glasilo slovenskih delavcev ; ako dotičnik temu ne bi hotel ugoditi, pa naj hodijo onega obiskovat in dajo onemu zaslužiti svoje težko pridobljene novce, kteri podpira njih glasilo, njih zagovornika. Naprej dragi rojaki, slovenski delavci, ne smemo zaostati za delavci dru/.ih narodnosti; vsak delavec bodisi kterekoli narodnosti Vas bode spoštoval, ako mu poveste, da ste naročniki delavskega lista, kteri se poganja neglede na levo ne na desno za delavske pravice in koristi. Vsaka ptira v svoje gnezdo, mi zavedni delavci zaorimo v slobodnej deželi slobodno pesem, da se stresajo mračni in starokopitni duhovi, bodočnost je slovanska in delavskega naroda, do te pa le pridemo, ako podpiramo ono Časopisje, ktero se zato bori. Toraj zavedni slovenski delavci, zbirajte se okolu ,,GLAS NARODA" tudi v bodoče. Uredništvo in upravništvo „GLAS NARODA". Razmotrivanje pod črto. Piše Free Irance. Huda zima jo tudi v državi Illinois nastopila. Čas bridkega trpljenja je"za mvug in brezposelue prišel. Imamo sicer v časniških p:e-dalih takozvano „p ros per i teto", po domače: dobre čase, pa v velikih mestih kakor Chicaga, je vedno na tisoče siromakov, kteri ne vedo od giada, kam se bodo na v^čer vleg i. Razna dobrodelna društva za olajšanje trpljenja med ubogimi ima vsako veliko mesto, toraj tudi Chicago. Pobožne, bogaboječe duše, večjidel ženskega spola, hodijo okolu naberajoč novce za „Charity business." Vsak pozna ženske, trdega obraza, priletna, skrbno do pičice oblečene, ktere so na čelu teh društev. S tem ne mislim zua-čiti miloBrčne sestre katol. redov. V oziru imam tiste „busiuesslike" bab urn luteranskega veroizp^veda-oja, ktere so polne sladkih besedi, v njih srcih pa je nakopičeno le led in kamenje. C. Harraison, župan mesta Chicago. j® te dni izdal povelje, da morajo policijske postaje dajati prenočišča onim, kteri so ga po- trebni. Nato so gori omenjene „Charity-Ladiea"f pisale pismo na župana. Namesto v črnilo so pero vtaknile v žolč in strup, kteri se nabira v 6rcih te vrste žensk. Pro-testovale so prav energično prot človekoljubnemu čim župana. Rekle so, da so le one poklicane prenočišča takim ljudem preskrbovati — pa ne zastonj ! Vsak mora prej^ prenočišče z sekanjem drva ali drugim delom zaslužiti. Dajati prenočišča brez vsakega plačila, to po-kvarja le siromaka. Tako so ženske županu pisale. Res lepa miloščina je to ! Brez-poselui siromak tava ves dan s praznim želodcem po ulicah iska-joč dela. Ko pride mrak je potrt na duhu in telesu. Brezvspešno je bilo njegovo vprašanje po delu, miljo za miljo je v mrazu korakal po ulicah, obup in skrb ga prehajata. Vse kar si želi je mali suh in topel prostorček, kjer bi se mogel spočiti, kjer bi vsaj nekoliko ur speč prebil nezavednost. Pri teh luteranskih ,,Charity-busiuessih" so nastavljene stare ,,špičaste'* device, ktere vlečejo dobro plačo in se boje, da bi jim vsled županovega povelja „ kos tu mer j ev" zmanjkalo. Če bi se to zgodilo, po- Kdor naročnikov „Glas Naroda" dopošlje naročnino za prihodnje leto, dobi v nagrado lep STENSKI KOLEDAR, namreč oljnato sliko predstavljajoči) zimsko pokrajino. Ob koncu leta. Lučice na božičnem drevesu so pogašene in sedaj nam je vzeti slovo od starega leta. Človek je že navajen, da smatra leto kot nekak oddelek časa in Bi to predstavlja kot nekak zaključek. Iu zatojn tudi povsem jasna l^pa navada, da se pri prehodu iz starega leta v novo leto nekoliko nazaj ozre v miuole dneve. Ozrimo se še mi nekoliko nazaj v leto 1899. in kaj vidimo? Da je uprav končujoče se leto bilo v Zjed. državah hvala B- gu dobro leto. Letošnji božični prazniki ne dovo-Ijujejo, da bi zanikali boljše čase, milijone ljudi je te s tako velikem veseljem obhajalo, kakor že mnogo let ne tako; milijone in milijone dolarjev je bilo spravljenih v promet in darila so bila letos bogata, tako se poroča iz vseh delov širne ljudovlade, da bi le bila sreča mila in te znamenite praznike tudi drugo leto tako veselo obhajali. Delavci smemo tudi zadovoljni biti z uprav poslavljajočim se letom, boljši časi so zelo razvili trgovino in obrtnijo, delo je bilo lahko dobiti, brezposelna rezerva Be je zelo znižala, obilo naročb so imele razne tovarne, zato pa v bojazni, da jih ne bi delavci z štrajki in odhodom v druge kraje ovirali v grabenju dobičkov, so tovarnarji sami nekoliko povišali zaslužke. Pripoznati moramo, da je bilo zvišanega zaslužka deležuih stotisoče delavcev, isato so se tudi življenske razmere zboljšale in delavec je lahko več in kaj boljšega kupil. Ameriški farmer se tudi lahko sč zadovoljnostjo ozre v minolo leto, ker letina je bila v iBtini dobra, mnogo poljskim pridelkom je bila cena zvišana, lahko so se pridelki prodali ker se je ogromno izvozilo. T di trgovci in špekulantje so lahko prav zadovoljni s pOBlavlja-jočim se letom ; najbolj vesele obraze pa seveda delajo kapitalisti, kteri so v letu razvoja obrtuije, poljedelstva in trgovine spravili ogromni del pridelanega, ti gospodje se niso trudili, niso delali se znojem v obrazu, niso tvegali življenja in udov, a vendar so odnesli 90 odstotkov tem bi si mogle te babure po drugem potu kruh služiti— ali pa same na policijskih štacijah prenočišča iskati. Kako drugače ravna delavsko ljudstvo 1 Delavec ima usmiljenje do sobrata, ker on kaj se pravi boriti za vsakdanji kruh v sedanjih socijalnih razmerah. Župan Harrison je dobil od prebivalcev najrevnejšega dela mesta tudi pismo, v kteremu so med drugimi tudi sledeče vrste: ,,Mi, kteri delamo in živimo med siromaki, vemo, da je čut človečanstva bolji nego ,,osnovana dobrodelnost", akoravuo ne išče hrupne svetovne pozornosti.4' Cim dalje človek živi na svetu, tem bolj ima priložnost se prepričati, da je vse „buBiness,' ali ,gšeft' na svetu. Večkrat sem že mislil, zakaj mi Slovenci nimamo besede, ktera bi značila pojem angleške besede „business" ali vsaj nemške ,,gšeft". Morebiti jo pa že imamo, samo jaz za njo ne vem. To je kaj lahko mogoče. Jaz ne študiram moje spise obdan z raznovrstnimi knjigami, mojo knjigarno in pisarno nosim pod klobukom. Dalje ne pišem za visoko gospodo, ktera čita časnike pri črni duhteči kavi in s havanskimi smodkami v ustih. Pi- dohodkov dobička v dobrem letu, oni kteri so za nje delali, so dobili le drobtinice raz bogato obloženih miz. Kakor vsi stanovi in prebivalci obširne ljudovlade želimo i bodoče leto tako dobro, si gotovo v prvej vrsti kapitalisti to žele, ker bogato bi želi, ne da bi sejali in oraH Amerikansko lj udstvo je pa lahko ob sklepu leta tudi zadovoljno, da gre dolgo trajajoče bojevanje na ^ilipinah proti koncu; to vojevanje je zahtevalo veliko žrtev v denarju in človeških življenj ter zdravja; vse druge zadeve vnanje politike so smirnim potom rešile, posebno ako menjamo vprašanja glede Samoa otokov. Toda tudi nesreče niso počivale in bela žena je imela dovolj opraviti z svojo koso. Precej seje dogodilo nesreč na železnicah, po pre-mogo-in rudokopih in tovarnah; oba elementa ogenj in voda sta za-htevala svoje žrtve. Lepo število Slovencev je bilo položenih v prezgodnji grob, toda žal, da največ teh je žrtvovalo svoje zdravje in življenje ko so se pehali za vsakda-nji kruh, to je pri — delu. Zal, da se nemorejo naši ožji rojaki onstran oceana na Slovenskem tako pohvaliti kakor mi tukaj v tej deželi. Letino so imeli slabo, sadja ni bilo, ono malo trte, ktera še rodi, ali pa je na novo zasajena, pa tudi ni dala obilo pridelka, se živino ni več tako živahne kupčije in cene so nizke, ali najhuje je, ko je siromašni, od vseh strani stiskani kmet dosti nema ; skrbna mati vlada jim je nalagala bremena kakor bi i tam imeli tako dobro letino, nego smo jo tukaj imeli, mnogo obupajočih čvrstih Slovencev vidših svojo oso--do je obrnilo hrbet onemu sladkemu kraju — domovini, kjer jim je zibelka tekla in so čuli prvi najslajši glas ljubeče matere — in se podali čez ocean v slobodno Ameriko, kjer se sedaj v dobrih obrtnijskih letih za marljive, čvrste roke poleg kruha tudi meso peče. Uradniki naselbinske oblasti zatrjujejo, da se je v minolem letu nad 2000 Slovencev, ne Slovakov, priselilo v Zjed. države, vsem tem želimo srečno bodočnost, a naj tudi čislajo ameriško ustavo in postanejo dobri meščani kakor hitro jim to postava dovoli, to velja po pa v obče za vse rojake, kteri še niso ameriški meščani. Naš list ,,Glas Naroda" bode stopil v osmi letnik in ravno tako marljivo obiskoval rojake kakor šem za slovenske trpine, kteri čita-jo,,Glas Naroda", trudni in vpeha-ni, brisajoč si pot iz obraza, kteri je pomešan z fužinskimi sajami in ogljenim prahom. ,,Business, business" — na vse strani se čuje ta beseda — in kaj pomeni? Nemška beseda .Geschiift' ali kranjski „gšeft" pokriva precej ta pojm, vendar se ne razprostira tako široko na vso vrsto človeškega delovanja in mišljenja kakor angleška. V angleškemu jeziku ni važnejše besede, nego je ta. Od rojstva do groba — vse, vse je pri Ameri-rikanu ,, business". Menda, da na smrtni postelji nima druzega ,,busi-nessa", nego tuhtati, kako se bode v nebesa in sicer na najbolje mesto vtihotapil. Kdor v£ kaka slovenska beseda je najbolj prikladna angleškej „bu-sinesB", naj to v ,,Glas Naroda" priobči. Za najboljo rešitev bodem dal sto ,,Kimberley-Dif.mond Co." delnic, ktere so bile pred tremi mesecimi vsaka vredna 10 funtov šterlingov ali $50. Amerikanski in staro-domovinski Blovenski ,,besedeko-vači" potrudite se toraj 1 V ta šmentani ,,business" je Chamberlain, angl. kolonijalni mi- dosedaj po dvakrat na teden; tudi mi se moramo pohvaliti, da je naš list pridobil v minolem letu dokaj dobrih naročnikov, in precej rojakinj Be je oglasilo za naročnike; to nam daje pogum v delovanju in na podporo zavednih, napredujočih, neodvisnih slovenskih delavcev in njih prijateljev vedno računamo; kdor naših rojakov se smatra zavednim in s časom napredujočim. moral bi biti tudi naročnik ,,Gi.as Naroda", ker list koraka sčasom naprej! Vsem rojakom, rojakinjam in podpornikom našega podjetja vo-šimo: SREČNO, VESELO NOVO LETO! Nesreča v premogokopu. 22 delavcev usmrtenih. Mnogo ranjenih, med njimi tudi Slovenec Janez Skufca. Uniontown, Pa., 23. dec. V zgodovini tukajšnega okraja, ni bilo še tako hude razstrelbe, kakor-šna se je pripetila danes zjutraj ob polu sedmih v Braznell premogokopu, 22 premogarjev, večinoma Slovakov, je bilo usmrtenih in število druzih hudo poškodovanih Poleg tega je premogokop tako raz-djan, da ga bodo Dajbrže morali opustiti. Razstrelba je bila tako strašna, da je celo zunanja poslopja premo-gokopa na kosce razbilo. Šest milj daleč se je čulo gromenje razstrelbe in mnogo ljudi je mislilo, da je potres. Ko seje zvedela nesreča, hitelo je tisoče ljudi k razdjanemu premogokopu, ker so se ves dan vršila rešil na dela. Povsodi je bilo videti brezmejno razdjanje. Tramovi in podpore so bile polomljene, kratko vse kar spada k delu v premogokopu je ležalo v razvalinah. Med slednjimi je bila tudi vspenjača, v kteri je bil Wm. Thomas usmrten. Truplo je ležalo zmečkano in brez glave ob steni, jedna roka je bila odtrgana — tlak jo je odnesel navzgor in vrgel 200 yardov daleč na polje. Njegovo desno nego s čevljem vred je našel pozneje nesrečni oče usmrtenega zgoraj viseti na železnem okviru. Obup se je polastil starega moža pri grozovitem pogledu. Tacih prizorov je bilo več, nister svojo taco v južni Afriki vtaknil. Nedavno sem na temu prostoru rekel, da če se posreči Transvaalom Angleže parkrat dobro naklestiti, Be bode začela Anglija tresti in majati. To se je zgodilo in britansko svetovno vladar-stvo je v nevarnosti. Reči se Bine, da je britanska nadvlada v južnej Afriki potrta, in da se bode groženje Boercev potisniti Angleže v morje, vresničilo. V zvezi z južno afrikanskim vprašanjem pa znajo še svetovne Bpletke najvišjega reda za vse narode nastati. Nisem človeški dihur, jaz črtim prelivanje človeške krvi kot kršan-ski človek, spoznam to kot zločin-stvo proti božji, človeški in naravni postavi — če pa berem da angleška kri v južni Afriki teče kakor zelena Sava v stari domovini, potem — Bog mi odpusti. — moje srce ne čuti najmanjšega žalovanja. Poznam Angleže, so krepki, čvrsti, pogumni junaki — pa te prednosti ni treba zlorabiti mirne, poštene, delavne bogaboječe državljane slobodne republike tako surovo in nečloveško gnati v bran svoje časti, svojih domov, svojih obitelji in vsega kar je milo in drago človeku na svetu. Primerjal bi angleške vojake v ko so bližnji sorodniki spoznali svojce med ponesrečenimi premo-garji. Brownsville, Pa., 24. dec. Kol ikor bolj dohajajo v javnost po-dr<_ bnosti o razstrelbi v Braznell premogokopu, toliko grozovitejša se kaže nesreča. Tudi ne bode pri 22 mrtvih ostalo, kakor seje včeraj poročalo in mogoče je, da jih bode še jedenkrat toliko. Najmanj dvanajst trupyl je viduih, toda predno jih bodo izvlekli izpod razvalin, tre-balo bode še napornega dela. Z onimi, ktere so našli včeraj, je torej že 24 mrtvih. Našli so tudi 13 živih, kteri so bili hudo opraskani in ožgani. Mislijo, da živih ni več v jami, zato bodo sedaj skrbno iskali mrtvece. Toliko je že sedaj gotovo, da je nesrečo zakrivila dobičkaželjnost družbe, ktera je svoje ljudi pustila delati pri odprtih svetilnicah, akoravuo je bilo znano, da je bila jama polna plina, ker so odprte svetil-uice cenejše, nego varstvene, in ker prve veliko bolj svitlo gore, torej se pri njihovem svitu več dela stori. Pri vhodu premogokopa čakajo bridko jokajoče žene in otroci. Oropani reditelja imeli so žalostne božične praznike; drugi premogarji pa so sami ubogi ter od svojega skromnega zaslužka ne morejo pomagati nesrečnim. Seveda. .. > . mislih vsako.niso je_ dobro — Večinoma je tudi Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš, daje boljše nego dobro. — Istoje NAJBOLJŠE ....... Bosch Brg. Co. LASE LINDEN, - - MICH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. južui Afriki divjimi zverinami, ktere hrepene po krvi svoje žrtve. Pri vsej takozvani kulturi je Anglež neizrečeno zverinskega značaja. Vsa angleška zgodovina ni druzega nego krvavi potok, po kojem bo gazili njeni vladarji, njeno ljudstvo. V iuteransko angleških katedralah stoje v bronu vlite in v kamenju vsekane podobe največjih krvolo-kov. Ljudstvo jim daje češčenje, ktero pripada le onim, kteri so v zatajevanji samega sebe žrtvovali, svoje življenje v ljubezni do bližnjega. Kar so Angleži sejali, to bodo želi. Curkoma je pod njihovim orožjem tekla človeška kri, krvavo morje pa bode zatonilo angleški plemen. Ko se roka angleškega vojaka v krvi strasti tre^e v poželenji po krvi Boercev, slednji mirne duše, jasnega očesa in krepke roke pomeri in cvet angleške vojne se vali v svojej krvi. Edini pomočnik Boercev je zavest pravice, to pa je nepremagljiv zaveznik. Cvet angleške vojske, pogumne čvrBte sokole skotskih gor&, smrt zaničevajočo srčnost zapeljanih kel-tov iz Irskega otoka — bo pognbo-nosno Boerci že večkrat v tej vojni pobili. Kako bode še le šlo milico in prostovoljci I? thižh .SM&f k 'iV IcJP - ti Entered aa second elms matter at tli« New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. izdajatelj in urednic: Published by F. SAK8ER. 109 Greenwich St* New York Citj. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta ..............$1.50, L% Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. „GLAS NARODA („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov. Dopisi brez podpiBa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mod Order. Pi i spremembi kraja naročnikov nrosiuio, da se nam tudi prej&uje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite btstovom : f,Glas Naroda ", 109 Greenwich St. New York Citv. Kakor *e iz L'uiontowua poroča, so radi utrujenosti delavcev odložili rešilna dela vBr&zn-dl premogokopu na jutri zjutraj. Do sedaj so spravili na površje sedemnajst mrtvih Od desetih danes najdenih so spo znali samo sedem Slovakov. Med hudo poškodovanimi je Slovenec JanezSkufca,doma iz Malega Lipja, okraj Žužemberk. Unioutovu, Pa., 24. dec. Ob 7. uri danes zvečer, so iz Braznell jame, kjer ee je včeraj pripetila pogumonosna razstrelba, privedli sedem trupel. Upati je, da se bode število mrtvih zmanjšalo na 20, toda radi nevarnega stanja jame, bode težke vse žrtve spraviti na površje. Pri rešilnih delih pomagajo tudi preinogaski nadzorniki sosednih okrajev. Coroner je danes popoludne pričel s posmrtno^pre-iskavo. Iz našiti novili kolonij. Young postal governer. Manila, 25. dec. General Young, kteri se je kakor znano vedno pehal za Aguinaldom, ne da bi se mu posrečilo ga zasačiti, je imenovan goveruerjem severoiz-točnega Luzona. Uvedel bode ci- Kaj vojua z novodobnim orožjem pomeni, to nas uče prav dobro britke skušnje v južni Afriki. Groza in trepet mora mirno korakajoče bataljone navdajati, ko začne moštvo padati, ne da bi bila najmanjša sled o sovražniku. Kroglje frče in žvižgajo, zadenejo zdaj tega pajdaša do smrti, druzega zopet poderejo ranjenega na tla. Od kcd kroglje prihajajo, to je vsem neznano. No ve puške nesejo tako daleč, da napadenemu ni mogoče strelca videti, ako so v raztresenem vojnem redu, novi naboji ne puščajo dima in tudi pok se v veliki daljini zgubi. Prišel bode res čas, ko Be bodo vojne nehale in to vsled smrtonos ne popolnosti orožja. Najmanjša dežela Be bode mogla proti največji braniti, ker vsak korak bode veljal napadovalcu neizmerne žrtve. Kdaj bode prišel zlati čas ko bode človek nehal človeka preganjati, sovražiti, njegovo kri prelivati? Želimo in upajmo, da bode ta Čas enkrat prišel. Nobeden zdaj živečih ga ne bode doživel. Vsaki med nami pa se svojimi deli lahko pripravlja pot, po kojej bode posta* io zmagovalno načelo: „Slava Bogu na nebu, mir ljudem nm semlji!" vilno upravništvo in odprl colnin-ske hiše, kar bodo tudi v drugih pokrajinah posnemali. Konjiški polk št. 3 in pešpolk št. 33 sta se nastanila v Viganu. Vsi drugi sedaj v bližini Lingayen zaliva nastanjeni vojaki odrinejo v Dagupan. Zelen božič v H a v a n i. Havana, 25. dec. Krasno vreme je bilo prvi božični dan pod amerikansko vlado. Bilo je kakor spomladanski dan na severu, vse zeleno. Božična drevesa, ktera so nektere družine importirale, tedaj □ imajo izključne pravice, ozeleneti božične praznike na Kubi. Dopisi. Braznell, JPa., 24. dec. (Nesreča v'premogokopu ) Dragi mi „Glas Naroda", prosim za malo prostora v našem cenjenem listu, da rojakom naznanim žalostno vest o nesreči, ktera se je tukaj pripetila dne 23. t. m. Zjutraj ob polu šesti uri se je vnel podzemski plin in je zahteval žrtev veliko ljudi. Med pones'ečenimi je tudi naš rojak John Skuf c a, doma iz Malega Lipuja, okraj Žužemberk, njega je tako poškodovalo, da je zelo dvomljivo, ako okreva ; roke mu je zelo hudo sežgalo, glavo pa tako ob-žgalo, da zdravniki dvomijo, da kreva. 22 premogarjev je usmrte-uih, večinoma Slovaki in Madjari. Tukaj smo 0 novih staib. Odkar obstoji oddelek za stavbe ni bilo v njegovi pisarni na iztočni 36. cesti v New Yorku takega dre-uja, kakor 23. decembra. Stavbar-skih podjetnikov, zasebnih posestnikov in arhitektov, kteri so hoteli vložiti načrte za nove stavbe in po prave je bilo toliko, da je mnogo prosilcev moralo po več ur stati na ceBti, dokler bo prišli na vrsto. Vrednost poslopij, ktere hočejo graditi po vloženih načrtih znaša $12,000.000 Dvajset posebnih kler-kov je delalo vso noč pri vpisovanju načrtov. Uzrok velikanskega drenja je bil novi stavbarski zakon, kteri ima sicer bolj stroga določila, v obče pa varuje le interese špekulantov in hišnih posestnikov, ne pa one prebivalcev. Četrt milijona bode veljala pravda Štirideset dni je že minolo odkar seje pričela sodnijska obravnava proti Roland B. Molineuxu radi umora se zastruplenjem in nihče še sedaj ne more reči, kdaj se bodo obravnave končale. Najbrže bode porotna obravnava trajala dalj časa nego kdaj popreje v državi New York. Dosedaj je obravnava proti Mary A. L. Fleming radi zastrup-ljenja najdalj časa trajala, namreč 48 dni. Poleg tega bode obravnava proti Molinenxu najdražja kolikor jih je bilo dosedaj v tej državi. Stroške cenijo od $150.000 do $270.-000. Obravnava proti gospej Fleming je veljala $73.000. V Moli-neuxovi obravnavi bodo največ veljale izjave zvedencev pisave. Velik požar. V šestnadstropnem poslopju št. 132—136 William St. v New Yorku je 24. dec. ob 3. uri zjutraj nastal ogenj in se tudi gore njega nadstropja sosedne hiše prijel. Ob 6. uri zjutraj je bil požar pogašen. V poslopju je imela tvrdka Berlin & Jones Envelope Co. svoje prostore. Škodo na poslopju in zalogah cenijo na $175.000. Z vodo so hudo poškodovali zalogo treh sosednjih tvrdk. Silver Dollar Smith nmrl. Charles Smith, poznan pod imenom „ Si Iver Dollar Smith", ker je svojo pivnico deloma tlakoval z srebrnimi dolarji, je te dni v svojem stanovanju vslod sušice umrl. Ko je sprevidel, da se mu bliža konec, uredil je podrobnosti za svoj pogreb in se o tem šalil z obiskajočimi pri-jatelji. Smith je bil 48 let star in sin židovskih starišev rojen na Dunaju. ----J J« f JJAC7U. UUTB1S.1U 5WH1CC i 1 UjOLi XJ LL IJ it J U. smrtjo, da naj naznanim vsem nje- Kot dveleten otrok je prišel z sta-govim znancem, da vsakomu vse I riši v Ameriko. Ko je na jugu vz- bruhnila meščanska vojska, pobeg* nil je 121etni deček etarišem in šel z vojaki newyorškega polka. Častniki so skrbeli zanj, toda ga čez dve leti poslali domov. Leta 1S80 se je pričel pečati s politiko, v kteri je bil zelo delaven. Bil je večkrat bogat mož, toda zopet vse zgubil, ter umrl, ne da bi bil zapustil kaj premoženja. Smith zapušča vdovo in štiri hčere. Bil je umrli tudi zelo dober, predober človek in toliko izdal kakor pridobil, nekteri celo trdijo, da bi bil milijonar, ako bi bil bolj ,,Btisnen". Kletvina proletarca. Pred 5. Ave. hotelom v New Yorku je božični dan stal dve uri jeden najbolj umazanih in raztrganih trampov. Obraz mu je obdajala štrleča brada. Njegov klobuk je bil poln lukenj in kraji so bili deloma odločeni. Postavil se je tako, da ni bil nikomur na poti, toda zamogel opazovati vsacega, kdor je šel v ali iz poslopja. Oblečen v premajhnjo suknjo, tako je stal tam, podoba največjega siromaštva in strmel, ko se je zmračilo v krasno razsvitljeni mostovž hotela, kjer so se elegantno oblečeni gostje zabavali v raznih gručah. Nakrat je skočil k vratom iste odprl in stal pred vhodom mo-stovža. Za treuotek je segel po sapo in jjotem zavpil: „Strašne, strašne božične praznike!" in nato še z vso močjo zakričal: ,,Prokleti bodite vsi!" Do najbolj oddaljene čitalne sobe so natančno čuli njegovo kletev. Vse je skočilo po koncu proti vhodom. Služabniki hotela, detektivi in klerki so hiteli proti vratom, toda tramp je izginol iu ui ga bilo moč najti. Vihar na Staten Islandn. Ob obrežju Staten Islanda je 24. dec. divjal hud vihar, iu bilo mnogo jadrnic iu čolnov poškodovanih. Malo ladijo je vrgel vihar na obrežje, drugo je treščilo ob skalo, da seje razletela. Pri Stapel-tonu zasidrane ladije je njeno moštvo le z največjim naporom rešilo pred jeduako osodo. V Tom-kinsvilleje vihar grozno razsajal, odkrival hiše in trgal telegralične žice. Dimnik Duucanove niše je padel s tako silo na sosedovo kuhinjo, da je bila slednja popolno razdiana. Velika je škoda, ktero je provzročil. Se vrabci ne marajo za mesto. Pittsburg, Pa., 23. dec. Že nekaj časa zginjajo vrabci iz pitts-burške okolice. Kakor videti, pitts-bnržani uzroka temu ne poznajo, ker tukajšnji Časopisi trdijo, da vrabci ne dobe dovolj hrane na tlaku, odkar snažijo ceste. Da je s premogovim prahom, dimom in drugo tovarniško nesnažuostjo napojem zrak pregnal vrabce, pitts-buržani radi krajevnega domoljubja najbrže ne bodo hoteli priznati, akoravno je splošno znano, da je Pittsburg najbolj zakajeno mesto v Ameriki. Velik štrajk preti. Al ton a, Pa., 24. dec. Kakor sedaj kaže, bode najbrže 1. jauu-varija nastal splošen štrajk v okraju mehkega premoga, ako delavcem ne dovolijo zvišanje plače za 30 odstotkov. Za 27. dec. je sklican velik shod, pri kterem se bodo posvetovali o štrajku. V štrajku bode baje 30.000 premogarjev, kteri še vedno upajo, da se bodo z delodajalci z lepo pogodili, to pa bi bilo mogoče le s popolnim dovoljenjem stavljenih zahtev. Tukajšnji premogarski baroni, nikakor ne dvomijo o resnosti delavcev, toda poskušajo zadevo do aprila odložiti. Seveda so se podjetniki dosedaj za določila o plači zelo malo brigali in z svojim svojevoljnim postopanjem pripomogli k sedajnemu napetemu položaju. V vesel jn smrt. LouiBville, 25. dec. V hiši John Biechnerja so danes slovesno obhajali božične praznike, a končalo to s£ žalostjo. Vse je bilo veselo in debre volje, mladina je skakljala okolu božičnega drevesa in pričakovala Santa Claus, za kteregn se je preoblekel Biechuerjev svak Jakob Hanlow, znan meščan. S puško v roki, ktero mu je Biechner uročil, je vstopil in meril na igračo visečo na drevesu. Ko je puško obrnil, seje ista 8pr*žila iu Hanlow je zadel svojo lastno ženo, ktera je radovaje sedela pod drevesom. „Oh očw", je zaklicala, „ustrflil si me!" Hanlow je brzo vrgel obleko raz sebe in hitel k ženi, toda — zaman, bila je mrtva. Le s težavo so mu ubranili, da ni Bam Bebi segel po življenju. Tudi v ječi ga morajo skrbno nadzorovati, da ne izvrši samomor. Parnik ,,Lanra Marion" potopil Newbury Port, Mass., 24. dec. Pri zelo viharnem morju se je včeraj večer parnik „Laura Marion" v tukajšnem pristanu potopil. Kapitan Frank Sargent, krmar in strojevodja so brezdvomno vtonili. Podatki o zamorskem prebivalstvu. Washington, 24. dec. Akoravno ni splošno znano, je vendar istina, da v Washingtonu živi več zamorcev, nego v kterikolem drugem mestu Zjed. držav. Celo več nego v St- Louisu, Baltimore in New Orleansu. V velikemu New Yorku z 3,500.000 prebivalci je zamorsko prebivalstvo samo na pol tako veliko, kakor v Washingtonu. Po številjenju 1. 1890 je bilo v Wa shingtonu 230.392 prebivalcev med temi 75.572 zamorcev. Potem pride New Orleans z 64 491 zamorci med 242.039 prebivalci. V New Yorku je bilo samo 23.601 črncev. Kolikor bolj proti severozapadu, tembolj je redko zamorsko prebivalstvo, ker jim mrzlejši podnebje manj ugaja. Zato je bilo v Chicagu med 1,099.-SoO prebivalci samo 14.910 zamorcev. v Milwaukee pa je bivalo samo 45S zamorcev med 204.465 prebivalci. V San Francisco, kjer je zelo milo podnebje se je podalo samo 1>47 zamorcev, najbrže zuto, ker dolgotrajno potovanje tja stane mnogo novcev, ali pa jih je odvračalo tekmovanje Kitajcev. V Salt Lake City se je med 44.813 prebivalcev naselilo 240 zamorcev. Pisma na Santa Claus. Washington, 24. dec. Da ima božiču i čas za otroke največje veselje o tem ve tudi Dead letter Ollice nekaj povedati. Od prvega decembra je dospelo tja nad 100 na Santa Claus naslovljenih pisem, mnogo uefrankirauih, drugi z navadno znamko za 2 centa, na uekterih pa tudi take po 5 centov, kakor bi Santa Claus stanova! v kaki daljni deželi. V pismih izražene želje otrok so seveda zelo različne; večinoma prosijo za okrogle dolarje in candy, — prav značilno za to deželo. Pisma, v kterili so navedeni naslovi, bodo poslali odpošiljateljem, druge pa uničili. Morilci 1. 1899. Washington, 25. dec. H koncu bližajoče se leto je bil > za zvezno Btolico morilno leto v pravem pomenu besede. Od miuolega januvarija so bili štirje morilci k smrti obsojeui, dva so odposlali v dosmrtno ječo, deset pa je zaprtih toženih umora. Jednega morilca, Frank Funka po imenu je iskala policija več nego leto dni. Minoli teden so ga najsurovejšega umora krivim spoznali in sedaj čaka v takozvani Guiteau celici svoje obsodbe. Božični darovi za delavce. Chicago, 23. dec. „American Express Co." bode svojim 10.000 služabnikom podarila za božič vsakemu po So. Na priporočilo ženskega kluba bo družbe pouličnih železnic svojim sprevodnikom dovolile, danes od vseh potnikov, kteri bi to prostovoljno storili, vzeti po šest centov voznine. Sesti cent je njihov za božično darilo. Parnik ponesrečil. 21 mornarjev utonilo. Norfolk, Va., 24. dec. Briti-ški parnik „ArioBto14 na vožnji iz Galvestona v Hamburg ne je danes zjutraj v hudem viharju šest milj južno od Cape Hatteras potopil. Samo 9 mož se je rešilo; 21 mornarjev pa, kteri so se v treh čolnih podali na razburkano morje, je vtonilo. V splošnji zmešnjavi nis-zapazili svarilna znamenja rešilne postaje. Mislijo, da parnik ni še popolnoma zgubljen. -Nemiri med zamorci in Židi. Newport, New®, W. Va., 22. dec. V Kocketts okraju, kjer bivajo zamorci in mala naselbina Židov, prete nevarni nemiri. Že dalj časa bo zamorci sistematično ropali Žide. Slednji so danes zjutraj ustrelili zamorca Philipp Williamsa, ko je udri v prodajaluico Žida. Pozneje bo se zbrali zamorci kričaje po maščevanju in jeden njih je napadel žida, kteri Be je udeležil jutrajnega streljanja. Med tem ko so židje planili po napadovalcu, je ta zbežal, drugi bo planili za njim in posebni policaj je ustrelil beguna v hrbet. V hipu se je zbralo okolo Židov tisoč razkačenih zamorcev, kteri bo z gorjačami in kamenjem pričeli udrihati po svojih nasprotni kih. Židi so se zbrali in kar tja vendar streljali na vse kraje in še jednega zamorca smrtno zadeli. Nastalo bi bilo gotovo splošno morenje, da ni prihitel še pravočasno oddelek po-licijev na pozorišče. Vkljub temu je trebalo velicega napora zadržati zamorce pred nadaljnimi izgredi. Pri izgredu udeležene osobe so zaprli. Danes zvečer so se židi zaprli v svoje hiše, ker se je vsaki čas bati izgredov razburjenih zamorcev. Drzen rop. S a n Francisco, 24. dec. Tomaž Kaerstonova soproga, ktera je v New Yorku postala žrtev drznega ropa, je včeraj po železnici sem do-i spela bolna in potrta. Vsled strahu, kterega je prestala v New Yorku bode še morda prišla ob paui^t. Gospa Kaerston je obiskala svoje sorodnike na Sv^dsk^m iu s parni kom dospela v N*-w \ ork, kjer je vzdignila 700 dolarjev, ktere jej je poslal mož telegratičuem potom. Ko je kupila vožni listek in oddala ; prtljago, šla je po Broadwayu, da bi dospela na železuico. Na cesti so jo od zadaj napadli roparji, klo-roformirali, potisnili v kočijo in oddirjali. Roparji so jej vzeli denar, kterega je imela v nedriji, in potem zvečer pol nezavestno ženo odvedli na železnico iu poslali v San Francisco. Sprevodniku so rekli roparji, da je žena pijaua in bode najbrže kvasila še čudne reči. Iu tako se je tudi zgodilo. Sedaj je v zasebnem zdravniškem zavodu, dokler pride njem mož po njo. Potres v Californiji. Ij o 8 Angeles, 25. dec. Božično jutro je napočilo danes z najhujšim potresom, kar se jih je dosedaj pripetilo v tem kraju južne Californije. Potres ui obiskal samo Los Angeles, ampak tudi druge južne okraje. Potres se je raztezal do San Diege iu najbrž^ tudi na dolenjo Californijo v Sau Jacinto, Hemet in Riverside couutyje. Okrajna bolnišnica se je porušila. V Sabobi je bilo 10 Indijancev usmrtenih. V razuih hotelih je nastal med gosti velik strah, toda nihče ni bil resno poškodovan. Na kameuitih poslopjih so nastale velike razpoke in tisoče oken bo je zdrobilo V Los AngeleB se je pripetil prvi sunek ob 4.27 uri zjutraj iu čez pol sekunde drugi močnejši. Oba Bunka sta trajala od 12 do 15 sekund. PovBodi, kjer so čutili potres je pustil sledove razdejanja. V San Jacinto dolini, ne stoji nobeno zi-dauo poslopje več, vse je razdjal potreB. Predsednika banke zaprli. Los Angeles, Cal., 23. dec. Chaa. Cola, kteri je bil pred dvema mesecema še predsednik z $10,000.-000 bankerotirane ,,Globe National banke" v Bostonu, bo danes v Re-dondi zaprli. Zaporno povelje bo dobili iz Bostona, ker je Cola ukrsi iz banke vladino gotovino. Indijanci hrepene po boju. T a c o m a, Wash., 23. dec. Na-selnike pri Lalle jezeru v Chilcootu B.C. , so napadli tamošnji Indijanci, kteri ne morejo trpeti belopoltnih ljudi. Pred nekoliko tedni je med Indijanci in naselniki prišlo do boja. Oblasti zasledujejo vodje indijanskih izgredoikov. Bryan na lovn levov. Austin, Tex., 25. dec. Prihoduo sredo bodo na čast navzoč nega ere-brninarja Bryana priredili veli-kansk lov na panteije in leve, pri i Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik : Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Jo-ip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Globok\r, Box 302, Ely, Minnesota; Bi&gajnik: Matua Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCJ KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota ; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. D pisi naj 8'' blag volijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- k tereni bodo spustili 200 psov. Povabljenih je nad 100 osob, m^d t^mi vsi državni uradniki. Bryan bode jahal pred lovci. V ueobljude-nih krajih tega couutyja, ob Colorado reki, severno od Austma se klati muog^ panterjev in meksi-kanskih levov. Zv^rjad krade farmarjem ne samo najdubelejša telnta iu ovce, ampak napade tudi človeka, ak<> jn gladuu. Vaekako bnde lov zelo zanimiv. Evropejske iu droge vesti. Loudon,22 dec. Parnik „\Ver-knndam" od h-,landsk<»-ameriške Črte, kteri je včeraj odpljul iz Amsterdama v New York, je nedaleč od Maasluisa v g'-*ti megli trči1 oh britiški parnik , Silvio". Slednji-j^-o*tal baje nepoftkodovan, med t^m ko je bilo na „Werk^udamu" ob strani p«-t plošč udrtih. L o n d o »i, 23. dec. Pri odhodu 1 amerikatitik" bolniške ladij* ,Maine' v Južno Afriko, je prmizročilo danes ve"? mornar ev Newyorčauov raz grajai tjr,, ker so se ra«ii raznih pritožb v slednjem trenotku upirali odriniti z ladijo in na po Bled le tukaj ostali. R i m, 23. dec. I« poslednjih poročil o zemt»k>'m plazu pri Amulli je razvidno, da zguba ljodij ni tako velika kakor so sprva sodili. V nekako bod*-* kakih 30 m rtv h Re šil tin dnla so trajale vso noč. Našli ao dva mrtveca in des^t hudo ranjenih izvlekli izpod razvalin. Zemlja se je porušila nenadoma. Kraj, kjer je priptila nesreča, je naj lepši v Amalfi. Na v šini se dviga kapucinski hotel, krasno letovišče, v cuoiju je stari kapuc, nek i samostan, poleg tega hotel Santa Gate-rina iu več vil. V poslednjem tre-uotku sti hiteli dve Angležinje na-raj v hotel Santa Cat**rina po svoj denar in tako našli grob v razvalinah. Se zamolklim ropotom so zdrsnile razvaline v morje, uničeua so bila poslopja oh obrežju iu kapucinski hotel se je spremenil v kup razvalin. Bliskoma se je razširila vest po mestu iu grozen strah seje polastil prebivalstva, ktero je hitelo na kraj nesreče. Več ur se za zasute ni skoraj nič storilo; potem so prišli vojaki in pričeli izkopavali je. K ■reči je l>ila večina letovišča rje v v Rimu. Sedaj preti mestu drugo po-rušenje zemlje. Prebivalci bežu v varne kraje. Dnu aj, 23. dee. Grof Zeppelin, kteri se je bavil z sestavo zrako-plavnega stroja, si je segel po življenju. Bal seje, da ne bi izpodle-telo njegovo podjetje, pri kterem je bilo vloženih $-50 000, imetja malih delničarjev. Poskusili bodo zra-koplavni stroj zgot »viti. Du u a j, 25. dec. Tukaj se mu dijo poverjeniki črnogorske vlade, s namenom iskati na posodo 82,-000.000. Toda vkljub zapeljive ponudbe 20 odstotkov, noče nobena banka dati posojilo. Cruogora je kakor videti, zgubila kredit. Celo novo urejeua armada kneževine že pojemlje, ker niti častniki, niti mo-fitvo ne dobi svoje plače. Vojna m Joerci in Anglijo. I/ o n d o n, 22. dec. Med tem ko iz Moder Riverja ni uikakih poročil, dospelo je več podrobnosti čez Magnrsfonteina. Toliko je gotovo, da so Boerci tam vtrjeui v tako močni poziciji, da ematrajo isto nepremagljivim. Taka vtvrdba pa ni samo pri Magersfouteiuu, ampak še trdnejša pri Tu gel i. Rovi so jed-naki podzemskim poslopjem s prostori za zbiranje in ob M odder ju iste pomakujejo vedno bolj proti severu okolo britiškega tabora do liiet reke. A ko bi hotel general Mnthuen svojn stališče premeniti, moral bi odkorakati na južno obrežje reke in od tam zopet na kak iiaO.u pro lirati proti severnemu obrežju. General Warren se ni pridružil še Methueuu kakor so mislili, ampak vkrcal se je v Kapsta tu in odrinil proti iztoku, kam, tega nihče ne ve. General James H. Yule, poznan radi begu podobnega umikanja po bitki pri G1 ncoeproti Ladysmithu, je baje zblaznel. Strahovitosti onega pouočuega, negotovega od Boer-cev vedno n a d logova nega begu podobnemu umikanju, osoda vjetih huzarjev, osobito pa tarnanje in Vitanje žen in otrok ranjenih, kte-re je a prtljago vred v Dundee pre pustil Boercem, so mu bili vedno pr^d očmi iu mu douelo neprenehoma na uho, dokler se mu ni ko-uečno zmešala pamet. Vkljub temu j- bilo umikanje generala Yuleta pod takimi okoliščinami strategič-na spretnost. Pariz, 23. dec. Sedaj se je raz nesla vest, da se je v Lourenzo Mar-quez izkrcal britiški vojni oddelek, kt^ri se proti Pretoriji pomika. X«mška vlada se je baje boji blokade Delagoa zaliva od Anglije, t r bode vsled te bojazni takoj ukre-lila sv<»je uredbe, da varuje interese Nemčije, predno Velika Britaui-a izvrši svoj namen. Durban, 23. dec. Iz Camp ( hie veiny a» brzujavlja, da so Boerci odpeljali vse od Kullerja na obrežju Tu gel a r»ke zapuščene topove 15. dec. popoludne, med tem ko so bili britiški topničarji varovani od svojih to->ov, prekoračil je močan oddelek Boercev reko in obkolil topove. Boerci so rekli Angležem, da naj se nazaj podajo, ali pa jih bodo postrelili. Nato se je večji del An gležev podal in iioerci so odrinili i topovi. Nekaj topuičarjev je ušlo B e ro I i n, 23. dec. Po oficijel. uih poročilih iz nemške zatočne Afrike, je tam nastanjeni poročnik princ Prospor Areuberg, pol zamorca Caina na peklenski način umoril. Cain, poročnikov sluga, je bil si i Angleža in zamorke. Aren-berg ga je vpijanil, in ko je sluga nekoliko drzen postal, dal ga je zve-zati in proti stropu potegniti, ga dal naposled od straže ustreliti. Cesar Viljem je za povedal od Areuberga izvršen umor preiskati, o tem pa ni š« nič določil. Vseka ko pa bode zadela morilca, ker je poročnik princ, le mala kazen, kajti za taka hudodelstva je ime! blazni Viljem že od nekdaj prav občutljivo srce Drobnosti. Zaradi praznikov in popravljanja strojev se je ta številka za-kasnola. kar naj blagovolijo častiti naročniki oprostiti. Listek se na haja na zadnji strani. O našem KOLEDARJU za leto 1900 piše ugleden inteligenten slovenski mož: ,,Koledar za leto 1900 dobil. Moram reči prav priročen je, ter dobro zabaven in tudi podučljiv. Gotovo zasluži on, da bi ga imeli v si«' n i slo enBki h Si in se krati?o ^asili ž njim v mrzlih zimskih večerih poleg gorkega zapečja". To naj naznanje vzame vsak rojak kdor še nema „Kolodarja", kteri velja s pošto vred 25 ct. * * Iz Kansas City, Mo., nam piše rojak od 21. dec., da je v Hays City, Kans., zopet bil z veliko večino izvoljen za ,,County Sherifa" in to že drugikrat naš rojak Nik. Loreditsek, rojen v Črnomlju na Dolenjskem. Mož je zelo priljubljen med prebivalci onega mesta, mi Slovenci smemo pa tudi ponosni biti, da naše može i tujci čislajo in spoštujejo. J. P-k. * * * Naselnik v ženskem kri-1 u. Med potniki medkrovja na parniku „Kaiser Wilhelm der Gros-se" je minoli četrtek dospel tudi 191etni Slovenec Peter Šegina in potoval k svojej teti Katarini Šegina v Bradford Conn. Peter je bil oblečen v ženska krila in tako iz doma v New York došel. Na parniku je bil pa preveč uljudeu proti ženskam iu to provzročilo posebno zanimanje zanj. Dospevši pred na-selniško oblast je bil strogo vprašan in povedal, da ni ženska Terezija Martmšič, na koje ime je imel potovalni list, ampnk Peter Šegina, v žensko krilo oblekel se pa zato, da je laglje ubežal vojaškim dolž-uostim. Ker je po Petra prišla njegova teta, so mu dovolili se izkrcati. * , * Družbe sv. Cirila in Metoda veliki dobrotnik, veletržec Ivan Perdan v Ljubljani je za vselej zatisnil zemBke oči. S^otakov in stotakov je dobila družba iz njega lomoljubnih rok. V kratkem času, odkar je založil družbine vžigalice, je namreč izročil nad 2000 gold. * * Zgodovinske hiše zadnji lel bo v kratkem porušen. Iu to je Strukljeva hiša v Kolodvorskih ulicah, v Ljubljaui, v kateri je bila stara znana gostilna ,,pri združe-ju,, ali „pri Bitencu" ; tja so zahajali svoje dni odlični slovenski možje, med njimi tudi pesnik dr. Prešern. Gostilna se je sedaj preselila v krasne prostore nove Štruk-ljeve hiše. Tako izginjajo stare zgodovinske hiše s površja kot žr-:ve regulacije ljubljanskega mesta. Lani je padel Aurov ,,vagon", zdaj pa Strukljeva hiša. * * * V ljubljanski bolnici je umrl gostilničar Anton Šiler iz Sa-spa pri Gorjah vsled ran, katere mu je bil zadel neznan tat, ki ga je Siler iz svoje hiše dne 26. nov. prepodil in ga potem skušal ujeti. * * * Umrl je 5. dec. zjutraj v Kranju pivovar občespoštovani goBpod Peter Mayr v starosti 82 let. Bil je mož kremenitega značaja in narodnega prepričanja, ki je vzgojil lepo število vrlo narodnih sinov in hčer. S svojo skoraj nedoBežno pridnostjo in nenavadno žilavo delavnostjo je bil pravi vzgled svojim someščanom. — Po naporufm delu bodi mu žemljica lahka I V Vod i c a h so epidemičuo nastopile ošpice iu davica. V teku dobrega tedna je umrlo čez deset otrok in vendar se trdi, da te bolezni nista nevarni. * * * P o ž a r i. V Oboluem pri St. Vidu v zatiškem okraju je dne 29. nov. gorelo pri poBeBtuiku Francu Ka-stelicu. Škoda, ki jo je najbrž po otrocih zaneteni ogenj provzročil, se ceni ua 1500 gld. — V Spodnjih Poljanah je dne 2. dec. začelo goreti pri posestniku Ivanu Polon-čiču. Ogenj, ki je nastal vsled neprevidnega ravnanja s tlečim pepelom, se je hitro razširil na sosedna poslopja. Ker se je morala za gašenje potrebna voda dovažiti celo uro daleč, jeoBem poslopij zgorelo. Skupna škoda znaša 30.000 gld., zavarovani pa so bili pogorelci skupaj le za 2280 gld. * * * v U t o n i I je 831etni posestnik Josip Miklavčič iz Trebnje gorice. Namenjen v Videm, je zgrešil vsled teme pot in zašel v Krko. Ko bo mu ljudje prihiteli Da pomoč, je bil že mrtev. Eksplozija v K a n d i j i pri Novem mestu. 5. dec. zvečer je pri Stembnrju v Kandiji eksplodiral aparat za razsvetljevanje z ace-tilenom. E ksplozija je nasta la vsled tega, ker je hlapec z odprto lučjo prišel kotlu preblizu. Dasi je Krka mej Kandijo in mej Novim mestom precej široka, stresle so se vsled te eksplozije tudi najoddalnejše hiše v Novem mestu. V Štemburjevi gostilni je seveda nastala panika. Eksplozija je vrgla streho z lope, v kteri seje nahajal aparat in razbila vse šipe. Hlapec, ki jo je po svoji neprevidnosti provzročil", je bil močno opečen Da rokah in na obrazu, nekemu možu, ki se je ravno tedaj peljal mimo Štemburjeve hiše, pa je bila brada ogmojeua. * * * Nesreča. Iz Novega mesta poročajo : Danes, 6. decembra so našli pri Loki v Novem mestu blizu drsališča vtopljeuega moža v Krki. Stal je baje pokonci v vodi. Nt šli so pri njem listnico z dvema dese-takoma iu v žepu je imel dva goldinarja in nekaj krajcarjev ter venec fiig. Ker je bil včeraj Miklavžev semenj, je revež hotel bržčas svojim otrokom douesti to darilo. Vračajoč se domov r}se je na doBedaj neznan način ponesrečil. Za njim piaka, kakor se govori, vdova s 6 otročiči. Sodi se, da je vinjen za^el v Krko, misleč da gte proti Bršlji-nu. * * * Grozovit oče. >ele sedaj se je izvedelo, da ima posestnik F. Fabčič v Podgriču pri Št. Vidu v postojiuBkem okraju svojo 321etuo umobolno hčer že več let v hlevu zaprto. Sirota je vsled tega iu vsled slabe hrane telesno propadla, Fab-čič se opravičuje s tem, da mu je blazna hči — hišo onesnažila. Stvar se je naznanila sodišču. Čud-uo, kako da ed toliko časa ni izvedelo za to počenjanje F. Fabčiča. * * * Obsojeni Poljaki. V Gorici je bilo obsojenih več mladih Poljakov, ker so hoteli, ne da bi bili zadostili vojaški dolžnosti, preko Vidma pobegniti v Ameriko. * * * Poročnik — zgorel. Bataljonski pobočnik, poročuik Friderik Hoffmann-Smutny, 23 let star, je suažil v Rudolfovi vojašnici na Dunaji z bencinom svoje rokavice tik goreče Bveče. Bencinovi plini pa so se vneli, steklenica z bencinom se je razletela iu hipoma je stal poročnik ves v plamenu. Kmalu nato je umrl v garnizijski bolnišnici. radi tega že lepo vrsto let za povišanje dohodkov. Ali kako jim ,,zvišuje" Kallay dohodke? Na dvojno jih jim „zvišuje" — v kronski vrednosti 1 — Za deleženje Bosne na razstavi v Parizu je določena svota 100.000 gld., stalo pa bo sigurno najmanj ^ milijona gold., Dispozicijski zaklad za ,,tajno vedno dobro osobje" in reklamo je proračunjen na 80-000 gld. (za celo Avstrijo s 120.000 gold.) — Za bosenski deželni denar se izdržuje ogrskemu trgovskemu muzeju v Sarajevu podružnica (3500 gld.) deželna bolnišnica v Sarajevu bi potrebovala 139.000 gld., za kopališče Ilidže je v proračun vložena svota 36 000 gld.; ali ne stane isto sto-iu sto-ti-sočakov? Za šolstvo OBtane iz bud-geta od 20 milijonov gld. le 288.-000 gld., malo več nego 1% deželnih dohodkov. — S tako upravo gotovo ne moremo biti zadovoljni; treba pa je pred vsem in nujno, spremeniti tisti nesrečni sistem avstrijske vlade, ki mori državo na vseh koncih in krajih. Listnica uredništva. Roj a ko m odpošljemo sedaj za S20.30 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registriraua. KOLEDAR „Glas Naroda" prodajata v Clevelandu, O. : John Grdiua, trgovec, 1751 St. Clair St. in Jacob Widmar 1196 St. Clair St. V Anac« nda, Mont., M. J. Kra-kar, 501 E. 3th St. Kje sta? ANTON KERAL, pred sed mimi meseci je bil v Kansas City, Kans , njegov naslov bi rad zvedel: J. Der-čar, 26-2ud St., KauBas City, Kans. J/ ' • / Kje je 9 JOHN KOČEVAR, doma iz vasi Podgora, župnija Videm na Dolenjskem ; pred tremi leti je bil tukaj v Auacondi, Mout., potem pa odšel v Eveleth, Minn., sedaj pa ne vem kje je? Iz prijaznosti bi rad zvedel njegov naslov, za kar rojake prosim, ako kaj o njem vedo. Naslov naj se blagovoli naznaniti: Math. V i-r an t, 501 E. 3rd St., Anaconda, Mont., ali pa ,,Glas Narodu". (4) SLOVENSKA PRA.TIKA. za katoliško ljudstvo za navadno leto 1900 imamo naprodaj po 10 centov komad poštnine prosto ; za nje se nam lahko pošljejo poštue znamke. Ako kdo vzame 50 komadov jih damo po 6 centov, toda ekspresne stroške nemoremo plačati mi. tJC V Clevelandu, O., prodaja pratiko JOHN GRDINA, trgovec, 1751 St. Clair St. Iz proste roke v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, Btara znana GOSTILNA, obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelaua in je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik VLt pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. ^ tiri dele h o s te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Proda m tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam . in nemam dedičev. Naslov je uareciti: John Konda, Kaudia, št. 43 pošta Novo Mesto, _Kranjsko, Avstria. SloYenci in Hravtje y pripravite se na Maskeradni ples kterega priredi Sk podporno društvo ..SLOVENIJA" št. 44 češko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dne *>7. januvarija 1900 V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in 1R. ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina zo osot^rf^S ct. ~ 10 najlepših iu karakterističnih mask bode dobilo darila vredna 875, temu sledi tudi nekoliko skupnih daril. Udeležnikom se ponuja živahna zabava in vabi k obilni udeležbi ODBOR. Fotografiranje vladarjev. Največkrat Be da fotografirati angleški prestolonaslednik, j POSESTVO in HIŠA štev. 34 v princ Waleski.Za VBako novo obleko Cerkljah, okraja Krško na Dolenj- Na prodaj iz proste roke Palace Meat Mel, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost so a^3 kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! (20. f.) Naznanilo. si da napraviti novo fotografijo, Zato je njegovih slik na tisoče. Takoj za njim pride nemški cesar, od katerega je samo v prometu nad 600 različnih fotografij. Cesar štu dira svoje poze v zrcalu. Nizozemska kraljica Viljemina bi se najrajši fotografirala vsak dan. Takisto ima rumunska kraljica nebroj svojih slik. Avstr. cesar ljubi ua slikah naravno držanje telesa. Ruski car pa je bajč sila nervozen. Mesto njega fotografirajo vojvoda Yor-škega, ki mu je sličeu kakor krajcar krajcarju. Nerad se fotografira turški cesar. Največ slik pa se proda na leto Leva XIII., baje okoli 18,-000 komadov. * * * Kako p 1. Kallay gospodari v Bosni. — Z Dunaja pišejo: Finančni minister pi. Kallay je bil predložil delagacijam svoj bosensko-hercegoviuBki budget. Potrebščine za 1. 1900 znašajo 20.763,-184 gld. (letos 19.496.780 gld.) pokritje 20,827.440 gld. (letos 19,549.-250 gld.) znani ,,Kallayev prebitek" pa 64.780 gld. Ako se pomisli, da je ljudstvo v Bosni iu Hercegovini trpelo že lani veliko na lakoti, povodnjih, slabi letini itd., tedaj se človeku nekam čuden vidi proračun glede na dohodke. Kallay si pač ne stori dosti iz tega, da neza doveljstvo med prebivalstvom raste, njemu zadostuje le okolšdina, da ljndstvo ne misli na vstajo I Iu kakšni bo troški? Nižji uradniki v Bosni so plačani slabo ter prosijo skem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri v«li-kej cesti in pri tem tri velike njive tuli v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso druži-uo tukaj. Cena iu pogoji se zvedo pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O. (1. ap.) Svoji k svojim ! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in zuance k obil-uemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežini blagom, po primerno nizkej ceni iu vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor Be želi prepričati, n^i si naroči raznovrstno blago iu br^o bode postrežen. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Slovencem v Chicagi, 111., nazna-ujamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u rja štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do 83000. Za bolniško podporo se plača SI na B mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa $7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnikazdrav-uik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti oolovičui vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglaBi pri predsedniku : Ant. Gregoriz, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajuiku: John Stephanich, 655 Throop St , Chicago, 111. Francoska parobrodna družba Podporno društvo ..Stanija" t UmMi priredi ■veselico dne 30. decembra ob 8. uri zvečer v Union Hall 1696 St. Clair Str. K tej veselici vabi društva sv. Vida, sv. Nikolaja, presv. Srca Jezusa in društvo sv. Jožefa, povabljena so tudi ženska društva. Vsak brat omenjenih društev je prost vstopnine, ako se skaže z društvenim znamenjem; vabljeni so pa sploh VBi rojaki in rojakinje. Ženske bo vstopnine proste. K obilni udeležbi vabi ODBOK. Tr Direktna črta do HAVRE - PAKI8 ŠVICO - 1NNSBRUR (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: j an. La Normandie 4. La Champagne 11. L' Aquitaine 18. La Gascogne 25. La Normandie 1. La Bretagne 8. U Aquitaine 15. La Gasgogue 22. Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in vifije Glavna agencija sa Zjed. držaT« in Canado: 32 BROADWAY. NEW YORK. ' 1900. 1900. „ 1900. „ 1900. febr. 1900. „ 1900. „ 1900. 1900. Služkinja. ,TJoj, saj to je dete, pravo dete; stem nemoremo nič pripetil Mi potrebujemo trdno oaobo za naše gospodinjstvo; teta Zofija je najbr-±e oslepela! Ako ue bi bilo tako, nam bi žena vendar pravo služkinjo poslala. Sedaj moramo za povratek male plačati Se potne stroške. O, kako neprijetno, kako sitno je to!*' Med tem ko je Jaruej Gofat tako vzdihoval, je hodil po sobi nekoliko razburjen sem in tja. Njegove suhe noge so omahovale, a vendar jih je premikal od severne smeri sobe, kjer je stala lepa dragocena miza, proti jugu, kjer se je nahajala soha iz mavca. Malomarno se je vedla goBpa Gofat sedeča na malem okroglem stolu; bila je majhne postave, rujav-kastega obraza in visocega Cela, ter je odstrani ogledovala malo dekle, ktero jej je poslala teta Zofija. Uboga mala bledega obraza je še vedno stala sredi sobe in Be naslanjala na malo mizico, na kterej je bil album z slikami. Deklica je bila suha, vitka in majhna; črna čepica je pokrivala polovico njenih rudečih las ; imela je fin, nežen toda preveč izražen obraz, eden istih obrazov, kteri že v mladosti kaže starost. Oči je imela vi- j joličuo višnjeve in jih vedno v tla vpirala. Nje ravni proti koncu zelo j osteui nos je bil pr^blizo ustnic, ] ktere so bile pa b^J^, brez krvi, toda zelo debele. Ptošnato čelo je pa delalo malo'se bolj grdo in ta bila vsled razburjenosti 111 utrujenosti popolnoma bleda. In kako čudno ju bila opravljena! Volnena ruta s«' zelenimi in belimi progami je obdajala njn od solnca zagoreni obraz ; rujav jopič je delal na hrbtu veliko gub, med tem ko je postalo krilo nekdaj višnjeve barve, precej prekratko, da so se njeni čevlji iz surovega usnja videli. ,,Oh, uiti trenotek nemoremo v miru živeti! Vedno in vedno ima-;. , . . . . i kakor stroj, mo sitnosti zaradi služkinj od zu-fc naj, ako tudi pridejo po naročilu! Na Dunaju pač n* manjka izbere. V vsakej ulici se nahajajo pisarne mi posredovanje**. Gospa Gofat ni na to neposredno predbacivauje moža odgovorila; samo z rameni je zmajala in se obrnila proti malej jo vprašaje: ,,Ali ti ni ime Katarina?" „Da, gospa !** „Tako se ne govori na Duuaju, temveč odgovori: ,,Da milostiva... Pojdi sedaj z menoj!" Gospa Gofat je prižgala svečo in ostavilosobo v spremstvu Katarine, šla skozi jedilnico in otvorila steklene vrata. „ Vstopi tu notri!" Katarina je ubogala. Najprvo je mislila v svojej naivnosti, da jo hoče kaznovati, ker kraj, v kterem se je nahajala, je bil ravno tako teman kakor zapor v sirotišnici, kamor so jo dva ali trikrat zaprli zaradi malih prestopkov. „Tukaj je tvoja spalnica", rekln je gospa Gofart, ,,ui se ti potreba bati; tukaj ni ue volkov niti strahov; v tvojih letih človek lahko povsodi spi. Tukaj je postelj Vsako jutro jo moraš skupaj deti, ali ču-jefi?" „Da, milostiva J" ,/Tako sedaj se v leži brez luči. Tukaj ni dovolj prostorno in se kaj hitro zaneti ogeuj. Veš, da mi ni ▼sejeduo, ako mi ogenj ugonobi obleke in perilo, zavarovalnice so pa tako skopušne!" Pri teh besedah je gospa Gofat pokazala na celo vrsto barvanih oblek, ktere so visele na zidu. Vsako jutro ob 6. uri moraš vstati in točno ob 7 uri mora biti zajutrek pripravljen ; jaz moram iti v proda-jalnico in gospod gre v pisarno." II. Brez tožarenja, brez obotavljanja in brez kujanja Be je Katarina vdala osodi, ktera jej je bila odločena. Bila je tiha. in plašljiva. Marsikrat 16 pridrževala solze pred Gofatovim »n se zadovoljila, da je oči v tla vprla in obledela, ako jo gospod ni zamogel trpeti, ali jo okaral, ali pa jej gcspa napravila strogo pridigo. Toda zvečer ko se je komaj vlegla v železno postelj, jo je pričelo dušiti ihtenje, grizla je v blazino, da ni bil jok preglasen in kouečno zaspala, utrujenje in glavobol jo je opog-uil. Najprvo je imela težke, nadležne sanje. Temna noč je nastopila pred njenimi stiskujočimi očmi in vijoličaste lučice so se otriujale. Ko je zjutraj petelin prvič zapel in ko je od daleč bil čuti ropot lokomotiv na velikej železniški postaji, se je Katarina probudila iz dobrih sanj. Toda trpljenje, pravo trpljenje je bilo nje življenje po dnevu. Nje gospoda je šla ob 7. uri zjutraj z doma in se še le zvečer k večerji povrnila. Najprvo je bila mala zelo obložena z poslom, napraviti je morala postelje, pospraviti stanovanje m zajutnkaia proti 11. uri. Ves ostali dan je bila sama, popolnoma sama v ozkej kuhinji, ktere oknja so bila na temno dvorišče. Prav nič neba ni bilo videti; pred njenimi očmi je stal le siv zid, kterega 40 pozabili podreti. Za trenotek jej je zadonelo na ušesa upitje kakega krošnjarja z staro obleko, ali prodajalke sadja, da se je na stolu sedeča prestrašila. Mala služkinja je bila nepopisno strahopetna. Ni občevala z drugimi ieklicami. V obče jej je gospa prepovedala ž njimi govoriti, in je tudi -ama ostala bolj sama zase. Osemnajst mesecev je tako samotno živela. Nje sicer omejeno mišljenje je postalo še bolj težavno ; da, večkrat po celo uro ni nič mislila in živela Le zvečer se zbudila iz tega duševnega spanja. Gospod Gofat jo je mučil zaradi ša tako majhne stvari, karal jo je, ako kak krožnik slabo postavila, ali slabo zravnala prt, milostiva je pa vedno poudarjala, ,,da tako neumno služkinje že l~> let ni videla, niti imela". Posebno nedelje so bile za Katarino hude. Ta dan jej je nje gospoda dala občutno mnogo posla, še več pa sitnosti, hkrati sta jej oba zapo-vedala in dekle si ni naročil zapomnila. Zato jej je pa gospod Gofat vsak mesec na določeni dan vročil 6 gold., seveda ,, velikodušno pošteno", a nikdar ni pozabil jej v gostih besedah priporočati, da dobro uporabi novce. Malo služkinjo so imeli za premalo zvedeno, da bi jej dali 10 gold., ktere jej je teta Zofija obljubila. (Konec prihodnjič.) Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi ir-okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedn o sem pripravljen vsakomu lobro postreči z dobro pijačo inirn w h i s k eye m in izvrstnimi •imodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride ii« le v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Vina na orodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RAD O VIC H, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni >S ^.IvOOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1S99. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR 23AY, MICH. 1>IM■■'^ '■'irflttfi-ni-JiB-nrM; ,■ Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, svpže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk Be priporočam z veleštovanjem " IGNAC MKLICH. iiiqpiuniiy:. -frM y *rwr- • ' H ■ JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Ceua najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are<4. Boljše vrste od $45 do $100, Pri naročilih od •50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. ' JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Si .vester Strametx, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Goloba imajo £iste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali piŽ&aii. na ELY, ------ MINNESOTA, priporoča Slovencem Bvojo trgovino z različnim blagom, kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge Btvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni. Daljei priporočam svoj iepo urejeni 4 # k i ^saloon v onilui poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! knauth, naghod & kuehne No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta deaaroe nakaznice, no^nji^ n dolžna pisma. Izposlnje in ixterjnje zapuščine in dolgeve. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z d »brim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo Na zahtevanje Be razp šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in u.mstvo zs robo je moje geslo Za obilo naročbe se priporočam z vsem pošto vanje m : Jakob Stonich, 89. E. MADISON STKKET, CHICAM), TI,L Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Ho tel Floren c e 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Usieg ljisce. Posebno se priporočam rojakom za razue svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat 1 Svoji k svojim! Sž spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. JOiaXXKXKWH KXX 105iiiM;gE51S KKMKSK m H m m ig m m M m H! m m m i m m m vi*_i|i_t Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4:0|0 brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". Naroeujte se na Koledar „glas naroda" za leto 1900. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK o ; C t- j ,j » © a"u~oY / o c j O ^ " .1 1 r o Be priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primarno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovrstnih harmonik je 18 do $35 in naprej, lzvršu ^m tudi na G in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Ollic ?. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. NAJNOVEJŠE ! I« i t Austrian Hungarian Model Tobacco izdelovalec -^lojsij 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14th St. en ni Ta tobak jo izvrsten za |>ipo in za zvečanje (čik). pri pravi j je prav po avstrijskem načinu. Ni smet, kakor drugi tobaki, iz samih korenin ali sladak, temveč- izvrsten tobak iz samega p^rja rezan. Zavoj stane same 5 centov. Slovenski delavci zahtevajte pove di: Austrian Hung. Model Tobacco Razprodajalci dobe popust. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik M F® sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner ID. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. - kateri je predsednik velikega ueni£k**g& vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedeu najpriljuMjenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu ze zdravljenje ntmM notranji! Mor Mi VMjiii boleznij. Crlasovitiin proslavljeni zdravnik, ki se je izučil i i prejel dipl oni o na slovf-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Mouakovena, New Yorku, Phi-lad. ilfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami j^sja rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. C.. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu.vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsako vrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na sipoi^ii t~i o ~Lm. si30"bzLazL0 nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod ! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K ar o 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. IVAlN POHEK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejn osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker n^če da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. Kast 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.