Jakob Jarc, 205 S.Second Ave Chisholra, Minn. 1-4-37 :j 51231 JANUAR 1 P Novo leto 2 S Izidor_ S K Ime Jezusovo 4 P Tit, škof ti 5 T Sv. Simeon, st. 6 S Trije Kralji 7 o Feliks 8 P Severi n + 9 S Vital_ 10 N Sv. Družina 11 P Hifrinij 12 T Arkadij ® 13 S Veronika 14 č Hilarij 15 P Paul, pušč. + 16 S Marcel ENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! _ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASI O DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJSI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 1. CHICAGO, ILL., PETEK, 1. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 1, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Hitler se ne more odločiti, da bi pristal na strogo nevtralnost glede Španije in se posvetuje z vojaškimi in civilnimi osebnostmi. — Mussolini prigovarja Hitlerju, naj odtegne pomoč španskim nacijonalistom, da se prepreči splošna vojna. Pariz, Francija. — V pre-Stolicah evropskih velesil se vodijo te dni razgovori in posvetovanja, katerih izid bo imel važne posledice za vso Efvropo in ki utegne ali privesti do splošne vojne ali pa jo preprečiti. Na dnevni red je namreč prišlo akutne vprašanje, kako stališče naj zavzamejo evropske države glede Španije, namreč glede tega, ali se naj še naprej dovoljuje zunanja pomoč boju-jočim se strankam, ali naj se prepreči vsak izvoz moštva ali vojnega materijala tja. Dočim so druge večje države, kakor se more iz zunanjih znamenj razvideti, pripravljene, da odtegnejo svoja prste popolnoma iz 'španske afere, se pa očividno Nemčija kar ne more odločiti ne nn eno, ne na drugo stran in Hitler je že skoraj celi teden glede tega v posvetovanju deloma s samim seboj, deloma z drugimi nazij-skimi voditelji. Razumljivo je, da se je Hitlerju težko upirati skušnjavi, da spravi svojo nasprotnico Francijo v fašistične klešče od dv^h strani, do česar bi prišlo, ako v Španiji zmagajo nacionalisti, in tako se mu je očividno težko odločiti, da bi odrekel svojo nadaljnjo pomoč tem svojim zaveznikom, katerih vlado je skupno z Mus-solinijem že priznal kot edino legalno vlado v Španiji. Nasprotno pa ga- Francija in Anglija točasno tako grozeče gledata, da si ne upa kratkoma-lo odbiti njune ponudbe za strogo nevtralnost napram Španiji. Odločitev, ki se ima izreči glede te zadeve, se zdi Hitlerju tako važna, da si je ni upal ukreniti sam s svojimi glavnimi svetovalci, mai*-več je za to sredo sklical konferenco vseh višijih civilnih uradnikov in vojaških častnikov. VLADA V ZADREGI Primorana da, dovoli izvoz aeroplanov v Španijo. Washington, D. C. — Državni department brska po raznih zakonikih, da bi izsledil kak zakon, po katerem bi bilo omogočeno, prepovedati družbi Vi-malert Co. iz Jersey City izvoz vojaških aeroplanov v Španijo. V ponedeljek je namreč' izdala vlada dovoljenje tej družbi, da sme izvoziti v Španijo aeroplanov za $2,777,000, ker ni mogla najti nikakega zakona, po katerem bi lahko prošnjo odbila. Sedaj veljavni nevtralnost;-.i zakon sicer prepoveduje izvoz bojnih potrebščin, toda samo v slučaju ako je vojna med dvema ali več državami. Za slučaj civilne vojne, kakor je zdaj v Španiii. zakon ne določuje ničesar. •-o- POSNEMANJA VREDEN DELODAJALEC Philadelphia, Pa. — Delavci pri .tukajšnjem podjetju American Chemical Paint Co. so prosti vseh svojih večjih dolgov. Predsednik družbe, J. H. Gravell, je namreč napravil neverjetno velikodušno potezo, da je za božično darilo dal vsakemu delavcu toliko, da je lahko te dolgove poplačal. Delavcev je v podjetju nekaj manj kot sto in predsednik jim je na ta način izplačal okrog $100,000. V dnevih pred božičem je predsednik poklical k sebi vsakega delavca posebej in od strani izvlekel od njega, koliko ima ta dolgov, in to svoto je nato prejel delavec kot božično darilo. Tisti pa, ki nimajo dolgov, so dobili bonusa $100. Predsednik, se je izrazil, da je bil nagib za ta njegov čin de- STANJE PAPEŽA BREZUPNO Celo iz zdravniških poročil izostala tolažljiva fraza. Vatikan. — V noči med torkom in sredo je prebil sv. Oče brez spanja vsled silovitih bolečin, ki jih trpi v nogah. Zjutraj so se njegove moči sicer nekoliko okrepile, toda splošno stanje pacijenta je tako, da je celo iz zdravniškega poročila izostala doslej navadna fraza "zadovoljivo." Papež je bil namenjen imeti kratek nagovor, ko bo v nedeljo prispel semkaj iz Amerike kardinal Dougherty, ki bo pa-peški legat na evhar. kongresu Jia Filipinih, toda skoraj izključeno je, da bi mogel bolnik zbrati toliko moči za to priliko. --o- NOVA IZNAJDBA ZA ČIŠČENJE ZRAKA New York, N. Y. — Prebivalstvo v velemestih ima lahko upanje, da bo končno vendar enkrat le dihalo čist zrak. Dva znanstvenika, dr. H. F. Johnstone m A. D. Singh, sta namreč pretekli torek objavila, da se jima je posrečilo odkriti neko metodo, s pomočjo katere se bo mogel izčistiti sajasti zrak nad velikimi mesti. Po njunem zatrdilu ne bo ta iznajdba samo pospeševala zdravja milijonom ljudi, marveč bo imela tudi praktično vrednost, kajti istočasno se bo pridobivalo žveplo, s katerim je zrak nad mesti prenasi-cen. POD OBSOJENIM NA SMRT SE UTRGALA VRV Šangaj, Kitajska. — Neki bivši policist iz britanske Indije, Atma Singh, je imel iti pretekli torek v smrt na veša-lih zaradi umora, ki ga je izvršil nad nekim drugim policistom. Srečno naključje pa je preprečilo izvršitev smrtne obsodbe in tako utegne biti obsojenec še pomiloščen: Vrv nad njim se je namreč utrgala, da je treščil na tla in P" RADI cerkvenega in postavnega praznika na Novoletni dan 1. januarja sobotne številke našega lista ne bo, kar naj se blagovoli vzeti na znanje. loma sebičen, češ, ker ve, da Item zadobil znatne poškodbe delavec brez dolgov lahko bolj na glavi. Poleg pomilostitve Kakor vedo povedati poro- . . . . . , eila, prigovarja Hitlerju M«. «>» ^ » solini sam, naj opusti svoje načrte glede Španije in prepusti generalu Francu, da si pomaga iz kočljivega položaja, kakor si sam ve in zna. S tem ni rečeno, da Mussolini ni in-teresiran v tem, da zmagajo nacijonalisti, saj jim je sam pošiljal pomoč in, da jim da več kora.jže, skupno s Hitlerjem, kakor omenjeno, priznal njih vlado. Sedanji umik, ki ga skuša napraviti, je same znamenje, da je Mussolini bolj pretkan in prevdaren politik kakor je Hitler. Zadnji hoče takorekoč z glavo skozi zid s svojimi načrti, dočim gleda Mussolini tudi na okolnosti. In zdaj vidi, da postaja španska afera v resnici že prevroča in preveč nevarna ter da se utegne iz svetovne vojne, ki zdaj divja v Španiji v malem obsegu, razviti prava svetovna vojna, ako se ne bo nehalo drezanje v tisto gnezdo. Predvsem pa se zdi POLJAKI OBLJUBILI POMOČ ČEHOM Pariz, Francija. — Francoski zunanji minister Delbos je v torek objavil v poslanski zbornici, da je dala Poljska zagotovilo, da bo priskočila na pomoč Čehoslovaški v slučaju. ako bi bila ta napadena od Nemčije. Francija jo je pridobila za to zagotovil o s tem, da ji i« obljubil* posojilo v znesku nekaj nad 6°> milijonov dolarjev. di častiti kot nekakega male ga boga, ker so mu bogovi tako naklonjeni. -o-- Mussolini ju nevarno te, ! o vidi, kako tesno ste si v tem trenotku edini Francija in Anglija, in to je brez dvoma glavni vzrok za njegov umik, h kateremu zdaj skuša pregovoriti še svojega tovariša Hitlerja. Upati je, da bo tudi Nemčija pod pritiskom razrrfer popustila in se bo t;iko končno prepustila španska >ra Špancem samim. W <6r AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI GROZI ZASTOJ Flint, Mich.—Zaradi stavk, ki se rapidno hitro širijo po raznih tovarnah, kjer se izdelujejo glavni avtomobilski sestavni deli, je celotna avtomobilska industrija na tem, da ukine obrat. V sredo zvečer je izbruhnila stavka v drugi delavnici Fisher Body, kar bo primo-ralo celotno Buick tovarno, da preneha z delom. Že prei pa se je ustavilo delo v Chevrolet tovarni. Skupno so zdaj tovarne Fisher Body zatvorjene v štirih mestih, namreč v Flint, v Cleve-landu, Atlanta, Ga., in v Kansas City, Mo. Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amcrikanski Slovenec"! KR1ŽEMJVETA — Avignon, Francija. — Vojaški letalec Fred Geille je dosegel rekord v hitrosti pri skakakanju s padalom iz aeroplanov. Tekom ene ure in 45 minut je napravil pretekli torek dvanajst zaporednih takih skokov. _ Mexico City, Mehika. — Vlada objavlja, da bo ustanovila prebivališče za Leona L. Trotzkija na kakem zapuščenem kraju, kjer bo varen pred svojimi sovražniki. Trotzky je bil izgnan iz Norveške, kjer je imel začacno zatočišče. — Pariz, Francija. — Tukajšnji mestni uslužbenci so stopili v stavko, zahtevajoč višjo plačo, in v torek so vpri-zorili po ulicah demonstracije, ki... SO gft. razvil p *? krvav tep s policijo. Ena oseba je bila pri tem ubita. -o—— POGAJANJA ZA ODKUPNI-NO Tacoma, Wash. — Na prošnjo staršev 10 letnega Chas. Mattsona, ki je bil ugrabljen preteklo nedeljo iz svojega doma, so oblasti, državne in federalne, v torek začasno pre-nehale z izsledovanjem zločinca, da so se na ta način mogla voditi pogajanja za povrnitev dečka nepoškodovanega proti odkupnini $28,000, kar je ugrabitelj v svoji noti, ki jo je pustil na licu mesta, zahteval. Kakor se je v torek izrazil neki prijatelj dečkovega očeta, ki je tukaj znani zdravnik. dr. W. W. Mattson, so prišli v stik z ugrabiteljem in zahtevana svota se bo izplačala. Oblasti nimajo za zlikov-cem drugega sledu kakor noto, ki jo je ta zapustil, in pa lestvo, po kateri je splezal do okna, in ta dva predmeta so skrbno preiskali glede prstnih odtiskov. -o- NEMČIJA ODPRAVLJA KLASIKE Berlin, Nemčija. — Po novem nazijskemu učnem načrtu se bo iz višjih šol popolnoma odpravila grščina, latinščina pa bo stopila na drugo mesto, dočim se bo med tuje-zemskimi jeziki na prvem me stu poučevala angleščina. LAK0MN1 DELODAJALCI 'redsednik ožigosal lakomne delodajalce, ki za dolge ure plačujejo take plače, da mora delavstvo stradati. Washington, D. C. — Da bo predsednik Roosevelt pritisnil na to, da se v prihodnjem zasedanju kongresa sprejme kak zakon, ki bo podoben bivši NRA, se je jasno razvidelo iz izjav, ki jih je podal v svoji konferenci s časnikarji pretekli torek. Z ogorčenostjo je ob tej priliki predsednik obsodil otroško delo, dolge delovne ure in sramotno nizke plače ter povdaril. do delodajalci pričeli s tem prakti-ciranjem, ko je bila razveljavljena NRA. Predsednik je povedal o nekem tipičnem doeodku izza časa kampanje. V New Bedford, Mass.. se je skozi gnečo ob cesti okušala na vse kri pije preriniti do njega neka dekle, da bi mu izročila neko pismo. Predsednik je videl, ko je policija deklico zavrnila, in je naročil svojemu pomočniku, naj vzame pismo od dekleta. V pismu je stalo: "Želela bi, da bi ukrenili kaj v pomoč nam dekletom. Vi ste še edino pribežališče, ki nam preostaja. Delamo v neki tovarni za obleke in pred nekai tedni ie bila naša najnižja plača po $11 na teden. Celo učenke so dobile po $7. Danes se je 200 dekletom znižala plača na $4, $5 ali $6. Prosim, pošljite koga iz Wash-ingtona semkaj, da bo poskrbel za to, da bomo moerle živeti." Predsednik je oddal pismo delavskemu departmentu in državnim oblastem v Mass. \z Jugoslavije Sneg, ki je pokril Ljubljano in okolico precej na debelo, je napravil občutno škodo. Sneženi meteži so divjali tudi po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. — Smrtna kosa. — Nezgode in drugo. Bel Miklavžev dar Ljubljana, 7. dec. — Mi- žini omenjene hiše je namreč veliko lesenih hiš in s slamo kritih ŠIRITE AMER. SLOVENCA POŽAR V ZABAVALIŠČU klavževa nedelja se je kar na- .poslopij, ki bi se v slučaju da bi enkrat spremenila v belo. Zgo- ne mogli požara tako hitro po-laj zjutraj je deževalo, pozneje je pa sneženi val popolnoma zagrnil Ljubljano in širno okolico. Snežilo je ves dan, tako da je bilo snega na ravnem za skoro četrt metra. V gostih kosmih so letele težke mokre snežinke, ki so se vse-dale na žice električnih, telefonskih in drugih naprav. Že zvečer so bile potrgane mnoge žice. Kljub močnim snežnim viharjem po mnogih krajih, zlasti po Notranjskem, Kočevskem in drugod se ie včeraj razvijal železniški in drug cestni promet še dokaj redno. Avtomobilski osobito avtobusni promet je moral včeraj premagati marsikatero oviro, ko so bile ceste na mnogih kraiih močno zasnežene. Zaradi slabih cest je bil na mnogih progah ukinjen avtobusni promet. Davi so bile zaradi teže snega potrgane mnoge lokalne in medkrajevne telefonske žice. Ne samo v Ljubljani in okolici, marveč tudi po raznih krajih dravske banovine je sneg napravil precejšnjo škodo na žicah javno prometnih naprav. Polštno ravnateljstvo javlja, da so na vse smeri potrgane telefonske in brzojavno žice in tudi železniške, v ko-llikor jih vzdržuje poštna upra-Snežni meteži so zlasti Selma, Ala. — Predstava v zabavališču nekega tukajšnjega kluba, ki bi se bila imela vršiti pretekli torek zvečer, je bila na trag;čen način preprečena. Število plesalk v.kostumih je bilo ravno pripravljenih za kulisami, da nastopijo na odru. ko je nekf.., po neprevidnosti vržena goreča v žve-plenka, užgala kostum ene plesalk, na kar je ogenj z na glico objel še druge plesalke. Na krike žrtev so iz občinstva prihiteli moški in s svojimi suknjiči zadušili plamene, predno so ti mogli zavzeti večji obseg. Vendar pa je sedem leklet zadobilo nevarne ope-dine. va. Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Amer. Slovenec!" BLAGOSLOVLJENO, SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO želi vsem cenjenim naročnikom, zastopnikom, sotrud-nikom in vsem prijateljem lista Uprava in Uredništvo "Am. Slovenca". močno poškodovali vse naprave po Gorenjskem, tako zlasti okoli Kamnika, in tudi po Štajerskem, Notranjskem, in Do* lenjskem. Medkrajevne zveze so bile dopoldne slabe. Sneg je tudi ponagajal ljubljanskemu telefonskemu omrežju. Okoli 800 laročnikov je bilo davi zaradi snega izključenih od prometa. Ti niso mogli dobiti z Ostalimi " nikake zveze. Nenadno zapadli sneg je povzročil po nekaterih progah večje ali manjše zamude. V bližini j Jarš na kamniški progi je sneg tako obtežil žice, da so se nekateri telegrafski drogovi močno nagnili. Ko je danes zjutraj privo-zil kamniški vlak do bližine Jarš, se je moral ustaviti, ker je bil na tem mestu telegrafski drog tako močno nagnjen čez železniško progo, da bi ga bil vlak prav gotovo podrl, če strojevodja ne bi prej opazil ovire, ki jo je sneg postavil na pot. -o- Nevnrpn oožf»r Lendava, 4. dec. — Te dni se je iz hiše posestnice Raj v Dugi vasi pri Lendavi nenadoma začel valiti gost smrdeč dim, za njim ie pa tudi kmalu udaril plamen. Na srečo je posestnik Anton Rit-lop hitro sklical sosede in kopače v bližnjih dugoveških goricah, ki so prihiteli na kraj nesreče in z združenimi močmi pogasili po- gasiti, gotovo vžgale drugo za drugim. Požar je nastal na ta način, da se je stena ob štedilniku, v svoji notranjosti vne,la, toda zmaz na zunanji strani je preprečil, da bi to opazili. Tako je počasi tlelo naprej, dokler ni končno ogenj udaril na dan. -o-— Nesreča na cesti Ivan Šrot, 58 letni delavec iz Vurberga pri Št. Juriju ob južni železnici, ki je bil zaposlen v železarni v Štorah, je hotel pomagati nekemu vozniku na cesti v Prožinski vasi. Šrot se je uprl v voz, pri tem mu je pa spodrsnilo. Padel je pod voz, težko naložen z drvnn, konja sta potegnila in kolesa so šla Šrotu čez trebuh in ga smrtno* nevarno poškodovala. -o-- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Josipi-na Stupan, šivilja. — V Rožni dolini pri Ljubljani je umrla Ana Gorišek, rojena Zanoškar, vdova Robežnik, žena šolskega sluge stara 71 let. — V Dra-v-ljah je umrl Franc Kunaver, sin kmetovalca star 18 let. — V Ljubljani je umrla Marija Gale, rojena Habjan, vdova sprevodnika drž. železnic stara 79 let. ——o- Ponesrečil se je Na ljubljanskem kolodvoru se je ponesrečil 48 letni vlako-vodja Martin Kancjan. Ko je stopal z vlaka, je padel s stopnic in se močno poškodoval na glavi. Drugi dan so ga morali Del jati v bolnico. -o- Domač prepir V Planini pri Celju je .vojni invalid Preskar v prepiru udaril svojo ženo 46 letno Marijo s palico s toliko močjo po glavi, da ji je prebil lobanjo in so jo morali odpeljati v celjsko bolnico. -o- Nesreča "Na zunanjem rudniškem obratu v Hrastniku se je hudo ponesrečil rudar Benjamin Kožar in so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico. -o- S kolesa je padel V ljubljansko bolnico je bil pripeljan kolarski pomočnik. Franc Tavčar iz Podboršta pri Ježici. Peljal se je s kolesom v mestu, pa mu je na ledeni cesti spodrsnilo da je padel in se nevarno pobil. -o- Domači so sr pretepli Med 24 letnim Ivanom Piškurjem v Želiml.jah in njegovim očetom ter bratom ir nastal hud spor, baje zaradi dediščine. Iz prepira se je iz-cimil pretep, ki je bil za Ivana usoden. Dobil ie nevarne poškodbe po glavi in telesu, da so ga morali odpeljati v žar, ki bi bil skoro usoden. V bli- ljubljansko bolnico. Ifr-an 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 1. januarja 1987 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ........................................ Za pol leta .......................................... 2.50 Za četrt leta ........................................ ou Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6-00 Za pol leta .......................................... Za četrt leta........................................ !-75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak RcL, Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ......................................$5.00 For half a year ..............................2.50 For three months ........................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ......................................$6.00 For half a year .................................. 3.00 For three months ...................-....... 1-75 Single copy ........................................ ^c izraziti v svoji priprostosti slovenski očanei. In to je bila slovenska posebnost. * * Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlam na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je cas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ___„ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ Novoletne misli Novo leto je tukaj! Da bi bilo srečno, zadovoljivo in uspešno za vsakogar — v vsakem oziru! Dal Bog! * * * Kakor se ljudje spominjamo na posebne načine raznih spominskih praznikov — tako tudi z nekim posebnim čutom čakamo na praznik Novega leta in ga sprejmemo na posebne načine. Tu v Ameriki, ko odbije na Silvestrov večer polnoči, se oglasijo po cerkvah zvonovi, po tovarnah se oglasijo sirene, po ulicah začne pokati, začuje se vrisk mladcev in starejših — vse sprejema Novo leto na znanje. To traja več minut in zanimivo je. V tem je dokaz, da se ljudstva zavedajo, da je dospelo Novo leto in to naredi več ali manj nekak utis na vsakega izmed nas. Ce drugega ne — vsak se spomni na to: da je zopet minilo eno leto in da je eno leto starejši. Pri tem pride misel sama od sebe: eno leto bližje groba sem. In onim, v katerih čut vesti še ni popolnoma zamrl, pride tudi misel: in kako sem pripravljen — kako bo z menoj ? Da — to vprašanje je najvažnejše za vsakogar. Za vsakega izmed nas postoji to vprašanje. Tudi za one, ki pravijo, da so se znebili "jarma" vere. Ali so se res znebili jarma s tem, če so vero zgubili? Se mo tijo! Vera ravno jarem tega vprašanja: kam, po tostranskem življenju in kaj bo potem z menoj? — olajšuje in pojasnuje. Pa se citira in navaja razne brezbožne mislece,, kaj so o gotovih prilikah izrekli, kaj so zapisali tu in tam, itd. Kakor, da bi kateri izmed tistih mislecev že bil tam za -zaveso večnosti. Nični! Tako kričijo na vsa usta. S smrtjo se vse konča. Ali se res vse konča? Ste prepričani? Toda — kaj pa če se ne ? Kaj pa potem ? Eno vemo vsi, da kakor pride za vsako leto njegov zaključek — tako umira vse na tej zemeljski obli, kar se rodi. Pride in gre. Eno leto ima vsak, v katerem se rodi in eno leto zopet v katerem umre. V katerem letu bo za nas zadnje leto? Bog sam ve, koliko izmed nas, ki čitamo te vrstice ne bo morda ob letu več tukaj — da bi sprejeli prihodnje Novo leto? In tu velja, da postojimo in razmišljamo: enkrat živim — kako živim? V novem letu smo. Svet menda še nikoli ni bil tako zmešan politično in duhovno, kakor je v teh časih. Izmi vseh vrst osvajajo srca. Njih ideje segajo v vse dežele po svetu. Tu vstaja tak izem — tam zopet tak, ki prvemu kaže zobe, kakor zver proti zveri. Kaj bo ? Kaj ima usoda v svojih zakladnicah za človeško družbo? Težko je ugibati. Toda za obupati ni. Naj le viharji prihajajo — morda bodo odnesli seboj mnogo plev, a klenega zrna ne bodo — to bo ostalo in pognalo nove korenike lepše in boljše prihodniosti človeški družbi. Da se to zgodi je pa treba veliko dela — veliko dobre volje od vseh, predvsem pa od vseh nas, ki izjavljamo, da so večno veljavni principi krščanstva — naši principi, naši vodniki. Duh teh principov bo zmagal. V tem duhu si danes eden drugemu voščimo blagoslovljeno,, srečno in zdravo Novo leto. Da bi bilo blagoslovljeno in srečno za vse slovenske družine po Ameriki, kakor posameznike! Da bi bilo blagoslovljeno in srečno za našo nepozabno ljubljeno staro domovino! Da bi bilo blagoslovljeno in srečno za vse človeštvo! Da bi med vsemi ljudmi vladala ljubezen! Saj kjer je ljubezen, tam je Bog — in če bo Bog z nami, kdo bo proti nam? . Bilo je nekega Novoletnega praznika v letih okrog 1900, ko sem jo brisal z očetom po sneženi poti k maši k; farni cerkvi. Ko sva prišla na glavno pot, kdorkoli je naju srečal, je postal, midva sva postala in voščilo se je začelo : "Srečno, žegnano, zdravo Novo leto ... da bi jih dočakali zdravi, srečni, veseli, še mnogo, mnogo ... da bi polja obilno rodila, da bi bili zdravi ti, žena in otroci, da bi bila sama sreča in vse najboljše." — Tako voščilo se je vleklo, kakor litanije. Nekateri meščanski frakarji so na račun njih šale zbijali. Ampak — bedaki so bili sami ti vase zaverovani meščani. — Iz oči takih kmečkih očancev je sijalo poštenje, dobrohotnost, ljubezen. Kar so imeli na srcu, to so svojim bližnjim izražali na Novoletni praznik. Ko seni pozneje hodil po svetu sem zaman ob takih prilikah gledal, da bi še kedaj našel tako odkrite, tako poštene in dobrohotne obraze, kakor so bili obrazi naših pri-prostih slovenskih kmečkih očancev. In srečen je bil naš slovenski rod takrat. Kako lepo je živel. — Deset let po svetovni vojni sem obiskal svoj rojstni kraj. Druge obraze šem našel. Na starih je bilo še nekaj utisov tistih dobrih starih časov. Mlajši pa nekam zamišljeni in vse mi zgledalo nekam tuje. Mlajši ženski spol se je že pačil z meščansko modo. Po gostilnah mlada dekleta s kmetov so kadile, kakor za stavo in še marsikaj — kar se s staro slovensko konservativnostjo ni prav nič skladalo. — In zdaj bo že skoro deset let po tistem obisku, sem pred dvema tednoma dobil pismo od osebno nepoznanega prijatelja, ki mi piše med arugin tudi to le: "Med ljudmi se hudo širi komunizem." Skoro svojim očem nisem verjel, pa je vendar zapisano tako. In v mislih sem videl pred seboj tiste dobre poštene obraze, ki sem iih srečaval na Novoletni praznik z očetom. Kakor bi videl dobre angeljne in tam naj bi pridobival tla komunizem? Menda ja ne! Saj ni mogoče. Saj potem bi se nikoli več ne culo na slovenskih tleh tako priprosto dobrohotno voščilo, kakor so ga znali KAJ JE NOVEGA V CHiCAGI? Chicago, III. Kako je to, da so iz Chica-ge tako redki dopisj g. urednik? Včasih smo iz te našo razvpite vari kaj več čitali, zdaj je pa nekam vse tiho in nihče ne prime za pero. Še naš vrli fant od fare, ki je tako spretno sukal svoje pere je nekam umolknil, kakor da bi v naši veliki vasi ne bile nobene zanimivosti več in prav nobene poetične klime, ki bi navdihovala k pisateljevanju. Kaj bi bili tako malodušni. Jaz pa pravim fantje korajžo in pojmo korajžno naprej v življenje. "Ja, pa se nam ne ljubi smo že stari," pravi ta in oni. Kaj še! Stari Brisbane, ki je do zadnjega Božiča ka.iljal in je dosegel 72 let starosti ni hotel biti nikdar star. Prav do zadnjega je pogostokrat zapisal: mož je toliko star, kakor misli, da je star. Z drugo besedo bi se to povedalo: mož, misli, da si mlad, pa boš vedno mlad, ukal in vriskal. Ta Bris-banova modrost ima sicer nekak injektivni značaj, pa koncem konca vendar ni slaba in je praktična. Vsak človek si mora pomagati sam pravi pregovor in če si pomaga z prijetno mislijo, da je večno mlad ni to nikak greh — samo, če mu to kaj pomaga, da hodi okrog po svetu bolj vesel, kakor drugače. Zdaj smo zopet v pobožični dobi_ali v predpustu. V starem kraju se predpusta hudo vesele. Ta doba je določena za veselje. Ljudje prirejajo v tej dobi vse razne prireditve. Predpust pa slavi tudi radi že« nitovanj. Se spominjate starej* ši, kako so v tem času začeli kmetje iz vasi hoditi h notar- I jem delati ženitovanjske pogodbe, "čez — dajatve," itd. Ženini so hodili ogrnjeni z suknjami in z viržinko v ustih. Neveste Pa s "kocki" na rokah in z židanami rutami n? glavi. Notarji so si pa sukali brke, ker so goldinarji padali in zraven bili na pijačo vabljeni. To je bilo nekaj posebnega. To je z dnevnega reda!'" bi mi zaklical kak društveni predsednik, če bi take le klatil na seji. "Rekel, si, da bos pisal o tem, kaj je novega v Uhicagi, zdaj pa brbljaš o starem kraju in vseh živih in mrtvih. K stvari se vrni, če ne ti besedo: v/atrem." AUright, all light, pa poj-lem k stvari. Božič smo proslavili Chi-cažani prav lepo, kakor se za take fejst ljudi, kakor smo mi Chicažani spodobi. Na sveti dan smo imeli ob 5 uri zjutraj takozvano "polnočnicc." Cerkev je bila napolnjena do zadnjega kotička. Ljudje so prišli skupaj od blizu in daleč, da so bili za praznik v domači slovenski cerkvi, pri siv. maši in da iso slišali božjo besedo v svojem milem slovenskem jeziku. Slovesno sv. mašo je pel domači veleč. g. župnik Father Aleksander Uran-kar, azistirala pa sta mu pomožna župnika veleč. g. Father Jožef Čagran in veleč, g. Father Gabriel Ebtok. Cerkev je bila krasno okinčana Zlasti jaslice so bile zanimivo okinčane, kar gre priznanje našim vrlim sestram, ki skrbe za lepoto hiše božje in našemu vrlemu cerkovniku g. Oblaku, ki pri tem pomaga. Ne bi bilo bi prav, da bi pozabili one, ki so to lepo božično slav-nost najbfcjj povzdignili to <•<-naši vrli cerkveni pevci pod spretnim vodstvom g. Ivana Račiča. Lepo je donela božična melodija, lepo so peli med našo, kratko postavili so se za praznike. Vsem čast in priznanje ! To le bi mora. povedati pa še preje. Namreč, da v nedeljo dne 20. dec. zvečer pa jc šolska mladina pod spretnim •'cdstvcm naših šolskih sester priredila krasno božičnico v šolski dvorani. Skoro vsi razredi so nastopali z vrlo pestrimi točkami. Nastopali so oci otroškega vrtca naprej vsi razredi. Vse igre sc bili igrane lepo in zadovoljivo in vs. so imeli lep užitek od te lepe božične prireditve. Ta prireditev je ponovno pokazala, kako se naše vrle sestre trudijo z našimi otroci v vseh ozirih. Najlepša hvala jim. Ker sem ravno pri omenjeni igri naj zdaj zapišem pa še eno. Družba sv. Mohorja je te dni slovesno razglasila širom sveta, da bo priredilo za nedeljo 24. januarja nekaj kar še ni bilo v naši naselbini, nc na našem slovenskem cdru Mohorjani so slišali, da je v Milwaukee pri sv. Janezu, slovenski župnik Father Anton Schiffrer, vsem starim chiea-žanom znan fant iz mladih let, spisal zanimivo in poučne igro "Kmet in vrag." Na vsak način so rekli Mohorjani, hočemo videti kmeta in vraga. In rečeno storjeno, pisali so tja gor in dobri Father Schiffrer jih je založil z igro. Zdaj se jo pa pridno uče in jo bodo igrali v nedeljo dne 24. januarja v šolski dvorani sv. Štefana. Zraven te pa bode predstavljali še igro "V ječi' in za mladino pa angleško igro "Monday morning in the Ticket Office." In vsa ta reč se bo videla za samo 35c. Za otroke pa 15c. Po vrhu bo menda še ples, prodajali bode zraven dobre stvari, za grlo in želodec in vsak bo našel na ta dan v šolski dvorani lep košček slovenskega veselja. Slovenci pridite ta dan v šol sko dvorano, če že zaradi drugega ne, pa pridete da bote videli "Kmeta in vraga. Vreme imamo kaj čudno Božič je bil brez snega. Makse je sicer na premogu prihranilo. Zdravo pa to vreme ni. Po večini je vse bolno, kašlja kiha in piha vsak na vse strani, da je vse okuženo kamor človek stopi in si pomagati ne Dogodki med Slovenci po Ameriki Statistika "Glasilo SNPJ" poroča, da je beležilo statistiko o smrtnih slučajih med ameriškimi Slovenci. Piše, da je umrlo v Kanadi in Združenih državah 832 Slovencev. 221 rojakov je -umrlo v nasilnih slučajih; avtomobili so u-bili 46 rojakov; pri raznih delih po tovarnah in rudnikih je bilo ubitih 34 in 8 je bilo povoženih od vlaka in 7 je bilo umorjenih in ustreljenih. 27 jih je izvršilo samomor in 52 Slovencev je podleglo smrti radi drugih raznih nesreč. Ta slika vsekakor kaže, kako hitro pobira čas staro generacijo med Slovenci v Ameriki. Zadnji del statistike "Glasila SNPJ" glede napadov drugih listov kot n. pr. "Amer. Slovenca" in "Ameriške Domovine", ie pa lawndalska tetka vsa objokana bridko potožila svojim somišljenikom in vsem, ki jih dosežejo njene vrstice. Kar 120-krat sta jo napadla ta lista in seveda je pobožno zavila oči in hotela povedati, da menda čisto po nedolžnem. Am. Slov. in Am. Dom. sta prava kujona, ki hodita okrog in pridni tetki neprestano nagajata. Takih sitnežev ni na svetu kakor sta te dva. Tetka je pa ta ko pridna in poštena v takih ozirih. Kakopak! — Prav res ne vemo, ali je dotičnik, to zapisal za šalo, ali je tako pripaljen, da je mislil, da bodo čitatelji mu to sveto verjeli. Kajtakega more zapisati le totalni bedak, ali pa prav hudoben hinavec! Temu zadnjemu delu bi lahko napravili naslov: Volk se pritožuje, da ga jagnjeta napadajo! Nagla smrt Pittsburgh, Pa. — Nedavno je nagle smrti umrla v tukajšnjem mestu Mrs. Louise Bo-berg, hči mnogim dobro poznane družine Mr. in Mrs Louis Kompare. Zvečer je še bila na neki zabavi, drugo ju tro so jo našli mrtvo. Pokoj na je bila že več let bolj rahlega zdravja. Clevelandski bolniki Cleveland, O. — V Glenvil-le bolnišnico je bil pripeljan Joseph Krainc z Miller Ave. Iz bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo se je pred božičnimi praznika zopet vrnila na svoj dom Mrs. Frances Turk z Dible Ave. — V Lakeside bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Mary Pcgorelec s 159 ceste. — Iz iste bolnišnice pa zopet na svoj dem Mrs. Albina Zimmerman s 175 ceste. Zalostn® vest is domovine Gross, Kans. — Tukajšnji rojak Mr. Louis Vene je prejel žalostno vest, da mu je v Gornjih Radovljah pri Bučki umrl v visoki 88 letni oče ia Dolenjskem :taro;. :i njegov Matija Vene, ki zapušča v stari domovini hčer, tukaj v Ameriki pa dva sina. Nesreča rojaka Cleveland, O. — Pri delu v tovarni se je ponesrečil mlad rojak Anthony Vadnal. Zašel je z roko preblizu stroja, ki mu je odrezal tri prste. Nezgoda z avtomobilom Milwaukee, V/is. — Na križišču 1st. in W. Florida ulice je bil podrt od avtomobila ro-iak Matt Oguiin, star 52 let. Matt ima prebito lobanjo in, se zdravi v bolnici. Na nesrečo se je še vozniku posrečilo da je pobegnil. Žalostna vest iz domovine Chicago, 111. — Rojakinja Mrs. Marija Sutolovich, rojena Mahnič, je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Kazi j ah, po domače pri Francko-vih, pri Sežani, na Primorskem umrla njena nečakinja Slavica Mahnič, stara komaj 23 let, po-očena samo 5 mesecev in 8 dni. — Ker je iz te okolice več naših ljudi v Ameriki, jih bo ta vest gotovo zanimala. moreš!, da se te nekake "flu' ne nalezeš. Tako menda ne bomo nič na dobičku. Kar se na premogu prihrani, se izda pa zdravnikom in lekarnarjem. Sneg, da bi malo izčistii zrak in to nezdravo vlago, bi bil kar dobrodošel. Med bolniki je tudi naš znani rojak g. John Kosmach, z 1804 W. Cermak Road. Nahaja se opasno bolan v bolnišnici. — Obolela sta tudi oba g. in ga. Justin Pavlin na Avers Avenue. — Bolnih je pa te več, katerih imena ne veno, saj skoro vsi kihamo in šepamo, na vsakem vogalu in bloku. Smrt jih je pobrala — V Clevelandu, O., .ie umrl star slovenski pijonir Joseph Kranjc, ki je dosegel starost 76 let. Bil je vdovec in doma iz Cerknice na Notranjskem. V Ameriko je prišel pred 40 leti. Tukaj zapušča dva sina in tri hčere ter več sorodnikov. — V mestni bolnišnici v Clevelandu je tudi umrl rojak John Simonič v starosti 53 let, kateremu so po domače rekli "Štajerc." Pa naj bo za danes zadosti. Vsem želim srečno, zdravo in uspešno Novo leto! Poročevalec --o- IZDELOVANJE UMETNE GUME . Nemška kemična tehnika si je priborila novo zmago z izumom umetne gume "Buna", tako da bo v primeru vojne v tem pogledu povsem neodvisna od uvoza. Umetna sintetična guma je baje celo boljša od naravne, ima pa drugo nepriliko, da je zelo draga. Cena umetne gume je odvisna predvsem od cene špirita, ki je v prvi vrsti zanjo potreben. Če se bo posrečilo ceno špiritu znižati, so izdelovalcem umetne gume obeta lepa bodočnost in dr- žava, ki bo imela za fabrikacijo umetne gume dovolj sirovin, bo neodvisna od inozemstva. Doslej so umetno gumo uspešno preizkušali in jo deloma tudi izdelujejo Nemčija, Združene države, Sovjetija in Poljska. / 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. "TARZANOVA DVOJNIKA" iS (26) - (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs Ponosno je divjak Zopinga stopal za dečkoma proti kanibalski naselbini in kf jc bil z njima že skoro pri vratih, so jih zapazili oni od znotraj. Radovedno je pridrla cela tolpa k vratom, ženske, moški in otroci in radovedno opazovali Dicka in Doca, ki sta prisiljena korakala v to neznano jim divjaško naselbino, Dva bela dečka, to je bilo za te Iju-dožrce nekaj posebnega, kajti da bi imeli tako okusno pečenko kot se jim je sedaj ponujala, že zefavnej ne pomnijo. Veselja navdušeni so obstopili dečka, oblizovali se in vzklikali ter poskakovali in eden jc od veselja prevzet celo že vihtel težak kol nad dečkovima glavama . . . Črnci, ki so vjeli ca, so bili veliki Sovražniki Tarzanovi in če bi bil Tarzan samo slutil, da sta dečka zašla v tako nevaren položaj, bi se naglo potrudil, in ju hitro rešil nevarnosti. Toda močni gospodar džungle, je bil več milj stran od te divjaške naselbine in skrbno iskal sledi za dečkoma. >ri vnetem iskanju kake sledi za izgi-nolima Dickoip in Docom, je Tarzan sam premalo pazil nase in tako je njemu samemu pretila velika nevarnost. Popolnoma je namreč pozabil na lastno varnost in mislil samo na dečka, k:s i ^--e se jima lahko pripeti in ni čutil, kako se za njim poželjivo plazi divji panter. V Petek; 1. januarja 1937 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran f S SPOMENIK BARAGI To je Baraga! Njegov obraz/ kako lep in plemenit, kot je ime jasno in odločno! Eden najmanjših narodov Evrope ga je rodil, Sv. Duh pa vžgal in povedel v takrat neskončno, 2000 ur daljno Ameriko, da objame in pritisne na svoje srce uboge stvarce božje, v težkih porodih sedanjih USA, v temi trpeče Indijance. Na mukopolnih potovanjih, v heroičnem prostovoljnem odrekanju jih je poljubljal in objemal s svetim krstom in živim Telesom Našega Gospoda, učil discipliniranega poljedelskega in rokodelskega dela, pisati, brati, ter sestavil in izdal učbenike njihovega jezika. Bil je mož, nosilec naj-plemenitejše kulture in civilizacije. Hočemo, da bo Baraga svetnikom prištet: verujemo, da je bil svetnik. Danes, ko se nam toli-krat zdi, da se gibljemo kakor med zlizastimi, kakor po pomladnem dežju po zemlji lazečimi glistami, nam je treba vedno novih svetnikov, mož in žena: čistih, velikih, vrednih našega navzgor pogleda. Temu, lcakor trdno verujemo, bodočemu Svetniku naše Cerkve, prosvetitelju Indijancev v Ameriki, ki je s Kristusu podobno ljubenijo samoten,, v ledu in pekočem solncu nosil in oddajal, z generoznostjo milijarderja, pravi olympijski ogenj ob pripomoči in največjem interesu svoje rodne domovine preganjanim, izumirajočim, temnopoltim ple-menom, se je odločilo postaviti pri nas dostojen Spomenik, ki bo vezal Ameriko s Slovenijo, Jugoslavijo z vsem svetom: spomenik, — v katerem naj se vzgaja 200 izbranih, vrednih netilcev in nosilcev olympijskega ognja sv. Trojice, edinega pravega Boga. Inciator te zamisli, odločnež, ki se zaveda svoje velike nacionalne in človečanske dolžnosti, Dr. Gregorij Rozman Vas prosi, da pomagate s prispevki uresničiti zidanje Baragova semenišča bodočih duhovnikov, instituta za študij teolo ških ved na Univerzi Kralja Aleksandra I. v Ljubljani, tretjem glavnem mestu Jugoslavije. Stavba, ki bo služila stoletja svetemu namenu, je v osnovi domišljena. Stala bo na velikem, velikodušno darovanem zemljišču, na posvečeni zemlji, bivšem pokopališču mesta Ljubljane, na katerem so strohnele kosti Baragovih gimnazijskih učiteljev, obdana vsenaokrog z vrtom, v varnem božjem miru. Da se bo vsakega, tudi najmanjše vsote darovalca, zvesto in trajno spominjalo pri daritvah sv. maše in v molitvah, je samo po sebi razumljivo, kar je najprvotnejša dolžnost. Darovalcev imena večjih žrtev se bodo vklesala v ka-menite stene svetišča, ležečega na sredi Baragova. Velikodušnim darovalcem pa bo poslana tudi diploma zahvale z lastnoročnim podpisom vladike ljubljanske škofije-pod njegovim pečatom. Inozemski darovalci večkratnih večjih zneskov prejmejo v zahvalo in znak hvaležnosti izbrano lep, tipičen predmet umetne obrti Slovenije ali vobče Jugoslavije. Častivredni služabnik božji, Friderik Baraga, obudi Vaše srce, odpri roko Vašo k žrtvi! Bodi Vam in nam priprošnjik in zaščitnik živim in mrtvim. Nedavno se je vršila deseta dvoletna konvencija ameriškega zadružnega udruženja (Cooperative League of the United States). Sklicana je bila letos v Columbus, Ohio. Delegatje, zastopajoči zadrugarstvo sirom vse dežele, so poudarjali z zadovoljstvom hiter razvoj tega gibanja v tej deželi, odkar je nastopila depresija. Izrazili so veliko zanimanje za komisijo, ki jo je predsednik Roosevelt odposlal na Švedsko in v druge inozemske pridelkov, krme, gnojil, avtomobilskih obročev in raznega drugega blaga; v mestih pa imamo zadružne banke, zavarovalnice in kreditne organizacije, tudi zadružne apartmentske hiše, groce-rije, pekarne, pralnice, restavracije itd. Odkar je skupina tkalcev v angleški vasi Rochdale pred 90. leti ustanovila prvo kooperativo, se je konsumno zadružništvo razširilo po vsem svetu, tako da imamo dandanes kakih 100 mi- žila za vzgled zadruštva v mnogih drugih deželah. Od konsu-mentov se je gibanje razširilo na producente in mnogo kooperativnih delavnic se je pojavilo na Angleškem, Francoskem, Belgijskem in Nemškem, kakor tudi v Skandinaviji. V Združenih državah je zadružništvo začetkoma napredovalo jako počasi. Razne zadruge so bile organizirane v četrtem in začetkoma petdesetega desetletja prejšnjega stoletja, ali niti ena ni preživela. Prva uspešna zadružna društva so bila ustanovljena od finskih in čeških priseljencev, ki so se okolo 1. 1910 naselili v državah Massachusetts. Wisconsin, Michigan in Ohio. Centralna organizacija Fincev — Central Cooperative Wholesale — je bila ustanovljena I. 1917 s kapitalom kakih $15. L. 1934 pa je to udruženje imelo 100 včlanjenih zadrug, katerih skupne prodaje za ono leto so znašale šest miljonov dolarjev. Večinoma se bavi z jestvinami in oblačili. Največja zadruga na drobno v severo-centralnih državah je mlekarna, otvorjena 1. 1921 v Minneapolisu. Ima članstvo 5,000 konsumentov in ima več kot tri miljone dolarjev letnega posla. Ameriški farmarji so organizirali zadružna društva, ki se bavi jo s kreditom, vzajemnim zavarovanjem, zadružnim razpeča-vanjem letine, tudi zadružnim nakupovanjem gnojil, krme in poljedelskih ter splošnih potrebščin. Hitri razvoj zadružnega razpečavanja gazolina med farmarji je jako pomemben v napredovanju zadružniškega gibanja. Prva zadružna postaja za olje in gazolin je bila otvorjena 1. 1921 s strani skupine sreclnje-zapadnih farmarjev. To je bil signal za stotine sličnih društev, ki so se brzo ustvarila širom za-pada. Največja izmed zadrug na drobno je Freeborn County Cooperative Oil Co. of Alberta Lea, Minnesota, ki je 1. 1925 začela s kapitalom od $500. Danes ima 134 včlanjenih zadrug, ki pred-8tayiyajo'"čiaHfi4v&- 40,000 zadruga r j ev. Njen posel 1. 1936 je znašal približno $970,000. Da pospeši razvoj konsumnih zadrug, je Edward A. Filene organiziral Consumers Distribution Korporacijo in prispel $1,-000,000 za njeno začetno kapitalizacijo. Njena svrha je nuditi priliko za centralno nakupovanje za zadružne prodajalnice, kakor tudi zboljšati njihovo upravljanje-in postrežbe konsumenta. Napredek zadružništva na polju produkcije ni bilo še tako izrazito, ali mnogo pijonirškega dela je bilo napravljeno . tekom depresije, zlasti s strani nezaposlenih delavcev, ki so organizirali 'zamenjalnice dela" in druge vrste zadrugarstva. Gibanje pa je še vedno v stopnji, kjer konsumne zadr. opravljajo manj od polovice od enega odstotka trgovine te dežele. Zadružništvo je v glavnem gibanje na deželi v korist poljedelcem. MILI ION TON ODKRUŠILI OD GORE dežele, da proučijo, kaj bi mogla iijoncv zadrugarjev po vsem sve -r t r-r 1 v • 1 _ .1..X _____T« "____ — , vlada storiti, da pomaga k.razvijanju poljedelskih in industri-jalnih zadrug. Konvencija je v glavnem naglašala važnost za drugarskega gibanja v narodnem gospodarskem življenju. Drug dogodek, ki je imel velik vpliv na zastopnike zadružništva, je bilo izdanje knjige Horace M. Kallen, ki nosi naslov "The Decline and Rise of the Consumer" (Padec in povzdig konsumenta). Ta knjiga je jako pregledna zgodovina zadružniškega gibanja v tej in drugih deželah sveta; obenem se v njej izraža filozofija konsumnega zadružništva, ki skuša dokazati, kako se človek more povzdigniti do svobode in sigurnosti potom zadružnega prizadevanja. Zadružniško gibanje je morda na poli k tako visokim svrham, kakršne njegovi navdušeni voditelji pvedvidiajo, ali za enkrat se društva, organizirana od konsumentov, ukvarjajo s tako praktičnimi nalogami, kot je kupova VELI tu. V Združenih državah imamo sedaj 6,500 zadružnih društev s skupnim članstvom 2,000,000 zadrugarjev in se ceni, da njih letni obrat znaša 365 milijonov dolarjev ali po en milijon na dan. Slučaji zadružništva, skupne rabe kapitala, poslopij in orodij so bili znani že od pamtiveka, ali moderno zadružništvo datira od 1844, ko so Lancashirski tkalci organizirali Rochdale Society of Equitable Pioneers z glavnico od $140, nabrano med člani. S tem kapitalom odprli so prodajalno z zalogo raznih potrebščin : moke, masla, sladkorja in ovsa. Po svršetku trinajstih let so imeli 1850 članov, glavnico od $75,000 in letne prodaje so znašale $400,000. Še kasneje organizirali so federacijo zadružnih prodajalnic na drobno, ki je imela skladišča na Angleškem in v kontinentalni Evropi in je imela svoje "lastno brodovje. Ta uspešna zadruga s svojo demokratično organizacijo in s svoji- nje in prodajanje poljedelskih lini poslovnimi metodami je slu- A TIK. N a s a s KJE SO DRUGI DUHOVNIKI? P. Bernard. m<$SB®*' 120 nabojev dinamita je istočasno eksplodiralo in odtrgalo del gore, ki je tehtal milijon ton. Zgodilo se je to v Apeninih v Italiji, kjer pridobivajo slavni kararski mramor, za katerega se je po vpraševanje zadnje čase zvišalo. PRI VSEM BOGASTVU BIL REVEŽ New York, N. V. — Na okrog $100,000 se računa premoženje, ki ga je zapustil 75 letni Christopher :Hassett, kateri je umrl na bfžični večer Kljub temu bognSpu pa je živel mož kot pravi siromak v neki podstrešni Gobici in je njegovo smrt tudi posftešil? slaba hrana, ki jo je užival Bavil se je stari mož s tem da je ob četrtkih in petkih prodajal ribe cd hiše do h:&2 -o- KOLAJNA ZA NAJVEČJI I POGUM Zlato Stanhopeovo kolajno, ki jo v Angliji vsal^.Jeto podeljujejo za posebno pogumna dejanja, so letos prvič podelili neki ženski, in sicer gdč. Evelini Gra-ham-Ironsovi, ki je v posebno težkih okoliščinah rešila neko mlado samomorilko iz vode. Vojvoda Yrški, sedanji kralj, je pogumni mladi dami osebno izročil to najvišje odlikovanje. -o---- LETALO LETI BREZ LETALCA Nenavadno letalsko dogodivščino so imeli nedavno v Parizu. Blizu Burgosa se je dvignilo v zrak letalo, katero je pilotiral neki letalski učenec. Ko je letalo doseglo višino 1500 m, je zaplavalo v gosto meglo. Mladi pilot se je tega močno ustrašil. V strahu za svoje življenje, si je privezal padalo in odskočil proti zemlji, kamor je priletel nepoškodovan. Aeroplan pa je medtem v zraku krožil dalje in sicer je letel še celo uro časa s polno silo. Med tem poletom se je letalo večkrat približalo zemlji na 20 m razdalje, toda vselej je zopet skočilo kvišku in plavalo nekaj časa naprej. Cez dobro uro pa je bila zaloga goriva izčrpana in tedaj se je aeroplan zrušil na tla. Padel je v neki gozd. -o- KOLIKO ČASOPISNEGA PA-PIRJA PORABI SVET Nek angleški strokovni list je objavil te številke: V Angliji porabijo letno 26 kg časopisnega papirja za osebo, v Ameriki 22 kg, v Avstraliji 12, na Holand-skem 11, v Franciji 9, Skandinaviji 8, v Nemčiji 3.25 kg. V sovjetski Rusiji pride na človeka letno 1 kg časnikov. S -temi številkami seve še ni rečeno, da v teh državah tudi največ berejo. RAKTERIJE V BREZZRAČ-NEM PROSTORU Z vestnimi poskusi v nekem znanstvenem zavodu v Baltimore so ponovno potrdili mnenje, da morejo bakterije živeti tudi v brezzračnem prostoru. Klice so imeli 22 dni v posebnih steklenih posodah, ki so iz njih popolnoma izsesali zrak, in to pri temperaturi 268 stopinj pod ničlo. Ne brezzračni prostor ne strašni mraz, ki je že tik absolutne ničle, ni mogel mikroorganizmom uničiti življenjske sile. ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Ne bodite sužnji neprebave Želodčno zdravilo iskreno priporočano i — Pišite po brczplaCen vzorec — Triner's Bitter Wine Co. 544 S. Wells St., Chicago, 111. 1 Send me a free sample. 1 Name ............................................... iPriVseh VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. svo Štefana ŠTEV. 1, K. S. K. J. šmrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1936: A^TON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik JOHN BOGOLIN, blagajnik. Med slovenskimi duhovniki v Ameriki je samo okoli pol tuca-ta zgagarjev, ki ne dajo miru ne sebi ne drugim, ampak neprestano motijo medsebojno zastop-nost naših tukajšnjih izseljencev. Vsi drugi naši duhovniki so pa dobre duše, mirni ljudje, ki tebe puste v miru, ako ti nje lepo pri miru pustiš. Tako in podobno pišejo naši« naprednjaki. Prav pogosto naletimo v njihovem časopisju na tako pisanje in seveda so zraven vselej dodane prijazne opazke in lep pouk tistim "zgagarjem" med slovensko duhovščino, ki jih je samo kakega pol tucata. Drugi naši duhovniki so' pa že kar v precej resni nevarnosti, da jih bo začel nasprotni tisk hvaliti in proslavljati . . . Preden se kaj takega v resnici zgodi, si drznem napisati nekaj besed in povedati našim napred-njakom, da prav nobeden naših duhovnikov ne zasluži take "časti" in tolikega "priznanja". Resnica je, da ne najdete imen vseh naših duhovnikov tolikokrat v naših listih in časopisih kot berete imena tistih pol tucata "zgagarjev". S tem pa še davno ni rečeno, da so ostali gospodje drugega mnenja kot mi. Zakaj se pa potemtakem ne oglašajo v časopisju in ne stopijo v vrste "zgagarjev"? Temu vprašanju nasproti bom postavil par drugih vprašanj, ki bodo obenem najboljši odgovor na prvo vprašanje. Takole bom vprašal: Zakaj pa niso vsi naši duhovniki župniki? Zakaj niso vsi naši duhovniki profesorji bogoslovja? Zakaj niso vsi naši duhovniki misijonarji v navadnem pomenu besede? Zakaj niso vsi naši duhovniki uredniki raznih listov? Zakaj niso vsi naši duhovniki pevovodje, katehetje, igrovodje, radijski pridigarji, izdajatelji debelih knjig, zgodovinarji, sociologi in ne vem kaj še vse? Zakaj vsi duhovniki ne zidajo novih cerkva, šol, dvoran, župnišč? Ali je že jasno, kaj sem hotel s temi novimi vprašanji povedati? Na prva vprašanja bo vsak znal odgovoriti in bo rekel: Hm, duhovniški poklic se deli v zelo različne službe in redek je duhovnik, ki bi mogel po pet ali deset različnih služb istočasno in enako dobro opravljati. Je nekaj opravil, ki so vsem duhovnikom bistveno skupne, na primer ma-ševati. So pa druga opravila, ki jih je treba razdeliti med duhovnike tako, da ta dobi to službo, oni drugo. In kdor dobi eno, skuša pač tisto opravljati kar naj bolje, od razmer je pa odvisno, koliko časa mu preostaja za kaj drugega, kar ni nujno zvezano z njegovo poklicno službo. Prav tako bo vsak znal odgovoriti na zadnja vprašanja, namreč glede zidanja cerkva, šol in tako dalje. Te in take reči bo ob svojem času moral nase vzeti več ali manj vsak župnik ali župnijski upravitelj, toda vedno in povsod taka opravila niso potrebna. Zdaj pa stopimo še malo bliže k našemu naslovnemu vprašanju. Kje so drugi naši duhovniki ? Z drugo besedo: Kaj mislijo drugi naši duhovniki o tisti peščici "zgagarjev" med našo duhovščino? Recimo, da je Rev. John župnik, Rev. Frank pa profesor. Ali bo zdaj Rev. John naenkrat rekel: Ti, John, jaz se s teboj ne strinjam. To ni prav, da si ti profesor, jaz pa ne. Ali nehaj biti to, kar si, ali pa narediva tako, da bova oba profesorja in oba fa.jmoštra???? Jaz ne verjamem. Mislim, da si Rev. Frank misli: Dobro je tako, John. Tvoja služba je profesorska, meni čas ne pripušča, da bi se vtikal v tvojo reč, ti pa tudi ne moreš moje službe z menoj deliti, ker moraš pač veliko časa presedati pri knjigah, da se pripraviš za svoja predavanja v šoli. Tako bi lahko med seboj primerjali najrazličnejše duhovniške službe in poklice. Ako je eden župnik, ne pa profesor, s tem še davno ni rečeno, da se ne strinja s tem. kar Kev. profesor dela in uči. In zopet ni rečeno, da se profesor ne strinja z delom in besedami svojega prijatelja župnika. Če profesor ne hodi pridigat v župnikovo cerkev, s tem še ni rečeno, da na tihem ali celo na glas obsoja župnikovo početje v tisti fari. Mislim, da je stvar dovolj pojasnjena. Prav to pa velja tudi glede vprašanja nas "zgagarjev", ki imamo direktno ali indi-rektno nalogo, da smo ali sami časnikarji ali pa dopisujemo v časopise in liste. Res je, vsi naši duhovniki ne pišejo z nami vred. S tem pa še davno ni rečeno, da e ne strinjajo z nami in da nag na tihem celo obsojajo. Le verjemite, da je ravno nasprotno res. Dostikrat se zgodi, da ima eden ali drug naših "zgagarjev" celo prav izrecno nalogo, naloženo mu od drugih duhovnikov, da se oglaša prav v njihovem imenu in namesto njih. Ali je treba, da se tako pooblaščen je vedno tudi v javnosti objavi? No, če bi bilo to potrebno, vedite, da se tudi prav lahko zgodi. Marsikateri duhovnik pravi: Jaz pri najboljši volji ne morem osebno vsega sproti zasledovati, kaj pišejo nasprotni listi. Saj mi čas ne pripušča. Ali zdravje ne pripušča. Tudi nimam prilike, da bi njihove liste dobival v roke. NaroČiti jih pa seveda ne mislim, ker mi še na misel ne pride, da bi podpiral njihovo protiversko gonjo. Zato ne vem in ne morem vedeti, kaj vse spravijo na dan in na kaj bi bilo treba posebno opozarjati naše verne ljudi. Ti, prijatelj, si pa v takem položaju, da to laglje storiš. Tvoja služba ti pusti vsaj včasih več časa za take reči in naprednjaški tisk laglje dobiš v roke. Saj veš, vsi listi si svoje izdaje pošiljajo med seboj v zameno brezplačno- Naj ti katoliški urednik odstopi svoje brezplačne izdaje nasprotnega tiska, prebrskaj jih in potem napiši kaj v naše katoliške liste kot odgovor na njihovo pisanje, da bodo naši ljudje vedeli, kako je treba soditi o raznih vprašanjih, ki se dan za dnem pojavljajo v naši ožji in tudi svetovni javnosti. Bliže živiš nego jaz. Na ta način torej pride do tega, da imamo tiste "zgagarje" med seboj in da so drugi naši duhovniki tako "miroljubni ljudje". Kdor ne verjame temu mojemu pisanju, naj si vzame trud in denar, pa naj piše vsem slovenskim duhovnikom v Ameriki in naj jih vpraša, če sem prav pisal ali ne. (Naslovi vseh slovenskih duhovnikov so vsakemu na razpolago v letošnjem Ave Maria Koledarju na predzadnjih dveh straneh.) Končno naj še to povem. Včasih se v naprednjaških listih dopisniki "pohujšujejo" nad tem, da tudi mi v Lemontu beremo njihov tisk. Ako se komu čudno zdi, odkod mi dobivamo tiste liste, naj povem, da prihajajo K nam v zameno za list Ave Maria, ki ga tudi mi vsem drugim slovenskim listom v Ameriki brezplačno pošiljamo. In ker imamo pri nas v Lemontu nekateri tudi to nalogo, da smo časnikarji, imamo pravico in dolžnost, da zasledujemo, kolikor dopušča čas, vse pojave v našem tukajšnjem tisku vseh mogočih barv. Odtod prvde, da pišemo, kar pišemo. Mislim, da je s tem dovolj pojasnjeno vprašanje, ki stoji na čelu tega spisa: "Kje so drugi naši duhovniki?" Dovolj jasen odgovor prijateljem in nasprotnikom. \ Stran ^ AMERJKANSKI SLOVENEC Petek, 1. januarja 19?.? Peter Pavel Glavar LANŠPREŠKI GOSPOD. "Krmilo je mrtvo," je vzdihnil Glavar. "Zdaj mene in moje sopotnike vozita sveta moja patrona!" Začel je moliti, tiho sam zase. Pripravljal se je na smrt. Nekak medel svit je začel sikati skozi špranje. "Jutro", je pomislil Glavar in dvignil nagonsko pokrov na krov. Videl je komaj za ped predse; vse je tonilo v težki slani megli in peni. Vihar smo prestali, je pomislil, toda sam Bog vedi, kam ženemo v megli. Morda je obal blizu in se ladja zdajpazdaj raztrešči ob čereh. Na ladji je bilo vse tiho, le šum valov je še udarjal ladji ob bokih na krov. "Zgodnja danica, prosi za nas!" je zaše-petal Glavar. Takrat je zaklical krmar: "Sjor padrone!" » ■ ' c " ~r "'Ca je, Stevo?" "Proti severu ženemo." "E, pa dobro." "Obala je blizu." "Izstreli top!" Trenotek nato ie jeknil ton in odgovorila je z desne rahla jeka. ladja je nlu-la pokojno. a postrani. Glavar je stopil na krov. Polagoma se ie trgala megla pred ladjo. Nekje v dalji, kamor ie gnalo vodovje ladjo, ie jeknil strel. Tedaj se ie posvetilo nad ladio, kos vedrega neba ie pogledal na valove. Se nekai trenotkov in ladia je plula v jasnem. Kakor iz slike se je zasmejala prav blizu novo oprana obal, visoki breg 7 nizkimi hišicami in rdečimi strehami. Tam visoko gori na bregu pa je sinilo v jutranjem solncu belo zi-dovje v prijetnem zelenju, cerkev in samostan. visoko nad pristaniščem ob monu, sredi med dvema obalama. "Sior padrone! "Vidim." " , „ "Reka!" "Trsat." "Dva dni imamo izgube do Senja." "Pa krmilo in jambori so preč." "Pa smo vsaj živi. Izmed trideset ladij se iih nocoi ni rešilo pet." "Ca sodiš, Stevo? Majka na Trsatu ie zaslužila svečo." "Kako ne, šjor padrone! Svečo, pet funtov težko." "Srce je zaigralo v Glavarju: "Pozdravljena mati! Iz noči in viharjev si otela mene in te moje potnike. Kdo so ? Ali jim vem imena? A vem, da so mi bra-tie in da so prav tako klicali v viharju Tvoje pomoči, kakor iaz. O, Mati! Dai jim, da no zadnjem viharju v smrtni uri prav tako zagledajo Tvojo slavo, kakor sem jaz zdaj zagledal Tvoje svetišče v žarkih prvega solnca. A meni, Mati, dai, da najdem, kamor želim. Moja prva pot na kopnem bo k Tebi in od Tebe v Sen i k prijatelju, da mi iznrosi dobroto pri presvetlem škofu. Mati Mariia, bodi z menoi!" Uro pozneje je ladja pristala. Toda potnikom niso dovolili iti v mesto. Zaprli so jih v karanteno zaradi kolere, ki se ie bila prejšnje dni zasejala po ladjah iz Be-netek... "Nočem godrnjati," ie dejal Glavar. "V sanjah sta me vodila skozi vihar sveta moja patrona. Dala sta mi, da sem obre-del veliko zemlie in moria in prestal vihar in potop. Naj jima sličim, naj prestanem spisal DR. IVAN PREGELJ. še temnico, ne tiste strašne, kakeršno sta onadva, pa vsaj nadležno in zoperno." Po predpisanem času so izpustili popotnike iz zaprtja. Peter Pavel Glaver je Krenil naravnost na Trsat... * * * Poln sladke pobožnosti je pokleknil pred stranski oltar. Zadnje solnce je sevalo skozi cerkveno okno. Ognjen pas luči je ležal Brezmadežni ob mili glavi. Bo-goslovec je komaj krotil solze neizražene sreče. Duhovnik, kateremu se je bil izpovedal, mu je napolnil srce z veselim upanjem in Peter Pavel je molil zdaj v veliki hvaležnosti, za vse one, ki so mu bili kdaj dobri: za župnika Roglja, za Manico, za rajnega Matijo Kolovratarja, za kapitana Pera za gospoda Zandonattija, za Ano Marijo in še za tega prijatelja, ki mu je bil pravkar v spovednicl potolažil srce. Tedaj pa je zmotila njegove molitve ženska, ki je bila v sveti pobožnosti sama vase pogreznjena pokleknila tik -ob njem. Vonj znane mu dišave po mehki rezedi, ki ga je bil vajen iz Zandonattijeve hiše, mu ie napolnil nosnice. Ne da bi se ganil, ie klečal bogoslovec. Ko pa se je dvignila molilka, se je dvignil še on. In zdaj je gledal v bledi in sladki obraz gospodične Ane Marije . . . Rahlo je nagnila glavo in se obrnila iz cerkve. Glavar je šel za njo. Ponudil ji ie blagoslovljene vode in ona se je doteknila s svojimi prsti njegove roke. Trenotek pozneje sta stala pred cerkvijo in on je držal njeno roko v svoji in dejal: "Gospodična, kdo bi se bil nadejal?" Zardela je in rekla malo prisiljeno, a vendar vedro: "Ali ste veselo iznenajeni?" "Kako ne bi," ie odvrnil in vse je zatre-netalo v njem. Nikoli ni bila lepša, ko ta trenotek, ko je rahlo drhtela in so ji ustnice polodprte hotele izpraševati in si niso upale. "Nič grešnega ni v njeni ljubezni," je zašepetal bogoslovcu neki glas v notranjosti. "Zadnjič si jo sunil vstran. Eno besedo reci in planila ti bo v naročje. Ni greha. Cista ie ko lilija." Ali glas iz sanj je sunil krepke je v duši njegovi: "Glej, zatajil sem ga pred žensko!" Peter Pavel je vzdihnil, se stresel in dejal: "Bog je hotel, da sva se še srečala, gospodična." "Ali smem častitati k posvečenju?" "Še ne," je odvrnil. Povedal je kratko svoje zgodbe in ji dal pismo za njenega očeta. Razmišljena ga je razgrnila. Motril jo je molče. Njej se je lice razvnelo. "Zaneslo Vas je na Reko. O, to je božji čudež. Presvetli škof Benzoni so tudi tu. In jaz, jaz ga smem obiskovati." Ko j pa se je ustrašila: "Oh, zdaj sem pa očetovo pismo brala!" Spet je postala vedra: "Pa saj je tudi to prav. Zdaj Vam ne bo treba hoditi v Sen j. To bom uredila vse jaz, vse jaz. Ali mi verujete?" "Ne razumem povsem." "O, to je lahko," je rekla. "Presvetli škof je moj daljni sorodnik. Kličem ga strička. Zelo mi je naklonjen. Nič mi ne odreče. Ali ne verujete?" "Verujem!" (Dalje prih.) TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obintno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 000<>0<>00000<>00000<>0000000<>0(K><>0^ S.P.D. sv. Mohorja I Ustanovljena 31. decembra. 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ- CHICAGO. ILLINOIS Odbor za leto 1936: Predsednik: Leo Mladich. 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: John Falle, Sr., 1937 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street. Chicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. 19th Street Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. I Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 \Y. 21st PI. Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. Cermak Rd.; Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place; John Mlakar, 1952 W. 22nd Place. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W 22nd St Redirc'j: Anton Zidarich. 1842 W. 22nr.d Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na tedera bolniške podpore, zj kar se plačuje po 50c na mesec m&sečnine. To ie irwaw?dna vjodnost za vsakega Slovenca v Chicavc Rojaki, vris^pajt? « to domrčo družbo! Za vsa pojasnila gl'ede družbe in njenega poslovanja se obrnite na 5' družbenega tajnika aH oa predsednika. ? ______________________' " v OOOOOOOOOOOOOOOOOOOW OOOOOO-O 0000 <$> <$* «§.» «$» «$» «§« fb *!*> 4» 4* 4 -ž 41 ^ 4 * firma A. Grdina in Sinovi naznanja, da je prejela veliko zalogo STENSKIH KOLEDARJEV velikosti kakor so sedanji z novimi slikami, ki se menjajo mesečno. Na zeljo odjemalcev bo firma pošiljala koledarje po pošti kamor bilo, zlasti pa še v staro domovino. Za ' "vlain koledar po pošti stane 25c. Odjemalci v Clevelandu jih pa dobijo zastonj. Naročila se jemljejo v obeh trgovinah za pohištvo: 6019 St. Clair Ave. in 15303 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO Priglasite se za naročila takoj, da jih bodo vaši sorodniki v domovini prejeli še pred božičem. J ^ ^ I* # <$> *§» q, 07-i bite, da imate na razpolago lastne« < rojaka. Postavljam in izdelujem vse viHte nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne delo jamčeno. postrežba solidna S' oriporočarn I Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V VaSo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787