OFPICHAL ORGAN | vsled sedanjega resnega položaja! °P<» med organiziranim delavstvom, j Uetna .Označena strokovna zveza dalje t odprta frtrugo obsoja umcšavanje vlade eudiio. stavkarske razmere. Vlada Zriru-jslovani Washington, D. C. 3. nov. -Predsednik Wilson, ki je že do er , 7 * '' V - /---X A. t, Btrtetoi, Postmaster Generil. I A. j«vnb Naročala«: Za &M, mm Zrn mm&mmrn..........$1.50 Z« laosemctv«.......$2.00 NASLOV uredništva In uprav-niStva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, HI. • Tolafon: Canal 2487 v___' r---- The largest Slovenian Weekly in the United States of America. i Issued every Wednesday Subscription price i For members, yearly. .$0.96 F*r non member*.....$1.50 Foreign Countries. .. $2.00 OFFICE 01^ PUBLICATION: 1951 W. 22nd Placed | Chicago, 111. OF THE GRAND ČARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION i Telephone: Canal 24*7 __ V , FnUrad m 8aeond»Claw llatfrr January 18, 1915. at the Poit^Office at Chictco, IUlnoi«, onder tha Act of Angott 24, 1912. ^ACCEPTANCE FOR^MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE FRQVIPEP FORTN SECTION ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON JUNE 22.191 a. No. 44—Štev. 44. Chicago, 111., 5. novembra (November) 1919. Leto V. Volume V. BLAGOHOTNO VANJE! UVAŽE- Ker so gospodarske razmere v Jugoslavia še vedno zamotane, ali neurejene, ker postaja valutno vpraianje zunaj vedno bolj in bolj akutno, radi tega svetujem vsem ameriškim Slovencem, da nikar ne pošiljajte večjih zneskov svojcem v staro domovino. Pošljite jim le neobhodno potrebne svo-te in držite denar rajši pri sebi, ali v ameriških bankah. Pred kratkem sem dobil tozadevno poročilo od nekega velikega denarnega zavoda v New Yor-ku, ki sploh večjih denarnih po-iil/atev ne sprejema. Vsakdo, ki pošlje sedaj denarje v staro domovino, dela to na svojo lastno odgovornost; banke nočejo garantirati. da bo denar točno iz-plažar naslovijencu. Bodite torej cenjeni rojaki in rojakinje v tem zelo previdni, kar bo v Vašo lastno korist, in pošiljajte kolikor mogoče nizke, ali male s vote svojcem v doirn Josip T zikov. Ker pa je iniel zadnji čas pok. Filip Gornp nekaj zaprek je obesil študije na klinin se podai za srečo v — Ameriko. Kako mu je bila tukaj sreča mila, smo pravkar navedli. V kolikor smo osebno poznali nepozabnega Filipa O. moramo jf> poslal vsem pravdnikom sir držav navodilo, kako se4 iiuaj ravnati v sedanji stavki prem« ga rje v. Vsak nemir, ali izpred jer zadevi mora biti takoj nazna njen delavskemu tajniku. Danes je vojni department o< redil in določil general Leona JI sedanjega resnega položaja \ organiziranim delavst vom. Opozarjamo pa rojake, da pa-iketna pošta z Jugoslavijo še ni Kes se nam zdi nad vse da smo v tem oziru Jugoslovani zadnji. Ali ne more osrecl- AMEHIKANCI NA KAJZERJE-VEM PRESTOLU IN V KAJ-ZERJEVI LOŽI penili držav ni imela nikake pra-jnja vlada v ttelgradu s posredova-jviee prepovedovat i premoga rjem njem tuk. poslaništva ničesar u-stavko. Vsakdo smatra, da je bil kreniti in"doseči ? reči, da je bil pokojnik odkritega; Wood-a, poveljnika ccntraluegjjta korak storjen v prilog prenio-in blagega značaja« pred vsem pa narodnjak z dušo in telesom. Kot urednik je stal vedno na pravem mestu, da je rad hvalil, kar je bilo hvale vredno, grajal je pa tu- ganizaeija lokomotivni armadnega department a. da lahkf jgarskili baronov vporabi 14. kavalerijski polk slučaju da pride v državi Color do do resnih stavkarskih nemi rov. Vojni department je dalje dol Nedavno smo videli v nekem chikaškem angleškem' dnevniku nad vse zanimivo sliko, ki nam znači pade«' kajzerjeve slav««. Ta slika, katero smo obesili v našem r« Rok« nil I stav hivr. . »»v. i! ----------<>>>l fllll \ H , I .Ni lil ronov. /aeno je ta or- Postna zveza s Srbijo prekinjena. uredniškem uradu ]»od «liko izjavila, da bodo tudi j Uradno se nam poroča, da jelpre&s. Wilson a nam kaže dva a- di, kar je smatral za graje vredno. Bil je tudi velik prijatelj jugoslo-jčil gotovo število posadke v Vi vanske misli. ginijo, Wyoming in TettftCft^e Dragi nam Filip! Danes, ko pi-jsvrho vzdrževanja reda v tamoj šemo te vrstice ležiš na mrtvaš- Snjih premogarskih krajih. inženirji započeli .•«j poštna -/veza med Združenimi dr-jmeriška vojaka (sarženta)Xi prav ko iz simpatije do premoga r-džavami in Srbijo prekinjena. Tz zadovoljno sedita ne bivšem pre- | Amerike se torej more poslati I stolu v cesarski palači v Poznanju ^ j pisma, naslovljenega v Srbijo. blizo Berlina. Eden izmeti t.-li Sladkor bo pod državno kontrolo;j Pred nekaj dnevi je poročal nek ;dveh vojakov kadi prav na ple- movino. Zalar FILIP OORUP, VEČLETNI U-REDNIK "A. S." UMRL. In zopet je ugrabila kruta smrt jednega izmed naših tovarišev! Filip-a Gorup-a. večletnega urednika, 41 Aroer. Slovenca" ni več med živimi! Minuti i pondeljek, dne 3, t. m. zjutraj ga je v bolnišnici sv. Jožefa v Jolietu- smrt rešila hudega in dolgotrajnega trpljenja. Kaj je najhujše izmed najhujših bolezni, to je pokojni Filip (•orup v polni meri skusil; razjedajoči rak v grlu mu je odvzel zadnji dni celo glas, da ni mogel goverili. Šele pred nekaj tedni je pisal uredniku našega lista sledeče: "Sem največji revež. Čakam že dolgo rešiteljice :— smrti, ki mi bo za vekno olajšala mučno trpljenje." kem odru. Tvoje pero, katero si tako sprotno sukal toliko let počiva, kajti smrt ti je prste desniee oblila z svojo bledo barvo. Kar si želel — rešitve fnučnega trplje-nja, -—to si dosegel. Zdaj boš pa počival za vedno v onem mirnem kotičku posvečene zemlje, kjer strasti več ne buči vihar". To je 44tolažba in plačilo" vsakega zemeljskega trpina. Počivaj sladka ip mirno v zemlji, kamor si prišel Iskat srečo. Bodi ti ohranjen najblažji spomin ! Ivan Zupan, Urednik Glasila K. S. K. Jedi Hite. VELIKA STAVKA GkARJBV. PREMO Dne 1. t. m. je ost&vilo delo nad 400,000 unijskih premogarjev. Razna poročila o stavki. t Kakor napovedano in pričakovano, se je pričela 1. t. m. širom držav splošna stavka premogarjev, ki kopljejo mehak premog. Iz raznih krajev se poroča, da je ostavilo delo nad 400,000 premoga rjev ker jim razne družbe niso hotele dovoliti zahtevanega pri-boljška plače. Prvi dan stavke je potekel povsem mirno in v redu; od nikoder Washington, D. 0. 3. novembra, j tukajšnji dovenski dnevnik ravno jbejski način dolgo s mod ko držeč Datira se je v senatni zbornici j nasprotno, kar pa ne odgovarja eno koleno na drugem. Njegov to-razpravljalo o visoki draginji in 1 resnici. Mi smo prejeli iz Wash- variš se'mu pa ob strani zadovolji splošnem pomanjkanju sladkorja.jingtona naznanilo, da ameriška no smehlja. Kaj tudi ne? Senator Ale.Vary i z Oregona je iz-; pošta ne. sprejema (will not lie la okreval namerava'danes, ali jul>,|(.|,,| zakonski načrt, da naj ost a- accepted) pisem, dopisnic, tisko-tri z družen i in i močmi nastopiti \|pu» dobava sladkorja še za leto [vin, vzorcev blaga in druge stvari svrho ugodnega poravnanja veli|i920 ]>od državno kontrolo. To-j določene z Srbijo. ke preniogarske stavke. Pozvap^devni odsek naj bo takoj slo-bo namreč k sobi zastopnike stav 1 pil v dotiko s kubansko vlado, za karjev in operatorjev in ho ko n„kup več milijonov ton kuban-. posredovale« razum skušal doseči sjv» Vlada določila ceno premoga. Washington, D. C. :U, oktobra. - Danes je predsednik Wilson skega trsnega sladkorja, da ga ne I bo zopet Kitajska pokupila, kot se je to nedavno pripetilo. Toliko v blagohotno pojasnilo in uvaževanjc. Miš povzročila smrt 7 osebam. Hamburg, Ark. 1. nov. — Sinoči se je pripetila v tukajšnjem mestu čudna nesreča, kojc povzro-Ratifikacije mirovne pogodbe. Ičlteljica je bila mala miška, ki je Wellington, D. C. 3. novembra. Ul»l«Sila "t'kega konja v prevoz- Ameriška vojaka sedeča na prestolu bivšega kajzerja v Poznanju dne 15. marca leta 1919. — Ne samo kajzerjev prestol je zadela ta usoda, ampak tudi kaj-zerjevo ložo V 1*ivši kraljevi, sedaj narodni;operi v Berlinu. Amerikami si gotovo ne morejo privoščiti doma taktf-cenene zabave v kakem opernem gledališču, kakor pa dandanes v Berlinu. Za l") centov ameriške veljave imajo že lahko sedež na 4. balkonu podpisal uradno določim gled$ — |tames pride na dnevni red v]ne,n čolnu sredi vode. Konj je tega gledališča. Sedež v bivši kaj maksimalnih cen mehkega premo- senatni zbornici zelo važna tftčkA,|l>«1egiiil na kmj čolna, da se je no jevi loži j>a stane 97e. Kdor ga. Certe za tono. te vrste premo-) v /nrb'vi ratifikacije, ali odobntve.;»nočno nagnil. Vseh T oseb vjplača to svoto. se lahko zabava : ~ 5 4 lia ravno istem mehkem stolu, kjer | je še pred letom dni sedel hivfil ga SO razliene. od 1^.60 do mirovne pogodbe z Nemčijo. Do-i'"0''1" J«' P1' tem utrtiilo. na mesUv.oziroma pri vMhji jo^ b«. namreč dan končnega ' ----— te točke. Večina se- mogovnika. Te cene so razdeljene po državah kakor sledi: Alabama od $2.45 do $4.:J5; Colorado .HO do Illinois (najnižja cena) $2.65; Kentucky , $4.50 : Ohio $2.65—$3.65> Pennsylvania glasovanja natorjev že^. da bi bilo sedanje kongresno zasedanje odgodeno saj 15. lekoeega meseca, da bi imeli na ta način kongresniki ter senatorji 2 tednu odmora preči ponovnim rednim zasedanjem. Pokojni Filip (rorup je spadal t .,v . . . . JM . • v, m bilo čuti o kakih izgredih m lie-v vrsto pijonirjev na ameriškem j , " * slovenskem časnikarskem polju.; Težavno službo urednika pri"A.! s.' je opravljal, že od 1. 1903, ali J celih 16 let. Sprva je bil le pomožni urednik, a j)o smrti pok.' župnika John Kranje-a, je pa prevzel on ta pose'l. Dasiravno ga je zadnji čas bolezen že hudo mučila, je vst rajal do skrajne sile pri svojem delu. Od jutra do večera je čepel v pisarni, ne zmeneč se za burni svet. Njegova vodilna gesla so bila: red, točnost in molčečnost. Pokojnik ni nikdar ljubil velike, skupne družbe, tako se tudi ni nikdar mešal v višjo politiko, ali kako strankarstvo. Kot ve-sčak je pa znal tudi svoj list pisati in urejevati v tako lepi in fini slovenščini, kot malo kdo drugi. .lolietska slovenska naselbina bo pok. Filip Gorupa gotovo pogrešala, ker je tekom tolikih let. veliko koristnega zanjo storil, bodisi že s peresom, pa tudi v dejanju. Koliko slovenskih dramatičnih prestav je on nastudiral in vo-dil! — V "A. S." smo tu in tam čitali £udi kak njegov pesniški proizvod pod imenom "Kajtimir.* mirih. Dasiravno je izdala zvezna vlada že zadnjo minuto prepoved stavke, se velika armada organiziranih premogarjev na isto ni ozirala. Začasfti predsednik Narodne preniogarske unije, Lewis je k tej prepovedi pripomnil, da je vse že prepozno. Rekel jc tudi, da je taka prepoved protiustavna, ali da ne sme nobena sila komu prepovedovati stavke. Iz Indianapolis, Ind. gl. stana premogarskega stavkarskega gibanja se poroča, da je v naslednjih 22 državah nad 4000,000 premogarjev na stavki, kakor sledi: 16,000 4,000 Alabama Arkansas Colorado Illinois . . , Indiana 1 Iowa____ Kansa-s Kentucky Maryland Michigan Missouri 5,000 80,000 25,000 14,000 13,000 13,000 4,000 2.400 2.000 Montana N. Mexico Ohio Oklahoma Tennessee 4.000 4,000 40.000 7,000 2.000 Pennsylvania 100.000 Texa»...... 2,500 Utah ...... 1.000 Washington . 6,000 W. Virginia 42,000 Wyoming . . X.OOO Primerna kazen za bogokletneža. nemški eesar. Država Maine je menda edina -:-- . • , država naše Unije, kjer je bogo Umestna zapuščina Hindenburgu. kletstvo postavno prepovedano, i Generalni državni pravdnik Žal, da te postave m* priznava tu-j Palmer, ki je bil za časa vojne o-di naša država Illinois. Koliko i skrbnik in varili imetja tukajš-bivših urednikov bogokletnega 4i-1 njih tujerodeev pripoveduje izza sta "Or. S." bi že danes sedejo v .časa svoje službe sledečo mično zaporu! jdogodbico: V mestecu South Paris, Me.."je V državi Colorado je umrla ne-«ial dne 27. oktobra t. I. pred naj- .ka učiteljica, velika prijateljica .višjim sodiščem Ldtvruec, socia-, Nemcev, osobito pa bivšega neni-list Mihael Mosekus. Oblasti so ga škega generala llindenbuga. V predseaništvo Lige narodov. I tirale na zagovor, ker je na nekem svoji oporoki je določila $10.000 London, 2. novembra._Ženev- shodu v Rumfordu javno zasme- j generalu Hindenburgu. da vsled tega, da ne bodo konsu- ski dopisnik tukajšnjega lista hoval in klel Boga, dalje je sme- Palmer je vporabil to svoto za menti preveč oškodovani. Mr.]««I)aily News''' poroča iz zaneslji- šil križanje našega Odrešenika m posojilo zmage. Nakupil je z de-Garfield bode še zanaprej skrbel I Vega vira. da predsednik Wilson Presv. Trojico, in nadzoroval produkcijo, pošilja-jne bo prevzel načelništva, ozir. Za to bogokletno početje mu je Na- najvišje državno sodišče prisodilo priporoča za Ta važen i dveletno državno ječo. ---~ " i urad belgijskega zunanjega mini-j Naravno, da je vložil ta bogo- Olasovanje za splošno stavko v Istra Pavel Hymansa. iklotiu Litvinec priziv. vsled česar 3.25 do $3.65; Tenn. $2.7."»—$4.50:, pn(Vnšim se meseca decembra. \V. Va. $2.45 do. $3.00 in Virginia Senat >r L<»(ige pravi, da oo od 2.10 .i $3.90. Te cene se raz- staviti mirovno ralifikaeijo likujejo po vrsti, ali kakovosti premoga. Kurilna administracija bo tudi tekočo zimo poslovala pod načel-ništvom administratorja (iarfiel- i j _ _ , . ___ sloji. Za to resolnc lo 506 delegatov narjem ve<*jo množino srapnel 111 smodnika, To dedščino so naši a-merlški vojaki poslali s pomočjo topov na naslov v glavni stan generala Hindcnburga, ki se je nepričakovane dedščine "iz Amerike" tako prestrašil, dkoder prihaja občeznana (tohi- ; - : pova družina. Tu v Chicagu zapu-| Vesti iz Washingtona v zadevi ;ča brata Karola. potovalnega za- i stavke, stopnika tvrdke Jos. Triner, Co. Washington, D. C. 2. novembra, dalje v Reki enega brata; eno si - — Poroča se, da je danes delavski stro na Dunaju, eno pa v Ljublja- (tajnik brzojavil v Cleveland, O., ni. Njegov pok, stric največji slo- kjer se vrši konferenca zastopni-veneski mecen in večkratni mili- kov premogarskih družb in opera- časnikarskim poročevalcem, da pri prost o ljudstvo, na Ruskem v gotovih krajih sploh ne nosi ni-obleke, ampak se pokriva s im drevesnim listjem in travo. Tekom poletja je :a Adamova obleka še prikladna: a kaj bo počelo nesrečno rusko ljudstvo zopet na zimo brez tople obleke? Pa nišcn ic obiskal še predsednika vojvocltnja mice ao^ao™« »■ pravi jo,sda »m Mjševizem osrečil niseu, a tak ) je: nadvojvodinja Marija Terezija. | Rusijof! Ker je narodna zbornica.to od- ----------^ poved odobrila, bodo vsi označeni gE JE PRILIKA. bivši cesarski sorodniki lahko ob- --- držali vsa svoja posestva in pri- Spre/emanje zabojev se zaključi J vatna imetja, kar se nam ne zdi j tekoči teden. Wilsona v Washington!!; pred nekaj dnevi tudi osebno pozdravil senatorje v Zbornici. jonar. ter veletržee v Reki Josip Gorup je navduševal pogostokrat svojega nečaka Filipa, da je dovršil gimnazijo, nakar je obiskal nekaj tečajev na dunajski univerzi. Posvetiti /Se je hotel profesorjem klasičnih je- Generalni zvezni pravdnik I'ti^Hf torjev. V tej brzojavki je tajnik Wilson priporočil, da naj se določi takojšen sestanek z zastopniki stavkarjev v svrho dosege sporazuma. Washington, D. C. 2. i ov. — THIRD RED CROSS ROLL CALL Paketna pošta za avstrijsko Dru"i pomož^gene ral i ii pošt a r nikakor umestno. Velikansko pre- K«jak Ivan Gottlieb, zastopnik Washimrtonu ic izdal dne 28. j m oženje teh nadvojvod naj bi via- {Ameriean Relief Slnpment-a za tobra 1 naredilo da se lahko da zaplenila ter porazdelila med iu bližnjo okoflk-o nas je kija do enajst funtov težke za- številne reveže na Dunaju. ! naprosil, da naj objavimo ,lede- November 2 to 11, 1919 Time to Re-Join ! oktobi pošilja jj vitke> v vse kF'lJ;: ^'' VjilrnU^U-- Splošna ženska volilna pravica, f' Tekoft t,de„ je zadnji teden za renublike 11 sicer na »»oinjt ; r . -m istiiisko na Spodnje Avstrijsko, v Zadnja država, k, je odobri a sprejema nje zabojev, namenjenih (L>rnio Štajersko Koroško (pri-.nsta^o določbo o splošni ženski i8Vojeem v domonni kot božično Uornjo fMajersito, i . . bUa (jrfava | darilo. Zaboje se sprejema vsak soboto pa pošlje- Lichtenstein. Poštnina za en i uosmnj «» i------- - - , « .. . - f nt / ns-i 12 centov: zavitke se brilo 19 državnih legislatur; dalje kolikor mogoče zgodaj po dne-hhko registrira. U,o pravomoena i». splošno veljav-,vu. Zailnji dan »prejemanja je so. i "R ojakov ima kake- na. mora to postavo sprejeti še 1< ; bc:a dne S novembra. : tiS ali klanca, živečega . držav. V Maryland!,, Kentuckyj Kedor želi zvečer pri .prejema- «ra sorouun\« ^— i —'—u^;«.. prostovoljno ]>< uiaga- tliebu delieiie nase'avstrijske republike)!volilni pravici -je bila država darilo. Zaboje s, sprejema U Solnoffraško v Severno Tirol- 1'tali. Označena postava je bila j dan zvečer, v četrtek 1,1 sobe 4o Pmlarels'ko in v kneževino sprejeta dne 30. septembra t. I.; ve, dan. Ta dva dneva naj r ITiehtenstein Poštnina za en | Dosedaj je to postavo ze vdo- jo ali pripeljejo odpošilja I ci v avstrijski republiki, mu sedaj lin New Jersey državi pride ta to-lnju zabojev prostovoljno jh)„ lahko pošlje po 11 funtov težkeUa na splošno volitev letos mese- ti, n^ zgUs^pri M, «*t zavitke po pošti, novembra. 1821 ^ • - str- NAZNANILA iN DOPIS!, j S lisi«« ^fesreasMmatf uro tf ttm & tt && MU vsem. ki so pri tem t godelovali.j i <> pridal Se pozna leTa Kar s"e tire "koritarslva" na gorečnost faranov do eerkjre i na vein listu pa zahvalite Boga, pa tie trdi nikdo, da nam na obeli' mt> raxiirjetije rial NAZNANILO Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 91. K. S K. J. v Rankin, Pa. S tem se uradno ngznanja vsem članom našega dru.; t va sledeče: Na zadnji seji je bilo zaključeno pO društvenem odboru že potem. ko se je že veeiua članov razšlo, da se pozove potom " neobhodno potrebna. Tn samo oni a po literaturi dru (hoteli konStaffrati, da ne in plemen. Ali ni pra v J govor, češ, slovenščini se tfa življenje, če se je uče Hrvati. Prof. ReAetar je zapisal ol vata in Srha najnaraT-sezmvnfce z literaturo to smo drži n- podalj-8rtii in zlo- bito g. župnik ima dosti truda, pa bra", nemila smrt pretipala nit živ-j tudi mladina in b..;, >vki. i.H-nja zopet enemu izmed naših Jv sklepu pozdravljam vse. slo drnStvenUl sobralov: George Si-.venske stavkarje sirom šul. v.najlepši moški dobi 27 let. Pokojnik je bolehal samo par tednov : bil je pHbližno 2 leti član na-Frančiška Sal pravi jamo na sv vršila dne 30. novembra t. 1. oso- drali iz New Yorka v Chicago bre/jprej razširi svoje obzorje s pozna Sle'/"""i! ^■^pH^^^^H umevno, da si naj-imn Avstrije v "Književnem Ju- oieftka*'? .\li Vam ni urednik njem slovstva Srbohrvatov .' gu" lepe besede, da je to .samo stvar Slovenec v. ali. in kako dol- i." v«, .--l.no k prihodnji s,-ji dne .lrnstv« sv^Vran.-.sk« S»r, 6. ......•,„•.,, T« po iz vzroka. * K S. K. J. - io.,,n * ker i,. I.ila na zad.ui seji nek« to- - ■ Hrvaškem. . Tu zapušča zalujoeo \raerike ter jim kličem: Vstrajajmd i« bo aim o možje na mestu, dolfler ne zmagamo Prank Gorenz. čka društvu predložena m je o-stala nerešena Vsled tega pozivamo vse ROJAKOM RA. V CANONSBtTRG, IN OKOLICI. "tllasila" iz tega velikega kori | 1;i'* i f ' 1 posodil potrebne IV^te. J da ste lahko odpotovali V Dnlntii. Minn., k /.< Vrstniku"! — Zares, dobrota .»< sirota! - - .Morda se še kedaj sni deuto v slienem slavnem kori rti? eireulos no« t ros! Trud, ki bi ga imel Srbohrvat, go hočejo ohraniti svoj jezik. In da se nauči slovenščine toliko, da;ker smatramo to res za svojo m soprogo in devet meseeev staroj čb.ne i hčerko. Pogreb se je vršil dpe '11 Slovenski misiiofl bode v cerkvi od 11. od vsakega člana, da se ker je ista odzval temu pozivu stvar važna za drwstyo. S sobratskim pozdravom vseh članov in članic. Odbor. do sožalje večna Juč! — Pregloboka ni gomila, Previsok ni sveti raj ; Da združitve zlati časi Xe bi mogli več nazaj! Dragi rojaki in rojakinje široui Združenih držav! Tukaj V am-je .zopet jasen dokaz, kako potrebna j i so podporna društva Jednote. j Mnogo članov(ie) je nepremišljeno odstopilo zadnji čas od našel ki se niso vdeležili podporne matere K. S. K. J. radi seje. da se je skle- sf'1.00 posebne doklade, ki se bo pa. do primerni govori Sv. misijon se bodt lahkoto bere slovenski, je ne/ pokojnemu "Narod jn&ten. fV doloeijti Srhi in Hrvati slovenščini vsaj nekaj ur v enem aLi dveh razredih , višje srednje slueaiu pri tem (gole. bo postal s tem slovenski je Noll it e turbare zik učencem vsaj v. glavnem do mač in zbudilo se jim bo zanima j nje za slovensko slovstvo. Vprašanje nastane, ali je' slo i vensko slovstvo vredno,, da ga spoznavajo Srbi in Hrvati. V tem lazim mi brate Srbe in Hrvate samo prosimo, naj ne sodijo prej. dokler niso spoznali stvari, o ka 1 teri sodijo. Poznanje slovenščine pri Krbo j krvavih je dalje tudi v interesni Nagrade K. S. K. J. ODRASLEM OD-A DRUŠTVA SO: nagrada $25.00 za pridtf članov do 1. jan. Draga nagrada $15.00; tretja končal v pa $10.00. Imena teh društev bo- {Slovencev, Ne prikrivajo si tega : j Stvar, zato ugovarjamo proti temu. da bi se 11. pr. del ogrskih Slovencev pro- i svoji volji priklo-pil polom šol itd.) kakemu drugemu narečju kakor onemu, h kateremu hoče sam pripadati. Pravi prijatelji ujedinjenja so po naše mu mnenju tisti, ki imajo v sebi dovolj svobodoljubnega dulia in lakta, da naslopajo proti bratom res bratski m jih ne dražijo z vsiljevanjem stvari, ki niso za no-jtranjo konsolidacijo drŽave neobhodno potrebne. Rekli smo že, da vsako znanje jezika, ki omogoči človeku, da bere slovstvo tudi v drugih jezikih, mogočno razširi njegovo obzorje nedeljo dne It), novembra po pol- do vpisana v Zlato knjigo K. S. K. j)re/ poznanja jezika i n slovstva in da je za Srba in Hrvata najna- dne. Vsi rojaki iz ('anonsbuiga. A- Jednote. Dalje je določena posebna na- št. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jožefa 1*0 K. S. K. J. v Barberton, Ohio. T.-ftt potom naznanjam vsem ti stim članom, zadnje redne nilo. da priredi naše dru'nvo svo-veselico in sieer dne 27. no-Zahvalni dan ; lex a n dri a, Ifoustona in okolice, se; grada $2.50, ozir. $5.00 za vsake-uljudno vabijo, da se poslužijo te Iga člana —— prvič v nasi nasei- Nova, ali posebna nagrada, v veljavi od 1. avgusta dalje je pa ne bodo Srbi in Hrvftti imeli o nas nikoli točne slike; 'ker del naših velikih mol ne bo nikdo študira!, se bo nehote širila misel,, da jih -nimamo. Ali Prešeren. Zupančič. Cankar. Krek i. dr. ne zaslužijo. ravnejše in najpotrebnejše, ce si obzorje razširita s poznanjem slovenščine. S tem izvršujeta tudi akt bratskega zanimanja za Slo-venee in zato moramo stremljenje srbohrvaške inteligence po poznanju slovenskega jezika, ki se kaže \se v par mesecih uravnalo, da bomo prišli zopet na stari red. Pre- jo vembra t. 1. na ("Thanksgiving Day.) Vse posebnosti glede veselice v,- ho sklenilo na prihodnji im-se- !■ ■ Hi. novembra. Vabi je- posebnega asesmenta m sta ostaja o______da postanejo last celega jugcslo-* še $1 za vsakega novega člana- vanskega naroda? Bratska nami tu in tam. le najtopleje odobrava Pismo iz Stare domovine (ico). Ako dobi torej kak čira 5 da nas brez št udi ran j a našega je- »i. ' novih članov, bo preiel od KSKJ. zik*. naše zgodovine in kulture ne -— $7.50 nagrade v denarju, za 10 pa bosta nikdar popolnoma razume $15.00, oziroma $1.50 za vsakega, ln. Zato se nam zdi, da je v emi prejela To je že lepa svota, katere Vam ne nem interesu notranja kon- j skušnjo. Trinerjevo ameriško Rojakinja So. (Tiieago, .Marija Komlane v Najbolj zanesljiva podlaga. Trideset let znači že resno pre- čni seji dn« ni ste ore j vsi člani, da se v pol- številu vdeležite prihodnje nevedoč, da jih bo kruta smrt ta- z vest a člana društva ter Jednote, .Takovica, dne l)*-aga mi hči: S. sept. 11MS*. ODDELKI Prva nagrada za društvo $15.00 kaj ko>ist ko hitro pobralf Pomislite, koliko solza je že utr- ^^^^ ^ Vvoji^^druži-a naša dobra mati Iv. S. K J., ker nL Vjm| zdravje? ,)lagoslov nem seje, «la nam bo laž j nega urediti. V pa jod da se boste odzvali te- l mn povabilu, aji. da bo prišel sle- ona naui vedno rada priskoči nft;.^ pomoč v najtežjih urah tega ze-| meljskega življenja. Pridružite se ram zopet in uredite zamujeno, Jaz. tvoja ljubljena mati ti p:- za pridobitev največ članov do 1. šem ill najpreje pošiljam mnogo jan. 1920. Draga $10.00 tretja pa ~*-|$5.00. Tudi imena teh drutšev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote.1 ko tesni zvezi, kakor je s Sloven- priznanje in zanesljivost. Izdelo-ci, se gotovo ne more reči. da bi valei tega vina so vedno ravnali bil slabo pofabljen čas, ki bi se po znanem reku Andrej Carnegl-porabil m slovenščino. Obratno:.v ja. "Preglej in preskusi vse izdel-praktienem oziru in iz idealnih j ke bolj natančne, kakor to kupce mir. lii herni član na sejo ostajam z bratskim pozdravom vdani Josip Lekšan, tajnik. Joliet, 111. (Jospod urednik:—• Dovolite mi »ualo prostora v ne nem cenjenem "triasilu". l>ane imam poročati samo žalostne no kajti nihče ne ve, kje ga čaka nesreča. Pozdravljam vse cen j. rojake in rojakinje širom naše nove domo- dohila. Zdrave smo z (hčerjo). Še dobro, da moremo sa me delati. Seveda jaz težko delam v ' * razlogov bi bil ta čas porabljeni najbolje. - - Ali se ne goji s tem separati- iranko nega društva 10c (deset) za vsa- rZ(>r,i. če pričakujemo tudi od Sr kega novega člana: najsiže iste |)0V in Hrvatov, da -bodo učili sam privede v društvo, ali kdo Tvoje pismo od 6. julija t.ftj«sei:i Dalje dobi vsak tajnik krajev- •sled starosti, }>a moram. Najhuj- dragi. Ta nagrada je malo prizna- še mi je, keivni miru in ne počitku, nta za delo tajnika, ki ga ima pri Iker ... . , . , ser imamo vedno < vine, z zeljo, da In vsu zavedni ka- ... . , . ,,, . ■ r.vl . • . • " v'i- skih vojakov, tokout tonski amer. Slovenci spadali lost i itMjair i poslovanju Bfladinskega oddelka, ct i »rej so-o -ga vstanovitev novih društev so bili naši. zadnjih <* mesecev pa iu Y veljavi tudi še vse stare nagra- viee, ker naše življenje je v res,A P'hI okrilje xmk> slavne matere K, ^. s je yeHka siinosl pa t|;. de : c.^lr,., ti-rkl i»»n in S. K. JcdilOte. . ,. _____________ . :......-................j,. , našega jezika? Nikakor ne: vse. kar nas medsebojno zbližuje, služi ujediiijenju, in vse. kar medsebojno poznanja ovira, je separatizem. Čeprav ni nameravan. Nam se zdi. da je bratski čut. zahteva. Fgled produkcije je zanesljiva ]K»dlaga, na kateri moremo zidati." Na tisoče oseb, ki so imele slabi-tek, zabasano črevesje, napenjanje, glavobol, nervoznost, i. t.d.. priporoča edino le to vino svojim prijateljem; Te že znajo, da jim bo pomagalo. Drugi so se pa zopet prepričali, da je Triner-jeva Angelica grenka tonika izbo-reii ijos|»eševale^ energije, a je naia Slovencem potrebi^ znanje srbohrvaščine, o tem pri nas ni bilo nikoli nobenega dvo- M prestaia, m nad Ljubljano. Poročila se je kem jeklarskem štrajku se držimo ,ija \miuvo |,.tos ma|0 56 z g. Simon Setina, kamna- prav dobro ramo ob rami, brat za stj hiidih r-asov sem i iz Kamnegoriee, v že gori brata, ker se držimo tega gesia. V(1)n pa> b()In gp 14, \ italijansko jeni občini. Zal. da imamo tudi tukaj nekaj okupaeijo. ker ni ne kraja ne j oče je bil T let vojak in se.'tistih malovrednežev, ki kradejo ilonea pn ?a tu(li ne ho pa |nl< je udeležil raznih bitk na laškem kruh nam in našim otrokom; to s^ K'i smo ravno na meji. — Omenim ]. 1848—19 pod vojskovodjem Ra-; stavkokazi (skebi), . ker držijo sjti tudi ,la so imeli liašo cerkev sv dfekijem. Iz vojske se je zmago- kapitalisti. Res. žalosten je pogled vojaki m kos.inio. krr so slavno vrnil zopet v svoj rojstni na takega človeka, ki hodi ves ,|()tr: • no>— Vedi. da koder vojska ho- j ma. Tudi pred zlomom Avstrije vse uniči, njive in vrte. — Sa-jiie; saj se je poučevala srbohrva Veš. do- ščina obligatno na vseh naših gimnazijah, dokler nam med vojno Avstrija ni tega prepovedala. Kajvo pa je obratno: ali naj uče tudi Srbi in Hrvati slovemšeino * Odgovor na to vprašanje moramo kakor, pri Slovencu. (ki ga imajo Srbi in Hrvati do Slo-: Trinerjev olajševalee kašlja vencev, zadel sam ooslal pri prvi poši- pim s urvati in ?srpi v trgov zveze. Med obisk o valei naših kur zov za srbohrvaščino jih je bilo pri mo prestala težave goji pri nas srbohrvaščina obšir- nu'd se,)°j poznati. Prepričani neje nego slovenščina pri Srbih in Hrvatih. Vendar pa trdimo s pre pričanjem, da v bodoče ne sme enako želeli spoznati bra»e Slo-vojska. Xe vemo nič, kaj in kako j bit i izobraženega Srba ali Mrva- i vence. Sedanje razpoloženje zla-bo z nami, ker je Vse zmešano. Vsi j ta, ki bi ne bil zmožen razumeti Srhi l>otrjuje v tej ve- sl o venski in govor, in ki bi ne j>o .ror ji, sveta. Drugega ti ne vem kaj pisati, kakor to. da pri nas je še vodno jeziki (šprahe) so bili že v T jat vi zobojev: a sedaj sem jih ho- Se vrste in nam ne pomagate pri! ^' I^'lT' tel za Božič zopet razveseliti, toda pridobitvi naše jeklarske stavker T' mati tega niso dočakali, ker so se — Mi vstajamo in vstrajamo, ali J J \ <(' .. >ojr X nrni' VL! * smo. da se bodo tudi med Srbi in Hrvati vedno našli možje, ki bo- ri. Zato nismo v strahu, kako se znal glavnih del iz slovenskega; Hrvatje in Srbi glede tega prej preselili v boljše življenje. Draga in nepozabna mi mati! Za Vaš trud in trpljenje naj Vam Vas je pa sram. In tako se homo' /0PO topi v . • n <1 m držali do konca, do zmage. * Omenjam tudi. da navzlic veli- se slovstva, kakor ne *me biiti SU» fK>plača dobri Ilog. Počivajte mir- ke naše s+avke, napredujemo v no v kraju, kjer ni težav in ne vsem. bodisi v društvenem ali ver-r.adlog. Nebeško solneo naj Vamlskeni oziru. i; gorje, gorje nam Pozdrav od mene in tvoje sestro Ivane. Marija Klemene. sije in večna luč naj \Vam gori. — Saj onkraj groba se bomo "zope; združili! Žalujoči sin Simon. (>p. nred.: Nafte iskreno sožaljel Dne 2(>. oktobra, na nedeljo zve-črr ob pol 8. pri smo imeli v naši domači cerkvi sv. Jurija lepo in Listnica uredništva. Nekdo?" alias: Anton Anto- i redko siavnost, povodom blago- nov, Zvonko Novakovič, bivši -lovljenja velike krasnega lesten- urednik raznih in tudi že pokoj- T Joliet, III. Grozna nesreča je zadela naš* ca (1 usterjaNavzoča sta bila nih ameriških slovenskih listov; dva tuja gpgpoda: Rev. .Indnič iz bivši urednik bogokletnega lista še- Kast Chicage in Rev. Teržič, lir- ' Glas Svobode" in sedanii ured- ------------- _ sedanji ured gu.rojaka in društvenega sobrat.i vatski župnik iz So. Ohieage in pa nik katol. dvotednika v Jolietu, Martina Jakše, ko je zadel Rock naš d'miaci župnik Rev. A. Sojar. 111. Hvala vsem gospodom za udele-j Tudi Vam naj velja'znana ame- lsland osebni vlak v tovornr avto. ki ga je vozil AL -lakše v pack- žho, osobito pa Rev. JudniČu za ta-i riška prisloviea : 44Mind your Otvn dale. BS je na mestu usmrčen. Po- ko krasen govor pri tej siavnost:,' business !" ( "emu dregate in pra- katere ne bomo iz lepa pozabili, skate v stvari, ki Vam niso nič Siavnost se je vršila ob milodo-; mar ? Ali so Vam še znani svoje- kojnik je bil star 53 let iu član več društev. Tu zapušča žalujočo soprogo, dva sina in dve hčeri. Komaj smo pokopali pokojnega nečem potrka vanju v zvoniku in I časni napadi na našo-" Enoto V krasnem petju na koru. Hvala j Glede tendence našega lista, u-^dosegla že lepe uspehe, nikakor venca, ki bi mu bila jezik in kultura srbohrvaškega plemena tuja. To je v interesu Slovencev. Poznanje slovenščine je najprej v interesu Srbohrvatov. Vzemimo sivčir cisto praktično. Vsi vemo, 'da večini Srbov in ffi vatov delajo v centralnih uradih slovenske vloge preglavico. Slovenskih vlog bo pa v Belgradu leto žo letom več. Kakor je nes, da se Slovenec in Hrvat hitro razumeta, ako govorita o stvareh vsakdanje potrelTe, tako je gotovo, da Slovenec' še davno ne razume ysrtke hrvaške in srbske knjige, obratno pa še manj. Nobenega razloga nimamo več, da bi to stvar-slikali drugačno, kakor je. Poprej se je resnica vsled politične taktike večkrat malo "popravljala". Xa-jša jugoslovanska znanstvena in leposlovna literatura je gototo vprašanja odločili. V kolikor bodo eventuelni tozadevni sklepi izpelji vi v praksi, to bo seveda odvisno od števila učUeljev, ki bodo na razpolago. Končno pride še to v pošte** ali se s tem, da se uče Srbohrvati , slovensščine, ne podaljša življenje slovenskemu jeziku. ki se morebiti temu ali onemu ne zdi potreben. Ali bo kdaj prišel čas, da bo vsa Jugoslavija pisala in morebiti celo govorila srbohravski, in kdaj bo prišel tisti čas, o tem tu ne govorimo. Mi moramo ustaviti vse časopise in vsako izdnjanje knjig, ker nimamo ljudi — razen nekaj redkih izjem ki hi znali srbohrvaški pisati,! ima »vojo redno mesečno sejo Tttko drugo nedeljo ▼ mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh* P«. Uredniki za leto 1911: Predsednik: John Mravinte, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. L ta.m k: Frank Trempus. 6146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij GreguraA, 4617 Sutler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Styter, 365 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v druStvo od 16. do 60. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo piatnje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške nodpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu .spadaj očem h K. S. K. J. se uljudno vabilo zastavo '.goraj omenjeneea društva. Za vsa pojasnila se obrnit« na igo-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član te-društva oglasiti pri sobratu John Golohič. 5621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., isti dan ko sholi in ravno tako zopet ko osdrari NA PRODAJ je še skoraj novi, 42 palcev visoki vprašanje | gramofon iz hrastovega lesa in moderiio izdelan Cena $85.00. Vprašajte ali pišite na ALOJZ ŠETINA. • 2300 Southport Ave., CHICAGO, ILL. □Elb-i--IE □ E DBD Krasen roman "MILIJONSKA NEVESTA" izhaja v tedenskih zvezkih po s poštnino vred. 12c V zalogi imam vse, dosedaj izdane in tudi ne takih, da bi srbohrva 'zvezke- - _k ki tisk popolnoma razumeli. Za- R°jaki! ggjjj tem »havnem enkrat je za dol^o dobo življenje slovenščini popolnoma zagotovljeno in slovenščina bo obstojala «"»i sto brez ozira na to. ali jo berejo Rojaki! Sezite po etivu, ki se dobi pri: JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding Ave., Chicago, III. —!— . - wn c=praa □E 2G Cast i. slimo nekoliko o vzdrževanju o- On, ki se Boga boji, Očetu iu materi čast deli. vsemi vami otroke; to'je jiti jih! t rsoh eednortih; kolikor j« v njili moči. Stariši zelo lahko pokvarijo in vzgojijo svoje otroke tako, da Se Cerkev, z vsem priza- trok? Nobeno človeško bitje ne dovanjem nc zmore popraviti, kar stoji tako dolgo in natakšni stopi- S(> zagrešili. Oni zamotajo s tako t »iti __' n • _____„ nji V potrebi pomoči in odvisnosti vspešnostjo pomagati j>ri oskrho- \ svetem, sladkem Imenu ^ozu-1 za prehranjenje ter vzdrževanje j valliu in delovanju Cerkvi du-sovem. iz katerega prihajajo Vsi|življenja, kot novorojeno dete.! hovnikom iti krščanskim šblam, blagoslovi in vsa zadovoljnost za to presodi, kdo daje malemu cla dosežejo večje in hitrejše u-vsako pričeto delo, pričenjamo da- detetu vso to pomoč in prišel bode sl>t?hc; menim resnično pravo ve- fselje m srečo otrok na tem in na onem svatu. prcsKT- ft krščanski stariši, kako prež boste našli v njih priložnost za na- '»eti za živež, stanovanje in oble- Y'*en, kako sijajen je vaš stan. daljno zasebno premišljevanje o I ko otrok, od njih rojstva do 12.' filWw torej svoje stariše. ker najbolj potrebnih dolžnostih vaše*[H, 16. leta? Nekoč sem vprašal v 01li so izmed sfavnili najslavnej- šoli majhnega, deset let starega zastopniki. Kaj je zastopnik dečka, koliko primeroma je on ve- v'lade Nemčije, Avstrije, Kitajske ljal tftariSe na leto! Mislil je, naj- Združenih držav, ikateri sarfio maj 100 dolarjev letno, nato sem ol> 8el>i rti tofc Pest Pepela in ■■ ■ PP CJBB Povest. Spi ■p^ww' i MeSko. ga življenja. V dolžnosti i z pol nje vanja ali neizpolnjevanja obvisi sreča ali nesreča sedaj in v večnosti, za vsakega posameznika, za družino in navadno tudi za eelo človeško družbo. Veliko se navadno razgovarja in piše o raznovrstnih načrtih za pospešitev človeške sreče. Edina, prava, trdna in vspešna pot, katera more zagotoviti srečo je ona ki pravi: "Stariši dajte svojim otrokom dobro krščansko vzgojo! Vi sinovi in hčere, pripravite se sami sebe za krščanske vzgojitelje* ako vas o priliki pokliče Bog v tak stan življenja. Ako bi se po tem opominu obnašali, ako bi se po tej mu lvkel, da je veljal v desetih le tih njegove starise $1000 in končno je bil to. zelo dragi deček. Se prahu? Tam v borni z 'blatom ob metani hišici vidim ubogega dninarja z njegovo ženo, obdanega daj kedo je pomagal starišem pri in z malimi otroci tej oskrbi t — Nebeški Oče, od ka- Kakšno stališče zavzemata ta dva lerega prihaja vsa dobrota, kate-jv družini, vesta gotovo ako znata ri oblači lilije pO polju in p reži v- svoj stan, kot starina, in 1 In ..t!,*,. _____1___ 1__ij« n • i • tiniainful/nni 4-iirli 1 ja ptiče v zraku, kajti On je, ki o-hranjuje, stariše, v zdravju in Vas preskrbuje z delom in z dobrim zaslužkom. On vodi Vaša srca, potemtakem tudi izpolnjevati svoje dolžnosti. Onadva nista zastopnika kakšnega zemeljskega vladarja, temveč zastopnika treh -ono stanovitno in neskončno 1 ju-' hožjih *>seb: Presvete Trojice, bežen, katera vam ne pripušča nc In sc^ai vi» 0 otroci^ veliki in počitka ne miru, dokler morete gi- ! majhni, mladi in stari! Ali razu- nihkoli razmerah, srečno in zadovoljno. Da za moremo našim vrstam o i-zobrazbi podati zanesljivo in močno podlago, premislimo na kratko danes: • 1.) Plemeniti namen sta riše v. 2.) Nekatere nauke prihajajoče iz te visoke časti, oboje za Otroke in za stariše. Nerazumljivo velika čast stari-šev sestoji v tem, da so zaradi svojih otrok oni najbližji in direktni namestniki Presvete Trojice." Cesarji in kralji, vladarji in predsedniki sveta, gotovo ne brez malih stroškov vzdržujejo v uradih različnih cesarstev in dežel, itakozvane dTŽavne zastopnike. Ti so njih poslanci, ki opravljajo posel in na mesto njih izdelujejo po* slanice, ter pričakujejo za se taiste časti, kakor bi jih sami hoteli, ako bi bili osebno pričujoči. V veliko večjem smislu so starši zastopniki in namestniki živega Boga, kralja vseh kraljev. Stan stariev je bil postavljen od vsega mogoč nega Boga skupno s svetim zakonom in skozi njega, že v paradižu. Potemtakem je ta stan najstarejše gospodstvo, kar ga moremo najti; začetek mu je dal sam Bog s svojo vsemogočno roko. Njega namen ni bil ustvariti vsa človeška bitja lastnoročno kakor je ustvaril Adama in Evo, ker drugače bi jih bil postavil enega zraven »drugega kakor dva samca, neodvisna eden oil drugega. Uf stvarjena sta bila za tvoritev ene uerazdeljive celote ene družine in kot takšna naj bi množila svetovno človeštvo in se pripravila sama sebe za nebesa z nebeško o-sebno pomočjo. Naravno Ubistve-nje otrok iz starišev je pod vlado in nadzorstvom postav, katere je Božja modrost in moč -podelila naravi ^arišev, da bi bilo sredstvo nadaljevanja in ponmoženja človeškega rodu, katero je ©n sam začrtal. Stan starišev pride tako-rekoč naravnost od Boga in je tako star kot človeški rod. Ako ne kaže .ta izvirek, da je stan resnično častitljev. in eden najstarejših potem je človeški um napačen. In še bolj se umeva, kadar premislimo, da so starši v njihovem stanu življenja najbližji zastopniki Boga. Nazadnje gotovo. Oče ki je v nebesih je naš stvarnik in ohranitelj človeškega rodu. V tem smislu moramo zavzemati besede Kristusa: "Eden je vaš Oče ki je v nebesih.'' Toda skozi koga daje on otroku telesno osebnost in utvor; da zamore zediniti s to po-^ dobo prsti duši ustvarjeno z' njegovim dihom? Skozi koga, z eno besedo predlaga on otroka na ta svet, v družbo človeštva! On stori to skozi poslaništvo starišev; oni so takorekoč sredstvo in zastopniki njegove vsegamogočne rodil-ne vsposobnosti. Oni ko- prvikrat slišijo iz ustnic otroka mila imena, "očeta" — "matere" prevzame misel svetega ponosa in sladke radosti njih srca, ako se spominjajo, da jlfc je nebeški Oče, od katerega prihaja vse očetovstvo potrdil za stariše otrok. In sedaj, kaj še le, ako premi ^ljem v zavesti, eta je t roke. Vaši otroci so takorekoč va!starišev stojita na eni in ši pravi otroci in ob ravno istem isti črti. Bogaboječnost je vzrok času, so tudi otroci Kralja vseli!*® znak spoštovanja do starišev, kraljev in Večnega Stvarnika. V | Ni ; vaši stariši so direktni njegovem imenu ste kot njegovi Kozji zastopniki. Za njimi, seveda najprvi predstojniki, s tem imate .tudi in v sredini - stoji nasprotu dolžnosit, da jih v krščanskem du- vam sam troedini Bog, Oče, Sin in Svctti 'Duh. Morebiti, — žal, da se pač pogostokrat pripeti da vaši stariši pred vašimi očmi postanejo krivi napak, tudi grehov in gr- hu vzgajate. Ta čast se še zviša in prejme božji nad naravni značaj visokosti s tem,da ne samo kot direktni predstojnik Boga Očeta za naravno dih dejanj; toda oni vseeno o-t udi za nadnaravno nebeško živ-1 stane jo Božji zastopniki, v Solncc l jen je zavzemate prostor Jezusa ostane v globočini neba in.jazširja časno življenje; toda kot takšni toploto, ako^rav ga črnj oblaki Kristusa in svetega Duha pri vzgo- skrivajo pred našimi očmj, jevanju vaših mal^Ji otrok, kajti, j Zategadelj morate spoštovati kakor vam je znano, vaši otroci svoje stariše, ako se bojite Bogi«, spočeti in rojeni v grehu zamore jo čudovitega Boga, ki stanuje med zadobiti milost odpuščanja gre-, vašimi stariši. Ako ne spoštujete hov in odrešenje, tako liujuo po- svojih starišev (in temu sp«tfto-trebno za s\y nebesa samo skozi vanju se prišteva tudi ljubezen in Kristusa in svetega Duha. Resnic-1ubogljivost) nimate potemtakem no je, da je neskončna ljubezen , nikake bogaboječnost i. Pregovor Jezusa Kristusa zaupala delitev teh milosti odrešenja in posveče- pravi: Bogaboječnost je začetek modroslti. Iz tega je razvilo, ako nja svoji Cerkvi. Ona, kot vaša ne ubogate iu ne spoštujete svojih mati in mati vaših otrok, stoji ve-starišev tudi ne lastujete nobe-liko višje nad vama, ki ste stariši ne modrosti. Z drugimi besedami, itelesa. Njena pravica do vaših o- naravnost in odkritosrčno poveda-trok in njena dolžnost do njih sto--no, kar uii ne zameriti, ker moje jijo tako visoko nad vašimi pravi-j besede prihajajo iz ljubezni re-cami iu dolžnostmi, kakor stoji, koč: "Otroci, ako ne spoštujete in milost više od narave. Cerkev iz-ille čislate svojih ^starišev, potem vršuje oboje, ali če ne more tega,;ravnate nespametno in ste s tem si na vse moči prizadeva jih oprav- , krivi velikih pregreh, Čeprav ste v I jat i skozi svoje duhovništvo. Vi svetovnem oziru na najvišji stopi-pripoznatc in potrdite to, kadar inji izobrazbe. Sorodstvo med va- pozdravite duhovna z lepim imenom "Oče". Kajti duhovniki sov resnici vaši in vaših otrok očetje. To je redovitni blagoslov svetega devištva, h kateremu se vaši duhovniki iz ljubezni do Jezusa, mi iu vašimi stariši ni samo zunanje. Bog sam mu je začrtal pravo vez, ki je zapisana v sredini vsakega mesa in krvi. Vi se ravnate naravnost proti naravnim postavam, vselej kadar zaničujete in ljubezni do vjjs in vaših otrok vagc sorodstvo iu dolžnosti kate-zavežejo s trdno obljubo. Prosti j re zahtova. Iztrebite vsak dvom vse zemeljske naravne družinske vašega razuma in-poglejte, Bog, skrbi, prostovoljno in radovoljno | kateri vam je podaril starše nj darujejo svoje življenje, da zamo-, storii k)lkoi. s0i0n? athenski po-rejo s tfem zagotoviti s svojim de- stavodajalec. Ta mož ni v pisme-lovanjem nadnaravno nebeško sre- lTih zbirkah postav predložil no-čo vam in vašim otrokom. Ako M benifr zapovedi za otroke. Ko s ) vsi kristjani in vsi katoličani paz-jga vpra«ali, kako, ali je pozabil no premislili stališče, katerega ua otroke in iui dolžnosti, katere smo ravnokar omenili, skazovali bi j ^ d^i izpolnjevati do svojih duhovnom vse drugače spoštova- starišev, jim je odgovoril: "Ne, nje kakršnega pač prepogostokrat j uikdar ne. Stvarnik sam jii^i je prepevajo s svojimi plitvimi bese- j te zapi8ai v mcSo in kri — v srce dami. i samo. Potemtakem ne rabijo oni ' Toda s kakšno oblastjo in s kak-j nobenih postav, predpisanih na inim pomenom, — ako priznava- jpolah papirja." mo namen in skrb, ki ga zavzema | (Dalje sledi.) Cerkev z njenimi duhovniki ka- j ' J " ' t;-;.|| kor smo ravno kar povdarjali — zamoremo li potem imenovati svo- TROJNO GORJE. je stariše kot zastopnike Kristusa - in Svetega Duha? Da. V kolikor Gorje, kdor nima doma, stariši vzgojijo svoje otroke v du- kdor ni nikjer sam svoj gospod; liu sv. Cerkve in njenih duhovni- naj križem svet preroma, kov, ter zategadelj morajo dan na saj vendar tujec je povsod. VIII. Sam Bok ve, v koliko stoterih in tisočerih hišah po širnem svetu in po tesni slovenski domovini je tako: stojijo mogočno In baha.-to sredi ograjenega, prostranega dvorišča, lepo zeleno so pobarvana okna, vedno nanovo je pobeljeno zidovje, da se lesketa v pra-znični* svatovski obleki daleč naokoli po okolici, daleč gor iu dol po cesti, daleč preko črez zeleneče, rodeče polje. Samo bogastvo, sama sreča in zadovoljnost ima v njih blagoslovljeno svoje zavetje, svetišče svoje, misli popotnik, gredoč po cesiti mimo in ne poznavajoč hiše in njene zgodovine in ne ljudi v nji in ne življenj« njihovega. A glej, zmota! A glej, žalost! Ljudje, živeči v lepem belem domu, čutijo čudno osamelost v njem, hladno praznoto vsepov-sOdi ob sebi. Skrivno breme nosijo na srcu; vzdržujejo zamišljeni sami zase, ko zro za tujim popotnikom, idočim samcato mimo. Olej, prost mož je, ne priklenjen na bivališče, ki ni čiste sreče v njem, ki ne sije vanj toplo, jasito solnce, ali posije redkokdaj, da je flor je iu žalost! v i Tako je bilo na Trati. . . Šel je kdo domačih, gospodinja, stara dekla Katra, hlapec Andrej, ki tfta bila že nekako uda družine zaradi dolgih let bivanja v hiši — šel je po domu, po dolgih širokih hodnikih, a se je u-stavil nenadoma, kakor bi mu stopila iz kota nasproti skrivna prikazen in bi ga prijela z močno roko in bi ga ustavila na mestu. Pofrtal je in je pogledal na dolgo in na široko po hodniku, a- vse kote» in je povesil glavo in je vz-dihnil težko in trpko. . . Šel je skozi sobe, skozi družinske v pri-tličjul, skozi gosposke v nadstropju, in je postal sredi sobe, se je ozrl po pohištvu.vse kote, in je sklonil glavo in je vzdihnil iz srca.v M Ži» lost no je pri nas, o Jezus!" Ko bi videl otožne, trpeče obraze prebivalcev popotnik, strmeč z občudovanjem in s tiho zavistjo na ponosni beli dom med topoli, ta hip, bi se zavzel, prestrašil bi sc in bi hitel jadrno svojo pot dalje pod prostim, prostranim in prijaznim obličjem božjim. "Ni čiste sreče v tem domu!'— V mnogih naših domih tako. V onih, kjer ni vere, stoječe nt trd-onili, nepregibnih tleh in segajoče, vse trpeče, vse odpuščajoče. Ker vera in ljubezen sta moč življenja, začetek in konec, alfa in omega, vez src in sreča duš. A največja, najmočnejša je ljube-zezen, močnejša nego smrt, minljivost in večnost. V onih domih tako, kjer je prišla ob neprijaznem, oblačnem dnevu nesreča mi- ti J anjkanja. bi Tti nemara e moči." A vendar je odkrila možu. vidno in nalahko je njegovo Srce, na očetovsko govo ljubezen. A oče je bil sen mož in svojevoljen. . . Nikoli! Tratnik že ima 'Katra. (Sospodinje ari privedla ljubezen z mehko roko v ta dom. Poti-snila jo je v njega s ailo volja staršev. Zato ni bil razlit sol učni sijaj čez njeno lice, ni drhtelo v sladkosti in v radosti srce koje li ? Njeno oko ni iskalo in ni objemalo z vročim hrepenenjem moža, ki mu je -bila poročena po božjih in človeških zakonih in mu izročena do. smrti. Žalost je bila očeh, trpka resnost na licih, bridkost v srcu. Ker kje so one lepe sanje, o Marija-- Kje je oni trenutek, ko se okleneš moža, ljubljenega z vsem srcem, z vso dušo, z vsemi močmi, polna nebeške, še nikdar občutne sreče in mu govoriS s ki-pečo besedo morda, morda le v sladkih mislili, nezmožna glasne besede, morda le s pogledi, plam-tečimi od vznesene radosti, s hrepenenjem pričakovane ,'tako dolgo, morda s solzami preobilnega veselja: "Glej, tvoja! Vsa in samo tvoja, zdaj in vekomaj!" In on tebi: "In glej, ljubljena, jaz tvoj! Ves in samo tvoj, zdaj in vekomaj!" In vajini duši, drhteči si naproti, porečeta v slovesni sklepni molitvi: "Amen!" Kako lep sen, o Marija! A glej, resnično, bil je le sen, varljiv, od-bcgcl prekmalu. . . Hiša njenih starišev je stala ob cesti doli v bližini trga. Ni bilo ravno bogastva v hiši; oče je bil posestnik in gostilničar. A bil je dom brcz^dolga. Res, otrok mnogo. In titarši so se trudili, da jih preskrbijo. Celo mudilo se jim je. Uospodar Trate se je pel jal če stokrat mimo. Tako je videl Ma-| rijo pogostoma. In domislil se je; po zgodnji smrti prve žene, ki mu jc zapustila malega sinka, da bi sodila 'Marija s svojo svežo mla gov leni dom. Otroku je treba druge matere, hiši gospodinje. A vozil je mimo tudi Dolinar. sosed Tratnikov, čigar dom. majhen sicer, a ličen in prijazen, j< stal onstran ceste, da št a se gledala s Trtfto leto in dan vsak dan in slednjo luno jasno noč iz obličja v obličje. Kes, Dolinar se ni vozil mimo v kočiji, vozil je les v trg. A bil je mlad, lep mož, krepak iu vendar nežen, mehak z Marijo kakor z detetom in obenem zroč na njo kakor na mogočno gospo. Tako jc pal o v srca, drhteča in čakajoča v sanjavi mladosti, seme, da nista vedela sama, kdaj: vzkalilo jc vzkalilo v prvo ljubezen, da nista znala sama. kako. A skrivala sta mo in je sedla na prag, kakor bi jo prect svetom; hranila in čuvala jazen dom, in se ogleduje zavze- obljubo." to in plašno po nepoznanem kra- o^tu se je mudilo, .ju, tesnobo zbujajočem. pa tudi ni bil mož, ki bi stal ob Dve sta bili, ki sta čutili jnm>. cesti in l>i čakal s povešeno gla-bno praznoto in morečo žalost te vo in priwjaeil. ga doma;, gospodinja in dekla | Je prišla v hišo prisiljena ne s hrepenenjem v duši. Ko je prestopila prag prvikrat, ji je legla žalost na srce, velika dovolj za vse življenje. In vse živi jene ji je nosila breme na srcu. . A rekla si je v tistem tesnobe iu bridkosti polnem trenutku. "Ce sem mu žena, mu hočem biti zve-stta!" — Pred Bogom je obljubila in pred svojo vestjo. Iu kdo more reči, da je šla kdaj senca greha črez njeno dušo in je zapustila grd,*temaii madež na nji--Naj vstane, kdor more reči! Naj pogleda v oči, kdor more, in če govori resnico. Kdo vstane - Kdo vrže kamen - Naj ga vrže! Z močjo ga naj vrže, prepričan, da ga je zalučal v grešnico, vredno zaničevanja, najstrožje obsodbe vredno. — Kdo - Vstanitc! In sedemo na sodne stole in sodimo, strogi, ne izprosili soduiki! A ne pred ljudmi, zmotljivimi in pre-varljivimi, pred Bogom izrečemo sodbo, pred Bogom vsevidnim. . Ne vstane nihče - — Olejte, resnično ni šla senca greha črez njeno dušo, ni bilo madeža na nji. Od tistega dne, ko jc dala besedo Tratniku — ker bila je pre-nežna in preslabotna, da bi se stavila dolgo in odločno v bran volji staršev — od tistega dne in do dne poroke nista govorila z Doli-narjem več. Ogibala sta se drugi drugega; nosila sta v srcih preveliko bol, a tudi pravično, občutljivo vest. Dan poroke pa je sezidal steno med njima, črez katero si nista mogla pogledati nikoli več z upanja polno ljubeznijo v oči. (Nadaljevanje sledi POZOR! .... POZOR! hotela odpočiti, a ne vstane nikoli več. In vsi. ko hodijo noter in dežno dragocenost, ki bi izgubila del svojega bleska, svoje čudovi- vun, sc je dotaknejo, ta s komol-j tosti in sladkosti tisti dan, ko bi ceni, oni z vsem telesom, da je j jo odkrila pred radovednimi oč-srce hipoma polno bolesti. In pre dan skrbeti, vzdrževati in pospeševati vse težavne posle, katere cerkvena šola in duhovni opravljajo za njih otroke. S temi besedami vam odprem veliko polje za naše uadaljno premišljevanje. Danes Gorje, kdor se useda, za tujo mizo žive dni; vsak grižljej mu preseda, požirek vsak mu zagreni. Gorje, kdor zatajiti prisiljen voljo in srce, hočemo namreč izbrali iz tega ve likega polja samo eno kar je preti- j bedakom posoditi vsem najbolj potrebno za krščan-|čas mora, glavo in roke. ske stariše in iz katerega zamo Josip Stritar. renio mi jemati naslednji zaklju-: -----— eek in dokaz: Ako stariši ne želijo <\. morttn ljudje požirati biti svojim otrokom samo telesni svoje lastne besede, bi nastala stariši, toda krščanski stariši, oiii; kmalu po celem svetu epidemija morajo, kot zastopniki Kristusa 'neprebavc. majhna in preslaba so ta srca, da bi povzdigali oči preko nesreče, ki pri vsi velikosti in ogromnosti vendar ne zakrije povsem pogleda v daljavo, v prihodnost in — v upanje. V onih tako, kjer sede gospodar na kolesci j, zgodaj v jutru in se vrača zvečer, v mraku, v noči, polpijan, pijan docela, razburjen in zlovoljen. V onih če-stokrat, kjer no stopa več po sobah s tihimi koraki angel domačije in varuh domačinov, ljubeča mati, kjer ne sije več njeno milo. skrbno oko, ne pazi več, ne 'tolaži ne osrečuje več. V onih premuo« gokrat, kjer je privedel mladi sin v hišo cvetočo sneho, in sta se stara, utrujena od dela. nezmožna iu potrta od let. morala umakniti v bajto za hišo, a nista iz-molila v. ušaljenosti blagoslova nad domom ih nad mladima gospodarjema. Tako visi gorje nad hišo, ki bi bila lahko polna blagoslova in sreče. V onih domih tako, kjer podira gospodar, kar zida gospodinja, ali narobe; kjer pohodi, pogazi oče, kar sejo mati, ali obratno. Res, smeh se glasi morda na dvoriščih takih domov; a v samotnih hipih leže domačim zamišljeno*; na oči, žalost na srce. "Kak«» žalostno je vendar pri nas!" In« oziraje se pO domu kakor t,dete, ki je zablodilo v tuj, nepri- mi sveta, in bi jo pogledal itujec z zavistnim pogledom, ali bi jo o-madeževal celo z grdo, krivično besedo. Vedela sta za njo sama in Bog nad njima, ki je videl njeno čistost in se ni srdil. A tedaj je izrazil gospodar s Trate svojo željo. In staršem se je mudilo: čakale so še tri mlajše sestre. Marija se je branila. Plašna in nesrečna in v velikem obupu je Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip pu.) J Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi. Ta cenik bo vodnik *k Vašemu zdravju. Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno. Math. Pexdir, Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. HIŠA NA PRODAJ. Zaradi odhoda na farme je na prodaj hiša z osmimi sobami, 4 v pritličju in 4 zgoraj, z dvema kopalnicama, dvemi stranišči, plin, trdi floor, ograjen vrt, in agotov-Ijena cesta, na lepem prostoru na 64 Ave., West Allis, Wis. Za podrobnosti se poizve pri: John Kegel, 620—64th Ave., West Allis, Wis. Za v stari kraj. Parniki. — V stari kraj se more potovati. Potni listi se zopet lahko dobe. Vsak teden odpluje po eden ali več parnikov Francoske družbe s starokrajskimi potniki. POŠILJANJE DENARJA. Kot zagrnila srce pred materjo in jej« .^nd°m zajamčen zastopnik 18 e p osila usmiljenja. Mati je jo- mUjondolaxske dnizbe American kala ker jo je ljubila in je videla Express Co. za pošiljanje demuja , . J -L; ' -t-him ill v inozemstvo, Vam morem poslati nesrečo m gorje, zakaj skrbno m > ___ ' jasno gleda materino oko. A ka ko pomagati •• "Ne bo mogoče, dete! Oče ne pripusti, vem. Dolinar ima dolgove. Tu saj ves, mnogo ti ne moremo dalti. In trdega kmetiškeg« dela nisi vajena." "Za njega storim z radostjo vse.r' Kakor ko zaveje jeseni pomladansko topel dih črez polje, da začudeno pogleda kmet, in zadr-hti v sladkem Spominu pol golo drevje, se je zganilo v srcu mate- j rinem. Vstal je* spomin na mladost, ko jc bila tudi voljna pre-i ali American Express Money Or-trpeti vse, vse storiti za izvoljene- der, ali pa po Bank Draftu. ga izmed tisočerih. A glej, bila jej p()TNI USTI,—Onim, ki noče. denar v vse slovenske kraje zanesljivo, hitro in po nizki ceni in sicer: 100 kron za.........$ 2.46 200 kron za . . . 4.90 500 kron za........ 11.00 1,000 kron za......... 22.00 5,000 kron za . . ------110.00 10,000 kron za......... 220.00 50 Lir za $ 5.90 f 1 100 Lir za 11.40 500 Lir »a 55.00 ' "" 1,000 lir za 110.00 Denar pošljite po Money Order, jesen. . • zavela je topla, boiajo-ča sapa, spomin opojen in sladak; a je šla naglo mimo. . . "Tako govoriš sedaj, dete! A ko bi stala sredi skrbi in dela in jo sami imeti te sitnosti, preskrbim tudi potni li$t. LEO ZAKRAJŠEK, 70—9th Ave., New York, N. Y,' * "GLASILO K. S. CoiišKe Jedn ameriških druženih drlavah Kef, H. Hoover, 115 na American Jugoslav N. Y. 1951 West 22nd Place, UredniStvo in opravništvo: Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Za člane, na leto. Za nečlane...... Za inozemstvo .. Naročnina: |0.96 . 1.50 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Caraiolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. _ 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. For Members, per year For Nonmembers For Foreign Subscription price: .$0.96 1.50 >ers ............................................ Countries........................................ 2.00 Ameriškim Jugoslovanom! Grozne so žrtve in posledice, katere je povzročila minula svetovna vojna, osobito v naši mili stari domovini — v današnji Jugoslaviji. Smit je kosila na debelo. Padli so naši očetje, bratje, sorodniki in prijatelji na bojnem polju; dalo je pa tudi na tisoče žena in nedolžnih otrok svoje življenje pod kruto roko bivšega avstro-ogrskega militarizma. Za skritimi zidovi so streljali plačani avstrijski krvniki naše može, žene ter mladino. Obešanje je bilo York, N. Y., ali pa Ave., New York, Zastopni Anton Biščan. Z jugoslovanskim pozdravom: Zastopnika za Srbe; John R. Palandech. Josip Mihajlovič. Božo Jonič. Zastopnika za Slovence: Vincenc Cainkar. Ivan Zupan. Chicago, 111., dne 21. oktobra 1919. vate; m: V; $111 Lopovščina jeklarske družbe v Gary Kakor v raznih mestih, tako traja že več tednov velika jeklarska stavka tudi v Gary, Ind., mestu, ki je zaslovelo zadnja leta vsled svoje velike jeklarske industrije. Izmed 40,000 delavcev po raznih železo-livarnah, je največ Slovanov, osobito HrVatov, Dalmatincev in tudi Slovencev. ^ .. Huda je borba, katero bi je jo naši delavci-trpini za svoj obstanek in za svoje pravice v tej stavki. I^ot navadno, vporablja bogata jeklarska družba vse načine in sile, samo da bi oslabila moč stavkarjev; kar ne gre iz lepa, hoče doseči v senci bajonetov. Koliko omilovanja vrednih stavkarjev so spravili kom$Ani jski biriči že v ječe! Koliko je bilo že ranjenih, pa tudi že ubitih! Kaj je mar jeklarskeinu trustu, če njegovi žandarji pobijejo kakega stavkarja na tla kot psa, zato, ker se je zavzel za svoje pravice. Kaj je mar jeklarskemu kralju, Gariju, če spravi skrbnega družinskega očeta v ječo, ker noče več za njega garati kot živina! Milijonarji nimajo usmiljenega srca do revnih delavskih družin. Tako počenjajo dandanes ameriški kapitalisti z ubogim delavstvom. . Višek svoje lopovščine it hudobije v tej stavki je pa jeklarska družba v Gary, lnd., šele pred kratkim pokarala. Označena družba la-stuje v bližini jeklarn mnogb zemljišča in delavskih hiš, seveda pod tudi na dnevnem redu. Nam, ameriškim Jugoslovanom je drugim imenom "Gary ijan^Co.*' Ker se ni mogla jeklarska družim sedaj še nemogoče zapopasti gorje onih, ki so padli za našo tonile maščevati nad svojimi delavci zaradi stavke, si je izmislila , . ® v i • , j U1 • i 0 sledeči peklenski način: "kdorkoli noee plesati po našem žvižgu in domovino. Vemo pac, da je tudi deblo m cvet našega stanujeIlla naSem ozemlju> oziroma v naših hišah, ta mora zapustiti jugoslovanskega naroda skoro do cela uničila večletna !stanovanje m ^ kamor mu dr*g$' svetovna vojna. Dasiravno se je naša stara domovina oprostila sto- Dne 31. oktobra je jeklarska konipanija v resnici izdala tisoč petsto (1500) delavcem po svojih konstablerjih sledeči poziv: "Zahteva se od vas, da izpraznite stanovanje in izročite posest letnega robstva, ji preti še vseeno pogin, ker je njena mla- ftary Land kompaniji do 31. novembra. Podpis: H. S. Norton, oskrb-dina v pomanjkanju. Očete in matere ji je ugrabila vojna nik družbenega zemljišča." vihra; da je danes brez rediteljev prepuščena javnosti in celemu svetu v oskrbo, da ne opeša vsled bede. Ali za-moremo pričakovati od naše stare domovine, da bo rešila našo deco pogina? Tega ji ne bo mogoče storiti, ker je sama reva. Vsa čast in priznanje dobrosrčnosti vlade naše nove domovine, ker se je v prvih trenotkih bede zavzela tudi za našo jugoslovansko mladino. Ameriška vlada je namreč ustanovila v New Yorku posebni pomožni odbor "American Relief Administration for European Children'' z Mr. Hooverjem na čelu. Ta administracija je priskočila na pomoč tudi našim jugoslovanskim otrokom brez starišev. « Načelnik ta dobrodelne akcije, ki je imel v oskrbi to mladino'— major Frank C. Gephart, se mudi sedaj na potovanju po raznih ameriških jugoslovanskih naselbinah, kjer poroča o svojem plemenitem delovanju. Ta dobrodelna organizacija je rešila bede in smrti že nad 200,000 otrbk v Jugoslaviji. Skrbela je za vsakdanjo tečno prehrano vsak dan. Stroški te prehrane so preračunjeni samo na 5c dnevno za enega otroka. Hooverjeva administracija ima namreč najboljše vire pri dobavi živeža. Ker bo pa koncem leta 1919 od ameriške vlade določen kredit v to svrho že izčrpan, je treba nekaj ukreniti, da te vojne sirote ne bodo stradale tudi v bodoče. Major Gephart je povodom svojega predavanja v Chi-cagu dne 17. oktobra t. 1. toplo priporočal, da naj se ameriški Jugoslovani zavzamejo za te vojne sirote v naši stari domovini in sicer saj za dobo prvih štirih mesecev prihodnjega leta, to je do meseca maja, ko bo glavna bedna kriza prestana. V Združenih državah živi približno 700,000 Jugoslovanov (Srbov, Hrvatov in Slovencev). Vprašanje je, če hoče teh 700,000 ameriških Jugoslovanov rešiti bede 200,000 vojnih sirot v domovini? • Gotovo ga ni med nami rojaka ali rojakinje, ki bi imel za tako plemenito stvar kamenito srce. Ako bi sleherni izmed nas prispeval po 5c dnevno, bi bil cilj dosežen. Nad vse zaslužna Hooverjeva administracija bi v tem slučaju še zanaprej podpirala bedno mladino v Jugoslaviji; za to je treba samo naše denarne pomoči, ker bo vladna podpora kmalu pošla. Vsled tega apeliramo podpisani zastopniki v Chicagu živečih Jugoslovanov na vse srbske, hrvatske in slovenske podporne organizacije, razna društva, trgovce, podjetnike in posameznike širom držav — od Atlantika do Pacifika, od severa do juga — kjerkoli je čuti našo govorico, kjerkoli bivajo Jugoslovani — da priskočite bedni mladini v stari domovini že sedaj na pomoč. Rešite to mladino bede in lakote! Hvaležna Vam bo za to do smrti. Ta apel smo dali v javnost vsled želje in prošnje major Gepharta in na podlagi sklepa na gorioznačenem shodu. Upamo, da ta naš vklic ne bo brez uspeha. Apeliramo na vse ameriške jugoslovanske časopise, da naj z vso vnemo agitirajo ter delujejo v ta namen. Dalje prosimo vse naše podporne in druge organizacije, ki so morda že kaj darovale v to svrho, da naj zopet priskočijo na pomoč bedni deci v Jugoslaviji. Odprite srce, odprite roke, sirotam olajšujte gorje! Vse denarne prispevke v to svrho naj se pošilja ali na: American Relief Administration, European Children's Re- 1500 družin stavkarjev je dobilo torej uradni poziv, da se morajo izseliti iz svojih stanovanj do 31. novembra, če ne jih bodo pa morda konstablerji s siloiztirali na eesto in to sedaj tik pred zimo! Ali si zamore kdo misliti* še večjo lopovščino? Kompanija bo torej postavila svoje večletne delavee pod kap samo radi tega, ker nočejo iti nazaj delat. V one hiše bo nastanila importiranie skebe in stavkokaze. Oj, ti omilovanja vredna delav&na družina! Kam-so boš podala sedaj na zimo? Celo živina ima svoje sta je ifi hleve, a za ,bedno delavsko družino pa ni več prostora pod streho. Ali res ni dandanes v Ameriki nobene pravice vee za ubogo delavsko "maso? Pa pravijo, da živimo v veliki (?) svobodni (t) novi domovin}. Živela taka svoboda!? Milijonska jeklarska družba je s tem jasno pokazala svoj znani suženjski sistem. Ali se Mr. Garyju res ni6 ne smilijo družine in otroci teh delavcev, ki bodo zdaj na zimo lirei strdhc in gorkotel Kam naj se poda toliko izgnanih družin? Kdo'to odgovoren, če bo kak tako izgnani stavkar zbolel in celo umrl? •> ^ (J,, \ rt' Mestne in državne oblasti bi mjbrale v tem slučaju energično nastopiti v zaščito teh izgnanih .stavkarjev ter njili družin, ki so postale nesrečne žrtve kapitalizma. . naj ga dajemo vsem, je ta: Ne lagati ! Ne izplača se. Skoraj vsi odhajajoči tujci trdijo, da so bili lerta 1917 bolni, in ameriški uradniki ne verjamejo več v tako epidemijo. Če pa je »bil kdo zares bolan od leta 1917 naprej, naj prinese s seboj kako zdravniško spričevalo ali drug izkaz. Če uradniki dobijo koga na laži in se dotičnik zareka v odgovarjanju na razna vprašanja, 'bo posledica ta, da mu nalašč naložijo velik davek. Radi tega govorite resnico. Se še najbolj izplača. . Kdorkoli pa bi imel sitnosti ali bi mislil, da se mu je zgodila kri vica pri odmerjenju davka, naj se obrne na Foreign Language Governmental Information Service, Jugoslav Bureau, 124 East 28th Street, New York City, fti mu bo rade volje in brezplačno pomagal. Toliko radi davka in dovoljenja s strani ameriških oblasti, da' sme oditi. Priporočamo pa tudi vsem onim, ki hočejo oditi v kraj, naj si preskrbijo vozni list na parobrodu, predno zapustijo svoje sedanje bivališče in se »pravijo na pot v Netv York. Pogaja se. da morajo mnogokrat čakati v New Yorku celo par tednov, predno - morejo odpotovati, in potrošiti v tem mestu mnogo denarja za hotele in hrano. Delajte rajši in zaslužite tanh, kjer ste, in spravite se na pot par dni predno parnik odpluje. Potni list in vozni list si morete preskrbeti tudi iz svojega sedanjega bivališča. Prostovoljni odh6d. Razen kar se tiče davčne dolžnosti. ameriške oblasti ne zabra-njujejo nikomur, ako hoče zapustiti .to deželo. Tudi onim, ki jih Amerika smatra kakor sovražne tujce, se dovoljuje, da se povrnejo za stalno v svoj rojstni kraj. Ali State-Department jim ne more danes jamčiti, da jim bo dovolil. je odpotovalec zadpstil svoji dav- davčnimi oblastmi, mora naknadno doplačati, drugače ne more odpotovati. Zahteva se, da je vsakdor plačat dohodninski davek (Income Tax) za sledeča leta: 1917, 1918, in 1919. Radi tega je skrajne važnosti, da vsak prinese s seboj vsa potrdila (receipts) o davku, ki ga je plačal bodisi direktno kolek-t or j ti ali pa preko svojega delodajalca (kompanije). 1 Priporoča se, da oni, ki niso popolnoma zadostili' svoji davčni dolžnosti oziroma oni, ki mislijo imeti pravico do oproščenja od davka, prinesejo s seboj izkaz delodajalca o svojem zaslužku v.l. 1917, 1918 in 1919. Radi nejasnosti zakona so imeli potniki začetkoma ogromno sitnosti pri dobivanju "pe^mita' in se jim je nalagalo velike isvote davka pred odho4om v staTi kraj. Vsled intervencije s strani Foreign Language Governmental Information Service. Jugoslav Bureau, se je stvar sedaj jako olajšala. Pravice in dolžnosti. Priznana je »bila namreč pravica vsem Jugoslovanom, da so po novem zakonu o income Tax — fki je v veljavi za 1. 1918 in 1919 — oproščeni od davka, dokler ne zaslužijo določenega zneska. Vsi Jugoslovani iz avstrijskega dela prejšnje avstro-ogrske monarhije (torej vsi Slovenci razen Prek-murcev,) oni iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Črnegore imajo pravico odbijati od svojega dur hottya $1000, oziroma $2000 ako stanuje v Ameriki skupaj s svojo ženo, in $200 za vsakega otroka pod 18 letom, kjerkoli naj ta živi. Oni pa iz Hrvatske in Slavonije ter Ogrske imajo pravico do odbitka $1000, oziroma $2000, ako živijo s svojo ženo, ne pa pravice do odbitka za otroke. To se tiče vseh takozvanih ne-nastanjenih <]a se vrnejo v družene države, tujcev (non-resident aliens) in Drugače pa se 'bodo odhajajoči vsak nedržavljan je tako dolgo j tujci smeli povrniti v Združene ne-nastanjen tujec, dokler ni iz države, ako bodo imeli potni list rečno izrazil željo, da hoče ostati j svoje države s potrdilom ameri-v tej deželi. Nastanjeni tujec (re-; škega konzula. Dovoljenje do sident alien) pa ima iste pravice kakor državljan (citizen). Samo-obsebi se razume, da smatrtjo odhajajočega tujca za nenastanje-nega tujca, vsaj za tekoče leto um*. Vsak ne-nastanjeni tujec (non- Herbert Hoover o socializmu. O Herbert Hoover ju, načelniku Živilske administracije pripovedujejo, da ni samo veščak v ekonomiji in narodnem gospodarstvu, ampak je tudi izboren politik, ki zna ločevati slabo politično tftru-jo od dobre. Američan Herbert Hoover je dosegel tekom vojne to izredno čast, da je bil imenovan za glavnega načelnika medzavezniške prehranjevalne komisije v Parizu. Ta posel je opravljal tako vestno in umno, da ga naziva danes ljudstvo raznih držav kot svojega narodnega očeta in rešitelja v veliki bedi. Kot načelnik navedene komisije je imel več let v svoji o-skrbi prehranjevanje nad 200 mi-ljonov ljudstva. Njegova radodarna roka je delila pomoč ne le samo prizadetemu ljudstvu naših zaveznikov, ampak tudi bivšim sovražnikom. Znano je, da je poslal Hoover lansko leto na nesrečni Dunaj baš o pravem času več vagonov živeža, osobito mleka, v nasprotnem slučaju bi bili bedni Dunajčanje poginili od gladu. ' Nad vse značilno je naziranje Herbert Hooverja o socializmu. Hoover socializem naravnost graja in obsoja; to je jasno povedal dne 16. septembra t. 1. na nekem banketu v New Yorku. Tedaj je omenil sledeče: "Socializem dela sam sebe ban-kerotnega. — Dolžnost Amerike je, da naj skuša stopiti pred sv£.t, kot moralična voditeljica, da bo zopet enkrat vsepovsod zavladal mir in red. Amerika ne sme nikdar itrpeti tega, da bi nepoklicane osebe iz drugih držav prenašale k nam socialno kugo in bolezen. Filozofija Ljepina in Trockija se je že sama ob sebi spočetka u-ničila. Ta dva moža sta zapeljala nevedno rusko ljudstvo do velike bede in katastrofe vsled tega, ker sta omejila produkcijo in industrijo na Ruskem. Dasiravno se je izkazal socializem sam ob sebi v potokih krvi in trpljenja, moramo pri tem nagla-šati, da je socializem pri tem dosegel tudi ekonomski in duševni polom, ker se je zaganjal ob skalo produkcije. In vendar je bilo vse to v gotovem oziru potrebno. — Zdaj bo vesoljni svet lahko sodil, kake posledice donaša demonlt racija socializma. Glavno načelo vsakega Ameri-kanca naj bo danes, misel o raz-širjevanju našega dela in industrije. To naj bi se vršilo na praktičen ameriški način, na podlagi ameriških idej in naše ameriške življenske filozofije. Naša soseda Evropa je na potu okrevanja v veliki prestali bolez-ui. Naša demokracija in ideali, katere smo dejanski širili tudi v Evropi, so našli odmev. Danes i-manjo samo mi, Amerikanci ekonomsko in moralno rezervo, ki bodo postavile naše sosede zopet na jpoge. Tako početje je tudi pravi^ amerikanizem. Naš sovražnik ni bil poražen samo na suhem in na vodi,' amptfk ^udi z ekonomskega stališča. V tem so celo naši zavezniki trpeli velike posledice. To je povzročilo, da je pretila Evropi splošna lakota, podobna oni v tridesetletni vojni, ko je skoro tretjina tedanjega ljudstva pomrla za lakoto!' Z&res krasne besede Mr. Ho-pverja! Važno za vse, ki odhajajo v stari kraj. <., - * For. Lang. Governm. Informat. Service Jugoslav Bureau. vstopa v to deželo, pa je odvisno-od priseljeniških oblasti, kakor običajno. Dali bodo sklenjeni strožji zakoni glede priseljevanja in da-li bodo oni, ki so že bili v tej deželi, vŽivali kak posebni privilegij, to je-še vprašanje. Pravi-so spremeniti sedanji zakon o pri- resident alien) mora plačati za kar je zaslužil preko svote, da ka- j seljevanju ima le kongres, tere je oproščen od davka, za leto 1918: 12% (državljan le 6%, za leto 1919: 8% (državljan 4%. j ' - Torej za itekoče leto je vsak od-j Dober recept kako w da ||a|v VINO IZ ROZIN. Kdor odhaja v sstari kraj, mora si preskrbeti potni list (pašoš) in vozni list za parobrod. Ali to ni še dovolj. Brez dovoljenja ameriških oblasti, da sme odpotovati (sailing permit), se ne mOre vkrcati. Ta''permit" dajejo na United States Custom House v New Yorku, potem ko so se prepričali, da hajajoči Jugoslovan oproščen od davka, dokler ni. zaslužil toliko, kolikor je bilo poprej omenjeno. To stališče Jugoslovanov glede davčne dolžnosti je bilo šele pred kratkim povoljno razjasnjeno v Washingtonu in radi tega ne delajo več odhajajočim Jugoslovanom posebnih sitnosti glede davka za za leto 1918 in 1919. Če ni ravno očividno, da je dotičnik izbeg-nil svoji davčni dolžnosti, smatra se,* da je »bil oproščen od davka. Na vsak način pa je potrebno, da prinesejo potniki s seboj vsa potrdila o plačanem davku, ki jih imajo s seboj. « Zaostali davek. Glede davka za leto 1917 pa je stvar malo drugačna. Za to leto je vladal še stari zakon. In po tem so morali vsi tujci plačati kot Income Tax 2% od vsakega dolarja, ki so ga zaslužili. Še bilo za tujce oprostitve do zneska $1000, oziroma več. Ker je bil davek razmeroma majhen, niso ga davčne oblasti iztirale s sedanjo strogostjo in malokdo je resnično plačal* kar.je bil dolžan. Kdor pa sedaj odhaja, mora naknadno plačati dva od sto za ves svoj zaslužek v letu 1977. Razen tega se zahteva, da mora dotičnik plačati 50% .poviska na tem davku kot globo, ker se niso j potem ko so stisnjeni o pravem času prijavil. Vsega bili stisnjene tekočii diti vino iz rozin, je sledeče: Dobite tri funte rozin, katere dobro zberite, da so vsi čisti, razrežite jih na male kose, odstranite peške, nakar jih stresite v kamenit vrč zajedno s funtom sladkorja iu po-lijte 6 do 7 kvoftov čiste vode v posodo. Pokrijte posodo in jo postavite za ali nfl peč. Po preteku treh ali štirih dni odstranite pene, ki so se naredile na vrhu od vrenja, nakar vzemite pivni papir ali čisto platno ter pretočite tekočnio v steklenice skozi to platno ali pivni papir. V vsako steklenico dajte nekoliko cimeta, lupine limone in klinčkov, zamašite neprodušno ter postavite v hladno klet. Čez dva meseca imate dobro vino. - Drugi način narediti vino iz rozin je: Kupite dobre rozine, odstranite peci je, ter jih polijt e z vrelo vodo, nakar pustite stati 24 ur. Potem zmečkajte rozine, ali jih stisnite skozi gosto rešeto, nakar jih še enkrat polijte z vrelo vodo. Pokrijte in pustite pri miru tri dni, raz ven da vsak dan enkrat ali dvakrat s paličko malo premešate. Potem odlijte tekočino ter dobro stisnite rozine. Glejte, da ne pridenete več vroče vode kot približno en kvort za funt rozin. Kar ste dome od rozin. skupaj pride torej 3% na ves zaslužek v letu 1917. Nalaga se nadalje plačilo $10 v imenu poravnave (compromise).Če je torej tujec leta 1917 zaslužil $800 in ni plačal davka, mora na Custom House plačati vsega.skupaj $34. Ako je v»redu z letom 1918 in 1919 kar se navadno predpostavlja, bo po plačan ju je svote dobil "permit" in sme odpotovati. Dobro bi bilo, da se vsi oni, ki niso v redu s svojo takso za leto 1917, obrnejo h kolektorju Svojega okraja in ne čakajo šele na bo" to izvrstna pijača svoj prihod v New Yorku. I _ Ne laži! , V newyorskem Custom House stisnjene denite v sod, in stopite v deset ga-lonah vode 6 funtov drobnega kot prah sladkorja, pridenite ducat pomaranč, katere ste prej dobro olupili in sok spustili v dva kvor-ta konjaka. (Kdor ga ima še sedaj!) Kadar zadnjič prelijete ro-zinov sok, pridenite zmešani sok pomaranč in konjaka. Ko je to vino ležalo najmanj tri mesece, nalijte ga v steklenice, v katerih postane tekom enega leta najboljše vino, katero ste kdaj pili. In če pridenete vinu še nekoliko medu, Kdor misli in se tolaži s srečno I bodočnostjo je bolj srečen kot vprašajo, koliko je dotičnik zaslu-1 oni, ki je že vso svojo srečo za-žil leta 1917. Najboljši svet, ki'pravil. • ______ ?............""""»iHmmmggim............ K. S- K. iffll! Jednota U.taaovljena ▼ Jolwtu, m., da. 2. aprila 1894. Inkorporiraua v Jolieta, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. OULVm URAD: JOUBT, tt.T. Telefon 1048. od ustanovitve do 1. oktobra 1919 skupna izplačana podpora $1,695,394.37. GLAVNI URADNIKI: Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. I podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, 111. Olavnl tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blaga.jniks John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, HI. l)nhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Wankegan, UL j Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., 8o. Chicago, 111. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZOBNI ODBOB: Jesip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, HI. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. V/ f ' Math Kostainiek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Franiič, 311-;2nd Ave., Milwaukee, Wis. POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23?d St., Chicago, HI. PBAVNI ODBOB: Anton Burgar, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet*, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO E. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, HI. 1888, Visoko, Go. ;, 1894, Gorica. — - - — ^P« Matija, 1891, Kanal, Gorica. — Do-•viek Franc, 1889, Brda. — Frajne- raj Jos., 1886, Sv. Tomaž, Gorica. — Fabijan Ivan, 1884, Rihenberg, Gorica. — Ferfolja Anton, 1887, Seno-ie«e. — Florentin Franc, 1893, Sa-vodnje, Gorica. Faganeli Pavel, 1886, Miren pri Gdrici. —r Gulin Ivan, 1872, Gorica. — Grohar Leonard, 1886, Podbrdo Tolmin. — Hladnik Matej, U388, Križna Gora, Vipava.— Hadulin Valentin, 1881, Zakriž, Tolmin. — Ipavec Josip, 1890, Kapat, Gorica. — Jug Maks, 1893, Selo, Gorica. — Jerman Fran, 1894, Brezovica; Št. Peter.'— Kosanc Vinko, 1896, Skedenj, Trst. — Klaviar Ivan, 1885, Jasenica, Cirkno. — Kravanja Andrej, 1892, Kal, Bovec. — Kaučič Anton, 1886, žabče, Tolmin. — Krpan Andrej, 1883, Bukovica, Gorica. — Kraje Ivan, 1893, Lož, Logatec. — Klkel Rihard, 1890, Trebila, Tolmin, — Kim Ivan, 1889, Zagorje, Postojna. — Kralj Ivan, 1890, Kalovec, Lo- fatec. r-. Kandare Anton, 1888, vas >ane. ~ Kaucič Franc, 1876, Palu-bin, Tolmin. — Kumar Anton, 1886, Kojsko, Gorica. — Kenda Anton, 1894, Idrija. — Krasna Franc, 1889, Budojna, Postojna. — Krivac Jakob, 1882, Ponikve, Tolmin. — Kravanja Franc, 1887, Soča, Tolmin. — Kravanja Matija, 1884, Kal, Bovec. — Lah Anton, 1893, Dutovlje, Sežana. — 4m fl, ■ ,, ■ , ■ »iLikar Ivan» 18,83, Podkraj, Postojna. 'Balkan ukraden in pomotoma Leban Edvard| 1894| Trst _ Lu- odposlan iz Ljubljane naprej, kar lik Avgust, 1893, Ajdovščina. — Luna 5p Hn Hniifis n i iitfotovlieno ta Franc» 1803» Vrtojba.—Melhar-pa se do danes m ugotovljeno, la Kar, 188^ Slavina) Po8tojna> _ ko da je ostalo za splošno razdeli- Medved Matija, 1893, Drežnica, Tol-tev poverjeništvu za socialno min. — Malic Anton,, 1876, Miren, na stanujejo Omeniti je treba, da so bili naslovljeni zaboji namenjeni edinole sorodnikom odposiljalcev. Uazven tega pa je bilo 63 naslovljenih nu druge korporacije, in sicer: magi strant Ljubljana 5, župni uradi 25, županstva 14, šolske sestre v Mariboru 1, Marijanisče v Ljubljani 1, siromaki v Ljubljani 1 in Narodna v4ada 16. Večino teh 63 zabojev so darovale jugoslovanske žene in dekleta v Zedinjemtr državah, ki so najbolj delovale za pomožno akcijonoč in dan so zbirale darove, Šivale obleke, sestavljale imenike itd. Nenaslovljenih zabojev« je bilo 158. Od teh je ostala $4 v Ljubljani za Slovenijo, drugi zaboji so sc odposlali in sicer v Zagreto za Hrvatsko, Slavonijo in toj vo- dino, tretja v Sarajevo za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo \in četrt 44 v Belgrad za Srbijo, Makedonijo in Črno goro. Eden ne-nasjpvljen zaboj je bil v sklad. VESTI IZ JUGOSLAVIJE AMERIKANSKA POMOŽNA AKCIJA. Jugoslav Relief v Chicagu. Osvobojenje Jugoslovanov in združehje v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je našlo tudi med Jugoslovani v Zedinjenih državah globok odmev. Z velikim navdušenjem so se snovali pomožni odbori; tako se je osnoval pomožni odbor Jugoslav Relief v Chicagu, ki je imel namen, zbira- odbitku stroškov, ki pa sedaj niso še končna določeni, se bode tudi preostanek porabil v dobrodelne namene. Pomožni odbor je podpiralo jugoslovansko časnikarstvo v Zedi-njenih državah, med temi je treba posebno omeniti: "Ulasilo K. S. K. Jednote", "Ameriška Domovina", Jugoslovanska Zastava" itd. Zbralo: se je 1774 zabojev v skupni teži 340 ton in vrednost) 350.0(H) dolarjev. Za'boji so bili naloženi na parnik "Argentina". ti v Zedin jenih državah Severne Amerike pri ondotnih Jugoslova- ki je odplul iz New Vorka dne 11 nih darila za njihove sorodnike in junija 1919. Takoj prvo noč pc svojcev kraljevini Srbov, Hrva- odplovitvi iz New Yorka je "Ar tov in Slovencev. gentina" zaradi goste megle trči- - Pokroviteljstvo Jugoslav Relie- 1& s premogovnim parnikom 'Van- fa v Chicagu je prevzel poslanik v VVashingtonu, gospod minis*fr Slavko Oruic. Osrednji odbor je sestavljen iz gg. major Frane Ja-gra, predsednik; Vladimir Predo- kee\ ki se je takoj potopil. "Ar gentina" je bila malo poškodovana, da je lahko nadaljevala pot ^ Trst, kamor je dospela dne 3. ju lija. Pošiljatev je spremlja vie, tajnik; Harry Merrick, lila-j gosp. Vladimir Predovič. Gosp gajnik: dr. Anton Biankini, predsednik finančnega odbora; Jovan Palandie, predsednik novinarskega odseka: Ivan Mladino, vodja pisarne. Eksekutivni odbor je bil izbran od 17 jugoslovanskih narodnih jednot, in sicer iz 3 Srbov, 3 Hrvatov in 3 Slovencev: dr. A. liian-kini, Luka Grkovič, major Franc Jager, Peter Mladino, Jovan R. Palandie, Vladimir Predovič, Eliza Rapaič, Josip Sitar, Ivan Žagar. Ta eksekutivni odbor Je imel celo akcijo v rokah, on je tudi tfbral 22 zastopnikov v posameznih državah. Vsi zastopniki, člani odborov, kakor tudi njih pomočniki so delali popolnoma brezplačno. Zastopniki v posameznih državah so bili: Jurij L. Brozovič, Ely, Minn.; Viiicenc Budrovič. St, Louis, Mo.; Stojan Galič, Gary lnd.; Nicola Macela, Galveston; Tex.; M. J. Markovič, Duluth, Minn.; Matej Ozanič, Calumet, Mich.; Rev. Ivan Perše, Kansas City, Kan.; Franc Plemel. Rock Springs, Wyo.; Daniel Predovič, Pueblo, Colo.; Fr. Sakser, New York; Pavel Schneller, Cleveland, O.; Josip Sitar, Joliet, 111.; Š. P. Stambuk. Taeoma, Wash.; Tomo Tonic, San Francisco* Calif.; Gjorgje Trazivuk, New Orleans, .La.; Kosto Uukovic, Pittsburgh, Pa.; Peter Vlasič, Detroit, Mich.; Leo Zakrajšel^ Milwaukee. Wis.; Ivan Zalar, Waukegan, 111.; Rev. Ciril Zupan, Pueblo, Colo.; Ivan Zvetina, Chicago, 111. Pri tej priliki pa ne smemo pozabiti aveh Amerikaneev, ki nista bila sicer Jugoslovana, /sta pa kljub temu s svojim osebnim vplivom podpirala vsestransko eelot-non akcijo in to sta Hon. Edvard Keating iz Colorado in Harry H. Merrick iz ('liicagn. Jugoslav Relief je za kritje stroškov prevoza, zavarovanja in n-prave zahteval od pošiljalcev 15 centov za vsak funt teže. Na ta način se je nabralo 42.000 dolarjev, od katerih se je porabilo 20.-000 dolarjev za nabavo blaga za siromašne sloje. Ostali znesek je še sedaj naložen v blagajni Central Trust Company of Illinois. Po Josip Sitar in Peter Mladineo sta pa dosla na drugem parjiiku če: Francosko v Jugoslavijo, ker ji ma italijanski poslanik v Wasti ingtonu ni hotel potrditi potnih li stov za italijansko ozemlje. Gosp Vladimir Predovič je naprosil dvf ameriška častnika, ki sta imeli namen, spremljati ameriško po sadko iz zasedenega ozemlja v Ze dinjene države, naj bi ona kakoi zastopnika Zedin jenih držav mi olajšala prevoz čez zasedeno o zemlje. Gg. poročnika Edvarc' Murphy in K. Puff sta bila ta Mtf pripravljena ter sta res požn vovalno posredovala pri zastopni ku ameriške misije v Trstu, ma jorju Me. Nichols, ki je tudi pr italijanskih oblastih ukrenil vs< potrebno,da so ista dovolila pre voz pošiljat ve do Logatca. Itali janske . oblasti so delale namre< gosp. Predoviču skozi 9 dni izvan redne sitnosti in, ako ne bi ime pomoči od omenjenih dveh častni kov ter od predsednika ameriški misije v Trstu, bi bil prevoz poši ljatve resno Ogrožen. Le požrtvo valnosti in neprestani pazljivost teh treh gospodoV se je zahvaliti da je prišla ta pošiljatev tako ma lo okradena v Ljubljano; pa kljul vsej pazljivosti ni bilo mogoči zabraniti, da ni bilo okradenih i zabojev, tatovi so bili sami itali janski vojaški stražniki. Škoda n bila velika, ker je zmanjkalo sa mo nekaj čevljev in drugih stva ri. Stroške prevoza od New Yor ka do Trsta je plačala naša drža va; znašali so po poročilu gosp Predoviča 15.238 dolarjev. Pošiljatev je dospela dne 13. ju lija v Ljubljano v 14 tovornih vo zovih, ki so bili razloženi v sklad; Iču "Balkan". V tem skladišči; so bili zaboji sortirani in oni, k so~'bili namenjeni izven Slovenije v ostalo* kraljestvo SHS, so se od poslali takoj naprej. Za Sloveni jo je ostalo 1013 naslovljenih li >38 nenaslovljenih zabojev. Na slovljeni zaboji so se pod nadzor stvom gosp. Predoviča in Sitarir oddajali naslovljeneeni iz Ljublja tie in ljubljanske okolice v skla dišču "Balkan", naslovi jencerr ostale Slovenije so se pa poslal: skrbstvo 37 nenaslovljenih zabo-jey in 15 zabojev Narodne vlade. (Eden zaboj za Narodno Vlado je bil po gospodu Predoviču oddan mestnemu magistratu.) V 37 nenasilovljenih zabojih so bile sledeče stvari: 248 parov moških čevljev, 280 parov ženskih čevljev, 17.000 yard kambrika, 9000 yard kotenine, 288 ducatov sukanca, 400 škatelj masti, 2225 Gorica. — Možina Franc, 1894, So-bonje. Mahanja Anton, 1888, Stranje, Postojna. — Mere Franc, 1894, Lokev, Sežana.—Možina Franc, 1891, Postojna. — Mlakar Josip, 1885, O-talež, Cirkno. — Milič iVan, 1887, Mali Repnič, Sežana. — Mermolja Bogumil, 1898, černiče, Gorica. — Dr. Male Vojeslav, 1886, Kanal, Gorica. — Nemec Josip, 1893, Gorica.— Ober.nel Andrej, 1894, Lokev, Sežana. — Orhar Andrej, 1886, Tolmin, — Obljubek Ciril, 1886, Gorica. — Paškulin Leonard, 1894, štandrež, Gorica. — Paviič Viktor, 1885, štan kvadratnih čevljev usnja, 2 žabo- ja gumbov, 5 zabojev stare oble , kan, Gorica. — Paeon Ivan, 1891, ke, 22 paketov šivank, cfir-0, ~^.Perh**u,c Po" L , ... v . .i- I stoj na.—Pinter Alojz, 1884, Anhovo, \ 15 zabojih Narodne vlade je, Gorica. — Patemo.t Metod, 1894, bilo: 102 funta Oat ineal, 25 fun- Senožeče, Postojna.— Dr. Ple»» Ivan, tov ameriških lešnikov, 41 škatelj i Goriško. — Ple.. Leo- * • nc m i r i ii 1: MiA Pold, 1891, Devin, Goriško. — Pavlin čaja, 25 skatelj sladkorja, 194 pa- peter, 1886, Solkan, Goriško. — Ri- rov različnih otročjih čevljev, ti,i«vec Josip, 1881, Trnovo, Gorica.— skatelj različnih gumbov, 16 ška,*"?* « ^'iS^S^ telj kondenziranega m^eka, 62 du-,1894, Tolmin. — Skok Andrej, 1891, eatov različnega sukanca, . 4 ška-1 Peter. — Simonett« FVanc, 1884, Ll. . ... o i.iri Fojana, Biljana. — Šorh Peter, 1884, tlje elastike a 12 e. 1254 parov Podbrdar Tolmin> _ skoiir r;anijeU različnih nogavic, 1175 koso>1 mi-j 1890,. /Tplmin. — Skarabot Franc, la, 3 odeje, 7 kg riža (brutto), 2o3 i87^ fe^cP0^0- T s"mrada . , rrk „ . . Janko. 1884. SUn trir, Lo»ratec. — kg kave (brutto), 50 fuutOHlkeve, Sirk AWtbn, 1887, Medana, Gorica — 360 hlačic zadečke, 805 ot loč jih - Svilifoj. Franc, 1893, Dobrovo. Gra- >blek, 633 otročjih 8,aj«, W^ ft^^SK'E tročjih moderekov, 2d0 yardov, Brežec,-Sežana.—Širok Štefan, 1888, rjave kotenine, 70 yardov-flane-^rpar, • goriško. — Tomšič Andrej, leta, 770 yardov kretona, 144 du..«^«MP°oSSe,j, CormSTl .•atov različnih stiskačev, 7H p» 'Unetii Ivan. 1892, Gorica. — Urben- rov trakov za čevlje, 40 pušic ši- Al™>. l819o0tinKr®da' Tolmin.—v- , . . . t tovec Josip, 1880. GeDno, Postoma.— vank za stroje, 64 pisem navadil ill Vidrih Franc. 1886, Podraga. Postoj- iivank, 12 kosov vezenine, 6 ko- na. — Valenčič Franc, 1889, Nadanje jav ^»knl«de 4 kartone imemske- sel°* Post°jna- Velikonja Ferdo, cokoiaae, 4 Katione pisemsKt lg87> Ajševicaf Gorica. — Viiin Ivan, ?a papirja, 25 klobukov m 28 če- 1896, Gorica. — Valentinčič Franc, >ic zadečke, 13 zimskih jopic, 1 1894, Podbrdo, Tolmin. — Velikonja ... ,, , Anton,4,v!885, Sp. Idrija. — 2«kelj mboj stareobl eke. Radivoj, 1889, Ledine, Logatec. — Za podelitev tega blaga je do- Žnidariič Josip, 1897, Ilirska Bistrica, ilo na poverjeništvo za soeijalno Spisek dobrovoljcev i. Jwo»lov*n- ikrbstvo do 26. avgusta t. >1. 1260 ,kefa ^uZj^fn*3*1**** prošenj, pozneje je prišlo še 50 Brezove" Ivan* 1887, Trst. — Bud- prosenj, torej skupno 1310, med nič Fran, 1891, Poljane, Podgrad. — emi je 'bilo prošenj sirot 28 in ®abi.č Jf£?Ž'J887, TDrsV ~ j tT , • v Marko, 1892, Kavran, Pula. — Bokalov z otroci 217. Ugodno rese- tic Ivan, 1883, Kršan, Pazin. — But-lili je bilo 896, to je 68 odstotkov, kovič Nikol«. 1893, Vrbnik. — Blečič Iru^e so bile /avrniene Avgust, 1888, Zamet, Volosko. — Ci- irugt so Dne zavrnjene. prijan Marij lsg7f pičan Pnzin. Razen tega sc je nakazalo Ib Cokut Anton, 1890, Opčina, Trst. 4— lobrodelnim zavodom sirot išni- Antun 1809, Dam jariči.-- i4,i \ i Deluka Ivan, 1875, Karkovci, Kopar. •am, zavetiščem jtd.) pred vsem,._ DU6i6 F;anj0. 1892, Podoj, Cres. :ivila in druge stvari, ki so bile v — Dekleva Franc, 1880, Zajelšje, ako v malih množinah, dti niso — BIožo-.1891;00S7l • v, , v , Vmcenti. — Godina Leander, 1897, >risle za splosno razdelitev v po- skedenj, Trst.—Grabrovic Ivan, 1893, Pozdrave is Sibirije prinašam sledečim rojakom iz našega ozemlja, ki ga je okupirala Italija,. od njihovih sorodnikov, ki se nahajajo v 1. jugoslovanskem polku Matije Gubca v Sibiriji. Njihov naslov je: 1. jugo-slavjanskij polk, Tomsk, Krasnyja Kazarmy, Sibirija. Prosim "Edinost" in druge prizadete liste, da te do-zdrave priobčijo in jih na ta način napravijo dostopne rojakom, ki so ie d o Igro brez vesti od sorodnikov v Sibiriji. Dr. Fr. Stele. Arhar Matevž, Rovte pri Logatcu, od sina Franca Arharja. — Arhar Katarina, Rovte pri Logatcu, od bratranca Franca Arharja. — Ban Marija, Prosek, od brata Hermana. — Be*in Antonija, Sv. Križ pri Trstu, od očeta vsi družini. — Bing Olga, Trst, piazza Barriera vecchia 10/lV, od brata Edvarda; o Rihradu ne ve nič. — Bokatic Franjo, Kršan, Istra, od brata Iveta. Iz Kršana je v polku tudi Mate Belušič. — Bokatic Anton, Kršan, Istra, od Iveta. — Butkovic Marija, Otok Krk, Vrbnik, sin in brat Nikola Butkovic se je javil kot dobro-voljec v srbsko armado v Odesi, kjer je končal oficirsko šolo in 22. maja 1917 stopil v rusko armado in obiskoval rusko oficirsko šolo, sedaj pa je v 1. jugoslovanskem polku v Tomsku "zastavnik". — Caharija Bogomila, Nabrežina, od podporočnika Ipavec— Candido Carlo, impiegato giudiziale, o. Krk, Istra, od Nikole Butkoviča pozdrav Pepjni Belestra in Eurichetti Orisan. — Cerkvenik Josipina, Gradišče pri Divači, od bratranca Ivana; je skupaj z D. Firceta iz Lokve. — Cihlar Matej, Trst, via Sette Fontane 35/111. Edvard sporoča pozdrave celi , družini; o Mariju ne ve nič, a upa da Antona, je že doma; o svojem bratu tudi nič; tJevmscina 6» sporoičti vse sestri Olgi. — Cingerle Franc, Visoko 78, p. Sempas, Primorsko, od brata Antona Cingerle; pozdrav tudi od Ivana Grudna iz Užič. —"Ciril-Metodova sola" pri sv. Jakobu v Trstu, učiteljski zbor, podpo-roč. H. Ipavec vsem tovarišem in to-varišicam pozdrav; je poveljnik 9. stotnije 1. jugoslovanskega polka Matije Gubca v Tomsku. — Čekada Ka-tina, Divača, Eržen pozdravlja Tončka g. in ga. Magajna in Sušovo Mino. — Danev Helena, Kontovelj 63 p. Prosek, sin Andrej Danev; bratranec Ivan Sonce je tudi v 1. jurosl. polku; pozdravlja brata Alojzija, čen sem, da se bom mogel bok ob bok ž njimi boriti za svobodo našo in Tvojo!" — Medveicek Janez, Trst, via de Amicis, od brata Antona. —^ Mermolja Alojzij, Batu je 67, černice, Goriško, od sina Mirka. — M Ulove* Giuseppina, Cittanova p. Parenzo od Cipriana. — Mire Katarina, Lokev 19, pošta Divača, od sina Franca. Iz Lokve sta v Tomsku tudi Andrej Ober-mel in Martin. — Mleku i Ivan, vas Kal 26, Bovec, od stričnika Andreja. — Moderčin Darinka, Sušak, Boulevard 119 od brata Oskarja. — Mu nih Jožefa, StržišČe 3, Hudajužna od J. Pojntarja. — Nabergoj Ljudomil, Prosek 106, od Andreja Rupla. — Nardin Jožefa, Vrtojba II, p. St. Peter pri Gorici od Maksa Juga.—Ogrin Ivan, Loka 27, črnikal, Istra, od Ivana. — Orlic Marica, Punat, o. Krk, od Nikole Butkoviča. — Pagon Tomaž, Cirkno 101, od sina I. Pagona. Paikulin Jožef in Franc, St. Andrež, p. Gorici, od brata Leopolda. — Pa-ternost Hinko st. nadučitelj, Senožeče pri Divači, od sina. — Perhavec Jernej in Peter, Potoče 6, Senožeče, lod sina Matija. Iz Senožeč je v 1. jugosl. polku tudi Metod Patemost in Uražmov Tone. — Pertot, družina, Prosek, od H. Ipavca. — Pertot, Marcela, Prosek, od H. Ipavca. — Petrič Marica, učiteljica, Golac, Obrov, Istra, od Edvarda. — Pajntar Lovrenc, StržišČe 36, Hudajužna, od sina Jakoba. — Radovic, žena, Poreč, Zban-dije, od moža Antona. — Rijavec Olga, št. Peter pri Gorici, od Franca. —Rijavec Marija, Trnovo p. Gorici 14, od moža Južefa. — Rizzi Amalija, Trst, via Alice 8, od Edvarda Le-jban. — Rožič Ivana, Osek, šempas, ■ Rupelj Ivan, Prosek, ■od očeta. — Sancin (Angela, (p. d. Toč) Skedenj 487, Trst, od Vinka. — Sancin Jožef, Bad-stia 55, p. Zavije, Istra, od hrs>ta Ivana Sancina. — Sever Ivan, Loka 20, črni Kal, od sina Ivana. — Sever Marija, Loka 20, Črni Kal, od moža Ivana. — Skabič Marija, Krnica ^8, Istra? p. Vodnjan, od moža Jakoba. — Sosič Antonija, Opčina pri Trstu 429, od sina Grge. — So»iw Ivanka, Opčina pri Trstu 119, od moža; v polku sta tudi "Toni od Francinov" in "Mičel od poloneje". — Spazzapan Marija, Ajdovščina, družina Lulik, od iGusteljna. — Stare Anton, Konto-Ivelj, p. Prosek, Trst, od Andreja Da- Fakinovega Ivana in vse prijatelje.- ^S.f: Dobnlla Antonija, štranga, Pazin, od nečaka Ciprijana. — Dobrilla Ana, Štranga, Pazin; cel čas se je boril proti Avstriji; v Tomsku je videl Et-tore Marzaz-a iz Pedene. — Dolenc, družina, Prosek, Herman je služil od 1. 1916. v raznih armadah in je sedaj v 1. jugoslovanskem polku. — "Edinost" uredništvo, Trst. "Pošiljam v imenu tržaških in goriških Slovencev nahajajočih se v 1. jugosl. polku v Tomsku prisrčne pozdrave vsem borcem za svobodo z željo, da se naše skupne težnje kmalu uresničijo." Pod-poroč. H. Ipavec. — Fabian Karolina, Reifenberg pri Gorici, od sina Ivana/ — Fanuko Ante, Dobrini, o. Krk, od brata Nikole. — Ferfila Marija in Te- Gorici 21, od sina Jožefa. — Šfiligoj Anton, Lupoglava 29, Istra, od sina Franca. — škrinjar Luka, Ležeče, p. Divači, Primorsko, od stričnika Ivana. — Spacapan Slava, Gorica,, ul/ Levada 29, od Štrukelja. — Spuco-pan Marija, Sv. Križ, Plače pri Ajdovščini, od brata Jožefa, Tolmin 109/1, od sina Alfreda. — Točil j Ma-, rija, Zadar, Dalmacija, od sina Ivana. — Tomažič Anka, Gorica, ul. Sv. Antona 12, od Josipa Demarin. — Tratnik Ivan, Trst, via S. Anastasio 2, od Edvarda. — Turin« Olga, Rije-ka, piazza Elisabetta 2./III., od brata Oskarja. — Turnher Nande, Klana, Istra. "Samo po se bi umevno, da sva midva z Robertom vojaka jugosl. na- režija, Senožeče 124 pri Divači od ™djA *Tn}l3e' ^ «~to ko- brata Antona. - Ferlan Ani, Opatija, i ka.fide. slovenske trobojnice. Javi E-Rajerova ulica 303, od Antona Kuči- m.lhl .,nf Edmundu o našem pojavlje-ča - Ferlin Bože, selo Frlini, p. Sv. »to v ^bjjano „ Postojno." Vincent, Istra; od sina Boža—Fra-i~Man{?',G^e^|P netič Franja, Senožeče, 1, vas Poto- Clrk"°.7f0'od ^ 7~ X^ ^r f i ce; od moža; Vraimov Tome je š J37' T™\°od IV 1 jugosl. polku. — Fr^k Ivana, (^andra Godme. — V.lentincic Ka-■ Prem 84, Notranjsko; od bratranca ^nna, Trnmk 5 Podbrdo od sina LKirna. —Freidreich Ferdinand, Sv. Fra«c»- ~ V,0«k Tomaž p. Ajdovščini, od sina Jožefa. "^ale- esped.z.one G.ornah od Ed- !- Gerdol, družina, Rocol (na hribu) * ^k 1SJat,}da' 149G, Ti-st, od sina Ivana. — Golubo- Pri GTZor,c • od b^ata L.e,°Polda ^ Vic Marija. Orebič (Pelješae), Dal- ^^^ Mosž|?Jčk?. »raga, ___■- . „j „ r i'i__•£ Istra, od Toncica. — Zidaric Vinko, mac.ja, od nečaka Jos^a.^olubov.c ^ > Antonija. Lovran 69, Istra, od sina . *> D '... , Josipa. — Grabrovic Jelena, selo Ru81Jl Je. od »tJ! *:/, a 4 „ o.,, •„ _ t ' __ .1916, 26. avgusta je stopil v srbski Mun^ic 44 p. Pulju,_od sina Ivana.— kor ; 0desi.K, 191J7. iz8&pil iz srb. — Grabrovic Lucija, s. Muntič, p Pulj. od Ivana. — Graso Metileli, Su skega kora in vstopil v jugoslovanski bataljon v Kijevu; tam ostal do 13. itev, potem tudi približno pOlovi-io nianufakturnega blaga. Ža oropane kraje na Koroškem je name-ljeno 6 zabojev stare obleke in del Muntič, Pula. — Grgic Matija, 1888, Bazovica, Trst. — Gomhač Josip, 1897, Krušica, Podgrad. — Golubovič Josip, 1896, Lovran. — Godniv Vinko, 1894, Herpelje. — Ilijič Ivan, nanufakturnega blaga. Indust rij-] ^ic«^: - S', JI84.' ki kraji so se mogli le v mali me- Nova Vas, Plomin.— Jurkovic Antun, ri upoštevati. 1896, Opatija.— Jurčič Joakim, 1893, Razdelitev. Komur jo bila )>.oS- j^'"—^^'nŠ' lisa/ d" lja ugodno rešena, ta 'bo olive-! brinj. — Kolman Antun, 1894, Koro-ičen s posebno dopisnico, ki velja i man' Barban, Istra. — Koraca Ivan, :a legitimacijo. Kdor se s to do 5fenico ne izkaže, ne dobi blaga. Razdeljevalo se bo v Oblačilni poslovalnici, Šolski drevored št. 2 >d 8. do 12. in od 14. do 16. ure, :n sicer od 6. do 11. oktobra za iiesto Ljubljano, od 13. do 18. Dktobra za ljubljansko okolico. Prosilcem ostale Slovenije se bo poslalo blago po pošti. 1890, Poreč. — Keriič Ivan, 1887, Kluni, Poreč. — Koraca Ivan, 1890, Poreč.— Komelj Ludovik, 1897, Trst. — Kuftič Ante, 1894, Kuftiči Pulu. — Kirac Ivan, 1875, Medulin. — Ku-čič Anton, 1892, Moščenice. — Kocijančič Josip, 1892, Rožar Kopar. — Keraiec JakobJ 1890, Požun Kopar. ^-iLegovič Ante, 1897, Kaštelir. — Lakovič Josip, 1894, Podgrad.—Mar-jetiČ Josip, 1888. Prapreče Dekani.— Mlinarič Franjo, 1885, Sv. Barbara, Optuj, Istra.— Mertelj Andrej, 1889, Bestjak, Optuj. — Mihaljevič Josip, 1892, Pula. — Mule« Josip, 1885, Pletenci, Volosko. — Nafat Anton, "Slovenec", 12. okt. 1919. Opomba uredništva: i iši^V Rovini.— O.tanek Franjo,1893, Gornje poročilo je nam doposlai Trst. — Opat Karlo, 1896, Trst. — M, Walter Predovieh « Zagreba, j ^ & A^AXt Isto je bilo pnobceno "Slov. Xa- Buzet. — Piitan Jakob, 1887 Kastel, ♦odu" dne 7. okt. in V * Slovencu ! Kopar. — Radovič Anton, 1892, Sv. dne 12. oktobra t. 1. Lovreč, Poreč. — Ro»anda Anton, 188^ Vinkuran Pula. — Radulovič Anton, 1870, Radmani. — Rojac Roko, 1887, Šmarje, Kopar. — Skrlj Franjo, 1886, Gorenjavas, Buzet. — Sonce Ivan, 1885, Kontovelj, Trat.— Samec Hermin, Trst. — Sasič Mihael, 1890, Opčina, Trst. — So«ič Anton, 1886, Opčina, Trst. — Strolig Anton, ■ 1892, Račja vas, Buzet. — Skrabic Abram Josip, 1894, Štanjel, Seža- Jakob, 1887, Krnica. — Sancin Ivan, ia. — Antih Anton, 1887, Krela, Tol-i 1889, Plavlje. — Šverko Anton, 1893, nin. — Bremec Ciril, 1895, Hotenje, Klenovščak, Buzet —Su»ter«c Franc, IZ SIBIRSKEGA UJETNIŠTVA. Spisek dobrovoljcev 1. jugoslovanskega polka v Tomsku (Sibirija) iz »emlja, ki so ga Italijani okupirali. Tolmin. — Bratina Josip, 1892, Otli-Ajdovščina.—Bovčan Franc, 1891, £"?berg, Gorica. — Braiuš Mohor, 1893, Draga, Postojna. — Briičik Ve 1888, Trst. — Sljivar Josip, 1896, Jarbulišče, Pazin. — Tkalčič Ivan, 1891, Mali Brgud Kastar. — T«"»a Oskar, 1892, Pula. — Mate, coslav, 1894, Briščiki, Sežana. — če- 1873, Padrič, Trst. — nn Ivan, 1878, Grgar, Gorica. — Cer- fon, Pula. — Stipamč Ljudevit, 1884, j Kosta Ruzic Po^ravlja^— uru- do ^ bil Um d 10 decembra den Marija, Uzice 15 £ tempa.. Pri-1191g Is(j dan st i] v Tomsku v l% morsko, od brata Ivana; Cinrerie iz . ]<>VMnaki polk Matge Gubca. — Visokega je z njim. — Ipavec Štefan, Andrej, Ledine, Idrija, od si- Prosek, od sina Herpiana. —— Ipavec na 4djvoja^'_ 2 Frančiška. Katarina, Trst, Montechi 15/1, od s - Trtnjk PJhrjio ^ Fr'nca Valcrtin- —/TYanr? MJ? i ' i ' jI čič. — Rodbina Ples., Devin, pozdravi Montechi 15/1 od brata PepL. — Je- orf sjnov dr ,vana jn Ludovll»a ple8S .enko Ana, Othca p. Ajdovščini od _ Rodbina Susteriiif Trst? sina moza Rada — Jug branf, Selo 72^ p. Franca _ Pr, AntoniU Ant0n. od- Cernicc, od sina Mata». —evtnik, Krk ali Omišalj), o. Krk, od Marija, Novavas, p. Sušnjevica, Istra, očnjka Ilijič. _ Jelena; 0. od moza Josipa. — Ju,t.n.c Ivan, Do-,mjšalj Q Krk od poročnika — Trpin Antonija, učiteljica, Idrija 232, od učitelja Iv. Gabrovška, naj se po možnosti oglasi na dr. Stele, Sp. Šiška 172. Po "Slovencu" od 4. sept. 1911). linka, 76 let: Avgust Storle. .sin delavke, 10 let i Ana Zavašnik. žena ključavničarja, 27 let; Alojzija Tavzes, žena povštne^a asistenta, 25 let; Ferdinand Fink, pre- brinj, o. Krk, od sina Nikole. — K«t-nič Mato, Cirkvenica, gostiona "Sušak", od sina Mata. — Kenda Ivan, Zagrad 26, Idrija, od sina Antona.— Klemente Marija, Tolmin, 'od soseda štrukelj Alfonza. — Knez Ruža, Pazin, Corso dom Bertoža, od Ciprijana PmPPH I Luk. 1916 je stopil v srbsko armado; j . . .. 1917 je prešel v jugosl. bataljon vjv Umrli so v Ljubljani: Alojzij Kijevu, 1918 odpotoval v Sibirijo, Žebre, sin ključavnica rake ga pokier je v 1. jugosl. polku.—Kocijan- ... q mesecev Anirel« \« čič Uršula, štepani, pošta črni kal, J niouiika, » nlesete^ , Angela \ Istra, od Jos. Kocijančiča. — Koci- laišek. hči premogarjeve ^lovr, jančič Jakob, Bazar, p. črni kal, Istra, j9 let. g Nikolaja Zeineb. uršu-od sina Josipa. — Kogoviek Marija, Grampovce, p. Rovte pri Logatcu od Fr. Mrharja.—Kompara Ivana, Breg, p. Ajdovščina, Sv. Tomaž, od Jož. Freidereicha. — Koraca Mate, s. Ja-senovica, mesto Porič, Istra, od sina Ivana; želi kmalu štititi Jugoslavija. —Kosanc Anton, Skedenj «89, '25 ^ Jakob Fepk v |nr. od Vinka. — Krancic Andre, Buzet, » » , . Sovinjak, Istra, od sina A.—Kravanja sarski vajenec. 19 let; Bogomir Amalija, vas Soča 100, Bovec, od Vončina, rejenec, 9 mesecev: i V- ^F^c.7d^"riAnd'eTa. - 'e, Siherbineg, rejenec. 2 iu „„l Kučič Benedikt, Moščenice, Draga, meseca: Jera Škotin. vpokojena Istra, od Tončiga.— K umor Antonija, tovarniška delavka, 86 let; Jožef Kojsko pri Gorici od moza. — Kutin & . _ t . Anton, mizar, Kobarid, Dreženca od, Setma. rejenec, 15 dni; Ivana Medveda Matije.—Kvatemik Milutin,|Virk, zasebnica, 70 let; Jožef Jan-Kraljevica, Primorsko, od Oskarja^ i kovi^ -m žeiezniskega uslužben-Lenarčič Ema, Ospo, p. Črnikal, Istra; _ ' . __ . od poročnika F. Jakopca. — Luke* | ca, 7 dni. — Karol \ izjak. sin pc-Anton, Pičan, 75, Pazin, od sina Ci-' carskega pomočnika. 10 mesecev; Hn Go^ci^'sina J"UpamVkmla Anica Brolih. hči mlMrskega po-srečno in veselo svidenje v naši svo- močnika, 1 mesec: Ciril Iskra, sin bodni domovni Jugoslaviji; ,ne obu-! zidarskega mojstra, 9 let: Josij) Daite bodite ponosni name. živela . v , , . » v , . svobodna Jugoslavija!" — Lukežič >Iejac. delavec južne zeleznice. .)1 Jožefa,^Vrtojba L p. Gorici, od brata let; Jožefa Strohsack, hči železni-Fi-anca. "Tu smo trije domačini: jaz,jgke ^uvajat 10 let; Fr. Schnau-Džvani in en Jehelinov; iz goriške e • ; . . . okolice jih je še več." — Lulik Av- tzer, posestnik m tajnik okrajne gust, Ajdovščina, od sina Gusteljna. j bolniške blagajne 53 lfet. "Skrbite za Marijo!" — Majer Vale- • .... .. rija, sv. Anton, Koper; od poročnika Nočno delo pri pekih odpravlje Franca Jakopca. Malalan Marija, no enketi 30. julija in dne 4 ODČine 5. Trst, od brata Antona. — . . •». Marinič Peter, Kojsko, p. Gorici, od avgusta 1919 pri poverjeništvu za brata Toneta. — Marmolja Leopolda, socialno skrb se je sklenilo, da *«• Selo 4 pri čemičah, od Maksa Juga. no£no delo odpravi in se začne do-—Mctjac Antonija. Kojsko pri Gon- ' ., , . - t od moža. —Medved Josip, Drežen- govorno obojestransko z dnem lo. ca, Kobarid, od Matiasa. — Medve- septembra z delom v vseh delav-jim sovojnikom Tvojim bratom! Sre- zjutraj. SSSP3® 1 J?, se avstrijske uni-, ali delajo to na lastno pbst s tem izzivajo, naSe že itak ze-razburjcno prebivalstvo. Od-lOeno protestiramo proti temu, da se nas z avstrijsko uniformo spominja nu težke ("ase, k<> smo morali trpeti v avstrijskih ječah. Domačini ter koroški in primorski begunci. Soproga in hčerki Radiča aretirane. Zagn-eb, 4. septembra. Državno pravdništvo je pustilo aretirati soprogo in dve hčerki Štefana Kadita. Iz kmet skill kr.»j?ov so namreč priliajale ovadbe, ua vodijo omenjene dame akcijo proti rekrutiranjn in da sploh nagovarjalo kmetsko ljudstvo k neposlušnosti proti državnim oblastem. Policija je zaslišala eelo vrsto prič in ko se je prepričala o istinitosti omenjenih ovadb, je odredila pri Radičevi rodbini hišno preiskavo, katere rezultat je obdolžitve le še podkrepil. Gosrpo Radič in njeni heerki so izročili sodni j i. Xa ten-deneijozno poročilo današnjega! '"Hrvata", da je bil Štefan Radič cel čas, kar je bila aretiran, š(}Je enkrat zaslišan, izjavlja nocoj K-dano uradno obvestilo, da je bil Radič zaslišan že mnogokrat. Pri prvem zaslišanju je napadel Radič preiskovalnega uradnika s surovimi psovkami, tako da je moralo biti zasliševanje prekinjeno. Radič ni bil nato disciplinarno preiskovan. Na ponovno očitanje v o-pozicijonalneni časopisju, da se namenoma zavlačuje razpravo proti Radiču in njegovim tovarišem, izjavlja vladni komunike, da I so bili vsi ti gospodje aretirani nal Na Marijinem trgu v Ljub stoji ozka, visoka zgradba, v ri imajo Zankl-novi sinovi svoj prodajalno lakov, barv in firne zev. Zgradba ima II. nadstropja ; mezzaninom. V hiši stanujejo tr: • stranke. Vhod je od Frančiškanske cerkve, zelo ozek in tudi stop nice so zelo ozke. Pod stopnicami in pri vhodu ima Zanki zelo prim: tirne shrambe za razne, tudi ve< aJi manj eksplozivne snovi, lakt itd. 3. okt. popoldne sta dva'Zap-kiova uslužbenca pri vhodu nall vala brunolin v sod. Eden, hotet se prepričati, če je sod že poln, jt prižgal vžigalico ... Nastala je u sodepolna eksplozija, katera je za htevala človeške irtve, ki so i>il< več ali manj poškodovane. Nasta; je silovit požar, ki je povzročil znatno, doslej se ite povsem točile ugotovljeno škodo. Podrobnosti. O groznem požar ju na Marijinem trgu nam javlja očividec šc sledeče okolnosti: Bilo je dne 3. oktobra ob 1 uvi 50 minut popoldne. Iz vhoda Zaji klove hiše se začuje obupen mla-deniški klic: "Zaprite! Zaprite L. Eksplodiralo bo!" Mahoma je bila vsa hiša v gostem, črnem dimu. Dim se je valil iz vhoda po stopnicah v vsa nadstropja. Vsa stanovanja so bila takoj zadimlj«na. Neka'teri stanovalci so ravno od-kosili, drugi so se pripravljali. Stanovalci so začeli obupani letati semintja. Nudili so se grozni prizori, zlasti ko se je mati, ga. Podkrajšek, spustila vsa goreča na tla. Požarna -bramba je došla precej pozno na lice mesta; vzrok: pomanjkanje preciznih zglasilnih a- ta /aradl lljihovega rovarenja paratov in ker je bila tudi telefon-1 . državnemu jedinstvu v ino- ska zveza zelo počasna. zerastvu. Zato je tudi nadaljno po- Med temenom je začela vsa "o-1 je . Ra(li(,u odvisno 0(1 traujost hise goreti Ljudje-stano-1 M ministrsk gveta. valci so večinoma -bili že rešeni, ko , ____ je stopila požarna bramba v ak-;^ radgonskih nemških trčijo. Hvala gre g. Sevniku, ki je, ey obrtnikov in gostilničar-dal svoje široke plahte, da so lju- • y ti priklopitvi Nemški dje poskakali vanje. ^ gtri" Ko je požarna l>ramba >:ačela, , delovati, je težavno našla hidran- ' Pred^dnistvodežjilne vjadc za te. Ob 3. uri popoldne je bil ogenj Slovenijo je dobilo dne 4. septem. ugašen. Poškodbe. > *? . ~ v f 5 1. Zelo poškodovana odnosno opečena je gdč. Danica Solar, 19 let stara z Rakeka, gojenka II. letnika učiteljišča, stanujoča na Bregu št. 4. Težke opekline ima na obrazu, ki je ves ern. Usodnega trenotka je bila na obisku pri svoji prijateljici gdč. Mariji Tanjko. Letela jo najpreje po stopnicah, a se potem skozi okno spustila ožgana na tla. Nahaja se v deželni bolnici, IV. oddelek. 2. Marija Tanjko lahko poškodovana. Bila je sprva pripeljana y bolnico, a je kmalu odšla v privatno lečenje. 3. Ga. Marija Podkrajšek, soproga uradnika pri agrarnih operacijah, stanujoča v II. nadstropju. Ob izbruhu ognja je pričakovala svojega soproga h kosilu. V obupu je najpreje vrgla svoje dete, triletnega sinka Dinka skozi okno, potem se pa še sama spustila doli. Padla je najpreje na balkon, kjer je čakala družina gda. One-zde rešitve. Dobila je poškodbe na glavi in rokah. Njen sinko je sko ro nepoškodovan. Sprejeta je \ bolnico. 4. foinko Podkrajšek, tri leta star. Lahke poškodbe na glavi in desni roki. V bolnišnici leži poleg svoje mamice in gleda odprtih oči okolico. Piškotke je. 5. Gdč. Florjaneič, 52 let stara, stanujoča v III. nadstropju. Spustila se je s tretjega nadstropja na balkon I. nadstropja. Dobila je resne poškodbe v križu. £pr» jeta je v deželno bolniSnko, kimr-gični oddelek. 6. Postrežček Ivan Zupaučič z lahko poškodbo na čelu; zadelo ga je pohištvo, ki so ga metali doli. 7. Gdč. Zlata Gnezda, lahko poškodovana. V privatni oskrbi. Poleg človeških žrtev trpe stanovalci tudi veliko škodo na pohištvu, obleki in perilu. Stanovalo) so: g. Gnezda, revizor južne železnice v I., g. Podkrajfiek v II. in gdč. Florjaneič v III. nadstropju. Ob požaru so se zbrale velike množice gledajočega občinstva. Ves Marijin trg tja do Stritarjeve ulice je bil zaseden. Jugoslovanski policaj v avstrijski uniformi, je prišel v četrtek, dne 4. septembra ob 10. zvečer v restavracijo Lamper v Sevnici ob Savi ter je navzoče goste, ki so se začudeno povpraševali, kako prihaja sem avstrijsko uniformirtfcl "Feldwebel", vse po vrst i zapisal w!Nm mm? priecli begati italc I nimi vznemirljivimi liovim namenom dejstvo, di je bilo mirovni konferenci goslaviji. Vsled tega širijo se laj vest. da je bilo Jugoslovanom nit eer priznano to ozemlje, da pa se bodo morali zato umakniti mi Koroškem na Vilfcj črti - južno ]>od Dravp. Nepotrebno bi bilo nezmi I e na prirojeno Ju- neniško časopisje i/.rablja to prili- ki ških poveljstev ali emimn ot morajo biti preskrbljene samo istovetnostmi!! izpričevalOm hi i službenim pbtrifiTom; čl. &f Kr telji pistil to iiatedbe se nu>rali *vjf|')4t i * obvožnim potnim listom in *v kaznujejo z globo od 50 do KMX) lir ali r.'zaporom do 100 | Selnost takih in sličnih trditev :zJ dni* či. 6: Omenjena nareka, ki podbijati, ako nc bi način, kakofrazvcljavlj« v>e ptvjšit je tozadev- lic določbe, stopi v veljavo o pol- okoli ljudstvo in nam ošibi našb vrsto.U>omoci se je slišalo grozno vpitje! Nemci računajo z dejstvom, da je ** »rede j^*c«ra>Bll je Ivan fVmo, naše ljudstvo še pred nedolgini posestnik pod kolodvorom, ki se časom v preobilni meri maralo^ H« ^elo uro boril s smrtjo. Šele o kupiti" divjaštvo nemškega vojaštva ter da še bo vsled tega ob sličnih trdovratno vzdrževani« namigavanjih pričelo baviti z mi- koli poby»či sta ga slišala in prišla na pomoe župilik .Jakob Klein-dieust in ribic Frane Mandclc, jva- I t r rim a se je prav zadnji trenutek!] slijo, kaj bi nastalo, ako-bi pri posrečilo dh sta že nezavestnega] rešila in sphivila k Pretnarju, kjer se je po dolgem času zardel. Živinski sajmi »o po celem Slovenskem Štajerju zaprti, ker se je v velikem pojavila pri goveji živini kuga-slinovka. V nase iraje se je zaiies)^ ta nevarna bolezen iz glasovanju res podleglo in prišlo iznova nemškim ne prijateljem v roke. Da Nemci pri svojem početju računajo z nerazsodnostjo širših slojev, je razumljivo, zato pa tudi upajo, da jim bodo njihovi poizkusi prinesli zaželjeni ufrpeh. Da se torej probivlfetvo v pasu A pomiri in da se rAzfU'sijo Hrvaškega. Da se slinovka še bolj vsi dvomi, bodi pribito slediičr l razuese po naših krajih, svetu-j da je bila meja med obema glaso- Jemo," naj živinorejci A-sak posa- val nima pasoma na Koi ošk^in do; ločena v sedanji obliki od mirovne konference; 2. da je ostala neiz-^»remenjena tudi v sedaj izročeni nemško-avstrijski pogodbi, kar izrecno poudarjajo tudi vsi nemški izrecno zapoved ministrskega sve^viri, ki jasno navajajo, da so vsa obmejna vprašanja tudi v končno-veljavni obliki mirovne pogodbe bra nastopno nemško protestno brzojavko odbora radgonskih trgovcev : " Danes v Radgoni zbrani nemški trgovci, obrtniki in gostil-f*a»ju vlteku ničarji protestu jemo proti priklopitvi k Nemški Avstriji. Radgona je gospodarsko navezana na zasedeno ozemlje Prekmurja ter na pokrajine južno od Mure in bo u- ni/mni'('liivajoi'c v pasu A, "»J«^"^aIflprk,m5tituant0. nikakor ne da begati po poboznin željah. > ki prihajajo z demcrkaeijske črte, ker bo le sa mo odločevalo žavljenski pripadnosti mogoče izbrati v ljudskeinTglaso- lymWP^VjA« poj- pisu liemško-avstrijSKe i4 pogodbe. Potovanje in bivanje po operacijskem ozemlju. Vrhovno mezen sumljiv slučaj takoj prlja vi j o okr. živinozdravniku. Uradno potuje po Koroškem deželni predsednik dr. Breje v spremstvu poverjenika za kmetijstvo, prosta Andreja Kalana. Perzija je priznala našo državo. Vsekako 'velikanska pridobitev!' Tržaški Slovenci brez šol. Italijani Slovencem v Trstu nečejo dati slovenskih, šol. Dovolijo jim le, da smejo imeti zasebne slovenske! lole. Občinske volitve po celi Jugo-' slaviji se bodo vršile pred volit- Kdaj bodo on^anj|iulitiV kouititmmto (prvo dr-lavno zbonnuo) se se ne ve. Bohinjski začetkom sepl. Rozmana p. doiu. j ;onp^a. Razgali so otro-i/Kf Bor se igrali z očalno šipico in koncentrirali sol učne žarke. V ne- j varnosti je bila vsa vas Polje, k veter v nasprotno) kode je nad 10.000 K. — v' i m m i favno zoornitto) se se m ej črte, ker bo le sa- ' > o svoji bodoči dr-l. Nil 1>ol-ju l,ri pad.iosti. lii tfl^ ^^ ri v ljudskem 5laso-T*°^» Janeza Rozmai lrovt>c preti: juje: 01. 1. Potovanje in biN^anje v ozemlju, ki se nahaja v votinem uvse svoje delo dramatičnim pred-i stanju, izvzemši v operacijskem o-zemlju, nt podvrženo nikakšni o-mejitvi; čl. 2. Vsi oni, ki hočejo peš ali s kakršuimsibodi transportnim sredstvom potovati in bivati v operacijskem ozemlju, morajo biti preskrbljeni s prehodni-co ali istovetnostnim izpričevalom in dobiti dovoljenje od poveljni- stran ni.štvo kr. italijanske vojske^are^ Ker jč'posvetil sedanji odbor Ga^i silnega društva na Boh. Bistrici stavam, je nujno potrebno, da vzame občinski odbor požarno varstveno t organizacijo po vseli vaseh naše ol>einc v lastne roke, ker se sicer lahko pripeti, da bodo namen gasilnih društev napačno razlagajoči gospodje gasilci, dohajali, prepozno na kraj nesreče tudi pri bolj resnih slučajih. — Eden iz- škega urada kraljevih karabinjer- med nav/.očili -r— ■ * - "b ' SE@®@0®®I!®®00®®®®®®E0®00S®001ISa(žl®li®®0®00 ®-:-i-1- 0 Za izpiranje ust, za čiščenje zob in za splošno antiseptično u-porabo je SeTera'« An-titepsol (Severov anti-sepsol) je najboljši za to ceno. Zahtevajte vedno to pravo, pravilno sestavljeno zdravilo v lekarni. Cena 35 centov in 2c davek. Kot Liniment ne boste našli boljšega, bolj ekonomičnega in tako po nizki ceni kot je Severa'« Gothard Oil (Severovo Gothard-oljc) katero je poznano že zadnjih 38 let kot izvrstno domače zdravilo za razne bolečine v telesu. Cena je 30 centov in 60 centov, z 2c in 3c davka. _L Vate obisti zahtevajo točno delovanje vsak dan. če so te bolne ali oslabljene, njih delavna zmožnost je zmanjšana. Popravite ta nered s tem, da vzamete Severa'« Kidney and Liver Remedy (Severovo zdravilo za obisti in jetra). Bolečine v hrbtu prenehajo in se izrube. Cena 75 centov in $1.25, z 3c in 5c davka. , Vstavi * i Ne dopustite, da se vleže v prsa prehlad za vso zimo, temveč ga odpravite tako.i. Odstranite prehlajenje s dobro znanim, zanesljivim, okusnim zdravilom za kašelj, katerega ime je kot vam že znano ali navadni prehlad bi se morali takoj zdraviti. Vzemite eno ali dve Severa'« Cold and Grip Tablets (Severove tablete zoper prehlad in gripo) dokler vaša čreva delujejo redno. Potem vzemite po eno na vsake tri ali štiri ure dokler se vam zdi da je potreba. Kupite si zavoj teh tablet za 30 centov in 2c davka. (Severov balzam za pljuča) kateri se je ♦ dobro obenesel pri zdravljenju kašlja in prehladov že od leta 1881 ko je prvič podam ljudem na poskušnjo. Od tedaj naprej je postal slavno zdravilo med ljudstvom proti kaši ju in prehladom, teškemu dihanju, zagrlenosti, bolnemu grlu* in spazmatični grijfi. Je okusno za vživanje. Otroci in odražčeni ljtibijo to zdravilo. Ne vsebuje nobenega opijata.. Se prodaja v vseh lekarnah. Cena je 25 centov in 50 centov, z lc in 2c davka. Influenza Zaprtnica se hitro odpravi, delovanje jeter se ojača in splošna pomoč se spo-' zna ako se vživajo Severa'« Liver PilU (SeveroveJetrne krog-ljice) po noči. Zboljšanje se pokftŽe že v jutro, brez ščipanja ali drugih bolečih posledic. Cena 25 centov in lc davek. M •rnm Nervosnost jq bolno stanje živcev in kliče po nomoči, odahnenju in ob enem ojačaniu s toniko. Vzemite Severa'« Nervo-ton (Severov Nervo-ton) po predpisih in kmalu se boste našli na potu okrevanja. Cena $1.25 in 5c davek. Zahtevajte vedno Severova zdravila v lekarnah. Ako vam pa ni mogoče teh dobiti, pa nam in pošljite nam dovoljno svoto denarja z davkom in mi vam bodemo poslali vaše naroČilo. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, i , * > - * A ■ v Slovenijo, na Hrvatsko, ali katerikoli kraj JUGOSLAVIJE obrnite se preje za nasvet na našo banko* Mi vam bomo to preskrbeli po najnižji ccnl točno in zanesljivo Današnje cene kronam za Jugoslavijo so K 100 • • $ 2.00 K 200 • • $ 4.00 K 300 • • $ 6.00 K 500 • $ 9.80 K 1.000 • • $ 19.00 K 2.000 4 • $ 37.50 K 3.000 • • $ 56.00 K 5.000 / • • $ 92.00 K 10.000 • • $184.00 Denar pošiljamo, ali po pošti, s posedovanjem zanesljivih bank, ali po kablju (brzojavu.) — Cene po kablju so jednake, izjemši male pristojbine za kabel j. Mi izdajamo tudi čeke na Prvo Hrvatsko Štedionico v Zagrebu. Ček lahko pošljete Vi sami s pismom vred določeni osebi. To je'zelo priporočljivo. Stranka dobi zunaj polno švoto brez odbitka izplačano ko menja naš ček. Ako živite izven našega mesta in nameravate poslati denarje v staro domovino pišite nqm preje za ceno, ali pa izpolnite doljni kupon. Žal Vam ne bo, ker boste gotovo že na kurzu, ali pri ceni nekaj prihranili. Naše eeira kron so kakor znano najnižje. Izpolnite ta kupon in pošljite nam v pismu: State Commercial and Savings Bank, 1935-37 Milwaukee Ave., Chicago, III. Ime in našldv pošiljatelja .................... Znesek v dolarjih ........ Znesek v kronah.......... Ime prejemnika ........ Naslov (vas, selo,) in pošta Naša banka je državna banka, torej pod nadzorstvom in kontrolo vlade. Vsled tega se ni treba nikomur bati, da denar ne bo prišel sigurno na svo-svoje mesto. URADNE URE: |1| Odprto sleherni dan od 8:30 do -10 ur$ zvečer, tako je banka tudi odprta vsak dan od 7ih do Sih zvečer; ob ponedeljkih in sobotah pa od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah imamo uradne ure od 10. do 12. dop. Dopisujemo v slovenskem in hrvatskem jeziku, Commercial 1935-37 Milwaukee Av. blizu Western Ave., CHICAGO, ILLINOIS •H' MINERS STATE BANK CHISHOLM, MINN. S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev. Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so pri nas absolutno varne. ' '• • • * \' . '.L i^uaS^jš;.. v j Za pojasnila nam pišite v slovenščini. IJIGA zasto: t ' Ci Ko smo m t a. -Mm s * — prisrčno sprejeti. To je istimi : kamor kranjski .fane/. prid?, pa imajo povsod radi. Samo rtafi doma- /apadni slrani mesta tfhiea tf u:*s prezirajo Uafco si mi mft0i- j«' živela vee let skromnai reška mo), ker nam namesto tobaka sa- družina ^raon-a, broježa «-«10 bukovo listje i« hmelj poMil.1.1- miUl'r iu dv°jp nedoraslih j,,. Če !x»te listje nam pošiljaii, «mon, po poklicu god-kaj boste pa doma živini oastilja- hon[k 3« preživljal sebe in svoje li.; š(. nekaj imamo povedati i/. t «ošlwefar, poteg tega ; oglas v 43. (zadnji) številki; i meseca maj«. Ko smo montfi za- }a Preval tudi v u j umetnosti l^kwij^ Ako pa želite dru-! "to ste mislili zaboj po-v stari kraj, pa ste to zamudili, še lahko naročite zaboj z blagom pri meni. Naročilo gre po American Relief Shipment-u. Glejte moj pustiti Koroško, srno šli na štajer- ^^^^^^ | fačno blago po8lati kakor v Dospevši \ Šoštanj poiio«, so ne-a si,,a Karola. Karel je bil naj-nas vse utrujene in premočene /. "P punčiea v očesu in j mojem Oglasu označeno, pi-j veseUem sprejeli poti strela, mm ys,> »® »ve*« Dasiravno šite mi še danes, da vam poš- napravili večerjo, so nam posušili Je Jubl1 *°*l'dr Simon tudi svoi° i;em cenf ohleko, še eelo svaleiee so. nam mal° <*!in0 ^erko in s*rbn0 prinesli. Pri vsem tem gre pa naj. »vojo*a »i™ Karola večja zasluga gospem in gospodi*. najl.>olj srcu- L^bil *» ^ * nam. Dolgo se bomo spominjali J>^»<> vnemo in vdanostjo šeVe- tega sprejema na Štajerskem. Vsi trko hol*< zamore H podpisani se prav prisrčno zaliva- «f<>«° sree svojega otroka. Ka-; lju jemo gospem in gospodičnam iz kor toee' t?koi ^ svojo j o; Šoštanju /a posrežbd in pošiljamo ; Ijubesen tudi 12-let- _ prisrčno pozdravi- jos. Mohar. m J1- ter> skoval .los Hren. Frane Sta rova Šnik, lv. očeta nad vse na sve- Hernik. Sredica, dne 13. sep- tu" ) e?kpalt izrazd, da tem bra 1911» v snirt ZH 1)1 lo Pozdravi iz italijanskega ujet- po!'>t'!Ja- , . ! ništva: Nebroj prisrčnih pozdva- ^uin P^ vseh prilfkah j vov vam pošiljamo iz vojn. ujetništva v Italiji, kakor t udi vsem hraleem "Domoljuba". Smo tukaj iz vseh delov naše .Jugoslavije ter že komaj čakamo iia rešitev. Kako nam gre, rajši ne omenjamo. Tudi nič ne voino, kako je doma, ker le malokateri dobi kako pisanje. Mnogo bi imeli še pisati, pa zal ni pripušeeno. Kaj več po sreč- IVAN GOTTLIEB, 1821 W. 22nd St., Chicago, 111. Pišite po Slovensko knjigo, katera vsebuje vse potrebne podatke o iznajdbah in patentih. Pižite nam se danes in jat vam pošljem KNJIGO ZASTONJ Jaz imam 30 let skušnje kot advokat za patente in v mojih rokah vaše stvari, ki jih Selite patentirati dobe najboljšo pokornost. Pišite še danes* v slovenskem jeziku vašemu advokatu na: A. M. WILSON, Resisted Patent Attorney, 315 Victor Bldg., Washington, D. C. sta hodila srečni oče in srečni sin skupaj. Sosedje iz okolice so bla-grovali to Simonovo družino, ker se tako iskreno ljubi. Obetali so ji .žal prenaglo) srečno bodočnost rekoč: 44Ko. bo mali Karel dorasel, bo skrbel za to. da ne bo treba očetu več delat]. Pa žal, neusmiljena in neizprosna smrt je prekrižala vse te lepe! načrte in račune. Mali Karel se je K lOO samo $2.00 Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. K. 1000—VELJA SEDAJ SAMO $18.00 * Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirani. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba". JOSIP ZALAR, Joliet, 111. __f__ __' - . —sre. Jt si mr_ IN POZNANA SLOVANSKA BANKA JOHN ŽAGAR & CO., 2400 Wentworth Avenue, Chicago, 111. Brzo, sigurno in po ceni Pošiljamo denar v stari kraj. Prodajamo šifkarte za vse parobrodne črte. Preskrbimo potne liste (pose). Opravljamo zajamčeno vse notarske posla Priporočamo se toplo bratom Slovencem. Odgovarjamo na pisma v slovenskem jeziku. 100 KRON VELJA DANES $2.00. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, litino izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veseliee, ali kake druge tiskovine, obrnite le na največjo slovansko uuijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Btae Island Ate., Chicago, III. Ta Vam bode izgotovila vse tiskbvine v popolno' zadovoljnert glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, ^zdelane v malem žepnem formata In trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za 'izplačevanje bolniSke podpore in drugjji izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tndi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoree gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V na« HiAn^l s« tiska "Glasilo K. B. K. Jednote". ni vrnitvi. Se enkrat pozdravlja- , , . , .. . . . . , nekega mrzlega TELEFON CANAL 8027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko* brvAlka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikadke naselbine. Mta^o razvažam strankam po hiiah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Kranjska industrijska družba. vem sreu vrhunca. Ves obupani Kakor poročajo dunajski liati, bo- jn )>r,;rt jo ,bo„aj nwPefni iz do pogajanja zaradi prodaje del- ^ v soj)o< fer pH tem jokajPi nic Kranjske industrijske družbe yr[ ]V{ svojega nirtvega ljubl>ne-v kratkem dospela do uspesnega ^ ^ žona in $ogC(ii s0 ^sku-zaključka. Veliki sedanji delni- -aU potolažifit a __ vse zaman. čar ji v okrilju dunajsko P.oden- Ko]ikor .holj so gft tolažili, toliko kreditanstalt so se odločili, da ^ omilovanja vredni oče Prodajo polovico delnic. Kupnina pkkal of) kfgti svoje?a ljubljene-no ^ plačana v lirah. Tako bod<» imeli lahko eno gospodarsko po- stojanko v Jugoslaviji več. V Ljubljani manjka stanovanj. Mnogo \agonov v Dravijah in pri Vodmatu mora zato shižiti za stanovanje revnim družinam. Pa poleti se že še živi v vagonih, čeprav z največjo težavo, pozimi pa bo to nemogoče. Vlada je sestavila komisijo. ki sedaj išče po,Ljubljani stanovanj. Pravijo, da je še mnogo hi«, kjer stanujejo razni vojni ga Karola. In zgodilo se je pri tem najhuj- K (V—- Dobrih 24 ur po smrti Karola, je žalujoči oče naenkrat,zaihtel in so mrtev zgrudil na tla tik krste. ----— Pogrebu i k je prinesel zatem šc eno večjo krsto, kamor so položili nesrečnega očeta Jan Simona, tik krste umrlega sina Karola. Ta izvanredni slučaj se je kmalu razglasil po vsej okolici, kar je dobičkarji, katere imajo še dovolj . ... . v A v . ., i , i . „i : privabilo na tisoče Sočutnih sose- sob na razpolago. Iskana stanu- 1 . . t v , .... . j i do v. \ ideti so hoteli se enkrat ta- vanj so imeli .14. septembra siioct , . . v - i» . i i • .. ko ljubečega se sina m očeta, zo- v Mestnem domu, kjer so se upra- J , .. 4-. i;,, pet v skupni družbi — na mrtva-1 vieeno kregali proti takim ra/.mc- ' * ,. i • •• -i skem odru. O tem dogodku so pi-iam in pozvali komisijo, naj hitro . .' : . ... * . 1 1 J sali tudi vsi večji angleški listi1 j- našega mesta. , , » Dobremu in skrhuemu o^etu je namreč počilo srce vsled prehude žalosti nad izgubo svojega edinega ljubljenca. In danes počivata oba v neraz-družni zvezi in ljuba vi eden poleg cttou — o ALI STE TAKO PREVIDNI, 7 DA HRANITE DENAR * •qO TF.R ISTODOBNO, DA POŠILJATE BRZO POMOČ VAŠI RODBINI. in da poiiljate denar preko nate banke, kar to mi izvršujemo NAJCENEJE, NAJSICURNEJE IN NAJBRŽE. NAŠ NAČIN POŠILJANJA DE-NARJA JE NAJPOPOLNEJŠI IN NAŠI ZASTOPNIKI IZPLAČAJO NA DRUGI STRANI TAKOJ DENAR BREZ KAKECA ODBITKA. POSKUS VAS BO O TEM UVE-RIL, DA VAM NE BO ŽAL, ČE PIŠETE ZA POJASNiLA, KATERA VAM HOČEMO DRAGE VOLJE DATI. ""T JOHN NEMETH STATE BANK I 597 Second Ave., New York City Cor. 83rd St. Slovenski uradniki zapuste Bel-: gTad. Med slovenskim uradni-štvom se opaža močno gibanje, da k or po rat i v no zapuste Belgrad. železniški uradniki so Belgrad že zapustili. Ta odhod uredništva je pripisati nezadovoljstvu radi lir- I I katerih nesoglasij. Iz tega se vidi. dnigega na Oakley Woods poko- da so razmere v Srbiji šc tako za- palisču. ostale, da našim uradnikom, ki se Tast takemu dobremu sinu in dosti izvežbani ni mogoče ostati v takemu očetu! Belgradu. Zato je pa popolnoma ——--- izključeno, da bi celo državo v P0Z0K ROJAKI! vseh podrobnostih vladali i/. Bel- _ '-rrada. kjer nimajo danes — l>oi pravi.«*i povedano — še dosti poj- Kogar veseli kupiti farmo, naj nia o modemi upravi velike drža- takoj piše za pojasnilo iri naj me-ve. V sika pokrajina imej svojo ni naznani, kako farmo si želi ku-vlado. ki pozna razmere ljudstva, piti. # skupni pa naj bodo le veliki o- Jaz imam na prodaj vee farm kvirni zakoni. Toda čim slabše od 40 do 1200 akrov velike. Jaz vladajo v Belgradu, t etri bolj tiš-e imam gotovo farmo na prodaj, liberalci da naj govori samo Bel- kakoršno si želite kupiti s poslop-;n.a(.| r jem, da kar lahko začnete kmeto- Zadavila je svojo 76-lctno ma-lvatl- . ter Vežo Gofi v noči od 4. na 5.' Prodajam farme m neobdelano septembra v Pečicah, škoci]anske zemljo po nizki ceni in na lahke župnije na Dolenjskem, 43-letna odplačilne obroke, samska hči Marija Vzrok: Doma- . Ne kupite nikjer farme, dokler če razprtije. Morilka je zločin pri- si ne ogledate farm, katere imam znala. Priznala j, pa tudi nek po-|jaz na prodaj. Če to storite, si bo* žig iz prejšnjih let. Zločinko so ste gotovo prihranili precej de-odvedli začasho v sodttijske za narja. V^ic na n^lov* j^rg Ignac Česnik, WUlard. Wii. POZOR ROJAKU SLOVENSKA KNJIGARNA V CHICAGI IMA ZALOGO SLOVENSKIH KNJIG PO ZNI2ANI CENI. 1 j ■ • ~ ■ • . v "Iz življenja za življenje." Povesti, I. in II. zvezek, s poštnino 70c. "Zbirka Ljudskih Iger", prvi in drugi zvezek— s poštnino 70e. "Od Srca do Srca", prvi in drugi zvezek, s poštnino 45c. * Zaloga slovenskih in angleških molitvenikov. - t ji. i ' • • • Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite še danes na: Slovenska Knjigarna 1847 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. • li'MMU • Bedite previdni z denarjem! • Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike do* bičke z onimi, ki jim gredo ca limanice. Na5 denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom tvoji uljudni in hitri postrežbi. po 1 • Mi plačujemo na nranlln« uloge , Id jih pfipižemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naia banka je pod nad« gorstvom vlade Združenih držav In članica federalnega rezervnega listema. Pri »ošiljaniu denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni me£etarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET. ILLINOIS Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00, Emil Bachman inc. 2107 80. Hamlin Ave. CHICAGO, ILLINOIS. Največja slovanska tvornieu društvenih zastav, znakov, regalij, knp, uniform in drugih družtv. potrebščin. Se toplo priporoča eonj. druStvom K. 8. K. J. Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem. žž9l»«l«»l»ltl«lill»|||tVIS»«««UltVftttS«>«l»lClft«l«»tlMltttfl«IB««t«l«8I«**tlB«l«llltl«t««««>lttil*l***£= S Zapiski iz mrtvega doma. | § j S pisni A. M. Dostojevski. I^revel Vladimir Levstik. § rfisttvtfiiiMiiiiBiiiiiiiiiitiiiiiviaiiiititsiiiiiiittiitiiaitifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiitiftiiMiitirr ki so se i * razor i to, razlikovali od drugih ; pokorili so se težko, z naporom. a pokoril? so se vendarle. V ostrog so prihajali ljudje, ki so se bili že preveč zaleteli ter se na svobodi preveč odtujili navadni meri, tako da so počenjali pod ko-nee tudi že svoje zločine nekako ne sami o(i sebe, kakor da sami ne vedo zakaj, v nekaki blednji ali, pijanosti, pogonoma tudi iz časfti-hlepnosti. vzbujene do najvišje stopnje. Toda pri nas so jib takoj ohladili, ne glede na to, da so bili nekateri do svojega prihoda v o-strog strah in groza eelih naselbin in mest. Oledaje okrog sebe je zapazil novinec kmalu, da jo zašel v nepravi kraj, kjer nima več ko- (Nadaljevanje^ Bili so tukaj slučajni morilci in morilci po obrti, razbojniki in poglavarji razbojnikov. Bili so navadni žp}>ni tatovi in potepuhi, bili tudi taki; o katerih je bilo težko določiti, za kaj po vsej priliki bi mogli priti semkaj. Medtem pa je imel sleherni svojo pove«^, nemirno in težko kakor puh po si-nočnji pijanosti. Vobče so govorili malo o svoji minulosti; neradi so pripovedovali, in prizadevali so si oči vidno, da ne bi niti mislili na preteklost .. . Poznal sem med pjimi 4-elo mori tee, tako vesele, v vseh urah tako malo nagnjene k zamišljenosti, da bi bil človek lahko stavil: vest jim nikdar ničesar ne očita. Toda bili so tudi mračniJtfa presenečati, in se je čisto goto-Ijudje. ki so skoraj vedno molčali, t vb pomiril in prilagodil občemu Sploh ji- redko kdo pripovedoval i tonu. Ta občni ton je sestojal na o svojem življenju, pa tudi rado-! zunaj iz nekega posebnega, svoj-vednost ni bila v modi; smatrali j skega dostojanstva, s katerim je so jo nekako za neobičajno in ne- bil proniknjen skoraj sleherni navadno. In če se je že poredko-1 prebivalec ostroga — prav kakor m a kdo razgovori! od brezdelja.! <1» je poklie zavednega kajoržni-ga je tovariš poslušal hladnokrvJka v resnici svoje vrste uradna in no in mračno. Tu ni mogel nihče j kastna služba. Niti znakov aramo-nikomur budili začudenja: "Mijvanja in kesanja! Sieer pa je bila smo šolani ljudje!" so govorili i I udi nekakšna zunanja, rekel bi, čosto, z nekakim čudnim samoza-jofieialna. ponižnost in navada mir-dovoljstvom. Spominjam se/ kako I nega modrovanja: "Mi. smo izje začel lfrkoč pijan razl>ojnik (v gubljeni ljudje," so govorili. katorgi se je bila včasih prilika napiti) pripovedovati, kako je za Ivlal petletnega dečka, kako ga je najprej pre varil z igračo, odvedel ga je nekam v prazen skedenj in *>a tamkaj zaklal. Vsa kasarna, dasi se je dotlej smejala njegovim "kdor prej ni znal živeti na svobodi, ta zdaj tu prešteva vrste in med šibami hodi." — "Očetu in materi nisi bil pokoren, zdaj pa ubogaj kožo na bobnu." — "Z zlato nitjo nisi šil, zdaj boš s kla-dvom kamenje drobil." — Vse to šalam, je zakričala "kakor en mož »e je govorilo često, bodisi'kot do-in razbojnik je bil primoran u- nauki, bodisi ko»t navadni pre-molkniti; a kasarna ni zakričala govori in prisloviee, toda nikdar od ogorčenja, nego kar zato, ker v resnobi. Bile sO zgolj same be- ni bilo treba govoriti o tem, zato sede. Težko, če si je tudi le eden ker govoriti o tem ni bilo v nava- izmed njih priznaval v*reu,svoje di. Ob tej priliki naj pripomnim, zlodejstvo. Naj bi kdo izmed ne-da so bili ti ljudje v resnici *ola- jkatoržnikov očital areujtantu nje-ni, in to ne le v prenesenem, nego j gov zločin ter ga ograjal (čeprav v doslovnem zmislu besede. Goto aieer ni lastno ruskemu narodu vo je več nego polovica vseh znala I karati hudodelca ) — zmerjanja citati in pisati. V katerem dru- ue bo konea rte kraja. In kaki <*eni meh tu, kjer se zbira ruski na-! mojstri so bili v zmerjanju! Zmcr-ro kvarjen. Vsi so se bili zbrali tu proti svoji volji, vsi so bili drug drugemu tujci. "Vrag je raztrgal tri pare copat, preden je zbral nas vse na en kup" — so govorili sami o sebi; in zato so bile spletke, iivtrige, babja obrekovanja, zavist, prepir in zlobnost vselej v ospredju tega skrajnega življenja. Nobena bab-nica ni mogla biti takšna baba kakor nekateri-izmed teh morilcev. Ponavljam, tudi med njimi so bili silni ljudje, navajeni lomiti iri poveljevati vse svoje življenje, kaljeni in neustrašni značaji. Te so uvaževali nehote; oni pa, dasi so bili s svoje strani pogosrtoma in zelo ljubosumni na svojo slavo, so si vendar prizadevali, da bi drugim ne bili v nadlego; v prazno zmerjanje se niso puščali, vedli so se z neobičajnim dostojanstvom, bili so razsodni in skoraj Severova zdravila v/cir/ij jejo zdravje v družinah. ' Dober liniment* Menda ni potreba naglašati posebej in tolmačiti kako priporočljivo je imeti na roki steklenico dobrega o* nimenta za zunanjo v po rabo v slučaju hitre potrebe — in tukaj ni nobenega boljšega za te reči kakor Severn's Gothard Oil (Severovo Gothardsko olje), ki je, znano kot jak sovražnik proti vsem lokalnim trganjem in -bolečinam. Priporočljivo je za revmatizem, lumbago, sejatiko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju udov in mišičevja. Na prodaj v vseh lekarnah. Cene 10c in Sc davka ali 60c in 3c davka. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA r*1 Eh'M^lM Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. 8koro te 30 let se Trioerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zanpfenjem. A to tudi radi pravega varo-ka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in tislanje od strani čtevilnib odjemalcev. Halo povijanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo ss dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil Še zadnji steber i» morali smo eene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekdv priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Triner jevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. % Triner je vo Ameriško Zdravilno | * = Grenko Vino torej ima tako zaupaaje in vspeh med svstoss, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed v»eh bol«mi jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodca. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti Želodec io odstrani ii notranjščino drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvoruih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakorin« nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreniniee ter krasno žareče rodeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboča, kakor čudi v želodčnih ne^rilikab. ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žit ja ali rudarje in atsige delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rahite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite /4 v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren liolečine, zato pa je zlasti v slučaja protiua, ali revmatizma, nevralgije, 'lumbago, otrpeJnsti gležnjev in drugih, nnjhitrejAa in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi ▼ zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posehnn za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih koš-nih otvorov. Dobi se v vMh lekarnah. NAJNOVBJflE NAGRADE 80 DOBILA TBINHRJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—BAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists t j i 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS •katerimi redkimi izjemami neiz- vedno pokorni na^el^tvu — ne iz rrpno veselih ljudi, ki so zato uži- j načelne i>okoršeine, ne iz priznavali vsesplošno prezirale—čeme-;nja kake dolžnosti, nego kar ta-ren narod, zavisten, strašno časti- ko, po nekaki pogodbi, priznava-lakomen, bahav, obentljiv in for- je vzajemne ngodnosti. Sieer pa malist najhujše vrste. Ziuožfio«t. so z njimi tudi previdno ravnali, ne vuditi se nieem\ir, je veljala za t/Spominjam se, kako so enega iz-r. a j vee j o krepost. Vse je navdaja- med taksnih arestantov, neustraš-]a skrb, kako naj se drže na zu-jnega in odločnega eloveka, ki je naj. Toda neredkoma se je izpre- liil znan naeelsAn po svojih zve-nenil najošabnejši videz s hitrost- rinskih, najfnjenih, zaradi nekega jo bliska v skrajno nialodušnost. i pregreška pozvali h kazni. Bilo je Bilo je nekoliko resnično silnih ; poletnesra dne, ob uri odmora, ljudi; ti so bili odkritosrčni in se j Štabni easlnik. najbližji in nepo-niso spakovali. A čudno-; izmed isredni načelnik ostroga, se je sam teh pravih, silnih ljudi jih je bilo pripeljal v stražnieo, ki je stala n<-kaj častilakomnih do poslednje tfk ob naših vrafih. da bi prisos-skrajnosti, skoraj do "bolezni. — tvoval kazni. Ta major je bil are-Sploh sta bili častolakomnost in .vtautom nekakšno iLsolno bitje: zunanjast povsod v ospredju. Ve-j pripravil jih jo tako daleč, da so čina je bila razuzdana in se je trepetali pred njim. Bil je strog Strašno pokvarila. Spletke in o-'do brezumnosti, "zaganjal se je pravljanja so bila neprestana: to i v ljudi," kakor so govorili ikatorž-je bil pekel in tenia 'teme. Toda miki. Najtiolj so se bali njegftvega proti notranjim ustavam in pri-1 prodirajočega, risjega pogleda, vzetim običajem ostroga se ni u-ipred katerim ni mogel nihče nice-pal nihče upirati vsi so se jim sar utajiti. Videl je takorekoč, ne korili. Bili so tuintam značaji,; da bi. gledal. Jedva je stopil v o- First National Bank CHISHOLM, MINN. Glavnica in preostanek $100,000.00 Skupno premoženje $1,500,000.00 Nasvet starišem: —. Vaši otroci rasejo in bodo kmalu potrebovali, izobrazbe. Prihranite si nekaj malega vsak mesec, naložite svoto v našo veliko in močno banko, in ko bodo Vaši otroci dovolj stari, boste imeli za njih izobrazbo dosti denarja. S tem boste izvršili svojo dolžnost napram njim, da Vam bodo otroci enkrat v zabavo ter ponos. Vaš domačin, ali rojak Jakob Osbolt Vam bo ves ta načrt razložil; zglasite se torej pri njem. Banka je odprta vsak dan od 9. do 3. ure, ob sobotah pa tudi zvečer od 7. do 8. MI POŠILJAMO DENAR NA VSE KRAJE JUGOSLAVIJE. lEraraiEfgianjHfzizigraaiBiHizi^^ POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustanovlfena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ZE 60 LEX je ta banfca varne čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaia nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in Čisti dobiček maša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. J Naložite torej Vase prihranke v NAJSTABEJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. OQjL Narasti« obresti si pallitni pripisujejo k glavnici, Oql OyU. in pi izpliiujeji hi hranilna uloge od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. %Ioll^t9 Illinois. J mf "LJUDSKA BANKA fThtTrXrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJ