Preveč krčein imamo! Naslo7 ovemu članku bržčas marsikomu, posebno krčmarjem, ne bo po volji. Ali ti naj pomislijo, da po^darjamo besedo pie^eč, in dalje da, kder je pre^ee krčmarje7, nima nobeden nič, drug je drugemu na poti. Zoper poštene krčuie, če se 7ih tega še 7 primernem številu nahajajo, niti besedice ne zinemo. Tem 7eč pa povdarjaino in a^arimo pred nesrečnimi nasledki, kateii ee kažejo po^sod, kderje slabih krčem pre^eč. ,,Kdor hoče narod ngonobiti, ta tau naj le priskrbi prav 7eliko krčem" je djal sloviti jezuit o. Rob. Pra^o je zadel. Preobilne krčme budo grizejo koren in srkajo mozek naiodo^emu blagoBtanju. Ceni 7eč krčem, tem 7eč pijaneev. Pijanče^anje pa razdira člo^esko zdravje. Člo^ek bi moral res iz železa biti, ako bi hotel brez škode dolgo poaeda7ati v zraku, tobako^em dimu in kužnem smradu, ki se po mnogib krcmarskib luknjah razlega, posebno 7 mestih. Krčmarjev tudi res izredno 7eliko umerje; redki so, ki bi se bili 7 krčmi zelo post&rali. Pijanost je smrti pra^a kužna dekla, ki nj6j neizmerno ljudi po.bira in 7 čini giob tira! Samo na Nemškem jib. 7sle^d pijanče^anja umerje po 40,000, na Angleškem pa cel6 50,000 Ijudi na leto. Tadi to, da se št^vilo samomorilce^ od leta do leta stiaho^ito množi, ima gidoj^na pijanost na ro^ašu in torej tudi preobilne kičme, ki pijanče 7anje pospešujejo. Mtfd zblaznenci 7 norišnicab je po^sod naj^eč bivsih pijance7. V Berolinu je vsak tretji znoreli člo^ek bil pijanec. V norianicab 7 Beču in Gradcu bo blizu ra^no tako. Cudno in goto^o s pijano8tjo 7 z^ezi je žalostna pa za b^alisano nrazs7itljeno dobo" pia7 sramotna prikazen, da po^sod sta^ijo iiove norianice, staie pa po7ekša7ajo. Od noroanice pogosto ni daleč k sodniji in kazno^a^nici. Pijanost je pogosto mati prepiru, jezi, prctepom in ubojstvom, ki zaporedom člo^eka peljajo pred sodnika in dalje 7 kazno7a7nico. Med temi, ki so tukaj zaprti, je goto^o dobra tretjina, 6e ne 7eč, na^ajenih pijance7. Uže precej stara skušnja je, da pijanci skoz goltanec poženejo 7se, kar gleatajo. Na zadnje jih čaka palica beraaka, raztrgan roka7, prazen bokal. Šte^ilo ubožce^ raste s šte^ilom krcem. V nekem znameuitem meatu na Nemškem so se tega po šte^ilkab prepričali. Leta 1872. so ondi krčmarji raztočili 286.000 litrov nanopaa" 1. 1873. pa 342.000, 1. 1874. 384.000, 1. 1875. 474.000 in 1. 1876. cel6 481.000 litrov. Ali jednakomerno so naraščali srenjski doneski za uboge. L. 1873. so med ubožce morali razdeliti 15.000 tolarje7, 1. 1876. uže 18.000, 1. 1877. pa 21.000 in lani 22.300 tolarje7. Koliko denarja Ijudje po malem 7 krčme znosijo, to se 7ae preredko premialjuje. V nekej deželi, ki je malo 7ečja od Štajerake, zragnnili so, da ondi prebi7alst70 najmenje po 23 milijono7 goldinarje7 po krčmab potroši. Potem se ni 6uditi, ako se slabi nasledki prepogostega in predolgega poseda^anja po krčmah tako žalostao kažejo 7 družbinskem ži^ljenja. Pijanče^anje ruši 7eseije, srečo in mir djpma pri hiai. Mož, bisni gospodar, oče drobnih ptiočice7, lazi od krčme 7 krčmo, 7edno redkeje ga je videti doma, tem pog08teje pa 7 krčmi, kamor slednji krajcar zanese, ki bi ga žena, otroci, ki-7a70 doma potrebo^ali. Delo se mu jnoža, domača hiša in jene skrbi ga ne brigajo. Žena in otroci mu postajajo t uji, so7ražni. Nemir in prepir za^lada pri hiai in 78 6 gre napoaled rako^o pot! Jako škodljivi so pa še taki krčmarji, ki ao zarad pre^elikega šte^ila krčem prisiljeni na mnogo7istni način pi^ce 7abiti. To se jim posreči najbolj pri lehkomialjenej mlajini, katero od službe božje od^račajo, k 8ebi vabijo in jej slednji krajcar iz žepa polo^ijo. Zra7en se pa ubogi mladi ijudje učijo bodi kaj. Nalezejo ae ne7boglji7osti in uporlji^osti proti staraem, proti duho^nim in s^etnim gosposkam. Vadijo se 7 pijanče^anju, lenobi in zajdejo 7 nečistost. Tako se 7zrejajo pogosto tisti junaki, kateri 7Časih razsajajo, kakor ži^ina, in dajejo županom, žandarjem in sodnijam toliko dela in potroško7. Mnogo boljše bilo bi 7 tem oziru, ako bi se skrčilo šte^ilo slabih, nekrščaHakih krčem, po- sebno blizu farnih cerkva in 7 meatih. Marsikateri mladeneč bi, poateno opra7i7Ši službo božjo, doma ostal, kako dobro knjigo ali časopis 7 roke 7zel in si tako mošnjo, telo pa tudi duao oko^aril pred znatno škodo. Kajti po alabih krčmab se 7Časih najdrzniše širi najneumniše ne^erst^o 7 besedi, podobab in djanjih. 07e opazke naj bodo dosti 7 pojasnjenje, kako ue^arno je na mnogo strani: pre^eliko stevilo slabih krčem, in kakoopra7ičeno je želeti, da bi bilo menje pa tem boljšib, postenih in 7erno-kračanskih krčmarje^!